Ljubljanski družinski list. Izhaja vsako sredo in »oholo. Ured¬ ništvo In upravo: Kongresni trg 3/L Naročnina Din 6*- Četrtletno. Posa¬ mezna številka SO para. Inseratl se računajo po ceniku. Poštnina pla- čana v gotovini. Telefon 070 Telefon 070 Leto II. Ljubljana, 29. aprila 1925. Štev. 49. GLEDALIŠČE. Drama. (Začetek ob 20. uri.) Sreda, 29. aprila: »Roka roko umije, obe obraz. — Red A. Četrtek. 30. aprila: »Golgota«, delavska pred¬ stava pri znižanih cenah. Petek, 1. maja: Zaprto. Sobota, 2. maja: Roka roko umije, obe obraz. Red D. Nedelja, 3. maja: Vdova Rošlinka. — Izven. Opera. (Začetek ob pol 20. uri.) Sreda, 29. aprila: Zaprto. Četrtek, 30. aprila: Don Pasquale. — Red E. Petek, 1. maja: Prodana nevesta. Ljudska predstava pri zelo znižanih cenah. Izven. KINOPROGRAMI. Dne 29. aprila (sreda): »Kino Ideal«: Brez domače zemlje. (Aud Egede Nissen; Eugen Klopfer in Wil- helm Dieterle). Elitni kino«: Sin pariškega verižnika ali moderni gusarji (Biscot). Dne 30. aprila (četrtek): »Kino Ideal«: Brez domače zemlje. (Aud Egede Nissen, Eugen Klopfer in Wil- helm Dieterle). »Elitni kino«: Sin pariškega verižnika ali moderni gusarji (Biscot). Dne 1. maja (petek): »Kino Ideal«: Suženj strasti. (Carmel Myers in George Walsh). »Elitni kino«: Bitka pri Cušimi (Sessue Hayakawa). Dne 2. maja (sobota): »Kino Ideal«: Suženj strasti. (Carmel Myers in George Walsh). »Elitni kino«: Bitka pri Cušimi (Sessue Hayakawa). KONCERT. Spored IV. abonma koncerta Filharmonične družbe, ki se vrši v ponedeljek, dne 4. maja t. 1., ob 8. uri zvečer. Gnjesin: Dve miniaturi. Metner: Mislecu. Strejher: Arabsko. Obuhov: Čakal te bom. Pro¬ kofjev: Glas ptice, Melodija. Vejsberg: Kitajska pesem, Rdeča roža. Krejn: Nar¬ cis, Pesem Aliskana. Mjaskovski: 1 livni grad. Aleksandrov: V album. Lurje: Od¬ tegnjena, Šaljiva. — Avtorji so sami ru¬ ski komoponlsti in vse skladbe so naj- novejšega izvora. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. PRIREDITVE. Društvo »Soča« priredi v soboto dne 2. maja veselico s plesom. Spored veselice bo nudil le prvovrstne izbrane točke s so¬ delovanjem opernih pevk in pevcev, solo in petje v zboru, duetov, veseloigre itd. Ves spored se prične točno v določe¬ nem času. Začetek veselice ob 20. in. plesa ob 23. uri. »Jurjevanje« na ljubljanskem Gradu se prične v nedeljo dne 3. maja 1925 ob 9. uri zjutraj z mašo in traja potem ves dan. Na sporedu so godba, petje, srečolov in še mnogo drugega, kar razveseljuje oko, uho in srce. Za postrežbo je vsestransko in izvrstno preskrbljeno, Odiralo se ne bo nič. Z ozirom na najblažji namen te narodne prireditve se vsi narodno ču¬ teči Ljubljančani in okoličani prijazno vabijo, naj poselijo v nedeljo ljubljanski • Grad. Zabavni večer s petjem, godbo, plesom in drugimi zabavnimi točkami, priredi pev¬ ski odsek »Grafika« v soboto, dne 9. maja v dvorani Kazine. Vse zabave-, smeha- in šaleželjno občinstvo se vabi na ta večer mičnosti, šegavosti in raz- Charles Willy Kayser. Ko se pojavi ta imenitni igralec na kine¬ matografskem projekcijskem platnu, zadrhte vsa ženska srca. Ljubljana ga bo v kratkem zopet videla v krasni družabni drami: Pla¬ vajoči bar«. jgranosti, na katerem bo mladi grafični pevski zbor in šentjakobski orkester z zvrhano mero zabave razigraval mlado in staro. