a^§tnlna plačana v gotovini uto ucvm., št. ta Ljubljana, torek U« fndja I93S Cen Dfa -znaja vsak dan popoldne, izvzemfii nedelje ln praznike, — Bat—d do 80 pettt vrst a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2J50, od 100 do 300 vrat a Din a.-, večji tnserati petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, mseratm davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, 2a inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeve tz&oa Me*. S Telefon: «122, 3123. 8134, 3125 In SU8 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska e., telefon' št. 26. — CELJE: ceHsko uredništvo: Stroesmayerjeva ulica 1, telefon it. 65, podružnica uprave: Kocenova olica 2. telefon flt_ 190. — JESENICE. Ob kolodvor« IGU Ratan pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. PO GRŠKIH VOLITVAH Ogromno zmago Tsaldarisove vlade tolmačijo kot poraz monarhi' stov — Ljudskega glasovanja o spremembi vladavine najbrže ne bc Atene, 11. junija, r. Na binkoštno nedeljo so bile v Grčiji parlamentarne volitve. Te volitve so imele v toliko večji pomen, ker so se vršile po venizelistični revoluciji meseca marca ter je bilo grškemu narodu postavljeno vprašanje, ali odobrava politiko vlade Tsaldarisa, ki je zatrla prevratniške težnje venizelistov in vzpostavila v državi red, mir in zakonitost, ali pa želi izpremembe režima ne samo po osebah, marveč tudi v vidu spremembe vladavine, to je povratek monarhije. Vlada Tsaldarisa je doživela pri teh volitvah impozantno zmasro, ki prekaša vsako pričakovanje. Od 300 mandatov, koliko jih bo štel novi parlament, ki bo imel značaj ust a vo tvorne skupščine, je dobila vlada 257 mandatov, vse ostale skupine pa komai 13 mandatov. Venize-listi so proglasili volilno abstinenco, vendar pa se narod njihovemu pozivu ni odzval ter je demonstrativno zavrnil abstinenco parolo. Tudi monarhisti so doživeli poraz. Niihov voditelj Metaxas je dobil samo sedem mandatov, čeprav je računal na najmanj 50. Ta impozantna zmaera republikanske stranlre. ki je sedaj na krmilu, je kakor se zdi. za dosledno dobo pokopala vsako misel na spremembo vladavine. Republikanci so ohrabreni z rezultatom nedeljskih volitev pričeli sedaj ostro kampanjo proti prvotno nameravanemu ljudskemu pjasovanju, ki naj bi odločilo, ali ostane Grčija republika, ali pa naj se znova pretvori v monarhijo in pozove na prestol bivšega rrrškega kralja Jurija, ki se mudi sedaj v Parizu. Monarhisti sami priznavajo, da se more izid nedeljskih volitev tolmačiti kot ljudsko crlasovanje proti monarhiji. Zato se tudi že sami odrekajo ponovnemu ljudskemu srlasovanju, ker smatrajo, da pomeni nedeljska zmaga vlade obenem zmago republikanizma. Na drugi strani pa želi vlada, da bi čimprej likvidirala vprašanje republike in monarhije ter stavila to vprašanje z dnevnega reda. Zato bo novo izvoljena narodna skupščina najbrže sklicana že za 1. julij. Zasedanje nove skupščine pa bo zelo kratko. Po odobritvi mandatov in sankcioniranju zakonov, ki jih je v brez-parlamentami dobi izdala vlada, bi odšla skupščina do jeseni na počitnice. Ljudsko glasovanje o obnovi monarhije bi se v najboljšem primeru izvedlo šele meseca oktobra, ako se bo za to izjavila nova narodna skupščina. Predsednik vlade g. Tsaldaris želi, da bi se narod pomiril ter da bi se polegla strankarska nervozu ost, ki se pojavlja kot posledica vsake volilne borbe, da bi tako mogel narod po mirnem in treznem preudarku izreči svojo sodbo o tako dalekosežnem vprašanju, kakor je vprašanje vladavine m spremembe ustave. Tega mnenja je tudi vojni minister general Kondilis. Edino kmetijski minister Teotokis je mnenja, da mora vlada, ki bo po vsej priliki rekonstruirana, priseči na republiko, toda s pridržkom bodoče odločitve o obliki vladavine. Glede svojega bodočega delovnega programa se predsednik vlade g. Tsalda-ris še ni izjavil. Novinarjem je po objavi volilnega rezultata samo izrekel nado, da bo sedaj tudi opozicija sodelovala z vlado, da bi tako z združenimi močmi mogli delati za gospodarsko obnovo in povzdigo države m blagostanje naroda. Grški narod je pri volitvah jasno pokazal, da si želi složnega dela ter da odobrava dosedanjo politiko vlade. Opirajoč se na to zaupanje, bo vlada nadaljevala svojo politiko, ki se da posneti v eni sami besedi: delo! Kaj pravi Metasas Atene, 11. jimija. AA. Metaxas je izjavil Reuterjevemu poročevalcu, da je njegova stranka doživela pri včerajšnjih volitvah neuspeh, toda ogromna večina grškega naroda se je izrekla za izpremembo vladavine. Zaradi tega bi mogla vlada po Metaxasovem mnenju izpremeniti vladavino tudi brez predhodnega plebiscita. Pariška sodba Pariz, 11. junija. AA. Ha vas poroča: Današnji listi pišejo dokaj obširno o veliki zmagi grške vlade in o popolnem porazu venizelistov. Mnenja so, da zaenkrat še ni mogoče reči, da bi bili venize-listi za vedno izključeni od oblasti. Vendar je treba sedaj računati s tem, da bodo dokaj časa v ozadju. »Petit Parisien« smatra, da pomeni Caldarisova vlada, s katerim sta tudi general Kondilis in vojska, popoln moralni poraz venizelistov. Poraz ventzeKsfeov, pravi »Potit JoumaK ni nič manjši, čeprav so izdali geslo, naj se njihovi pristaši vzdrže glasovanja. To geslo je dokaz za to, da so venizelisti sami že vnaprej računali s svojim porazom. List pozdravlja okrepitev sedanje vlade, ki si že delj časa prizadeva urediti državo m ki jo ni mogla pri tem ovirati niti marčna tragikomedija opozicije. List je mnenja, da je zaradi poraza Metaxasa vprašanje vladavinske oblike stopilo v ozadje in da ni več tako aktualno, kakor se je prvotno mislilo Caldarisova zmaga je obenem zmag« tistih, ki so m tev tega vprašanja. »Oeuvre* smatra, da je zdaj težko določiti koliko je med novoizvoljenimi poslanci izrazitih pristašev vladavinske izpremembe. Končna odločitev o tem vprašanju in mnenje večine grškega prebivalstva bo prišlo do izraza šele pri septemberskem plebiscitu. Vaftno je, da morebitna izprememba vladavine v Grčiji ne bo imela nobenega vpliva na dosedanjo grško zunanjo politiko. To pa je tisto, kar Francijo najbolj zanima. Praga - Moskva Razgovori dr. BeneSa v Moskvi se nanašajo v prvi na okrepitev miru Moskva, 11. junija. AA. Agencija Tas objavlja komunike o razgovorih med češkoslovaškim zunanjim ministrom in ruskimi državniki. Komunike pravi med drugim, da so se pri teh pogajanjih sporazumeli o izrednem pomenu, ki bi ga imela svetovna kolektivna organizacija varnosti. Nedavno sklenjena pakta med Sovjetsko Rusijo in Češkoslovaško pomenita delno uresničenje te zamisli. Pri pogajanjih udeleženi državniki so sklenili v smisla svojih vlad nadaljevati z delom, Id naj odstrani še preostale ovire za koleri vno organizacijo varnosti. Komunike poudarja nato iskreno željo obeh prizadetih vlad za okrepitev miru v korist vseh evropskih narodov. Ta želja bo podlaga za nadaljno sodelovanje med obema državama. Pomorski sporazum med Anglilo in Ne Po pariških informacijah je Anglija pristala zahteve glede oborožitve na morju nemške Pariz, 11. junija, r. Havaa poroča iz Londona: Današnji »Morni n gpost« piše o britansko- nemških pomorskih razgovorih in pravi, da so udeleženci teh razgovorov ohranili o razgovorih največjo tajnost. Vzlic temu se pa da domnevati, da je Velika Britanija v načelu pristala na nemško zahtevo o priznanju pravice Nemčiji do mornarice, ld bi dosegla 35 % tonaže britanske mornarice. List trdi, da se je ta načelni sporazum dosegel v petek zvečer. Vendar pa po sodbi Usta ta sporazum prav nič ne obvezuje britanske vlade, ker je še odvisen od cele vrste činiteljev. Predvsem pravi, »Morningkost«, želi britanska vlada o teh stvareh izmenjati misli z vladami drugih pomorskih držav. Kaj mislijo v Parizu Pariz, 11. junija, r. Notranje politična vprašanja so začasno stopila v ozadje, dokler ne izda vlada programa o obnovi proračunskega ravnotežja. Ker se tudi v zunanji politiki ne dogaja nič pomembnega, je napočil trenutek, feo javnost pregleduje obzorje. Tako proučuje »Figaro« angleško stališče do evropske politike in ugotavlja nemško prizadevanje v smeri proti Angliji, da si pridobi njeno naklonjenost-V tem pogledu, pravi list, stojimo na podobnem kakor leta 1911. Vendar se zdi, da so si uradni krogi definitivne na jasnem, koliko s© vredne Hitlerjeve lepe besede. Hitlerjev govor so pregle- dali izvedenci z drobnogledom. Vtis, ki so ga dobili, je absolutno slab. Sicer priznavajo spretnost Hitlerjevih besed, a prav tako tudi vse pasti. Prepričani smo, pravi list, da bo Anglija nadaljevala nasproti Nemčiji politiko »Wait and see« (čakaj in glej). V uradnih krogih so videti skeptični glede možnosti sklenitve uspešnih dogovorov z Nemčijo in si prav nič ne delajo iluzij o vrednosti novih paktov. Vendar pa ne bodo nastopili proti temu in bodo igrali takšno igro, kakor da bi Hitlerju verjeli. Eno je gotovo, sklepa list: Anglija bo intenzivno nadaljevala svojo oborožbo v zraku in se ne bo dala po Nemčiji distancirati v pomorskem oboroževanju. Anglija se oborožuje London, 11. jun. AA. Današnji »Daily Telegraph« poroča, da je angleška letalska industrija že prejela nova naročila na podlagi najnovejših sklepov angleške vlade in da dela z veliko paro. V letošnjem poslovnem letu bo morala vojna industrija zgraditi 1500 vojaških letal vseh vrst. List pričakuje, da bodo prihodnje leto ta naroČila še večja. Zdaj se vrže pogajanja, ki naj povečajo dosedanjo kapaciteto teh tovarn. Letalske tovarne so dobile obsežna naročila tudi od zasebnih ustanov, društev, vseučilišč itd. Pri teh naročilih gre večinoma za šolska letala, ki naj pripravijo mladino za letalsko službo. Kongres -vzhodnih bojevnikov CHjon, 11. junija. AA. Tu se je vršil kongres »Vzhodnih bojevnikov«, ki mu je predsedoval letalski minister Denain. Kongresu so prisostvovali maršal Franchet d' Esperav, jugoslovenski poslanik v Parizu Spalajkovič m zastopniki civilnih in vojaških oblasti dijonskega okraja. Predsednik jugoslovenske sekcije FTDAC-a g. Štefanović is član sekcije g. Simonić sta v svojih govorih sporočila vzhodnim bojevnikom bratske pozdrave bivših jugoslo-venskih bojevnikov E>r. Spalajkovič je pa v svojem lepem govoru poveličeval prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo. V imenu združenja vzhodnih bojevnikov je Marcel Heraut, predsednik nacionalne zveze vzhodnih bojevnikov, izročil maršalu Franchetu d* Esperavu meč, ki mu gre kot članu francoske akademije. V imenu francoske vlade je minister med drugim sklenjeno predlagati, naj se v Beogradu osnuje komercialna visoka ftola Obenem je beograjska trgovska zbornica pokrenua tudi vprašanje maksimiranja Števila avtotaksijev. General Weygand o francoski vojski Pariz, 11. jnn. AA. Včeraj je hA naključen v Rabatu s svečanim banketom kongres rezervnih oficirjev. General Wey-gand je v svoji zdravici med drugim poudarjal, da je francoska vojska glede opreme s sodobnim gradivom in giede rt-veŽbanosti na visini Francoska industrija, v kolikor je v zvezi z državno obrambo, je v zadovoljivem stanju. Glavno vprašanje je zdaj izpopolnitev številčnega stanja vojske. V tem vprašanju se vlada n< sme ravnati po trono trsih političnih vpfe vih. Uvedbe dvoletne vojaške siužbe \ kadru ni treba po njegovem mnenju vet zavlačevati. JtiKOslovenski poslanik pri Becfcu V t-ava, 11. Jon. č. Poljski zunanji mi nister Beck je sprejel danes jugostaven-skega poslanika Branka Lazarevtča s katerim je imel daljšo konferenco. Podmornica „Pilsodskr V Gdansku je te dni zborovalo tiso« Poljskih odposlaooev društva za pospe&e vanje mornarice in kolonij. Zborovalo med katerimi je bil poljski generalni ko misar Papče, škof Okoniewski in mnog« drugih odličnikov, so soglasno sklenrH ta koj uvesti javno zbirko za zgraditev poij ske podmornice, ki bo nosila mv maršah Pflsudskega. Vremenska napoved Ounajeka opoldanska v ved za sredo: Preteinp J kalne nevihte. a napo- vroče. k>- INOZEMSKE BORZE. Curih, 11. junija. Beograd 7.