Št. 15 (994) Leto Xa NOVO MESTO, četrtek, 10. aprila 1969
OD 10. DO 20. APRILA Nestalno vreme s pogostimi padavinami in ohladitvami, zlasti sredi aprila in okrog 19. aprila. Vmesna izboljšanja ne bodo trajala več kakor 2 dni.
Dr. V. M.
NAŠA ZASTAVA,
nekdaj simbol boja in zmage, danes simbol miru in svobodno
ljudske volje!
I zastavami
bomo v nedeljo pripomogli k svečanemu vzdušju volitev ter tudi tako izrazili našo narodno zavest in državljanski ponosi
Republiškega praznika v Velenju se bo udeležil tudi predsednik TITO, pričakujejo pa nad 100.000 ljudi
Usklajene pokojnine
PRED 27. APRILOM
Slovenski praznik v Velenju
Prvič bomo letos slavili 27 april, dan ustanovitve Os-sobodilne fronte slovenskega naroda, kot republiški praznik. Pomembna obletnica bo združena s proslavo petindvajsetletnice pohoda slavne XIV. divizije na štajersko, oboje pa dobiva Široko, vseslovensko obeležje, bot ga v rssnioi oba dogodka tudi miata za našo preteklost, za usodnost odločitev v letih revolucije in kot kažipot v bodočnost.
Proslava v Velenju, kjer bo osrednje in veličastno srečanje, v nedeljo, 27. aprila, °b 11. uri na velikem prostoru pred občinsko skupščino, bo poudarila delež Štajerske in Koroš-ce v letih NOB. Njun prispevek je več-kot navadno mislimo. Pohod legendarne Štirinajste divizije s Suhorja nad Meb-o v zasužnjemjo štajersko Je aa Slovence prav gotovo tako pomemben, kot so Kozara, Sutjeska in druga najslavnejša prizorišča bojev jugoslovanskih narodov aa svobodo in nov družbeni red. Zato se bodo 27. aprila zbra-v novem Velenju tudi bor-drugih štajerskih in koroških partizanskih enot, prišli pa bodo tudi borci, aktivisti ln delavni ljudje ter mladina Iz vseh slovenskih po-crajin.
Zanimanje za velenjsko srečanje narašča iz dneva v dan. Kakor smo zvedeli, je obljubil udeležbo na zboru v Velenju budi predsednik republike tovariš Josip Broz Tito. Prav gotovo se bo zbralo na ta veličastni praznik nad 100.000 ljudi iz Primorske, za-
(Nadaljevanje na 5. str.)
I Volitve so postale naše redno samoupravno delovno opravilo:	so
naša dolžnost in pravica, da sodelujemo pri upravljanja države. V ne-I del.jo bomo volili odbornike domače
I občinske skupščine, razen njih pa tudi poslance republiškega in zveznega družbeno političnega zbora. Ko jim bomo dali naše glasove, se bomo v j novih skupščinah še bolj zavzemali ! ta to, da bo imel delovni človek odlo-; čujočo besedo pri vseh političnih od-{ ločitvah. Se zavzeteje bomo razvijali samoupravno demokracijo na vseh rav-
neh. V socialistični družbi bomo z združevanjem naporov vseh naših delovnih ljudi dalje razvijali socialistično republiko Slovenijo v visoko razvito ekonomsko in družbeno skupnost, ki temelji na samoupravni ureditvi
Zato bomo šli na volitve! V svobodno združenem delu nas družijo skupne koristi, da si po lastni volji in v neodvisni državi, nikomur hlapci in podložniki, zgradimo našo, slovensko in jugoslovansko samoupravno družbo.
volivci svojega poslanca zelo pogosto srečavati v svoji sredini. Kaj porečete na to?«
»Predvsem bi rad izrabil priložnost, da povem voliv-oem, ▼ kakšnih razmerah dela poslanec, ki je obenem zaposlen in ki torej ne more obiskati vsakega zboira volivcev, kot bi nekateri radi. Predvsem razumem to željo volivcev, rad bi jim povedal le, da so še druge poti, po katerih lahko pride poslanec do spoonanja o resničnih problemih m pobudah delovnih ljudi. Potemtakem ne smemo soditi poslanca po tem, kolikokrat ga videvajo na raanih sestankih, temveč tudi po tem, afi Je povezan s viri žiivftjanja, ali je pošten ▼ odnosu do ljudi in ald po
ŠTAJERSKA
KOROŠKA
v
REVOLUCIJI
osrednja
proslava
Štajerskih
irt
koroških
partizanskih
enot
xiv. divizijo
ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1969 „ VELENJE?
Nabiral vijolice in utonil
Dušan Ban, 7, učenec 1. razreda osnovne Sole v Šmihelu, stanujoč Nad mlini 8, se je 8. aprila s sošolcem Milanom V©Umirovim vračal iz Sole. Med 16. in 17. uro Je pri Sti-netovem mlinu, med tem ko je ob Težki vodi nabiral Vijolice, zdrsnil v potok. Sošolec Je tekel po pomoč, vendar je ta prišla prepozno. Novomeški gasilci so po eno-inpolumem iskanju potegnili iz vode Dušanovo trupelce. S težko prizadeto Banovo družino sočustvujejo vsi prebivalci.
S tako uskladitvijo pokojnin so naOrvač pridobili borci, ki so odšli v partizana 1943. Njihova pokojnina se bo povečala za 161 din. Borci ia lete 1942 bodo dotofil več 94,5, bared is leta 1941 pa 70,5 din več kot pred. To pa ne velja za spomeničarje, ker pripada tam stoodstotna pokojnina, torej 960 din, kot zanaša tudi nova, poenotena osnova za vse borce do 8. septembra 1943.
V komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mesto so povedali, da bodo nove pokojnine izplačan maja, ko bodo prejeli borci tudi razliko za čas od 1. Januarja 1969 dalje.
Maja začno graditi cesto Gradac - Semič
Občanska skupščina Črnomelj je na zadnji seji sprejela sklep, da bo v sodelovanju z metliško občino najeda 3 milijone din posojila pri komunalni banki Ljubljana za gradnjo oeste Gradac—Semič. Tovarna Iskra v Semiču bo h gradnji primaknila 500.000 din. Načrta za rekonstrukcijo oeste so že v izdelavi in vse kaže, da bodo žu maja začeli graditi. Cesta bo letos dograjena, prihodnje kv_ to pa namerava Iskra itz svojih sredstev plačati Se asfalr tiranje pod do semdške železniške postaje.
Zvezna štafeta skozi Novo mesto
Zfvetzna štafeta mladosti bo šda letos spet skazi dolenjske kraje. V Novem mestu Jo bodo sprejeli 24. aprila ob 11.30 na Glavnem trgu, kamor bo dospelo še šest občinskih in šest štafet is večjih delovnih organizacij v novomeSki občani. Na Glavnem trgu bodo štafete sprejeli s krajšim mitingom, kjer bodo prebrali budi pozdrav« Novomeščanov tovariša Titu za 77-letnioo njegovega rojstva.
ZVEZNA SKUPŠČINA MORA CIMPREJ REFORMIRATI ZAKONODAJO
Ni vseeno, kako zastopamo Slovenijo!
Poslanski kandidat Franc Šetinc o nalogah poslancev in skupščine - »Naša republika bo morala pokazati večji interes do dela v zvezi«
Republiški iavršni svet je nedavno določil novo pokojninsko osnovo za boroe NOV. Ta znaša 960 dinarjev in Je enaka za vse borce, ki so stopili v NOV do 8. septembra 1943. Pokojnina, izračunana n*> tej osnovi, znaša 816 din. Nanjo imajo pravico moški, ki so dosegli vsaj 20 let pokojninske dobe, ženske pa, če imajo vsaj 18 let pokojninske dobe.
Bogdan Osolnik in Ludvik Zajc med prosvetnimi delavci
Poslanska kandidata Bogdan Osolnik in Ludvik Zajc sta obiskala sobotni zbor prosvetnih delavcev trebanjske občine in odgovarjala na številna vprašanja. Na zboru so počastili tudi 50-let-nioo ustanovitve KPJ. O tem zgodovinskem dogodku je govoril Janez Gartnar, član ObK. ZKS.	M.	L.
0bi9fk Franca Popita in Bojana Polaka
Predsednik CK ZKS Franc Popit in načelnik štaba za splošni ljudski odpor Slovenije general Bojan Polak sta v torek obiskala Trebnje. S predstavniki občinske skupščine in druzibeno-poiitičnih organizacij sta se pogovarjala o vseljudski obrambi v občim.
V nedeljo spet „Partizanski kurir"
Novomeški taborniki bodo v nedeljo izvediU na Gorjancih tradicionalno terensko igro »partizanski kurir«. Osem izbranih kurirjev bo skušalo tajno 'prenesti sporočila iz smeri Novega mesta čez javke na koto 503 nad vasjo Cerovec. Na področju med Težko vodo in Badovin-oem jih bodo skušale prestreči zasede in jim zapleniti pošto. Po končani igri bo tabornikom ob ognju pripovedoval partizanske spomine udeleženec NOB, aa malico pa bo pripravljen golaž.
»Tovariš Šetinc, najbrž •te imeli že večkrat priložnost slišati, da želijo
skuša kar najbolj avesto spremljati življenje.«
»Kakšne dolžnosti čakajo zvezno skupščino v naslednjih štirih letih?«
»Prihodnji mandat dtaup-ščdn, ne samo avecane, bo zelo odgovoren. Oe hočemo n-resničiti obete, ki jih Je dal Tito v svoji sklepni besedi na IX. kongresu ZKJ, da bomo namreč na prihodnji kongres prišli z zmago reforme in seveda e manj grehi, potem bomo morali krepko delati. Zvečana skupščina bo morala storiti vse, da delovnim organizacijam, občinam in delovnim ljudem nasploh olajša uresničevanje reformnih nalog, ne da jih pri tem ovira s počasnostjo pst izpolnjevanju gospodarskega, deviznega in na vem te kak-
šnih sistemov z nepotrebnim administriranjem ipd. Predvsem pa j« potrebno, da
(Nadaljevanje aa 5. str.)
Št. 15 (994) Leto Xa NOVO MESTO, četrtek, 10. aprila 1969
           /' '-/'i- 2... * iii:.-.,. ' ^ -V.’ *•*. .'•\r „uul'* *
IllUHNMIKHIlflKil
tedenski
mozaik
»Ali je res,« je vprašal neki Rus, »da je češkoslovaška prosila Sovjetsko zvezo za pomoč?« »Res,« se je glasil odgovor. »Prosila je že leta 1939 (ko jo je napadel Hitler), na pomoč pa smo ji lahko prišli šele lani. ... Skupina švedskih znanstvenikov je ugotovila, da tudi v odnosih med razvitimi in nerazvitimi deželami velja pravilo »topovi namesto masla«. Po statistikah so ugotovili, da industrijsko razvite države pošiljajo državam v razvoju dosti več orožja kakor gospodarske tn tehnične pomoči. .. . Kanadski premier Trudeau, ki je nedavno obiskal predsednika Niiona v Washingtonu, je v novinarskem klubu med drugim povedal: »Živeti v vaši soseščini, je kakor spati s slonom. Najsi je zverina še tako prijateljska in dobrodušna, če se lahko tako izrazim, čuti človek vsak njen Qib in vzdih. ... Španska vlada je zahtevala od ZDA milijardo dolar jev porniči kot pogoj za obnovitev sporazuma o ameriških oporiščih v Španiji, ki je zdaj potekel. Z razvojem raket Ameriki ta oporišča niso več tako zelo potrebna. Španci so popustili na 700 milijonov dolarjev. Kaže pa, da se bodo morali zadovoljiti z 200 ali 100 milijoni dolarjev. ...Po obisku v Nigeriji je premier Wilson dejal: »če bi zdaj ustavili pošiljke orožja Nigeriji, to ne bi bilo nevtralno dejanje, ampak zločin prot: Nigeriji.« Pozabil je pripomniti, da bi bil to tudi zločin proti britanskim investicijam v Nigeriji, ki so vredne nad 200 milijonov dolarjev. ... Zakonodaja v Južnoafriški republiki, kjer vlada najhujši rasizem, je zelo stroga kar zadeva mešane zakone in »mešane odnose«. Tako so zdaj obtožili profesorja Blackinga, da je prekršil zakon o rasni čistosti, ker je imel nedovoljene odnose z dekletom indijskega rodu. Glavna priča pred sodiščem je bil policaj, ki je splezal na drevo in skozi presledek med zavesama na oknu opazoval... Kaže, da bodo Čehi drago plačali svoje navdušenje ob hokejski zmagi nad sovjetskim moštvom. Prvi obrok — med drugim — je 45.000 novih sovjetskih vojakov, ki »o baje prišli nudit bratsko pomoč zapeljanemu češkoslovaškemu ljudstvu. Napovedujejo pa še nadaljnje obroke______
Odločitev slovenske skupščine
Javna razprava o gospodarjenju z gozdovi — Sklepi glede vodnega gospodarstva — Komunalne takse bodo vrnjene — Večji neobdavčen del sklada skupne porabe za izobraževanje — Stališča do elektro gospodarstva
Pretekli teden so v slovenski skupščini opravili celo vrsto zadev. Sprejeli so sklepe in priporočila glede razvoja vodnega gospodarstva; izvršnemu svetu so naročili, naj pripravi gradivo za javno razpravo o gospodarjenju z gozdovi, odpravili so zakon o komunalnih taksah na motorna vozila, povečali neobdavčen delež skladov skupne uporabe za izobraževanje in določili stališča glede integracije elektrogospodarstva. Poglejmo si te stvari malo podrobneje.