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop¬ nina 10 Din. Ves dobiček gre v korist pevskega odseka »Grafika«. Conte Serano. (Nadaljevanje.) Ker so nekateri izmed cenjenih čitateljev mnenja, da je Josip Kušljan izmišljena oseba, drugi pa zopet ne verjamejo, da je Slovenec, jim sporočamo, da stanuje on v Ljubljani v Nunski ulici 19 ter da se lahko vsakdo že po kratkem razgovoru z njim prepriča o resnič¬ nosti vseh naših navedb. Uredništvo. Junak dneva. Pripravljali smo se na povjernanje v ate¬ ljeju, ki se je nahajal v petnadstropni hiši v Berlinu. Atelje je predstavljal nekako rotun¬ do, katere središče je bil oder. Postavili so železno ograjo za predvajanja z levi ter jo maskirali znotraj v obliki arene. Kakor hitro sem živali spustil v prostor, so začele iste kot običajno pregledovati vse kotičke in kma¬ lu je eden levov konstatiral, da so ena vrata odprta. Odrinil je kulise ter zlezel na hodnik zunaj rešetke. Igralsko osobje se je zbiralo tu za razne nastope in se šalilo. Lev je bil miren, vsled česar ga je množica ljudi samo toliko zadr¬ žala, da se je vlegel poleg nekega mramor- natega kipa ter opazoval pisano družbo. V kino-ateljejih so navajeni na to, da le¬ žijo vsepovsod nagačene živali oziroma tudi samo kože, vsled česar se za leva niso zme¬ nili, akoravno se je nekaterim zdelo, da iz- gleda zelo naravno. To je dalo tudi povod razgovoru, tekom katerega se je nekdo po¬ bahal, da bi pred levom ne bežal, temveč ga s svojim pogledom tako hipnotiziral, da bi zverina ostala krotka kot mačka. Govoril je pač tako vsled tega, ker je mislil, da je zver samo nagačena. Da bi pa še bolj važno izgle- dal, se je postavil v pozicijo hipnotizerja ter začel z rokami simulirati magične geste. Kdo ni si mislil, da je njegova sila tako velika, da je oživela celo mrtvo žival. Lev je dvignil najprvo glavo in začel pre- drzneža zvedavo motriti; ker je pa bil mne¬ nja, da mu laži - hipnotik nekaj ponuja, se je počasi dvignil ter začel stopati proti njemu. Ta hi]> so se pa vsi zavedli, da je zver živa. Nastal je paničen beg. kriki, jok, strah in trepet. Izhod v drug hodnik je bil kmalu zabasan, toda da bi nastala zmešnjava še večja, so porinili nekateri vrata, da onemo¬ gočijo levu izhod. Začel se je boj med onimi, ki so bili zunaj, in onimi, ki so bili še v ate¬ ljeju. Notranji so pritiskali vsled strahu s podvojeno silo, zunanji so pa mislili, da je lev že tu ter z enako vztrajnostjo tiščali. Ker je pa zunanjost vsled bega začela zmanj¬ ševati odpor, so notranji končno prodrli ter se tako rešili. Samo eden ni bežal in to je bil hipnotizer. Stal je še na prejšnjem mestu kot okainenel z odprtimi usti, izbuljenimi očmi ter čakal svoje smrti, kateri se, odreve¬ nel od strahu, ni mogel več ogniti. Na nje¬ govo srečo je krik in vrvenje ljudi leva ne¬ koliko oplašilo, zato se je obrnil ter skočil na visoko klop, ki je bila nameščena v krogu ob oknih. Conte Serano je opazil medtem izgubo