—, Pari! 30-23, Lonoon 15.03. Newyork 305.6, Brv seaj 51.925. MA&n 36.36. Madrid 41.926 Amsterdam 207.20, Beoran 123.90, Duoa. 584, Praga 12.80, Varšava 57-85, Buka reeta 3.06. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z veteto premijo TUB odstot ) Amsterdam 2961.01 — 29*6.61. Beri i r 1756.08 — 1768.96, Bruselj 7».« — 743.88 Ourih 1424.92 — 1431.29 Lx>ndon 213.56— 316.61. Newrork 4316.3« — 43*1.70. Pari: 288.10 — 289.54. Prasa 182 JO — 183.30 Strma X «LOVBN8Kl NAROD«, dne 11. jmrija 1035. Strv. I 31 Gradnja železniških prog nekdaj in sedaj Izjava prometnega ministra Ini. VujMa pojočem pfca Ucitadje za progo Varaždto-Itoprivirtaa Beograd, 11. junija. AA. Prometni minister inž Dimitrije Vujić )e odobril razpis 'licitacije za gradnjo dveh odsekov na progi Koprivn4ca-Vara§din. Za prvi odsek Ko-privnica-Ludbreg )e določena licitacija ea 13. julija L L n drugi odsek Ludbreg-Va-raždin pa dne 22. julija. Z razpisom teh dveh licitacij se začne izvajati financiranje velikih javnih del v svrho oživljanja gospodarstva in pobijanje nezaposlenosti iz notranjega posojila ene milijarde Din. To je začetek izvajanja programa za gradnjo železniških prog, ki so prišle v delovni program iz notranjega posojila. Za druge proge, ki so na programu, bo prometni minister razpisa! licitacijo postopno po odsekih, ko bodo izdelani podrobni nacrti. S tem se prekinja dosedanja praksa, da pridejo proge v gradnjo prej, kakor so načrti gotovi in preden so zajamčena sredstva za njihovo finanslranje. Oddajanje prog v delo, za katere niso bili se izdelani elaborati, je bil eden izmed glavnih vzrokov, da je prihajalo poprej do sporov med tehničnimi? j>od)€tji in državo. Prometno ministrstvo se je zelo trudilo, da se vsi vzroki, ki so privedli do sporov, v bodoče odstranijo, ali pa vsaj omilijo. Razen gori omenjenega postopka, da se licitacija razpiše šele tedaj, kadar je elabort izdelan, je prometni minister izdal §e nove spIoSne pogoje za gradbo prog. ro zaslugi izkušenj, pri dobi jenih pri dosedanjih gradnjah, so prišle v be nove pogoje mnoge določbe, ki bodo v bodoče odstranile te spore. Da se ustreze željam podjetnikov, je ministrstvo tako predelane pogoje poslalo v presojo združenju inženjerjev in arhitektov, inženjerski zbornici in društvu gradbenikov ter vsem ustanovam, katerih čla-*i so podjetniki, ki sodelujejo pri gradnji novih prog. Vse te ustanove so nrttoanost porabile in poslale svojo pelponAe, naed katerimi je ministrstvo večino sprejelo m jih dalo v nove pogoje. Prav tako *»pre-jelo rudi pripombe, ki jih je poslalo državno prvobranilstvo ministrstvu. V nove pogoje so prišle v glavnem te-ie točke: 1. ukinjena je dopolnilna zakupnina, 2. podjetja predlože pri liciaciji analizo cen po izdelani shemi, 3. prizna se pravica podjetniku in državi, da zahtevata nove cene, če prebitek aH primanjkljaj iz del znaša reč ko 30% od zlicitiranega zneska, 4. iz delovnega programa, ki ga predloži podjetnik, se mora videti, kdaj pride v delo kateri objekt, m v skladu s tem se načrt izda o pravem času podjetniku, 5. podjetnik je dolžan vse svoje reklamacije vložiti v določenem roku med gradnjo samo, ko so vsi sodelavci na dot*čni progi še zbrani, da se ne bi pripetilo kakor doslej, da pošlje podjetnik svoje pripombe šele nekaj let po izvršenih delih. 6. določijo se roki za odločitve oddelka za gradnjo železnic v prometnem ministrstvu in roki za pritožbe proti tem odločitvam pred rednim sodiščem, oziroma pred državnim svetom, 7. v pravila pride določba, da se aa primer sporov pri obračunih začasne situacije podjetniku izplača nesporni znesek v roku, sporni znesek pa tedaj, ko pride do končne odločitve. Is vsega gornjega je pričakovati, da pridejo nova dela pod takimi pogoji in razmerami v novo dobo gradnje železniških prog brez velikih sporov, v duhu iskrenega sodelovanja med tehniškimi podjetji in državo v splošno korist. Novo kopališče v Tomaževem Gradnja kopališč v ljubljanski okolici je velikega pomena za ljubljansko prebivalstvo — Ugodni pogoji za kopališče v Tomaževem Ljubljana. 11. junija. Kljub ugodni legi Ljubljana nima večj'h, res velemestnih kopališč na prostem, kopališča ne Savi pa doslej niso še bila t pravem pomenu besede predvsem mestna domena, ker so se nam zadela nekoliko predaleč ki ker še niso ustrezala vsem zahtevam. Vendar se je zadnje leta tudri v tem pogledu marsikaj aboljšalo. Okoličani so postali podjetni; sprevideli so, da jim lahko le koristi, če jih obiskujejo meščani in da je povsem napaflno, Če odeaojnjo kopalce, na mestu, da bi jih privabljali. Ob Savi so začeli graditi kopniisana poslopja, urejevati nabrežja in adajptirati go-strme. Redri rrV^n^ P™»P* Poslopja SO ZOlO potrebna zlasti in navzgor Save na obeh straneh srkivne ceste. Tu in tam so vprav idealni tereni za kopanje, o kopalec ne more biti vadno zadovoljen samo s peščeno obaljo, mirno vodo in solnčno lego. Kopališče na prostem mora imeti tod i kabine in v bližini mora biti vsaj dobro založen bife. Se tem bolje je pa, če kopalce privabljajo tudi igrišča in če je kopo h'sče res v vsakem pogledu res kopališče, da je >ahtoo zadovolje« tudi raz-vaipnl meščan. Prijetno presenečen si, ko prideš na savsko oabreftje v Tomačevem. Čeprav ye do tlfa iz mesta čez polje le tričetrt ure zložne boje, vendar se čutfs" daleč od mestnega prahu in nemira, res na dežen". Ltfufoljan-cani zelo eenfjo Tomačevo in ne zahajajo tja- lf» zaradi vode same. temveč, ker je na- am. kjer je od leta do leta ve? kopalcev PomisBti moramo, da se večina Ljubljenca -oov hodi kopat na Savo in da je dandanes kormtje prava živ^jendka potreba vseh in ne (kaprica izvoljencev. V interesu zdraivetvo je. da imamo čim več kopališč na prostem, zato peč moramo pozdravljati vsako prizadevanje v tej smer' in zato tudi pišemo ob tej prihiki. da 'bi okoli Kani prijeli Se z večjo vnemo za delo. Gradnje kopališč pri nas rrteo manj potrebne kakor gradnje smučar-iflBft domov, poseben pomen pa imajo Se v bližini mesta e Številnim prebivalstvom, ki si je dolgo moralo pomagati samo, kakor si |fe vedelo in snalo. Čim več kopah*šč! — ni zgoVj modno geslo, temveč žwl jen jetka zahteva Notranjska in tujski promet Rakek, 10. junija. Zadnji čas je, da opozorimo na čudno mrtvilo pri nas glede na žive potrebe, ki se zmerom "bolj zajedajo v naše gospodarsko življenje. Vse življenje na Notranjskem poteka nekako brezbrižno in brez smisla za po-vzdigo domačih krajev In brez živega uvi-devenje sa notranjske potrebe. Sedaj čakamo odločitve, kaj bo z mesečnimi sejmi na Rakeku, ki bodo brez dvoma nekoliko pripomogli k večji živahnosti in razgibanosti na Notranjskem. Poglavje zase je tujski promet. <5uli smo sicer, da je bilo prejšnja leta ustanovljeno nekakšno tujsko-prometno In olepševalno društvo za Notranjsko, o katerem pa sedaj ni nič čuti. Očitno je ideja padle v vodo. Res je treba od začetka tudi žrtev za napredek, kar je sicer v prvem zvezano z izgubami, vendar pa bi požrtvovalno delo, da se povzdigne naš tujski pro met, brez dvoma rodilo uspehe. Treba Je samo prave organizacije m res pravih ljudi, ki bi se za stvar potrudili. Danes vidimo, kako se povsod snujejo Iokalno-pa-triotska druStva, ki skrbe in delajo propagando za svoje kraje, tako Belokrajin-sko društvo, E>rustvo prijateljev Slovenskih goric, in druga. Samo Notranjci spimo In čakamo, da nam morda pade kaj z nebes. Zadnji čas je, da se zganemo in pokažemo, da živimo. Res, da imajo Gorenjci svoje prednosti in so njihovi kraji slikovitejši in imajo na Dolenjskem vinograde, vendar pa se Notranjci najbrže sami ne zavedamo, kaj imamo z znamenitim Cerkniškim jezerom. Znana je povest o Petru Klepcu in Martinu Krpanu, pokažimo torej, da nismo samo mrtvi k on trabant a rsk i junaki brez kulturnih pobud. Oživiti bi bilo treba lepo izletniško točko Križno goro, nekdanjo znamenito romarsko pot, zgraditi na Slivnici vsaj izletniško kočo, prav tako pa poskrbeti, da se dosežeta na glavni progi Ljubljana— Rakek ob nedeljah znižana voznina in izletniški vlak, kakor ga imajo Gorenjci. Brez dvoma bi bili zanimivi izleti ne samo v Pekel in čez Rakitno, ampak tudi kam dalje na Bloško planoto. Prav tako je za taborjenja važna izletniška točka Pla i;.na s planinskim poljem in Uncem, zlasti sedaj, ko je speljana skozi gozd nad Planino lepa senčna pot, ki vodi iz Logatca proti Lazam in nad planinskim poljem proti Rakeku. Poskrbeti bi bilo treba iz!etn>k'>m cenene in dober avtobusne vožnje ob nedeljah z Rakeka k Cerkniškemu jezeru, predvsem pa pozvati gostilničarje, da bi šli izletnikom v vsakem pogledu na r ko, in jih ne bi odbijali s previsokimi cenami. Prav tako kakor so pri nas pozimi na^ep-S smučarski tereni, ne samo v zfbefi notranjskega smučarstva na Blokah, ampak kjerkoli, tako izdihava tudi poleti vsa zemlja poseben čar, ki ga zaman iščeš na Gorenjskem ali drugod. Treba je samo, da si izletniki pridejo ogledat to, od civilizacije in mestne poli za nos ti nedotaknjeno deviško zemljo, pa jo bodo vzljubili in se ne bo dogajalo, da se bo po teh naših notranjskih samotah naslajal samo kak profesor ter se navduševal nad idihenostjo naših lazov in dobrodejnostjo notranjskega zraka Zato je upravičen poziv, da nam železniška uprava preskrbi cenen nedeljski izletniški vlak. prav tako pa tudi, da stori nase Tujsko-prometno društvo vse potrebno in ustereže onim, ki hrepene videti m uživati dobrote naših krajev. Jubilej kranjske sokolske župe Krmn\šhm sokolska župa jo proslavila 25 letnico svojega obstoja z lepo uspelo manifestacijo sokolske misli Kranj, 11. junija. Kranj je na binkoštne praznike nad vse dostojno In slovesno proslavil 25 letnico obstoja kranjske sokolske župe. V nabito polni dvorani Narodnega doma je bila v nedeljo zvečer telovadna akademija raznih gorenjskih sokolskih društev, ki so ji prisostvovali poleg drugih odličnih gostov zastopniki SKJ br. Jeras in Hrovat, sreski načelnik dr. Gregorin, župan g. Ciril Pire m mnogi dragi odlični gostje. Včeraj dopoldne so bile skušnje vseh sokolskih oddelkov. Ob 1130 je krenila po mestu ogromna sokolska povorka s sokolsko godbo z Jesenic na čelu, za katero so se razvrstili praporščaki, ki so nosili 13 članskih in 6 narašča jakih praporov, Četa I. planinskega polka iz Škofje loke, 360 članov. 