Republififci in gospodarski zbor sta razpravljala o gospodarjenju z gozdovi. Glede tega je namreč med krneti precej nerazpoložen j a, ki pe izvira predvsem iz tega, da knajo malo besede psi
TELEGRAMI
WASHINGTON - Pomembni premiki se dogajajo za kulisami pariških pogajanj o Vietnamu in delno tudi t javnosti. Predsednik Nijcon je namignil na tajna pogajanja s Severnim Vietnamom Zunanji minister Rogers pa je Izjavil, da bd ZDA začele umikati svoje čete iz Južnega Vietnama, če bi jih začel umikati tudi Hanoi.
PRAGA — Vse kaže, da Moskva te ni zadovoljna z najnovejšimi ukrepi vodstva CSSR v zvezi s nedavnimi demonstracijami v deželi. Poročajo, da sta obrambni minister Grečko in njegov namestnik Semjonev nezadovoljna s temi ukrepi, češ da so preblagi.
MOSKVA - V zadnjih dneh je čutiti okrepljena prizadevanja sovjetskega tiska, da bd »razložil« bralcem in opravičil tako ime novano teorijo B režnjev a o omejeni suverenosti socialističnih držav, pri čemer seveda ni mišljena omejena suverenost Sovjetske zveze.
HELSINKI — Kongres KP Finske je prejšnji teden potekal v znamenju ogorčenega boja med naprednejšim tn stalinističnim, konservativnim krilom. Finska partija Je lani avgusta obsodila okupacijo CSSR, na kongresu pa Je to stališče pod pritiskom kon servativnih sil močno ublažila Sprejeli so sklep o razcejntvi par-tije na dve organizaciji.
MOSKVA — Sovjetski tisk je spet grobo napadel jugoslovanske časopise in revije, da pišejo v protisovjetskem tonu. Z enostranskim in popačenim opisovanjem pisanja našega tiska in z zamol Čanjem dejstva, da Jugoslovanski tisk tudi dosledno objavlja sov Jetska uradna stališča, skuša sov Jetska propaganda zamegliti hist to nadeve in prikazati Jugoslovan sJd tisk kot nesocialističen
upravljanju s sredstvi, ki jih gozdno gospodarske organizacije pridobivajo iz zasebnih gozdov. Od tod tudi predlog, na£ bi zakon tako dopolnili, da bi se kmetje združili v sScupnosti pri gozdnih gospodarstvih. Te bd povsem samostojno razpolagale s sredstvi, ki pritekajo iz zasebnih gozdov. Samega bistva zakona in njegovih temeljnih načel pa ne bi spreminjali, se pravi, da zasebnih gozdov ne bi izločili iz GG. Izvršnemu svetu so naročili, naj pripravi do 1. julije gradivo za javno razpravo o teh zadevah. Pomembno je tudi to, da kmetje ne bi plačevali biološke amortizacije za les, ki ga sami porabijo.
Zbora sta sprejela tudi sklepe in priporočila glede nada'jnjega razvoja vodnega gospodarstva, ki je bilo doslej precej zanemarjeno. Bistvo pri tem je, da je treba pripraviti dolgoročni program razvoja te dejavnost: in na tej podlagi tudi določiti redne vire financiranja.
Za avtomobiliste pa je vsekakor najbolj zanimiva odločitev zborov, da se odpravijo spremembe zakona o ko munalnih taksah, s katerimi so bile uvedene takse na motoma vozila. S tem, da je zakon odpravljen, bodo morali vsem, ki so takse plačali, le-te vrniti tako za lani kot za letos. Izvršni svet pa se bo dogovoril z občinami, kje zbrati denar, da bi občanom takse vrnili.
Spremenjen je tudi zakon o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe. Po tej spremembi se prispevek od skupne porabe ne plaču
Na prvem mestu: lani lesna industrija
Med industrijskim blagom zavzema izvoz proizvodov lesne industrije 17,8 odstotkov in je bil v letu 1967 na drugem mestu v SRS, lani pa se je povzpel že na prvo mesto. Kovinska industrija Je pred dvema letoma vodila v Sloveniji glede izvoza; zdaj Je tretja, obdržala pa je odstotek udeležbe v skupnem izvozu.
Wim
'1	3
>
! 'v' ■ V/ U ‘
.A. Vfi
NA USSURIJU NIC NOVEGA — STRELJANJE SE NADALJUJE, je poročal * torek pod to sliko časopis Sovjetskaja Sport. Na sliki vidimo sovjetskega stražarja Jurija Vahruševa, kako z dvojnim teleskopom opazuje kitajske premike na drugi strani zamrznjenega Ussurija. Znabiti bo prav na Ussuriju skrivnostni kitajski partijski kongres uresničil kakšen svoj sklep?	Telefoto:	APN
je od tistih sredstev iz tega siklada, k: jih gospodarske organizacije namenijo za izobraževanje. Gre za strokovno šolstvo, za tečaje, štipendije itd. Neobdavčen del pa znaša največ 2,5 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov delavcev, izplačanih v koledarskem letu. Ta zakon se uporablja od 1. januarja letos.
Skupščina pa je določila tudi stališča do nameravane integracije jugoslovanskega elektro gospodarstva. Obstaja namreč predlog, da bi vse to združili, določali b: enotne cene in bi s tema cenami krili tudi vse izgube, kjerkoli bi nastale. To pa pomeni, da bi rentabilne elektrarne pokrivale izgube nerentabilnih Razen tega so namera vali določiti, da bi se nov-gradnie do’očale v enem cen tru in da bi tudi sredstvi zanje zbirali iz vsega elek^o gospodarstva Skratka, gre za ponovno centralizacijo, kakršna je bila pred zakonom o elektro gospodarstvu. Slovenska skupščina ‘je proti takemu združevanju, ker je planiranje energetskih virov sestavni del nacionalne politike in ker se zavzema za čiste račune ter naj plača izgubo tisti, ki jo je povzročil. Ni pa proti tehnološkemu povezovanju elektro gospodarstva, saj se tako povezuje ves svet.
V. J.
tedenski zunanjepolitični pregled
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
m ZIS BO STEL 20 ČLANOV —
Predsedstvo in izvršni odbor zvezne konference SZDL sta obravnavala in sprejela poročilo Mitje Ribičiča, mandatarja za predsednika zveznega izvršnega sveta, o posvetovanju za sestavo bodočega zveznega izvršnega sveta. Le-ta bo štel 20 članov: iz vsake republike po trije, ic Kosova in Vojvodine pa po eden. Nova zvezna vlada se bo lotila zlasti treh poglavitnih nalog: sestave srednjeročnega družbenega plana za naslednje obdobje, revizije zvezne zakonodaje ter modernizacije in preureditve zvezne uprave.
Doseženo je tudi soglasje o tem, kako naj bd sestavili vodstvo zvezne skupščine. Le-ta naj bi imela poleg predsednika (za to mesto Je predlagan dosedanji predsednik Mi-lentije Popovič) šest podpredsednikov (med njimi mora biti ena ženska). Predsednika 1 zbora narodov mora predlagati SR Hrvatska (ki je predlagala Mika špiljaka, sedanjega predsednika ZIS), republike Cma Gora, Makedonija, Slovenija in BiH pa predsednike drugih zborov
■ KOMUNALNE TAKSE BODO VRNILI — V republiški skupščini so sprejeli zakon, ki odpravlja spremembe in dopolnitve zakona o komunalnih taksah na motoma vozila, sprejete v lanskem februarju.
Občine morajo te takse za lansko in letošnje leto vrniti lastnikom motornih vozil.
■ NARAŠČANJE CEN POPUSTILO — Po podatkih zveznega zavoda za statistiko je dokaj hitro
Kako bo sestavljena nova zvezna vlada?
naraščanje cen v januarju in februarju marca že precej popustilo in se je trg znova umiril.
■ PREUSMERITEV NEKATERIH BOLNIŠNIC — Število tuberkuloznih bolnikov se je v Sloveniji že močno zmanjšalo, zdravljenje bolnih pa je zdaj tudi precej krajše, ker je učinkovitjše. Zato bi lahko kakih 800 postelj v sedanjih bolnišnicah za TBC uporabila za druge zdravstvene namene. Osrednja znanstveno-zdravstvena ustanova za TBC naj bi ostal Golnik, druge specialne bolnišnice za zdravljenje tuberkuloze (npr. Pohorski dvor, Sežana itd.) pa naj bi združili s splošnimi bolnišnicami ali jih preus-
merili na zdravljenje drugih bolezni.
■ NAŠLI PREŠERNOV PORTRET — Slikar Prane Kurz v. Gol-denstein (živel je od 1807 do 1878) je napravil portretno skico pesnika dr. Franceta Prešerna, ki naj bi bdla objavljena leta 1838 v zbirki »Slovenske pesmi kranjskega naroda. Toda avstrijska cenzura tega portreta ni dovolila objaviti. Slikar je pripravil tudi portreta pesnika Valentina Vodnika in jezikoslovca Jerneja Kopitarja. Prešernov portret so dolgo zaman iskali, zdaj pa so ga našli pri pregledu zapuščin omenjenega slikarja.
■ V ZADRL NOVO LETALIŠČE
— V Zadru bodo 19. aprila odprli civilno letališče, ki bo imelo 2000 m dolgo pristajalno stezo, postavljeno pravokotno na 2500 m dolgo pristajalno stezo, ki je že doslej služila vojnemu letalstvu. Gradnja letališča je stala 30/milijonov din.
■ PONUDBA SPLITSKI LADJEDELNICI — Znana ameriška petrolejska družba »Mobiloil Shell« je poslala splitski ladjedelnici ponudbo, naj bi prevzela gradnjo treh velikanskih tankerjev po 250.000 BRT. Največja doslej zgrajena ladja v splitski ladjedelnici je indijska ladja z nosilnostjo 88.000 brt. ki so jo splavili pred 14 dnevi
Če je bil ie potreben dokaz, da varšavska peterica s Sovjetsko svezo na čelu ni nič rešila, ko je lani 1. avgusta okupirala češkoslovaško, je prišel v zadnjih dneh. Trenutni položaj v CSSR je tako napet in negotov, kakor še nikoli po lanskem avgustu.
Povod za najnovejši sovjetski pritisk so bile nedavne demonstracije, ki so izbruhnile po vsej češkoslovaški, ko je hokejsko moštvo ČSSR porazilo sovjetsko moštvo v Stockholmu. To so bile hkrati manifestacije in demonstracije. Manifestacije veselja ob zmagi in demonstracije odpora proti sovjetski okupaciji dežele, s katero se Čehi in Slovaki r** morejo in ne morejo sprijazniti.
Moskva je izkoristila dejstvo, da so demonstranti med drugim razdejali poslovalnico Aeroflota, sovjetske letalske družbe, v Pragi. To ni bilo ne razumno ne pravilno. Toda ali je mogoče narodu, ki je pod tujo okupacijo, res tako zelo zameriti, če se spozabi? Koliko podobnih demonstracij je na Zahodu proti Američanom, proti NATO, a vendar zato Washington ne pošilja not vladam, ki so članice NATO, ie manj jim grozi z okupacijo. Kaj bi se zgodilo, če bi ameriške čete, potem ko jim je de Gaulle velel oditi ie oporišč v Franciji, okupirale Francijo? To bi bilo kratko malo nepojmljivo. In vendar je tudi češkoslovaška suverena država.
Najnovejši dogodki so dali Moskvi povod, da je z vso silo pritisnila na češkoslovaško partijsko ln državno vodstvo. Najprej so prišli v ČSSR sovjetski obrambni minister Grečko, njegov namestnik Semjonov in celo spremstvo visokih generalštabnih oficirjev »obiskat sovjetske gar nizije« v ČSSR. Nato je moskovska »Pravda« ostro napadla demonstracije in imenoma obsodila podpredsednika skupščine Smrkovskega, češ da je sodeloval pr! demonstracijah. Nič ni pomagalo dokazovati, da Smrkovsky ni sodeloval pri demonstracijah. Če bi sodeloval, bi kvečjemu miril množico, kar se ne bi zgodilo prvič.
Potem je prišel sestanek izvršnega odbora KP za češko, na katerem so ostro obsodili demonstracije in »poka-rali« Smrkovskega. Očitno je. da je Smrkovsky Rnsom trn v peti in da bi se ga bili že
RAVALPINDI - Novi predsed nlk Pakistana Jahja Kan, ki mu Je preJSnJl predsednik A|ub Kan poveril oblast, Jo za zdaj z moč no roko naredil red v državi, kjer so bili pred kratkim krvavi neredi. Med drugim 8e vedno ve 1 ja lzlemno stanje in delovanie političnih strank Je 5e vedno pre povedano.
davno znebili, ko ne bi imel za seboj tako trdne zaslombe v sindikatih in tudi v ljudstvu. Po anketah sodeč, je tretji najbolj priljubljeni politik v ČSSR za Svobodo in Dubčkom.
Hkrati je partijsko vodstvo napovedalo več ukrepov, ki kažejo na zaostritev notranjega položaja. Ponovno bo uvedena cenzura tiska — no-
Privijanje
vijaka
vinarji so bili močno kritizirani — pri poročanju o rehabilitacijah nedolžno obsojenih ljudi v preteklosti tisk ne bo smel omenjati krivcev še manj pa vloge, ki so jo pri tem igrali sovjetski emisurji, osnutek zakona o delavskih svetih v podjetjih je zdaj verjetno splaval po vodi. Ali bo to zadovoljilo Moskvo? Številni opazovalci se bojijo, da ne.
V Pekingu poteka te dni deveti kongres KP Kitajske strogo za zaprtimi vrati. Kongresa partije ni bilo na Kitajskem že dobrih deset let in zato je bilo razumljivo, da je vladalo zanj veliko zanimanje tudi v tujini, posebno pa zaostritvi odnosov med Pekingom in Moskvo in spopadih ob reki Usuri.