leva ter prišel še o pravem času, da je pre¬ prečil večjo nesrečo. Zaklical je levu, ki se je vlegel na klop ter se mu približal, da bi ga prijel. Bal se je, da bi se lev ne naslonil na okno ter padel, če se zdrobi šipa, v globino petih nadstropij. Ker ni bilo njegovih vajenih pomočnikov pri roki, je klical one ljudi, ki so se poskrili v ateljeju samem, da bi mu pripeljali kletko na vozu, toda nihče se ni upal. Samo nek ku- lisni pomagač, priprost možak, je zaupal dompterju ter privlekel voz, ki je bil za pre¬ voz vedno pripravljen. Ko ga je pripeljal v bližino, je zavpil Seranu »Držite ga dobro!« Toda lev, navajen na svojo kletko, se je vspel, skočil proti kletki ter se vlegel mirno v kot. Pri tem skoku pa je podrl že preje omenjeni dragoceni mramornati kip, ki se je razbil na kosce. Delavec, ki je mislil, da je lev skočil na njega, je bežal, kar so ga noge nesle, pri tem se je pa zaletel in podrl živ kip hipnotizerja, ki se je šele takrat zavedel, da je živ in da lahko beži. Če bi ga slišali, kako se je poleni bahal PROGRAM Štev. 49. Stran 2. po mestu, da ni tako junaškega moža kot je on in nekateri, ki niso vedeli za vzrok nje¬ gove vztrajnosti, so mu celo verjeli. Drugač¬ nega mnenja pa je bila njegova gospodinja, ko je sortirala umazano perilo. Marzeljsko pralno milo HERCULE je najboljše za perilo in zato najce¬ nejše. - Prodaja se vseh trgovinah. Preizkušnja vas prepriča. Vajeniška razstava v Jbjubljani je otvorjena do 4. V. 1925. Juriš na Carigrad. Dragulj. Bila sta dva soseda Janez in France. Oba sta imela lične hišice in zapeljivo lepe žene. Toda človek želi vedno več, kakor mu je mo¬ goče doseči, in to je bilo tudi vzrok, da je hotel imeti Janez še eno ženo, in sicer Fran¬ cetovo. France je bil mnogo na potovanju ter puščal ženo samo, katero je hodil tolažit Janez. Kakor vedno v takih slučajih, je bil France zadnji, ki je za to zvedel ter mu ni ostalo drugega kot maščevanje. Ženo je trdo prijel ter ji obljubil odpuščanje samo pod pogojem, ako bo točno izpolnila, kar bo od nje zahteval. Naročil ji je, da mora povabiti Janeza ob določeni uri, sam je pa odšel navidezno z doma ter prikolovratil nazaj ravno v trenut¬ ku, ko bi moral oba neprijetno presenetiti. Janez se je v pomanjkljivi toaleti skril v omaro, France pa je sedel za mizo, jedel in čakal na Janezovo ženo, po katero je šla nje¬ gova žena z obvestilom, da ima France zanjo zelo važne novice. Janezova žena vstopi in na povabilo pri¬ sede. France ji začne pripovedovati, da jo njen mož goljufa, ter ji prigovarjati, da naj se maščuje. Vsaka ženska je zri maščevalnost dovzetna ter se pusti rada tolažiti, toda tolaž¬ ba, kakršno ji je predlagal France, se ji je zrela malo nerodna in ga ni hotela poslušati. Toda France je poznal ženske slabosti ter ji začel praviti o krasnem dragulju, ki bi njej izvrstno pristojal in čigar vrednost je enako¬ vredna kapitalu, katerega obrestovanje bi zadostovalo za celo življenje. Rada je imela dragulje, toda tako dragocenega si ni mogla nikoli nabaviti, zato jo je ta izredno zanimal ter jo končno tako zmedel, da se je pustila potolažiti, posebno pa, ker ji je France ob¬ ljubil izročitev dragulja, še preden zapusti njegovo stanovanje. Prevladala je praktična stran in Janez je moral v strahu in jezi po¬ slušati, kako tolaži France njegovo ženo. Ko pa je prišel trenutek razstanka, France zvito pomežikne in pravi: »Sedaj pa pride dragulj.