150 članic. 134 naraščajnikov m 136 naraščajnic, lepo števila moške in ženske dece ki nad 200 članov in članic v civilu. Povorka se je med \nhamimi ovacijama* občinstva ustavila pred mestno hišo, kjer je pozdravil sokolstvo z balkona mestni župan g. Crril Pire. Pozdravil jih je nato še v imenu SKJ br. Jeras. v imenu ljubljanske župe pa br. Krapež. nakar j« br. starosta gorenjske sokolske župe Spi-car frreke! zahvalo gorenjskega sokolstva in se spomnil tragične smrti največjega Sokola kralja Aleksandra. Množica je počastila Njegov spomin s parminutnim molkom, takoj nato pa priredila vrbama ovacije našemu mlademu kralju Petru IT. Godba je zaigrala državno himno, nato je sledil razhod. Popoldne je bil ob veliki udeležbi občinstva krasno uspel javni telovadni nastop. V proslavo pomembnega jubileja je bila prirejena še odlično organizirana sokolska razstava, v nedeljo pa tekma, ki je dala naslednje rezultate: Izid nedeljskih tekem člani, višji oddelek: 1. Koferfk Milani (Kranj) 93 odstotkov, 2. Iskra Fran (Koroška Bela-Javornik) 82, 3. Noč France (Je- senice) 74 odstotkov. Cflaoi. srednji oddelek: 1. vrsta: Koroška Bela-Javornik 66 odstotkov. Posamezniki: 1. Pavle Kavčič {Škofju Loka) 94 odstotkov, 2. Bernard Svetlin (Jesenice) 86 odNtotkov. 3. Iskra Janko (Koroška Bela-Javornife) 88 odstotkov. Člani, nižji oddelek: 1. Bevk Franc (So vodnrja) 26 odstotkov. 2. im 3. Eržen Fran 23 odstotkov, 4 Jeeeraek Jernej (Sovodnja) 17 odstotkov. ČJlani. nižji oddelek, osem vnst: 1. Jesenice S7 odstotkov-. 2. Radovljica 84 odstotkov, 3. StražiSče 88*8 odstotkov. — Posamez-nkri: 1. Ksrvčie Niko (ftkofja Lok«) 97»/«, 2. Zavrl Korel fStraž;S?e) &=S •/«, S. Urban Slavko (Jesenice) 04 •/<>. Članice, višji oddelek: 1. vršita Kranj 72^/d. Posamc-zniki: l. Kralj Slavko (Bador-Jjica) 8n«'B. *>. Kalan Franrka (Kadovljioa) 72 °V 3. Kolnian Dolfina (Radovljico) 71.5 odstotkov. Članice, nižjji oddelek: 1. vrsta Koroftka Bela-Javornik 82°/t, 2. Kranj 78°/t, 3. Skofja Loka 64 °/.->. Posameznice: 1. Aporn Zono (Javornik) 88«/e. 2. Pečnik Emira (Krajii) 82«Vo, 3. Trmm Eki (Koroška Bela>Javorni!k 83 •/<.. MoSki naraščaj: 1. Ro^on&tajn Karel (Jesenice) 9R*/s, 2. Kkar Milan (Kranj) N*/* 3. Pohiar Avgust (Jeee*iioe) H4°/#. Moški naraščaj, nižji oddelek, 9 vrst. 1. Kranj 80 •/•, 2. Ak^fja Loka 77 •/•, 3. Kraoij ... !Y**Hnezniki. 1. Fink LodisJav (Ja-voroVk) 0oV», ?. Po^ir Niko (Radovljica) 90^«, 3. Kapus Jože (Bled) 89.5 »V ženski nanadftaj, višji oddelek, pet vrst. 1. Jesenice 89 9/b, 2. Koroška Be4a-Javor»»k 87V«. Posamemik;: 1. Ker&tagn MiSka (Jesenice) in Pogača r Slavioa (Radovljica) 100 odstotkov, 2. Hafner Anica (Jesenice) 9T*'«, 3. Aiman Marjsnica (Krantj) 96*/o. Ženski naraščaj, nižji oddelek, pet vrat. 1. Kranj 9&5Vt, 2. Tržič 92»/«, 3. »razišče 89*0. Posameznice: Pueerj Anica (Strafi*M 97^«, Tarei Tvnnka (Tržič) 96.) 5. Brk-Amea (Tri«) 96 •/•. Tekmovak) je skupno 34& tekmonaieev. r Vlačugarska nadloga na deželi Ljubljana, 11. junija. Ne samo v mestu, tudi v ljubljanski okolici mrgoli postopacev, starih in mladih., ki nadlegujejo prebivalstvo po vaseh in ga ogrožajo na vse mogoče načine. Veliko teh, nadležnežev se klati okoli Rudnika in Lavrice, postopajo po Viču in Brezovici, še već pa jih je na Posavju in št. Vidu. Tamkaj se vsak dan zbirajo v gručah, posedajo po dnevi v senci nad takozvani mi »JežamU v obsavskih logiii aH pa na tratah pod gojsdom. Skrivajo se tudi na polju pod raznimi kozolci, kjer se zabavajo, kakor pač znajo, največkrat s kartami, de se naveličajo igre, začno a pripovedovanjem, s slikanjem dogodkov, ki jih sproti ustvarja življenje, posebno v okviru potepuSke romantike. Razdajajo se, kadar jim prija, in namerijo korake v vaa posamič ali v družbi po dva in trije. Ko se začne oglašati prazen želodec prihajajo do hiš in ljudje jim res nudijo hrano, samo, da se jih čim prej znebe. Cesto se pripeti, da prosilci ne marajo kruha in druge jedače, marveč nadlegujejo ljudi za denar. Niso redki primeri, da se potem zberejo potepinake druebice v raznih go-s tirnicah, kjer se napi je jo žganja in nato pijani motovilijo po vaseh ter izzivajo mirne domačine. Sedaj, ko so ljudje zaposleni na polju, se potepuhi radi pritihotapijo do ms skrivaj in vdirajo v stanovanja, odkoder odnašajo vse, kar jim pride pod roko. Zlasti v St. Vida ki ofcotk* je bilo t zadnjem časa tsvr*emn mnogo vlomov. Lopovi so odnesti razno obleko, jestvine, v nekaj pikma&i pa tudS denar. Zasledovanje orožnikov je skoro v veČini primerov ostalo bieumBy<*fliK\ ker so se vtuuiBd po ttspesem kjer so nadaljevali stična podjetja. Posebno nevarni so brezposelni vlačugarji, če zaslutijo, da r hišah, kjer se ogiašajo, ni moških doma,. Napram ženskam nastopajo izzivamo m jih prisilijo, da jim domala v vsakem primeru postrežejo ne le s hrano marveč tudi z denarno podporo. Uprav neverjetno drzni so vlačugarji. če naletijo pri hiši na otroke ali prav mlada dekleta. V šentviški okolici je Mio te-vršenih pretekE teden več napadov na dekleta, M so ostala doma sama. Kakor so mogli ugotoviti, so v vseh primerih izvršili napade mladi brezposelni. Ker se taki primeri ponavljajo, bi vsekakor kazalo, da varnostna oblastva prirede pogon na potepuhe ne le v mestu in na periferiji, marveč tudi v šir* mestni okolici , kjer postajajo vlačugarji se. drznejsi nego v mesto. V M Učitelj: Imenuj ml nekatere pogumne žhrafi. Učenec: Riba, — Kako to? Film Z. K. D. v Elitnem kinu Matici Danes ob 18. uri VESELA OTROŠKA R INGA R AJA Zadnja predstava v sezoni! Vstopnice Din 3.60, 4.60, 5.50 in Din 6.50_ Iz Kamnika — Kamniški skavti pripravljajo letos od 3. do 8. julija velik propagandni tabor, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo kamniški sreski načelnik g. Kosu Ob tej priliki bodo blagoslovili nov stegov prapor, kateremu bo kumoval g. minister za telesno vzgojo naroda dr. Ljudevit 'Auer. Na ta tabor ne bodo prihiteli samo najbližji štetji, temveč rudi iz cele naše banovine in mnogi tudi iz drugih delov države. Tabor bo tik Kamnika, da bo čim bližje vsem. ki hočejo spoznati življenje, delo in namen te svetovne mladinske organizacije. Z veliko vztrajnostjo in marljivostjo stega in s pomočjo vsega kamniškega prebivalstva, ki kaže veliko zanimanje za skavtski razvoj, j« upati, da bo ta prireditev kar najbolje izpadle in dosegla svoj namen. — Čudna strast. — Kamničani kažejo v zadnjem času neko čudno strast za polivanje ulic. Odkar so se nekateri gospodje v občinskem odboru uprli in nam neusmiljeno znižali postavko za Škropljenje ulic in odkar so se nam pričele kazati blagodejne posledice te redukcije, je stopilo v akcijo vse in začelo pomagati občini iz te zagate. Gospodinje pridno izlivajo vso neuporabno vodo na ulico, penoionisti ob večernih arah z ljubeznijo zalivajo košček ceste pred svojo hišo in sedaj se je ustanovil kar cel konzorcij, ki si je nadel nalogo, da vsak dan, bodisi, da je dež ali lepo vreme zaliva glavni trg. Hišni gospodarji so se zedinili in sklenili, da žrtvujejo vsak mesec po enega »kovača«, da se jim bo redno vsak dan poškropila cesta. rV>kroviteljsrvo nad to ^mafijo« jc prevzel agilna kamniški vodni i instalater g. Lovro Belec. Ker je ta »zali- | vama strast« za enkrat zajela samo glavni trgi se bojimo, da se ta epidemija razpase rodi na ostale dele našega mesta, ker v tem Uičajo ne vemo. v katero svrho bomo u po- a HM tistih ubogih 2000 dinarjev, ki so j predvideni v proračuna za škropljenja, — * Po nesreči ustrelil mlado dekle Litija, Li. jondja. Včeraj se je na dv. Gori pri Litiji, ki je tod* Ljubljančanom zek> priljubljena izletniška točka, pripetil tragičen dogodek. Okrog poldneva je prišel domov s Sv. Gore, kjer je pri bil maši 20Jetni Ivan Oeolmdk iz naselja Breznika. TTtrojen od dolge in vroče poti je legel na svojo posteljo i*n zadremal. Ko je spal, je prišfta k Osomikovlm sosedova 15ietna hčereka Minka GradSš-kova, ki 6e je pomenkovaia z Oeohiikovo ma4erjo. Ivan se je ritadfL zakrilil je z rokama, pri tam pa zbil puško s stene, ki je visela na žeblju. Pobral Je puško in Jo hotel obesiti nazaj, ravnal pa je tako neprevidno, da se je nenadoma sprožila m je krogla zadela sosedovo Mlrtko. Deklica se je z glasndm krikom smrtno ranjena zgrudila. Takoj nato Je prihitela na ceste prestrašena Oeotnikova mati kHcaje sosede na pomoč in tarna je: »Jesu Marija, pri nas se je nekaj strašnega zeocB-k>! c Sosedje so prihiteli na pomoč in skušali Minki pomagati, toda ves trud je bti zaman m je nesrečna mladenka čez pet minut izkrvavela. Nesrečno žrtev eo položili na zaeftnd mrtvaški oder, domači pa so nato prijavili zadevo oblastem. Ivan Osolnik nd vedel, da je bfia puSka nabasana. Prejšnji dan jo je nabasal njegov brat Štefan, ker mu vrane delajo precej škode na poijn. Ko je puiišol domov, je puško obesil na steno, ne emtee, da bo imelo zle posledice. Seveda bodo imeli Osomikovi sitnostd na sodišču, Pti. ker orožje ni bflo prija vajeno. kn Francu čemetu v Mostaii. Zalosfea ee-sia žt- 141, je Šel na skedenj po seno, na lestvi pa mu Je spodrsnilo in je padel tako nesrečno, da je dobil hude notranje poćkodbe. — 66Jecod polj&ki dninar Janez Pikoinik is Dvorske vasi št. 6, občina Velike L*as©e, je našel na polju patrooo, v katere je radovedno toslko časa dre sad, da mu Je eio*pk>d1rala. Pri eksploziji ntu je pobralo vee pirate pri levka. Huda nesreča Je doletela tudi &44etzu> delavko tobačne tovarne Jozeio Čecna-žaiTJevo, stanujoče v Savtjab št. 6. Včeraj je doma sedfta na ograjo, da se malo »omči, iienaooma se Je pa ograja zšomrla In 6emežaadOslav Sikač, rojen v Ck^artaji m pristojen v Kanovo, srez Pančevo, se >e nedavno sezoanH z delavko Alojzijo Barcrcevo, rojena 4. iurrija 1. 