Toda vsaj doslej se je morala tuja javnost zadovoljevati z ugibanjem. Ne samo da na kongresu ni nobenega tujega poročevalca, ampak celo delegacij tujih prokitajskih partij ni, med njimi tudi ne albanske. Prispele so samo pozdravne brzojavke od albanske partije, avstralske in novozelandske partije, iz Hanoja, od gvinejskega predsednika Sčkou Toureja in morda še nekaterih drugih.
Zunanji svet se mora opirati na pisanje pekinškega tiska, Id obsoja doktrino Brcž-njeva o omejeni suverenosti in posebej poudarja, da se mora Kitajska zanašati na. lastne sile in krepiti svojo ideološko, gospodarsko in predvsem vojaško moč da bi bila kos sovražniku. Ne preostane drugega, kakor čakati na sporočilo po kongresu oziroma na poročila, ki bodo morda po zaviti poti prišla s kongresa. Toda eno je mogoče precej zanesljivo napovedati: Kitajska se pripravlja na dolg »dialog« z Moskvo, med katerim bodo morda še pokal«* puške.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK'i vsak četrtek 60.000 izvodov!
Zmeraj z ljudstvom
2
■	a
■	■
> H
★ »Rdeči puntar« ni miroval
V začetku marca 1934 so stražarji debelo, pogledali na okno sobe številka b. Med železnimi križi se je svetilo veliko platno, na katerem so bile zapisane zahteve obsojencev. Po vsem dvorišču pa je odmevala gromovita pesem o življenju in okovih.
Agenti kaznilnice so vdrli v sobo m cinično vprašali:
»Pojete?«
»Pojemo,« so odgovorili arestanti. »Peli smo in zmeraj bomo peli!«
Maja so 26 prebivalcev sobe št. 6 postavili pred sodišče in jih obtožili, da so pisali protidržavne parole in pe-u pesmi, ki »ki spodbujajo na strmoglavljenje državnega reda«. Na seznamu obtoženih je bil prvi Moša Pijade.
»Pritožujete se, da vam ni dovoljeno imeti papirja in pisalnega pribora,« mu je med razpravo rekel sodnik. »Kje pa ste potem dobili nalivno pero in beležnico?«
Slaboten in že kar prestar za svoja leta, se je Moša zganil in rekel:
»Všeč mi je, ker ste ugotovili, da imam pero. Tako mi ga bodo težje vzeli. Sicer pa pero lahko dobim, težje pa ga obdržim.«
Sodišče je vztrajalo pri svojem iri mu povečalo robijo od 12 na 14 let. Novica o tem, kako pogumen je *t»l Moša na procesu in kako obtožujoče ;e kljuboval sodišču, se ji hitro razvedela po kaznilnici. Zaporniki so citirali njegov govor in ga posredovali naprej.
'k Življenjska pot mnogih komunistov
Toda revolucionarna dejavnost Moše Pijade ni bila samo v štrajku in vedenju pred sodišči. 2e ko je bil za prt v Mitroviči, je skupaj z drugimi komunisti razvil med zaporniki vse stransko ideološko delo. Ustanovil je rečaje za študij marksizma-lenimzma, predaval, organiziral krožke. V mitrov ški kaznilnici je bilo tedaj nad 300 ko munistov
Po štirinajstih letih robijastva v Kaznilnicah v Sremski Mitroviči in Le-ooglavi, kamor so ga bili odpeljali, ko ‘je bil star 35 let, so ga aprila 1939 spustili na svobodo. Tedaj je bil že oetdesetletnik, ostarel in telesno izčrpan. Naj lepša leta življenja so mu ostala v kaznilnici, vendar jih ni preživel zaman In tudi moči za revolucionarno delo mu je še ostalo.
Težka revolucionarna pot Moše Pijade, ki ga je vodila s sodišča na so-
dišče, iz kaznilnice v kaznilnico, ni osamljena in izjemna usoda jugoslovanskega komunista med obema vojnama. Tako življenjsko pot je prehodilo na tisoče komunistov-revolucio-narjev.
V preganja ju komunistov po »Obznani«, ko je bil sprejet zakon o zaščiti države in je bila uvedena šestoja-nuarska diktatura, so izgubili življenje številni partijski voditelji, aktivisti SKOJ, revolucionarji.
>	a - ■
■	m
>	■ > ■ > ■
■	■
M
izvoz
— Vidite, s temile bomo pa pogostili naše poslovne prijatelje
(Karikatur« Z. Gavranovića.
▼ JUKJ)
★ Padli so sekretarji SKOJ
V Zagrebu sta bila 1929 aretirana organizacijski sekretar CK KPJ Djuro Djakovič m sekretar Rdeče pomoči za Jugoslavijo Nikola Hečimovič. Po mučenju ju je policija odpeljala na jugo-slovansko-avstrijsko mejo in ubila. Tiste dni je bil v Zagrebu ubit sekretar CK SKOJ Paja Marganovič, isto leto pa sta v Somboru v spopadu s policijo bila ubita sekretar CK SKOJ Mijo Oreški in član politbiroja CK SKOJ Bracan Bracanovič. Aprila 1930 je bil v črni gori ubit član CK ipM Marko Mašanović. Avgusta istega leta sta v Zagrebu v spopadu s policijo padla sekretarja SKOJ Pero Popovič-Aga in Josip Kolombo. Leto dni kasneje, prav tako v spopadu s policijo, je v Zagrebu padel sekretar CK SKOJ Josip Debeljak.
To je le majhen, zelo majhen del dolgega seznama revolucionarjev in komunistov, ki so v predvojnih letih izgubili življenje v obračunih s policijo, v zaporih in demonstracijah, v štrajkih
★ »Samo sodišče Partije!«
»Ne čutim se krivega, čeprav priznam tisto, s čimer me obtožnica bremeni Priznam, da sem član ilegalne Komunistične partije Jugoslavije, priznam, da sem propagiral ideje komunizma, opozarjal proletarce na vse krivice, ki se jim godijo 7oda ne priznam tega boržuaznega sodišča, ker menim, da sem odgovoren samo sodišču svoje komunistične partije ...«
Te besede je spregovoril metalski delavec Josip Broz, sekretar Mestnega komiteja KPJ za Zagreb, pred sodiščem med znanim »Bombaškim procesom« v začetku novembra 1928.
Predsednik sodnega senata je opomnil Josipa Broza, da je z -zakonom o zaščiti države prepovedana sleherna komunistična dejavnost.
VPRAŠANJE Z DEVETEGA KONGRESA ZK JUGOSLAVIJE
Kaj je s polnoletnostjo občin?
Preizkušena in zvesta revolucionarja Moša Pijade in Josip Broz (na sliki: | v zloglasni kaznilnici Lepoglavi); robijašnice in zapori so _ bili po zaslugi ^ takih voditeljev, ki so pripravljali veliko vseljudsko revolucijo za osvoboditev naših narodov, spremenjeni v prave univerze komunistov	■
Ali so jugoslovanske komunalne skupnosti res še pra mlade, da bi se same organizirale in samoupravno urejale odnose tako, .sot najbolje ustreza ljudem, ki v teh skupnostih živijo? Sodeč po tistem, kar so mnogi delegati nekaterim menda težko, da rekli na 9. kongresu ZKJ, je bi občinam pri Tnali »polnoletnost«.
Bilo je ugotovljeno, da so republike in pokrajine na vrat na nos razširile svoj patronat nad občinama z vrsto zakonov in prepisov, pri čemer so izkoristile dejstvo, da so z najnovejšimi ustavnimi spremembami znatno zoženi normativni posegi federacije Namesto da bi občine res občutile ugodne posledice zmanjšane vloge drža ve, so spet padle pod vpliv »državne funkcije«, le da sedaj na nekoliko nižji ravni.
Dva obraza
Težkof je ovreči ugotovitev, da so republike zelo med seboj različne, da imajo ekonomsko močnejše in slabše občine da so komune, -d sežejo do vrha jugoslovanskega lista življenjske ravni, druge pa komaj životarijo. Zatorej republiška »povprečja«, odmere in različni »posegi« ustrezajo danes občinam prav tako kot do včeraj zvezni. Zato je tudi bilo na kongresu slišati besede, morda malo ostre, da mnoge od sedanjih ovir na poti samoorganiziranja občin niso upravičene.
Občine pa želijo in zahtevajo svoje pravice, da same določajo svojo vlogo, organizirajo upravo, urejajo stanovanjske in .comunalne odnose, predpisujejo režim mestnega zemljišča, poslovnega prostora in podobno. Da se prav razumemo: nihče se ni vtikal v področja, katera je treba nujno urejevati za vso zvezo, republiko ali pokrajino.
Seveda pa tudi odnosi v komuni niso ušli kritikam delegatov. Decentralizacija družbenih odnosov v občina ni veliko drugačna od kla-
GOSTINCI, NE PRETIRAVAJTE!
Po tujih podatkih nismo več med najcenejšimi turističnimi deželami — tega morda ne vedo povs*xl tam, kjer skušajo vsako leto znova povečevati cene svojih gostinskih in drugih turističnih uslug! Pretirano povečevanje cen lahko odvrne tok turistov od naših obal in mest v države, ki so ponekod 20 do 25 odstotkov cenejše, a imajo tudi obilico naravnih lepot!
sičoe sheme. Ali: občina se 'še naprej pojavlja kot bog Januš z dvema obrazoma — jcot oblast in kot samouprava.
Samoupravna skupnost
Delegati so posebno govorili o tem, da se mnogi občinski forumi ponašajo kot država v državi in se zapirajo v svoje meje. To vsekakor ovira vrato akcij, zlasti glede dogovorov, združevanj in podobno.
Zapiranje občin pred sosedi in širšo skupnostjo ima v sebi tudi nevarno klico boja za oblast in položaje. Razdrobljenost interesov in zaprtost rodi pojave, ki jih poznamo kot »privatizacijo politike«, in ki pripeljejo seveda do posledic, -d so zunaj političnih struktur družbe.
Če danes imamo občine za samoupravno skupnost, in to v pretežnem številu občin tudi je, zakaj bi potem skup ščina občine ne bila tudi najvišji samoupravni organ komune? Drugače rečeno: ni treba, da občina ljubosumno varuje svoj .politično-repre-zentativni značaj. Danes je dolžna, da se odkrito in preudarno povecsuje i vsemi samoupravnimi telesi na svo-
jem področju in Ss drugod, in da postane eno izmed gibal združevanja in popoln* odprtosti do družbe.
Vsekakor je bila na tribuni 9. kongresa ZKJ odprta vsestranska debata o občini. Komunisti bodo imeli vso podporo vseh državljanov, če se bodo prizadevali aa tatoo politiko, ki bo občinsko skupnost vodila na pravo mesto ▼ naši samoupravni socialistični družbi.
S. ML*
Živila: cenejša, storitve: dražje!
Da se je tržišče nekoliki*^ umirilo v letošnjem marcu in da nismo divjali g cenami tako kot januarja in februarja, kažejo prvi po-datM. Zvezni zaivod za statistiko poroc. da so se v marcu industrijski izdelki podražili povprečno za 0,2 odstotka, kmetijski pridelki pa prav za toliko pocenili. Jajca so bila v marou povprečno za 20 odstotkov cenejša, špinača za 50 odstotkov itd. Maloprodajne cene so se protekli mesec povečale aa 0,T odstotka, raane storitve pa so poskočile kar s& 2,5 odstotka.
Kmetijski nasveti
Gnojenje krompirja
Razumljivo je, da je poznemu krompirju treba gnojiti drugače kot zgodnjemu, industrij^cemu drugače kot semenskemu. Rodovitnim sortam moramo gnojiti izdatneje kot manj rodovitnim. Ker ni mogoče svetovati količino posameznih gnojil, če ne poznamo zemlje, sorte, podnebnih razmer in predhodne rastline, običajno navajamo le približne številke, saj večina kmetov tako in tako nuna raziskane zemlje.
■ Mnogi pridelovalci krompirja se še ne zavedajo dovolj, kaj pome™ dobro in zdravo seme. Se zdaleč tudi ni vseeno, kakšne sorte je to seme, ker se okus ljudi menja, z njim pa tudi povpraševanje na trgu. Dobro je mogoče prodati le kakovostne sorte, ki izpolnjujejo vse ostrejše zahteve porabnikov.
Za semenski krompir je zlasti pomembno, da se pravočasno umakne z njive, da ga listne uši v toplem ju ne okužijo z virusnimi boleznimi, ki so huda midlogs krompirja. Semenskemu krompirju zato ne smemo premočno gnojiti z dušičnimi gnojili (nikakor ne čez 100 kilogramov čistega dušika na hektar), ker dušik zavlačuje rast, izdatno pa je treba gnojiti s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Ves dušik damo naenkrat — pred saditvijo.
■a Več dušičnega gnojila damo lahko jedilnemu krompirju, vendar tudi tu ne smemo pretiravati. Znano odlično dušično gnojilo za krompir je amonijev sulfat, 1™*» kalijevih gnojil pa sto dobra predvsem patent kalij in kalijev sulfat. Za kisla tla je najboljše fosforno gnojilo Tomaževa žlindra. Industrijskemu krompirju, pn katerem hočemo pridelati kar največ škroba na hektar, gnojimo še močneje.	-	^	,__,
Seveda je za krompir izrednega pomena tudi gnojenje s hlevskim gnojem. Koristne so tudi podorine, zlasti za semenski krompir. Kakovost in predvsem količina prided-ka je odvisna razen od gnojenja še od obdelovanja, ki se mora začeti že jesend, od varstva pred boleznimi in škodljivci in seveda od vremenskih razmer.