« Nalahko pristopi k omari, prime za ključ ter sunkoma odpre vrata. V vsej svoji dolžini lopne Janez na tla pred noge svoje žene, ki je ta hip spoznala, da je bil dragulj njen ne¬ zvesti Janez. Mihael PETERNEL Ljubljana, Gosposvetska c. 87 Izdeluje vsakovrstne, osobito luksuzne čevlje Ponikiuje dele koles — automobilov — otroških vozičkov — zdravniških instrumentov itd. ,BISTRA*- DOMŽALE največji galvanizacijski zavod v kraljevini SHS. V onih časih, ko so Rusi podili Turke do Carigrada, katerega so hoteli zavzeti, je živel razvajen praporščak, ki se je razumel na na¬ skakovanje ženskih src, ni pa imel posebnega veselja do naskakovanja turških trdnjav, ker tu se niso delile klofute z mehkimi ročica¬ mi, temveč z ostrino turške sablje. Takrat ko so trombe klicale na naskok, je ležal naš raz¬ vajeni praporščak v postelji bolan na koleri, ki se je na splošno zadovoljstvo, po končani bitki, končala samo kot črevesni katar. Ju¬ naški praporščak je prišel kot zmagovalec domov ter se napihoval kot puran. Kakor je bil preje zavojevalen, tako je postal sedaj izbirčen. Toda čudna so božja pota, ni ga izvabila kaka plemkinja, temveč žena trobentača. Mož je igral po raznih ve¬ selicah, žena se je pa dolgočasila ter iskala utehe. Praporščak se je utaboril vedno v času moževe odsotnosti ter se sčasoma tako udo¬ mačil, da je v novem taboru skoro stalno večerjal. Žena je bila izborna kuharica, vsled česar mu je teknila večerja tako izborno, da se je pričel celo rediti. Edino jedilno orodje mu ni bilo po godu, zato je prinesel svoje srebrno, katero mu je podarila ob odhodu na bojno polje njegova mati. Trobentač ja zvedel za sovražno zasedbo zelo pozno in še takrat ni verjel ter se je hotel sam prepričati. Med daljšo pavzo, ki jo je imel orkester, je stekel domov, zlezel v kamin ter vlekel na ušesa. Praporščak si je privoščil po večerji še čašo krepkega vina ter postal tako ognjeno bojevit, da je hotel takoj jurišati Carigrad. Bil je v najdrznejšem naskoku in v trenutku, ko bi moral trdnjavo zavzeti, zatrobi trobentač v kaminu signal za umik. Prestrašena po signalu nevidnega sovraž¬ nika zapustita oba bojujoča se bojno polje ter se posvetujeta na cesti o nadaljnjih ukrepih. Trobentač je zlezel iz kamina, sedel takoj za mizo, pojedel in popil, kar je bilo na raz¬ polago, pobral srebrno jedilno orodje ter ga zaklenil v svoj predal. Odšel je nato zopet v orkester in ko je prišla njegova žena na ogled, da se prepriča, če ni mogoče trobil signal njen mož, je videla samo brezbrižen zadovoljen obraz. Bala se je poznejše nevihte doma, toda ko tudi te ni bilo, se je pomirila. Kjer se veliko obdelava, se tudi kaj pridela, in tako je ugledal svet mladi trompetar, ki je oponašal vzorno svo¬ jega rednika tudi brez trobente. Kot botra so naprosili praporščaka, ki se je vabilu odzval ter