1912. v Lj-oblfrani in todi som pristojno, stanujoče v Mostah, Pokopališka ulica 5 in zaposleno v tovarni >Satur-nos< v Mostah. Nekaj časa sta se dobro razumela, v zadnjih mesecih pa se je dekletova ljuibe>zen oblada* in je ojuno razmerje postajalo z vsefckn dnem bolj napeto. V nedeljo okrog polnoči je čakal Sfflcai na Berčičevo pred njeno h »o in ko je prišla, se je začel z njo prepirati, po kratkem prerekanju pa jo je z nožem zabodel v levo stran prsi. Hudo raojena se je AioJBija »gradila, Sitoač pa je po dejanju pobegni! m ga doslej še niso izsledili. Kmahi na to je prihitel na stražnico v Mostah delavec Franc Poh in povedal, da leži Beračeva ranjena pred hišo. Na k rej krvave drame je teko j odhitel gtra&iik Pasar, obvestili so tudi reševamo postajo in kmam nafto je bila Berčičeva prepeljan a v bo*-ntenico. Njeno srtamje je bilo včerej ves dan zek> resno, saj je do večera ležala v globoki nezavesti. Kakor poročajo, se ji je davi že nekoHko »boljšalo, in bo morda okrevala. Za ubogi im Sikačem doslej še ni sledu. Kronika nesreč Ljubljana, 11. Junija Med binkoštnimi prazniki se je pripetilo več budUi nesreč in so morali v bolnišnico pripeljati mnoge njihove žrtve Med prvimi je bil vojni invalid France Komar, rojen L 1873 in stanujoč v Bohoričevi uJflcd št. 27. ki ga je povozil neman avtomobiliet in mu zlomil nogo. Jos*p Jane, 331eto! hlapec prt posestni. KOLEDAR, t: Torek dne 11. jonrja kaenMča-nri: Barnaba, Hrvoje. današnje PR4 redit ve. Ktno Matica: Obru-CB>ln^Cbow Affbaba ki 40 razbojnikov. Kino Ideal: Arena surast Kino Dvor: žena-panier. ZKĐ: Vesela otroška rAngaraja ob 14-16 v Mattel. Kino slika: Knegtnja čardaAa. H. operna produkolja državnega faoo- itofijs ob 20. t opernem gledaMafla. Zadnji dan velesejemake razstave. DE2URNE LEKARNE. Danes: LV-. Kmet, TMSuaa cesta 41, TraflEucar ded.. Mestni tig 4 ta TMar, Ae-1. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 90. tiri. Torek, 11.: Bwnbury. B. Sreda, 12L: V času obiskanja. A. Četrtek, 13c: V času ob iskanja, C. OPERA Začetek ob 20. url. Torek, M.: Druga javna produkcija gojencev operne iole drž. kanservatorija. Sreda. 12.: Bocoaccio. Red Sreda. Četrtek. 13.: Fanet Premi era. Red 6errtek. ŠAH Mojstrski turnir v Beogradu V prvi polovici julija proslavi Beogradski šahovski klub 10 letnico svojega obstoja. O tej priliki namerava prirediti v Beo-gradu prvi jugoslovenaki nacionalni mojstrska turnir s 16 udeleženci. Na turnirju naj bi sodelovali vsi naši inetmacijonakM in nacionalni mojstri i to dr. M. Vidmar B. Kostic, dr. L. Astaloš, V. Pire, V. Vn kovic, M Konig, S. Cirič, dr. M. Gvorgv dr. & Kalabar, A. Vogelnik, O. Nedcljković. dr. P. Trifunović, V. Tomovič, B. Tot, M. Schrefber in dr. T. Drezga. Za rezerve bi prišli v poštev v prvi vrsti S. Vuković (Beograd), M. Vidmar ml (Ljubljana), mž. Tekav8č (Zagreb) in M. Breder (Novi Sad). Končno postavo bo določil Šahovski savez. Turnir naj bi bil obenem glavo« preizkušnja in trening nase šahovske reprezentance, ki nas bo v avgustu zastopa la na svetovni Šahovski olimpijadi v Varšavi. Zmagovalec turnirja bo obenem do- oi naaiov prvaka JsgnaUsijs. -tev. 131 >SLOVBNSII NARODi, *L junija IMS. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 4, 7.15 in 9.15 ari sveder CHU — CHIN — CHOW 4LIBABA W 40 RAZBOJNIKOV DNEVNE VESTI — Slavnostna otvoritev mostiča preko Save med Mednom in Vdkrcami bo v nedeljo W. junija ob 16. Mo&tiC bo blago-slovi! dekan Vai. Zabret iz &L Vida, nakar bodo BiedaM nagovori zastopnikov In slovesna otvoritev mostiča po kumi cd ge. Vida dr. Novakovi, minietrovi soprogi. Po otvoritvi bo ljudska veselica v gostilniških prostorih in na vrtu pri g. J. Cdrma-da v Mednem. Avtobusne zveze od tram-rajBfce postaje v St Vidu v Tacen in Medno bodo pomnožene. Prireditev bo ob vsakem vremenu. — Uatreljen na meji. V noCA na preteklo soboto se je odpravil po nedovoljen j poti čez mejo v Postojno 191etni France švigelj, po domaČe Maču nov is I van je ga sela prt Rakeku. Pred Postojno na »Rav-barkomandi« ga je opazil italijanski obmejni detektiv, ki ga je prijel, a se mu je France iztrgal in skušal pobegniti. Ker se nI ustavil na poaiv, je detektiv potegnil samokres m pričel streljati. Franceta Svdgija sta zadela dve krogli in je obležal krvaveč. Krogli sta ga zadeli v hrbet In v vrat. Ranjenca so ljudje spravili v postojnsko bolnišnico, kjer so ga operirali, vendar nun niso mogli rešiti življenja. Umrl j« v nedelo zvečer. Tragični dogodek je zbudil na Notranjskem globoko vmemd/rjenje in žalost, zlasti ker je bil pokojni France Izredno dober hi priden mladenič, ki je bil tudi določen za gospod arja •••orna. — Udruženje jugoslovensklh Inženjer-jev in arhitektov bo imelo svojo glavno ekupščliK) letos v Beogradm od 15. do 18 junija, ko bo obenem posvečen novi dom tamošnje sekcije. Na dnevnem redu bodo važne stanovske in strokovne zadeve. Po sknpš&inl bo izlet z ladjo, nato potovanje na Oplenac in obisk Kragujevca. Za elane je dovoljena četrtSnska, za njihove rodlbine pa polovična železniška voznina čslanski sestanek sekcije Ljubljana, na katerem se bosta obravnavala dnevni red in program glavne skupočine, bo jutri 11. junija ob 20. v lokalu sekcije. I>o takrat je poelati tajništvu sekcije prijave za udeležbo na skurK&čnni. Beli zobje narede vsak obraz privlačen in lep. Da dobimo lepe, bele zobe, jih snažimo zjutraj in zvečer s prijetno osvežujočo in okusno zobno pasto Chlorodont. Že po kratki uporabi dobe zobje čudovito lep lesk slonove kosti. Tuba Din. 8.-. Jugoslovanski proizvod. — Razstava slovenskih umetnikov v Zagrebu. V umetniškem paviljonu na Trgu kralja Tomislava je bila otvorjena razstava slovenskih slikarjev Franceta Kralja. Stiploška Draga in Andreja Vidmarja. Umetniki 60 razstavili okrog 150 del, po večini v olju, grafična dela in plastiko. Zagrebški tfsta poročajo, da je bila razstava takoj prve dni razmeroma dobro ob iskana. —- Samomor v Zagrebu. V bolnici usmiljeirih sester v Zagrebu je skočil 2 okna ITT. nadstropja 751etni Ivan Kukec. Obležal je na mestu mrtev. Vzrok njegovega samomora ni znan. — Dobave. Direkcija državnih železnic, prometno - komercijelni oddelek, v Izubijani sprejema do 13. junija t. 1. ponudbe rsa dobavo brisač, rjuh, prevlek, prtičev in odej. njen gradTbeni oddelek pa do 14. junija t. 1. ponudbe za dobavo konzod. — Direkcrija državnega rudnika Velenje sprejema do 19. junija t. 1. ponudbe za dobave žaglc za kovino. Dne 14. junija t. 1. bo pri komandi 39. pešadfjekega polka v Cei j« Moitacija za dobave kvasa. Dne 14. junija bo ob 9. dopoldne pri gflavni carinarnici v L*jubijand licitacija za dobave rasenega bkura (suhe gobe, staro perito, lovski naboji, natrijev sulfat, rasne tkanine, saharin, kava, krzno itd\). — Vreme. Vremenska napoved pravd, da bo pretežno jasno in vroče vreme, možnost krajevnih neviht. Včeraj je bila najvišja temperatura v Sarajevu in SpJ/itu 33, v Zagrebu, Beogradu in Skop-lju 32, v Ljubljana 2.S, v Mariboru 28, v Rogaški Slatini 27. Davi je kazal barometer v LJanJ 7*51.1, temperatura je znašala 14.4. Iz Ljubljane —4j Borzno razsodišče v Ljubljani. Pri razsodfišeu ljubljanske borze za blago in vrednote v času od 1. julija do 15. avgusta t 1. ne bo ustnih razprav, pač pa ee bodo sprejemale tožbe. —Ij Nihče naj ne zamudi posetltl dre-vl oh 20. v opernem gledaliču druge produkcije operne sole dri. koneervatorija, na kateri bodo nastopili: Oberwalderjeva, Korenčanova, Antičeva in Rudolfova ter Petrorčič, Burger. 2agar in LupSa. Peli bodo odlomke oper: Dell bes • L#akme, Oounod - Faust, Gounod - Romeo in Julia, Charpentier - Luiza. Do 5. popoldne se dobe vstopnice pri dnevni blagajni v operi, od pol 8. ure dalje pa pri večerna blagajni v opernem glen-aldsou. Cene kakor pri dijaških predstavah. —Ij Večer ruske zborovsko gtasbe bo priredil v četrtek 13. Junija ob 20. »8?o-gin« pevski zbor v društveni glasbeni dvorani v Pražakovi ulkrf. Na sporedu so starejši in novejši ruekf skladatelji z mešanimi, moškimi in ženskimi zbori. — Lijubiteljđ ruske glasbene umetnosti vabljeni. Vstopnice prodaja Matična knjigarna. —Ij Skladatelj Errtfl Adamič je napisal na prošnjo Glasbene Matice ljubljanske novo delo, ki je izredno pomembno v naši mladinski zborovski literaturi. Na podlagi Levstikovega besedila o Martinu Krpanu je napisal melodram trajne umetniške vrednosti. Lahko rečemo, da je to Adamičevo delo najbolj reprezentativno delo naše mladinske glasbene literature. Prvič se bo to delo javno rzvajalo v četrtek 13. junija ob 18.15 v Filharmoničn: dvorani na III. javni produkciji gojencev šole Glasbene Matice. Spored ee dobi v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —Ij Veliko število btrmancev. Med prazniki je vladalo v mestu živahno življenje, ki mu je dala posebno obeležje birma. Birmanoi so s svojimi botri in botricami prihajali v mesto od vseh strani, peš, na vozovih, s kočijami in avtomobili. Pred stolnico je vladala na oba binkoštna dneva pravcata gnječa. Birmancev je bilo letos skoro rekordno število, skupaj 2626. To je največje število po vojni, razen v L 1922, ko je bilo bir-mandb v 6tolnioj 3000 otrok. —Ij Revija naših modnih salonov. Splošni želji občinstva, da bi podaljšal: modno revijo, žal ne moremo ugoditi, pač pa smo se odločili, da pokažemo za zaključek modne revije se enkrat najboljše stvaritve naših modnih umetnic v zaključni reviji, ki bo jutri ob pol 9. zvečer v paviljonu »K« na ljubljanskem vele-sejmu. Zveza gospodinj. —Jtj Občni zbor šentjakobsko-trnovske moške in ženske podružnice Ciril Metodove družbe v Ljubljani bo dne 14. t. m ob 20. v gostilni Marenče na Dolenjski cesti. Vabljena vsi/ člani In prijatelji OMD. —Ij Upokojeno učlteljstvo bo napravilo v četrtek 13. t. m. popoldne ob ugodnem vremen« izlet k Dev. Marijd v Polju. da pozdravi evojega najstarejšega člana in nestorja učiteljstva Fr. Kavčiča. Zbirališče ob 14. pred cerkvijo sv. Petra odnosno z železnico ob 13.40. Vabljeni vs: tovariši (ce) in drugi. —Ij FilateNstičnf klub »Ljubljana« ima danes redni sestanek v restavraciji pri »Šestici«, Tvrševa cesta (na vrtu). — Vsi prijatelji filatelije vljudno vabljeni! ZVOČNI KINO SOKOL V 6ISKI Telefon 33-87 Martha Kg^gerth, Hans Sohnker, Paul Kemp v veleopereti Kneginja čardaša V dopolnilo Foxov zvočni tednik Predstave: v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. uri zvečer Pride! Pride! BEGUNEC IZ CIKAGA Iz Maribora —ij V Ljubljani so umrli od 31. maja do 6. junija: Maurer Amalija, 72 let, za-sebnica, Celovška cesta 89-1. P. Pij žan kar, K) let, franciskan, Marijin trg 4. Jamnrik Pavla roj. Jankovič, 38 let, tena tiskarja, Ižanska cesta 47. pr. Pavšič Ivan, 53 let, usiužbenec prd Slamiču, Go-sposvetska cesta 6-1. Rasteiger Justina roj. Štrukelj, 75 let, vdova sodn nadofiic, Vidovdanska cesta 9. Potokar Adolf, 47 let, trgovec, Groharjeva ulica 9. Praun-sele Hngon, 66 let, trgovec, SlomSkova nJica 5-n. Elzner Viktorija, 75 let, zasebni ca, Moste, Predovičeva ulica 9. Ku-naver Andrej. 