Inž. M. L
V začetku aprila posvečamo en dan otrokom vsega sveta. Svetovno znana švedska pisateljica Astrid Lindgren je napisala za letošnji MEDNARODNI OTROŠKI DAN poslanico, ki jo objavljamo na tej strani, hkrati z njo pa tudi nekaj podatkov o tej priljubljeni in ugledni umetnici. Ilustracije med besedilom so delo akademske slikarke Ančke Gošnik-Godčeve iz Ljubljane.
O pisateljici
ASTRID LINDGREN se je rodila leta 1907. Svojo prvo knjigo je izdala leta 1944, leta 1945 pa je priobčila svojo sledečo knjigo Pippi LHangstrump (Pika nogavička). Kasneje sta tošU dve knjigi o tej divji deklici.
Vsi otroci so se takoj zaljubili v Piko, v kateri so bile utelešene vse njihove najbolj nenavadne želje in sanje. Pika živi sama in v popolni svobodi, vsem odraslim pa kaž$ neverjetno zrelost. Knjiga je prepričljiva in je doseg-ga uspeh po vsem svetu, obenem pa je sprostila pisateljski talent Astrid Lindgren.
Pisateljica je napisala tudi serijo knjig o Mojstru detektivu Billu Bergsonu (1946), kjer je njeno pisanje realistično in so njeni junaki to tega sveta. To so podjetni fantje, ki vedo, kako je treba ravnati, da pred starejšimi obvelja njihova, fantje, ki zasledujejo resnične ali pa izmišljene hudodelce. Zgodba poteka poleti, v majhnem mestu, v idilični atmosferi
Leta 1946 se je pojavila kujaga Sest Bullerbyjevih otrok, ki se je kasneje nadaljevala še z dvema knjigama o teh srečnih otrocih. Rasmus in potepuh (1956) prav tako opisuje švedsko pokrajino poleti ter pripoveduje zgodbo o osirotelem dečku in njegovem prijateljstvu s prijaznim potepuhom Paradi-som-Oskarjem. Za to knjigo je Astrid Lindgren dobila mednarodno otroško nagrado, medaljo Hansa Cristiana Andersena leta 1958. Vsakdanje življenje in početje otrok so teme tudi njenih naslednjih del, npr. v Navihani Meg (1960).. V tej knjigi je Astrid Lindgren orisala enega svojih najbolj živih in mikavnih otroških likov.
Poleg svojih realističnih zgodb je Astrid Lindgren napisala in objavila tudi vrsto zgodb v slogu modemih pravljic. Nils Karls-son-Pyssling (1949) je bila na švedskem prva knjiga, ki je dobila plaketo Nilsa Holgersona. Leta 1954 je izšla njena knjiga Mio, moj sin. To \e morda najlepše in slogovno najbolj dognano delo Astrid Lindgren. Kot je ponavadi v njenih zgodbah, gre tu za otroka (v tem primeru dečka), ki se sredi nesrečnega in žalostnega okolja večkrat zateka v čudoviti in včasih tudi kruti svet fantazije in domišljije, nazadnje pa najde tudi očeta, po katerem je zmeraj hrepenel.
Astrid Lindgren je pokazala svoje titerame kvalitete tudi v knjigi Sun-nanang (1959), v kateri so štiri zgodbice na temo starih ljudskih pripovedk. Njeno delo Erik in Karls-son Nastrehi (1955) razodeva bleščečo moderno fantastiko, hkrati pa je tudi polno humorja. Zelo zabavna je tudi knjiga Emil i LOnneberga (1963), ki pripoveduje zgodbo o navihanem dečku v pristnem provincialnem okolju. V knjigi Vi pa Salt-krakan (1964), ki je doživela uspeh tudi v televiziji m filmu, zelo živo opisuje poletno življenje družine na otoku blizu stockholmske obale.
Astrid Lindgren je napisala veliko knjig. Iz vseh veje njena velika ljubezen do otrok in izreden dar za dojemanje njihovega čustvovanja. Njen stil je prožen in jasen, vse zna opisatis čudovito spretnostjo in občutljivostjo. Vsekakor gre za edinstveno pisateljico, ki danes upra-
' eno sodi v sam vrh svetovne mladinske književnosti.
e vam ne zdi, da so črke in besede čudne stvari? Pomislite nekoliko: lahko imate cel kup S-ov in K-jev in B-jev in še vseh drugih črk, ki same po sebi ne pomenijo ničesar, a ko jih začneš sestavljati, se lahko spremene v besede, ki imajo svoj pomen. Potem pa lahko začneš še besede sestavljati v stavke, jih ovi-ješ s trdimi platnicami in glej, že imaš knjigo! Morda se knjiga začne takole:
»Neko temno jesensko noč se je nekdo prikradel skozi vratca v grajskem obzidju. Oprezno se je ozrl okrog sebe. Morda ga v zasedi čakajo sovražniki, morda se plazijo med drevesi v paraj. Pod svojim črnim španskim plaščem je človek skrival sveženj: nikakor ni želel, da bi njegov zaklad prišel v njihove roke; če bi ga hoteli dobiti, bi ga morali ubiti. Z enim skokom je bil na konju. V tistem trenutku pa je v temi počil strel, človek je zakričal in padel iz sedla
V	naslednjem trenutku je beli konj brez jezdeca odtopotal med temnimi drevesi.«
Kaj je zdaj to? V resnici nič več kot skupek črk, ampak ko berete, ne mislite tako. Vidite le moža v črni španski pelerini, vidite ga. kako je prestrašen in kako urno skoči v sedlo, slišite strel in topot kopit, ko konj brez jezdeca oddirja v noč.
Kaj ni čudno, da se nekaj malih črk lahko tako poigra z vami? Ali veste, kaj počno z vami? Vzbudijo vam domišljijo in zmožnost, da vidite stvari, ki so nevidne.-Na ta talent morate paziti, nihče ne ve, do česa vas lahko nekega dne pripelje. Nič velikega ali čudovitega v svetu se ne zgodi, ne da bi se prej porodilo v človekovi domišljiji. Ste že kdaj prej pomislili na to? Nekdo mora to prej videti v duhu, prav tako kot vi vidite moža v črnem španskem ogrinjalu. 3rvi človek, ki je zanetil ogenj, je imel domišljijo, in prav tako ljudje, ki so izumili kolo, parni stroj, cepivo proti kozam, pa tudi človek, ki je iznašel, kako razdelimo atom. Brez do-
mišljije bi Kolumb nikoli ne bil poskušal pluti iz Španije proti Zahodu v Indijo, a odkril je Ameriko ...
Zato pa - kdo ve, kaj utegne odkriti ali izumiti va.ša domišljija, če jo boste negovali in ji pustili rasti? Morda boste odkrili način kako odpraviti lakoto v svetu ali pa kako prenehati z vojskovanjem. Pa tudi če vas ne bo privedla tako daleč, vam še zmeraj lahko pomaga razumeti mnogo tistega, česar bi morda vse svoje življenje ne razumeli. Domišljija je kot svetilnik, ki se iznenada prižge v temi in gače sploh ne mogli videti.
Če pa naj vaša domišljija raste, potrebuje pomoči. Potrebuje tiste majhne črke in besede, pa vse razburljive, zabavne in čudovite reči, ki jih lahko dobimo v knjigah. Z ničimer ne prižgemo svetilnika laže kot s knjigami, in to nam pomaga, da v duhu vidimo tisto, česar bi drugače sploh ne mogli videti.
V	vaši starosti vidijo ljudje bele konje in ljudi v črnih španskih ogrinjalih, pirate na morjih, pa Indijance ob tabornem ognju, iskalce zakladov, podzemske jame in vesoljske ladje, namenjene na oddaljene planete, o katerih ne vemo ničesar, a jih v duhu vendarle lahko vidimo. Za nas je potrebno in pomembno, da vse to vidimo. Za nas je važno, da se naučimo risati fantazijske slike, in zato je treba, da knjige spoznamo čimbolj zgodaj. Kajti začeti moramo od začetka. Če že v vaši starosti ne vidimo mož v črnih španskih ogrinjalih, pa piratov in Indijancev, se ne bomo nikoli naučili gledati. Hodili bomo skozi življenje brez svetilnika, ki bi nam razsvetljeval temo.
Sicer pa, kaj se je zgodilo z možem v črnem španskem ogrinjalu? Je umrl ali se ga je morda usmilil kak prijazen menih iz bližnjega samostana? Kakšen je bil zaklad, ki ga je nosil v svežnju? Je bil to živ otrok ali pa skrinjica, polna dragocenega dragega kamenja? Kdo so bili ljudje, ki so v zasedi čakali v temi in streljali nanj? Jim je uspelo dobiti zaklad ali ne? In kam, za vraga, je prišel beli konj?
Da, lepo bi bilo izvedeti. Ampak ne bom vam povedala. Zgodbo lahko sami spletete do konca. Uporabite svojo domišljijo!
DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK•' vsak četrtek 60.000 izvodov!
Ni vseeno, kako zastopamo Slovenijo!
(Nadaljevanje s 1. strani)
čimprej opravimo reformo zakonodaje in da prenesemo čimveč pristojnosti na tiste, ki bodo bliže problemom in ki bodo zato pri odločanju laže upoštevali posebnost razmer, potreb itd.«
»Kaj nalaga izvolitev slovenskim pos ancem v zvezm skupščini?«
»Zdi se mi, da bomo morali slovensiki poslanci — tu posebej mislim na delegacijo v zboru narodov — storiti več za to, da bo Slovenija bolj prisotna v širšem jugoslovanskem prostoru, navzoča ne samo s kritiko, temveč tudi s predlogi, izkušnjami. Od dejavnosti naših poslancev bosta v marsičem odvisna vloga in položaj Slovenije v naši federativni skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Pr: tem morajo imeti več razumevanja za probleme in težnje drugih, ne da bi pri tem pristajali na slabe kompromise, kot je kajpak potrebno, da so tudi samozavestni, zares resnični predstavniki suverenega naroda v enotni Jugoslaviji. O-benem bo morala naša republika pokazat: večji interes za kadrovsko zasedbo zveznih organov. Nevzdržno je, da zaradi našega odnosa do dela v Beogradu nimamo med zveznimi funkcionarji od svetnika do sekretarja, več Kot 19 ljudi, medtem ko je. denimo, samo Črnogorcev kar 29.«
»Kako sl zamišljate svoje delo v družbeno-po-
litičnem zboru, kamor so vas kandidirali volivci v-Spodnjem Posavju, v Laškem, Šentjurju in Šmarju?«
»Predvsem tako, da bi nar daljeval že začeto delo v zveznem organizacij sko-poli-tičnern zboru, če bom izvoljen, bom še naprej vztrajal na čistih računih, na primer na tem, da bi porabniki lahko prišli do denarja samo na podlagi skrbno izdelanih programov. čimprej bo treba izpolniti nalogo, ki smo jo sprejeli že pred leti, da bomo izglasovali zakon o odgovornosti nosilcev javnih funkcij, o odgovornosti, ki ne bo samo klasična ih ne le politična, ampak tudi materialna: seveda tudi za tiste, ki so individualno odgovorni v okviru kolektivne odgovornosti, v kateri pa so bili doslej marsikdaj, preveč anonimni. Pri urejanju odnosov med bolj in manj razvitimi republikami in kraji se bom ravnal po načelu, da mora biti sklad za razvoj nezadostno razvitih republik kar najbolj povezan z mobilizacijo lastnih virov in prizadevanj teh območij.«
»Želite še kaj povedati kmečkim volivcem?«
»Kot poslanec se bom pridružil tistim prizadevanjem, ki teže za tem da moramo
v	vseh naših akcijah, v vsej naši dejavnost: upoštevati tudi našega delovnega kmeta, ki je enakopraven član naše skupnosti in zato njegnv'h interesov nikakor ne smem zanemarjati.«
3.	aprila je tovarno zdravil »KRKO« obiskala večja skupina tujih študentov, udeležencev mednarodnega študentskega seminarja »Jugoslavija danes« v čateških Toplicah. Po ogledu tovarne so se študenti pogovarjali s predsednikom delavskega sveta Marjanom Šoncem o samoupravljanju v podjetju. Najbolj jih je zanimala vloga delavskega sveta v našem samoupravnem mehanizmu (Foto: S. Dokl)
Odprto pismo izvršnemu svetu SRS
Občinska skupščina Črnomelj je na seji 7. aprila sprejela sklep, da bo z odprtim pismom Izvršnemu svetu Slovenije obvestila javnost, da ne prevzema odgovornosti za posledice, ki bi utegnile nastati ob letošnjem težkem položaju proračuna
»Skupščina občine Črnomelj ima že nekaj let težave pri financiranju družbenih potreb iz proračuna. Težave so nastale zaradi neobjektiv nega dopolnjevanja občinske ga proračuna. O tem smo že večkrat obvestili republiške organe. Ze leta 19S7 skupščina nt mogla sprejeti prora
V kratkem več proslav ob 50 - letnici
Gimnazijci bodo imeli proslavo na Pugledu, ZK pa jo bo organizirala v Kočevju - Slavja organizirajo tudi vse ostale šole. delovne in družbene organizacije, društva, kulturniki in drugi
TUdi na cesti smo liudie...
Na nedavni seji komisije občinske konference ZK Kočevje aa organizacijo proslav ob 50-letnici ZK, SK0J iA sindikata so ugotovili da sprejeti program uspešno uresničujejo, razen tega pa so podrobneje določili datume za bodoča pomembnejša slavja.
Kc boš mrtev in bel...
