Uto LXYII foStnfcaa plačana t gotovini / Ljubljani, v »bito, dne 30. decembra 1939 Pride čas, ko ljudje zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč si bodo za čehljanje ušes kopičili učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam« (2. Tim. 4, 3-5). In kaj naj bodo drugega kakor prazne bajke, kar največkrat nasprotniki s toliko vnemo razširjajo in jih mnogi dobro misleči s tolikšno radoznalostjo pobirajo in dalje trosijo! Vzrokov za to omahljivo zadržanje fe več, ali eden glavnih je pomanjkanje samozavesti in premalo zaupanja v avtoriteto, oziroma v vodstvo. Rekli smo, da smo sredi neprestane živčne vojne. Vsaka vojna pa je že naprej izgubljena, ako vojaki nimajo zaupanja v poveljnike, ako nimajo zavesti, da so nasprotniku kos in da bodo zmagoviti. Naši ljudje bi se morali vendar že enkrat zavedati, da predstavljajo največjo silo v narodu in da vsi nasprotniki, naj bodo tudi enotno proti nam organizirani, ne morejo ničesar opraviti, ako strnemo svoje vrste v močno, enotno bojno črto. To smo jim že neštetokrat dokazali in od leta do leta so uspehi našega skupnega dela večji. Toda zavest naše velike moči ne sme napolnjevati le naše skupnosti, treba je, da je sleherni poedinec prežet te ponosne samozavesti. Kaj bi mogli opraviti komunisti z vso svojo zvito in zlagano propagando, ko bi vsakdo, ki sicer pripada našim vrstam, bil prežet pogumne samozavesti slovenskega katoliškega človeka! Plačani agitator bi komaj usta odprl, pa bi že bilo konec njegove širokoustnosti. Trd nauk, ki bi ga dobil od zavednih katoliških mož ali žena, bi ga moral na mestu poučiti, da se med poštenim slovenskim narodom ne da v kalnem ribariti. Večina zbeganosti in težav prihaja od tod, ker naši ljudje niso dovolj samozavestni in odločni spričo vsiljive nasprotnikove propagande. Kako hitro bi shiral nasprotni tisk, ko ga ne bi naročali, kupovali in brali naši ljudje. Kako klaverno bi se komunistom ponašala njihova plačana propaganda, ki je skozi in skozi prikrojena na zaostalost in neumnost ljudi, ko bi jih naši ljudje ne pustili niti govoriti, ampak bi jim takoj, ko jih prepoznajo, odločno stopili na prste. Naše dobre ljudi večkrat slišimo praviti: Kdo pa se bo z njimi prerekal, ni vredno! Pa ni tako! Prečesto namreč pozabljamo. kolikšna je moč. propagande! Za večino ljudi ni namreč tisto res, kar je objektivno resnično, ampak kar se dvakrat, trikrat, petkrat, desetkrat pove ali napiše. Tega se sovražniki resnice zavedajo in po tem ravnajo. Zato vsiljiva laž tollkrat zmaga nad skromno, ponižno resnico. Če vsa znamenja ne varajo, bo novo leto ▼ marsičem še težje kot pa je bilo staro, od Že 42.000 mrtvih in ranjenih pri potresni nesreči v Turčiji Mnoga mesta, kot Erzingjan In Suherir so popolnoma razdejana — Strašni znežni viharji onemogočujejo hitro pomoč — Ljudje zmrzujejo brez strehe v snegu in mrazu SfffljniB Ankara, 29. dec. AA. Anatolska agencija poroča: Najnovejša poročila govorijo, da je bil potres v Srednji in Vzhodni Anatoliji na žalost velika katastroia. Število mrtvih in ranjenih ie ni točno ugotovljeno. Zdi se pa, da presega deset tisoč. Mnogo ljudi je brez strehe, brez pomoči in brez živeža izpostavljeno strainemn mrazu, ki |e posebno hud v teh krajih, saj pade živo srebro pogosto celo pod 30 stopinj pod ničlo. Srediiče potresa je Erzingjan, starodavno mesto, ki ga je potres uničil že 1784. To pot je potres mesto popolnoma razdejal, tako da ni v naselbini, ki je itela 16.000 ljudi, ostala cela niti ena hiia — razen velike vojašnice. Večinea prebivalstva je ranjena ali pa mrtva, ker se je potres pripetil sredi noči, ko so vsi ljudje spali. V vilajetu S i v a s u je želo trpelo tudi mestece Z a r a, ki šteje tisoč hiš in so vse razdejane. Tu je naSlo smrt 1500 ljudi. Potres je opustošil tudi Haiik, Bajburd, Suhenrin, Sirkislo, Kuju-1 i h i s a r, Terdjan, Trabezun, Vareii-kebir, Kakovo in K i r a s u n. Vlada je takoj izdala energične ukrepe za pomoč prebivalstvu, prizadetemu od potresa. Sestavil se je narodni odbor pod predsedstvom predsednika velike narodne skupščine Renda. Odbor ima nalogo zbrati prispevke in z vsemi sredstvi pomagati nesrečnežem. Minister za ljudsko zdravje in notranji minister sta se odpeljala v Erzingjan. Tako iz Ankare, kakor tudi iz okoliških vilajetov so poslali v prizadete kraje več reševalnih skupin, ki bodo na licu mesta z vso naglico pomagala pri reševanju preživelega prebivalstva. Za zdaj je nemogoče presoditi, koliko ljudi je ostalo brez strehe, boje se pa, da je prizadeta večina prebivalstva teh vilajetov, to je, da bo zdaj v tej strašni zimi z velikimi snežnimi zameti več sto tisoč ljudi brez ognjišča in strehe. Tudi železnice razdejane Ankara, 29. dec. t. Havas: Poročila, ki prihajajo iz potresnega ozemlja so vedno bolj strašna. Službeno poročilo, ki ga je izdala vlada o nesreči sami, odkritosrčno priznava obseg nesreče. Toda do trenutka, ko je bilo poročilo izdano, vsi podatki o obsegu nesreče še daleč niso prispeli v vladne roke. Mnogo krajev še ni javilo ničesar in tudi pomožne odprave, ki so se podale v notranjost dežele, vseh še niso dosegle. Tako je sedaj tudi znano, da je malo mestece Suherir, ki šteje okrog 200 hišic, popolnoma razdejano. Le nekaj hi- fstanbul. SKufar]v M£R NO/RS USSR _________ Saum. _ ^ Brausse »Ankara ^sfcas ™rounTVj 8 ■ IRAK Potresno ozemlje leži med mesti Siva — Erzerum — Trapezunt in se razteza do Črnega morja (Mer noire). šic še stoji po koncu. Polovica prebivalstva pa je ali ranjena ali ubita, ker jih je nesreča zadela med nočnim počitkom. Prav tako je razdejana tndi železnica S i v a s — Er z e r u m, tako da je dovažanje pomoči skoraj nemogoče, kajti ceste, kolikor jih je bilo, so vse zasnežene ter za dolge razdalje sploh neprometne. Da bi nesreča bila ie hujša, je začel padati sneg in snežni zameti so zaprli ie tiste dohode, ki so bili do včeraj odprti v pokrajino nesreče. Snežni viharji so potisnili prebivalstvo, ki je ostalo pri življenju, v najhujšo bedo, ker nima kam bežati pod streho in pred mrazom. Ranjenci pa bodo prepuičeni svoji usodi. Mnogi med njimi so že zmrznili, ker ni bilo nobene pomoči, da bi jih bili reitli. Preživeli so zbrani okrog velikanskih ognjev pod milim nebom, kjerkoli so mogli priti do goriva. Toda živeža ni, ker je dovoz tako težaven. Velike živežne odprave, ki so šle od obale Črnega morja v nesrečno pokrajino, so obtičale v snežnih zametih. Ljudstvo je po vsej Turčiji zbegano, kajti potresni sunki se od časa do časa še vedno ponavljajo. Tako so danes dopoldne občutili močne sunke v Smirni (Izmirju) in v Malatyu. Ze 20.000 mrtvih Carigrad, 29. deccmbra. AA. DNB: Po podatkih, ki jih je objavil list »Ion Posta«, znaša število mrtvih v mestu Erzingianu 800, skupno število mrtvih v Anatoliji pa je 20.000. Carigrad. 29. decembra. AA. DNB: Niso še znani končni podatki o strahotah potresa, potrjuje se pa, da je bil to eden izmed najhujših potresov v zadnjih desetih letih. Neki carigrajski večerni list piše, da je okoli 42.000 ljudi mrtvih ali ranjenih, toda to število še ni uradno potrjeno. Še zmerom divjajo snežni zameti, tako da je reševanje zelo otežkočeno. Tudi obsega stvarne škode še ni moči točno preceniti. Strašni snežni viharji nad Črnim morjem Carigrad, 29. decembra. AA. Havas: Siloviti snežni viharji besne nad Črnim morjem. Promet je popolnoma onemogočen. Razne turške paroplovne družbe so v strahu za usodo svojih ladij, ker o njih ne dobivajo nobenih poročil. Izguba teh ladij bi bila za Turčijo nova katastroia. Angleška oklopnka poškodovana od podmornice Verjetno gre za 31.000 tonsko »Queen Elisabeth« London, 29. decembra, t Reuter: Admiraliteta sporoča, da je neka nemška podmornica torpedirala neko angleško oklopnjačo (battleship) in jo laže poškodovala. Torpedo je ubil tri člane posadke. Sorodniki padlih mornarjev bodo neposredno obveščeni o nesreči. Oklopnjačo bodo v kratkem popravili, da bo spet sposobna za borbo. Berlin, 29. decembra, t. Havas: Uradno poročajo, da je neka nemška podmornica torpedirala Pred novim poskusom, da se obnovi mir? Angleški krogi izjavljajo, da so pripravljeni na mir pod znanimi pogoji, drugače pa ne London, 29. decembra, t. Reuterjev diploma-tični sotrudnik piše, da so se na siužbenih angleških mestih razširila poročila o neki novi mirovni pobudi, ki da se pripravlja. Toda angleška vlada uradno še o ničemer ni bila obveščena. — Možnost mirovne pobude spravljajo v zvezo z raznimi novejšimi dogodki. Potovanje nemškega poslanika v Rimu k Hitlerju v Berlin, da je s tem v zvezi. Prav tako spravljajo v zvezo z mirovno pobudo tudi izmenjavo obiskov med italijanskim vladarskim parom in papežem Pijem XII. Tudi irski predsednik De V a le r a je v svoji božični poslanici, naslovljeni na Roosevelta, govoril nekaj o mirovnih predlogih ter sam sprožil misel mednarodne mirovne konference. Reuterjev sotrudnik pravi k temu, da se stališče angleške vlade glede vsake nove mirovne pobude ni spremenilo. Anglija je pripravljena, da takoj sklene mir, pod pogojem, da se storjene krivice popravijo in da v Nemčiji nastopi vlada, v katero je mogoče imeti zaupanje in s katero jo mogoče sklepati o jamstvih, ki bodo za trajno zavarovala samostojnost narodov pred napadi. Chamberlain bo govoril o vojnih ciljih 9. januarja Curih, 29. decembra, b. Z največjim zanimanjem pričakujejo politični krogi govor britanskega ministrskega predsednika Chamberlaina, ki je napovedan za 9. januar, s katerim bo začel ciklus ministrskih govorov, ki bodo prinesli nekoliko več svetlobe v vojne cilje zaveznikov. Vprašanje vojnih ciljev je po trditvah tukajšnjih diplomatskih krogov bil glavni predmet razprav na zasedanju zavezniškega vojnega sveta in vse kaže, da se Velika Britanija vedno bolj približuje stališču Francije glede razumevanja vojnih ciljev. katerega sedaj jemljemo slovo. S trdo neizprosnostjo bo tehtalo narode Evrope in neusmiljeno zavrglo in pogubilo vsakega, kakor svetopisemskega Baltazarja, kdor bo prelahek spoznan. Lahkomišljenost, lahkovernost, razcepljenost — vse to spada k političnemu razkošju, ki si ga v trdih časih, ki jih živimo že sedaj, in še težjih, ki jim gremo nasproti, niti veliki in mogočni narodi ne morejo privoščiti. Žalostna bi bila naša slovenska narodna usoda, ko bi nastavljali ušesa raznim krivim prerokom in cepili svoje narodne sile na tucat odtenkov, ter za svoje težave vse povsod iskali pomoči in zdravila, samo ne pri samem sebi. Ko bi si drugi složnejši, enotnejši in pametnejši narodi izbirali boljši pjvjojor pod soncem, bi slovenski narod moral razbit in ponižan tožiti: »Omagale s>o že naše oči, iskajoč ničeve pomoči, pričakovali smo narod, ki nas ni mogel oteti« (Thr.4,17). Kakor se bomo tudi v novem letu v verskem in duhovnem pogledu trdno držali vere naših očetov in se še tesneje oklenili matere svete Cerkve, prav po navodilu psalmista, ki blagruje tistega, čigar upanje je v imenu Gospodovem (Ps. 39, 5), in ker se zavedamo, da podoba sveta premine, Kristus pa je včeraj, danes in na vse veke vedno isti (Hebr. 13, 8), tako se tudi v javnem in političnem življenju trdno, složno in z zaupan jem držimo svojega preizkušenega vodstva in se ne dajmo zavesti >z raznimi in tujimi nauki«. V slogi, edinosti in pogumni samozavesti je naša moč in naša skupna rešitev! Tega se držimo in po tem dosledno ravnajmo. V tem je naše najtrdnejše poroštvo, da bo novo leto, pa naj prinese karkoli, za našo katoliško slovensko skupnost in za ves slovenski narod — srečno, uspešno in blagoslovljeno! Drin angleško oklopnico vrste -»Queen Elizabet h*. Zadel jo je torpedo. Nemška podmornica je angleško oklopnico napadla na vzhodni obali Škotsko. (Angleške oklopnice vrste »(Jueen Elizabeth« so bile vse dograjene med 1. 1911 in 1917. V to vrsto spada pet oklopnic in sicer: »Malaya«, >Queen Elizabeti)«, »Valiant«, »Barham« in »War-spite«. Vse imajo okrog 31.000 ton in vozijo s hitrostjo 25 vozlov. Oborožene so z 8 topovi po 38.1 cm, 12 topovi po 15.2 cm, s 4 protiletalskimi topovi po 10.2 cm in 4 topovi po 4.7 cm.) ad vojna suhem: Angleške orožarne delajo — — London, 29. decembra, t. Reuter: Minister za oboroževanje Burgin je danes izjavil, da izdelajo angleške tovarne danes 8 krat toliko topov, kot so jih izdelale v začetku. Topovskih granat pa izdelajo dvakrat toliko. Uspešna borba angleške trgovske ladje s podmornico London, 29. decembra, t. Reuter: Tukaj objavljajo poročila, kako se je angleška trgovska ladja »U s k m o u t h« , ki je plula po Biskajskem zalivu (!), torej med špansko in francosko obalo, spretno ubranila treh torpedov, ki jih je na njo izstrelila nemška podmornica. Ko je nemška podmornica izstrelila torpede, je ladjo začela obstreljevati z granatami, ki so posadko prisilile, da se je morala izkrcati. Toda tudi v enega rešilnih čolnov je nemška podmornica zagnala srapnel, ki je nekaj mož ranil Medtem pa je neka francoska vojna ladja, ki je bila dobrih 100 km oddaljena, slišala brezžične klice na pomoč. Ko je prišla na kraj nesreče, je takoj napadla podmornico. Poveljnik ladje je izjavil, da »ima razlog misliti, da je bila nemška podmornica pri tej priliki potopljena Vojna ladja je nato rešila posadko in jo odpeljala v domače pristanišče. Nekaj mož posadke pa je že prej našla italijanska trgovska ladja »Juventus« in jih vzela na krov. Potopljene ladje Madrid. 29. decembra. A A. Havas: Nemška ladja »G 1 ii c k d b u r g< , ki je snoči nasedla pri Pointi de Cameronu blizu San Lucaria de Bara-meda (Cadiz), je sama zavozila na sipino, kier jo je preganjala neka britanska vojna ladja. Posadka je rešena. London, 29. decembra. AA. Reuter: Danska ladja »H a n e « (1080 Ion) je trčila ob mino na sevprnovzhodni obali in se potopila. Ker je ladja plula v bližini obale, so poslali rešilne čolne, da rešijo posadko 16 mož. London, 29. decembra. AA. Reuler: Ladja »M ur to f t« (875 ton), ki «o jo pričakovali še pred nekaj dnevi, a jo vse doslej ni, sme veljati za izgubljeno z vso svojo posadko 13 mož. Zemun, 29. deccmbra. AA. Vremenska napoved za 30. decembrfi: Prehodna zjasnitev od severovzhoda proti lugovzhodu. Precej hiadno, predvsem na zahodu. Zagrebška vremenska napoved: Hladno tal jasno. Najnovejša poročila Bitoljski pravoslavni škof zoper škofa dr. Nikolaja Belgrajska Politika je prinesla obširno poročilo o cerkvenem govoru, ki ga je na pravoslavni praznik sv. Nikole imel v Bitolju tamkaj&nji pravoslavni škof Platon, ki je najprej govoril o krivovercu Ariiju ter o prvem cerkvenem zboru, ki je obsodil Arijev nauk. S tem v zvezi pa je ikof Platon omenil tudi ime pravoslavnega žičkega škofa dr. Nikolaja ter dejal: »Rekelsem vam, da je vse dobro. Zal pa vam moram povedati, da v vrhovih naše cerkve ni vse dobro.« Pri tem je škof zvišal svoj glas ter med velikim razburjenjem vernikov dejal: »Evo, že leto dni je, odkar eden naših »obratov ne prihaija več v sabor (arhijerejski) in noče hoditi, ker se je odcepil Ne rad, vendar vam moram povedati, da je v naši cerkvi nastal razcep.« Kakor poroča Politika, je škof Platon nato govoril v škofu dr. Nikolaju, češ da je heretik, sektaš. da je zanesel v pravoslavno cerkev razkol, da sovraži pravoslavno Rusijo, da se podpisuje dr. Nikolaj, čeprav tisti dr, ne pomeni nič. Nazadnje je škof Platon zaklical: »Episkop Nikolajj hoče postati idol, da se mu bodo klanjali. Toda tudi med vami so taki, ki se mu klanjajo. Zdaj veste, kdo m ka) ie on. Zdaj, ko to veste, ga morate tudi tako sprejeti!« Najprej srbska banovina, potem volitve Hrvatski Dnevnik ima iz Belgrada poročilo, da je 27. t. m. zvečer v Belgradu govoril Božidar Vlajič o demokratski politiki, kjer je zahteval najprej ustanovitev srbske banovine, nakar bi se še le razpisale volitve. Med drugim je dejal: »Dr. Maček je pri ustvarjanju sporazuma mislil najprej na to le: Najprej in začasno in v kakršnikoli obliki ozemlje, ki po njegovih mislih pripada Hrvatom. To bi bilo nekako predhodno zavarovanje. Mj po hrvatskem vzgledu to zahtevamo za Srbe. Ko pa se bo obravnavalo vprašanje države kot celote, se bomo s Hrvati prijateljsko pomenih o vsem ter tudi o ozemlju z ene in druge strani. Mučno bi bilo Srbom, ko bi se zdaj Hrvati prizadevali, na) bi v teku volivnega boja vsi kraji, ki pripadajo oblasti srbskega naroda, ostali brez določenega državno-pravnega ozemlja kot nekaka »zemlja, ki nima gospodarja«, kot dežela vzhodno od banovine Hrvatske, kakor zdaj po navadi pišejo vsi hrvatski listi. »Končno je g. Vlajič naglasil, da je demokratska stranka imela prav, ko si je ob velikih srbskih žrtvah prizadevala, da bi se država preuredila in Hrvati zadovoljili. Toda zato imamo tudi danes prav, ko ostaiamo pri svojem prvem stališču o državni preureditvi, ne da bi bili pri tem zapostavljeni Srbi.« Stanojevičev sorodnik pri dr. Markoviču Listi poročajo iz Belgrada: Pravosodnega mi-n:stra dr. Lazarja Markoviča je obiskal g. Stevan Svetozarjev, bližnji sorodnik g. Ace Stanoieviča, Sofa narodne radikalne stranke. — Minister g. dr. Markovič se je dalj časa pogovarjal z g. Svetoza-revim. — To sporočilo bi pomenilo, da se voditelj narodne radikalne stranke g. Aca Stanojevič m minister g. dr. Markovič zbližujeta, kar bi utegnilo imeti tudi politične posledice. Zagrebška delavska zbornica izstopila iz glavnega tajništva Kakor poroča Hrvatski Dnevnik, je 28. t. m. zagrebška delavska zbornica izstopila iz glavnega tajništva delavskih zbornic v Belgradu. »Zadnje* čase je bilo mnogo poskusov, da bi zagrebška delavska zbornica ostala član tajništva, da bi bilo ohranjena enotnost delavskega gibanja. Toda sam slučaj osrednjega tajništva je pokazal, kakšen je položaj Hrvatov v tei ustanovi.« Nato Ust navaja, da funkcionar te ustanove ni niti en Hrvat ter le en Slovenec, ki pa je bil potreben za prevanjanje slovenskih dopisov. »In prav hrvatska in slovenska zbornica sta nosili glavno breme izdatkov glavnega tajništva.« Demokratska levica se organizira Kakor znano, so iz demokratske stranke izstopili dr. Ribar in njegovi tovariši, ki se niso strinjali s stališčem Davidovičevih demokratov »lede sporazuma s Hrvati. Dne 27. t. m. zvečer je demokratska levica v belgrajskein hotelu London priredila večerjo, ki so se je poleg vodilnih članov udeležili tudi pristaši iz Belgrada in z dežele. Na, tej večerji je bil izvoljen akcijski odbor, ki so v njem: dr. Ivan Ribar, Ceda Plečevič, dr. Smi-ljanič, Života Milojkovič. Ta odbor ima nalogo izdelati program te struje, da se započne gibanje z novim ideološkim in političnim stališčem do vseh vprašanj narodnega in državnega življenja. Nemci na Hrvatskem ne smep politično manifestirati Glasilo Nemcev na Hrvatskem »Slawonischer Volksbote« prinaša besedilo okrožnice, ki je bila razposlana vsem krajevnim skupinam nemškega Kulturbunda na Hrvatskem: »Zadnje čase nam je sporočilo nekaj krajevnih skupin, da krajevni funkcionarji raznih strank državnega naroda prihajajo k vodstvom krajevnih skupin z zahtevo, naj se krajevne skupine udeležujejo izrazito političnih prireditev, shodov, obhodov itd. Krajevne skupine so zaradi tega zahtevale navodil, kako naj v takih slučajih ravnajo. Ponekod so krajevnim skupinam celo obljubovali. če se odzovejo omenjenim vabilom, da bodo deležne raznih olajšav, da bodo mogle nemoteno delovati itd. Ce pa bi ne hotele, jim je bilo zagroženo, da jim bo delovanje otežkočeno, da bodo naznanjeni itd. S tem v zvezi zlasti opozarjamo na to, da je po § 4 odobrenih zveznih pravil v Kulturbundu izključena vsaka politična delavnost ter zaradi tega tudi prepovedana. Le če se najstrožje držimo pravil, moremo računati z nemotenim delovanjem Kulturbunda ter moremo takrat, ko bi nas kdo motil, opravičeno zahtevati svoje pravice. Olajšave, ki bi jih dosegli s tem, da bi odstopali od svojih pravil, so protipostavne ter zato nič ne veljajo, navadno pa le kratko časa trajajo. Iz njih izhajajo prav gotovo nove težave, ki pa zoper nje ne bi bilo mogoče nič storiti. Da delavnost krajevnih skupin Kulturbunda ne bo ogrožena ter da bi merodajni funkcijonarji, t. j. načelnik vsake skupine, njegov namestnik, tajnik, blagajnik, nadzornik doma in mladinski vodja, mogli ob vsakem času opravičeno ukrepati zoper motenje delovanja, je prepovedano vsakršno strankarsko politično delovanje tudi zunaj sedeža tiste krajevne skupine. Poleg tega se priporoča da naj člani ne bodo včlanjeni niti v enem političnem tiruStvii da do strankarskopolitičnih vprašani ne zavzemajo nobenega* stališča ter da se izognejo vsakemu govorjenju o teh vprašanjih.« Potres ¥ Turčiji London, 29. dec. t. Reuter: Po poročilih iz Ankure je zadnji potres v Anutoliji zahteval okoli 30.000 tisoč človeških žrtev. Področje od 60.000 kvadr. milj, kjer je razsajal potres, je podobno odprtemu jiokopališču. Ravnatelj cari-grajskega observatorija je izdal opozorilo, da se potres lahko ponovi v bodočih desetih dneh ali še kasneje. Vseh podutkov o tej katastrofi še ni mogoče zbrati, ker so telefonske in telegrafske žice pretrgane, železniške proge razruvane in mostovi porušeni. Prebivalstvo posebno žaluje po objavi številk o žrtvah, ki so v resnici ogromne. Carigrad, 29. decembra. AA. DNB: Po vesteh iz Srednje Anatolije so tam občutili nove potrese. Snežili viharji divjajo v vsej pokrajini. Z vso naglico popravljajo železniške in telefonske zveze in ceste. Pomožne kolone iz Ankare se prebijajo pod zelo težkimi okoliščinami v prizadete pokrajine. V razrušenih mestih in vaseh, katerih število pa še ni znano, je zavladalo veliko pomanjkanje v hrani. Primanjkuje prav tako zdravnikov, kakor zdravil. Na mrazu 30 stopinj pod ničlo je trpljenje ranjencev še večje. Ni mogoče ne določiti števila mrtvih. Po dosedaj nepotrjenih vesteh je bilo od 18.000 prebivalcev mesta Erzingjana ubitih 80 odstotkov. V kraju Bezekjara je 1.005 mrtvih, v Amasiji 400, v Tokatu 300 in v Sivasu 200 mrtvih. Število ranjencev je v vseh teh krajih zelo veliko. Po zadnjih vesteh iz Girezuna ob Črnem morju je število žrtev veliko. Vsa država je v znamenju žalosti. Vlada je organizirala zbiranje pomoči za žrtve potresa. Carigrad, 29. decembra. A A. DNB: Prva poročila očividcev so si edina v popisu strašne bede, v kateri se nahajajo vsi tisti, ki so ostali brez strehe in morajo živeti na prostem brez hrane ter pričakujejo pomoč, ki pa težko prihaja. Prvi močni potresni sunek jih je vse presenetil med spanjem. Isti hip so bile pretrgane vse zveze z zunanjim svetom. Poročila listov puščajo globok vtis v javnosti in okrog uredništev se gnetejo ljudje, ki bi se radi poučili o usodi svojih sorodnikov, toda še nobena zveza z razrušeno pokrajino ni bilo vzpostavljena. Vlak iz Ankare, s Na moriu London, 29. dec. AA. Reuter: Danes je v neko luko vzhodne angleške obali priplula danska ladja »Energi«, ki bi morala prispeti že pred 12 dnevi in za katero so lastniki mislili, da se je potopila. Poveljnik ladje je povedal, da se je parniku pripetila že kmalu po odhodu iz Kanade nesreča ter je ladji odpadel vijak. Ker ladja ni imela radiopostaje, je klicala na pomoč samo s svetlobnimi znaki in drugimi signali. Ladja je bila 28 dni igračka valov Atlantskega oceana. V nesreči je moštvo napravilo zasilna jadra ter je ladja plula tako približno 6 milj na dan. Končno je ladjo našel neki finski parnik, ki je poklical na pomoč neko dansko ladjo. Francosko poročilo**' katerim potujejo Člani vlade v prizadete kraje, je obtičal v snegu v Sivasu. Veliki zameti so zasuli tudi vlak, ki je bil namenjen v kraje katastrofe. Vojska in prebivalstvo se trudita, da bi očistila ceste in da bi s tem napravila pot tovornim avtomobilom, ki so natovorjeni s sanitetnim materialom in živili. Da ne bi izgubljali časa, se bavijo z namero, da bi z letali pošiljali sanitetni material in živež. Težavna pomoč Carigrad, 29. dec. Štefani: V vsej vzhodni in severni Anatoliji pada sneg v velikih množinah. Zaradi tega so pomožne akcije zelo otež-kočene. Dva posebna vlaka, ki sta bila namenjena v Sivas, sta obstala v snegu in jih zdaj odkopuje veliko število delavcev. Tudi ni prišla na kraj sam pomoč, ki je bila odposlana z dvema posebnima vlakoma. Ta dva vlaka sta bila poslana po notranjem ministrstvu ter po ministrstvu za ljudsko zdravje. Pogled na »Mannerheimove utrdbe« v Karelijski ožini med jezerom Ladoga in Finskim zalivom. Sovjeti se zaman trudijo, da bi jih prebili. Finska vojna Pariz, 29. dec. A A. Havas: Nocojšnje sporočilo vrhovnega poveljništva se glasi: Danes se je ponovno začelo udejstvovatj letalstvo. Naše redhodne patrole so prav tako bile aktivne. .' Vogezih je naša patrola Dresenetila in ujela sovražno patrolo. Ujeta sta bila dva Nemca. Helsinki, 29. dec. AA. Havas: Nocojšnji finski komunike se glasi: Sovražnik je 28. dec. začel na Karelijski ožini ponovno napadati severno od Ilatlanjervija in vzhodno od Sume. Oba napada sta bila odbita. Finci so