prisostvoval tudi gostiji. Ko pa hoče sesti za mizo, opazi v svoje pre¬ senečenje ob svojem krožniku tako tajinstve- no izginulo jedilno orodje. Ni se upal pri¬ sesti, dokler ni prosil gospodarja za pojas¬ nilo. Ta mu je povedal, da je dobil to orodje v dar od nekega prijatelja, ki ga je uropal ta¬ krat, ko so naskakovali Carigrad. Praporščak je najprvo pobledel, toda ko je videl, da se trobentač vseeno zadovoljno smehlja, je bil mnenja, da ga razume ter se pomiril. Po pojedini je dal malemu tako bogato darilo, da se je smatralo lahko kot očiten do¬ kaz, da se zaveda svojih ... dolžnosti. Tro¬ bentač je dosegel, kar je hotel, živel veselo po svoje ter ni hodil več v kamin, akoravno je bil prepričan, da se juriš na Carigrad več¬ krat ponavlja. blizu Prešernove?« ipornenika Y£ČL£tNA 6APAMCUA. Uko ia m«1o. Tel. 913, i Najboljši Šivalni stroj je edino le JOSIP PETELINC-a znamka GRITZNER I IN ADLER ta rodbino, obrt In Industrijo LJUBLJANA Pouk v vezenju brezplačen. Deiavuic« za popravil«. N« veliko Pregled filmov. Elitni kino Matica. Lya Mara, ki vsakomur srce očara, je nasto¬ pila v filmu »Pet parov čevljev« 1 Od cele igre so najbolj ugajale scene kot mornariški ples, prvi zajutrek v gradu in zaključek. Ostali del igre ni zahteval od nje mnogo ter bi bil najbrže celo dolgočasen, če bi ne bili gledalci že tako navajeni, da se smejejo prav vsakemu njenemu gibu. Dopolnil je njeno vlogo zelo dobro stari časnikar, ki je izzval silno smeha v kostumu grofice Ferrari. Na dobro razpoloženje so vplivale tudi lepe slike obmorske obale, niso pa pokazale onega,, kar se je obetalo. Po zadovoljstvu gledalcev sodeč, bo pri¬ hodnjič Lva Mara-film gotovo zopet dobro obiskan. »Pesem ljubavk je lepa pripovest, ki je pa nekoliko težje razumljiva za onega, ki se ni rad bavil s čtivom o indijski mistiki. Lju- bavna snov v tem filmu ni tako poudarjena kot magična moč Indijca, ki vodi vse ostale kot na nitki. Indijski sluga je bil podan zelo dovršeno in verjetno, niso pa zaostajali tudi drugi. Natalija Kovanko je zelo ljubka in simpatična ter je z obema partnerjema tvo¬ rila lepo, nadvse prikupljivo skupino. Zelo ugajali so povjemi krasnega gradu, nasadov, stopnišč in vodnjakov, istotako je bila tudi notranja ureditev zelo okusna in primerna tako, da se je izplačal ogled filma že samo vsled tega. Komik Nikolaj Kolin je imel pre¬ majhno vlogo, da bi zamogel pokazati vse one vrline, ki so mu prinesle naslov naj¬ boljšega ruskega komika. Celoten vtis filma je zelo lep. Kino Ideal. »Zakonski trikot« je imel dobro zasedbo. Gloria Svvanson, katero smo začeli pri nas šele spoznavati, je res odlična igralka, ki je zmožna predstavljati vedno ono osebo, ki je za igro primerna. Posebno v tej igri je vtis mlade deklice in pozneje doraščene dame tako posrečen, da dopušča mnenje, da je za¬ četek filma izdelan res več let preje kot ostali del. Kot oseba je pa ta igralka Ljubljanča¬ nom še vedno tuja. Okrogli obrazi kot Henny Porten ali pa Lya Mara so jim veliko bolj domači in vsled tega ljubši. Po večkratnem predvajanju filmov z Glorio Srvanson se bo Damske nogavice rokavice Hillu... vezenine ALBIN TURK, Ljubljana Prešernova ulica 48. oSnaženje okenj in stanovanj : VIKTOR TRA.PEČAR: LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3.