šoferju zagrebškega avtobusa z reg Uevilko ZG 177-73 bi rada namenila tehle nekaj vrstic, čeprav jih verjetno ne bo bral V sredo zvečer. 2. aprila ob 21. uri, je na nepreglednem ovinku pod nad vozom blizu osnovne šole v Karteljevem na avtomobilski cesti s hitrostjo med 90 in 100 km prehitel naš osebni avtomobil in velik kamion s prikolico, za katerim smo vozili mi. S polnim avtobusom je drvel na levo stran ceste, nas in kamion pa je začel prehitevati na tistem delu cestišča, ki ima neprekinjeno belo črto. Vozili smo se iz Ljubljane v Novo mesto in s strahom čakali, če mu bo pripeljalo nasproti kakšno vozilo Nesreča bi bila neizogibna, saj se že vsaj 200 m pred tem nadvozom sploh ne more videti cesta za ovinkom, ki ie razen tega zelo oster
Tokrat ni bilo ne mrtvih ne ranjenih. Mi smo prehiteli kamion šele na vznožju karteljevskega klanca, »pogumni« šofer pa je bil takrat s strojim avtobusom že visoko sredi klanca Sc je torej treba čuditi, da je toliko nesreč. mrtvih in škode? če če lo poklicni šoferji ne spo-štuieio cestnoprometnih vred-pisov. ie morda nesreč še mnln
Tako so sklenili, da bo gi mnazijska mladina imela najverjetneje proslavo 25. aprila na Pugledu pri Starem logu, kamor bodo šli vsi gimnazijci na pohod
26. aprila popoldne ali zgodaj zvečer bo glavna prosta va v šeškovem domu v Kočevju, na kateri bo kratek govor o zgodovini delavskega gibanja s poudarkom na kočevski zgodovini. Na tej proslavi bo predvidoma nastopil delavski pevski zbor ZARJA iz Trbovelj (ali pa Akademski pevski zbor oziroma Invalidski pevski zbor)
Na predvečer 1. maja bo rudniška godba igrala na Tr gu svobode.
Osnovna šola bo imela proslavo v tednu mladosti.
Posebno je bilo poudarje no, da bodo slavnosti ob 50-letnici vse leto. Organizirale jih bodo organizacije, šole, delovne organizacije, športna m druga društva, kulturniki. Tako bodo šole organizirale več pohodov v kraje, znane iz NOB. Učenci in dijaki bodo pisali naloge o temi iz delavskega gibanja (najboljše bodo nagrajane). Na šolskih proslavah bodo sodelovali tudi bivši borci. Kulturniki bodo pripravili eno ali več likovnih razstav. V delovnih organizacijah bodo slovesnosti, pa tudi glasila delovnih organizacij bodo posvetila posebno pozornost jubilejem ZK in sindikata.
Program slovesnosti so v
oočini že dusiej uspešno izpolnjevali, saj je bilo več predavanj in zborovanj, na katerih so govorili najbolj znani slovenski revolucionarji, politični in gospodarski de lavci.
Omeniti pa moramo, da bo ZK v tem, jubilejnem letu posvetila posebno pozornost nadaljnjemu pridobiva n ju novih, mladih članov v svoje vrste.
čuna, ker je že tedaj manjkalo denarja za pokritje najnujnejših izdatkov, ki jih mora občina plačevati po zakonu in pogodbah. Takrat so nas obiskali predsednik izvršnenga sveta SRS z nekaterimi člani in predstavniki sekretariata za finance. Ugotovili so. da je stanje res nemogoče in predlagali, naj za leto 1967 najamemo sanacijski ' Icredi! pri KBI1 Ljubija na v znesku 1,250.000 din Hkrati so obljubili, da bo pri dopolnjevanju občinskega proračuna v etu 1968 to upoštevano. Obljuba pa ni bila izpolnjena, zato so se dolgo-
vi	v lanskem letu še kopičili, proračunska potrošnja na prebivalca pa ie znašala samo 186 din
Občinska skupščina je lani zavestno sprejela proračun z negotovimi dohodki, ker ni bito druge rešitve; posledica tega je, da je ostalo konec leta za 500.000 din neplačanih obveznosti.
Letos je republiška izobraževalna skupnost določila merila in pogoje za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev TIS. Na podlagi teh meril je proračun v Črnomlju spet prizadet, ker upoštevajo potrošnjo, doseženo v lanskem letu. Tako se naši občini še nadalje godć krivi-
ca, prizadeta še v preteklih letih. Imamo 17.241 prebival-cev, ob proračunski potrošnji 186 din na občana pa moramo za potrebe TIS prispevati 39,4 odst. vseh proračunskih sredstev.
če primerjamo nekatere slovenske občine s približno enakim številom prebivalstva, njihovo potrošnjo na občana in prispevek proračuna za TIS, lahko ugotovimo, da je občina Črnomelj zares prizadeta. čeprav je primerjava očitna v naš prid in čeprav smo o tem že večkrat obvestili merodajne republiške organe in končno 17. marca še z dopisom seznanili republiško skupščino, izvršni svet in sekretariat za finance ter republiško TIS, nismo dobili niti odgovora.
Zaradi vsega tega je občinska skupščina Črnomelj na seji sprejela sklep, da z odprtim pismom seznani širšo javnost z dejstvom, da za stanje v proračunu ob nezainteresiranosti republiških organov ne more odgovarjati.
Kljub posebni in izjemni problematiki naše občine ne zahtevamo nič drugega kot enakopravno obravnavanje črnomaljske občine v slovenski socialistični skupnosti.«
SKUPSČINA OBČINE ČRNOMELJ
s VEDNO SVEZA-NATRZIŠCU
Slovenski praznik v Velenju
(Nadaljevanje s L strani)
ostajali pa ne bodo drugi nafti kraji. Tudd. Is Dolenjske, Bele krajine, Spodnjega Posavja in Kočevsko-Ribni&ce doline bo zagotovljen varen ln udoben prevoz na štajersko, za kar že teiko živahne priprave.
Glavna proslava bo v nedeljo dopoldne. Predsedniku republike bo raporti ral generalpolkovnik Prane Poglajen-Kranjc, prvi komandant nekdanje IV. operativne cone. Sledil bo kulturni spored, r laaterem bodo nastopili združeni mladinski in mošiki pevski zbori ter Partizanski invalidski pevski zbor ter številni dramska umetniki. 26. aprila zvečer bodo v Velenju odprli spominsko laastaivo »Štajerska in Korošica v revoluciji«, nato pa bo slavnostni xoncert Partizanskega invalidskega pevskega zbora, 'ki slavi letos hkrati 25-letanaco obstoja in delovanja. Mnogo gostov pričakujejo tudi m tujine, zlasti iz Avstrije te Italije.
Vedenje nas veto* — obiščimo ga!
Dva mnogoboja v Brežicah
Taborniki v Brežicah a* pripravljajo na področni mnogoboj Medvedkov in Čebelic, Id bo v nedeljo, 13. af>-rila. Udeležili se ga bodo taborniki iz vse Dale«()Me. Ob-čdneSd mnogoboj bo 30- aprila.
25 poklicnih obolenj
Pred tremi leti ustanovljeni dispanzer za medicino dela v Novem mestu je do zdaj pregledal 2470 ljudi iz 27 delovnih organizacij na območju Dolenjske in Bele krajine. Poklicna obolenja je odkril pri 25 ljudeih in odredil zdravljenje, za 142 ljudi pa je dosegel premestitev na delovna mesta, ki so za njihovo zdravje manj škodljiva.
Osebni avtomobili tudi iz LITOSTROJA?
Po ljubljanskem »DNEVNIKU« povzemamo, -da bodo Titovi zavodi Litostroj te Ljubljane pričeli z montim-njem osebnih avtamabdlor francoske tovarne »Regie Renault«. Sodelovanje, ki ga bodo sfldgniii v kratkem, bo v nekem smislu kooperacija.
•	•	vv
Sejmišča
Na sejmu v Novem mestu
7.	aprila Je bil na novomeškem sejmišču večji sejem; bilo je naprodaj 638 pujskov in 106 govedi. Prodali so 555 prašičkov in 48 repov. Pujsiki so šli v denar po 160 do 330 din, voli po 4.10 do 4.50 din, krave po 2.90 do 3.30 din in mlada živina po 4.50 do 4.90 dan kilogram žive teže.
Brežice: samo 88 neprodanih
5. aprila so na tedenskem sejmu v Brežicah prodali 400 prašičev, od tega 386, mlajših od treh mesecev, ki so bili po 10 din kg. Starejši prašiči so bili po 6 din kg. Naprodaj je bilo 478 pujskov, največ starih do treh mesecev.
„Beli krajini se nismo oddolžili t akrat, ko smo imeli še možnosti!“
V črnomaljski občini kandidira za poslanca v republiškem zboru skupščine SRS Leopold Krese, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije - Kaj meni o Beli krajini in njenih težavah?
Tovariš Krese se je Belokranjcem tako priljubil, da so ga že tretjič predlagali za »voje^a poslanca. Ni med tistimi poslanci, kd obiščejo teren samo ob izvolitvi, tem-Teč r*gosto prihaja med volivce. zlasti med gospodarstvenike, in z njimi skupno pretresa vsa pomembnejša vp' 'ašanja raavoja občane.
Ko je pred dnevi spet abd-sfkal Črnomelj in sodeloval na raa^ovoru med predstavniki dbčine in direktorji podjetij, smo ga prosili za odgovor na nekaj vprašanj:
— Tovariš poslanec, se vam ne zdi, da se črnomaljska otočana prepočasi prebija iz dolgoletne zaostalosti? Zakaj je tako?
— Ce primerjamo Bedo Icra jtoo danes tisto, kateršna je bala ored 10 leti, ne moremo mimo ugotovitve, da je bilo veliko narejenega. Zaslugo za tak napredek pa ima predvsem marljivost prebivalstva. Mislim, da danes ne moremo več govoriti o zaostalosti v nekdanjem smislu. Nekaj podjetij, na primer Belt, Iskra, Rudnik, Beti ki Se ka
1 I
9	'
V	ospredje skrb za človeka
DVE VPRAŠANJI DRAGU BENČINI
BOGDAN OSOLNIK, novomeški rojak, zdaj direktor inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, kandidira na nedeljskih volitvah kot kandidat za družbeno politični zbor zvezne skupščine v volilni enoti št. 68 v Novem mestu. Našim bralcem ga ni treba posebej predstavljati, saj je z vsem svojim javnim delovanjem vedno tesno povezan z dogodki na širšem Dolenjskem. Bil je ?e večkrat zvezni poslanec, je član Centralnega komiteja ZKJ in ima partizansko spomenico iz 1941.
LEOPOLD KRESE
tero, ima že vse možnosti za nadaljnji razvoj. Danes pa Je razvitost teh podjetij na stopnji, da Je razširitev proizvodnje nujna, prav tako pa je nujno povezovanje v kooperacijskem smislu z večjimi gospodarskimi organizacijami.
Za današnjo črnomaljsko otočino je značilno, da ne stremi več za tem, da bi ji družba kaj podarila na račun njenega * velikega deleža v NOB, temveč pričakuje le pomoč v obliki raznih ekonomskih sodeflovanj s poslovnimi partnerja izven širše Dolenjske.
Res je, da se Beli krajini družba ni oddolžila z naložbami v gospodarstvo pred leti, ko so bile še take možnosti, zdaj pa za njen razvoj ne vi-dim drugega izhoda kot naglo rast lastnih gospodarskih zmogljivosti.
— Kako ocenjujete položaj letošnjega občinskega proračuna? Ali vidite kakšno možnost, da bi težave premostili?
— Kot sem dejal, Je dolgoročna rešitev težav samo v rasti domačega gospodarstva.
V	tem, prehodnem obdobju pa verjetno ni drugega izhoda kot doseči drugačno delitev sredstev med federacijo, republiko in občino. Ni misliti, da bi občinska bremena lahko prevalili na ramena domačih proizvajalcev, saj morajo ti skrbeti predvsem za lasten napredek In modernizacijo proizvodnje, Ce bi jam nalagala dodatne obveznosti, bi zadušili ves razvoj in sd zaprli vrata v prihodnost. V letošnjem izjemnem položaju bo treba verjetno doseči izjemne ukrepe.
RIA BACER
Republiška skupščina je v preteklem obdobju uspešneje reševala zadeve s področja družbenih služb kot s področja gospodarstva
Drago Benčina je že doslej poslanec kočevske občine v republiškem zboru, volivci pa so mu ponovno izkazali zaupanje, da bo letos spet kandidiral za poslanca v republiškem zboru. Pred volitvami smo mu zastavili dvoje vprašanj.
Kako ocenjujete delo republiške skupščine v vašem dosedanjem mandatnem obdobju? Katere zadeve je po vašem mnenju dobro reševala in rešila, katerih pa ne?
V dveletnem mandatnem obdobju od leta 1967 do danes se je republiška skupščina zelo prizadevala za realizacijo programske osnove, ki jo je sprejela z namenom, da bd rešila najbolj, pereča vprašanja družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije. Razprave v zborih ki ostalih telesdh skupščine so bile izredno živahne, demokratične in odprte. Lahko rečem, da je skupščini uspe-
lo	z novo vsebino -in obliko dela pretresti vsa najpomembnejša vprašanja. Žal skupščina ni imela možnosti, da b? zastavljeni program v celoti uresničila. Glavna ovira pri tem so bile omejene materialne možnosti ih premajhna samostojnost republike na zakonodajnem področju, predvsem na področju ustvarjanja in delitve dohodkov.
Ce bd primerjali posamezna področja med seboj glede na uspehe, ki so bdli v tem času doseženi, bi ugotovili, da je skupščina z večjim uspehom reševala probleme družbenih služb kot tiste s področja gospodarstva. To je tudi razumljivo, saj, je področje - družbenih služb sk raj v celoti prepuščeno republikam in občinam, medtem ko je gospodarski razvoj še 'edno pod močnim vplivam ukrepov, ki jih sprejema federacija. Razen tega so nekateri prob'emi s tega področja postali tako pereči, da jih je bilo potrebno čim hitreje reševati.
