40 Svet ptic 1 Med ugotavljanjem značilnosti prenočišč vranjekov so se Eva Horvat, Neža Kocjan, Kaja Jensterle, Tanja Šu- mrada in njihova mentorica Urša Koce ukvarjale s karti- ranjem boj na prenočiščih vranjekov, in sicer na Debelem rtiču, v Strunjanu in Sečoveljskih solinah. Vsako školjči- šče so obkrožile s čolnom. S seboj so imele GPS, ki je ozna- čeval prevoženo pot. Obenem so preštele tudi vse boje in si zabeležile njihovo barvo ter obliko. Zanimalo jih je, kakšne boje so na prenočiščih, saj so želele ugotoviti, katere vrste boj vranjeki najraje izbirajo za prenočevanje. Ugotovile so, da vranjeki raje izbirajo ležeče boje, ker se laže spravijo nanje. Če se zrineta na bojo dva osebka, se vsak postavi na svoj konec, običajno pa sedi na vsaki boji le po en osebek. Septembra, ko bodo vranjeki najštevil- čnejši, boj ne bo dovolj, takrat se bo verjetno na eni boji zadrževalo več osebkov. Prigode, ki so jih doživele: »Med popisom podhujk smo srečale mlade fante, ki so imeli v svoji vasi zabavo. Prišli so nas vprašat, kaj počnemo, in ko smo jim odgovorile, da popisujemo ptice, so nas vprašali, ali smo morda kaj »skadile«. Ko smo šle kartirat zadnje prenočišče, nam na čolnu ni vžgal motor, nato pa smo dobile nadomestnega in zaključile svoje delo.« PR skupina, ki smo jo sestavljali Simon Sajko, Gregor Gros, Jernej Kocjančič in mentorica Bia Rakar, je skrbela za stike z javnostjo. Ugotavljali smo, kako na preprost in zabaven način predstaviti tabor, delo skupin, ptice in var- stvo narave. Zanimalo nas je tudi, kakšen tip obiskoval- cev obiskuje Naravni rezervat Škocjanski zatok (NRŠZ). (Foto)dokumentirali smo tabor, opazovali delo posame- znih skupin in celotno dogajanje na taboru, objavili fo- tografije, novičke o taboru, anketirali obiskovalce NRŠZ. Obiskovalce rezervata in druge (domačine) smo seznanili s taborom ter jih povabili na zaključno predstavitev. Na- zadnje pa smo opravili tudi intervju z vsako skupino. Ugotovili smo, da Škocjanski zatok obiskujejo predvsem rekreativci in sprehajalci psov, vsekakor pa v zatok zahaja veliko ljubiteljev ptic in narave na splošno, ki cenijo in občudujejo to »oazo na pragu Kopra«. »Bili smo skupina, ki je morda največ videla, saj smo se vsak dan odpravili na teren z drugo skupino. Zbiranje fo- tografij, njihovo komentiranje in objavljanje ter intervju- vanje skupin je bilo zelo zabavno! Še posebej pa nam je bilo všeč anketiranje obiskovalcev Škocjanskega zatoka in obdelava podatkov. Rezultat našega dela je tudi članek, ki ste ga ravnokar prebrali! Upamo, da ste se med branjem zabavali in vsaj delno začutili naše navdušenje ter čare le- tošnjega tabora!« Projekt se sofinancira iz sredstev LIFE, finančnega instrumenta za okolje Evropske unije. Mišje leto 2012 in sove // Al Vrezec Leto 2012 bo v naravoslovnem spominu gotovo ostalo zapisano kot še eno t.i. »mišje leto«, leto, ko se je popula- cija miši prekomerno povečala. To povečanje seveda spre- mljajo nekateri ljudem neljubi pojavi, kot je izbruh mišje mrzlice, škoda na poljih ipd. Prav to se letos dogaja na mnogih koncih Slovenije. Posledica velikega povečanja števila miši pa so tudi nekatere spremembe v ekosistemu, zlasti tam, kjer se miši oziroma mali sesalci vključujejo v prehransko verigo. Vendar o tem malo kasneje. Najprej si oglejmo fenomen prekomernega povečanja miši. Kot miši zgolj pogovorno označujemo male sesalce, ki sicer 1 2 1: V mišjem letu 2012 so se bistveno povečale tako popu- lacije miši kot vo- luharic. V gozdovih se je povečalo zlasti število rumenogrlih miši (Apodemus flavicollis – na sliki) in gozdnih voluha- ric (Clethrionomys glareolus). foto: Ivan Esenko //letnik 18, številka 03, september 2012 41 v grobem vključujejo vsaj tri skupine, ki se pojavljajo v naravi v večjem številu, med glodavci miši (Muridae) in voluharice (Arvicollidae) ter med žužkojedi rovke (Soricidae). Populacije malih sesalcev v naravi ciklično ni- hajo, se povečajo in spet upadejo. V Skandinaviji, pa tudi pri nas na travnikih, so ugotovili, da se ti cikli ponavljajo na nekaj let. Navadno populacijskemu vrhu sledi preho- dno leto upada, nato eno do dve leti nizke številčnosti populacije, potem spet