uničili pet, zaplenili pa dva tanka. Sovražnik je napadal tudi pri Kejlu, bil pa je odbit. Na ostalih delih karelijskega bojišča so se udejstvovale patrole in topništvo. V teku borbe pri Kejli, ki =e ie začela 26. dec. ob osmih zvečer in je 'rajala do drugega dne, je imel sovražnik 600 mrtvih. Finske čete so ob tej priliki zaplenile veliko količino avtomat, orožja in streliva. Na vzhodnem bojišču je sovražnik napadel severno-vzhodno od Ladoškega jezera v smeri proti Ruakojerviju, toda ruski napad se je ustavi} pred finskimi obrambnimi črtami. Ob priliki napada v smeri proti Siskijerviju so finske čete 27. dec. zaplenile več strojnih pušk. V borbah je padlo več sovjetskih vojakov. Na bojišču pri Kuhmu so naše čete zaplenile en tank in en na avtomobilu montiran top ter uničile kolono 40 vprežnih konj. Severno od Suomisal-mija so se borbe nadaljevale v teku vsega dneva. Finske čete so prebile sovražne formacije ter zaplenile tri tanke in dva topa, en cank pa so uničile. Na ostalih delih bojišča lokalna aktivnost patrol in topništva, toda brez večje škode za Fince. Na morju ni bilo dogodkov. V teku 28. dec. je bila aktivnost letalstva zmanjšana, toda v noči med 28. in 29. dec. je sovražno letalstvo ponovno začelo napadati. Ruska letala so poskušala bombardirati položaje na Karelijski ožini ter neka mesta v središču Finske. V teku današnjega dneva je finsko letalstvo podvzelo več poletov, toda borb ni bilo. London, 29. dec. AA. Reuter: Finski krogi v Londonu naglašajo, da so se finske sile oja-čile zaradi prihoda prostovoljcev iz skandinavskih držav, da je pa položaj glede vojnega materiala zelo resen. Ako vržejo Sovjeti '$voje rezerve proti Mannerheimovi liniji in severno od jezera Ladoge, potem nastaja vprašanje, ali bodo Finci s svojim orožjem in municijo lahko vzdržali odpor. Rusi obstreljujejo Viborg iz daljave 40 km. Finska nima sredstev, da bi Dragiša Cvetkovič govori liskim Srbom Na zborovanju JRZ v Ogulinu, kjer je doživel navdušene pozdrave Ogulin, 28. dec. Na zborovanju JRZ v Ogulinu je predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič največ govoril o sporazumu s Hrvati ter je pri tem na-glašal mir, slogo, ljubezen, kar je vse v interesu naroda in države. Med drugim je naglasil te-le misli: »Hrvatstvo ne more biti zadovoljno, če ni zadovoljno srbstvo. To velja zlasti za te liške kraje, kjer prebiva skoraj ena tretjina srbskega elementa, ki nima drugega pogoja za obstanek kakor varovanje svojih in spoštovanje tujih pravic. Prišel sem semkaj zato. da bi bil moj prihod začetek novega dela v teh krajih, kjer bodo interesi srbskega naroda med Hrvati popolnoma upoštevani in zavarovani. Dovolj je bilo prehodnega stanja. Zato se vrnimo tjakaj, kjer smo bili pred 20 leti, če hočemo pravilno oceniti dogodke, da smo pravični. Prišlo je zedinjenje leta 1918, prišlo je prehitro, dogodki so nas dobili nepripravljene. V prvem valu navdu,-šenja se je reklo: Ničesar tistega, kar je bilo pod Avstrijo, nočemo večl To je bilo razumljivo. Na- cionalno navdušenje je prekipelo. Toda poleg tega navdušenja ie bila še stvarnost, šege, navade, življenje. Nastal je spor med nacionalnim navdušenjem na eni strani ter med realnim življenjem na drugi strani. Tako sta se leta 1918 do vidovdanske uslavj formirali dve pojmovanji ustave, dve pojmovanji našega skupnega življenja. Eno pojmovanje je velevalo: Dajmo vse Belgradu! Druga stran pa je menila, da je treba hoditi previdno in postopno. Opravičeno so mnogi govorili: Če nam je Avstrija kot tuja država dala nekaj pravic v sodstvu, pro-sveti itd., zakaj nam ne bi tega dala tudi naša država? Ko bi bilo takrat zmagalo to drugo naziranje, bi ne bil vseh nesreč kriv Belgrad! To misel je odločno in zavedno zastopal tudi rajni Sto-jan Protič. Ta mož je imel veliko državniško dale-kovidnost. In, kakor kaže, je imel prav. Bila pa je sprejeta vidovdanska ustava. Zamisel Stojana Pro-tiča je propadla. Nato pa je nastalo tisto, kar je vsem že znano. Razmere v teh krajih se niso uredile in ustvarila se je fronta. Vprašam vas, kakšna bi bila ta fronta danes, ko bi ne bilo sporazuma? Taka enotna fronta se ne da razbiti s silo, kakor so nekateri poskušali. To so že dolga stoletja poskušali naši sovražniki, pa se jim ni posrečilo. Vse, kar se dela na tem kamnu, je kamnito, še močnejše ko kamen. Če kdo misli, da tukaj lahko s silo kaj opravi, se moti, ter žaga vejo, na kateri sedi. Mi pa smo za notranji mir in bratsko slogo. Zavedajmo se. da ni sramota, če kdo brani svoje pravice, pač pa je sramota biti strahopetec. Ni je sile, ki bi mogla zlomiti narodni ponos. Avstrija je bila mogočna država toda ni mogla v teh krajih zlomiti narodnega ponosa niti Hrvatov niti Srbov. Zato moramo uresničiti notranji mir in preiti na pot iskrenega sodelovanja in spoštovanja medsebojnih pravic, lukaj pri vas poznate kot Srbi le eno po-iitiko: Kralj, T3elgrad ter bratje Srbi vsi složni! Toda prav tako tudi Hrvatje ljubijo svoj beli Za- greb. Vidite, tako se mi zdaj lepo razumemo, ker naša politika ni ozkosrčna. Premalo je nas vseh, da bi se delili, zato moramo biti strnjeni in močni. Dajati moramo vzgled širokosrčnosti. Prišel sem na ta burni teren, da vam povem, da vam nihče ne more niti noče vzeti vaše pravice. Sporazum ni naperjen zoper srbstvo in Srbe. Zato vam vaših pravic ne bo vzel noben Hrvat. Slišali ste, da je dr. Maček dejali Svojih pravic ne damo, toda tuje pravice bomo spoštovali. Mislim, da je dr. Maček s tem pokazal dovolj razumevanja. Če pa vi želite, da bo to razumevanje učinkovito, mi morate dati moč, ki je pa njen prvi pogoj zaupanje. Srbi smo se vedno odlikovali po svoji širokosrčnosti. Zaupanje, potrpljenje in iirokosrčnost skupaj pa so velika moč, ki je potrebna za velika dela. Zato sem prišel med vas, da bi bil ta dan začetek našega skupnega delovanja. Bog naj nam pomaga pri našem delu!« Ta govor predsednika vlade so liški Srbi, ki se jih je zbrala velikanska množica, navdušeno pozdravili, nakar so predsednika vlade skupaj v množici spremili na postajo. Srbsko mnenje o usuehu JRZ v Ogulinu Belgrad, 29. dec. m. Danes v prestolnici ni bilo važnejših političnih dogodkov. Predsednik vlade Cvetkovič se je vrnil z jutranjim vlakom iz Ogulina. Z njim se je vrnil tudi notranji minister dr. Mihaldžič. Z zborovanjem pristašev JRZ za področje banovine Hrvatske v Ogulinu se je pečala danes vsa tukajšnja javnost. Vsa poročila, ki so dospela v Belgrad, naglašajo, da je zborovanje nad vse dobro uspelo in da so zborovalci, povečini Srbi, Cvetkoviču prirejali take manifestacije, kakor jih niso še nikomur pred njim. Vsi so ga korpora-tivno spremljali na postajo ter mu prirejali ova-cije. Zopet nov dokaz, da JRZ ni mrtva, ampak da ima pristaše tudi v krajih, katere smatrajo nekatere skupine za svoje. Uspeh JRZ v Ogulinu znova dokazuje, da bo sedanja vlada v celoti izvedla program narodnega sporazuma in s tem na znotraj še bolj utrdila državo in vse Srbe, Hrvate in Slovence še tesneje povezala v ljubezni do skupne domovine. Tukajšnji politični krogi, ki so debatirali tudi o včerajšnji politični izjavi kmetijskega ministra dr. Cubriloviča, si niso na jasnem, ali so izvajanja dr. Cubriloviča mišljena kot izjava vse vlade, ali pa kot samo njegova. — (Kmetijski minister dr. Cubrilovič je namreč razlagal, da bodo politični zakoni takoj bo božiču objavljeni, ter o tem, da je pristaš koncentracije vseh narodnih sil. - Ured.) onemogočila to obstreljevanje. Finci izkoriščajo zdaj v znatni meri vojni material, ki so ga zaplenili. Finci lahko uporabljajo sovjetsko municijo za težke in lahke strojnice ter puške, ker so istega kalibra. Helsinki, 29. dec. A A. Havas: S severnega bojišča poročajo, da so ruska letala pomotoma napadla sovjetsko kolono, na katero so metala bombe in streljala s strojnicami. Z odseka Sale poročajo o veliki aktivnosti topništva. Trdijo, da so se sovjetske čete uprle, kar potrjuje tudi streljanje in velik ropot, ki se čuje z ozadja ruskih črt. Izve se, da bo tudi druga švedska ambulanca prispela v kratkem na Finsko ter prevzela službo na severnem bojišču. Ambulanca šteje 150 ljudi, od tega 20 zdravnikov. Skupaj bo okoli 100 švedskih zdravnikov odpotovalo na Finsko, z namenom, vršiti tam zdravniško službo. Reims. 29. dec. AA Občinski odbor je sklenil izraziti simpatije županov v Helsinkiju ter Finski poslati 20.000 frankov. Ruske izgube Helsinki, 29. dec. Štefani: Po verodostojnem finskem viru znašajo dosedanje ruske izgube na Finskem: 25.000 mrtvih, 5000 ranjenih, 265 tankov in 125 letal, ki so jih zbili Finci. Irski parlament Dublin, 29. dec. A A. Reuter: Irski parlament je sklican za prihodnjo sredo na izredno zasedanje. Razpravljal bo o zakonskem predlogu za pooblastila vladi za pregan ipnorganiziranih vstaj in veleizdaje. "I* Švice Bern, 29. dec. A A. Havas: Zvezni svet je sprejel danes načrt zakona o ustanovitvi pol-vojaških formacij za vse mladeniče med 16. in 20. letom. Na Kitajskem Največji japonski letalski napad v vsej kitajsko-japonski vojni Šanghaj, 29. dec. b. Za uvod v proslavo 2600. obletnice ustanovitve japonskega cesarstva je izjavil eden izmed predstavnikov japonskega generalnega štaba sledeče: Japonsko letalsko brodovje je zadnje tri dni izvršilp največje letalske napade od začetka vojne s Kitajsko in sicer na mesto L a n č a o, ki je glavno mesto pokrajine K a n s u. To me6to je glavno oporišče za dobavo vojnega materijala iz Sovjetske Rusije. Podrobnosti tega letalskega napada se ne objavljajo. Poudarjajo le, da je bil ta letalski napad tako po obsegu, kot tudi po uspehih največjega obsega in je nadkrilil vse dosedanje letakke napade. V svojih naporih, da odrežejo Kitajsko od izvorov dobav vojnega materijala, so japonske čete napravile istočasno v teku zadnjih dni napade na kitajska oporišča blizu meje Indokine. Kitajski politični in vojaški krogi pa izjavljajo, da se je ta japonski napad končal katastrofalno za Japonce, ki so jih Kitajci po 24urni bitki pognali v beg. Razburjenje med Srbi zaradi Platonovega govora Belgrad, 29. dec. m. Zaradi zadnjega govora pravoslavnega škofa Platona iz Bitolja, ki je v ornatu v cerkvi napadel škofa Nikolaja iz Žiče kot sektanta, je nastalo precej prahu v tukajšnji javnosti, kajti škof Nikolaj lahko provzroči veliko trenje v srbski pravoslavni cerkvi. Zagrebški atentatorji pred sodiščem Zagreb, 29. dec. b. Danes se je pred velikim sodiščem pričela obravnava proti Milanu Iva-koviču, trgov, pomočniku, Zdravku Liniču, dijaku tehniške fakultete in šoferju Stanislavu Spičeku, ki so obtoženi, da so ubili mestnega uslužbenca Josipa Presečkega, razen tega pa, da so podtaknili svoječasno bombe pred Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, dalje v prostore >Zborac. pri kateri priliki je bila ubita neka deklica in končno tudi v prostore banovinskega odbora JRZ v Zagrebu. Ker zaradi bolezni ni bil navzoč zagovornik obtožencev, je bila razprava preložim do njegove ozdravitve. Osebne novice Belgrad, 29. dec. m. Premeščeni so: na pu-. v Grobelno Srečko štaut iz Celja, na Jesenice Antonija Koželj iz Slov. Javornika, v Slovenski Javornik Marija Kos z Jesenic. Belgrad. 29. dec. AA. Danes je državni odbor za propagando domačega pogonskega goriva pri ministrstvu za gozdove in rudnike končal svoje zasedanje, ki je trajalo dva dni. Odbor je pri tem zasedanju proučil posamezne referate in način, kako bi bilo možno po najhitrejši poti priti do domačega pogonskega materiala in kako bi se lalo olajšati njegovo uporabo. 150 sovjetskih tankov zamrznjenih ¥ severni Finski Finci pričakujejo v prihodnjih dneh sovjetski napad na južnem bojišču Helsinki, 29. dec. t. Havas: Od severne fronte pri Petsamo poročajo, da je tamkaj 150 sovjetskih tankov obtičalo v snegu, ko so se umikali finskemu protinapadu, ki je sovjetske čete vrgel daleč nazaj proti obali. Finci so tanke pregledali in našli v mnogih med njimi mrtvo, zmrznjeno posadko. Mnogo sovjetskih vojakov je med begom popadalo in so v snegu zmrznili. Prav tako prihajajo poročila s severne fronte, da so Finci pri Pitk ajervi (južno od Petsama) vrgli Sovjete nazaj čez vzhodno mejo in da so tudi tamkaj vdrli na sovjetsko ozemlje, kjer se pripravljajo, da bi dosegli mur-mansko železnico in jo presekali. Potemtakem so Finci že na dveh krajih, na severu in v sredini vzhodne fronte Sovjete pognali nazaj na njihovo ozemlje. Na severu je kakšnih 10 tisoč rdečih vojakov v nevarnosti, da jih ne obkolijo. Finski vojaški izvedenci pričakujejo v prihodnjih dneh večjih sovjetskih napadov pred-vsemv Karelijski ožini, in sicer med Kaukjaervi in Mulojaervi. Sovjeti so namreč tamkaj že začeli z novo taktiko, ki obstoji v tem, da mali oddelki Fince neprestano napadajo in nadlegujejo, medtem ko jih topništvo obsipava z granatami. Sovjeti bodo poskušali Fince, ki so maloštevilni, utruditi, da bi ne zdržali tako dolgo, kakor dolgo lahko zdrže Sovjeti, ki so izredno številni. Sovjetsko trdnjavsko topništvo je danes spet iz Kronstata obstreljevalo finsko mesto Viipuri (Viborg). Ker pa sovjetski topničarji slabo merijo, niso napravili velike škode. Finski glavni štab, 29. dec. b. General Vale-n i u s je poslal vrhovnemu poveljniku finske vojake generalu Mannerheimu poročilo, da so finske čete na severu prodrle do sovjetskega oporišča Kamdalakča ter do enega dela belocnorske obale. To pomeni, da »o Finci napredovali 40 km globoko na sovjetsko ozemlje. General Valenius poroča dalje, da sovjetske čete na nobeni točki med finsko in sovjetsko meijo pri Kanndalaikči nimajo vezane fronte, temveč so razpršeni. Finski smučarski strelci so večkrat udarili sovjetskim četam v bok, mnogokrat pa »o jih iznenadile izza hrbta. Finci razdejali del murmanske želt^ice Stockholm, 29. dec. t. Reuter. Po semkaj prispelih poročilih eo Finci na severnem bojišču, kjer •o prodrli čez mejo, prišli do murmanske železnice in jo na več krajih razdejali, tako, da je promet nemogoč in so severne sovjetske čete odrezane od sveže z Ljeningradom. Finska poročila fe Helsinki, 29. dec. A A. Havas: Snočnje poročilo finskega poveljstva se glasi: Na Karelijski ožini je sovražnik vso preteklo noč napadal K e 1 j o. 26. decembra zjutraj smo te napade zavrnili, s protinapadom smo pa sovražnika vrgli na drugi breg jezera; nekaterim našim oddelkom se je posrečilo zasledovati sovražnika še na drugem" bregu-.* Boji so bili silno ogorčeni, ponekod se je vnel celo " oj na nož. Finci ' so uničili dve ruski četi. Ia zaledenelem jezeru Suvan tu so Rusi pustili mnogo mrtvih. Med Hatjalahtenjervijem in Sumijem je sovražnik čez dan napadel na štirih točkah. Druga dva napada je izvršil med Sulo in Muolajervijem. Vse napade smo odbili. V drugih odsekih živahno delovanje topništva. Na vzhodni fronti, severno od jezera Ladoga, živahno ,deloyanje patrul. Vzhodno od Ljesko v bližini Lijanira so se boji nadaljevali na sovjetskih tleh. Severnovzhodno od Ljeske v bližini Kivara ■ smo- sovražnika potisnili na mejo. Severno od Suomusalmija v okolici Kijantajervija so se boji nadaljevali ves dan. Sovražna 'letala So stušftla izvesti manjše napade na finske obrežne objekte. Utrdbe na finski obali so podpirale operacije finske kopenske vojske na Karelijski ožini. Včeraj je bilo sovjetsko letalstvo zelo živahno, tako v notranjščini države, kakor na fronti sumi. Sovjetska letala so obstreljevala v južnozahodnem delu Finske mesta Lahti, Tam-pere, Hamenlin in Rihimki. Med civilnim prebivalstvom je nekaj ranjenih. Stvarna škoda je bila neznatna, izvzemši Lahtij, kjer so bombe poškodovale občinsko poslopje. Na več mestih so sovjetska letala skušala s strojnicami napasti civilno prebivalstvo. Na fronti ni bombardiranje ruskih letal napravilo nobene škode. Finsko letalstvo je izvedlo ogledne polete, finske letalske patrulje so pa izvedle vojaške objekte za sovražnimi črtami. V teku včerajšnjega dne smo zbili 9 sovjetskih letal. Rdeča poročila Moskva, 29. dec. A A. DNB: Glavni štab lje-ningrajskega vojaškega okrožja sporoča: V teku današnjega dneva ni bilo važnih dogodkov. Dva rdeča polka se med seboj obdeiavata Na vzhodnem bojišču pri Salli pa sta drug drugega napadla dva sovjetska polka, ki sta oba mislila, da imata pred seboj Fince. Sovjetska polka 6ta drug drugega najprej obdelovala 6 strojnicami in tanki, potem s topništvom, nakar je sledil napad pehote. Se le takrat so se vojaki med seboj spoznali in vsi začudeni nehali borbo, ki je zahtevala veliko mrtvih in ranjenih. General Stern novi rdeči poveljnik na Finskem Moskva, 29. dec. b. Poveljstvo nad leningrajskim vojnim okrožjem in nad vojnimi operacijami na Finskem je prevzel ljubljenec maršala Voroši-lova general Stern (čistokrvni Rusi). Dosedanji poveljnik Merelkov je bil odstavljen in njegova usoda ni znana. Prav tako še ni znana usoda še nekaterih drugih sovjetskih generalov, ki so poveljevali posameznim armadnim zborom na Fin-skem. Bržkone bodo vsi postavljeni pred vojno sodišče zaradi velikih neuspehov, ki jih je sovjetska armada doživela na finskem bojišču. Novi poveljnik general Stern je znan izza borb v Mongoliji proti japonskim in mandžurekim četaim. Zaradi te spremembe so vojaški in politični krogi prepričani, da bo general Stern prešel v najkrajšem času v ofenzivo ter da bo skušal obvladati odpor Fincev, predno dobijo večjo pomoč iz inozemstva, zlasti pomoč v letalih, pilotih, topovski municiji in topovih, -ki jih imajo Finci zelo malo. UMNI ■«■■■■•■■■ mm \ j Oglase in voščila za novoletno številko »Slovenca« bomo sprejemali pri glavni upravi v Ljubljani še danes do k. ure popoldne Oglasi v novoletni številki »Slovenca« bodo imeli še posebno vrednost zaradi podvojene naklade I Uprava »Slovenca« i 8 Zanimivi zapiski padlega rdečega častnika Kodanj, 29. dec. AA. Reutsr: Posebni dopisnik »Berlingste Tidende«, ki je imel priliko prebrati dnevnik nekega sovjetskega častnika, kateri je padel na Finskem, poroča svojemu listu naslednje podrobnosti: Pod datumom 3. decembra je ta sovjetski častnik izrazil v svojem dnevniku začudenje, da Finci požigajo svoje hiše, da se v njih ne bi nastanili sovjetski vojaki, ter da se sploh bore proti rdeči armadi, ko so vendar rdeči častniki in vojaki prišli na Finsko kot osvoboditelji. Na dan 5. in 7. decembra je isti častnik zapisal v svoj dnevnik, da njegovi vojaki strahovito trpe zaradi mraza in da se velik del vojakov sploh ne mara več vojskovati. Častnik pripominja dal je, da je to zelo slabo znamenje, prav tako pa mora tudi na žalost ugotoviti, da sovjetski častniki niso dovolj izšolani ter tudi niso nič bolj hrabri kot navadni vojaki. Sovjeti kupujejo obleko in obutev po baltiških državah Stockholm, 29. dec. AA. Reuter: »Afton Bladet« poroča iz Tallina, da so sovjetska poveljstva pokupila vse zaloge čevljev za rdečo vojsko in da zdaj kupujejo v velikih količinah obleko. Estonske tvrdke nimajo več blaga za civilno prebivalstvo. Angleži dajejo obračun o delu svojega letalstva London, 29. dec. t. Reuter: Letalsko ministrstvo je danes izdalo nekaj preglednih podatkov o dosedanjem delovanju angleškega letalstva. Poročilo pravi, da so angleška letala skupno prevozila tri milijone 750.000 milj in da imajo za seboj skupno 44.000 letalskih ur v zraku. Angleška letala so na številnih opazovalnih poletih zasledila 107 krat nemške podmornice in i ih napadla v 57 primerih. Spremljevala so 400 velikih trgovskih transportov po morju. Angleški bombniki so napravili 27 velikih skupinskih poletov nad Nemčijo. 90 nemških letal ie poskušalo napadati angleško obalo. Od teh jih je bilo 23 sestreljenih na tla ali v morje. Vsega skupaj pa so angleška letala sestrelila do božičnega dne 58 nemških letal, 6 pa jih je sestrelilo protiletalsko topništvo. Angleška letala nadzorujejo ves prostor od Ledenega morja do Biskajskega zaliva. Angleška letala so na izvidniških poletih nad Nemčijo y prvih dneh vojne raztrosila 4 in pol milijona propagandnih letakov nad industrijskimi mesti, nad Berlinom, Potsdamom, Magdeburgom, Hanoverjem, Dresdenom pa več kakor 10 milijonov letakov, ne da bi bila utrpela kakšno škodo. Velike nemške letalske ofenzive proti Angliji do sedaj še ni bilo, zato ima angleško letalstvo zaenkrat manj posla, kakor nemško ali francosko. Toda angleška letala so tudi v Franciji, kjer sodelujejo s francosko letalsko armado in so izpolnila že dragocene naloge. Nemška letalska armada šteje 227.000 mož Newyork, 29. decembra. AA. DNB: V zvezi s sklepom vojnega ministra, da se ustanovi še 52 novih eskadril, se je izvedelo, da bo ministrstvo že v začetku januarja začelo sprejemati prostovoljce, da se doseže nameravani količnik 227.000 moz. V ta namen bodo štiri orjaška letala s častniki izvršila polet nad vsemi važnimi mesti. Propaganda se bo vršila tudi po radiu in po listih. Misel ob novem letu Božič, praznik Gospodovega rojstva, ge v romanskih deželah imenuje rojstni dan — Natalis — in je z Novim letom vred simbolično zvezan z idejo grajajočega in obnavljajoča se življenja, čigar izvir je v Bogu. V predbožičnih dnevih jc papež Pij XII. sprejel 500 novoporočencev, katere je v izbranem govoru opomnil, kako tesno je zakon kot temeljno dejstvo človekovega prirodnega udestvovanja povezan i nadprirodnim življenjem kristjana in da prav iz te povezanosti izvira duh požrtvovalnosti, ki blagoslavlja zakon s številnim potomstvom. Če so zibelke prazne, se narod postara in propade. Temu zlu skušajo od pomoči postave. Toda če posameznik ne čuti ponosa in veselja, da bi se njegovo življenje»nadaljevalo v otrocih, družinah in narodu, tudi najstrožje postave nič ne pomagajo. Postava more dajati samo pobudo, da se dvigne in okrepi samohotna volja naroda do življenja, ki črpa sile iz narodove tisočletne tradicije. Ta tradicija pa je prvenstveno kr-šfanska. »Tudi v vprašanju zibelk korakata vera in domovina vzporedno,« jc k temu lepo pripomnil »Osservatore«. Ponos in volja naroda, da ima številen naraščaj, se opira na graniten temelj verskega gledanja življenja, ki oblikuje zakonsko življenje tako, da se docela in brezpogojno žrtvuje na klic velike matere domovine, Cerkve in človeštva, da bi se iz njega neprestano porajalo novo in krepko življenje. Ob tej priliki se zopet spominjamo žalostnega dejstva počasnega izumiranja narodov, ki stoje na visoki stopinji civilizacije, pa so v tekmi golega egoizma za čim večjim gmotnim blagostanjem zapravili tistega verskega in narodovega duha, ki krepi, podpira in hrani življenje, pripravljeno, da se žrtvuje občestvu, prehrani in preskrbi številno družino in jo bodri, da premaga vse težave in se nesebično daruje drugim. Ali ni edina šola tRke žilave energije z otroci blagoslovljena družina? Bivši finski ministrski predsednik Kivimaki je nedavno javno pozval svoj narod, ki se danes bori proti ogromni"premoči svojega soseda, naj se zave, kakšna nevarnost'mu preti od naglega nazadovanja potomstva. Švedska šteje od enega milijon svojih družin celih 146.000 brez otrok in 200.000. ki imajo po enega samega, vrhtega pa letno 20.000 mater, kaznovanih zaradi zločinskega splava. Latvija in Estonija komaj še nadomestu-jeta letno število umrlih s številom novorojenih. Kar se tiče Anglije, ki se enako, kakor Amerika, navdušuje za »kontrolo rojstev« (hirth control), bo po računu komisije angleških biologov v sto letih štela v najboljšem slučaju samo še polovico svojega današnjega prebivalstva. O Francozih je general Gamelin na letošnjem kongresu bojevnikov dejal, da se morajo opomniti, fe nočejo, da bodo izumrli. Tudi južne ameriške države, da ne govorimo o severnih, korakajo počasi svoji smrti nasproti. Eno je treba imeti pred očmi: Naj danes na bojlšfih sveta zmaga ta ali ona stran, bodočnost brezpogojno pripada narodom, ki se ravnajo po "ji postavi: »Rastite in se množitet< Izgube na morju po nemških navedbah Zemljevid severnih finskih bojišč Berlin, 29. decembra. AA. Izšli so uradni podatki- o izgubah trgovskih ladij od začetka vojne do 20. decembra. Iz podatkov se vidi, da je Anglija izgubila 134 ladij s 536.069 ton, Francija pa 12 ladij s 64.759 ton, nevtralne države so pa izgubile 78 ladij z 258.209 tonami. Vsega skupaj znašajo izgube torej 224 ladij in 849.137 ton. K temu je treba kot gotovo prišteti še 14 izgubljenih angleških ladij s 46.425 tonami in 4 francoske ladje s 17.233 tonami ter 20 n e v -t r a I n i h ladij s 70.000 tonami, katerih narodnost še ni ugotovljena. Tako so torej sovražnik in nevtralne države izgubili vsega skupaj do 20. dec. 262 ladij s 1,029.635 tonami. Nemčija je od začetka vojne do 20. decembra izgubila 18 ladij s 128.689 tonami. Od vseh teh ladij je sovražnik potopil samo eno, vse druge je potopila posadka sama. Sovražna propaganda je krila številke svojih izgub na morju, a sam Churchill, prvi lord britanske admiralitete. je v nekem svojem govoru dejal, da ne kaže vseh irjub navesti, da