7 mesecev, san zasebnice, Rinarjevu nlica 6. Turk Stanislav, 36 let, konj. kope ta n i. kiL, Streliška ulica 22. — V ljubljanski bom4ci so umrH; Mrak Vid, 63 let, rudar, Loke 16. Mastnak Jernej, 37 let, delavec, Krlževnišfka . ufica 7. Petra č Marica, 4 leta, hči posestndka, Qorx Jeaero 5. Stefančilč FVanc, 36 let, oro&nišfcd podna redu i k, Moravče 74. Vrtč-ko Franc, 40 let, komandir orožniške postaje, Moravče 2 pri Kamniku. Tomažln Franc, posestnik. Gmajna 14, obč. Krka, starost neznana. Habjan Stanko, 14 let. 6in tesarskega pomočnika, Bled 59. Pin-tar Valentin, 57 let, posestnik, Rečica 10 pri Bledu. Lesar Ivanka, 1 leto, hči delavca, Gor. vas 33 pri Rfbnlcl. Miede Viktor, 26 let, mes. pom.. Sv. Petra cesta 25 Cernivec Jožica, 5 mesecev, hči banč. sluge, Tvrševa cesta 17. Lanter Drago, 11 let, sin zasebnega uradnika, Zaborftt 6, obč. Dol pri Ljubljani. Kač Slavka, 4 leta, hči delavca, Prelesje 6, obč. Vel. Lašče. Rauch Ana, 24 let, žena pošt. zvaničnika. Kočevje 236. čarman Marija, 43 let, žena Žagarja, Gorenja vas 26, obč. Stara Loka Pirnat Marija, 34 let, Savrje, obč. Jezica Jovan Justina, 30 let, služkinja, Hrastnik 67. Dmozig Leopold, 57 let, dninar, Dohrle vo, obč. Trojane. —Ij Oče trojčkov g. Mastna k naj se oglasi v naši upravi, kjer je neimenovana doma pustila zanj nekaj denarja. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prtrodne ^3 HZ JOSefOVB ***** Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar zdravje S. br. 15.485 od 25 V 1935 Otroška olimpijada t Maribora. Vaa mariborska javnost pričakuje s nestrpnostjo vMfeoletno tradicijonaino olimpijado, da se zopet enkrst na/vžije čistega otroškega veselja ob pogledu na rajajočo deco. Otroško olimpijado bo priredil LSSK Maribor, oajvač zaslug pri tem pa Una nedvomno ga. Zora Ravnikov*. Spored olimpijade, ki bo v nedeljo 16. junija v mestnem parku, bo aelo pesiar. BinkoŠti na mariborskem otoku. Izredno lepo, prav poletno vreme je za patnike privabilo na Mariborski otok velike množice ljudi. Tako je bile prav za prav Sele tokrat otovorjena kopalna sesona, saj kopalci v vseh bazenih na otoku se skoraj prostora niso imeli. Mnogi so se zabavi s tem, da so opazovali ta pester živžav na Mariborskem otoku. Kopanje je bilo prav prijetno, saQ je temperatura vode do 22* C. Mnogi mestni avtobusi so komaj mogii sproti dovaiati množice, ki so bile namenjene na bas idilični in edanstveno lapi MaTiboraki otok. Obsodba morilca. V soboto Amo obširno poročali o razpravi proti 201etnemu morik» Gašperju, ki je letos 81. marca oa Kozjem vrhu umoril flOletnega urarja Franca Ter-tineflea. Morilec. Id je dejanje odkrito ki bree olepšave priznal, je bil za svoj sloflto obsojen na 20 let ječe na na trajno iagubo častnih driadv^janekih pravic. Gašper je r»bsodbo nvrno »prejel. Razvanjsk! gasilei na kulturnem polju. Oblaka četa z Razvanja pri Mariboru ni samo ob požarnih koJtastrofaf pod predsed-frtvom g. Ivana Visočnrilca vedno med prvimi pri rp&ev*anju. marveč ona dela tudi na notju kulture. Ramanjrfii gasilci se zavedajo. n*a morala vti humanost in kultura roko v roki. Zato so povabili abor malah mariborskih harmonikarjev pomlsdika Rde?esa kriza, ki «?o nod vodstvom svojega vodje ? Vilka ftuSterSifa odavali vabilu t ravest-io, da je delo jugoslovenskega pašništva In Rrlečftcra kris usmerjeno i**tim ciljem ne-proti Na vrtu pod gradom »Haufsanrpaeherc nad Hočami se je zbrala relika množica prijateljev razvanipkih gasilcev, ki "-o se divili izvajanju teh malih harmonikarjev-samaritanov Med programom je iakori-stil odmor predsednik gras-kik^ čete g. Ivan Vi-sočniik, ki se je zboru in vodji zahvalil za »odelovanje z eaeilci ter poudaril, da eo Rdeče križ. gasilstvo in Sokol med prvimi poiklicarii. da nspol-nik> oporoko pokojnocra viteškega kralja. V istem smislu ie govoril tudi vodja harmonikarjev PRK 3, SušterSH! in poudarjal, humanitarnost njihovih nastopov. Za zdravjem v objem lelenega Pohorja. Včeraj je poh;tela prva skupina na letovanje v Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. De>ci so žarela lica od v**selja. saj ve. da se bo vrnila z zelo- nocrn Pohorja zdrava. n>oj pred sodniki. V soboto dopoldne je mali ka-zeuski senat sodil 201etnegu posestniškega sina Jožefa P. iz Prezada pri Ptuju, k? ie bil obtožen, da je 55 aprila v Preža d u z nožem zabodel komaj 1 kletnega Martina Kockarja, ki je na mestu izkrvavel. Hfioine noči so je ubralo več fantov in žtra-1o kres. Pri tem so tud1 pili in kmalu so bili vsi razgreti od vina. N>ki objestni, ki ie znan pretepa?, je izzval prepir in prertep. Tzivalec ja pobegnil, zato pa so fantje navalila na obtoienca, ki je bil njegov prijatelj. Ta je v nemarnosti za svoje 2:vlnp«pje nntesnil nož in zamahnil okoli sebe. Pri tem je zadel RoSkarja, ki se Je nevarno ranjen zgrudil m kmalu nato umrl. ObtozVn-er se ja sam javil sodiSču. Dejanje je ioka}p opisoval sodnikom, in se resnično kesal. Ril ie obsojen po skrajni milost' le na 2 leti zapora. **** «l«l^«l©«*f uP€>*Mi*it* „*ic*jn;*>„ TABLETE ma hufsante Sastavljene la naravnih mineralnih soli in e kat rak to v. Proiavaja: apoteka MH. BAHOVEC, LJUBLJANA V vseh lekarnah 100 tabL — Din 46.-, 200 tabl._Din 74.-. Pregled koncertne turneje UPZ v Bolgari]! Lepi pevski uspehi slavenskih učiteljev so poglobili kulturne stike % bolgarskim narodom Iz Ptisla — Mestno načelstvo razglaSa, ila je mdnistrstiio financ odobrilo, da »me mestna ob&ina v proraeiKn^kem letu 1935— 1936 pobirati* občinsko uvoznino od vnega blaga, ki doape na ozemlje mestne občine ptujske na katerikoli n«6in. Prijava blaga in plečfilo đav&čnne ee mora Izvršiti v izTOErib kazenskih posledic v 24 urah po sprejemu odnosno uvozu blaga. V nasprotnem primeru ee Izreče kazen polec plačil© redne uvoznine še v trikratnem iznosu prikrajšane uvoznine. Za blago, tri dospe po Selezniei, ee plaouje uvosnina pri železnlSkd bla?ajni, za blago. aVjspelo po pos>t1. pni poetu! blagajni, z« vse ostalo Mapo. uvoženo na katerikoli dru? način, pa pri meetui blagajni. — Naii mali harmonikarji bodo letos prvič nastopili na javnem koncertu v sredo 12 .t. m. ob 20. v Društvenem domu. Malri harmonikarja eo se vee leto zelo pridno vadlii pod vodstvom učitelja g. Basa. Izvajali bodo samo tope narodne pesmi s harmoniko in petjem. Naatopilo bo 25 deklic in dečkov. Upamo, da bo neše občinstvo znalo pravimo oceniti trud naših malčkov in đo bo prireditev polno-številno poeetflo, zlaeti še, ker je člati dobdček namenjen RRK. — Letošnji nabori za mesto Ptuj bodo 25. t. m. ob 7. zjutraj v duMul oanovn: šoli. K naboru morajo priti vsi mladeniči, rojeni L 1S15, in vtri začasno ne«po sobni mladeniči, rojena 1. 1909. 1910, 1911. | 1912, 1913 in 1914. Rekrutna komisija bo { istočaano pregledala uniforme rezervnih oficirjev, ki so J*h dobili od Ariave, valed česaj- naj ee vei rezervna oficirji istega dne predstavijo rekrutna" koma«ji. Nadalje se pozivajo vsi rezervni oficirji, voj uradniki in obvezniki, ki se uimo prisegli, da bo naknadna zapariš ega 39. t. m. ob pol 12. dopoMne v osnovni deSfcl Sol!. — Neuspela žepna tatvina. Na zadnjem živinskem sejmu je poixkus.il svojo srečo z žepno tatvino komaj lTletni S. D., delavec iz Bednje na Hrvatskem. Posestnik Skaza Martin iz Zlatollčja je namreč prodal svojo kravo na 1010 Din. Takoj po kupčdji • ga je obstopilo več molkih, ki so govorili hrvatsko, in namah je začutil Skaza. kako mu nekdo sega v lep po lastnici. V zadnjem trenutku je tatvino preprečil. Tat je hotel umln nog pobegniti, pa ga je prestregla roka pravice, ki ga je odvedla na varno v napore ptujskega sodiAča. — Nezgoda. Bffletni viničar smigoe Anton s Brega pri Ptuju je bdi zaposlen pri sekanju drv. Nesreča je hotela, da mu je sekira spodrsnilo ter se je vsekal v lepo roko v zapestju. S hudo pofkodbo sr> ga prepeljal! v ptujsko bolnico. Naročite — čitalte „LJUBLJANSKI ZVON Že kmalu po češkoslovaški turneji je Učiteljski pevski zbor začel razmišljati o enakem izletji v Bolgarijo. Dvakrat je bilo vse pripravljeno za pot, toda obakrat je prišlo kaj navzkriž. Po vrnitvi pev. zb. Gl. M. pa sva z Dragom Supančičem izdelala tretji, definitivni načrt ter odpotovala februarja v Bolgarijo. Odločila sva se po razgovorih z našim sofijskim poslanikom, ministrom g. Cincar-Markovićem. z bolgarskim prosvetnim ministrom general-majorjem g. Radevim, s predstavniki Prosvetnega Sojuza in Sojuza narodnih zborov, da omejimo pevsko pot naših učiteljev iz raznih tehtnih razlogov zaenkrat le na južno Bolgarijo. Vsled tega sva obiska la po Sofiji Plovdiv. Staro Zagoro, Ka-zanlik. Sliven. Burgas in Jamkol ter se z lokalnimi faktorji o vsem potrebnem do podrobnosti dogovorila. Definitivni datum izleta pa je bilo mogoče fiksirati Is v sporazumu s centralnim odborom JUU ter prosvetnim in zunanjim ministrstvom. Spočetka je kazalo, da iz nase moke ne bo kruha, no, končno se je v nekaterih spornih vprašanjih dosegel sporazum in 14. maja je pevski zbor krenil na pot. Razen prometnih oblasti so nam šle vse druge najširokogrudnejse na roke. Na naši postaji pa so nam. ne vem zakaj, spočetka hoteli