prehodno leto populacijske rasti in vnovič populacijski vrh. V okviru dolgoletnih raziskav na Nacionalnem inštitutu za biologijo smo na primer v zadnjih 12 letih (od leta 2001 dalje) v gozdovih Krima ugotovili pet populacijskih vrhov malih sesalcev, a le ta v letu 2012 ima večje razsežnosti. Splet različnih ugodnih dejavnikov, denimo pravšnje zimske razmere, dovolj hra- ne, malo plenilcev ipd., ki se v ustreznem letu, torej letu populacijskega vrha, seštejejo, povzroči večje povečanje populacije kot pričakovano. V zadnjem dvanajstletnem obdobju je denimo vrh v letu 2012 za kar dvakrat prese- gel drugi najvišji vrh v letu 2005. Podobni spleti ugodnih dejavnikov imajo lahko v gotovih letih pozitivne vplive tudi na kakšna druga bitja. Če dobro pomislimo, smo bili v lanskem letu 2011 priča množičnosti os (Vespula sp.), ki jih je bilo vse polno. Osje leto torej! No, letos smo ose uzrli le redkokje. Seveda bo zelo verjetno tako tudi z mi- šmi drugo leto, saj je pričakovati, da se bo velika popu- lacija zaradi znotrajpopulacijskih mehanizmov in drugih pritiskov od zunaj sesula in se temu primerno drastično zmanjšala. Vendar pustimo sedaj predvidevanja za prihodnost vne- mar in poglejmo, kaj bi nam utegnilo prinesti mišje leto še letos. Mali sesalci imajo neverjetno velik vpliv na po- pulacije njihovih plenilcev. Kako tudi ne, ko pa so od njih neogibno odvisni. Ob povečanju populacij malih sesalcev se tako logično povečajo tudi populacije njihovih plenil- cev. Mišje leto je zanje leto obilja, ko lahko spričo velike razpoložljivosti plena v okolju plenilci vzredijo večje šte- vilo večjih zarodov. Med pticami so skoraj izključno na male sesalce vezane sove, zato poročila o mnogih najde- nih gnezdih ali mladičih sov v letošnjem letu niti niso takšno presenečenje. Učinek mišjega leta se še celo veliko bolj pozna pri specializiranih vrstah, kakršna je na pri- mer kozača (Strix uralensis), medtem ko je ta učinek manj izrazit pri lesni sovi (Strix aluco). Lesna sova se pomanj- kanju malih sesalcev v okolju namreč lahko prilagodi s povečanim lovom na ptice in druge vrste plena, medtem ko kozača pri tem ni preveč uspešna. Ravno zaradi tega večina kozač gnezdi zgolj v letih s populacijskim vrhom malih sesalcev. Ob letošnjem prekomernem povečanju populacij malih sesalcev je bila rodnost kozač ekstremna. Lahko rečemo, da gre letos za kozačje leto desetletja ali celo daljšega obdobja! Zato pozor vsem opazovalcem ptic in fotografom! V pozni jeseni, predvsem pa v zimskih me- secih letošnjega in prihodnjega leta lahko pričakujemo, da se bo letošnji obilni zarod kozač raztepel vsepovsod. Sestradane mlade kozače peruti zanesejo vse do nižin in celo mestnih parkov in mestnih središč. Še posebej, če letošnja zima ne bo preveč skopa s snežno odejo, bomo kozač v okolici naselij in na odprtih površinah v nižinah deležni v večjem številu. Pričakujemo lahko torej pravo invazijo kozač. Le to so pri nas poznali že stari ornitološki pisci, kot sta bila Fran Erjavec in Janko Ponebšek. V sta- rih časih so domnevali, da je šlo pri tem za invazije ptic s severa. Leta 2010 se je na primer podobno mišje leto z obilno rodnostjo kozač pripetilo v Skandinaviji. Pravijo, da je šlo za kozačje leto desetletij, če ne celo stoletja, pa se vendar to pri nas ni kdovekako poznalo. Poznalo pa se bo letos, ko je ekstremno mišje leto poskrbelo, da so se naše kozače spet dodobra namnožile. Med priteplimi kozača- mi iz gorskih gozdov se bodo gotovo našle tudi posebne črne kozače, melanistične ptice, ki jih je zaradi redkosti težje opaziti, kaj šele fotografirati. Ne dvomim, da bi se slovenski fotografski arhiv ptic letos lahko dodobra obo- gatil tudi z izvrstnimi posnetki črnih ptic, ki jih imamo danes le za vzorec. Letošnja zima naj bo zato nabrušena z daljnogledi in fotografskimi objektivi! 3 2: Leto 2012 je bilo za kozače rekordno. Na sliki je zarod petih mladičev s Krima pri Ljubljani, v katerem je bil tudi en temen melanisti- čen mladič. foto: Katarina Prosenc Trilar 3: Temna mela- nistična samica kozače (Strix uralensis) s Krima – prvi fotografski uspeh zavoljo miš- jega leta. Jim bodo v letošnji zimi sledili še novi? foto: Davorin Tome