Ugotovitve in sklepi niso dovolj
V skladu z realnimi materialnimi možnostmi republike so bila dokaj uspešno rešena sistemska izhodišča m izboljšan materialni položaj šolstva, raziskovalne dejavnosti, otroškega varstva, družbene skrbi za določene kategorije prebivalstva itd. S premajhnim razumevanjem in pripravljenostjo ter z veliko zamudo pa rešuje skupščina problem pokojniiaskega zavarovanja, posebno usklajevanje med tako imenovanimi starimi in novimi pokoj-
ninami.
S področja gospodarstva smo sicer sprejeli številne »ugotovitve in sklepe«, vendar so doslej ostali več ali manj le na papirju. Zaradi tega se položaj gospodarstva ni bistveno izboljšal, v nekaterih primerih se je celo znatno poslabšal. Tu mislim na težak položaj družbenega in zasebnega kmetijstva in gozdarstva, bazične proizvodnje in nekaterih drugih, dejavnosti, ki so upravičene do večje družbene pomoči in pozornosti.
Volilni program kočevske občine je sprejet. Za katere postavke programa se bodo morali predvsem zavzemati bodoči poslanci, se pravi, katere zadeve v občini, Ki
Franc Vrviščar kandidira v Metliki
Franca Vrviščarja je občanska kandidacijska konferenca v Metliki soglasno izbrala za edinega kandidata v republiški zbor skupščine SRS. Prebivalcem metliške občine ga ni treba na dolgo predstavljati, saj ni vasi ne zaselka, kjer ne bi tovariša Vrviščarja dobro po-
znali. Bil je dolgoletni predsednik občinske skupščine Metlika in prav v tem času je občina dosegla viden gospodarski vzpon. Bil je tudi sekretar občinskega komiteja ZKS, zadnje mesece pa Je direktor noovustanov-ljenega podjetja Metlika-trans. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno šele ob koncu leta 1968, je v dveh mesecih najslabše prevozne sezone doseglo lep finančni uspeh.
DRAGO BENČINA
pa so pomembne tudi za re publiko ali državo, bo po vašem mnenju nujno potreb no rešiti v prihodnjem man datnem obdobju?
Za realizacijo volilnih programov, ki so jih sprejele občinske konference SZDL. med katerimi je tudi program kočevske občine, je posebnega pomena sprejem realnega srednjeročnega pro grama razvoja repub'.ike. Prav tako je zelo pomembna revizija celotne zvetzne in republiške zakonodaje, ki jo narekujejo spremembe v zakonodajni politiki federacije in republike. V okviru teh nalog se bodo bodoči poslanci morali zavzemati za do sledno izpolnitev že sprejete programske osnove republiške skupščine, ki predvideva med drugim tudi izpopolnitev sistema zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Uspešna real; zaoija programske osnove sprejem srednjeročnega pro grama razvoja republike in revizij« zakonodaje bodo tudi občinam dale solidno osnovo za izdelavo lastnih programov razvoja in tudi za nji hovo izvršitev.
Razviti in nerazviti znotraj Slovenije
S srednjeročnim programom gospodarskega razvoja republike jn občin moramo doseči poživitev celotnega gospodarstva in s tem odpreti možnost zaposlovanja mlade delovne sile, kar je v interesu tako skupnosti kot posameznikov.' To vprašanje postaja iz dneva v dan vedno bolj pereče tudi v kočevski občini. Za njen nadaljnji razvoj Je posebnega pomena izvršitev sprejetih sklepov o izboljšanju položaja kmetijstva ter uspešna postopna preusmeritev proiz-vodhje Rudnika rjavega premoga Kočevje. Rešitev teh dveh problemov bo odprla tudi nove možnosti za modernizacijo in povečanje pro-
izvodnje kočevske industrije, ki se je kljub zastareli opremi v pogojih reforme brez izjeme zelo dobro uveljavila. Za enakopravno vključitev gospodarstva tega območja v jugoslovansko in mednarodno tržišče je nujno potrebna modernizacija cestne mreže II. reda, o čemer je bdilo že veliko govora.
Novo izvoljeni poslanci pa se bodo morali zavzemati tudi za postopno odpravo vzrokov, ki omogočajo občutne razlike v razvoju posameznih območij Slovenije. Skrajni čas je, da omogočimo vsem prebivalcem Slovenije ne glede na območje in regijo minimalne življenjske pogoje, ki jih zahteva normalen razvoj otrok in družine. Tu mislim na povečano skrb za zdravstveno varstvo otrok in mladine, na izgradnjo temeljnih komunalnih objektov in naprav, kot so preskrba z zdravo pitno vodo, elektrifikacija in podobno. Skratka: skrb za človeka-občana se bo morala odločno preriniti v ospredje družbene skrbi in prizadevanj bodočih poslancev.
Brežiški kandidati v nekaj stavkih
Alojz žokalj, kandidat za gospodarski zbor SRS:
»Vs napori skupščine se morajo osredotočiti' na uresničevanje gospodarske reforme. za čim hitrejši prehod v moderno gospodnrst-vo. Občina, v kateri kandidiram, pa se oo morala s kooperacijo in integracijo odpret; navzven in izkoristili zlasti mo žnosti. ki jih ima za razvoj turizma.'«
Rudi Požar, kandidat za socia no-zdrarvstven; zbor SRS:
»Fodjpi.al bom prizadeva-nja za trdnejši sistem pokojninskega zavarovanja in se zavzemal za ureditev starostnega zavarovanja kmetov. Na področju zdravstvenega zavarovanja se bom zavzemal za močne rizične skupnost: zavarovancev, v ožjem občinskem planu pa za modernizacijo bolnišnice in gradnjo novega zdravstvenega doma v Brežicah.«
Vlado Deržič, kandidat za republiški zbor SRS: »Zastopam mnenje, da bd morali tudi v okviru Slovenije obravnavati nerazvita področja, med katera sodi tudi brežiška občina. Na tem območju bi morali pospeševati industrijo, turizem, trgovino in urejati položaj kmetijstva.«
2. nadaljevanje
Kot smo rekli, so poslance v okrajne skupščine izvolili že skupaj a odborniki v krajevne narodnoosvobodilne odbore. Tedaj so bili v Beli krajini štirje okraji, in sicer Črnomelj, Metlika, Semič in Vi-nica-Stari trg. Krajevni narodnoosvobodilni odbori niso imeli posebnih izvršnih teles, kar Je bilo glede na njihovo malo območje razumljivo. Tekoče posle sta opravljala predvsem predsednik in tajnik. Novoizvoljene okrajne skupščine pa so volile iz svoje srede tovriSne odbore, v katerih Je bilo delo razdeljeno po posameznih resorih. Kadrovska sestava okrajnih iz-vr&nlh odborov Je bila zato Se zahtevnejša, razen tega Je bilo treba posvečati pozornost tudi ntfiiravemu sociane-mu sestavu.
Tudi pri pripravah za prva zasedanja okrajnih skupščin so sodelovali člani SNOS. Spominjam se, s kakšno za vzetostjo se je Kidrič pred zasedanjem okrajne skupščine v Metliki, ki je bilo prvo v Beli krajini, zanimal za predlagano kandidatno listo za okrajni izvršni odbor. Pokojni predsednik Jože Matjašič, kmet iz Rosalnic, Je rad pripovedoval, kako ga je Kidrič podrobno spraševal o njegovem poprejšnjem življenju in delu ter sodelovanju
v	narodnoosvobodilnem boju. Ta skrb je bila razumljiva. Saj odgovornost, ki so jo prevzemali novoizvoljeni člani izvršnega odbora, ni bala nič manjša od tiste, ki so jo imeli borci na fronti. Razen tega je porajanje nove oblasti prek zavezniških misij spremljal zunanji svet. Spominjam se, da so odposlanci na prvem zasedanju okrajne skupščine v Metliki, ki je bi-
lo	lepo majsko nedeljo zve-
čer v sokolskem domu, izredno živahno razpravljali in sklepali zlasti o pomoči vojski.
Podobno je bilo tudi na zasedanju na Vinici. 2e zbrano skupščino, ki so se je udeležili tudi nekateri člani SNOS, med njimi Vidmar in Kidrič, so zmotili ustaši in Nemci, ki so začeli streljati prek Kolpe. Zato se je skupščina preselila v bližnjo vas Peru-dino, kjer je nadaljevala de-
lo	v nekem skednju. Tu je bil za predsednika Izvoljen mlinar Jože Fortun. V predvidenem roku sta bili opravljeni tudi zasedanji okrajnih skupščin v Črnomlju in Semiču.
Odlok o razpisu volitev v okrožno narodnoosvobodilno skupščino za okrožje Bela krajina je predsedstvo SNOS objavilo 15. maja 1944. Odlok je določal, 'da morajo biti volitve opravljene v roku od vključno 28. maja do vključno1 25. junija 1944. Volitve so
bile neposredne, na vsakih 500 prebivalcev pa je prišel po en poslanec. Tudi to pot so bile volitve tajne, z listki. Celotno okrožje je volilo 52 odposlancev; razen tega je še Belokranjski odred volil ene ga poslanca, VDV (vojska državne varnosti) pa enega poslanca. Okrožna skupščina je potemtakem štela 54 članov Tudi volitve v okrožno skupščino so bile prav tako kot volitve v krajevne narodno osvobodilne odbore in okrajne skupščine velika manifestacija enotnosti in bojne pripravljenosti belokranjskega ljudstva v okviru Osvobodilne fronte.
Na Vinici so bile te volitve
28.	maja. O njihovem poteku Je Alfonz Lovšin med dru gim poročal: »Volitve so bile tako rekoč v znamenju strahu pred napadom iz zraka. Veliko volivcev je v vojski, po zadnjem nemškem letalskem napadu pa so se razen tega nekateri vaščani izselili v
bližnje in daljne okoliške vasi. Kljub temu je bila udeležba na volišču za naše kraje rekordna, kar je pri nas redkost. Volitev se je udeležilo 95,7 odstotka volivcev. Na Vinici je dobil večino glasov stari borec OF Janez Vitkovič.«
Predsedstvo SNOS je z odlokom z dne 10 junija 1944 sklicalo okrožni narodnoosvobodilni odbor za Belo krajino na prvo zasedanje. Zasedanje je bilo v nedeljo,
18.	junija 1944, ob pol osmih zvečer v dvorani sokolskega doma v Črnomlju Zajedanju je p-nsostv ovalu več članov predsedstva SNOS čelu s predsednikom Josipom Vidmarjem in sekretarjem Borisom Kidričem V spremstvu svojih oficirjev je zasedanju prisostvoval tudi kapetan Jim Goodwin, angloame-rikanski vojaški zastopnik pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije.
ALEKSANDER JAVORNIK-
Se
so
živi
spomini
na
prve
volitve
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Izjava odbora Kluba dolenjskih študentov
Na redni seji odbora Kluba dolenjskih študentov trebanjske in novomeške občine — bila je 3. aprila 1969 v Ljubljani — smo med drugim razpravljali tudi o zadevi, Jci je w zadnjem času dvignila mnogo prahu v našem, tisku, namreč o reportaži »Mali gradovi za male bogove«, objavljeni v reviji Tovariš. Menimo, da smo kot bodoči družbeni delavci upravičeni razkriti širši javnosti tudi naša razmišljanja ob prebiranju prispevkov o tej zadevi v Tovarišu, Delu m Dolenjskem listu. Se več, predpostavljamo, da je v tem primeru to naša dolžnost. Ne nameravamo navajati nikakršnih naših stališč, ker to niti m naš namen in ker jih ne moremo podpreti z zadostnimi dokazili. Opiramo se le na članke v množičnih občilih, ti pa zadostujejo, da o zadevi podamo naslednjo izjavo.
Menimo, da pisanje •Slavka Splihala v nobenem primeru m neodgovorno, tendenciozno in zlonamerno; nasprotno, popolnojna soglašamo z načinom, kako je v okviru svojih možnosti pisec osvetlil vprašanja, ki so družbenega pomena. Iz njegovega prispevka je razvidno, da je bil njegov namen vseskozi jasen in pošten: zajeziti neodgovorno razpravljanje in šušljanje za vogali ter priti vsej zadevi do dna. Ne spuščamo se v ocene, ali je bil in do kakšne mere je bil njegov namen uresničen. Opozorili pa bi radi na nekatera dejstva, ki dajejo vsej zadevi svoj pečat, odločno se zoperstavljamo očitkom .da Slavko Splihal, zdaj študent in v bližnji prihodnosti diplomirani novinar, nima pravice do zbiranja podatkov, ki so javnega pomena in ne predstavljajo nikakršne poslovne tajnosti. Tak-. šno pravico ima vsak študent na ustanovi, ki je izrazito družbeno usmerjena, pa še posebej. Ali so splošno deklarirana načela — mednje sodi tudi javnost dela — resda samo goli stavki na papirju — in to v odprti sociali stični družbi?
Prizadeti valijo del krivde tudi na revijo Tovariš, češ da je objavila nepreverjen sestavek, in to celo v obdobju pred volitvami. Sprašujemo se ali je še kdo dolžan preverjati prispevek za piscem, ki im a pooblastilo uredništva za tako delo in si je pri zadeval, da bi zbral kar najpopolnejše gradivo za prispevek o tako pomembnih zade-„vah, pri tem prizadevanju pa je naletel na gluha ušesa. Ali bi tisti,' ki bi preverjal njegovo pisanje, prišel do izčrp-nejše informacije? Tudi v primeru, ko bi sestavek neobjektivno prikazal dejanske razmere, ne bi nosil krivde pisec, temveč tisti, ki so mu onemogočili priti do virov, ki zagotavljajo popolno informacijo. In če je neka stvar opravljena na zakonit način, je lahko vsaka bojazen in prikrivanje odveč.