jih ne bi izvedel sovražnik. Angleški odgovor London, 29. decembra. AA. Reuter: Nemška vlada je včeraj objavila statistiko, po kateri je bilo od začetka vojne do 20. decembra potopljenih 279 zavezniških in nevtralnih ladij z 1,029.635 tonami, a v istem času naj bi bilo potopljenih 18 nemških ladij s 128.689 tonami. Pristojni angleški krogi izjavljajo, da so 27. decembra zavezniške in nevtralne vlade zabeležile, da se ie potopilo 205 ladij s 744.288 tonami, in sicer 111 britanskih, 12 francoskih, 1 poljska in 18 nevtralnih. Ob istem času je bilo potopljenih 23 ladij s 139.640 tonami, zajeli smo pa 20 nemških ladij z 89.163 tonami. Nemške uradne navedbe glede lastnih izgub pa ne navajajo tistih ladij, ki sta jih angleška in francoska mornarica zaieli. Prav tako np nava'3'o velike potniške parnike,' ki jih je Nemčija "zadnje 1 čase izgubila. Tako je »Columbus. (32.000 ton) uničila nemška posadka sama, »Cap Norte« (22.000 ton) pa so Angleži zajeli. Te izgube, ki pa jih nemška uradna statistika ne navaja, znašajo več kakor 200.000 ton. Na suhem Berlin, 29. dec. A A. Štefani: DNB poroča: Po uradnem poročilu smo sestrelili neko sovražno letalo. Sestrelil ga je polkovnik Schuhmacher, poveljnik nemške lovske eskadrile, ki je v letalski bitki 18. decembra sestrelila 36 sovražnih letal. Pariz, 29. dec. AA. Havas: Pariški občinski svet je na snočnji seji sklenil prepeljati truplo Andreja Maginota, bivšega vojnega ministra in Pobudnika francoske obrambne črte na meji, v anteon. Angleži so poslali poljskim beguncem 100.000 oblek London, 29. decembra, b. Poljski begunci, ki so v Romuniji in na Madžarskem, so prejeli za božič prvo pošiljko obleke iz Anglije. Več kot 100.000 kosov obleke pa je še na ,ioti in jo bodo dobili poljski begunci za novo leto. Obleko so nabavili Angleži z denarjem, ki so ga nabrali med angleškim ljudstvom in ph iz zneska 100.000 fun tov, ki ga je vlada odredila v ta namen. Obleka bo razdeljena potom tamkajšnjih jfiljskih pred stavnikov ter po oblasteh romunskega in madžarskega Rdečega križa. Poročila o Mussolinijevem obisku pri papežu — izmišljena Rim, 29. decembra, b. Z veliko napetostjo pri-čakujejo politični krogi obisk šefa italijanske vlade Mussolinija pri papežu Piju XII., ki ga je napovedal Mussolini za 4. januar 1940. Ta obisk je na isti črti, kakor je bil obisk, ki ga je duce napravil papežu Piju XI. 11. februarja 1932. Jlttn, 20. decembra, t. Reuier: Na odločujočih mestih izjavljajo, da so poročila o nameravanemu Mussolinijevemu obisku pri papežu Piju XII dne 4. januarja popolnoma izmišljene in brez podlage. (jcApodcktetvo Vojna in nevtralci Ko je izbruhnila nova vojna, je kazalo, da bo od začetka spor zelo omejen. Toda kmalu se je krog vojujočih se držav razširil in danes je v vojni pretežna večina sveta. Če vzamemo najnovejše statistične podatke Zveze narodov za koaec leta 1938 (primerjaj Annuaire Statistique za 1938-1939 in Bulletin mensuel de statistique za november 1939), vidimo, da so v vojno zapletene naslednje države z naslednjim številom prebivalstva: Nemčija « protektoratom 86.4 milij. Poljska 35.1 „ angleški imperij 518.9 „ irancoski imperij 106.1 „ Rusija 170.5 „ Finska 3.6 „ Japonska 103.4 „ Kitajska 450.0 „ Privzeli smo v statistiko tudi Japonsko in Kitajsko, ki se vojujeta že nekaj let sem. Mandžukuo je vštet pri Kitajski, čeprav je zase država. Skupno lahko rečemo, da je v vojnem stanju danes 1.467 milijonov ljudi, dočim ceni Zveza narodovo, da prebiva skupno na svetu po stanju konec leta 1938 2.143 milijonov ljudi. Dve tretjini ljudi na zemlji se danes vojskuje! Nevtralci so danes kompaktni samo na ameriški celini od Zedinjenih držav Severne Amerike do Argentine na jugu in šteje 260 milijonov ljudi. Nevtralci so nadalje zastopani v velikem številu še v Evropi. Tu je zlsati ostala izven spora Italija, ki šteje z Albanijo vred 44.5 milijona ljudi. Balkanske in jugovzhodne države imajo s Turčijo vred 76 milij. prebivalcev. Skandinavske države (Danska, Švedska in Norveška brez Finske) imajo 11 milij. prebivalcev, Holandija in Belgija (brez kolonij) 17 milijonov, Švica 4.2, baltske države 5.7 milij. prebivalcev. Holandske in belgijske kolonije štejejo 78.7 milij. prebivalcev. Dve tretjini sveta v vojni. Dve tretjini sveta sta danes po preteku štirih mesecev, odkar se je začela evropska vojna, že v vojnem stanju. To seveda povzroča težave tudi onim državam, ki so še ostale nevtralne. Kajti vojujoče države hočejo vse vire surovin in sploh vseh proizvodov okupirati predvsem zase, nevtral-cem pa dajati malo, ker se boje, da ne bi nevtralci dobavljali prav njih proizvode njihovim sovražnikom. Velike pa so žrtve nevtralcev in držav, ki stoje ob strani, pa tudi zaradi tega, ker morajo biti stalno na straži. To jim povzroča zmego v domačem gospodarstvu in zahteva tudi velike finančne žrtve, da ne govorimo o ljudeh, ki so osnova vsega življenja, zlasti gospodarskega. Vojne finance. V vojujočih se državah je vprašanje vojnih financ na dnevnem redu. Moderna vojna zahteva veliko več materialnih sredstev kot prej. Ogromna mora biti proizvodnja včasih zelo dragega vojnega materiala. Mine in torpedi, težki topovi, municija, prevozna sredstva, zlasti pa letalstvo, se uporabljajo v veliko večji meri, kot so se uporabljali med zadnjo svetovno vojno. Tedaj so ljudje-vojaki igrali važnejšo vlogo kot sedaj, ko se povsod opaža varčevanje z ljudmi. Moderna vojna zahteva velikanski produkcijski aparat, kar zopet odvzema direktnemu vojskovanju velik del ljudi. Za enega vojaka na fronti je danes potrebnih veliko več delavcev v ozadju kot nekdaj. Zato tudi vidimo, da so v sedanji vojni številčne armade slabše kot so bile nekdaj, zato pa dela tem več ljudi v zaledju. Če bi gledali na problem financiranja vojne samo z blagovne strani, potem bi nam bilo takoj jasno, da se mora vsa nacionalna produkcija znatno zvišati. Kajti delati mora i za normalne potrebe i za izredne vojne potrebe. Toda na splošno zvišanje produkcije ni mogoče misliti. Kajti v vojni se odtegne velik del moškega delavstva normalnemu produkcijskemu procesu in izvežbanih sil ni mogoče nadomestiti v polni meri z neizvežbanimi silami (n. pr. z mlajšimi delavci in ženskami). Povečanje vojne potrebe se lahko krijejo le z zmanjšanjem produkcije in konzuma ostalih dobrin. Ker so vojne potrebe kapital, ki ne služi nadaljnjemu produkcijskemu procesu, je jasno, da se s kritjem teh potreb ne zvišuje narodno premoženje. To nam postane posebno jasno po končanih vojnah, ko nam tudi visoke številke vrednosti (kar povzroča razvrednotenje valut) ne morejo prikriti dejstva, da so narodi po končanih vojnah v celoti na materialnih dobrinah revnejši kot so bili pred vojno. Če bi imeli samo blagovno stran v vidu, potem bi lahko ugotovili, da se mora zmanjšati konzum vseh predmetov v korist eni skupini predmetov, t. j. oni skupini, ki služi direktno ali indirektno vojnim potrebam. Ker pa živimo v dobi denarnega gospodarstva, je ta problem na videz veliko težji kot je dejanski. V nekaterih državah so skušali rešiti to vprašanje naravnost tudi z blagovne strani. Omejili so zasebni konzum živil in sploh raznih predmetov z racioniranjem, s kartami. Ta sistem se zdi socialno pravičnejši, ima pa psihološke slabe strani. Zaradi tega se ga druge države ne poslužujejo razen v skrajni stiski in samo za nekatere sektorje svojega narodnega gospodarstva. Davki ali posojila. V glavnem gre pri obstoječem denarnem gospodarstvu za prenos kupne moči od posameznikov na državo, da jo lahko porabi za svoje potrebe. To lahko država doseže, kot je to navada že v mirnih časih, s posojili in davki. Posebno poslovanje s posojili je za kritje vojnih. potreb kaj privlačno. Najmanj skrbi še povzroča, in že med svetovno vojno smo videli, kako v> nekatere države brezskrbno najemale posojila, dokler niso ob koncu vojne zašle v ogromne težave. Imele so velikanske dolgove, katerih ni mogel niti hotel nikdo plačati, in priti je morala inflacija, da je pomedla z vsemi dolgovi in se je lahko začelo vse znova. Toda videli smo vsi posledice inflacije v povojnih letih in nikdo si ne more želeti takih časov nazaj razen tako maloštevilnih nekaterni-kov, ki so bili bolj škodljivci kot karkoli drugega. Financiranje vojnih potreb s posojili ima svoje meje, katere mora poznati pameten finančnik. Drug način prenosa kupne moči od posameznikov na države je v veliki obdavčitvi, ko država .•emlje zase velik del narodnega dohodka ln ga porabi zase. Uvedba novih davkov in povišanje obstoječih je možna predvsem v onih državah, ki so dotlej skromno gospodarile in niso imele pretiranih davčnih bremen. Toda take države bi lahko sešteli na prste, kajti oboroževanj je že v mirnih časih zahtevalo ogromne finančne žrtve kil jih |e država skušala dobiti predvsem z davki. Todajudi zviševanje davkov ima svoje meje. Država ne ...ore zahtevat od svojih državljanov prevelikega odstotka niH dohodkov v obliki davkov, ker potrebuje tud v zaledju zadovol nih državi,anov. So pa tudi dane meje preveliki davčni obremenitvi v davčnem sistemu posameznih držav, posebno tam, kjer ni dohodnine. Do gotove meje pa mora država le poseči po obdavčitvi, ker ji drugače ni mogoče zajeti vseh dohodkov. V Angliji n. pr. vidimo, da je država najprej posegla po davčnih virih, v drugi vrsti šele posega po posojilnih sredstih, ker se zaveda nevarnosti najemanja posojil. Za znanost je danes že rešeno vprašanje, ali najemati posojila ali zajeti z obdavčitvijo čimveč dohodkov. Ker nas niti ena niti druga pot ne pripeljeta do pravega ravnovesja v gospodarstvu, je pravilna srednja pot, ki obenem z najemanjem posojil skuša zajeti tudi velik del dohodkov, ki so narasli v vojnih časih, posebno v nekaterih sektorjih gospodarstva. Kaj pa cene? Najtežji problem * vojnih časih $o pa cene. Če bi ostale cene neizpremenjene, potem bi se morali imenski dohodki prebivalstva znatno zmanjšati, da bi krili potrebe države v vojnem času. Toda po tej poti ne more iti ne ena država, jter bi naletela na prevelik odpor z vseh strani, kar pa zopet ni potrebno v vojnih časih, ko_ je drugih skrbi dovolj. Zaradi tega opažamo, da je bila izbrana druga pot, t. j, zviševanje cen, dočim dohodki le polagoma prihajajo za cenami, 'kar pomeni, da se dejanski dohodki zmanjšajo. Toda po tej poti je treba paziti na to, da se zajamejo višji dohodki zaradi zvišanja cen že ob njih nastanku, ker drugače si le prehitro najdejo pot v kanale, odkoder jih država ne bo mogla dobiti več nazaj z davčnim vijakom. Zato gre državna politika sedaj za tem v državah, kjer je nastopil večji dvig cen kot mezd, da se čimprej polasti donosov produkcijskih faktorjev v obliki davkov ali v manjši meri posojil. To so sicer nepopularni zaključki iz novo nastalih razmer, toda logično peljejo na edino pravo pot. Kajti nemogoče si je danes zamisliti vojno gospodarstvo brez dviga cen vsaj v začetku, Saj so že prometne težave one, ki povzročajo dvig cen. Pomorski transporti so zelo dragi, veliko blaga se izgubi, zavarovalnine so ogromne, vse to draži blago. Poleg tega skušajo dobavitelji surovin in raznih predmetov v prekomorskih državah izkoristiti veliko povpraševanje z dvigom cen. Vsekakor moramo računati v vojnih časih z dviganjem cen. To velja za nevtralne države pr&v nje cen v kmetijstvu ter v industriji. Pri prejšnjih nizkih cenah za kmetijske proizvode je bilo razumljivo, da ni bilo večjih protestov proti dvigu cen kmetijskih pridelkov. Toda ko se je krogotok začel, so prišli na vrsto tudi kmetijski proizvodi, kar je povzročilo splošno povišanje življenjskih stroškov. Tako vidimo, da je indeks cen na drobno v Ljubljani narastel od 87.2 meseca avgusta na 98.6 meseca novembra (podlaga so cen ev letu 1930 kot 100), torej za 13.1%. Zaradi tega so morala industrijska podjetja začeti z zviševanjem mezd. Toda temu niso mogla brez vsega slediti ona odjetja, ki so že doslej komaj izbila svojo renta-ilnost podjetja, in ona podjetja, ki imajo vezane cene (po raznih pogodbah itd.). Toda delavstvo ne more spraševati, kako izhaja podjetje, temveč ga zanimajo samo njegovi prejemki. Zaradi tega je pričakovati sedaj še drugega vala zvišanja cen, ki bo pa povzročen po zviševanju plač, ker bodo podjetja prevalila povišane produkcijske stroške na konzum v obliki višjih cen za svoie proizvode. Najviije cene. Tako stojimo pred novimi problemi v naših cenah. Uredba o pobijanju draginje ni mogla preprečiti zvišanja cen, kar vidimo in čutimo na vsakem koraku. Zaradi tega mora priti po mnenju strokovnjakov druga faza v politiki cen, t. j. politika maksimiranja cen. S tem pa država ni več samo opazovalec in krotilec na trgu, kjer se formirajo cene, ampak dejansko sama določa cene do njih najvišje višine. To zahteva ogromen strokovni aparati pri tem se pa bojimo, da tega država sama v svojem uradniškem aparatu nima. Nimamo niti gospodarske policije, ki bi bil nujno potrebna, posebno če bi prišlo do maksimiranja cen. Upravni organi pri najboljši volji ne morejo poznati kompliciranega ustroja gospodarstva in tudi ne bodo mogli sodelovati pri določanju maksimalnih cen, kvečjemu jim bo ostala kontrola za to, če se vsi držijo teh maksimalnih cen. Zaradi tega morajo priti do sodelovanja gospodarski strokovnjaki, pa ne iz vrst podjetništva, ampak od drugod, ki bodo skušali ugotoviti na eni strani upravičene cene na osnovi produkcijskih stroškov, na drugi strani pa upoštevali medsebojno razmerje cen in zmogljivost narodnega gospodarstva, da prenese novo razmerje v cenah ne da bi nastali socialni pretresljaji, od katerih imamo samo škodo. Nevarnosti. Toda tudi maksimiranje cen,krije v sebi nevarnost. Če so maksimalne cene prenizke, potem gre trgovina svojo pot in uide z legalne poti na nezakonito pot prodajanja in kupovanja pod roko. Zaradi tega mora pametna gospodarska politika misliti tudi na to in ustvariti take intervencijske organe, ki bodo lahkov pokrili potrebo po maksi-miranih cenah, da ne bo treba konzumentu iti na pot nabave na skrivaj, toda po višjih cenah. To tako kot za vojujoče se države. Toda ta dvig cen I nalaga državi zbiranje velikih zalog važnih pred-mora biti dirigiran. Kajti ne gre, da bi se cene na I metov. Ni zato prav potrebno, da država sama enem sektorju našega gospodarstva dvignile, ker bi to lahko pomenilo preveliko obogatitev stanu, ki ima največ koristi od cen v dotičnem sektorju. Poleg tega je treba paziti na cene že zaradi tega, da ne izzovejo novih zahtev po zvišanju plač in bi se tako nivo cen in mezd stalno dvigal. Zvišanje cen bi povzročilo zvišanje mezd, zvišanje mezd dvig cen, nato zopet zvišanje mezd dvig cen itd. Prišli bi v začarani krog, katerega tek bi bilo težko ustaviti. Zaradi tega vidimo, da država skuša delno s svojo kontrolo, deloma pa z direktnim posegom: v formiranje cen dvig cen ustaviti in ga narediti čim znosnejšega za konzumenta. Toda vedno nima pri tem sreče. ki« Uredba o pobijanju draginje nI dosti zalegla Pri nas v državi smo kaj kmalu, ko se je začela vojna drugod, dobili uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Toda ta uredba, ki je vsebovala drakonične kazni, ni mnogo zalegla, saj je šla samo za tem, da dirigira cene v drugi fazi njih tvorbe, v trgovini, uredba pobija izrodke, ne posega pa v prvo dobo tvorbe cen, t. j. v formira- vzame v roke vso trgovino, kajti država je slab gospodar, ampak omogoči naj tvorbo takšnih zalog v gospodarstvu, da jih bo lahko mobilizirala v pravem času. Poseg države vsepovsod. Iz vsega tega vidimo, kako različni so problemi vojnega gospodarstva tudi v nevtralnih državah. Nevtralne države se imajo tudi boriti z velikimi težavami v svojem gospodarstvu. Niso pa te težave zmogljive, če mislimo nanje in skušamo takoj najti sredstva za odpomoč, ne da bi čakali, da bi zlo naraslo tako visoko, da ga ne bi mogli več obvladati. Državna politika bo zahtevala od državljanov tudi nevtralnih držav vedno več žrtev, ker se bodo morali interesi posameznikov podrediti višjim interesom in ciljem. Pri tem svojem delu bo država vedno bolj posegala v gospodarsko življenje no v vseh državah in časi gospodarskega liberalizma so dokončno za nami. Država pa naj bo s svojimi organi pri tem pravična in naj skuša z najmanjšimi žrtvami celote doseči cilj, ki nam je pred vsega naroda in tudi posameznikov. To je neizbež-očmi: pripravljenost in neodvisnost! Samo ie danes ob 16., 19. in 21. uri ter jutri v nedeljo dopoldne ob 10 33 (matineja po znižanih cenah) božanstvena Greta Garbo in tfimfiff) DBf Žllf K Žj thar'esBoyer v sijajnem filmu velike ljubezni Ul UlllU ff UI1> W 9II11 Jutri premiera najzabavnejše muiikalne komedije Najbolj« Sllvestercki programi s poznanima najboljš ma komikoma Stanbom in Oliom — Priporočamo, da si za ta film KINO SLOGA, telefon 2T-S0 Dva šaifivca na planinah okrhiie vstopnice že v predprodajil Uredba o rekviziciji V »Službenih novinah« z dne 28. decembra je izšla uredba z zakonsko močjo o rekviziciji. Po tej uredbi je rekvizicija prisilno odvzemanje razpoložljivih sredstev za potrebe vojne sile kakor tudi državnih in ostalih ustanov in podjetij, ki so važna za državno obrambo, ravnotako pa tudi za potrebe prebivalstva. Rekviziciji so pothr vržena vsa zasebna in javna materijalna sredstva na področju države naših in tujih državljanov, v kolikor niso izrecno izvzeta od rekvhtfcije. Rekvizicija pride v poštev le tedaj, ko se potrebe ne morejo pokriti po redni poti. Izplačilo rekvirira-nih sredstev se vrši prvenstveno v denarju, pri pomanjkanju razpoložljivih sredstev v bonih ali rer kvizicijskih potrdilih. Način izplačila bo prebivaj stvu pravočasno javljen. j. Rekvizicija je lahko splošna ali krajevna. Za splošno rekvizicijo, ki velja v vsej državi, izda odlok ministrski svet na predlog vojnega ministra in sicer za vojne potrebe, za ostale potrebe pa mi-• nistrski svet na predlog pristojnih ministrov, oz. bana Hrvatske. Rekvizicijo na bojnem prostoru odreja vrhovni komandant, odn. poveljnik operativne vojske. Krajevne rekvizicije za vojne potrebe odrejajo starešine vojnih administrativnih organov 11. stopnje (poveljniki divizij) in višji kakor tudi poveljniki samostojnih odredov. Za vse ostale potrebe odrejajo rekvizicijo banovine v mejah dobljenih pooblastil. Za rekvizicijo pridejo v poštev 1. hrana za ljudi in živali ter lan; 2. živina z opremo, 3. vsa vozila, 4. železniške proge in vozni materija!1,' 5. plovni objekti na morju in rekah z opremo itd.; 6. sredstva za zvezo (telefon, brzojav itd.); 7. letalska sredstva; 8. industrijska in obrtna podjetja z rudniki z napravami in materijalom ter izdelki; 9. gradbeni materijal in orodje; 10. kurilna in svetilna sredstva; 11. bolnišnice, zdravila; 12. kmetijsko orodje, semena, umetna cnojila; 13. vsa ostala premična in nepremična sredstva. Izvzeti pa so: 1. sredstva, ki pripadajo dvoru in članom kr. doma; 2. sredstva, ki pripadajo osebam, ki v smislu mednarodnih določb uživajo eks-teritorijalnost; 3. sredshM, ki pripadajo tujim državljanom, ki so po mednarodnih pogodbah oproščena rekvizicije; 5. predmeti za bogočastje in predmeti umetniške vrednosti; 6. neobhodno potrebna sredstva za javne službe' 7. najpotrebnejša' zdravila, sanitetni materijal in sredstva zdravstvenih ustanov. BOUVIER ŠAMPANJEC GORNJA RADGONA 0 morskega sklada. Najprej ee Izplačuje odškodnina revnim lastnikom, ki plačajo najmanj davkov kakor tudi onim, ki so jim ta sredstva edini vic dohodkov. Ce so lastniki podjetij pozvani, da nadaljujejo z delom svojih podjetij za državne potrebe, jim bo dana odškodnina samo za izdelane predmete po posebno sklenjeni pogodbi. Če pa država vodi v svoji režiji podjetje, potem pripade lastniku samo odškodnina za uporabljanje podjetja. Za škode, ki nastajajo na rekviriranih sredstvih kot posledica vojnih dogodkov-operacij, se ne bo plačevala odškodnina po tej uredbi, marveč po posebnem zakonu. Pritožbe. Vsak lastnik se v roku 6 mesecev po izvršeni demobilizaciji pritoži, če ni zadovoljen z odrejeno odškodnino, in sicer pismeno, pristojni občinski oblasti. Te pošljejo potem pritožbo banovini, dokončno pa določa pristojni minister. V pristojnem ministrstvu se v ta namen osnuje posebna komisija. To velja tudi za banovino Hrvatsko. Kazni. Kdor ne prijavi pravega stanja stvari ali uničuje predmete, ki so podvrženi rekviziciji, kdor noče izročiti predmetov ali ovira oblasti, bo kaznovan s strogim zaporom in denarno do 500.000 dinarjev. Organi vojne ali civilne oblasti, ki se pregreše proti predpisom te uredbe, če n. pr. izvršujejo rekvizicijo v večjem obsegu kot je odrejena ali rekvirirajo izvzete stvari ali ne dajo pravilnih dokumentov ali sploh nepravilno postopajo na škodo posameznikov, se kaznujejo z zaporom do treh let. Ce je bilo delo storjeno nehote, se. kaznujejo z zaporom do šestih mesecev. Sodno oblast izvršujejo redna sodišča, če gre za civilne osebe. Ni možna pogojna obsodba. Vojaška sodišča pa bodo aplicirala na vojaške osebe tudi splošna določila vojn. kazenskega zakonika. Rekvizicija na okupiranem ozemlju 6e bo vršila v mejah splošno priznanih načel mednarodnega prava. Posli v zvezi z rekvizicijo so prosti vseh taks. Pristavljamo pa, da je ta uredba samo za pripravno, mobilno in vojno stanje, nikakor pa ne za redno oziroma normalno stanje. Borze Dne 29. decembra 1939. Denar Nemška marka 14.70—14.90 V ozadju se ne more rekvirirati ljudska in živinska hrana, ki je neobhodno potrebna za vzdrževanje prebivalstva za 4 mesece od dne izvršitve rekvizicije, računajoč pri tem pripadajoče obroke, kakor so predpisani po tabelah za prebivalstvo. Za vzdrževanje na vojnem prostoru prebivalstvu se prepuščajo sredstva za prehrano najmanj za 1 mesec dni od dne izvršitve rekvizicije. Izvrševanje rekvizicije Nalog za izvedbo splošne rekvizicije za vojne potrebe izdaja vojni minister banskim upravam, izjemno pa tudi okrajnim in občinskim oblastem. Po dobljenih nalogih izvrše pristojne oblasti razdelitev na okraje, okrajne oblasti, na občine po stvarnem stanju v dotični občini. Za rekvizicijo industrijskih podjetij vrše razdelitev banske uprave. Občinske oblasti morajo že v mirnem času izvršiti popis vse živine z opremo in vseh vrst vozil. Rekvizicijo vrše občinske oblasti, razdelujoč zahtevane količine na posamezne obveznike in podjetja. Te oblasti zbirajo ln prenašajo material na odrejena mesta. Vozila se takoj pošljejo v odrejene vojne enote. Prevoz živine in vozil gre na račun vojnih oblasti. V primeru, da se morajo rekvizicijo zadovoljiti potrebe vojaške sile in prebivalstva, se vrši rekvizicija prvenstveno za po-potrebe vojaške sile. Za vsako rekvizicijo se izda pismen nalog, ki mora vsebovati nalog za rekvizicijo, namen, količino in kakovost sredstev, ki se rekvirirajo ter mesto in način izročitve in končne način plačil Vsa rekvizicija se vrši na komisijski način. V komisiji morajo biti najmanj trije člani, od njih en občan občine, v kateri se vrši rekvizicija.. Komisija mora dati ali priznanice ali bon ali pa pla-čati v gotovini. V nujnih primerih more krajevno rekvizicijo izvršiti komisija, ki jo določi vojaški starešina. Kar se rekvirira, se mora vpisati v re kvizicijsko knjigo. Pri rekviriranju podjetij se mora izročiti en izvod zapisnika tudi lastniku podjetja. Tudi občine morajo voditi evidenco rekviziciji, ker jih morajo rekviriranci obvestiti o rekviziciji. Naknade. Ceno predmetov odreja ministrski svet po nred!o<™ vojnega ministra, če gre za voine potrebe. cene niso določene, jih odrejajo rekvizi-cijske komisije po tržnih cenah. Rekvirirana živina in vozila se plačajo s sredstvi reinonlsko- Ameriški dolar 55. Devizni promet Je znašal na zagrebški borzi 6,617.330 din, na belgrajski 7.5 milij. din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 2.46 milijonov, Liubljana — uradni London 1 funt .»•»••■ Pariz 100 frankov...... Newyork 100 dolarjev . . • , Ženeva 100 frankov . . ■ ■ . Amsterdam 100 gold. . • ■ • • Bruselj 100 belg tečail 174.40— 177.60 98.55— 100.85 4423.75-4483.75 995.00-1005.00 2351.00—2389.00 , 739.00-751.00 Ljubljana — svobodno tržišče London 1 funt . , , Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. • Bruselj 100 belg . , 215.49- 218.69 121.83— 124.13 5480.00-5520.00 1228.52—1238.52 2904.44—2942.44 912.97— 924.97 Ljubljana — zasebni kliring Berlin 1 marka ....... 14.70— 14.90 Zagreb — zasebni kliring Solun 100 drahem....... . 34.50 blago Belgrad — zasebni kliring Solun 100 drahem ......'.. 33.45-34.15 Curih. Belgrad 10, Pariz 9.97, London 1760, Newyork 445.870, Bruselj 74.55, Milan 22.50, Amsterdam 237.075, Berlin 178.50, Stockholm 106.12, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.05, Sofija 5.30, Budimpešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Helsingfors 8.50 (nominelno), Buenos-Aires 101. Vrednostni papirji Vojna škoda i 433 v Ljubljani 428-v Zagrebu 429—430 v Belgradu 427—429 Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 98—100, agrarji 51—52, vojna škoda promptna 428 do 433, begluške obveznice 79—80, dalm. agrarji 71—73, 8% Blerovo posojilo 96—09, 7% Blerovo posojilo 88—89, 7% posojilo Drž. hip. banke 98 do 100, 7% stab. posojilo 98—99. — Delnice: Narodna banka 7800—7900. Trboveljska 230—240. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 97—100, agrarji 50 denar, vojna škoda promptna 427—429, begluške obveznice 77—78 (77), dalm. agrarji 71.50—73, 4% severni agrarji 51 denar, 6% šumske obveznice 70—73, 8% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Blerovo posojilo 88 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 98 denar. 1% stab. posojilo 97 denar. — Delnice: Narodna banka 7.900 denar, Priv. agrarna banka 195 denar. Trboveljska 234 do 240 (235, 240), Sladk. taov. Osijek 125 denar, Osj. livarna 170 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% Investicijsko posojilo 99.50 denar, agrarji 53—53.50, vojna škoda promptna 429—430 (426, 430), begluške obveznice 77.50-78.50 (78.50), dalm. agrarji 72 denar (72), 44% severni agrarji 50.50 denar (51), 6% šumske obveznice 70,50—72 (73), 8% Blerovo posojilo 90.50-97.50 (97.50), 7% Blerovo posojilo 88—88.50 (88.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar (100). Delnice: Narodna b*nka 7.900—8.025, Priv. agrarna banka 195 denar. 2itnl trg Novi Sad: Koruza bač stara pariteta Indjija 135/37, ban stara 132/34, bač nova 114/15, bač nova parit Indjija 111/12. Tend neizprem. Promet slab. Sombor: Pšenica bač okol N. Sad sred bač bač okol Sombor 192'94, gornja bač in gornja ban 193/95, srem slav 192/94, južna ban 189'190, bač ladja Kanal bač ladja Begej 194/95, bač Tisa šlep Ia in Ila, 196/98, bač ban ladja Dunav 194/95. - < Velike žrtve za naše šolstvo V "letu 1939 je bilo v Sloveniji zgrajenih 6 novih ljudskih šol, v letu 1940 pa bodo zgradili še 20 novih šol 1 NOVICE iz celega sveta in najboljše razvedrilo nudi luksuzni super Naše ljudstvo si želi šol in se ne boji nobenih žrtev, ki so potrebne za to, da se zgrade nove šole tam kjer jih še ni, popravijo stara šol-! it poslopja, nadomestijo temne učilnice in izpopolnijo tiste šolske sobe, ki so nezdrave. Sicer je še po naših krajih tod ali tam nekaj takih ljudi, ki iz teh ali onih ozirov še nasprotujejo gradnji novih šol, toda teh je zmeraj manj in ravno tisti, ki so najrevnejši, navadno najmanj ugovarjajo izdatkom, ki so potrebni za nova šolska poslopja. Največja ovira — slabo gospodarsko stanje občin Največkrat se morajo gradnji šol ali pa Izpopolnitvi starih šol upreti občine same, ki se pri tem izgovarjajo, da je njihovo gospodarsko stanje prešibko tn da ne prenesejo takih velikih izrednih izdatkov. Kdo bi mogel zameriti našim pridnim občinskim gospodarjem, ki 6krbe s tolikšno vestnostjo za blagor vsega vaškega ali okrajnega občestva, če so notri in če vsak krajcar dvakrat obrnejo, preden ga izdajo. Kolikokrat slišimo, da se včasih z javnim denarjem malomarneje postopa, zato vsa čast našim županom, ki vedo, kaj je javni denar in breme, ki ga mora bližnji prenašati. Toda tudi v tem oziru lahko dobra volja mnogo stori. Najboljše so 6e v tem oziru pač izkazali prebivalci občin v črnovrških hribih, ki so 830 m visoko tam ob meji zgradili dvonadstropno šolsko stavbo, ki se jim čudijo ne samo domačini, ampak tudi tujci z onstran meje. Pa so tiste občine med najrevnejšimi in gospodarsko najšibkejši kmetje žive tam. Ker ni šlo drugače, je 18 kmetov v Svetinjah pri Novem mestu kar na lastno pest zgradilo šolo V dobrniški občini imajo pri vseh hišah polno otrok, pa tudi vsega drugega imajo dovolj. Hribovcev je v tej občini največ, samo šole nimajo nikjer blizu in zato jim mora deca vsak dan kar celo uro pešačiti do šole. Ker so pota v Dobrnič slaba, je bilo trpljenje otrok še večje. Hribovci co pridobili zase vse oblasti, samo upravna občina jim je nasprotovala, da bi zidala novo šolo v tem delu občine. Boj je bil zelo gorak in nikdo ni hotel popustiti. Pa je nazadnje 18 posestnikov, mož poštenjakov, pljunilo v roke; zmenili so se, da bodo šolsko poslopje kar sami sezidali. Čez nekaj mesecev je dobila ljudska šola v Svetinjah svoj lični domek in prepričani smo, da ga imajo vsi okoličani tako radi, kakor nobeno Nova ljudska šola v Senožetih bo oženjena, so sklenili šoli prizidati tudi primerno samsko stanovanje. Takšen je edinstven dom ljudske šole na Svetinjah, ki gotovo nosi prvenstvo med vsemi šolskimi poslopji, ki so bila letos zgrajena v Sloveniji. Šola stoji na robu vasi Gornji vrh, odkoder je krasen razgled po dolenjski strani. Šola ima sedaj en oddelek z nekaj nad 30 otroki. Začela je z delom v oktobru 1939, najbližja železniška postaja pa je Trebnje, kamor je pičlo uro hoda. Nova šola v Planini Dne 11. junija je bilo dograjeno novo šolsko poslopje v Planini v Rovtarskih Libršah. Poslopje ima eno učilnico, upravne prostore in stanovanje za šolskega upravitelja. Poslopje ima zelo lepo lego, lep vrt in je vse poslopje stalo približno 140.000 din. Pri tem pa niso všteta prostovoljna dela in žrtve prebivalcev tega šolskega okoliša. Kraj leži 600 m nad morjem in je 5 km do Rovt. Žalostne šolske razmere v Lučinah Zelo žalostne so bile šolske razmere v Lučinah v škofjeloškem okraju. Sploh je škofjeloški okraj v šolskem oziru zelo težavno urejen, ker morajo iz nekaterih delov še danes otroci dnevno po 8 kilometrov daleč v ljudsko šolo V Lučinah so do zadnjih časov imeli šolski pouk kar v neki zasebni hiši, ki je bila komaj tako velika, da bi mogla v njej stanovati manjša družina. V tej hišici se je gnetla šolska mladina. Sedaj v tem letu se je položaj spremenil. Dvonadstropno šolsko poslopje je zraslo na primernem prostoru ob banovinski cesti, ki vodi iz polhovgrajske doline v dolino Poljanščice. Šolski trakt, ki ima tri lepe učilnice, je ločen od stanovanjskega trakta, ki ima dve zelo lepi družinski stanovanji. Družinsko stanovanje v I. nadstropju se da uporabiti tudi za dve samski stanovanji. V poslopju so tudi prostorne kleti. Skupni stroški za gradnjo znašajo okroglo 450.000 din. Posebnost te stavbe je, da ima vsaka učilnica svoj predproetor in svoja straniSča. Pred-prostori služijo kot garderobo in se morejo pozimi ogrevati. Podobna je šola na Dolžu na Dolenjskem Skoraj enako je novo šolsko poslopje na Dolžu na Dolenjskem. To poslopje je bilo blagoslovljeno že lansko leto v septembru. Poprejšnja šola je imela tamkaj tudi silno slabe prostore in še ti so bili last zasebnice. V glavnem ima šola ista dele kakor šola na Lučinah. Stala je približno 560.000 din. Poslopje mora biti v ponos vsej občini, ki je prej revna kot pa bogata in je storila vso svojo dolžnost. Na Dolžu in okolici ni bogastvodoma, vsega raje zmanjka pred božičem kot pa pred Veliko nočjo. Nova šola je kakor »svetel grad« med kmetskimi domačijami. Poleg teh sta bili letos zgrajeni še dve novi šoli, in sicer v Karlovici pri Velikih Laščah in v Senožetih. Šola v Karlovici je stala približno 370 tisoč dinarjev, šola v Senožetih pa približno 200 tisoč dinarjev. Večja obnovitvena dela Številna šolska poslopja pa so poleg tega potrebna obnovitvenih del; šolski prostori ne odgovarjajo več novim zahtevam, dotok otrok je postal večji, šolski okoliši so se razširili. Kraljeva banska unrava skuša tudi v tem oziru kar najbolj pospeševati dela in pomagati v tistih okoliših, ki so pomoči najbolj potrebni. Tako so bila večja adaptacijska dela letos opravljena v šolskem poslopju v Gaberjah pri Novem mestu. Stroški so znašali 150 000 din. Obnovitvenih del je bilo potrebno šolsko poslopje v Gornji Rečici pri Laškem in dela so veljala približno 200.000 din. Prenovljeno je bilo šolsko poslopje v Bukovi ci pri škofji Loki in so stroški znašali 160.000 dinarjev. Iz tega kratkega pregleda se jasno vidi, kako pridno skrbe za naše šolstvo tisti, ki jim je naše jjudstvo poverilo zaupanje za vodstvo vseh naših javnih zadev. Primeri ljudske požrtvovalnosti pa dokazujejo, kako velikih žrtev so sposobni naši ljudje za blagoslov ljudske prosvete in šolske izobrazbe. Če ne bo izrednih težav, misli banska uprava zgraditi v Sloveniji 20 novih šolskih poslopij. Najtežji je položaj pač v gornjegrajskem okraju, kjer večina otrok sploh ne hodi v šolo, ker so šolska poslopja predaleč od naselij in so preredka. Zato se je sedaj naše oblastvo odločilo, da naj gre šola do otroka in ne otrok do šole, to se pravi, da se naj šola bliža otroku, ne pa da morajo otroci ponekod hoditi 8 km in še več dnevno v šolo. V gornjegrajskem okraju je položaj najtežji in zalo misli banska uprava tam zgraditi več manjših šolskih poslopij, ki naj razbremene preveč oddaljeno šolo v Ljubnem. Slovenci v Franciji in vojska Nova ljudska šola v Lučinah drugo hišo v vasi. Ni čudno, da so naši Dolenjci vodilni v naši književnosti in v našem književnem jeziku, ko pa živi tod tak rod, ki je sposoben napraviti kaj takega 1 Kakšno šolo so zgradili Od zunaj ta stavba ni velika. V vasi najbrž ni zidarja, ki bi bil vajen delati s predolgimi metri. Pač pa so znotraj zgradili zelo lepo učilnico, zraven učilnice pa lepo sobo za pisarno; šolskemu upravitelju take šole mora biti -ka»* prijetno v njej. Poleg pa je še večja veža in straifflKe. To poslopje je šoli brezplačno na razpolago vnft dotlej, ko bo upravna občina mogla zgraditi novo pravo šolsko poslopje. Za učiteljsko stanovanje je na razpolago prav primerna hišica par korakov dalje. Ker pa morajo posestniki, ki so to šolo sami zgradili, računati, da jim bo šolska oblast poslala učiteljsko moč, ki ne Kako se godi našim rojakom v Franciji sedaj, v času vojne? Iz pisem, ki jih pošiljajo, si moremo ustvariti nekako naslednjo sliko: Tisti, ki se jim ni bilo treba umakniti iz kraja zaposlitve, žive še v dosti usodnih razmerah, saj imajo dela in jela povsod dovolj in ga tudi bodo imeli. Kajti resnica je, da bo povsod drugod prej začelo vsega primanjkovati kakor tukaj. Dosedaj v Franciji še ne poznajo drugih izkaznic kakor za bencin, pa še te so samo za kontrolo, da vedo, kam kdo potuje; vsakdo se mora namreč vpisati, kjer dobi bencin. V resnici pa bencina še nikjer ne manjka. Res se je ena ali druga stvar podražila, a tako malenkostno, da skoro ni vredno imena. Vse huje pa je prizadelo begunce, med katerimi lahko štejemo pet do sedem tisoč naših ljudi, predvsem Slovencev. Morali so naglo oditi in zapustiti lepa stanovanja s krasnim pohištvom. V nekaj urah so se znašli na cesti brez dela in brez sredstev. Dolge dneve so se vozili, da so prišli iz ogroženih krajev v notranjost države, bilo na jug ali na sever. Možje so sčasoma dobili delo, ne pa stanovanj in jih tudi ne bodo tako hitro, ker jih ni. Ker so morali pustiti vse svoje stvari, jim zlasti primanjkuje obleke in obutve. Kaj se to pravi, ve samo tisti, ki je izkusil. Koliko se jih ie izgubilo, tako da je odšel oče v en kraj, družina pa v drugega! Neprestano so pisali na konzulat in se iskali. Francoske državne oblasti so storile vse, kar so mogle in tako imajo zaslugo, da imajo danes skoraj vsi naši rojaki delo in vsaj za silo streho. Zelo pa pogrešajo duhovnikov in učiteljev, G. Grims je sedaj že dobil dovoljenje za potovanje in je odšel na jug. Obiskal bo po načrtu vse begunce, ki so zelo raztreseni, in se ustavil tam, kjer bo mogel nuditi našim največ pomoči. Francoski župnik iz Merlebacha, ki je sedaj v srednji Franciji, se ni mogel načuditi, ko je zvedel, da se je g. Grims v teh časih vrnil sem: »Take ljubezni in take iiožrtvovalnosti do svojih rojakov v tujini je zmožen v resnici samo pravi katoliški duhovnik«. Zelo pohvalno moramo omeniti tudi delo našega generalnega konzula g. Bogdana Smiljaniča. Ž izredno požrtvovalnostjo je storil vse, da bi olajšal bedo in trpljenje našega ljudstva.« — Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke vode »Franz-Josefova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg po min. soo. pol. in n. zdr. S-br. 15 485 25. V. 35. 055 ker tudi podnevi spreiema evropske in izvenevropske postaje glasno in čisto Prodaia tudi na obroke Razen tega prinašamo ORION 5-cevni popularni super na mesečne obroke od Din ISO'— fiAfllO m. 10.»., Ljubljana, Mihlošiieva 6 KAD10VAL, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13 ANTON BREMEC, Celie, Mililo&ičeva 1.1 L. LUSICHV. Maribor. HoroSfta c. 11 Obdarovanje otrok na severni meji Otroci z narodne in državne meje so se pred božičem razveselili darov, ki jih jim je razdelila Slovenska straža v Mariboru po duhovnikih in učiteljih. Samo predbožično nedeljo je bilo obdarovanih 32 šol. Dečkoiii in deklicam je bilo razdeljenih nad 200 parov močnih zimskih čevljev, nad 500 popolnih oblek, nad 500 parov spodnjega perila in veliko drugih potrebščin, posebno šolskih. Slika. ki jo prinašamo, sama govori o močni narodni zavesti Slovencev, ki se kaže v dejanju. Veselje potrebnih in revnih slovenskih otrok na naši severni meji je največje plačilo vsem onim Slovencem, ki so storili svojo narodno dolžnost na nabiralni dan, ki je bil povsod po Sloveniji. Slovenska straža v Mariboru se ob tej priliki prisrčno zahvaljuje vsem, ki so z denarno žrtvijo omogočili veliko obdarovanje naših ubogih olrok na severni meji. Zapomnimo si geslo: Trdna meja, varna domovina. Obdarovani otroci bodo gotovo njeni zvesti stražarji. C I S T E K L Bratec božjemu Detetu Božična zgodba. — Reimmichl. — Janez Pucelj. Bil je sveti večer. Sonce je bilo v dolini že zdavnaj zašlo in zadnji njegovi žarki so razlivali roZnat dih na bleščeče bele vrhove gora. V gozdne globeli je porival večerni pomrak prve sence. Na vzhodu je bledi okrogli žčip vprav izšel izza gorskega grebena. V malem trgu so vsi že praznovali in počivali Vse sledove delavniškega dela so bili pospravili izpred hiš, sneg so bili nametali v velike kopice. Na cesti si videl le malo ljudi. Če je kdo imel opravka zunaj hiše, je brž prhnil čez cesto, zakaj huda zima je silila kar za nohte Za ledenimi okni se je razlegal glasen otroški smeh. Med maloštevilnimi ljudmi, ki so si dali opraviti kljub mrazu zunaj na prostem, je bil deček, star kakih osem let. Tri, štirikrat že je bil prešel cesto po trgu gori in doli; obraz mu jc bil prav zadaj za ušesa rdeč, da je kar gorel, in vse telo mu je trepetalo v lahki oblekel. Gledal je tuje okrog, je često postajal, pogledaval gori po hišah in šel počasi spet naprej. Slehernega človeka, kije naletel nanj, je nekaj vprašal, pa je bilo videti, da ni od nikogar dobil odgovora, da bi bil zadovoljen z njim. — Stara ženica, ki je imela ves obraz ovit v debelo volneno ruto, je prišla iz nizke hišice. Dečko je naglo pristopil k mamici in vprašal, kakor je že mnogokrat, z jokavim glasom: »Niste nič videli moje matere?« »Ampak, fantek, kdo je tvoja mati?« je sočutno poizvedovala starka. »Moja mati,« odvrne dečko, »so tkalka v Hro-vači, jih že dolgo ni doma — so odšli tja na Trato in jih ni več... mi je tako dolgčas po njih... sem se napotil mater iskat.« »Iz Hrovače?« se začudi mamica... »pa si prišel prav sam?« »Prav sam.« »Kaj imaš očeta?« , . »Imam... ampak oče se naprej in naprej jokajo in ne utegnejo od doma... Micka je hotela z mano, pa ni mogla najti čevljev.« »Kdo pa je Micka?« »To je moja sestrica, še čisto majhna.« »Ampak, fantek, pa kje so tvoja mati?« »Oče so rekli: na Trati.« _ »Saj. ampak kje na Trati?« »Kje, sam ne vem.« »Imaš kakšnega strica ali žlahtovca na Trati?« »Nobenega nimam.« »Ljubo dete, nocoj matere pa več ne najdeš,« je rekla ženica in imela solze v očeh, »se že mrači in gotovo si ves truden — od Hrovače je daleč do sem. _ Pridi in ostani nocoj pri nas, jutri boš lahko spet iskal mater.« »O, jih bom že našel, materi« »Pa če jih ne najdeš?« Dečku so stale solze v očeh; mamica si je tudi potegnila z roko čez obraz. Čez časek je »Fantek, če mater ne najdeš, tedaj pridi spet k nam, zapomni si malo hišico! Pri nas boš lahko čez noč, jeli?« »Bom«, reče dečko, nato počasi odide. Še dolgo išče sem in tja, a matere ne najde. — Je tudi ne more najti, kajti mati je odšla v deželo, kamor ne pelje nobena steza in nobena cesta. , ,, Tkalko iz Hrovače, mlado, pridno ženo, je bila v prvem adventnem tednu napadla vročinska bolezen. Starši tkalkini so otroka svoje hčere, Lojzka jn p«t let staro Micko, takoj vzeli k sebi, ker možu ni bilo mogoče poleg bolne žene skrbeti ie za otroka. Tkalka je umrla hitro, da ne bi bil nihče pričakoval, in stari starši niso otrokoma povedali ničesar, kako bridka izguba ju je zadela. Ko sta se otroka vrnila v očetovo hišo, je ležala mati že nekaj dni v grobu. Lojzek, ki je bil materi vedno vdan, je spraševal venomer po nji. Spočetka je oče jokal. Ko sta jokala tudi otroka, je rekel, da mati že še spet pride, da je šla samo od doma, da je šla na Trato. Ko pa matere le in le ni bilo, se ni dal Lojzek nič več potolažiti; slednjič se je odpravil iskat mater. Vsak večer je dečko iskal po Trati. Ko je bilo že tema, je prišel do cerkve. Mati je tolikokrat rekla: kadar kaj izgubiš, moraš moliti v čast svetemu Antonu, ta gotovo prinese nazaj, kar si izgubil. Dečko je žel v cerkev prosit svetega Antona, naj mu pomaga najti mater. Dečka je k4j presenetilo, ko je stopil v hišo božjo. Tako velike stavbe do zdaj še ni videl. V cerkvi je bilo skoraj popolnoma tema Samo spredaj na strani so gorele štiri rdeče svetilke. Dečko se poda do njih. Tedaj zagleda velike, velike božične jaslice, da jih je bil poln prostor vse kapele Ob »vitu svetilk je podobe lahko razločno videl Bile so tolike, kolikršen je bil on sam. Na božje dete je padal svetel rdeč sijaj Fantek je gledal nekaj časa * jaslice- slednjič je sedel na klop, ki je stala pred jaslicami. Mahoma so se mu oči oro-sile. Malo srčece ga je zabolelo. — Molil je otroško prisrčno v jaslice: »Ljubo božje dete, ti imaš tudi mater, daj, pomagaj mi iskati mojo materi« Dečko je bil kij truden. Ko je tedaj sedel nekaj časa v klopi, so mu oči tkupaj lezle, naslonil se je nazaj in zaspal. — Ko se je zbudil, je bilo v cerkvi svetlejše Svetel lunin svit je lil noter skozi visoka cerkvena okna. Mraz ga je stresel, da so mu zašklepetali zobje. Čez časek se je dečko popolnoma prebudil in se zavedel, kje je. Pohitel je k cerkvenim vratom, bila so zaklenjena — Tedaj je na glas zajokal. Ko je odjek v širnih lopah tako grozljivo neprijetno ponovil njegovo tožbo, se je zbal in umolknil. Mraz ga je stresal, ga je kar suval. Šel je spet gori k jaslicam, kjer so še gorele svetilke. Tedaj zagleda poleg hlevca in v hlevcu več povesmov slame. — Ko malo pomišlja in ko ga zebe čedalje bolj, zleze v hlevec, leže na slamo in se zarije vanjo, tako da mu je samo glava gledala nekoliko venkaj. Še dolgo je jokal tiho sani vase, nato se je ugrel in zaspal. Ko se je spet zbudil, se je v cerkvi svetilo in bleščalo, da so mu oči komaj prenašale ta blesk. Cela množica sveč je gorela na visokih svečnikih okrog in okrog njega. Visoko nad njim so goreli bleščeči stekleni lestenci; bili so tako na gosto ob-sajeni z lučmi, da je komaj imela prostora druga poleg druge. Ljubki glasovi. — petje in muzika — so mu zadoneli na uho. Dečko je malo privzdignil glavo in zdajci je zagledal množico ljudstva. Vsi so v svitu luči molih ali brali iz knjige. To so ti luči in svetilke mrgolele in mrlele, kakor da je nebo padlo na zemljo. — Zdaj se dečko zave. Ve, da je v cerkvi, da leži v božičnih jaslicah, da vprav obhajajo polnočnico Strah ga postane, ko pomisli, kje je, in je čisto tiho Samo oči premika venomer Gleda na visoki svod in vidi- kako pleše gori svit luči in se poigrava; vidi, kako se bleščijo cerkvene stene, kako se po njih spreletavajo sence in vse in vse. Duhovni zapojo glorijo in vse, orgle ln petje, zadoni in zavriska v en sam spev. Dečko zavzet prisluškuje. Nad njim visoko gori tudi prav tako doni ubrano in polno — ta glas prihaja iz zvonika; posebne en glas poje tako globoko in veličastno, misijonski zvon. S kora doli prodirajo mehki, rahli glasovi flavt in gosli, veseli glasovi, ki skačejo kakor otroci, kadar se igrajo kolo. Zdaj posežejo v vse to pevci s prastaro, ganljivo pesmijo: Kaj se vam zdi. pastirci vi al' ste kaj slišali? En srečen čas zdaj gre na nas, z nebes veseli glas: te Kovice Koledar Sobota, 30. decembra: Evgenij, škof; Liberij, škof. Nicefor. Nedelja, 31. decembra! Nedelja po božiču. Silvester. Novi grobovi "f" Na Brodu pri Dravogradu je mirno v Gospodu zaspala priljubljena gospodinja in mamica gospa Marija Pač ni k. Drago rajnico smo položili k počitku v četrtek, dne 28. t. m. na pokopališče v Čmcčah. Cerkveni pevski zbor iz Dravograda je rajni v slovo zapel dve žalo6tinki. Pogreba se je udeležilo veliko število prijateljev in znancev rajne gospe Na pokopališču se je od raine poslovil domači gospod župnik. Naj rajni sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje! Osebne novice = Za upravitelja dekani je Rogatec je bil imenovan g. Julij V a j d a , nadžupnik in kn. škof. duhovni svetovalec pri Sv. Križu na Slatini. = Duhovniške vesti iz ljubljanske škofije. Na župnijo Dol pri Ljubljani je bil umeščen g. Franc Lovšin, župnik v Rakitni. — Župnija Hotedršica je bila podeljena g. Jožefu Ferkulju, kaplanu v Moravčah. — Imenovana 6ta bila: g. Ignacij Kunstelj, kaplan v Zagorju ob Savi, za upravitelja župnije Rakitne, in g. Ivan Spendal, župnik v Ljubnem, za 60upravitelja župnije Dobrava pri Kropi. Premeščen je bil g. Anton Smolič, kaplan na Igu, za kaplana v Polhov Gradec. Upokojena 6ta duhovnika g. Andrej Magajna in g. Aleks. Martelanc, C. M. Žrebanje efektne loterije obrtnega druStva v Kamniku Be prestavi na dan sv. Ji žefa dne 19. mhrca 1940. — Obuo sreče In mnoso uspehov len vsem naklonjenim v novem ietul Odbor efektne loterija obrtnega diuJtva Kamnik _ Nameščenske in delavske legitimacije. Na osnovi uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev z dne 28. marca 1938 je zadnji rok za izdajo teh legitimacij dan 31. decembra 1939. Zato opozarjamo na to vse delavce in nameščence, da si oskrbe te legitimacije ali pri občinah ali pri združenjih trgovcev in obrtnikov (če so se izučili trgovine in obrta in so zaposlene v trgovinskih ali obrtnih obratovalnicah). Te legitimacije so važne za to, ker v bodoče delodajalci ne bodo smeli sprejemati v službo ali na delo delavca ali nameščenca brez redne poslovne knjižice. — Razpisan je kanonikat (ad baculum) stolnega kapitlja v Ljubljani. Dalje sta razpisani župnija Dobrava pri Kropi v radovljiški dekaniji in novoustanovljena župnija Rakek v cerkniški dekaniji. Pravilno opremljene prošnje je nasloviti in poslati na škofijski ordinariat v Ljubljani. Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 15. sebruarja 1940. — Aljažev klub v Ljubljani sporoča prijateljem naših gora, da bo v nedeljo, 3t. decembra, in na novega leta dan ob 9 dopoldne služba božja na Veliki Planini. Prav tako bo na novega leta dan ob 10 dopoldne sv. maša v Kamniški Bistrici. d&nskl snet daje nrednost našim elegantnim, lahkim, robuprostim očalam, katere se nabavile pri — Tečaji ministrstva za telesno vzgojo naroda v teku. Opozarjamo vse klube, da poteče rok za prijavo v ta tečaj dne 31 t m ter bo morala imeti Zveza prijavo najkasneje 2. januarja v rokah. Prijava mora biti naslovljena na ministrstvo za telesno vzgojo naroda in kolkovana z 10 din, poslana pa mora biti Zvezi, ki bo odpremila prijave s svojim predlogom ministrstvu. — Jugoslovanska zimsko-sportna zveza v Ljubljani. — Prosvetna zveza priredi 6. in 7. januarja režiserski tečaj za režiserje prosvetnih društev in dekliških krožkov. Tečaj se začenja 6. jan. ob 9 dopoldne, na moškem učiteljišču, Resljeva cesta, Ljubljana. Tečaj bo iz prijaznosti vodil gledališki igralec in režiser g. Jerman. Praktično se bo režirula igra: Franc Leskovec: Vera in nevera, katero bodo obiskovalci tečaja dobili na licu mesta. Podana bo .pa tečajnikom tudi možnost, da posetijo gledališko predstavo (znižana vstopnina). Nadaljeval se bo tečaj v nedeljo 7. januarja ob 8. Vsa prosvetna društva so dobila okrožnico in prosimo, da nemudoma prijavijo svoje udeležence. Stroške za hrano in stanovanje nosi prosvetno društvo samo, dočim nosi stroške za tečaj Prosvetna zveza. Prijaviti se je treba do 1. januarja pri Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. DON S. P. D. no KOMNI razpolaga še z ležišči za Silvestrovo Kola pri Triaiavshlh tezerlh je oskrbovana do 8. januarja 1940 — Nova knjiga proti komunizmu. Pravkar je izšla nova knjiga proti komunizmu. Napisal jo je dr. Ivan Ahčin in nosi naslov: »Komunizem, največje zlo našega časa«. Knjiga na izredno preprost in poLjuden način popisuje do podrobnosti to zablodo našega časa in je zato primerna in dostopna najširšim množicam našega naroda. Cena knjigi je 10 dinarjev in se naroča pri Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7-1. Knjigo toplo priporočamo. — Avtomobilska nesreča. V Veliki Loki na Dolenjskem sta včeraj trčila skupaj dva osebna avtomobila. Pri tem je bil hudo poškodovan po glavi Anton Hrovat, ki so ga takoj pripeljali v ljubljansko bolnišnico. — Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Duhovne vaje za može bodo v Domu v Ljubljani, Zrinjskega 9, od 15. do 19. januarja. Začno se 15. januarja ob 7. zvečer. Priglasite se teden prej! Prehrana 100 din! Duhovne vaje klešejo odločne, zanesljive, borbene značaje, kakršnih prav zdaj treba. Torej na delo in na svidenje. Zakaj si nebi privošči na Silvestrovo žašo dobrega vina ali šampanjca? Cviček liter din 11'—, Belnkran.iska črnina liter 12'-Diiigač, sladnk litur rim 12'-, Rizling liter din 12"—, Muckami Rilvancc lilcr din 14"—, PrnSek steklenica dn 24'—, Souvignon B ser peneči *tekl. din 28'-, liifier Frn&kn-gorski »teki 32—, Saiiipanje Kralievič Marko steklenica din 59'—, Veruiouih steklenica din 26'- Fr.KHAM, Kongresni trg 8 — Z novo razdelitvijo študijskega leta v tri-mestre v Nemčiji so nastale glede študija jugoslovanskih dijakov težkoče, ker 6e zimski semeater v Jugoslaviji šele konec januarja konča, drugi tri-mester v Nemčiji pa že v začetku januarja začne. Te težave so pa sedaj po sledeči poti odstranjene: Ministrstvo za pouk v Berlinu je določilo, da se jugoslovanskim dijakom všteje drugi in tretji tri— mester, če izpolnijo prizadeti dijaki sledeče pogoje: 1. morajo se prijaviti za drugi trimester (8. januarja do 21. marca 1940) in V6aj od začetka februarja poslušati predavanja. Za ta trimester se od njih ne pobira nobena pristojbina, pač pa se obisk predavanj pregleda in potrdi; 2. morajo se za tretji trimester (15. aprila do 31. julija) normalno vpisati in plačati. Vštetev tega trimestra je odvisna od obiska predavanj in od vpisa drugega trimestra. Ker se drugi triimester šele po dovršitvi tretjega potrdi, ni mogoče, da dijak 6amo en trimester obišče in da 6e mu ta všteje. — Autopodjetje J. Goričan sporoča cenjenemu občinstvu, da bo reduciralo nočne vožnje ob delavnikih iz Tržiča v Ljubljano in obratno s 1. januarjem 1940. Vozilo se bo ob delavnikih samo ob sredah in sobotah, ter ob nedeljah iu praznikih po starem voznem redu. — Prošnja. Vojni invalid Kirdež Ciril z Jezice 82, navezan vsa leta po vojski na posteljo, ne dobi pa nič invalidnine Zato prosi dobra srca, da se ga usmilijo s kakim darom. Hvaležen bo za vsak najmanjši dar. Za vsa dobra srca bo molil. Darove sprejema uprava »Slovenca«. »Glor'ja in ekscelzis Deo«, tako angelci pojejo, »Bogu čast na visokemu in mir dobrim ljudem!« Dečku v jaslicah je bilo sladko in mehko pri srcu. Luči gori na cerkvenem svodu igrajo in plešejo še živahneje, je, kakor da se slikane angelske podobe premikajo in okrog letajo; dečko si misli, da mora malo pogledati v nebesa. Blesketanje in mrljenje ga oslepi. — Zapre oči. Nekaj čaka še sliši, kako vse poje in preliva, nato spet zaspi — in zdaj pride v nebesa. — Sanja se mu čudovito živo: Leži mehko kakor v pernici na srebrni posteljici. Posteljica stoji v prostrani, zlati sobani. Nad sobano se razprostira za strop sinje nebo. Po nebu skačejo in letajo zvezdice kakor brhke kresnice. Niso samo srebrne in zlate, so tudi rdeče, modre in zelene. Tako blizu nad posteljico letajo, da meni dečko, da bi jih lahko dosegel. Marsikatera sede na posteljo, da bi si odpočila, in se sveti kakor sončna iskra Iz tal rastejo čudovito lepe rože. Rože odpirajo svoje kelihe in iz vsakega prileti blesteč angel. Angeli zapojo in zarajajo okrog postelje. Lojzek čuti sapo, ki jo delajo. Jih je čedalje več, tudi skozi vrata prihajajo v cerkev. Kar se Lojzku odpro oči. »Mati, mati, ste tukaj?« šepne. Blesteča bela postava z zlatim vencem v laseh priplava k posteljici, se sklone čez dečka in ga sladko .poljubi na čelo. Dečko ji ovije roke okrog vratu in vzklikne: »Mati, mati!... To ste lepil... Jelite, zdaj ostaneva vsevdilj tukaj v nebesih?« »Lojzek, ti moraš spet doli k očetu — očetu bi bilo žal po tebi,« reče mati. »Potem greva skupaj, jelite mati?« »Ne, jaz ostanem tukaj!« »Kaj naj potem storim jaz?« zajoka fantek, »potem nimam nobene matere več!« «Lojzek, poglej na drugo stran tjakaj,« mu za-šepeta mati na uho. Dečko se obrne, tedaj zagleda na desni strani tik poleg sebe jasli: svetijo se od zlata in dragu- ljev. V jaslih leži dete Jezus ln se blešči kakor sonce. Prijazno se nasmehne sem čez dečku. Mati božja sedi poleg jasli: modra obleka ji je vsa posejana z mrlečimi zvezdami. Sveti in blesti se ji kakor sneg, kadar sonce sije nanj. Lojzek sklene roke, tedaj pride nebeška mati sem k njegovi posteljici in reče kar se da prijazno: »Lojzek, kaj me nočeš za mater?« »Saj imaš že Jezusa,« šepne dečko. »Kaj nočeš biti detetu Jezusu za bratca?« »O, kako rad, kako rad,« vzklikne dečko. Nebeška mati vzame čudovito, kakor cvet rdečo, svileno odejico in zagrne dečka, da ga ne bi zeblo; potem ga poboža rahlo po licih in laseh. Dečko pa reče: »Jeli, zdaj me imaš pač močno rada in zdaj si mi ti mati!? — Tako je sanjal dečko še naprej; sanjal je Se, ko so vse luči v cerkvi pogasnile in se ljudje vrnili v svoje hiše; sanjal je še, ko je mežnar zazvonil sveto jutro; sanjal je še, ko so prišli ljudje spet k jutranji maši. * Tkalec v Hrovači je šele pozno popoldne na sveti večer opazil, da ni doma sina. Hčerka je pri povedovala, da je Lojzek šel od doma na Trato iskat mater. — Tkalec se je močno prestrašil in se brž odpravil, da bi poiskal dečka. Ni ga mogel najti. Prišel je šele pozno zvečer na Trato; tam je pač povpraševal po dečku, ni ga pa nikjer našel. — Strah in skrb mu nista vso noč dala, da bi zatisnil oko. — Zjutraj ga je šel spet iskati. Tedaj mu skoči trenutoma dečko naproti in ves obraz mu žari od veselja. »Ampak, Lojze, kje si pa bil?« krikne mož in nežno prime sina. »V nebesih sem bil,« reče sinko in oči se mu svetijo, »in mater sem videl, mati so v nebesih; ne gredo več doli;... ampak jaz ne bom več jokal, imam že drugo mater, ki je še lepša in ljubezni vejša kakor naša mati!« Dečko jc zdaj vse povedal, kaj se mu je pripetilo zadnjo noč. — Oče je jokal, nato pa poljubljal in ljubkoval svojega fantiča. Zadnja pot dekana Jož. Žeharja Rogatec, 28. decembra. Letošnji božični prazniki so bili za nas prav žalostni. Na mrtvaškem odru je ležal priljubljeni dušni pastir, dekan, nadžupnik in kn. šk duhovni svetovalec gospod Jožef Žekar, ki »e deloval pri nas nad 35 let. Po daljšem bolehanju in hiranju je v hudih mukah zatisnil trudne oči dna ?4 decembra ob 3 zjutraj. Nehalo je biti srce, ki nas )e tako ljubilo. Dopolnil je 68 let starosti in 42 let mašni-štva. Roijen v Olimju je po dokončanih šolah ka-planoval pri Sv. Martinu na Pohorju in v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu. Nato je prišel k nam, kjer je bil župnik 28 let, 7 let nadžupnik in zadnjih pet let še dekan. V rogaški dekaniji je bil najstarejši duhovnik in tudi najstarejši po službenih letih Izredno natančen in vesten pri delu je vzgojil cel rod v rogaški nadžujMiiji. Njegova beseda je bila pri vernikih zelo upoštevana. Pa tudi taki, ki so se odtuiili cerkvi, so ga spoštovali kot delavnega, poštenega in odkritega človeka. Ze nad 60 let star je moral nekaj let biti dekan, nadžupnik in kaplan obenem. Zadnja leta ae je tudi dvakrat hudo ponesrečil, kar mu je zrahljalo zdravje Pogreb je bil v sredo, 27. decembra ob 10 dopoldne ob velikanski udeležbi vernikov domače in sosednih župnij. Iz štirih škofij so bili duhovniki, 23 po številu, ki so molili in spremljali pokojnega g. dekana na zadnji poti Pogrebne svečanosti je vodil g. dr. Ivan Žagar, stolni kanonik iz Maribora. V cerkvenem govoru je izrekel naiprej globoko sožalje domačim vernikom in dekanijski duhovščini v imenu prevzv g. knezoškofa. Nato pa je govoril o poslanstvu dušnega pastirja kot posredovalca miru Kristusovega ter o razmerju duhovnega očetovstva župnika do župljanov s posebnim poudarkom, da ljubezen med verniki in duhovnikom ne preneha s 6mrtjo, ampak traja naprej r*reko groba v večnost. Ob grobu je imel spominski govor g. Anton Stefancioza, šolski upravitelj v Gabrju. Kot bivši učenec g. dekan in tovariš pri vzgoji mladine je slavil njegovo ljubezen do šole. Zelo ganljiva sta bila poslovilna govora dveh učencev, zastopnikov rogaške in gabrške šole Pod vodstvom šolskega upravitelja v Rogatcu g Mirka Logarja so odpeli šolarji: »Vigred 6e povrne«, pod vodstvom g. organista pa je domači cerkveni pevski zbor zapel: »Jaz sem Vstajenje in Življenje«. Verniki so se razhajali v trdnem upanju, da jim bo pokojni gospod dekan izprosil pri Bogu dobrega in gorečega naslednika. Ježica V sredo, 27. decembra sta se v farni cerkvi na Jezici poročila g Karel Tiegel, katastrski inšpektor v Kamniku in naša rojakinja iz ugledne katoliške družine v Savljah gdč. Mara Kunaver, sedaj učiteljica v Domžalah. Poročil u je nevestin stric Franc Presetnik, župnik v Jtarem trgu pri Rakeku, priči pa sta bili nevestin brat Franc in geometer Filip Babnik iz Ljubljane. To je bila prva poroka v prenovljeni in povečani farni cerkvi na Jezici. Novo-poročencema želimo obilo božjega blagoslova na njuni novi poti! po ebvzaid * Nevaren požar ob izviru nafto. V Peklenici pri Cakovcu je večji izvir nafte, ki ga že nekaj časa izkoriščajo. Delajo samo podnevi, ponoči pa straži naprave nočni čuvaj. Ta je v četrtek ponoči zaradi mraza zakurih ogenj in pri ognju zaspal. Plameni pa so prav kmalu preskočili na leseno barako, v kateri je bilo spravljeno orodje za vrtanje. Ogenj 6e je nato razširil tudi na ostale objekte okrog vrelca. Prihiteli so vaški gasilci, ki se jim je z velikim naporom posrečilo zajeziti ogenj tako, da se ni razširil na izvir nafte. Škoda pa je kljub temu velika, ker so uničeni vsi dragoceni stroji za vrtanje. * Za dva kovača preplaval reko pri 8 stopinjah mraza. Skozi Glino na Hrvatskem teče rečica Glina, na kaleri je zgrajeno kopališče. Te dni je stala na kopališču skupina mlajših ljudi, ki so se med drugim pričeli razgovarjati tudi o tem, za katero ceuo bi si kdo drznil preplavati reko. Trgovski pomočnik Bogdan Pučuča je izjavil, da bi preplaval reko sem in tja za dva kovača. To vsoto so navzočni hitro zbrali, nakar se je Počuča slekel, skočil v vodo ter splaval na drugi breg in nazaj. Nato se je oblekel, spravil dva kovača in odšel na — promenado. * Volkovi pod Velebitnm. V severni Dalmaciji in v Hrvatskem Primorju je zavladal hud mraz, ki je prignal iz velebitskih gozdov volkove. V nekaterih vaseh pod Velebitom so se pojavili volkovi v večjih tolpah in napravili precej škode po hlevih. * Človeške hijene. V Dubrovniku so prišli na sled nezaslišanemu zločinu, ki je razburil vse uiesto. Neznani zločinci so namreč oskrunili več grobov na dubrovniškem pravoslavnem pokopališču. Odprli so grobnice in grobove bogatejših rodbin ter pokradli zlata zobovja in nakit s trupel pokojnikov. Do sedaj je ugotovljeno, da so skru-nilci prizadeli osem grobov najuglednejših rodbin. Nekemu pokojnemu trgovcu so razbili lobanjo in odnesli zlato vilico. razen tega pa še odtrgali pokojnikovo roko, na kateri so bili dragoceni prstani. Policija mrzlično zasleduje gnusne zločince in je doslej ugotovila, da je v neki dubrovniški zlatarski trgovini neki Belgrajčan ponujal naprodaj zlato vilico. Dubrovnisko prebivalstvo vneto pomaga policiji, da bi čimprej izsledila te hijene v človeški podobi. * Zaradi povišanja cen kaznovani slaščičarji. Sodnik okrajnega sodišča v Subotici je obsodil štiri subotiške slaščičarje, ki so lastniki najbolj uglednih slaščičaren v mestu, na po 10 dni zapora in 4000 din denarne kazni, ker so j>ovišali za pol dinarja ceno kavi in slaščicam. Sodišče 6e je prepričalo, da so slaščičarji povišali ceno_ svojemu blagu nesorazmerno v primeri s splošnimi cenami na notranjem trgu. * Legitimacijo krvodajalca je ponaredil. Mu-hamed Kličič, doma nekje iz Bosne, je v Belgradu preživljal svojo ženo in otroka s tem, da je prodajal v bolnišnici svojo kri. S tem se je nekako rinil skozi življenje. Toda pred kratkim se je pregrešil proti predpisom, ki veljajo za krvodajalce. Dva dni zaporedoma si je dal vzeti po en liter krvi, kar je prepovedano. Zaradi tega eo mu vzeli legitimacijo. Spričo tega se je Kličič naenkrat zna-' šel s svoio družino v najhujši bedi. V svojem obupu je sklenil, da bo legitimacijo za dajanje krvi ponaredil. Od nekega drugega krvodajalca je za stare hlače zamenjal legitimacijo, na katero je nalepil svojo sliko. Toda ponarejeno legitimacijo so v bolnišnici spoznali in Kličiča naznanili sodišču. Sodnik ga je spričo olajševalnih okolnosti obsodil na 1 mesce zapora pogojno na eno leto. * Ponesrečen poskus zavarovalne goljufije. — Trgovski potnik Desider Serenji je prijavil novo- Ljubljana,30. decembra Gledališče Drama: Sobota, 30. decembra: »Kupčija s smrtjo«. Premiera. Premierski abonma. — Nedelja, 31. decembra ob 15: »Žene na Niskavuo-riju«. Izven. Ljudska predstava po globoko'znj-žunih cenah od 16 din navzdol. — Ponedeljek, 1. januarja ob 21. »Tri komedije«. Izven. Ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene. — Torek, 2. januarja: Zaprto. Opera: Sobota, 30. decembra: »Frascnrita«. Gostovanje Zlate Gjungjenac-Gavellove. Izven. — Nedelja, 31. decembra ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znažane cene. Ob 21: »Frasrjui-ta«. Gostovanje Zlate Gjungjenac-Gavellove. Izven. — Ponedeljek, 1. januarja ob 15: »Gorenjski slavček«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Nižava«. Izven. Znižane cene. — Torek, 2. januarja: Zaprto. Rokodelski oder Novega leta dan, 1. januarja, bo igral Roko-, delski oder izrazito katoliško dramsko delo »Prva legija«. Igra nam lepo kaže f>omembnost in veličino jezuitskega reda in bo nedvomno zelo ugajala občinstvu Priporočamo, da si vsakdo oskrbi vstojv nico že v predprodaji, ki bo 1. januarja od 10—12 dopoldne in od 4—5 popoldne v Rokodelskem domu, Kmenskega ulica 12. Pričetek igre bo 1. januarja ob 5 popoldne. Radio Ljubljana Sobota, 30. decembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Poročila, napovedi — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Na vožnjo neznano, zdaj vsi se podamo (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Na vožnjo neznano, zdaj vsi se podamo (plošče) — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) dr B Magaijna; Račko in Lija — bere avtor samj b) Striček Matiček kramlja in poje — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Slovenščina in naši izobraženci (g. Lojze Uršič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac ura: Njegoš in naša narodna duša (dr. Vladimir Dvornikovič, Belgrad — 19 40 Objave — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Pisan glasbeni večer. Sodelujejo: Šramel »Škrjanček«, gdč. Štefka Korenčanova (sopran), g. Vilko Skok (citre) — Vmes plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec igra Radijski orkester. Drugi programi Sobota, 30. decembra: Belgrad: 20.20 Narodne pesmi — 21.50 Zab. konc. — Bratislava: 20.20 Ork. konc. 22.15 Cig. ork. — Sofija: 20 Orekster in zbor — 21 Valčki — Angleške postaje: 19.20 Ork. konc. — 21.10 Igra — 22.30 Variete — Beromiinster: 20 05 Jodler.ji — 20.45 Vojaški vereč — Budimpešta: 19.45 Madžarske pesmi — 21.10 Klavir — 23.20 Cig. ork. — Bukarešta: 19.15 Ork. konc. — Stockholm-Horby: 19.45 Kabaret — 20.20 Stara pl gl. — Trst-Milan: 21 Simf. konc. — Rim-Bari: 21 Opera »Loreley« — Florenca: 20.30 Opereta — Oslo: 20.30 Zab. konc. Prireditve in zabave Prosvetno društvo Trnovo priredi v nedeljo 31. decembra ob 8 dalje v društvenem domu, Ka-runova ulica, Silvestrov večer s pestrim sporedom. Za učiteljice, ki delujejo po naših krožkih, priredimo v sredo, dne 3. januarja 1940, enodev-ni telovadni tečaj v dvorani Šempetrskega prosvetnega društva v Ljubljani. Začetek ob 8 zjutraj. Vljudno vabljene I Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytnikova ulica 18, telefon št. 36-24. V ponedeljek od 8 zjutraj do torka do 8 zjutraj pa mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ul. št. 7, telefon št. 36-41. sadski policiji, da so mu iz stanovanja izginile razne dragocenosti v vrednosti 40.000 din. Mož je osuinil tatvine neko gospodično, ki jo je policija prijela, vendar se je njena nedolžnost prav hitro izkazala. Policija je postala zaradi tega na Še-renjija pozorna in je napravila pri njem hišno preiskavo, pri kateri je našla »ukradene« dragocenosti skrite med staro šaro na podstrešju. Serenji je tatvino fingiral, da bi tako prišel do zavarovalnine. Seveda so ga takoj zaprli. Gospodična, ki jo je osumil tatvine, pa je naperila proti njemu odškodninsko tožbo, s katero zahteva 100 tisoč din. Bila je namreč aretirana ravno tistega dne, ko bi se morala zaročiti. Zakaj je Šerenji zvrnil sum ravno nanjo, ni znano, mislijo pa, da najbrž zaradi tega, ker ga je dekle nekoč prej zavrnilo. * Nenavaden dokaz ljubezni. Iz Kosovske Mi-trovice poročajo o tejle zanimivi zgodbi: Mlada Belkisa, hčerka trgovca z drvmi v Kosovski Mitrovici. se je zagledala v sosedovega sina Jusufa Selimoviča. Te dni se je ojunačila in mu v razgovoru priznala svojo ljubezen. Juzuf pa je mislil, da se dekle norčuje iz njega, zato ji je dejal: »Verjel ti bom šele, če preplavaš reko« Na te besede je zaljubljena Belkisa brez pomisleka stekla proti bregu reke in se vrgla v ledene valove. S knej>-kimi zamahi je pričela rezati mrzlo vodo in se bližala nasprotnemu bregu. Jusuf ji je začel klicati, naj se vrne, češ da ni mislil resno, toda dekle ni upoštevalo njegovih klicev in je plavalo naprej. Jusuf se je zbal zanjo, zato je še sam skočil za njo in jo kmalu dohitel. Skupaj sta priplavala na nasprotni breg. Jusuf se je spričo tega, da je dekle tako sijajno prestalo »preizkušnjo ljubezni« odločil, da jo poroči. Ker tudi njuni starši nimajo nič proti temu. se bosta mlada prav kmalu vzela. Anekdota Srbski listi so objavili pod naslovom »Državljanske vrline« to-le anekdoto: Okrajni načelnik pride v mehano nekam pobit In zaskrbljen ter sede za mizo. Meščan se ponižno približa mizi in reče: »Dober dan. gosjiod načelničel Jeste H za kafu? Detel Jednu kafu za gospon načelnika! Pa, kako inače?« »Ni prida, pravi načelnik, »odpuščen sem iz službe!« Meščan pa se obrne k natakarju ter zakiiee: »Dete! Ne treba kafa!« — In se obrue ter odide, ne da bi rekel: Z Bogom. Jeanette Mac Donald Poleg 7 krasnih novih Stagerjev, ki bodo postali mahoma last vseh filmskih poslušalcev, poje JEANETTE MAC DONALD Arije iz oper: .Bohtma* in ,Martam« But«rfty* kraljica petji la lepote « Rajnovejieai Danes premiera! Predstave ob 16., 19. in 21.15 ari M|M Serenada ljubezni KINO UNION, tel. 22-21 Izredno zabavna vsebina, polna veselega humorja Predprodaja vstopnic za Silvestrov veter od danes naprej p I1IPIUHNA i., .' Prisrčna miadrnska slovesnost Eni so tepežkali in y ostrem mrazu stopicali od vrat do vrat in trkali s šibicami, da so nabrali nekaj priboljška zase in za siromašne starše. Drugi, srečnejši, so pa na tepežni dan, god »Nedolžnih otrSk«, hiteli k skupni pobožnosti in sv. maši, ki je bila napovedana v frančiškanski cerkvi in darovana pred bajno razsvetljenim oltarjem za člane in članice nabožne družbe sv. detinstva Jezusovega. Tam so se združili z božjim Detetom v sv. obhajilu in prosili za rešitev poganskih otrdk iz teme nevere. Med svetim opravilom so med živahnim spremljanjem na orglah in na violinah prepevala mlada grla (Mar. vrtci, križarji, klarice) ljubke božične pesmi. Še več pa je bilo božičnih popevčic na sporedu popoldanske cerkvene mladinske božičnice z misijonsko usmerjenostjo. V presrčnem nagovoru je mladinski voditelj, župnik in gvardijan p. Krizo-stom Sekovanič, med drugim opisal tudi misijonsko gorečnost našega rojaka t škofa Friderika Baraga, in zlasti omenjal dva očividna čudeža, ki sta se zgodila to leto po priprošnji služabnika božjega Fr. Baraga, kar bo gotovo pripomoglo, da se bo proces za beatifikacijo pospešil. Slovesni blagoslov, ki ga podeli ta dan po predpisanem obredu dečkom in deklicam od Svete stolice pooblaščeni škofijski voditelj D. sv. D., je bil za marsikaterega udeleženca — novost. Pri do-našanju majhnih prispevkov za namene sv. detinstva so dobili otroci in njih spremljevalci lepe de-tinstvene svetinjice in božične podobice. Po odpetih litanijah ob asistenci gg. katehetov V. Tomca in J. Jamnika ter dveh domačih gospodov je mladina pod vodstvom p. Krizostoma navrgla celo vrsto božičnih popevk med spremljeva-njem in sviranjem; verniki so pa vztrajali do konca vidno zadovoljni z izrednim mladinskim koncertom. 1 Maja za turiste, smučarje in izletnike bo ju- I tri, v nedeljo, in na praznik, v ponedeljek, v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob 6.20 zjutraj. 1 Na Silvestrovo bo tramvaj vozil na vseh progah vsakih 6 minut do 22, od 22 dalje do 2.50 pa vsake pol ure. 1 Licitacija za modernizacijo ceste Jcžica-Dom- lale. Včeraj je bila na tehničnem oddelku prva licitacija za skoraj 10 km dolgo cestno prod od Jezice do Domžal. Preračun za modernizacijo ceste na tem odseku znaša 16,417.000 din. Licitacija je bila istočasno na tehničnem oddelku banske I uprave v Ljubljani in pri gradbenem ministrstvu v Belgradu V Ljubljani 6ta 6e udeležili le dve podjetji in 6icer gradbeno podjetje Bricelj Ivan iz Ljubljane in podietje Slavec Josip iz Kranja. Ker tretjega ponudnika ni bilo, obeh predloženih ponudb niso odprli, pač pa je bilo brzojavno vprašano gradbeno ministrstvo v Belgradu, če 6e je tam kdo javil k licitaciji. V tem primeru bi bilo namreč zadoščeno predpisom, da se prve licitacije morajo udeležiti trije ponudniki. Če bo prišel iz Belgrada ugoden odgovor, potem bodo ponudbe odprli, sicer pa bo razpisana druga licitacija, pri kateri bosta zadoščala tudi že dva ponudnika. Ker so že na razpolago denarna sredstva za razširitev državne ceste od Ljubljane do Ježice na mestnem območju, bo v kratkem prišla na licitacijo tudi ta cesta. 1 Za mestne reveže je darovala tvrdka A. Agnola na Tyrševi cesti 500 din, lekarna Pi-colli na Tyrševi cesti je pn poleg svojih rednih mesečnih prispevkov poslala še 500 din, tvrdka Franc Ks. Souvan na Mestnem trgu je darovala 1000 in dvorni dobavitelj Anton Verbič v Stritarjevi ulici 200 din. a neimenovan dobrotnik je spet poslal 500 din, delikatesna trgovina V. A. Janeš z Aleksandrove ceste pa tudi 500 din vsi našteti dobrotniki so pa svoje darove namenili za priboljšek najbednejširn v stari naldove bodo gotovo veseli najnovejšega filma te odlične pevke, filma »Serenada ljubezni«. Po velikih uspehih, ki jih je imela slavna umetnica v »Veseli vdovi«, v filmih »Rose Marie«, »Beli jorgovan«, »Pesem zlatega zapada«, »Zaljubljenca«, nastopa tokrat v prelepem filmu »Serenada ljubezni« v kinu Union. »Serenada ljubezni« je lahka, melo-diozna opereta, v kateri poje Jeanette Macdonal-dova sedem novih krasnih šlagerjev, obenem pa tudi arije iz Puccinijevih oper »Boheme« in »Ma-dam Buterfly«. Ta veliki pevski film je napravljen z največjim razkošjem, z bleskom in sijajem, kakršnega doslej nismo videli še v nobenem ameriškem filmu. Jeanette Macdonald nastopa v filmu z novim mladim filmskim zvezdnikom Lewom Ayresora. — »Serenada ljubezni« je film s humoristično noto in zato bodo gledalci našli baš na te praznike poleg glasbenega užitka mnogo zabave in prijetnega razvedrila. Film romantične vsebine, z najrazkošnejšo opremo, kakršna je v »Serenadi ljubezni«, je s triumfom osvojil ves svet in nedvomno bo tudi ljubljansko občinstvo z užitkom gledalo to filmsko umetnino. 1 V Stritarjevi nlici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in tirar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. 