dati za 80 ljudi le en sam voz s 75 sedeži in še ta voz le do Beograda. Posrečilo se mi je kot vodji zbora, da sem skoro s pohlevno prošnjo izmoledoval še drugi voz. V Beogradu so nam oba voza dovolili do Sofije, na ponovno telefonsko intervencijo s strani sofijskih prometnih oblasti v Beogradu pa smo smeli oba voza obdržati do konca poti. torej po Bolgariji in zopet nazaj do Ljubljane. Od Mlade-novca pa do meje NPZ SI bil razen običajne uradniške polovične vožnje deležen nikakih »ekstra« dobrot. Bolgarske želez niče pa so nam dale 75% od znižane potne tarife. T Beograjska jugoslovensJco-bolgarska liga — okoli 500 ljudi v šestih reprezentativnih vagonih I. in II. razreda (računanega za 3. razred) — pa je imela prosto vožnjo do Plovdiva in nazaj Nič za to. Tudi tako smo se kolikortoliko udobno pomestili. Dobre volje ni manjkalo in ta je najboljše mazilo za popotne noge. Tako z naše. kakor z bolgarske strani odlično pripravljena turneja se je brez najmanjših nepričakovanih slučajnostih izvršila v najvzornejšem redu. strumno disciplinirano, s probojno žilavostjo, krepkim elanom in vsestranskim zadovoljivim uspehom. Niti na znotraj, niti na zunaj nikakih incidentov, niti zle volje, niti vzrokov za kakršnekoli intervencije. Zlasti pa moran podčrtati umetniško dovrSenost koncertov, strogo vzorne nastope zbora, neverjetno živo zvočnost in sočnost gla sov, presenetljivo spretno izbran program, ki je vsled visokega umetniškega nivoja poslušalce vsakokrat osupnil in jih končno zagnal v viharne, neskončne aplavze. Ognjeni krst je v Bolgariji prestal zmagoslavno novi dirigent pev. zbora Milan Per-tot. Z njemu lastno mirnostjo, točno aku-rateso, zavidljivo prisebnostjo, krepko energijo in prepričevalno doslednostjo je stal od prvega do zadnjega umerjenega zamaha kot skala v morju zvokov in ploskanja. Pri tako sigurnem pevovodji rudi govora ne more biti niti o najmanjši nesigurnosti pevcev. Ponosen sem, da sem smel biti vodja tako vzornega zbora in tako imponirujočih pevcev. Naj rekapituliram na kratko: Dr agom an. Prvi bolgarski pozdrav, prvo b Igarsko cvetje, prve bolgarske cigarete in slaščice, prva bolgarska poznanstva. Sofija. Grandijozen sprejem, zasuti v cvetje odzdravljamo, pojemo. Udobna, najčistejša prenočišča, drugi dan ogled mesta, položitev venca pri spomeniku Va-silja Levskega, zvečer nabito poln koncert. Entuzijastični pozdravi na odru, darila, odlikovanja. Banket v Koopu. — Sploh ti banketi! Vedeli smo, da so to ogromne žrtve, ki jih nam prinašajo ne baš v sijajnih gospodarskih razmerah živeči prijateljih, toda nismo kneH sil, da bi se jim uprli. Do smrti bi se bili zamerili. Naj o tej stvari dobro in umno razmišljajo vsi. ki pojdejo v Bolgarijo za nami Bolgarska gostoljubnost jo že sedaj dokaj napet lok. — Drugi dan izlet na Bojano, bolgarska večerja v Knjaievem: na rešetki pečeno meso in luk, luk, luk. Pesmi. kolo. Slovo. Plovdiv. Solnce, toplota. Na nebu, v očeh naših prijateljev, v naših očeh. Balkan na levi. Rodopi na desni. Marica, riževa polja, trta, rodovitnost, bogastvo. 2e te vidijo plovdivakl aijenitni griči. Godba, petje, pozdravi, cvetje, sprevod v center mesta. S početka strah pred prazno koncertno dvorano, saj so peli tu dan prej sarajevski železničarji. V hotelu »Molle* je 300 kuvertni banket gospodarstvenikov Zategnili smo začetek koncerta skoro za uro in glej. dvorana se je napolnila do vika Med poslušalci prva gospa prosvetnega ministra Radeva, na banketu ona »doma-činka«. Ni nesreče brez sreče. Domači pevci — poznamo jih rudi v Ljubljani — bi dan prej morali na pevsko pot v Varšavo. Smrt Pilsudskega nam je sicer vzela ministra Radeva, ki je bil komandiran na pogreb, obdržala nam jo pa plovdivske pevce, ki so nam vos večer na banketu prepevali Drugi dan otvoritev umetniške razstave ob nSsi navzočnosti Odhod, slovo. Prav za prav fe takole potovanje po začrtanem programu odvratno. Kadar hi najrajši ostal, mora« proč. kadar hi najrajši proč, moraš ostati. Stara Zagora. Morje cvetja. Rožno bombardiranje. Gazili smo po cvetju, kakor po senu na pokošenecn travniku. Vseh 30.000 prebivalcev je na ulici. Godba za godbo, krik, vik. ura. zdravo! Koncert, banket. Po kratkem spanju proti dolini ros! Kazanlik. Pozdrav, sprejem, kakor a ne bi imel sam car. ako bi prišel med svoje Kazanličane. In zopet banket, kar dv« celo, koncert, izlet k vsakemu Bolgaru najsvetejšem osvobodilnem spomeniku na Sipki, k ruski cerkvi sv. Nikolaja. Nazaj z brezumno avtomobilsko naglico. Spat1 Zjutraj široko razvita kupčija z rožnim oijem. Za nekatere dobra, za druge slaba Prva prav gotovo za Kazanličane. In že smo zopet na kolodvoru. Sliven. Enak program. Is kolodvora če/ koncertno dvorano, banket in postelja na kolodvor. Burgas Pontus Puxinus. Kot zdravilo vdihavamo po celinski vročini Hladni mor ski zrak. Najskrajnejša. najvzhodnej*;i točka našega izleta Tajinstveno črno morje! <"?rna morska tajinstvenost! Diven je pogled nanj z visoke obrežne »morske gradine«. Koncert in nato. kajpada, ban ket. Naslednje jutro, na praznik sv. Cirila in Metoda, smo ie navsezgodaj na nogah Slavnostno razpoloženje. Vse je na ulicah Vseh 40.000 duš Burgasa. 10.000 do 15.<"*> pa je mladine pri paradnem sprevodu. Vse koraka mimo nas kot neskončna voj«k;i Dve uri in pol so Šli in še ni bilo konca Od koma i shodivših otročičkov otrafklh zabavišč do grupe v vojni ovdovelih ženn z zastavicami, na katerih sta bila na#»lik:i na sv Ciril in Metod, se ie pomaknilo drug za drugim mimo nas gotovo okoli 10.000 ljudi. Burgas je štel 1. 1<>12 koma i 5000 duš Bolgarija je do te dobe ekspor tirala in importirala blago preko Srbije in Avstrije na zapad in obratno tudi taki. Od 12. leta dalje pa je bila navezana n:i koSčeh svojega (črnega morja in je morali zato hitro graditi njenemu gospodarstvu primeren trgovski pot. Rurgas je zatr. kmalu narasel na 40.000 prebivalcev Kljuh temu morajo tu nemara žene roditi dva krat na leto, saj tvorijo več kot četrtini 1 prebivalstva otroci in mladina. Prosil sem dobrega bolgarskega prijatelja, da mi je sproti označeval mimo okna defilirajoče grupe Rezultat: 8 osnovnih šol, 4 progim nazije, 1 moška. 1 deklf^ka, 1 trgovski gimnazija. 1 tehniško učilišče. eno stopan sko (trgovsko), 1 evrejska šola, 1 turška. 1 francoska, dve nemški, 1 italijanska. 1 glasbena šola, 1 sirotišnica. 4 otroška za bavišča, lovsko društvo, ki mu pripadajo že tudi otroci od 6. leta dalje, dve pevski društvi »Rodni zvuci« in »Prirodni zvuci*. biciklisti, naraščaj Junakov, nekaj dekli ških in ženskih društev, vojne vdove, invalidi, trije, štirje oddelki vojske, oddelek mornarice, šest dijaških godb. s šolami čez 400 učiteljev in učiteljic in se grupe ki jim moj informator sam ni vedel imen i In vse to je šlo v strumnem koraku, da je grme! tlak. z »ura« kriki mimo predsta viteljev oblasti in razen osnovnih šol vse v pestrih uniformah. Otroci italijanske ^o le v uniformi balile s fašističnim pozdr;» vom, učenci nemške šole s kljukastim križem. Kajpada so ti otroci v veliki ve čini otroci bolgarskih staršev, ki radi po šiljajo svojo deco v tujerodne šole. Srednješolsko dijaštvo se vzgaja v stro gem, skoro vojaškem redu. V diametral nem nasprotstvu s srednješolsko disciplino je široka svoboda univerze. Pritisk spod;' rodi na vse strani razmahnjen protest zgo raj. Raznovrstni neljubi procesi na sofij ski univerzi niso redkost. Kakor pri nas tako jo tudi tam doli intelektualnega bre/ poselnega proletarijata več kot preveč. V Stari Zagori so se še nedavno brezposelni advokati morali združiti v orkester, da so si priigrali vsaj kos kruha. T>alje.) Iz Celja —c O prazntklh je krasno šolnin«; \i< me omogočilo neAteto krajBfh Ln daljših izletov. Oelje >e bdk> oba dni kakor lz-umrlc TudB športnih prireditev nI bilo pač pa je bilo v Savtnj1! že prav iivah I no vrvenje. —C Izlet Jadranske straže v Bakar 1 Mariborski oblastni odbor Jadranski straže bo priredil ob blagoslovitvi Dom«. JS v Bakru izlet v Bakar in na gx>mj : Jadran. Posebni viak bo vozil v petek , dme 28. t. in. zvečer iz Celja z ba-zrin' bržega vlaka Ln bo imel udobne pulman« V soboto 29. t. m. agodaj zjutraj r»rih< v Bakar. Nato blagoslovitev Doma ln na nod.ua veselica v Bakru. V nedeljo dne 30 t. m. izlet s parni kom po Jadranu CKra Ljevica, Ortkvendca, Omi&alj, Malinska Krk, Sušak). CM bod iz Bakra v nedelj«-ob 21. Vsak udeleženec plača za vožnjo z vlakom ln parni kom, dva zajtrka, dva obeda in dve večerji ter prenočišče 220 Din. Prijave sprejema krajevni odbor JS v Celju (g C. Sadar, blagajnik mestnt hranilnice v Celju) Vsak udeleženec pla ča ob prijavi celotni znesek. —c Umrli so v celjski botalcJ: 6«etno zasebnica Barbara Lebičeva ls Zavod; ■ pri CeLjo. 401etna kočaHca Srna Kun-* červa in Kleti* redov 39 p. p. n.-i v Ojorgjevič e Črnega vrha pri Nisu. Pomlad. Pomlad je kot nalašč ustvarjena za študente. Tudi tisti. Id je v matematiki najslabše podkovan, lahko najde eno »neznanko, c » Stran 4, »SLOVENSKI NAROD«, dne H- junija 1980. StCV. 131 Ludvik WoIff: 24 BOGINJA DOBROTE ROMAN — Oh, kako žalostno je vse to, — je dejala Ingelena tiho. — Morda, vendar pa zdravo! Pri mojstru Schmackeitu sem se naučil marsičesa, čeprav je bil mož silno grob. Po dovršeni učni dobi sem delal v raznih tovarnah, končno sem se pa osamosvojil, ko sem bil še po starših podedoval nekaj stotakov. Moje podjetje je šlo dobro. Potem sem se oženil in žena, hči mesarja iz Zehdenicka, mi je prinesla v zakon za takratne razmere čedno premoženje. Tako sem lahko svoje podjetje razširil v majhno tovarno. Postal sem premožen, tovarno sem kmalu razširil. Prišla je vojna in obogatel »sem, tako obogatel, da sem moral nalagati svoj denar v najsmešnejša podjetja, ko sem bil poprej prodal z velikim dobičkom tovarno, ki je bila že pred polomom. In zdaj sedim tu kraj vas v Florenci na vrtu Boboli. Toda čemu vam vse to pripovedujem, gospodična Ingelena? — Ne vem, gospod Harland, — je odgovorila Ingelena ganjena po njegovi iskrenosti. — Pripovedujem vam to, — je dejal smeje, — zavoljo teh gospodov del Sarto, Botticelli in dragih dečkov. Jaz sem se moral v domači ljudski šoli najprej naučiti citati in pisatL Razen tega me je marsičesa naučilo življenje samo, toda to so bile samo praktične stvari, ki nimajo z umetnostjo nič skupnega. Zmisel za umetnost pa morata dati človeku vzgoja in šola. Zdaj vem to. Vse te krasne slike, ki se vi