| TOČNA STROKOVNA IZVEDBA! ; Štev. 49. PROGRAM Stran 3. KINO IDEAL lllllllllillllllilllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllll!lllllll!ll Sreda 29., četrtek 30. aprila Pretresljiva drama Brez domače zemlje V glavnih vlogah Aud Egede Nissen, Eugen Klopfer in Wilhelm Dieterle Petek 1. in sobota 2. maja »Suženj strasti' Drama po Balzacovem ro¬ manu „Le peau du chagrin" V glavnih vlogah Carmel Myers in George Walsh Prednaznanilo: HARROLD LLOYD Predstave: ob delavnikih ob 4., /46., K-S. in 9. uri; ob nedeljah ob 'A 11., 3 ., 145 ., 6 ., 548 . in 9. uri. Stara tovarna nogavic in pletenin Lastnik : Feliks Franzi, Ljubljana, Privoz št. 10 VI. Franzi 8 simi Ma/r/imm ,1111111IIIIIIIIIIIII.Ulili Poštni predal 44 Telefon št. 425 Ustanovljena leta 1888 pa ista udomačila in ljudje bodo noreli za njenimi filmi kot za preje omenjenimi. Rudolfo Valentino daje filmu mnogo ev¬ ropskega značaja, mestoma napravlja celo vtis, da ne spada v milje, ki ga je ustvarila ameriška režija. V splošnem pa je film z nje¬ govim nastopom tako primerno izpopolnjen in uglajen, da na celoti pridobi. Režija je zelo spretna, očividno se ni hra¬ nilo z izdatki za draga potovanja, da se ustvari čimveč resničnosti vzbujajočih scen. V tem se ameriški filmi odlično razlikujejo od nemških, ki delajo če le mogoče prav vse s kulisami. Pozabilo se je pa pri tem na to, da bi bile obleke Arabcev ali pa gorskih vodnikov ve¬ liko primernejše, če bi bile obrabljene in ne tako salonske. Veseli kotiček. Divjaki. Misijonarja povabijo na kosilo. Gospodar¬ jeva hčerka prisede k mizi v precej izrezani obleki, nakar smatra gospodar za potrebno, da se pri misijonarju oprosti, sklicujoč se na modo. Misijonar: »Prosim, — o prosim, — to me nič. ne ženira, bil sem deset let med divjaki. Drago veselje. Mož: »Ženka, povej mi vendar, zakaj se ženske vendar toliko kinčate in naročate ved¬ no nove obleke? Ali mislite, da to možem dopade?« Žena: »Nam ni na tem, da bi ugajale mo¬ škim, me hočemo samo druge ženske jeziti. Nepotrebno. Policist: »Kaj ne veste, da morate imeti svetiljko na vozu? Voznik: »Mi nič ne koristi, ker je moj konj slep!« Eno ali drugo. A. : »Neprijetno je, da je moji služkinji ime Ana, ravnotako kot moji ženi. Če pokli¬ čem Ana, ne ve nobena, katero kličem!« B. : »Vzemi si drugo služkinjo!« A. : »Toda dekle je zelo pridno in spo¬ sobno!« B. : »Potem si pa vzemi drugo ženo!« Rezervirana kritika. »Gospod profesor, kako vam ugajajo dame v drami mojega zeta?« »Izborno, imenitno! Falotje so izredno posrečeni, — še to, kar govorijo, je ukra¬ deno ! Modni atelije M. ŠARC, LJUBLJANA Kongresni trg štev. 4, I. nadstr. (V nadstropju Obrtne banke). 