1 Razglas. Na podlagi določb čl. 86 zak. o drž. računovodstvu poziva direkcija vse interesente, ki imajo primerne, zračne, svetle in suhe prostore in jih želijo oddati za pošto v najem, da se zglasijo pri ekonomskem odseku direkcije, Sv. Jakoba trg, kjer dobe pogoje na vpogled. Prostori morajo biti po močnosti v bližini glavne pošte. Interesenti naj Elektrifikacija severne Prlekije Maribor, 29. dec. Severni deli naše Prlekije in kraji ob severni meji vzdolž Mure morejo z zaključkom letošnjega leta zabeležiti velik gospodarski U6peh. Končana in izvedena je namreč prva etapa elektrifikacije teh krajev, ki 60 se za elektriko že dolgo ča6a potegovali. Odslej bo tudi tem krajem 6vetila električna luč, Gornja Radgona in Slatina Radenci pa sta 6e iznebili odvisnosti od inozemstva. Ta kraja sta namreč že bila elektrificirana, vendar pa 6ta tok dobivala iz nemške Radgone in sta tako bila prepuščena v slučaju kakih 6porov dobri volji inozemskega podjetja. Da se je mogla izvesti prva etapa elektrifikacije našega severnovzhoda in mogel postaviti temelj za popolno elektrifikacijo teh krajev gre v prvi vreti zasluga vodstvu GOP v Gornji Radgoni. Ta je namreč izvedla popolno elektrifikacijo velike in moderne opekarne v Borecih, ki porabi v času glavne 6ezije 1300 Kw ur dnevno. Taka velika poraba toka je dala elektrarni na Fali, na katero je priključena boreška opekarna, možnost, da je v Gornji Radgoni zgradila svoj daljnovod in tako omogočila okoliškim krajem razmeroma ceneno elektrifikacijo, do katere sicer še ne bi tako kmalu prišlo, ker 6e eamo zanje pač ne bi izplačalo zgraditi dragega daljnovoda. Električna zadruga je ustanovljena že v Križevcih pri Ljutomeru, ki je svoj elektrifikacijski načrt že izvedla, snujejo se pa že tudi zadruge v Stari vasi, Novi vasi, Bučečovcih, v Hra6tju-Moti in na Kapeli v Radencih pa posluje zadruga že več let. V zvezi z ustanavljanjem zadrug opozarjajo poznavalci razmer, naj si posamezne vasi ne ustanavliaio lastnih zadrug, marveč naj se vasi ene občine združijo in osnujejo skupno zadrugo, ker se na ta način zmanjšajo režijski stroški, kar bo vsekakor ugodno vplivalo na višino cene toku, kar bo zopet vplivalo na odjem in ta na lažje poslovanje zadruge. Živahno deluje tudi zadruga v Št. Jurju ob Ščavnici in je upati, da se bo tudi ta kraj mogel kmalu priključiti falskemu omrežju. Pri elektrifikaciji teh slovenskih krajev ne smemo prezreti tudi zaslug falske elektrarne, ki je pri sklepanju pogodb s posameznimi zadrugami in pri gradnji daljnovoda in transformatorskih postaj pokazala polno razumevanje za potrebe in želje teh krajev. Vodstvo GOP Gor. Radgone pripravlja sedaj načrt postopne elektrifikacije v območju gornje-radgonske občine. V ta namen in za elektrifikacijo Apačke kotline do Cmureka je zgradilo velik transformator, za katerega notranjo opremo znašajo stroški precej preko četrt milijona dinarjev. Razveseljivo je, da elektrifikacija teh krajev ni samo zadeva faktorjev, ki so jo pokrenili, marveč je odjeknila tudi med prebivalstvom, ki se je v velikem številu odločilo za odjem toka in to tem rajši, ker sedaj močno čuti neprijetnost, ki jih povzroča odvisnost od petroleja, ki ga baš v sedanjem ča6u tako primanjkuje, in zato blagodat elektrike toliko bolj vpošteva. Elektrifikacija teh krajev pa je tudi v narodno obrambnem oziru pomembna, 6aj je z njo dan tem krajem važen pogoj za gospodareki razvoj, katerega je ta del naše severne domovine tako potreben. • m Dve lepi bnlilnici ZZD. Zveza združenih delavcev v Mariboru je svojim revnim članom priredila dve lepi božičnici. V Studencih so v gostilni Kristofič imeli božičnico stavbinski delavci, organizirani v ZZD, ki so lepo obdarovali svoje brezposelne tovariše. Uspelo božičnico je imela tudi ZZD na Pobrežju. ki je božičnico organizirala skupaj s prosvetnim društvom. Tudi na tej božičnici so bili revni člani in njihovi otroci lepo obdarovani. m Pridobitev mariborske bolniinice. Včeraj je bila v mariborski bolnišnici licitacija za nabavo rentgenskega terapijskega aparata, ki velja 250 tisoč dinarjev. Je to eden najmodernejših in men- izroče ponudbe, v katerih naj navedejo zahtevano najemnino, pri ekonomskem odseku direkcije najkasneje do 15. januarja 1940 do 11 dopoldne. Ponudbe irmrajo biti kolkovane s kolkom za 10 dinarjev. — Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani. I Hotel Sacher. Filmski roman se odigrava v zgodovinskem dunajskem hotelu »Sacher«, ki je bil pred svetovno vojno shajališče internacijonal-nih visokih osebnosti. Tik pred svetovno vojno leta 1914 se je odigrala v hotelu »Sacher« ljubav-na špijonska dramn, v kateri igrajo glavni igralci Sybille Schmitz in Willy Birgel. Snov je vzeta izza časa tik pred početkom svetovne vojne, ko so slovanski narodi pokojne monarhije pričeli ogrožati habsburško dinastijo. Film mora danes zanimati vsakega Jugoslovana. Premijera Je danes v Kino Matici. '1 Tatvine koles. V tem strupenem mraru, ki je nastopil zadnje dni, so kolesarji skoraj izginili iz ljubljanskih ulic. Tatovi koles pa vendarle še vedno najdejo nekaj žrtev. So pač v Ljubljani tudi mnogi, ki jih njihov poklic sili na to, da 6e tudi v najhujšem mrazu vozijo s kolesi. Tako je izpred kuhinje »Daj-Dama« bilo ukradeno Francu Habiču 1600 din vredno kolo, Simončič Josipu pa 1000 din vredno kolo izpred kavarne Stritar, Josipu Gor-šiču je nekdo odpeljal 500 din vredno kolo iz veže gostilne na Tyrševi cesti št. 82. i Ukradeni sta bili dne 28. f. m. iz privatne lastnine dve umetniški pokrajinski sliki na olje, ki predstavljata Kamniške planine. Prosimo vsakogar, ki bi mu bile slike ponudene v nakup, da prijavi zadevo policiji, in sicer proti nagradi. da tudi prvih aparatov v Jugoslaviji, ki se bo uporabljal za obsevanje in zdravljenje raka in drugih bolezni. Bolnišnica bo aparat dobila v roku treh mesecev. S tem bo rentgenološki oddelek mariborske bolnišnice popolnoma opremljen in bo imel na razpolago najmodernejše aparate. Oddelek vodi specijalist za rentgenologijo dr. Vakselj. — Banski upravi gre za izpopolnitev tega oddelka vsa pohvala. m Mariborski denarni zavodi, Mestna hranilnica, Spodnještajerska ljudska posojilnica in Mariborski kreditni zavod v torek, dne 2. januarja 1940, zaradi velikega internega dela za stranke ne bodo poslovali. m Gremo na Silvestrovanje »Maribora*. Bo prijetno! m Občni zbor Slov. trgovskega druitva je bil v četrtek zvečer. Vodil ga je predsednik g. Weixl. Tajnik g. Ainbrožič je v svojem poročilu podal vse važne dogodke iz trgovskega življenja. Društvo je v preteklem letu obhajalo 30 letnico svojega obstoja in 35 letnico ustanovitve Slov. trgov, iduba, ki je dal podlago sedanjemu društvu, ki šteje sedaj 123 članov. Društvo bo v prihodnjem letu priredilo tečaj za aranžiranje izložbenih oken. Blagajniško poročilo je podal g. Fr. Goleč, poročilo o trgovskem tečaju pa njegov vodja profesor Struna. Pri debati je bila sprožena misel, da bi se naj v Mariboru ustanovila dveletna trgovska šola. Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen V. Weixl in vsi dosedanji odborniki. m Zdravniška dežurna služba. V nedeljo, dne 31. decembra, bo zdravniško dežurno službo za pomoč članom OUZD in njihovim svojcem opravljal dr. Stanko Pogrujc, Maribor, Tyrševa ul. 14-1, v ponedeljek, 1. januarja, pa zdravnik dr. I. Turin, Linhartova ulica 12. m Ponesrečeni Mariborčani pri Spilju. Za božične praznike se je ključavničarski mojster na Pobrežju Rudolf Zupan z ženo in sinčkom ter s svojo sosedo Haričevo odpeljal v Nemčijo na obisk k svojim sorodnikom. Ko so se po praznikih z avtomobilom vračali, jim je pred Špiljem velik pes križal cesto. Zupan, ki je šofiral, se je hotel psu izogniti, pri tem pa je zadel ob obcestno drevo. Pri .tem se je prednji del vozila razbil, vsi štirje potniki pa so bili poškodovani. Zdravijo pa se v mariborski bolnišnici. m 15 letni fant odnesel 10.000 din. Pod tem naslovom smo dne 12. decembra poročali, da je bil tatvine pri trgovki Miri Brundule v Mežici, ki je bila oškodovana za 10.000 din, osumljen neki 15 letni fant. Preiskava pa je ugotovila, da ta lant ni bil prt tatvini prav nič udeležen. m Zelezni&ka nesreča v Limbuiu. V Četrtek zvečer se je pri premikanju vlaka v Limbušu dogodila nesreča, katere žrtev je postal 40 letni za-virač drž. železnic Fran Marin, ki je tako nesrečno padel pod kolesa, da mu je odrezalo nogo. m Smrtna žrtev fantovske bitke. V neki gostilni v Račah je prišlo med fanti do hudega pretepa, v katerem je bil s strelom iz revolverja ranjen 30 letni Josip Pogorelec. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. m Nepoboljšljiv tat obsojen. Mali mariborski kazenski senat je včeraj obsodil 24 letnega Valentina Štruklja iz Selnice ob Dravi na 5 let robije. Štrukelj je nepoboljšljiv tat in je letošnje poletje, kmalu potem, ko Je bil izpuščen iz zaporov, pričel krasti in vlamljati kar na veliko. Priznal je 18 vlomov in tatvin, ki jih je večinoma izvršil v vaseh ob vznožju Pohorja. Gledališče Sobota, 30. decembra: Ob 20. Zaroka na Jadranu. Nedelja, 31. decembra: Ob 15. »Konto X«. Ob 21. »Vse za šalo«. Stara Loka Igralska družina Prosvetnega društva iz Stare Loke pri Škofji Loki ponovi dne 31. decembra t. 1. v »Starološkem domu« dramo Franceta Klinarja: »Plavž«. Ta globoka in res domača slovenska stvar, drama, ki zajame človeka v dno duše, je povsod, kjer je bilo do sedaj uprizorjena, žela popoln uspeh in splošno priznanje. — Isto dramo bo starološka igralska družina ponovila v frančiškanski dvorani v Ljubljani v nedeljo, dne 7. januarja 1940, ob osmi uri zvečer. Trbovlje Scstnnek M.IRZ bo v nedeljo, dno 81. decembra ob 9 dopoldne v društvenem domu. Vabljeni vsi Člani in prijatelji, ki sc z&niiiiStv z«« ni 1&G! in sko gibanje. Silvestrov mena restavracije grand hotela jdnion" v Ljubljani Jastog „Neva" Madridska Juha v skodelici Turnedo Rosslnl Krompirjeva slama Puran Maron! Zelena salata Čokoladni parfalt Sadje Kava Bouvler Deml sec <— Cena din 65*—s šampanjcem Mraz, da vse škriplje Prav za konec leta je pokazala še zima svoje zobe in nam dala okusiti, kakšen je prav za prav finski mraz, o katerem smo toliko brali v časopisju. Sicer je res, da je bilo na severnem Finskem po časopisnih poročilih zadnje tedne mraza še enkrat več. No, nam zadošča tudi polovičen. V četrtek je bil največji mraz, ki ga je zabeležila vremenska hišica v Zvezdi —14. V petek pa je inta hišica zaznamovala največji mraz —18.2 C. Drugi termometri po Ljubljani eo kazali podobno, nekateri nekaj več, drugi zopet manj. Deloma je vzrok temu netočnost termometrov, deloma pa tudi večji mraz. Znano je namreč, da ima Ljubljana pri mrazu vedno nekoliko protekcije in je okolica na slabšem. Tako je bilo v Šiški —19°, prav toliko v Vodmatu in v Rožni dolini. Posebno močno pa je bilo prizadeto letališče, kjer je itak vedno najhujši mraz. V petek zjutraj so ga imeli kar —24° C. Razlaga je kaj enostavna. Na letališču je svet še bolj nizek kakor v Ljubljani. Najbolj mrzel zrak pa leže vedno tudi najbolj nizko. Poleg tega je tam ravnina, ki je odprta na vse strani. Nad mesti pa se tudi v hudem mrazu stvori neka meglena koprena, kakršno siim) tudi videli v petek zjutraj. Ta v veliki meri zadržuje ohlajevanje, poleg tega pa je zrak na cestah med hišami mnogo bolj miren in se zato manj menja, hkrati pa se ob hišah nekoliko ogreva. V pelek zjutraj je bila meglica nizko nad mestom. Zato pa je bil ljubljanski Grad nekaj časa v megli, zato je tudi bilo drevje na Gradu vse v ivju, dočim tega v Ljubljani nismo opazili. Zanimivo je, da smo prav pred enim letom doživeli prav tako liud mraz in je bila najnižja temperatura v Ljubljani zabeležena 27. dec. 1938 in je znašala tedaj — 20.2° C. Naslednji hujši mraz smo imeli leta 1932 sredi februarja, ko smo imeli —23.5° C. Za dolga leta največji mraz pa smo imeli v začetku februarja leta 1929, ko je bil zaznamovan v Ljubljani minimum —25.6" C. Zanimivo je, da se tudi dežela pri mrazu ni odrezala nič boljše. Nad 20° mraza je imela vsa Gorenjska. Po vremenskem poročilu je največ — 26° C, dosegla Radovljica. Zanimivo pa je, da so smuške postojanke v večjih višinah imele vse manjše temperature. Rekord v tem je odnesel Sv. Križ nad Jesenicami, ki je imel le —13° C. Tudi po državi je povsod pritisnil hud mraz in so tudi v Belgradu imeli —17° C, v Zagrebu pa — 23° C. Tudi v sončni Dalmaciji je živo srebro marsikje padlo pod ničlo, celo na otokih. • 1 Orgeljski koncert v cerkvi sv. Petra za prenost v radio bo imel na Silvestrovo ob 17.50 g. prof. Pavel Rančigaj. Ljubitelji glasbe, ki nimajo radijskih aparatov, bodo lahko poslušali koncert v cerkvi sami. Vstopnine ne bo. 1 Namesto cvetja na krsto blagopokojnega ,. Feliksa Tomana je darovala g. R. Demšar Jniji za zaščito otrok v Ljubljani za otroške košure din 50. Iskrena hvala. 1 Srajce, kravate — Karničnik, Nebotičnik. fi cukrarni, edino darilo tvrdke V. A. Janeš je še posebej namenjeno trnovskemu otroškemu zavetišču. Odvetnik g. dr. Anton Švigelj je pa daroval 300 din namesto vencev na grob pok. g. Terezine dr. Tertnikove in prijatelja g. Ivana Megušarja. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo vsem dobrotnikom, ki so se za božič spomnili najbednejših someščanov. 1 Zaradi odmetavanja snega na trimostovju so polomljene veje mladih topolov, ki so nasajeni na pobočju med mostovi. Mestno poglavarstvo strogo opozarja tako voznike kakor hišnike in druge ljudi, da je metanje snega in kakršnihkoli drugih predmetov na pobočje pod mostovi najstrožje prepovedano in je v tej prepovedi obveščena tudi policija, ki je vedno v najbližji bližini. 1 Silvestrovanje v hotelu »Union«. Silvestrov večer, ko se staro leto poslavlja od nas in nastopa novo, je že od nekdaj nudilo vsem ljudem po vseh deželah snov za svojevrstno praznovanje. Vse hoče dati izraza svojim čustvom razočaranja nad starim letom in pričakovanja kakih izrednosti od novega. Ker pa je v sedanjih razmerah svetovnega neraz-položenja človeštvo kolikor toliko prisiljeno omejiti se tudi v izražanju svojih čustev — katero izražanje je navadno združeno z dragimi stimuli — je toliko prijetneje najti kraj, kjer se tudi za zmerno ceno človek lahko prestavi v »dobre, stare čase«. Vse to boste gotovo doživeli, če greste pripravljat pot dobremu razpoloženju v restavracijo hotela »Union«. Oglejte si Silvestrov menu v današnji številki! Ia novoletno iflravžco nudi prvovrstna vina od razkošnih vrst šampanjca do izborne domače kapljice, trgovina z delikatesami V. A. J A N E Š, Aleksandrova cesta 12, telefon 3455, kjer se za nizko ceno rešite tndi vseh skrbi priprave dobre zakuske. Na razpolago so fini, vsakemu okusu ustrezajoči narezki, pitani kapuni in druga prvovrstna perutnina, trgovina pa je odpita tudi jutri, v nedel.o ves dan. 1 Velik promet z ledom. Hudega mraza so se razveselili samo otroci, ki so komaj Čakali, kdaj si bodo lahko pripeli drsalke na noge, in vsi tisti, ki potrebujejo čez leto velike množine ledu. Zato je že nastopilo živahno delo na vseh najbolj poznanih bajerjih v Dravljah in na Glincah ter na Rakovniku in Barju, kjer režejo led. V nekaj dnevih so se na bajerjih napravile debele ledene plošče in v petek so že ves dan vozili težko obloženi parizarji led v ledenice. Plošče ledu so večinoma debele od 20 do 25 cm in če bo mraz še obstal, bo ta obrt še cvetela vse dotlej, dokler ne bodo ljubljanske ledenice natrpane do vrha. 1 »Serenada ljubezni« — nov sijajen film s slavno pevko Jeanette Macdonald. Mnogoštevilni oboževalci krasnih pevskih filmov Jeanette Macdo- HOTEL SACHER veTJim o razpadu Avstro-ogrske monarhije 1 »1 Ol SYBILLE SCHVIITZ_WILT,Y BIRGEL Upor avstrijskih Slovanov p7etnlera danes — Ob 16..19. in 21.uri — KINO MATICA 21-24 KULTURNI OBZORNIK Linhartova »županova Jubilejna predstava Stopetdesetlelnico slovenske drame je naše Narodno gledališče proslavilo s tem, da je uprizorilo Linhartovo »Zupanovo Micko« in sicer natančno na dan stopetdesete obletnice, odkar se je ta veseloigra prvič igrala v tedanjem Stanovskem gledališču v Ljubljani. To je bil znameniti 28. december 1. 1789., ki pomeni hkrati začetek našega gledališča in rojstvo slovenske drame. To dejstvo je dalo snočnji uprizoritvi še posebej poudarek jubilejne predstave, ki je bila v resnici redek ter vsega spoštovanja in upoštevanja vreden praznik našega gledališča. Slavnostni večer se je začel z Mozartovo uverturo v opero »Don Juan«. Nato je spregovoril akademik, vseučiliški profesor dr. France Kidrič o pomenu slovesnosti za naše gledališče ter o razmerah, v katerih je pred sto in petdesetimi leti eden izmed naših najodličnejših prosvet-ljencev, Anton Tomaž Linhart, priredil po nemškem izvirniku »Zupanovo Micko« ter z njo postavil temelj slovenski drami in ustvaril pogoje za slovensko gledališče. Ce pomislimo, da nismo imeli razen nekaterih posameznih poizkusov ni-kake tradicije na tem literarnem in kulturnem, področju, ne moremo preceniti pomen, ki ga je imelo Linhartovo delo za naš narod, čigar kultura bi bila brez gledališča bistveno okrnjena. To dejanje nas je približalo enakim prizadevanjem bližnjih slovanskih narodov, na primer Cehom, ki so prav tako šele nedavno prej na podoben način položili temelje svojemu gledališču. Da je bilo to mogoče, se moramo zahvaliti zlasti bistrovidnosti izobraženega mentorja naših takratnih književnikov, barona Žige Zoisa, ki je nemško pišočega Linharta pridobil za slovensko misel in besedo, ter prav tako genialni nadarjenosti pisatelja samega, ki je znal ustvariti po tuji predlogi delo, ki ni bilo slovensko le po jeziku, ampak tudi po duhu in okolju. Oba moža sta premagala tudi vse ovire in težave in spravila delo tudi na oder, kjer je doseglo popoln uspeh. Priborilo je slovenščini veljavo, ki je dotlej ni imela, in postalo hkrati vogelni kamen naše gledališke kulture. Spolnilo se je, kar je napisal neznani poročevalec v tedanjem nemškem ljubljanskem časniku o predstavi vsem tistim, ki so pri njej sodelovali: »Ves narod je ponosen na vas in vas bo crvekovečil v zgodovini svojega slovstva in rekel: Ti so bili, ki so položili temelj, da se spopolni materin jezik, in dosegli, da je sposoben tudi za gledališče.« Ce se je to tako zanosno začeto delo kmalu prekinilo, tako da se je »Županova Micka« po prvi in drugi predstavi mogla ponoviti šele 1. 184S., medtem ko je druga Linhartova igra »Veseli dan ali Matiček se ženi« tedaj sploh šele prišla iz knjige na oder, moramo iskati vzrok za to predvsem v spremembi razmer od jožefinske dobe do Metternichovega absolutizma, ko se je slovenščina zdela tujim mogoč-nikom vse nevarnejša. Prav zaradi tega pa se moramo tembolj zavedati vrednosti Narodnega gledališča, kakršnega imamo izza osvobojenja, in to ustanovo ceniti in podpirati. Po teh uvodnih besedah, za katere se je občinstvo govorniku toplo zahvalilo, je operni orkester pod vodstvom dr. D. Svare zaigral še Mozartovo predigro iz opere »Figarova svatba«. Čeprav sta bili obe kompoziciji ne le odlično podani, ampak tudi prav primerni za uvod v Linhartovo veseloigro, bi si bili vendarle raje želeli kakega domačega skladatelja, recimo Jurija Mi-hevca, čigar skladbe bi bile za to priliko prav primerne. Drugi del večera je izpolnila »Zupanova Micka«, veseloigra v dveh dejanjih. Priznati moramo, da je delo še zmerom živo in vredno uprizoritve. Res, da je Linhart igro prenaredil po tujem izvirniku, vendarle pa je storil to na tako Micka« po 150 letih 28. decembra 1939 izviren način, da imaš vseskozi občutek, da je delo slovensko. Slovenska ni le govorica, ampak so naši tudi kraji, ljudje in, kar je poglavitno, duh, ki veje iz komedije. Delo, ki ga označuje domače okolje, večnoživi ljudski tipi, ukoreninjena modrost in zdravi humor, je naša klasična ljudska veseloigra. Po motivu je resda zajeta iz sodobnega sveta, ko sta se borbeno srečala naš kmet in tuji fevdalni gospod, vendar je to nasprotje poudarjeno bolj z vidika čiste komike kakor sociološko. Prav to pa je vzrok, da nas tudi dandanes fabula prav nič ne moti, tudi če ne gledamo nanjo z zgodovinskega vidika. Še pomembnejše pa nam mora biti Linhartovo delo, če ga gledamo z očmi pietete, to je glede na pomen, ki ga je imela v času, za katerega je bilo napisano. Snočnja uprizoritev nam je skušala približati »Zupanovo Micko« z obojnega vidika: kot veseloigro samo po sebi, obenem pa tudi kot slovensko gledališko relikvijo. Priznati moramo, da je režiser dr. Bratko Kreft, ki zaradi tega dvojnega cilja ni imel prelahke naloge, popolnoma uspel in da nam je pokazal Linhartovo delo tako v njegovi literarni vrednosti kakor v njegovi kulturnozgodovinski pomebnosti. Zvest avtorjevemu besedilu je dal predstavi v bistvu realistično podobo. Poudaril je zlasti domačnost, ki je tako značilna za to veseloigro. Dejanje je lokaliziral sicer morebiti bolj v kamniško okolje, kakor je to mislil avtor, vendar se s tem ni nič pregrešil, saj je kraj v tej igri prav tako tipičen kakor osebe. S tega vidika bi bilo morebiti bolje, če bi bilo besedilo dramaturško predelano v smislu enotnega jezika oziroma dialekta. Toda prav tega Kreft ni maral in tudi ni mogel, če je hotel ostati zvest načelu historizma. Zato se je odločil, da uprizori igro v nespremenjenem Linhartovem jeziku in ohrani kajpada — poleg germanizmov — tudi mešanje gorenjskega in dolenjskega narečja. To nas zlasti ob tej priliki ni prav nič motilo, posebno ker so igralci težko nalogo v glavnem dobro rešili. Priznati moramo, da se je poizkus obnesel in dal uprizoritvi svojski prizvok starine in klenosti naše govorice. Tudi posamezni igralci so z ljubeznijo in znanjem pripomogli k uspehu »Županove Micke«. Posebno Mickin ženin Anže, ki ga je igral g. Pre-setnik, nas je to pot zadovoljil. Bil je prav brhek in navihan kmečki fant, ki je dobro pogodil tudi govorico kamniškega okolja. Podobo mehkega očeta in veljavnega možaka je prav tako krepko postavil g. Cesar; njegov župan Jaka ni bil le na zunaj izdelan lik, ampak je tudi v govorici kazal močne in pravilne poudarke. Isto moramo reči o njegovi hčeri Micki, katero je podala ga. M. Danilova prav po kmečko, naivno nerodno in realistično zdravo. Tej kmečki trojici je stala nasproti skupina »žlahtne gospode«, v kateri je bila vidna zlasti Šternfeldovka, bogata mlada vdova, ki jo je izoblikovala ga. Šaričeva s prikupljivo gracioznostjo in skoraj skritim posmehom užaljene, a vendar ne preveč razočarane gospe. Plemiča Tulpenheim (g. Drenovec) in njegov prijatelj Mon-kov (g. Kralj) imata žal bolj pasivne vloge, vendar sta bila oba posrečena, zlasti v komičnih situacijah. Eno najhvaležnejših vlog je imel nedvomno g. Sever, ki je s pisarjem Glažkom zopet ustvaril markanten, nekoliko grotesken tip. Ob zaključku poročila moramo poudariti še to, da je občinstvo popolnoma razumelo pomembnost tega gledališkega jubileja in napolnilo gledališče. Želimo, da bi uprizoritev »Zupanove Micke« ne bila zadnja; biti bi morala med temeljnimi slovenskimi deli stalnega slovenskega sporeda, ki naj bo poglavitna izmed bodočih nalog našega Narodnega gledališča! France Vodnik. Pred današnjo premiero nove komedije. — Ime t Arkadija Averčenka je pri nas že dolgo I znano kot ime humorista-pripovednika, pisatelja I sila zabavnih črtic iz sodobnega ruskega življenja. Marsikdo, ki pozna samo njegove črtice, je že obžaloval, da ne pozna kakega daljšega Averčenko-vega dela, kajti njegove zgodbe so vedno tako prijetne, da je človeku ob njih branju vselej žal, da jih je že konec. — Tokrat bomo dobili Aver-čenkovo igro na oder. »Kupčija s smrtjo« je njen naslov. Kaj je »Kupčija s smrtjo«? Preden človek ve, da je komedija, bi slutil težko dramo. »Igra s smrtjo« je v tem pogledu potegavščina. Gre namreč za ne več novo, tudi od drugih pisateljev večkrat obdelano temo življenjskega zavarovanja. Špekulacija s smrtjo bližnjih. Čakanje na smrt bližnjega, da ti pade zavarovalnina v naročje! — Za rusko komedijo skoraj tipična poteza je razliko med dvema ekstre-moma; grdo, sebično človeško preračunljivostjo in nesrečnikom naklonjeno, smejočo se usodo, ki iz-gladi nasprotja in nagne tehtnico v previs — nesrečnim žrtvam v korist. — Tri glavne osebe so središče osebe: človek- fantast, Taldikin, nesrečni špekulant s samimi kupčijami v oblakih, mlad, na smrt bolan poet in mlado, zdravo, življenjskega optimizma prekipevajoče dekle. — Ma-lokatera figura v sodobni komični dramatiki je tako simpatično prikazana kot poet Kazancev. S tako pristno (ne cukreno)!) poezijo postavljena figura in orisano trpljenje od vseh zapuščenega, smrti zapisanega mladega človeka, ne najde kmalu para. Prevrat od prvega v drugo in tretje dejanje mi pomeni več kot samo subjektiven preobrat enega samega človeka, v tej osebi je nagromadena taka veličina, da jo občutim kot simbol vsega, danes na vseh mogočih boleznih, fizičnih in psihičnih, bolehajočega človeštva. Kakšen oddih in sprostitev da konec! — Ta komedija, ki pomeni površnemu gledalcu samo sredstvo za smeh — je za vse tiste, ki znajo gledati v bistvo stvari, absolutna vrednota, ki ima svojo osnovo v tisti etiki, ki velja od pamtiveka. Kolika je razlika med mrtvimi črkami besedila igre in njihovo interpretacijo s strani igralcev! Prav na »Kupčiji s smrtjo« je ta razlika velika in človek mora ljubiti in ceniti naš ansambl in njegove vrednote, ki postajajo prav v delih, kot je to, vedno bolj očitne. Maša SI. * Novi slovenski mesečnik. — V založbi Jugoslovanske tiskarne je začel izhajati nov mesečnik »Obisk«, ki ima namen postati slovenski »ma-gazin«, družinski list, ki bi poleg lepih bakro-tiskov na osmih straneh ter številnih slik in kli-šejev prinašal tudi razvedrilno čtivo ter uvajal mlajše člane družine v razne umetnosti (fotografijo, šah itd. itd ). Prva številka je izšla za božič ter prinaša med čtivom božično pesem Se-verina Šalija, črtico T. Duha iz časa Rele Kuna v Prekmurju, ter roman Juarez in Maksimilijan, prirejen za film. kakor