navdušujete za nje, meni ničesar ne povedo. Vidim vedno iste Madone, svetnike, kneze in kralje, ki so mi lanski sneg, ker ne vem ničesar o njihovi zgodovini. Slikarjev ne znam razločevali Ne vem, da slika Tizian tako, Filippi drugače in Raffael zopet drugače. Vsega tega se mora človek naučiti. Ce bi podarili p rolet are em z berlinskega vzhoda ves Pa-lazzo Pitti, bi ne vedeli, kaj početi z njim. Ali imam prav, gospodična Ingelena? Pritrdila je in žalost ji je odsevala iz oči. — In veste, kaj sklepam iz svojih duhovitih modrovanj? — Ne, gospod Harland. — Ne gre za komunizem denarja, gospodična Ingelena, temveč za komunizem izobrazbe. Če ne bo vsem ljudem dana možnost izobrazbe, če bodo mogli dajati samo kapitalisti svoje otroke vzgajat tako, da bi se mogli veseliti umetnosti, je treba vse slike in knjige sežgati. Na svetu ne sme biti izobraženega razreda, ki bi imel prednost pred drugimi. Ne sme se dogajati, da bi hodil jaz s topimi očmi kakor Eskimo mimo umetnin, ki prinašajo vam in drugim kapitalistom izobrazbe srečo in radost. — Zdi se mi, da previsoko cenite umetnost, — je menila Ingelena. — Življenje je mnogo važnejše od umetnosti. — Morda. O tem ne morem soditi. Vem samo, da sem vam često zavidal vašo radost, ki jo vam prinaša umetnost Prijela ga je za roko. — Oprostite, da sem vas mučila s slikami, gospod Harland. To je bil goli egoizem, ne pa domišljavost. — Zelo prijazni ste, gospodična, toda očitkov si ni treba delati, saj vem, da ste mislili z menoj dobro. Harland je bil nezadovoljen. Ingeleni je bil uničil radost, a sam pri tem ni ničesar pridobil. Ko sta se vračala po Via Strozzi, se je Harland za hip ustavil pred trgovino s starinami in pokazal na čudno bronasto figuro, zrooo mirno na ljudi. Bila je mlada žena, ki je imela desno nogo položeno čez levo, z desno roko si je pa podpirala zamišljeno glavo. — Koga predstavlja ta kip? — je vprašal Harland, kakor da se resno zanima za umetnost. S tem je hotel popraviti neugoden vtis, ki ga je bil napravil na Ingeleno. — Morda je to kipec Buddhe, — je odgovorila Ingelena, — Saj to je vendar ženska! — Da, saj res. Ne vem, koga predstavlja, — Stopiva v trgovino in vprašajva. Šele tedaj je Ingelena pozorneje pogledala kip. — Dražestna je ta ženska, če jo človek od blizu pogleda, Harlanda je veselilo, da se je njegovi spremljevalki zopet zjasnil obraz. — Kip je res lep. Kupiva ga za spomin ni Plorenco. Stopila sta v trgovino. Japonec srednjih let jima je stopil naproti in ju po-zdavil. Ingelena ga je vprašala, ah* predstvalja figura v izložbi Buddho. — Ne, gospa, — je odgovorfl Japonec, — to ni Buddha, temveč Kvanon. In povabil je gosta, naj sedeta, — Kdo je to, Kvanon? — je vprašala Ingelena — Nikoli nisem slišala o nji. — Tega vam ne verjamem, gospodična Gdrtzova, saj vendar vse veste, — se je pošalil Harland. — Kdo je Kvanon, res ne vem. — Kvanon je približno to, kar je v tej deželi Madona, — je hitel pojasnjevat Japonec in prinesel iz izložbe kipec ter ga postavil na mizo pred tujca. — Zelo lepa je, kaj ne? Neizmerna ljubeznivost in dobrota je odsevala z otroškega obraza boginje, ki je napolnila vso trgovino z blaženim mirom, božala srca in širila pljuča, da so lažje dihala. — Prekrasna je, — je ponovil Japonec in začel božati kip. — Kdor jo enkrat ima, se nerad loči od nje. Nerad bi jo prodal. Te trike poznamo, je pomislil Harland. — So različne vrste Kvanon, stoječe in sedeče, — je nadaljeval Japonec. — Ta tu je Okaderska Kvanon. — Jaz pa še vedno ne vem, kdo je Kvanon, — je dejala Ingelena tiho, kakor da se ne upa glasno govoriti vpričo boginje. — O Kvanon imamo legendo, draga gospodična Če dovolite, jo vam povem. Potem boste pa vedeli, kdo je Kvanon. Ingelena je prikimala — Kvanon je dosegla najvišjo stopnjo popolnosti in imela je pravico vstopiti v Nirvano. Odrekla se je pa bud-dbizmu, ker je hotela ostati še nekaj časa na zemlji in pomagati revnim ljudem. Živela je med ljudmi mnogo let ali stoletij ali tisočletij — kajti bogovom čas ni odmerjen — in pomagala jim je, jih tolažila, lajšala njihovo gorje, blažila srca ter vlivala ljubezen^ in dobroto v vse duše. Šele ko je mislila, da je že rešila svet vsega zla je zapustila zemljo in se dvignila v večno blaženost. — To je zelo lepo, — je pripomnila Ingelena in se ozrla na boginjo z drugačnimi očmi. Na lastne mišice in Hitlerjevo voljo Od ruskega boljševizma ]e prevzel hitlerizem dovoli, da je lahko potegnil za seboj pretežno večino nemškega Praktičen sinko. — Jurček, letos dobiš za svoj sedmi rojstni dan torte s sedmimi svečkami. — Papa, ali bi ne mogel dobiti sedem tort z eno svečko? Tudi res. — Zakaj se ne smemo nikoli bahati s svojim bogastvom, Janezek? — Ker bi nas utegnil slišati kdo iz davčnega urada. LJubljana, Junija. In vlak je odpdhal v noč. Se zadnji pozdrav Leipziga v morju lučic, potem pa drvimo po železni kači čez ravan v belem plašču pozne zime. a tam daleč izza zasneženih gorskih orjakov nam hiti naproti domovina. — *Kje domovina si, Se pod Triglavom okrog Karavank?« — bj se vprašal s pesnikom in sam bi si odgovoril: »Povsod po širnem svetu sem, kjer žive pošteni ljudje enakih misli in enakih želja, dobrih src m jasnih pogledov v svet. Povsod tam sem, kamor ne segata mržnja in zavist, kjer se druža zdrav razum z delom, kjer zmaguje človek brez priveskov nad priveski brez človeka. In ni se treba bati domotožja tistim, ki priznavajo mene, vse ravnine in morja, vse gore rn doline*, vse puščave in pragozdove obsegajočo domovino novega človeka« Samo se vsiljuje vprašanje: Kaj je napotilo vodstvo saške industrije, da je povabilo na velesejmu v Leipzigu zbrane novinarje skoraj vseh evropskih držav na potovanje po Saški? Mar se godi nemški industriji tako dobro, da lahko žrtvuje stotisočake za razvedrilo in zabavo inozemskih novinarjev? In kje tiči vzrok, da vabi leipziški ve-lesejem vsako leto novinarie ne samo iz evropskih držav, temveč tudi iz drugih delov sveta? Odgovor ni težak. Nesrečna politika pruskega junkerja pred vojno in med njo je pahnila Nemčijo po vojni v osamljenost, iz katere se mora za vsako ceno izkopati, če hoče živeti in procvitati. Zato pa žrtvujejo Nemci toliko za propagando, zato se tako željno ozirajo po prijateljih in zato jim je dobrodošel vsak tujec, ki zna biti nepristranski, da presodi njihove razmere tako, kakor so brez primesi nacionalnega šovinizma ali razredne mržnje .pa tudi brez olepšavanja. Nas so izrecno in opetovano prosili, naj povemo, če bomo sploh kaj pisali o svojem potovanju po Saški, samo to, kar smo sami videli in slišali. Prosili so nas. naj ničesar ne olep-šavamo, naj odkrito povemo, da se iz mnogih tvorniških dimnikov v Nemčiji ne vali dim ,da delo v mnogih tovarnah že dolgo počiva, ker ni naročil . Nemci odkrito priznavajo, da preživljajo gospodarsko in politično zelo težke čase. Viljemova dedščina ni lahka. Vprašanje zase je, ali je Nemčija pod Hitlerjevim vodstvom na pravi poti in kako dolgo bo mogla na tej poti ostati. Polovičarstvo ni nikjer dobro, najmanj pa v preoblikovanju in presnavljanju družbenih odnosov. Če vzamemo položaj tako, kakor je zdaj, je tre ba pribiti, da so mobilizirali Nemci v svojem prizadevanju po gospodarski in politični obnovi vse, kar se je sploh dalo. Od ruskega boljševizma je prevzel hitlerizem dovolj, da je lahko potegnil za seboj pretežno večino nemškega proletarijata m to mu daje tisto notranjo moč in odpornost, brez katere bi si ne upal tako samozavestno nastopati v mednarodni politiki. Obenem pa ni prevzel toliko, da bi bil odbil od sebe krvno in denarno aristokracijo. Tako sedi zaenkrat na dveh stolčkih in se počuti trdnega v sedlu. Ker osebni kult. pa naj bo osebnost še tako močna, ne more odtehtati močne ideje ,je Hitlerjev pokret kakor le-ščerba, ki ji je treba neprestano prihvati olja, da ne ugasne. Od tod izstop Nemčije iz Društva narodov kot uvod v poznejše kršitve versajske mirovne pogodbe vse do odkritega oboroževanja in formiranja močne redne vojske, od tod preganjanje Židov, sterilizacija, zahteva po čisti rasi. Od tod končno rudi kabinetno podiranje meja med razredi, ki jih je Fiihrer odpravil z eno potezo peresa. Ali so pa duhovi res prenehali biti duhovi, če kričim, da nočem, da bi me strašili, je drugo vprašanje . Na lastne mišice je postavila nova Nemčija svojo usodo m pritisnila ji je pečat Hitlerjeve volje. Od Viljema preko Hin-denburga do Hitlerja ni dosti manjši skok. kakor od Nikolaja TI. preko Kerenskega do Lenina in Stalina. Kakor sta ta dva skoka ©UA gum..? biser higiene KATERO MINERALNO VODO NAJ PIJEM? tako vprašanje si stavijo mnogi ljudje pod vplivom raznih oglasov ali druge reklame. Vzemite vedno tisto, ki vam zraven prijetnega okusa nudi tudi največ koristi za Vas organizem, a to je ROGAŠKA SLATINA! SIMPATIČNA GOSPA nesrečna v zakonu, prosi dobrosrčnega gospoda za posojilo 300 Din. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda« pod »Iskreno prijateljstvo 26/1960«. ~ ODDAM SOBICO "~~ prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom. — Gradaška ulica št. 8, I. nadstropje. 1962 SAMSKO STANOVANJE obstoječe iz sobe, kopalnice in predsobe, ali enosobno stanovanje z veliko sobo, kuhinjo, kopalnico in predsobo v moderni novejši hiši, sredi mesta iščem za 1. julij ali pozneje. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda* pod »Samsko stanovanje 1957«. la ŠPORTNE SUKNJICE Din 98.-, pumperice Din 48.-dobite pri PBESKEBJC, LJUBLJANA, Sv. Petem e, 14 Mag. štev. 24.077/35. RAZPIS MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI razpisuje javno ponudbeno Ikri taci jo: A. Za dobavo Utoželeznih izdelkov cestne kanalizacije. B. Za dobavo raznega lesa za mostove* C. Za dobavo cementa. Č. Za dobavo konopnienih cevi za čiščenje kanalov. D. Za dobavo cementnih cevi. Licitacija se bo vršila za vsako dobavo posebej v skrajšanem roku, in to v torek, dne 25« junija 1935 ob lt« uri v mestnem gradbenem uradu ljubljanskem, kjer se med uradnimi urami dobe razpisni obrazci in pogoji. MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI, dne 8. junija 1935. Predsednik: DR. RAVNIHAR VLADIMIR 1. r. ENTEL — AZUR — POSE izvrši ekspresno — Matek A Mikeš, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj). 