27., 28. in 29. aprila BISCOT in vsi drugi francoski igralci iz filmov Ginetta in Parizetta igrajo v velikan¬ skem filmu Sin pariškega venzmka «li Moderni gusarji Vsled ogromne dolžine filma, se vršijo predstave ob: pol 4., pol 7. in 9. uri. Od 1. maja naprej nad vse zanimivi senzacijonalni film. poln ljubezni in krvi. BITKA PRI CUŠIMI po svetovnoznanem slovitem romanu velikega romanopisca Claude Farrere-a „LA BATAILLE" V glavni vlogi imenitni SESSUE HAYAKAUfA lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll! najboljši igralec rumene rase. V ostalih vlogah: temperamentna Gina Palermo in še druge slovite filmske zvezde. ELITNI KINO Telefon 124 MATICA Telefon 124 Restavrater: »Gospod direktor, danes bo svirala pri kosilu tudi godba.« Gost: »Kaj je vaša dosedanja izborna ku¬ harica odšla?« Stran 4. PROGRAM Štev. 49. Točna informacija. A.: / Priporočili ste mi firmo Jeniau & Co, nakar sem ji kreditiral blaga za 50.000 dinar¬ jev. Sedaj je pa propadla in moj denar je iz¬ gubljen.« B.: »Kdo pravi, da sem priporočal? Kaj vam nisem rekel, da je Jemau & Co stara hiša? Kaj je čudno, če se je podrla? Spavalno sredstvo. Izak kliče opolnoči svojega sostanovalca Jakoba in pravi: »Ne vem, kaj naj napravim, nobeno noč ne spim samo vsled skrbi, kako bom plačal Aronu menico, ki zapade po- jutranjem,« Jakob: »Svetujem ti, da vstaneš, se oble¬ češ in odideš takoj k Aronu, kateremu rečeš, da menice ne moreš plačati. Skrbeti bo za¬ čelo potem njega in ti boš lahko spal!« Pretežko. Poštni uradnik: »Pismo je pretežko, pri¬ lepite še eno znamko!« Kmetič: »Potem bo pa še težje! Prisotnost duha. Gostilničarka preseneti svojega moža rav¬ no v trenutku, ko poljubuje v temni veži natakarico. Brez vsake zadrege pravi: »Po¬ misli, draga ženka — mislil sem, da si ti. Od sedaj naprej mora goreti tu stalno svetilka. Tolažilno. Pri padarju čaka mlado dekle, da bi se ji izdrl zob ter nenadoma prestrašeno vzklikne: »Ali ste slišali ta grozen krik?« Padarjev pomočnik: »To ni nič hudega, tega še samo brije. Muzikaličen odmev. Družba izletnikov prispe v gorsko kotlino, kjer je na splošno začudenje ugotovila, da prihaja na krik v tonu C odmev v Cis. Kaj je bil vzrok? Na potu je stal križ. Pikro. Starejša zapeljivka: »Pomislite, včeraj zvečer me je v temnem hodniku neki gospod poljubil. Prižgala sem seveda takoj vžigalico in — — —« Gospod: »Kako ste neusmiljeni!. Spozna se Gostilničar: »Gospoda se nahaja na po¬ ročnem potovanju?« Gospod: »Uganili ste, toda vkljub temu bi želel imeti dobro prirejeno kosilo. Moderna dota Oče k bodočemu zetu mlademu odvetniku: »Gotovine moja hči ne bo dobila — toda imam za stotisoč dinarjev dvomljivih terja¬ tev — in te lahko iztožite.« Svojevrstna logika, Stric: »Če napraviš doktorat, plačam vse tvoje dolgove.« Študent: »Študiral naj bi torej za moje upnike!« pleskar Irt ličar Ljubljana, Sv. Petra cesta 61 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Cene solidne. — Delo pod garancijo ~ Čevlje na obroke ~ M. TREBAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 6 Prašek za pecivo PlTOti učinkuje edinole preizkušeno in najnovejše sredstvo LEPOFORM TABLETE Glavna zaloga lekarna (debelosti) Bahovec, Ljubljana (in SOlilS). Moderni pesnik. »Res ne vem, kam naj pošljem svojo no¬ vo pesnitev, ali kot resno stvar v moderni časopis, ali kot potegavščino v šaljivi list. J UHAN MALI OGLASI Vsaka beseda 50 p, najmanjši znesek Din 