Obsojamo način, s katerim zdaj napadajo pisca reportaže in mu očitajo celo to, kar sodi že v osebne zadeve. Namesto odkritega čelnega napada na pisca bi bila ne le primerna, temveč tudi nujna enakopravna polemika, v kateri bi piscu s pravno relevantnimi dejstvi dokazali, v čem je pomanjkljiv in neobjektiven njegov prispevek, čeprav nas tudi to ne bi prepričalo, da je vsega kriv pisec in da nosi vso odgovornost za posledice — iz razlogov. ki smo jih že navedli.
Vsi odmevi v našem tisku m tudi odgovor 9 S. Številki Tovariša, ki je napisan dokaj čustveno, iai pa oprt na nikakršna dokazila, nas ne morejo prepričati, da je vsebina te reportaže neresnična.
ZA ODBOR KLUBA DOLENJSKIH ŠTUDENTOV TREBANJSKE IN NOVOMEŠKE OBČINE JOŽE FLORIJANGIČ
PRIPOMBA: gornja tajava omenja tudi »prispevka o tej
zadevi v Delu in Dolenjskem listu«. Resnici na ljubo moramo pripisati, da je Dolenjski list o tej zadevi poročal samo to, o čemer so odborniki ObS Novo mesto razpravljati pretekli teden na redni seji občinske skupščine. Prav tako je novinar DL poročal z iste seje uredništvu Dela v Ljubljano, ki je zato pisala savio o izjavah m poteku seje, na kateri so odborniki tako pisanje m »poročanje« obsodili kot nedobronamerno m škodljivo. Zalo odklanjamo vsakršno namigovanje v gornji »Izjavi«, kolikor zadeva »prispevke« v Dolenjskem list in Delu.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
Obvestilo o odgovoru reviji »Tovariš«
3. aprila 1960 smo ▼ sestavku »Odmev pisanja v TO VARIŠU na segia poročali, da je bilo na seja ObS Novome-sto 28. marca med drugim povedano, da so prizadeti nekdanji odborniki novomeške občinske skupščine po-slali reviji TOVARIŠ svOje odgovore, da pa jih revija ni objavila. Na seji 28. marca nihče izmed odbornikov ni mogel vedeti, da bo revija TOVARIŠ odgovor S. Tfror-ževskega objavila 1.4.1960. Zato naše poročilo z dne 3. aprila 1969 dopolnjujemo z gornjim podatkom in hkrati dodajamo, da je revija TOVARIŠ 8.4.1969 objavila tudi kratke izjave oz. pisma tovarišev S. Zirkelbadha, A. Grče in J. Tanka.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA USTA
v. •	•
■11
gpiii
••v.-:-:.:
Krajevna skupnost Žužemberk odgovarja dr. Kocutarju
Prizor Iz igre: spor med bratoma. (Foto: Jerman)
„Sin“ mirenskih amaterjev
V nedeljo bodo Mirenčani nastopili z igro »Sin« še v Novem mestu
ste skupine. Ponekod želijo, da bi Mirenčani igro ponovili, take želje pa so velika spodbuda igralcem za njihovo nadaljnje prostovoljno delo.	A.	KOMAR
TOVARIŠ UREDNIK!
V Dolenjskem Ustu 27. marca letos smo pri odgovoru na članek »Oče so naročili, naj zdravnika tožimo«, med drugim lahko prečitali, da dr. Kocutar v svojem zagovoru vali na žužemberško krajevno skupnost krivdo, da ni mogel obiskati bolnika, sedaj že pokojnega Janeza Kastelca, hkrati pa očita tej krajevni skupnosti, da ni plužila občinske ceste, ld pelje mimo žužemberške zdravstvene postaje. V zvezi z njegovim navedbami želimo javnosti povedati, da doslej krajevna skupnost še nikoli ni skrbela za pluženje snega na vaških poteh in občinskih cestah ter tudi v te namene ni imela na razpolago sredstev, pluženja pa tudi iti nihče naročil. Dr. Kocutar se pri nat ni oglasil, da bi povedal svoje težave glede zdravstvene službe in omenil, da je treba sneg plužiH. 24. februarja letos, ko sneg rri bil več taka ovira, dr. Kocutar pa je pismeno potožil na občini Novo mesto, da nismo phižM snega mimo zdravstvene postaje, drugega pred objavo odgovora ni storil.
Torej problema vaške po# iz Šmihela v Dešečo vas ni načel pred 27. marcem, sabo se nam zcU njegov zagovor čuden. Za vaške poti lahko ponovno povemo, da jih na našem območju doslej še ni
So zavarovanci res odvisni od pogojev, v katerih dela zdravnik?
Zato menim, da st mora zdravnik uredili pogoj« m delo tako, da ne bo ckniiin-sko otaotye vpUvefto na njegovo dek> na delovnem mestu.
FRANC BBS NOVO MESTO
so nikjer phižili; posebno pa velja to ta pot do Dešeče vasL PrejSnjemu zdravniku dr. Debeljaku, ki je bil takrat edini zdravnik na tej zdravstveni postaji, ni bil visok sneg nikoli ovira za obisk bolnika v katerikoli vasi, čeprav je bil ob koncu službe star že 63 let. Zato se ne zdi potrebno, da se dr. Kocutar izgovarja na krajevno skupnost Žužemberk, čei da je ta kriva, da ni mogel obiskati bolnika v Dešeči vasi.
Kar zadeva pluženje občinske ceste mimo zdravstvenega doma, bi bilo moč urediti, če bi se dr. Kocutar kot predstojnik te postaje pravočasno obrnil na krajevno skupnost Žužemberk. Omeniti moramo, da smo sicer z nekoliko zamude skušali brez pobude dr. Kocutarja to cesto plužtt1, vendar vam to ni uspelo, ker je bil sneg previsok in iti mogel kamion s plugom priti na to cesto. Pozneje pa je bilo moč bolnika pripeljati z vprežnimi sanmi prav đo zdravstevne postale.'
Ker smo sUšaU, da je zasluga dr. Kocutarja, da smo pričeli s popravilom peti * Dešečo vas, naj povemo, da to ne drži, kajti krajevna skupnost Žužemberk je svoj program dela sprejela te 9 mesecu januarju za območje Šmihela in smo se takrat » občani dogovorim, da bomo takoj, ko bo sneg skopnel, začeti popravljan to pot To delo smo skupaj n občatd dobro organiziran brez pobth de dr. Kocutar, in/ je do sedaj opravljenih več kot 1500 ur prostovoljnega dela, porabljenega materiala pa m več kot 350 n*. Zasluga za popravilo ceste gre torej vaščanom te te vati M pridno sodelujejo s krajevno skstp-noetjo.
KRAJEVNA SKUPNOST ŽUŽEMBERK
Na rob suhokranjske polemike
Po uspešni premieri Gan-glove štiridejanke »Sin«, igre, ki prikazuje dramatičen boj za ljubezen, pomešan s pohlepom po denarju, se je 11-članska dramska skupina mirenskega delavskega prosvetnega društva, ki jo vodi Aleksander Leskovec, odpravila na gostovanja v različne kraje Dolenjske^
Igra privlači preproste ljudi, saj bi bili opisani dogodki iz časov Avstrije še danes lahko resničnost. V igri posebej izstopa stvaritev igralke Pavle Hrovat, ki igra Heleno, razočarano dekle in mater. Prepričljiva sta tudi stari Slemec, ki ga igra Friderik Stromar, in njegov sin, ki ga predstavlja Ivan Urbančič.
Prireditev na Mimd, v Šentrupertu, Mokronogu, Ve-ldiki Loki, Mimi peči in Sevnici se je udeležilo že skoraj tisoč ljudi, kar ponovno dokazuje, kako privlačne so še ljudske igre, ki jih uprizarjajo amaterske igral-
„Narobe so me razumeli"
Milena Vobič, učiteljica za predmetni pouk likovne vzgoje na osnovni šoli v Ribnici, dajem v zvezi z nepodpisanim člankom »Odvečna skrb«, objavljenim v vašem listu 20. marca, naslednje pojasnilo:
1. Linolej ali kaj podobnega (imitacija) niso učila, temveč samo pripomoček za izvedbo tehnike lesoreza.
2. Omenjeno tehniko lesoreza po učnem programu obravnavamo le v šestih razredih in smo jo Imeli na programu v decembru in v prvi polovici januarja. Vaša objava je glede tega nekoliko pozna.
3. Za linorez je glede na modernizacijo stanovanj po hišah vse polno odpadkov, ki bi jih učenci v šoli lahko s pridom uporabili. Če doma ne bi našli primernih odpadkov, sem učencem naročila, naj si linolej po skupinah nabavijo v trgovini Oprema v Ribnici.
Z nasvetom nikakor nisem hotela napraviti staršem dodatnih stroškov, pač pa ravno obratno: čimbolj omiliti že tako velike izdatke za šolanje otrok.
MILENA VOBIČ predmetna učiteljica v Ribnici
Zadevo »Oče so naročili, naj zdravnika tožimo« poznam le po tem, kar je bilo o njem napisano v Dolenjskem listu. Kot zavarovance (ki plačnika zdravstvenih uslug) me seveda zanima, v takšnem položaju je posameznik, kadar ii-če pomoč pri zdravniteu. Razumem tudi položaj zdravnika, posebno še na podeželju, katerega čtek> obsega Širše področje in na katerem je navadno tudi slabše glede prometnito zvez.
V takšnem položaju so tudi zdravstveni delavci v Žužemberku. Prarv zaradi takšnih pogojev za dek> pa )e bolnik (na primer v oddaljeni vasi) še bolj odvisen od tega, ah je zdravnik pripravljen, ali ima možnost, da obišče bolnika. Iz odgovora dr. Božene Kocutar (v zadnji št. DL) sklepam, da so zavarovanci in drugi odvisni od pogojev r katerih živi in dela zdravnica. Zaradi tega, ker je mati 3 ot-rot«c, ima nekaj olajšav glede terenskega dela«. Ah nriso lahko v danem trenutku praiv te olajšave vtzrok za to, da nekdo ne bo dolbi! pravočasno zdravniške pomoči?
Kolikor poznam temeljni zakon o delovnih razmerjih, pa ta zakon za matere, ki imajo otroke stare od 4 do I let, ne daje nobenih olajšav glede terenske službe (morda dajejo take pravice splošni akti delovne skupnosti).
Obisk pri najstarejših ženah in denar za slepo Darinko
SPOŠTOVANO UREDNIIST-
VO!
Pišem vam prvič, in to v imenu podmladka Rdečega križa osnovne šole Loški potok. V podmladek smo včlanjeni mi učend. Pogosto smo sodelovali pri humanih akcijah, zato imamo že več kot dve leti prehodno zastavico PRK občine Ribnica. Za letošnji 8. marec smo obiskali
in obdarili sedem najstarejših Potočank, po eno iz vsake vasi. Nekatere izmed njih so že presegle 90 let starosti in kar niso mogle verjeti, da so se jih ob njihovem prazniku spomnili tako mladi ljudje.
Na enem izmed naših sestankov smo sklenili, da bomo zbirali med seboj denar za slepo Darinko. Učen-
ci so se akciji odzvali po svojih močeh in v kaj hitrem času smo zbrali 550 N din, ki vam jih pošiljamo. Prosimo vas, izročite denar Darinki, saj upamo, da ji bo naša pomoč dobrodošla.
Lep pozdrav vam in Darinki.
Za podmladek RK: MARIJA BAMBIČ, S. r.
Loški potok
Zdaj, ko sta bila objavljena odgovora obeti prizadetih
zdravnikov iz Žužemberka, je čas, da se Se enkrat ogUy sim tudi jaz. Nimam namena polemizirati » trditvami v njunih sestavkih, čeprav sta pustila več vprašanj brez odgovora. V mislih imam čisto človeška vprašanja. Jel so jih začeli preprosti ljudje, ko so mi v pomenku potožili o svojih težavah.
V odgovoru obeh zdravnikov me moti predvsem to, da sta začela raz/pravo z menoj kot novinarjem. Kot razbiram iz njunih besed, bi moral biti novinar M. Jako-pec tiho zato, ker o marsičem premalo ve ali pa ne ve vsega. Jaz pa sem želel, naj to podčrtam, ko sem pisal sporni sestavek, načeti problem, ki je v Suhi krajini Siv. Vprašanj, ki morda izzvenijo iz mojega sestavka, nisem zastavil zato, da bi kdo odgovarjal MENI!
Naj mi bo dovoljeno, da še jaz uporabim kot argument trditev, da is 12. leto delam na Dolenjskem kot novinar. Našo pokrajino sem prekrižaril po dolgem in počez in sem v teh 11 letih zelo veliko napisal — veliko dobrega, pa najbrž tudi kaj slabega.
Glede tega smo torej — kolikor je to argument — oboji približno enako težki. Zelo me je prizadelo namigovanje v odgovoru dr. Kocutarja, da vo moji informatorji m v strahu »ato, ker so govoriti neresnico. To
me boU, čeprav ni naperjeno vrati menL Govoril sem s kmečkimi ljudmi, n ljudje vedo, da dr. Kocutar gradi 9 Žužemberku hišo in da torej namerava ostati 9 Žužemberku Vedo, da bodo morah hoditi k njemu po zdravniško pomoč Se naprej oni in njihovi obroči. Nihče ni pritiskal nanje, naj govore o svojih težavah, in lahko bi jih zamolčali. Presodite sar mi, česa jih je bilo strah!
Povabljen sem bil na razgovor kot novinar in sem nato pisal o tem, kar mi je povedalo več ljudi. Napisal sem samo, kar so mi povedan. Zdaj so vprašanja odprta in nanje je treba odgovoriti NI torej treba odgovarjati meni, pač pa suho-krajinskim ljudem, ki so ta vprašanja načeli!