54/L VLAGATELJI PRISTOPITE v zaščito lastnih interesov k »Društvu za zaščito vlagateljev«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/IL 56VL MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOLL, LJUBLJANA, Tvrseva cesta 6 (nasproti Nebotičnika) 55/L „MUZIKA", LJUBLJANA, Miklošičeva e> 4 (prej Knafljeva ulica stev. 4) Zaloga prvovrstnih klavirjev ftn najcenejša Izposojevalnica, — POPRAVILA In OGLAŠEVANJA se izvršujejo strokovnja-poceni. — Nizke cene; obročno odplačila! 46/L Hm » ELEKTROMOTORJE LN VENTILATORJE za istosmernl tok 300 in 150 voltov prodaja Mestna elektrarna po zelo nizkih cenah, V Ljubljani nudi iste motorje na posojilo za zmerno mesečno odškodnino. Za vroči poletni čas izposoja ventilatorje za minimalno najemnino. — Pojasnila dobite pri ravnateljstvu, Krekov trg 10/IL 53/L v bistvu različna, imata vendar skupno to. da gre tu in tam za najbolj strmo, a najkrajšo pot iz povojnega kaosa. Bolnika je treba zdraviti. Kaj je učinkovitejše, nož v kirurgovi roki ali mazilo v ranocelnikovi, bo pokazala bližnja bodočnost. Dva velika eksperimenta si stojita nasproti m samo vprašanje časa je, kdaj se bo eden pod pritiskom trdega življenja izjalovljen klaverno umaknil drugemu, zmagovitemu. Zgodovina nas uči, da prinašajo revolucije v svojih posledicah človeštvu duhovne in gmotne dobrine trajne vrednosti. Treba je pa ločiti krvave revolucije od kabinetnih. Ce zidam novo hišo na starih temeljih, jo zidam obenem na nevarnosti, da se mi bo porušila. Kabinetna revolucija se da gladko razveljaviti. Rooseveltu jo je razveljavilo vrhovno sodišče z utemeljitvijo, da je protiustavna. Politična okrepitev hitlerizma gre mnogo hitreje in lažje kakor gospodarska. Z načelno zahtevo, da se mora gospodarstvo v celoti in brezpogojno podrediti politiki, je prevzel hitlerizem vso odgovornost tudi za gospodarsko obnovo Nemčije. Ta je pa seveda neprimerno težja od politične odgovornosti. Naj se v vrstah najožje Hitlerjeve garde še tako samozavestno naglasa, da se i« nemško gospodarstvo uklonilo novi politiki, naj dT. Schacht še tako previdno za trjuje. da ne ukrene ničesaT brez dovoljenja m sporazuma s Fiihrerjem, eno je gotovo: tudi politika hitlerizma mora ubirati pota, ki jih narekuje gospodarski položaj. A niti gospodarskega življenja so ostale v Nemčiji v starih rokah in tu je tisto globoko notranje protislovje Hitlerjevega pokreta, ki ga bo treba še izravnati, če hočeš imeti človeka politično v oblasti, ga moraš obvladati prej gospodarsko. Hitlerizem kot političen faktor si je pa formalno podvrgel gospodarstvo, ne da bi ga obvladal. Tak je položaj vsaj na zunaj. Kako pa je na znotraj, je težko reči. Tu so na delu tajne sile v mednarodnem svetu, ki se igrajo z idejami in ideali kakor otroci z žogami. Ideali so samo enim sveti, drugi jih lahko po mili volji teptajo in zlorabljajo. Za ideje se morajo žrtvovati samo idealisti in naivneži, pametni j'h lahko menjavajo kakor rokavice. Gledan skozi taka očala se nam pa pokaže hitlerizem v nekoliko drugačni luči, kakor sicer. J. Z. Požigi za reklamo Zanimanje za knjige v Ameriki pojema, nekateri pa celo pravijo, da ga sploh nikoli ni bilo. Radio, kino in razna zabavišča pa ubijajo zadnja leta še tisto malo veselja do knjige, kar ga je bilo. Zato ni čuda, da si pomagajo avtorji romanov, ki hočejo, da bi ljudje njihova dela čitali in o njih debatirali, s pravo ameriško reklamo. Tako je chikaška policija aretirala 34 letnega pisatelja Karla Petersena, ki je baje zažigal kar na debelo. Petersen je sin angleškega industrijalca m na policiji je izpovedal, da je zažigal zato, da bi imel za prizore v svojih romanih dovolj gradiva. Pri požarih je dobival tudi no-v« ideje, saj so se odigravali dramatični prizori in tako ga je vedno bolj veselilo zažigati Mož je izjavil, da ima na vesti nad 300 požarov, kar bo pa najbrž močno pretirano. Sodni izvedenci bodo morali zdaj na poziv policije dognati, ali gre pri Peter-senu za takozvano piromani jo ali pa je požigalec odgovoren za svoja dejanja. Čujejo se tudi glasovi, da je hotel Peterson s požigi samo opozoriti javnost, da bi svoje romane dobro razpe-čaL Stari pisatelji so si prizadevali raz-pihati ogenj v srcih čitateljev, moderni pa potrebujejo pravi ogenj, samo da ta včasih pogoltne tudi njihova dela, kakor je bilo pred dvema letoma v Nemci jt 400 milijonov je podedoval Siromašnemu sprevodniku berlinske cestne železnice se je že drugič nepričakovano nasmehnila sreča. Njegovega imena berlinski listi nočejo izdati, ker bi sicer moža preveč nadlegovali s prošnjami. Iz Amerike je namreč prišla vest, da je podedoval v našem denarju nad 400,000.000. Tu pa ne gre za milijonsko dedščino po daljnem sorodniku, ki se mora razdeliti med vse zakonite dediče, raztresene po svetu, temveč za določeno dedščino po stricu, umrlem v Ameriki. Stric srečnega dediča se je izselil leta 1880, kot 18 letni fant v Ameriko, kjer je na Aljaski v potu svojega obraza kot zlat okop polagal temelje svojega poznejšega bogastva. Izseljenec ni bil v neposrednih stikih s svojo rodbino, pač se je pa zanimal za njeno usodo in vedel je, da je dobil 8 let po njegovem odhodu njegov brat sinčka, sedanjega sprevodnika berlinske cestne železnice. In pred svojo smrtjo je zapustil nečaku, ki je star že 46 let, vse svoje ogromno premoženje. Srečni dedič je sprejel vest o ogromni dedščini mirno in izjavil, da ostane v službi cestne železnice, dokler ne dobi iz Amerike milijonov. Potem bo dal službi slovo in si kupil posestvo v rojstnem kraju. Mož je rojen pod srečno zvezdo. Pred leti je bil prvič na konjskih dirkah, kjer je stavil na znanega konja 10 mark in dobil 9.000 mark. Zdaj je dobil mnogo več, ne da bil sploh kaj riskirai. Pogreb maršalovega srca V palači Belvedere v Varšavi je bi! v četrtek pogreb srca maršala Pilsud-skega. Komisija zdravnikov in j u ris tov je položila srce pokojnega maršala v srebrno žaro, ki so jo potem zapečatili ir pritisnili na njo pečat p rezidenta republike. Pogrebu maršalovega srca so prisostvovali poleg maršalove vdove in rcKibmskih članov prezident Moscicki, ministrski predsednik ter mnogi drugi vojaški in civilni dostojanstveniki. V četrtek zvečer je odpeljal iz Varšave vlak, ki mu je bil priključen poseben vagon, v katerem so žaro s srcem maršala Pilsudskega odpeljali v Vilno, kamor so odpotovali poleg vojnega ministra tudi mnogi generali. Žaro so odnesli v Vilmi v ostrobransko cerkev štirje polkovniki 1. legionarskega polka med gostim špalirjem šolske mladine in vojske. Spremljalo jih je 20 belooblečenih deklic. Maršalov nečak in pobočnik Le-pecki je odpotoval v Kaunas, kjer je pose til litovskega vojnega ministra v sadovi ekshumacije zemskfc ostankov maršalove matere, ki so jih prepeljali v soboto v VTmo. Za zvišanje dohodkov Na poštnem ravnateljstvu v Carigradu so ustanovili poseben oddelek, kjer proti primerni nagradi izpremeni vsaki ženski v potnem listu zabeleženo starost. Vsaka Turkinja se lahko napravi na potnem listu starejšo ali mlajšo, in prav so pričakovali v ministrstvu, da bo mnogo takih, ki se bodo zatekle v ta oddelek. In čudno, pretežna večina na hotela biti uradno mlajša, temveč starejša. Gre skoraj izključno za dekleta, ki hočejo doseči določeno starost, da bi se mogle omožiti. Zidaj je namreč težko dobiti moža tudi v Turčiji in dekle se mora požuriti, če že ima fanta, da si ne premisli. Sicer pa pri tem ne riskira jo mnogo, saj se dado potem spet uradno pomladiti in stvar je v redu. Starejše dame se še ne pn-glašajo, da bi postale uradno mlajše. Najbrž ne zaupajo ministrstvu, ali pa morda mislijo, da so jim nastavili past. Pa tudi tako ima ta urad na pošti lepe dohodke. V japonskem kolonijalnom ministrstvu pa preskrbujejo svojim uslužbencem za mal denar neveste. Gre za uradnike južnomandžurske železnice, ki žive daleč od Tokija m drugih večjih mest tako, da nimajo prilike seznanit: se s čednimi dekleti. Ministrstvo razpošilja posebne formularje, ki jih dekleta izpopolnijo, potem pa dobi te formularje 6000 samskih uradnikov, da si bodo lahko izbrali žene. Toda formularje dobe samo taki, ki nimajo plače zasežene, torej ki bodo lahko žene preživljali. Tako torej skrbi japonski ministrstvo za svoje uslužbence in za državno blagajno. Izumitelji polnilnih peres V Bloomburgu v državi Pennsylvania je umri te dni veledndustrijec Pavel Wirt, star 85 let. Wirt je bil znan kot kralj nalivnih peres in veljal je za izumitelja polnilnega peresa. V resnici ga pa ni izumil, temveč samo izpopolnil. Že v »Journal d' trn voyage a Pariš« iz 1. 1657—1658 čitamo o možu, ki je prišel na praktično misel, kako olajšati pisanje. Izdelal je srebrno pero, napolnjeno s črnilom, ki se ni posušilo. Ne da bi pero pomočil v črnilo, je lahko z njim popisal celo stran papirja. Svoja peresa je prodajal po 10 do 12 frankov in v poročilu o novem izumu je rečeno, da bo izumitelj nedvomno obogatel, čim postane njegov izum splošno znan. To poročilo datira iz leta 1862. V Nemčiji je začel mehanik Scheler iz Leipziga leta 1783 izdelovati popotne peresa in prodajal jih je po 10 gro-šev. Tudi to so bila primitivna nalivna peresa V Italiji so začeli rabiti polnilno pero proti koncu 18. stoletja. V Angliji sta bila Bartholomew Thoosch leta 1809 in John Schaffer leta 1819, ki sta patentirala izdelavo polnilnih peres, a leta 1821 je objavil Honau razpravo o svojih polnilnih peresih, ki so bila že močno podobna sedanjim. Za svojo sedanjo obliko se morajo polnilna peresa zahvaliti te dni umrlemu veleindustrijcu Wirtu. SPORT Velika kolesarska zvezdna drrka v Celju. Klub slovenskih kolesarjev v Celju razpisuje za nedeljo dne 16. t- m. 13. veliko propagandno zvezdno dirko v Cedjc a naslednjim sporedom: Proga Zagreb — Celje: start v Zagrebu ob 5. zjutraj, cdlj pri Crrenadirjevi brvi na Polulah pri Celju. Proga Ljubljana — Celje: start v Ljubljani ob 6. zjutraj, cdlj na Krekov! cesti v Celju. Proga Maribor Celje: start v Mariboru ob 6., cilj na Krekovi cesti v Celju. Proga Slovenjgradec — Celje: start v Slovenjgradcu ob 6., cdlj na Krekov! cesti v Celju Proga Celje — Groblje — Celje: start ob 6 na Krekovi cesti v Ce kju. cdlj ie to tam Pravico udeležbe Imajo vai dirkači, ki Imajo savezno lioenoo za L 1935. Prijaviti se morajo svojemu pod-savezu najpozneje do petka dne 14. t. m Pravico vožnje imajo na progi, ki je dolo cena za njihov pode a vez. Vozi se po do kvcilih tehničnega pravilnika Kolesarske ga saveza kraljevine Jugoslavije. Strogo je treba ravnati po cestno-poiicijskib predpisih. Vsak dirkač vozi na lastno o