smo ga videli v Ljubljani. Slike iz tega filma krase povest. R. Bednafik je predstavil v besedah in podobi republiko San Najmodernejši angleški bombnik Vickers-Welling ton, kakršni so sodelovali tudi v mani iračni bitki pri Helgolandu. Ptice solivhe in zatemnitev mest Znano je, da se ptice selivke v glavnem selijo i preko noči. Zato vse tozadevne postaje prav v jesenskih nočeh budno opazujejo nebo, da bi zasledili dolge jate ptic selivk. Ptice naznanjajo svoj polet z glasnim čvrčanjem, zlasti kadar lete preko razsvetljenih mest. Nekdaj so opazovalci mislili, da ptice privabi svetloba nad mesti in da se po teh tudi nekako ravnajo na svoji poti. Prav v 6edanji vojni, ko je veliko mest na teh potih ptic selivk zatemnjenih, pa se je izkazalo, da je bilo to mnenje zmotno. Sedaj je ugotovljeno, da ptice selivke lete tudi preko zatemnjenih mest, razlika je le v tem, da nad zatemnjenimi mesti ne zaženejo nobenega krika, ampak jih prelete v popolni tišini. Svetloba nad mesti jih je torej le razburjala, ker se je nenadoma pojavila na njihovi poti, zato so se oglašale. Ako pa ptice lete neprestano v nočnem mraku, lete nvadno popolnoma tiho, zato jih je težko tudi zapaziti. Nove ugodnosti za brezbožnike Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada izdala nov odlok, s katerim se ureja pravni položaj brezbožniških združenj v Sovjetski Rusiji. Po tem odloku se odsekom brezbožniškega združenja podeljuje cela vrsta novih ugodnosti. Tako smejo brezbožniki prirejati zborovanja brez predhodnega policijskega dovoljenja. Člani združenja morajo nositi orožje neodvisno od privolitve GPU, česar si nihče v Sovjetski Rusiji ne more privoščiti. Glavni funkcionarji združenja so sprejeti v stalež državnih uradnikov in imajo pravico do pokojnine. Po tem zakonu, ki stopi v veljavo 1. januarja 1940, je zveza brezbožnikov uradno sprejeta med ustanove komunistične stranke. ŠPORT Marino. Papinijeva Legenda o velikem rabinu v prevodu Vinka Beličiča predstavlja Papinijevo knjigo, ki bo ob novem letu izšla v založbi »Naše knjige« (Priče trpljenja Gospodovega). Ruda Jur-čec piše o svetu v mesecu vojne, Drago Potočnik o gospodarstvu (cene, plače, draginja), na kar slede obiski pri knjigah, pri športu, gospodinji, modi itd. itd. Osem strani slik poživlja ta mesečnik, namenjen slovenskim družinam za poduk in razvedrilo v težkem času. Cena 72 din letno, ali 38 din polletno, 20 din četrtletno, 7 din številka. Priložena je lopa barvna reprodukcija fotografije: Slovensko dekle. * Lutkovna predstava pri Milanu Klemenčifu Ali se ne zdi anahronistično to igračkanje 7. lutkami v današnjih dneh? Danes, ko se je vsa Evropa spremenila v ogromno marionetno gledališče, ki mu ukazuje nekaj parov rok, ko so se drobcene četice, plod človekove najtišje domišljije, sprevrgle v surove, robate robote, ko lutkar ne vliva več jx> nitkah v lutke življenja, marveč ga iz njih krvoločno sesa. Ravno zato, ker je anahronizem, se je lutkovnemu odru dvignila vrednost. Tem več je vreden osamljeni pa neomajni idealizem Milana Klemenčiča, ki se že 19 let posveča svoji leseni družinici, ustvarjajoč s tem slovenskemu Gašperčku tradicijo — saj smo prepričani, da prvi slovenski lutkar ne bo tudi naš j>oslednji. Tokrat nain je Klemenčič — na svojem domu — predstavil klasika lutkovne igre Franza von Poccija s »Sovjim gradom«. Za uvod je pripravil dr. A. Debeljak prolog, v katerem nastopita gledališki ravnatelj in Gašperček, govoreč o težavah in poslanstvu svojega jioklica. Gašperček Larifari je imel nato v pravljični zgodbi o vitezu, v sovo zakletem, dovolj prilike pokazati svoje zmožnosti. Šegav kot ponavadi je koračil mimo nenavadnih pa tudi neprijetnih okoliščin, predajal se jim, a vendar ostajal zvest svojemu izjemnemu stališču — izvzet iz vsakdanjega spreminjanja, z viška motreč dogajanje f>oleg sebe, brez interesa, lahko živo puščajoč vse skrbi vnemar, kratkomalo — Gašf>erček Larifari. »Sovji grade je priredil Miran Jarc, ki že ves čas stoji slovenskim marionetam ob strani s prevodi in lastnimi teksti, v lepem jeziku, prepletenem z neštetimi besednimi okreti in igrami. Zlasti se je pa spet izkazalo Kletnenčičevo mojstrsko obvladanje idejne in tehnične plati lutkovnega odra. Oder, scenerija, lutke, izdelanost gilvov, usoglašeno sodelovanje kretenj in govora: vse priča o dovršenosti. Kar pa je največ — lutke živč. Nekdo jim je vdahnil dušo in marionete jo postale samostojna bitja. Tiste karakteristične nitke te samo vznemirjajo, saj se hočeš poj>olnoma odreči resničnemu svetu in se vtopiti v svet fantazije. To iluzijo še poveftije intimnost majhnega kroga, tako da te res samo še te tenke nitke vežejo z zunanjim svetom, da ne pozabiš, da gledaš v zrcalo. V tem je čarovnija Klemenčičeve umetnosti. Mi j>a smo mu hvaležni za njegovo tiho prizadevanje K. R. Obračun Belgrajskega športnega kluba Predvčerajšnjim je imel Belgrajski športni klub ali BSK, kakor ga splošno vse naziva, svoj redni letni občni zbor. BSK je brez dvoma klub, ki si je za ugled jugoslovanskega športa pridobil največ zaslug, člane njegovega nogometnega moštva pozna pri nas vsak, kdor se količkaj zanima za nogomet in BSK ove tekme je vse leto slednji »podžigač« zasledoval s stalnim zanimanjem. Zato ne bo odveč, če strnjeno navedemo nekaj statističnih številk o delovanju tega odličnega jugoslovanskega kluba. Od zadnjega letnega občnega zbora, ki je bil 16. decembra 1938, pa do snočnega občnega zbora je prvo moštvo BSK odigralo 44 tekem. Od tega števila je bilo 19 tekem odigranih za državno prvenstvo, 10 jih je bilo prijateljskih, 6 za zimski pokal, 4 za srednjeevropski pokal in 5 mednarodnih. Od 44 ih tekem jih je BSK odločil v svoj prid 30, 10 jih je izgubil, v 4 tekmah pa je remiziral. Njegove mednarodne tekme so dale naslednje rezultate: s »Hannovrom« (Nemčija) na proslavi Jugoslavije 2:3 (v tej tekmi pa ni igralo 7 reprezentančnih igralcev, ki so se pripravljali na tekmo z Italijo), s »Hungarijo« 1:1 v Belgradu, v Budimpešti z madžarsko državno reprezentanco 2:2; moštvo devetih BSK-ovcev in dveh Jugoslovanov je igralo nočno tekmo z romunskim klubom SMTE ter je zmagalo s 5:2. Pred nekaj dnevi je BSK igral z Ujpestom v Belgradu in zmagal z rezultatom 5:3. BSKov napad je dal skupno 130 golov, obramba pa je spustila 53 golov. Zanimivo je, da sta se dva igralca udeležila prav vseh tekem, ki jih je odigralo prvo moštvo. To sta halfa Lechner in Manola. Oba sta igrala vseh 44 tekem. Za njima je največ tekem odigral Dubac (40), nato pa Vuja-dinovič (39). Najboljši BSKov strelec je bil v pretekli dobi Vujadinovič, ki je dal 24 golov, drugi je Božovič s 23 goli, tretji pa Valjarevič, ki je zabil 20 golov. BSKova rezerva je odigrala 25 tekem; dobila jih je 22, 4 je igrala neodločeno, 2 pa je izgubila. Odlična je njena goaldiferenca — 102:22! Podčrtati je seveda treba še dejstvo, da je BSK dal največ igralcev za mednarodne, odnosno meddržavne tekme. Na tekmi z Nemčijo v Berlinu (2:3) so igrali štirje igralci BSKa. Na tekmi v Bukarešti proti Romuniji so igrali trije, sedem BSKovcev je igralo v meddržavnem srečanju z nogometno reprezentanco Anglije. To tekmo je naša reprezentanca odločila z 2:1 v svojo korist. Prav toliko BSKovih igralcev je bilo tudi v reprezentanci, ki je igrala z italijansko državno reprezentanco in izgubila z 1:2. V tekmi s Holandijo, ki jo je jugoslovanska državna reprezentanca izgubila z 1:4, je sodelovalo pet BSKovih igralcev. V Zagrebu, kjer je bila odigrana meddržavna tekma med nogometnima reprezentancama Jugoslavije in Nemčije (to tekmo smo izgubili z 1:5) sla sodelovala samo dva BSKova igralca,' in sicer oba stranska halfa Lechner in Manola. V meddržavni tekmi z Madžarsko je sodelovalo devet BSKovih igralcev. V tekmah srbske lige se je BSK krepko usidral na čelo tabele. Prijateljske tekme, ki jih je v zadnjem času odigral z zagrebškim Gradjanskim (1:1, 1:1, 2:0 za BSK) so mu dale za končni izid tega prestižnega dvoboia prednost. Še nekaj športnih vesti Ujpest : Balka 5:2. Na svoji jugoslovanski turneji je odlični madžarski klub Ujpest igral včeraj v Subotici, kjer je premagal Bačko z rezultatom 5:2. Bačka se je prvih 30 minut v prvem polčasu držala odlično ter je obdržala neodločen rezultat. V 32. minuti, je pobegnil Vincze ter mimo presenečenega vratarja jiostavil 1:0 za Ujpest. Že v 36. minuti je levo krilo Ujpesta rezultat povišalo na 2:0, Bačka pa je v 44. minuti prvega polčasa s strelom iz prostega udarca znižala na 2:1. Madžari so v drugem polčasu zvišali na 3:1. Bačka je nato po Šatčeviču znižala na 3:2, toda Madžari so zabili zaporedoma še dva gola, in sicer v 24. ter v 36. minuti. Tekma je bila precej dobro obiskana (4000 gledalcev). Ujpest je iz Subotice odpotoval v Borovo, kjer bo v nedeljo igral z SK Bato, v ponedeljek, na Novega leta dan, pa bo igral še v Osijeku s tamkajšnjo Slavijo. V Belgradu. prav resno pripravljajo ekshibi-cijsko hokejsko tekmo, v kateri bi nastopila ljubljanska Ilirija in dobro madžarsko hokejsko moštvo. Govori se, da bi Ilirija tako povabilo sprejela, saj že leta in leta neumorno dela za propagando tega lepega športa. Švicarski pokal; 3. runda: LacheniLocarno 50, Bellinzona : Pro Daro 1:1, Usters : Bine Star 2;0, Schaffhau6cn:Wulflingen 5:2, BasehSchoftland 4:1, Birsieiden:Heivetik 5:2, Concordia BaschOiten 4:1, Wettingen : Aarau 2:2, Bruhl : Kreuzlingen 2:1, Zfi-rich:Alstetten 2:3, Soloihurn:Gerlafingen 0:1, Fri-bourg:Griinstern 7:1, Helvetia:Benn 0:1, Urania:Ve-vey 3:1, La Tour:Dopolavoro 3:5, Aurore:Monthey 3:2, Etoile-Sporting:Tramelan 8:0, St. Lmier:Canto-nal 2:7. Smučarske prireditve v Švids V prvem delu tekmovanja za srednješvicarsko smuško prvenstvo na Rigiju je v smuškem teku do6egel najboljši čas dneva Oskar Felder (Luzern), v smuku pa je zmagal junior Fritz Muller (Goldau). — V smuku prj kraju Strella v Davosu je. zmagal Friedrich Telli (Davos), v teku pa je zmagal Paul Hell.. — V Grin-dehvaldu 6ta pri božičnem slalomu zmagala Peter Kaufmann in Erna Steuri. — Pri veleslalomu v Adelbodenu je zmaga Willy Klopfenstein. — V Wengenu je bilo tekmovanje v smuških skokih. Pri juniorjih je zmagal Kari Schlunegger (Wengen), pri seniorjih pa je odnesel prvo mesto Hans Al-mer. Pri drsalni tekmi na 1000 m sta se v HSnefesu na Norveškem pomerila evropski prvak Bersinsch (Letonska) in Amerikanec George VCallace. Zmagal je Letonec s časom 1:34.4 za dolžino dlani. Na 500 metrov pa je zmagal Engnestangen (Norveška) v 44:3 sek. Prve letošnje drsalne tekme za naslove so bile izvedene na Dunaju pri tekmovanju za avstrijsko prvenstvo. Pred več kakor 10.000 gledalci je zmagal pri moških E. Rada pred H. Mayjem, pri ženskah pa H. Niennberger pred E. Putzinger. Prvenstvo v dvoje pa sta si o6Vojila lise in Erik Pau6ii> pred zakoncema EigeL Vesti Športnih zvez, klubov in društev Tujsko-prometno društvo v Škofji Loki priredi v času od 20. decembra 1939 do 11. januarja 1940 smučarski tečaj za začetnike in za že nekoliko izvežbane smučarje. Vstop in izstop v tečaj vsak čas mogoč. Tečaj bo vodii smučarski učitelj Janko Sicherl. Učnina po dogovoru. Prijave sprejema Tujsko-prometno društvo v Škofji Loki. Z F 0 Odsekom mariborske Fantovske zveze Ze lansko loto je mariborska podzveza priredila pod Uršijo goro na Koroškem smučarske tekme za podzvezno prvenstvo. Lanskoletne tekmo so pokazale, da je med članstvom naših odsekov zanimanje za ta najlepši šport tako veliko, kakor za nobeno drugo š|K>rtno panogo. Tudi v letošnji zve-zmi »Tekmovalni red« je bil sprejet obširen smučarski tekmovalni program. V svojem delokrogu ga bo izv -dla naša podzveza s tečaji ki tekmami. Najvažnejše pa bodo tekme za podzvezno prvenstvo. Podz vezni tehnični odbor jo ua svoji zadnji seji sklenil, du se bo II. podzvezno smuško prvenstvo vršilo v soboto 6. (praznik sv. Treh kral ev) in in ne. deljo 7. januarja pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Da dvignemo zanimanje za te tekme, bodo tok me združene z izletom vsega našega članstva k Sv. Lovrencu. Program izleta in tekem je naslednji: Sobota, 6. januarja: ob 8 sv. maši v žnpni cer-vi, ob 9 žrebanje startnih številk v Prosvetnem domu, ob pol lfl tek za mladce na 5 km, ob pol 3 smuk za čla in mladce. Nedelja, 7. januarja: ob 8 sv. m.- šn v žnpni cer-vi, ob 9 slalom za člane, ob pol 3 patrolni tek za od-sekovna moštva na 10 km, ob S razglasitev rezultatov ln razdelitev daril v Prosvetnem domu. Vsa podrobna potrebna navodila bomo sproti ob. javljali v »Slovencu«. Opozarjamo vse odseke, da jih pazljivo zasledujejo in se po njih ravnajo. Prijave za tekine pošljite takoj pismeno pod-zvezi. ITstimene prijave se sprejemajo do začotika žrebanja t. j. do 9 zjutraj v soboto 6. januarja pri Sv. Lovrencu. Moštvo za patrolni tek je sestavljeno iz treh ali več tekmovalcev - Manov enega odseka. Pri ocenjevanju uspeha se upoštevajo le rezultat, prve trojice. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih Jugoslo. vanskp zimsko-športne zveze. Pravico nastopa na tekmah imajo člani in mladci Fantovskih odsekov mariborsko podzveze. Na zahtevo sodniškega zbora se morajo tekmovalci izkazati s člansko izkaznico ZFO. Zmagovalci v smuku in slalomi za ftl&ne ter zmagovalni odsek v patrolnem teku prejmejo naslov «Pr-vnk mariborske podzveze ZFO za leto KMO<. Zmagovalni odsek v patrolnem teku dobi |X>leg naslova 8e prehodni pokal mariborskega župana dr. Alojzija Juvana, ki ga letos brani Fantovski odsek Stari trg. Morebitna druga darila bodo razpisana naknadno. Vse odseke naše podzveze prosimo, da prijavijo za te tekmo vse svoje smučarje. Štev lo tekmovailcev mora hiti še onkrat večje kot na laLskih tekmah. Vsak naš smučar, četudi začetnik, mora tekmovati. Po. seboj pa opozarjamo odseke, da storijo vse, da s« bo Izleta k Sv. Lovrencu udeležilo po možnosti vse 61nn-stvo. Takoj po tekmah priredi Koroško okrožje v Starem trgn smučarski tečaj, ki bo trajal od 8. do 14. januarja. Tečaju se lnhko udeležijo tudi člani odsekov iz drugih okrožij. Stroški so predvideni za ves teden nn 7fl din. Prijavite se takoj KoroAkemu okrožju na naslov: Konečnik Ljubo, Gnštanj-Havue. Z D K Za učiteljice, ki delujejo po naših kroBkih, priredimo v sredo, dne 3, januarja 1940, enodev-ni telovadni tečaj v dvorani Sempetrskega prosvetnega društva v Ljubljani. Začetek ob 8 zjutraj. Vijudno vabljene i Tudi podmornica je stara iznajdba športniki bodočnosti si bodo sami gradili podmornice, kot danes radio aparate L. 1624., lorej pred več kot tri sto leti, je na nrad angleške admiralitete prišel zavitek, v katerem je bil velik rokopis. Pošiljka je bila dokaj obsežna, veliko pergamentnih listov, katerim so bili priloženi vsi načrti. Poslal je to delo graditelj ladij Van Groesel. po rodu Nizozemec, ki pa je že od svoje mladosti živel v Londonu in si je med in7nn!rcl/!m! Ismrtl ■» nal/ntorim! __• • .. i inženirskimi krogi z nekaterimi izboljšanji v grad nji ladij pridobil dokaj imena. Stari admirali so pregledali njegovo ponudbo, zmajevali z glavami in mu vljudno odpisali, da predloženi iznajdbi ne pripisujejo bog ve kakšnega pomena. Van Groesel je predložil načrt prvega pomorskega sredstva, ki lahko plove tudi pod vodo. Ni bila to podmornica, z njo je imela le to skupno, da se je lahko potopila, kar je tudi bila velika novost. V jedru je šlo za zaboj, trdno zgrajen, dobro zaprt, v katerega lahko vdre voda, ki pa se da pognati iz zato določenih predelov zaboja in v praznino se j>o-žene stisnjeni zrak — tako se ves zaboj potaplja ali pa dviga spet na morsko površino. Ta prva »podmornica« bi se dala vleči po morju ali z jadrnico ali pa s čolnom na vesla. To je bil ves načrt, možje v zboru admiralov pa si niso mogli predstavljati, čemu naj bi vse to služilo. Zahvalili so se izkušenemu graditelju ladij za njegovo pozornost, Groesel je še nekoliko bolj zaslovel in pri tem je ostalo. Groesel je pozneje svojo iznajdbo še nekoliko izpopolnil, napravil je tudi nekaj poskusov, da se je videlo, da vse lepo deluje, kakor je obljubljal, nato pa je zanimanje za to stvar minilo in 200 let se ni nihče več zmenij za to. Misli se je znova poprijel ameriški inženir F u 11 o n , katerega ime bo za vedno zvezano z razvojem podmornic. Čeprav takrat še niso poznali bencinskega motorja, tolikih optičnih inštrumentov in električnih naprav, ki so danes centralno živčevje podmornic, se je Fultonu vseeno posrečilo sestaviti pravi podmorski čoln, ki je imel ze vse bistvene lastnosti današnjih podmornic. L. 1801. je ponudil svojo iznajdbo Napoleonu. Toda prvi konzul Francije, o tem so si danes zgodovinarji edini, glede tehničnih iznajdb ni bil na taki višini kot v politiki in strategiji. Kakor se je omalovažujoče izražal o prvem parniku, tako je odklonil tudi ponudbo prvega podmorskega čolna, Celjske novice e Božifnica r mestnem zavetišču v Medlogu. Božično veselje so pripravili oskrbovancem mestnega zavetišča v Medlogu z lepo uspelo božični«), kateri je prisostvoval tudi mestni župan g. dr. Voršič. Božičnica se je pričela z prisrčno božično slovesnostjo. G. župan je imel na oskrbovance lep nagovor, nato pa so se razdelila darila. Oskrbovanci so bili obdarovani z obleko, perilom, obutvijo itd. G. župan je obiskal tudi bolnike, ki niso mogli iz postelj in jim prav tako izročil prav lepa darila. e Poročili so se v Celju: Pogačnik Jože, mestni nadkomisar, in Pešec Marija, zaščitna sestra v Celju; Urh Alojzij, brivec, in Krivec Marija, sodna uradnica v Celju; VonČina Adoll, mornar, narednik, in Gutsmandl Margareta, hči pos. v Slov. Konjicah; Berglez Adolf, trg. sluga, in Zaje Elizabeta, pletilja v Celju; inž. Umek Karel, in Rom Valči, mestna uradnica v Celju; Belaj Ivan, varilec, in Čuden Matilda, krojačica v Celju; Lednik Mirko, trg. zastopnik v Čretu, in Gajšek Ana, modistinja v Celju; Zorko Franc, natakar, in Holzhauser Justina, krojačica v Ga-berju; Črešnik Rudolf, železostrugar v Štorah, in Ramšak Roza, šivilja v Celju; Leskovšek Jurij, tov. delavec in Palir Kristina, posest, hči v Gaberju. Novoporočencem želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Dvignite legitimacijske slike pri foto Kvas, Celje, Dečkov trg. e Združenje trgovcev za mesto Celje je darovalo za obmejno šolstvo 4000 din, združenja za celjski okraj pa 1000 din. c Podjetje »Avtobus mesta Celja« je na včerajšnji seji upravnega odbora sklenilo, da bodo prejemali vsi nameščenci podjetja od 1. dec. posebno draginjsko doklado. Ta znaša okoli 10%. Razen tega bodo dobili nameščenci za vsakega nepreskrbljenega otroka mesečno po 30 din. c Posebnost Silvestrovcga večera v Celju. Na Silvestrovo bodo celjske gostilne odprte do dveh ponoči, kavarne pa do 3 zjutraj. Tako bodo Celjani res prišli na račun in imeli dovolj časa, da proslave prve ure novega leta. e Večerna avtobusna zveza s Savinjsko dolino ukinjena. Včeraj smo p>oročali o spremembi voznega reda na savinjski železnici. Sedaj bo vozil vlak iz Celja spet ob 20.40 s prihodom v Velenje ob 21.55, ukinjen pa je vlak. ki je peljal lz Celja ob 19.5. Zaradi tega je »Avtobus mesta Celja« ukinil večerno avtobusno zvezo Celje— Mozirje. e Otvoritev novega odra KPD v Žalcu bo v nedeljo, 31. dec. pri Roblekovih ob pol 4 popoldne. Člani bodo uprizorili ljudsko igro »Revček Andrejček«. c Naj zasluži tudi trgovec! Pred kratkim je izšla uredba o izdajanju petroleja in njegovih cenah. Po tej uredbi bi morali zakuphiki petrolej, ki so ga dobili, razdeliti med trgovce. Ta petrolej so dobili zakupniki po 7.65 din za kg. Maksimalna prodajna cena petroleja sme biti 8.50 din. Po tej ceni pa prodajajo zakupniki petrolej malim trgovcem, tako da ti ne zaslužijo ničesar, ali celo petroleja ne dobe, ker zakupniki sami prav lahko prodajo petrolej po tej ceni. Nekje blizu Celja^ so dokazi in je o tem tudi že opozorjena finančna oblast, da stori potrebno. Prizadeti naj se zavedajo, da ima tudi mali trgovec, ki je bil nekdaj njihov redni odjemalec in jim je dajal kruh, pravico v teh časih do življenja 1 c Avtomobilska nesreča. Blizu Pefuhove trgovine na Spodnji Hudinji se je včeraj dopoldne ob tri četrt na 10 pripetila avtomobilska nesreča, katere žrtev je bil Gobčev hlapec Ivan Soline. V tem času je peljal Soline dvoprežni voz po državni cesti proti Celju. Pred Pečuhovo trgovino mu je pripeljal iz Celja nasproti neki voznik, takoj za njim pa tovorni avto. Šofer je bil prepričan, da bo lahko prehitel voznika in se izognil. Pri prehitevanju pa je zadel z blatnikom v voz in ga porinil na levo. Avtomobil je sicer peljal naprej, a na poledeneli cesti ga je spod-neslo, da je pri izogibanju treščil zadnji del avtomobila v šolinea, ki je šel poleg voza, in mu zlomil tri rebra ter levo roko, češ, da neki ameriški inženir »hoče samo denar vleči iz francoske blagajne«. Iznajditelj je tako prenesel svoj načrt v Anglijo, kjer je izvedel zani tudi kapitan Johnson, ki je prvotno vodil trgovske ladje po svetovnih morjih, v »zrelih« letih pa se je oprijel še bolj donosnega posla — pomorskega tihotapstva. Večkrat se mu je celo posrečilo predreti obroč Napoleonove zapore, kar mu je v pomorskih krogih dalo veliko slavo. Po Fultonovih načrtih si je torej zgradil pravi podmorski čoln, ki je bil za take namene kot nalašč. Johnson je neprestano sanjaril o čimdalje večji porabnosti svojega podmorskega čolna, prve podmornice na svetu. Okrog 1. 