5*—. Plača se lahko tudi v znamkah. — — Trgovski oglasi beseda Din V—, najmanjši znesek Din 10’—. Nakup in prodaja: Proda se po ugodni ceni opravo za jedilno sobo iz hrastovega lesa, delo mo¬ derno in solidno. Naslov se izve v upravi lista. Hiša naprodaj. Stanovanje prosto, na novo urejeno, štiri sobe, kuhinja in pri¬ tikline, precej velik vrt in dvorišče, ob glavni ulici v Rožni dolini pri Ljubljani. Kupec se lahko takoj vseli. Cena dinarjev 130.000'—. Naslov pove uprava. Naročila za kino - reklamo sprejema upr. »Programa". „Program“ je najcenejši list, razpošilja pa se trgovcem in javnim lokalom tudi brezplačno. Kredenca kuhinjska se kupi, ponudbe na upravo lista. Ljubljana, Wolfova ul. 1. Razno: Iščem 1 ali 2 prazni sobi, izmed katerih bi se ena lahko preuredila za atelje. Ponudbe z navedbo na¬ jemnine pod *Prazno“ na upravo »Programa". Večinski delež na trgovini z modnim blagom v Ljub¬ ljani se proda vsled rod¬ binskih razmer pod zelo ugodnimi obročnimi pogoji. Interesenti naj sporočijo svoj e na slove upravi. Stanovanje z dvema so¬ bama in kuhinjo, oziroma tudi dve prazni mesečni sobi se išče za takoj. Do¬ pisi pod „Mirna stranka" na upravo. Krajevne zastopnike išče tvornica štampilij. Ponudbe z navedbo o dosedanjem delovanju naj se pošlje pod šifro „Lahek zaslužek" na upravo lista. Dopisovanje: ,,Napredek ‘please answer. L. V. A.: Rečem 1i samo toliko, da če izraču- m m. koliko me stane lovska 'karta, vožnja, prehrana, škoda na'čevljih in obleki ter iz¬ guba časa v trgovini, me velja en zajec, kate¬ rega ustrelim, najmanj, 200 dinarjev.« H.: »No, potem pa hvali Boga, da tako malo zadeneš! * ■Koliko let ste stari, gospodična 9 23 let. ■ In vaša mlajša sestra'?* O, ta je že 20!« * Jurist gre po bližnjici čez travnik. Ko se bliža ze koncu prehoda, ga ustavi nenadoma občinski stražnik in pravi: Ker hodite po prepovedani poti, plačate deset dinarjev kazni. * lurist: »Zakaj pa nimate postavljene sva¬ rilne table?« Stražnik: »Saj smo jo imeli, toda takrat m hotel nikdo uporabiti le bližnjice. * »Prosim eno vstopnico za kopališče. Ko¬ liko stane?« Pet dinarjev. Če jih pa kupite tucat, sta¬ ne ena kdpelj samo 4 dinarje.« »Cel tucat? — kdo pa mi jamči, da bom živel še 12 let?« Očetov ponos. Gost k hotelirju: »Vaš sinček obiskuje že šolo? Kaj zna že kaj računati?« Hotelir navdušen: »Imenitno! Njegov ra¬ čun znaša vedno več. Malo drugače. »Ali mislite tudi vi, gospod profesor, da bo postal moj sin še velik mojster v sli¬ kanju? »Gotovo! Ta bo postal prvovrstni slikar¬ ski mojster. Pogodil jo je. Ona: »Ti ne veš, kako ničvredni ljudje so na svetu!; On: »Gotovo si bila danes popoldne na čajanki ženskega kluba. Poplačal mu je. »Ti, France, Tvoja ušesa so pa vsak dan večja!« France: »Kajneda, Nande, iz mojih ušes in tvoje pameti bi nastal lahko kapitalen osel!- *iv. Brunčič & Rebernik L Ljubljana, K. Kotnikova ul. izvršujeta vsa pleskarska in ličarska dela. — Točno in po zmernih cenah Vsak kupec referenca I THE REX CO. Ljubljana, Gradišče 10. Odgovorni urednik: Miroslav Matelič Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Iidaja komorcij »Programa«.