1820. je zasnoval celo načrt, da bi z njim osvobodil Napoleona z otoka Sv. Helene. Preskrbel si je dokaj denarja, dobil nekaj prijateljev in delo se e začelo. Začel je graditi velik potopljiv čoln, s katerim bi se mimo vojnih ladij, ki so branile dostop do obale Sv. Helene, približal otoku in bi odpeljal slavnega Korzikanca, vsem stražam v brk. Toda nekega dne je »Times« objavil vest, da je Napoleon — umrl. To je bila »junaška doba« iz zgodovine podmornic, romantična in začetniška. Nihče še ni slutil, da bi v vseh teh skromnih poskusih moglo tičati tudi strašno orožje. Sele svetovna vojna, ko se je tudi vsa ostala tehnika že silno razvila, je pokazala tudi prve prave podmornice. Od takrat naprej je šel razvoj skokoma dalje in danes so podmornice že pravi jekleni orjaki, ki nosijo pod vodo topove, strojnice, torpeda, mine itd. Še bolj zanimivo pa nam napovedujejo bodočnost. Nek! peruanski graditelj ladij, ki pa živi v Kaliforniji, po imenu Evrars, napoveduje, da je podmornica bodoči vodni oz. podvodni šport. Kakor si danes vsak sam sestavi radijski aparat, tako si bodo v bodočnosti navdušeni športniki sami gradili podmornice. To bodo »hišne podmornice«, majhne in udobne, brez navlake orožja, ki jih obtežuje, samo za izlete m mirno družbo. Izdal je že knjigo z navodili, kako se gradi podmornica in je lzraču- Tcžki nemški top na frontnem odseku »Zgornji Ren«, pripravljen ca strel. nal, da bi 8 metrov dolga podmornica stala 2000 dolarjev (okrog 110.000 din). Kakor imajo športniki obmorskih krajev danes jadrnice in motorne čolne in z njimi prirejajo tekme, tako bodo v bodočnosti imeli podmornice, s katerimi bodo udobno potovali po svetovnih morjih, kadar pa bo morje E ostalo viharno, se bodo vsem neprijetnostim zi-anja umaknili pod morsko gladino. Drugo presenečenje pa se nam obeta, tudi iz Amerike, v gradnji velikanskih »tovornih podmornic« za prevoz blaga, kakor ga danes prevažajo tovorni parniki. Misel je baje sprožil ameriški državni tajnik Cordell HulI, in sicer z ozirom na učinke blokade: ako bi bila kdaj Amerika blokirana, bi jo take podmornice zanesljivo mogle preskrbovati z vsem potrebnim. Ne bi imele nobenega orožja, vozile bi le velike tovore blaga — pod morjem. Očividno se človek še ne bo ustavil. . Potovanje Iz Evrope v Ameriko med vofno Tudi med vojno je prekomorski osebni promet živahen Nekega hladnega jesenskega dne v novembru je v newyorškem pristanišču ob pomolu francoske linije, kjer so prostori za ladje te družbe, vladalo izredno živahno življenje. Med občinstvom, ki je čakalo prihoda prve ladje iz Evrope, ki se je upala spustiti na dolgo pot preko morja kljub vojnemu ozračju, se je kar trlo časnikarekih i,o fotografskih poročevalcev in kinooperaterjev, ki so hoteli sprejeti pogumne potnike, ko bodo 6topili na ameriška tla. Med občinstvom je bil tudi francoski konzul v New Yorku. Nestrpno so pričakovali francosko trgovsko ladjo »De Grasee,« ki se je prva med francoskimi ladjami upala po izbruhu vojne 6pustiti na pot iz Evrope v New York in katere srečen prihod je bil napovedan za tisto jutro. Ko so potniki te ladje tisti večer brali newyorške časopise, so videli polno slik o njihovem prihodu in orni 6ami so bili opisani kot junaki, ki so storili nekaj velikega in od-lčnega. Tako zelo je izbruh vojne rmedel redni pomorski promet na severnem delu Atlantskega morja. Ladja, ki je iz Evrope prišla v Ameriko, je bila prava senzacija. Ne samo, da so izostale najprej nemške ladje, tudi angleške in franco6tke pomorske družbe so zelo omejile čezmorski promet, ker nihče še ni imel skušenj, kaiko se bo ta promet v novih razmerah razvijal. Ameriški nevtralnostni zakon je tudi ameriške ladje držal v obrežnih vo. dah. Po južni progi so plule le italijanske ladje, po severni pa le ladje manjših nevtralnih državic iz Skandinavije, belgijske ia nizozemske in deloma Danske. Polagoma pa so ee družbe, ki imajo v rokah čezmorski promet, znašle v novih razmerah in tudi proge na severnem Atlantiku »o oživele. Po prvem posrečenem poekusu francoske ladje »De Grasee« so se tudi druge francoske in angleške ladje polagoma začele »puščati na pot. Angleška admiraliteta je v sporazumu in s pomočjo francoskega mornariškega ministrstva organizirala takoimeno-vana »spremstva«: trgovske in potniške ladje so zbirali v kakem pristanišču, nato so v spremstvu vojnih ladij različnih kategorij in še kakih podmornic odplule čez morje. Ta način skupne in zavarovane plovbe 6e je kmalu izkazal kot uspešen, ker tako zavarovanih ladij si nihče ni upal napadati. Potniki, ki v teh časih potujejo čez Atlantski ocean, _ 6eveda niso na ladjah deležni tistega razkošja in udobnosti, kakor v mirni dobi, ker največje in najbolj razkošne ladje, ki so nekaki repre-zentanti pomorske sile te ali one države, si še ne upajo na pot. Odpovedati se morajo kaviaru in na ledu hlajenem viskiju, njihovi kabine 60 večinoma zagrnjene s teirnomodrimi zavesami, kakor stanovanja v Londonu in Parizu. Toda to so le bolj majhne omejitve, ki se gotovo še dajo prenesti, zlasti če take potnike časopisje razvpije kot junake. Kdor pa mora prav hitro čez Ocean, je pa seveda v večji zadregi. Najhitrejše in največje ladje, kakor francoska »Normandie« in angleška »Queen Mary«, še ni&o 6topile v promet. Tako za take potnike, ki se jim mudi in hočejo prihraniti na času, ne preostane drugega, kot letalo »Clipper«, ki v odlični meri dopolnjuje ta primankjljaj. Čez antlant-ski poleti, ki so bili pred 10 leti še nekaj nedosegljivega in senzacionalnega, so danes postali že vsakdanji. V zadnjih 12 mesecih so države med seboj kar tekmovale, katera bo prva uvedla redno poštno letakko zvezo med Evropo in Severno Ameriko. Izbruh vojne je dal povod Združenim državam, da so takoj dale v promet znana letala tipa »Yankee Clipper« in njihova proga je zaradi novih okoliščin ostala pravzaprav edina. Francoska proga »Air Transatlantique« bo najbrž uvedena takoj,^ ko se vihar na frontah nekoliko poleže in narodi odlože orožje. Že pol leta pa se redmo razvija poštni letalski promet družbe »American Airways«, enkrat na teden v vsaki smeri. Ker pa je promet čimdalje večji, je družba v zadnjih dneh progo okrepila in danes ima že po dve zvezi na teden iz Evrope v Ameriko in obratno. Prevaža že tudi potnike, po 20 ob vsakem poletu. »Clipper« je nekoliko svojo progo prilagodil razmeram: zadnja njegova postaja je Lisbona, vmes pristane še na Azorih in na Ber-mudih. Med potniki imajo seveda večino Ameri-kanci: ameriški poslanik v Parizu Bullit, ameriški poslanik v Londonu Joe Kennedy — ta dva sta med prvimi potniki »Clipperjev«. Potujejo še industrijalci, slavnejši filmski igralci, poročevalci listov. Vsi, ki so kedaj potovali s »Clipperji«, so združeni v posebnem klubu »Clipper-klub«, katerega častni predsednik je že omenjeni Joe Kenne-dy. Ta klub danes šteje že nad 100 članov in vsi 6e naravnost navdušeno izrazajo o potovanju s temi letali. Kakšna udobnost, kakšna hitrost in kakšna vamo6t! Tudi kuhinja pravijo, da je sijajna, posadka je po6trežljiva, v baru se dobi 30 različnih likerjev, viskija in dry-gin. V posebnem salonu najdejo zatočišče tudi kadilci, da si »dušo prive-žejo«. Letalo ima štiri motorje, vsak proizvaja 400 konjskih sil. Potovanje iz Evrope v Ameriko s tem velikanom traja 24 ur, Posadka šteje 11 mož, kapitan in podvoje moštvi, v vsakem štirjel judje, ki se vrete med seboj; v vsakem moštvu je en pilot, en radiotelegrafist in en mehanik. Dva strežaja stre-že-ta gostom. V trupu velikanskega letala je po več ton pošte. Ves prostor je naravnost iznajdljivo izrabljen in tako je kljub velikim zalogam bencina in prostorov za pošto in tovor tudi za udobnost potnikov še dovolj poskrbljeno. Štirikrat na teden tako letalo tipa »Clipper« preleti Ocean, kot da v brk vsemu človeštvu hoče pokazati, da letalstvo ne obstoji samo iz bombnikov in lovskih letal, ampak tudi iz letal, ki prevažajo miroljubne ljudi. Desni motor daje trikrat tolikšno silo kot levi, čeprav sta videti povsem enaka In imata tudi enako eilindrsko prostornino. To sta dva letalska motorja, desni ima le bolj goste nahorke za iračno hlajenje, kar daje večjo kompresijo. Levi motor proizvaja 1000 k. s., desni pa 3000 — z "jim doseže letalo hitrost 500 milj na uro. Napredek se je posrečil raziskovalnemu zavodu ? Lang!ey Fielda t. Virginiji (Amerika). Kranj Združenje krojačev in krojačic v Kranju obvešča, da se bo prikrojevalni tečaj za dam-sko krojenje pričel v torek dne 2. januarja. Pojasnila daje združenje, Kranj, Gasilski trg 7. Murska Sobota Velik uspeh je doživela na odru Prosvetnega doma igra »Župnik iz cvetočega vinograda« v režiji prof. Josipa Potokarja.. Dvorana je bila pri obeh predstavah nabito f>olna in so morali igro še tretjič (»onoviti. Vsi gralci, zlasti pa nosilca glavnih vlog ga. Brunčeva in g. Gomza, so podali igro izklesano do najmanjših podrobnosti, tako da je bila to ena najboljših uprizoritev, kar smo jih dozdaj videli v Murski Soboti. Šola v Cankovi je bila te dni kolavdirana. Zgrajena je bila sicer že pred letom, vendar pa so bila zadnja dela okrog te impozantne obmejne prosvetne trdnjave dokončana šele nedavno. Stavba stoji le 200 m od meje in je v ponos prebivalstvu Cankove in okolice. Stala je nad 600.000 din, zgradil jo je pa soboški gradbenik g. Štefan Szaka. Kolavdacijska komisija je pohvalila solidno delo in ga v vsakem pogledu odobrila. Šola ima šest velikih učilnic z velikimi svetlimi okni in je najlepša obmejna šola v Prekmurju. Blagoslovitev slik pri Sv. Sebeščann bo na praznik sv. Treh kraljev. Kakor smo že poročali, je cerkev jroslikal prof. risanja na gimnaziji kneza Koclja v Murski Soboti g. Karel Jakob, dekoracije pa g. Cmrekar iz Veržeja. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Kaj je dejal kardinal Mercier »Poglejte krog sebe! Poglejte škodo alkoholizma. Poglejte vendar, kako na stotine družin strada trpi in razpada. Krepki ljudje umirajo, mala, ubogn bitja trpijo od zibelke dalje, so bolehna, rahitična, pohabljena, bebasta. Nase blaznice in bolnišnice se polnijo, so premajhne; naše ječe že ne morejo več sprejemati množice zverinskih morilcev, nemoralnih m sadističnih ljudi. . .In ITN ,bi bi,° dovoljeno, da kar mirno gledamo? Mi, ki mislimo, da verujemo v evangelij? Mi, ki se ponosno nazivamo učenci Gospodovi, m ki se drznemo moliti tistega, ki jc dejal, da je brat vseh tistih, ki trpijo? Mi kri-stjam, mi duhovniki, mi škofje, mi moremo brezbrizno gledati, kako vesoljni potop pijan-cevanja uničuje našo krščansko kulturo, da bo zadušil vse duševne in telesne sile že kar v kali?« Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih tvei v Ljubljani it, Mariboru. SPD in JZSS 18. decembra mt Rateče-Planica 870 m: —35, ja«no, mirno, 4 cm prflča na at» podlage, skakalnica uporabna Planica-Slatine (Dom Ilirija) 950 m: —21, Jasno. mir. no, 5 cm pršiča na 35 podlage. Planica-Tamnr trn m: -al, jasi,o, mirno, J om pr&iča na GO iiodliige. Ped-Pc^p(Uijek 1U0 m: -21, jasno, 5 om pržiča na G4 Kranjska gora 810 m: —32. rtolno oblačno, mimo 27 cm snega, »rež. Bukovnik : 37 »noga, srež, drealiSčo ln sankališče uporabno. ^'^uZ^ ~17' jlWno' mlrno- 5 o™ Pržtča na 15 Sv. Krii nad Jesenicami 1000 m: —18, delno oblačno mirno, 12 cm pršiča na 3o podloge. Radovluca 470 m: _2fi, jasno, mirno, 8 cm pršič« na 20 i>ocllago, drsališče uporabno. Hohinj-ziatoroa 530 m: -1«, jasno, .15 om snega, rrršič. "m rn: -22. jasno. 120 om sn^a, prt č ™ snega," pršič® m: mirn°- 120 ValVam/oi7, prtič. "m mi 3afln°' mirno- K® <™ D°m M^Ugf 1500 m: ltMn°' 20 om ™ Dom i>"mKrvavcu 7,00 m: ~M' iamo' 74 01,1 KOi<1 ga° prSI^' ^^ "" ~16' Jaml0• 70 Cm "nc- J"er'r£?llngom: ~3"' JaK"°' mlTno- W om prSlf-a na 25 Sko/ja Loka 35„ „: 22, delno oblačno, mirno. 5 cm prsičn na 16 podlago. rr»7?„/?0 m;,r16/ jBsno- 10 pm Rn,,*». PrSI6. mokr 'iT0' 1S,°2I I'r*i&» "a » podlage. m: dol,,° oblačno, 5 cm ennga. 1Z21doln« oblačno, mirno, m om snoara, prftic. pršfč oblačno, mirno, 30 cji mi »ga. PnhoZk>ko"!om" mJn Mariborska kola im m: -17, mimo, 12 om prSiča na 5 podlng* "'ir1nc '»'Pohorju 4S3 m; -10. jn«no, mirno I cm pršiča na D podlage. Z"*^™ m: -2?- J«*™, mimo, 8 em prlifla na 12 podlage. n*ir^"J''n"i,'?? ,Uim: Jasno, 70 em m««a, »nega, pršič. pnda'm1™' • Pokljuka 130 m: — 22. jasno, mirno 9i cm snega, sret. Iz Julijske Krajine »Santa Gorizia«. »Piccolo« priobčuje pismo nekega goriškega bojevnika na goriškega župana, v katerem podpisnik predlaga, naj g. župan poskrbi, da 6e Gorici uradno podeli naslov: »Santa Gorizia« (Sveta Gorica). Svoj predlog utemeljuješ Gorica je bila trideset mesecev prizorišče naj-oetrejših bojev. Italijanski vojaki so tu s svojo krvjo pisali zgodovino Italije. Pesnik V. Locchi je mesto takrat krstil s pridevkom »Sveta«. Gorica je obdana 6 številnimi kraji in višinami, ki se imenujejo po svetnikih: Kalvarija, Sv. Gora, Sv. Valentin. Sv. Gabrijel, Sv. Katarina St. Maver, Sv. Danijel, Sv. Marko, Sv. Mihael, Štandrež St. Peter, Sv. Rok, Sv. Trojica. Zemlja v mestu in v okolici je posvečena, ker je v njej počivalo toliko junakov in 70.000 okostij je shranjenih na Oslavju. Zato naj fašistična vlada podeli Gorici pridevek »Sveta«, kar bo gotovo v veselje vseh meščanov. Kaj bo ukrenila vlada, ne veimo. Vendar menimo, da gremo predaleč, ako upravičenost »Svete Gorice« utemeljujemo z okoliškimi imeni, kajti ta naselja in višine nosijo svojo oanačbo po cerkvah, 6vetih božjih hramih, ki so jih naši pradedje sezidali v čast resničnih svetnikov. Grahovo v Baški dolini. Od 6 do 10. decembra nam je naš g. župnik poskrbel za malo duhovno veselje: obhajali smo štiridnevne duhovne vaje. G. dr. Močnik, profesor iz Gorice, nam je v kratkih premišljevanjih povedal dokaj v srce segajočih besed. Spovednice in »bhaijilna miza so bile vse ure oblegane; tudi moški 6o 6e odzvali pobožnosti v čednem številu. Pevci so poskrbeli z zelo lepim in izbranim petjem za lepši uspeh. Dal Bog, da bi ta pobožnost rodila obilo sadov, zlasti v srcih mladine, ki je te dni pokazala izredno zbranost in res-lrost. Čepovan. Dne 14. decembra je imela Katarina Kofol, vulgo Farberjeva, stara okrog 50 let, iti v Trst k pregledu radi pokojnine, ki bi jo imela prejeti vsled nezgode pri kmečkem delu. Uboga mati je že dlje ča6a bolehala na živcih. Novica, da mora v Trst, jo je tako močno pretresla, da v6o roč pred odhodom ni nič spala. Zjutraj, ko je šla ra avtobus, jo je nenadoma prevzela taka zmedenost, da je pri bivši Žnideršičevi žagi skočila v globoki tolmun. Njen mož jo je spremljal in šel par korakov za njo. Nesreča 6c je zgodila pa tako hipno, da ni mogel skočiti za ženo in zabraniti zmedenega dejanja. Tudi na rešitev iz divje vode ni mogel misliti. Ko so prihiteli vaščani, so potegnili že mrtvo nesrečnico iz vode. Pokojnica je bila dobra, krščanska žena in mati. Bog ji daj večni mir, žalujočim naše 6oialje! Ajdovščina. Skozi naš trg so pričeli graditi novo, široko državno cesto. Šla bo od šturskega mosta, ki ga bodo razširili, preko nekdanje bar-varnice in se bo zopet priključila stari cesti v bližini ajdovskega pokopališča. Z delom so že pričeli. Iz Idrijske kotline. Pretekli mesec sta v Sp. Idriji praznovala zlato poroko Jakob Ko-j;ej in njegova žena Apolonija roj. Tavčar. Ker zadnji čas obadva obiskuje bolezen, jima želimo zdravja, da bi večer svojega življenja preživljala v miru in zadovoljnosti. — Zadnji čas so se poročili Anton Likar iz Loma v Srednji Kanomlji z Julko Kosmač iz Vodic v Mrzlem Vrhu pri Ledinah, in Franc Vidmar iz Sp. Idrije s Cecilijo Petrič iz Gor. Kanomlje. Obilo sreče! — V visoki starosti 94 let je v Spodnji Kji ■) iilji, po domače pri Markovcu, umrl Ja-l:>b P' i-ič, hišni posestnik. Rodil se je 30. apri-Ja 1.446. Bil je najstarejši v fari. — V 76 letu starosti je v Spodnji Idriji umrl znani izdelo-vatelj pečnic Tomaž Carl, v Srednji Kanomlji v 83 letu Marijana Obrekar, v Masorah Neža Lapanje v 71 letu in v Sp. Idriji Janez Podobnik v 66 letu. Vsem rajnkim večni pokoj! — Sv. Miklavž je v naših krajih vse obdaroval s snegom, da ne bo zamere. Podinelec. Umrla je 80 letna Marjeta Kos, mati g. dekana v Komnu. Bila je blaga, zgledna krščanska žena, rojena na Bukovem, ki je dolgo vrsto let gospodinjila na strmi Podleskovici. Naj počiva v Bogu! Osek v Vipavski dolini. Poročil se je Vencelj Cernič, posestnik in cerkveni ključar v Gabrijah pri Mirnu z Milko Remec iz ugledne hiše v Vitov-ljah. — Jože Ličen iz Oseka se je poročil z Amalijo Toplikar, hčerko bivšega župana. — Obema paroma želimo obilo božjega blagoslova! Naj bo koncc! Na neki šoli v Vipavski dolini so letos nameščene tri učiteljice. Med njimi pa ni nobenega pravega razumevanja. Zaradi radia, luči in sličnih zadev se v šoli večkrat sliši prerekanje. Padajo tudi surove, nedostojne besede: baba, šema itd. Kako naj to vpliva na otroke? Starši zahtevamo, naj ti prepiri prenehajo! Strela v zimi.' Na Gočah je med dežjem in grmenjem udarila strela in zažgala pri Kebetu konjski hlev. Zgorelo je mnogo krme in tudi lesa. Škodo cenijo na 25.000 lir. teli svojim cenjenim odjemalcem 6K> hoko iatCf 1940 ANTON SFILIGOJ LJUBLJANA Frančiškanska ulica štev. 1 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem ANTON FAZARINC CELJE Qtrosk' kotiček SLON SAMBO Krojaški pomočnik mlad, za male kose, išče službo. - Anton Matjaž, Nova Štifta 42, p. Gornjl-grad. ilužbodobe Inštalaterskega in kleparskega pomočnika sprejme takoj Fr. Sra-mek, Instalater ln klepar Tržič. Dekle ki je vajena nekaj kuhe in ki bi opravljala vsa hišna dela, se sprejme Vprašati: M.Vrhunc, Maribor, Cankarjeva 22. Restavracijska kuharica zmožna, se sprejme za takoj na Gorenjsko. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe v upravo »SI.« pod »Stalno mesto« 20175 Mali oglasi B—P—IMlllf .................... V malih oglasih »elja Tanka beseda I din: tenltovanjskl •glasi I din. Debelo tiskane naslovne besede »e računajo dvojno. Najmanjši inesek ia mali oglas iS din. - Mali •glasi ae plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokolnnska. J mm visoka »atltna vrstica po I din - Za pismene odgovore rleda malih oglasov treba prllniltl znamko. Službe iščejo Prodajalka mlada, simpatična, išče službo v trgovini mešanega blaga na deželi. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Simpatična« 20128. Manufakturist želi premestitve. Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Pošten, zmožen« 19.668. Kuharska začetnica išče mesta. Je zelo pošteno dekle. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Uporabna« 19.636. (a Stenografija, strojepisje 6 mesečni tečaj. Začetek januarja. Trgovsko učili-šča Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15. Hranilne knjižice 3°/« obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 Kupimo Vsakovrstno ZlstO srebro in briljante ku puje vsako količino po najvišjih cenah A.Boži*, Ljubljana Frančiškanska ulica 8. Srebro, drage kamne lo vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Jos. Eberle, Ljubljana Tyrševa 2 (palača hotela J31on") »II in smučarske potrebščine dobite najceneje pri Ba-njai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Perfektno kuharico ln natakarja (natakarico) pošteno, zanesljivo in solidno moč, išče hotel Central, Krapina, z nastopom j 1. januarja 1940. Pred-| nost mlade Slovenke. — Ostalo po dogovoru. Oglasiti se osebno ali poslati ponudbe na Franjo Ptir čar, Krapina. Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (211) V neki tihi stranski ulici sta si slekla stare cape in si obu-la nove hlače, ki so jima bile mnogo prevelike. Mislila sta, da ju nihče ne opazuje, a nenadoma je Filip zagledal, kako stoji pri oknu neke hiše majhen fantič. »Daj nama škarje,« mu je rekel Jan, »strig, strig, strig, škarje!« A fantič ga ni razumel. (212) Šele ko mu je Filip z roko napravil znamenje, ga je deček razumel in je prinesel škarje iz hiše. Filip mu je pokazal, kako naj odreže spodnji del hlačnic, in medtem ko je bil še s tem zaposlen, je prišel njegov oče ven in je začuden pomislil: »Dva belo-kožna otroka, ki imata prav takšna ušesa kot naš sultan! To je pa že nekaj posebnega!« Prijazno je pozval fanta, naj vstopita v hišo. insEBai Radio aparate najugodneje kupite pri Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Gumbnke, gumbe, plisev, monograme, entel, ažur 'ino 'o hitro izvrši Matek & Mikeš Ljubljana, Frančiškanska ulica Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela ESBS3Z3 Krasna stavbna parcela za rimskim zidom, 1158 m«, vrtno obdelana, ograjena, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 20040. Vnafeni Lokal in stanovanje za frizerja, oddamo takoj v najem. — Informacije: »Slograd«, Vrtača 9. Mlekarne in mlekarske zadruge - pozor! Boljša prodajalna mlečnih izdelkov išče stalnega dobavitelja čajnega masla in smetane. - Ponudbe z navedbo najnižje cene in vzorca na mlekarno »Drama«, Ljubljana, Erjavčeva 2. Tel. 45-49 V naši podružnici na Miklošičevi cesti lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserat« in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 6 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop. Telefonska Številka 30-59 Smuči kompletne, z vezavo ln palicami, vdelavo robnikov itd., dobite najugodneje pri izdelovalcu Faj-forju, Trnovska 25. prazno, podstrešno, oddam 1. januarja. Ilirska št. 12-11., desno. Zahvala Vsem, ki so spremili mojega dragega soproga Janka Jerala na njegovi zadnji poti, obsuli njegov grob s cvetjem, se najtopleje zahvaljujem. Posebna zahvala še pevskemu društvu banovinskih nameščencev za poslovilno petje in govornikoma, ki sta počastila spomin rajnkega. Ljubljana, dne 29. decembra 1939. Žalujoča žena Amalija Jerala. Lov z letalom 22 24. Težaven pristanek. Finch si je ogledoval vihar, ki se je pripravljal med letalom in njihovim ciljem. »Puskusimo ga nadleteti!« je viknil fantoma in že so se strmo dvigali. Igla je pokazala štiri tisoč čevljev, potem pet in še vedno se je gosti oblak pred njimi gromadil kakor gora. Zemlje pod seboj niso več videli. Pač pa so videli kar se da veličastno in strašno ognjeno igro, ko se je bliskalo in je treskanie groma preglasilo cclo prasketajoči izpuh velikega letala. Finch se je poganjal še više, a čemu: že je letalo zavila gmota črne sopare. Isti hip ga je pa zadel tudi veter. Veter se v letalu drugače čuti nego na zemlji ali na morju. Letalo se jc vzpelo kakor zdivjan konj, in Finch je moral napeti vse svoje sile in uporabiti vso spretnost, da ga je obdržal vsaj približno vodoravno. A prišlo je še hujše. Naenkrat so bili sredi goste toče. Kot oreh debeli kosi ledu so ra-gljali po kovinastem letalu kakor streli iz ->uške. Fincha je varoval zaslon zoper veter, .anta pa sta poniknila v svojo luknjo in se pokrila čim bolje sta mogla. Toča je ponehaln kot bi odrezal, takrat pa se je posvetilo, da jim je knr vid vzelo, nekaj je strahovito počilo, da se je letalo streslo in so potniki mislili: zdaj zdaj bo vse drobno. Letalo se je nagnilo navzdol in se pognalo na nos. Jock je bil za strašen hip prepričan, da jih je udarila strela in je vsega konec. Pridrževal je dih, tedaj pa se naenkrat letalo spet zravna in stroj zabuči. Najhujše je minilo, a zdaj je začel dež liti v potokih, tako da niso ničesar videli Ker ni vedel, kako visoko je od tal, je Finch zaradi varnosti pognal spet kvišku. _ l »Še malo ne vem, kje smo,< je zavpil fantoma. »Samo po kompasu se morem še ravnati.« Dež je stalno pojenjaval. jock je pogledal na zapestno uro. Leteli so že skoraj celo uro in če so se vsaj približno držali prave smeri, so morali biti zdaj blizu Rogove obale. Tedaj je pa Tim vzkliknil: »Morje! Finch, pod nami je voda!« Okno v oblaku je pokazalo dolge proge belih valov nekaj tisoč čevljev pod njimi in Finch je letalo takoj zasukal na zapad, tedaj je pu Jock ujel usoden glas: v motorju en valj ni več deloval! Fanta sta se spogledala. »Nimamo sreče,« vzdihne Tim, a Jock ni izgubil poguma. »Čeri vidim!« pove Tim. »Ni nas še konec.« Vihar je hitro prišel in se prav tuko hitro tudi polegal ter se izgubil nad celino. Že je sončni žarek obsijal svinčene valove na vzhodu, ne visoke čeri, oddaljene še dobro miljo, pa so se zdaj jasno razločile. A fanta sta kljub temu vedela, da bodo morali zasilno pristati, kar je vedno tvegana stvar, zlasti pa, ker so še zdaj nud vodo. Če bi bila sama. bi se gotovo ponesrečila o tem sta bila prepričana; a Finch je imel izkušnjo dolgih let, zato je natančno vedel, kaj mu je storiti. Krenil je nos narahlo navzdol in tako letel naravnost proti celini. Seveda pa je letalo stalno izgubljalo višino, in fantoma se je zdelo, da letijo naravnost v čeri. Bila je visoka plima, zato tudi na obali ni bilo prostora za pristanek. Vse je kazalo, Ha se bodo morali spustiti na morje, ako hočejo ostati celi. A veter jim je pihal v hrbet, zato so leteli še precej hitro. Fanta sta bila strašno nestrpna. Tim je prvi ugotovil, da bodo vendarle prileteli na celino. »Smo že dobri!« je vzkliknil. »Toliko, da bo šlo.« A letalo je švignilo preko grebena čeri komaj sto čevljev visoko. Pripluli so nad pas 11 razritih tal, kjer je ponekod raslo bodičasto grmovje, sem in tja pa so se pasle ovce. Finch Ilanley je neskončno spretnostjo drsel z najmanjšo brzino, ki je letalo še držala v zraku. Izpregel je motor. Veliki stroj je bil tako nizko, da ga ni bilo več mogoče obrniti v veter, a ta k sreči- ni bil močan. Tla so prihajala vedno bliže. Točno v pravem hipu je Finch letalov nos za spoznanje dvignil in kolesa so se dotaknila tal. Letalo je zdrvelo naprej, se z največjo težavo ognilo grmu bodičevja, ki bi gotovo pokončal, se še povzpelo v rahel anec in sredi pobočja obstalo. »Živijo, Finch, živijo!« sta vzkliknila fanta. Finch se je obrnil in izpod čelade je pogledal zaskrbljen obraz. »Strašno me je skrbelo,« je priznal. »Čisto sem mislil, da bomo treščili v čeri.« »Pa ste le krasno izpeljali!« reče Jock resno. »A kje se nahajamo prav za prav?« Finch se je ozrl naokoli in pokazal proti jugu. . .. »Ali vidita onole predgorje, kaki dve milji daleč? Rogova obala je naravnost pod njim.« Jock jirikima. »Finch, najbolje bo, da s Timom takoj odrineva tja. Poslala bova koga, da vam pri letalu pomaga.« Finchu pa to ni bilo prav. »Čemu tako hiteti? V eni uri upam napako toliko popraviti, da bomo spet leteli.« Jock pa je zmajal z glavo. »A nam lahko zmanjka prav te urel S Timom prideva do votline v pol ure!« »Ne verjamem, da bi ravno te pol ure odločevalo,« zagodrnja F'inch. »Pa tudi ne maram, da bi sc takale otroka sama lotevala tako važne naloge.« »Pa ima le Jock prav!« se pridruži še Tim. »Treba nam je hiteti.« »Le zakaj?« vpraša Finch. »Ena ura gor ali dol.« »Pa ni tako,« ugovarja Tim. »Ni še pet minut, odkar je po obalni cesti dirjal uren avto. Šel je ko strela. Videl sem ga z letala.« »Avto dirja po tej cesti gotovo vsakih pet minut,« ga zavrne bineh. »Vtepla sta si v glavo Marka, saj vetn.t »Morda,« reče Jock zelo mirno, a imava za to važne razloge, Finch. Naj no greva in nikar se ne jezite!« Finch se je nasmehnil, a nič kaj od srca. »Menda me res usoda preganja, da ne smem biti nikjer zraven. No, pa pojdita, jaz pa priletim za vama, kakor hitro pokrpam to staro škatlo.« 1 25. V rovn davnih dni. Jock je ležal zleknjen po trebuhu vrh čeri in prežeče gledal dol v skriti zalivček, ki ga je bil prvič videl pred kakimi štiridesetimi urami. Tim ga je držal za noge, da ne bi zdrsnil navzdol, kajti tla so bila nevarno strma. Zdaj pa se Jock ozre. »Dobro. Potegni me nazaj!« Tim ga sluša in Jock se zravna. »Nič ne bo. Plima je na višku in votlino zalivajo vode. Počakati bova morala oseke, potem šele bo mogoče po votlini iskati.« »Pojdiva pn ta čas v gozd in tam poskusiva!« svetuje Tim Jock pogleda preko dolinef ki jo je namakal potok, in vidi požgnni črni les, ki je nekoč krasil nasprotno pobočje. Tudi on je bil Timovih misli. »Dobro, a morala bova previdno ravnati. Zdaj ni noč, ampak svetel dan, kritja pa zelo malo in če naju zagleda Grgogled, se nama ne bo dobro godilo.« »Nič se nama ne bo zgodilo,« odvrne Tim brezskrbno. »S kmetije se gozd ne vidi in še misliti ni, da bi se najin medved potikal med požganim drevjem. Zdaj je dvanajst proč, zato je gotovo doma pri kosilu.« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž izdajatelj: inž. jože Sodja Urednik: Viktor Cenčii