Odgovoriti je treba kmečkim ljudem, Id imajo kot potrošniki zdravstvenih storitev (upam, da je tako) pravico tudi vprašati. Bitka okoli vprašanj in odgovorov se mora izvojevatl 9 Žužemberku in v Suhi krajini. Ment pa naj ne bo zamerjeno, če sem načel vprašanje živih ljudi še zlasti zato, ker je med temi vprašanji in odgovorom nanje grob, 9 katerem leži mrtvi Kastelic. Niti najmanj ne želim, da bi bilo v odgovoru napisano, da je kriv tega dr. Kocutar, toda tega tudi jaz nisem krivi Plaz je sprožen in resnica zdaj mora na dan!
M. JAKOPEC
Otočec: skrinjica tudi za • referendum
Na volriščih v krajevni skupnosti Otočec bo v nedeljo, 13. aprila, po ena skrinjica budi za referendum, s katerim bodo občani odločali o štiriletnem plačevanju krajevnega samoprispevka za komunalno ureditev kraja. Ce bo večina polnoletnih ljudi v krajevni skupnosti na glasovnicah obkrožila besedico »da«, bo denar za komunalno ureditev že zagotovljen.
Z denarjem, ki ga bodo zbirali štiri leta od zaposlenih, upoikojencev, kmetovalcev in obrtnikov, bodo uredila javno razsvetljavo v Otočcu do gradu, napeljaJli vodovod v Dolenjo vas, Lešnioo,
Jelše, črešnjiice in novo naselje v Otočcu, uredili pokopališča in mrliški veći v Otočcu in Zdinji vasi ter ofanovili in vadrževali vse občanske in vaške poti.
Tekmovanje za bralno značko
V	štorih dolenjskih občinah se tekmovanja za bralno značko (Cicibanovo in Zupančičevo) bližajo koncu. Posamezne šole bodo ob zaključku tekmovanja pripravile poseben program, na katerem bodo sodelovali tudi mladinski pesniki in pisatelji.
Počastitev zlatega jubileja
29.	aprila zvečer bo v domu SVOBODE na Vidmu občinska proslava v počastitev 50-letmce sindikatov. Ob tej priložnosti bodo podelili odlikovanja najstarejšim predvojnim ki povojnim sindikalnim funkcionarjem.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
i
I UGODNA PRILOŽNOST ZA ZAPOSLITEV!
RUDNIK LIGNITA VELENJE
Šteje danes 3400 delavcev in še širi svojo dejavnost ZATO
SPREJME NA DELO
večje število nekvalificiranih delavcev in kvalificiranih rudarjev
Stalno delo, soliden zaslužek, razne ugodnosti. POGOJI: Telesno in duševno zdravje, starost od 18 do 28 let. Kvalificirani rudarji morajo imeti dokazila o kvalifikaciji. PIŠITE ali pa se zglasite osebno pri Rudniku lignita Velenje, Kadrovsko-socialni sektor.
i
V PRODAJALNI
„BRŠLIN”
V BRŠLIN L' nasproti železniške postaje dobite
□ cement
□ betonsko železo
□ strešno in zidno opeko
□ stavbno pohištvo
□ obložne ploščice in sanitarno keramiko
□ vodovodni in elektroinstalacijski material
□ obloge za pode
□ raznovrsten droben gradbeni material
Prodajalna je dobro založena tudi z gospodinjsko opremo, gospodinjskimi aparati in pripomočki, raznovrstno posodo in priborom.
Obiščite prodajalno trgovskega podjetja
„DOLENJKA”, Novo mesto
in prepričajte se o izbiri in ugodnem nakupu!  ,-----------------------------------------
PRED LJUDSKIM GLASOVANJEM PREBIVALCEV SEVNIŠKE OBČINE
„Če glasovanje ne uspe, je razvoj zdravstva zaustavljen za 10 let“
Dr. Štefan Humar in dr. Terezija Žnidaršič govorita o pomenu gradnje novega zdravstvenega doma za razvoj zdravstva v sevniški občini
2e deveto leto je dr. Humar zdravnik splošne prakse v Krmelju, kjer skrbi za zdravje okoli 5.000 ljudi. V tem času je kraj dobil novo zdravstveno postajo, za katero so prispevali tudi prebivalci Krmelja in okolice. Zdaj imajo nekateri pomisleke, ko je treba graditi nov zdravstveni dom v Sevnici.
druge preglede. Popolnoma jasno je, da je sevniški zdravstveni dom v korist vsej občini, ne samo okolici Sevnice.
Ta trenutek ne smemo gledati samo nase. češ mi imamo svojo zdravstveno postajo! Zavedati se je treba, da bo razvoj zdravstva zaustavljen za 10 ali še več let, če nedeljsko glasovanje ne bo uspešno.
Morda se v okolici Krmelja kdo boji, da potem kraj ne bo imel svojega zdravnika. Ta bojazen je popolnoma odveč, celo dva bi bila potrebna, kar bi bilo bolnikom samo v korist.«
■ Dr. Terezija Žnidaršič, zobozdravnica in dosedanja odbornica občinske skupščine, katere par cienti dobro vedo, v kakšnih razmerah dela zdaj zobna ambulanta, pa je odgovorila takole:
»V novem zdravstvenem domu so predvidene tri ordinacije, tako da bodo hkrati lahko delale tri zobozdravstvene ekipe. Si
predstavljate, kaj pomeni to v primerjavi s sedanjim stanjem? Posebno spodbudno pa je to, da bomo imeli samostojno šolsko zobno ordinacijo, ki bi delala vsak dan. S tem bi preventivno zdrav-
DR. ŠTEFAN HUMAR
Dr. Humarja smo zato vprašali, kaj pomeni sodoben zdravstveni dom v Sevnici tudi za njegove paciente.
Brez novega zdravstvenega doma v Sevnici si napredka zdravstva v občini ne moremo niti misliti. V Sevnico ali celo v Celje pošiljamo iz Krmelja bolnike v dispanzer za žene, v protituberkulozni dispanzer, na laboratorijske preiskave, k okulistu, zobozdravniku na slikanje čeljusti in Še na nekatere
DR. TEREZIJA ŽNIDARŠIČ
stveno službo še okrepili. Naj povem še to, da se je število zobozdravstvenih storitev v zadnjih štirih letih podvojilo.«
Tako sta povedala zdravnika. Nobeden ni govoril o lažjem delu zdravstvenih delavcev, oba pa o večjih možnostih za boljše zdravstveno varstvo prebivalcev, bolnikov, ki so pomoči potrebni. Predvsem na to velja pomisliti v nedeljo.	M.	LEGAN
- -
Najpomembnejša investicija v ribniški občini v zadnjih dveh letih je nedvomno nova šola v Ribnici. V ribniški občini bodo postopno zgradili, dogradili in opremili tudi nekatere druge šole. Za gradnjo šol je uveden samoprispevek, ki ga plačujejo vsi zaposleni, kmetje, obrtniki in upokojenci	(Foto:	Primc)
Tudi Šmarjeta pred odločitvijo!
Na dan volitev 13. aprila bodo občani tudi v šmarješki krajevni skupnosti z referendumom odločali, o krajevnem samoprispevku za opremo nove šole v Šmarjeti
Šmarješka šola že dolgo ne ustreza. Nima niti dovolj učilnic niti kabinetov, sanitarije pa so podobne vsemu drugemu prej, kot spodobnim šolsfkim straniščem. V treh učilnicah v šoli in treh v kapla-niji se dopoldne in popoldne zvrsti in stiska 335 učencev. Pouk ježe od leta 1856 v stavbi, ki je postala šola po sili razmer. Že leta 1914 so oblasti pouk prepovedale. Ker kraj ni dobil nove šole, so še nadalje poučevali tam, kjer so pričeli. Tudi stara Jugoslavija je obljubljala novo šolo in zanjo so tudi kupili zemljišče, pa je vse padlo v vodo. Po vojni so šmarjetčani zahteve po novi šoli obnovili.
Pred reformo je že vse kazalo, da se bo dolgoletno pričakovanje šmarješkemu prebivalstvu naposled izpolnilo, pa Je tudi
takrat ostalo samo pri obljubi. šele nedavno je šmarjeta dočakala, da gre tudi za njeno šolo zares. Prišla Je na prvo mesto krajev, kjer je potrebno najprej zgraditi novo šo-
lo.	In šmarjeta ima vse možnosti, da bo otvoritev nove šole slavila že na dan letošnjega občinskega praznika!
Nedavno so o predvideni gradnji nove šole razpravljali tudi volivci šmarješke krajevne skupnosti. Predlagali so, naj bi krajevna skupnost pričela zbirati samoprispevek za opremo nove šole, podobno, kot je pred njo naredila krajevna skupnost v Mimi peči. Ta predlog so podprla vodstva krajevnih družbeno-političnih organizacij, učiteljski kolektiv in seveda tudi starši. Ker pa se mora z uvedbo krajevnega samoprispevka strinjati večina volivcev, bodo izvedli referendum. Ta bo na dan volitev 13. aprila, če bodo občani glasovali
za uvedbo samoprispevka, bodo samoprispevek plačevali štiri leta, in sicer: zaposleni in upokojenci z večjo pokojnino kot 500 din po 1 odstotek od osebnih dohodkov, kmetje po
2 odstotka od katastrskega dohodka in obrtniki po
3 odstotke od davčnih osnov.
Ni potrebno posebej poudarjati, da bo od izida referenduma odvisno, ali bo v šmarjeti že letos sezidana nova šola ali r>a bodo učitelji in učenci še nadalje obsojeni na pouk v hiši, ki sodobnemu šolstvu ne more biti prav nič v ponos. En sam glas »proti« pa lahko postavi ia glavo vsa prizadevanja družbene skupnosti, da naposled zagotovi tudi šmarješkim otrokom sodoben oouk, s tem pa bi še krat splavalo po vodi tuai dolgoletno upanje vsega prebivalstva, da se enkrat za vselej otrese negotovosti. ali bo šola ali 1p ne bo.
GLASOVNICA
o referendumu na območju KS Novo mesto na dan 13. 4. 1969
0 podaljšanju krajevnega samoprispevka, ki M zbira za gradnjo novih osnovnih Sol ▼ Novem mestu (na Grmu in Bršlinu) in sicer v višini
1 °/o od neto osebnih dohodkov in pokojnin/ ki znašajo več kot 500 din mesečno, 2 % od davčnih osnov od obrtnikov, gostilničarjev in drugih oseb z lastnimi dohodki in 2 od katastrskega dohodka zemljišč v lasti občanov, Se za eno leto
gUtujem
DA	NE
Glasovalec izpolni glasovnico, tako, da obkroži besedo »DA«, če se strinja g podaljšanjem plačevanja samoprispevka, sicer pa besedo »NE«.
v
Sola mi več pomeni kot milijon!
Slava Gačnik, uslužbenka iz NOVOTEKSA:
»Nova šola v Bršlinu m1 pomeni več, kot da bi mi kdo podaril milijon dinarjev. Srečna sem, da se bo izpolnila želja vseh mater iz Bršlina in okoliških vasi.«
TOVARNA SEŽE DLJE KOT DO OGRAJE
Pred očmi imam človeka...
Inž. Avgust Fajfar, direktor NOVOTEKSA
—	Kaj vas je vodilo, da se je delavski svet odločil Za takšno velikodušno potezo?
»2e pred štirimi leti, ko smo pričeli graditi novo naselje v Bučni vasi, smo imeli pred očmi, da
moramo poskrbeti za našega proizvajalca, to je za ČLOVEKA. Saj vemo, da so dobri delovni pogoji, urejene razmere v družini in ostali dejavniki osnova za takšnega proizvajalca, kot ai ga želimo. V celoten sklop vsekakor sodi tudi nova šola in morda v prihodnosti še kaj drugega.«
— Vas je pri tem vodil tudi kakšen lokalni patriotizem?
»Nikakor, temveč ljudje, za katere moramo skrbeti in jim ustvariti najboljše delovne in življenjske pogoje.«
— Boste zdaj odklanjali pomoč, ki ste jo večkrat namenili raznim organizacijam In prosilcem?
»Prav je, da damo enkrat, pa tedaj »krepko«, zato je razumljivo, da se bo naša radodarnost za naprej nekoliko skrčila.«
— Od kod vam denar, ko pa vemo, da v tekstilu le dolgo Škriplje?
»Res je. Vsi tekstilci imamo enake težave, vendar so sredstva, ki jih ustvarimo pri nas In ld jdh ni ravno tako malo, plod prizadevanja celotnega kolektiva, morda pa so tudi že delček naše skrbd za človeka, ld ni prisotna ravno od včeraj.«
— Sliši se: NOVOTEKS bo * Lahkoto dal 150 milijonov.
»To ne drži, za nas je 150 milijonov velik denar! Za sredstva, ki smo jih namenili kot prispevek no-
vi	šoli, bi lahko kupili dva najsodobnejša tekstilna stroja. Radi bi jih primaknili tistim 1.100 milijonom, ki smo jih lani iz lastnih sredstev namenili za nove stroje!«
— Kaj pričakujete od vaše naložbe?
»Veliko! Zlasti pa boljše počutje naših proizvajalcev in vseh ostalih občanov, ki se prizadevajo, da bi njihovi otroci imeli urejene pogoje za šolanje, Mi ne poznamo tovarniškega zidu, tovarna seže precej dlje kot samo do ograje.«
— Pričakujete, da se bodo tudi drugi zgledovali po vas?
»Ne vem, verjetno se bodo, vendar je to odvisno, s kakšnega zornega kota gledajo. Če bodo namenili sredstva iz deleža ostanka dohodka, je vprašljivo, če pa bo to prispevek samih proizvajalcev, Je odvisno od zavesti ljudi ozarama od njihovega gledanja na širše družbene potrebe.«
S. DOKL
Franc Zagorc, upokojenec iz Bi>
šlina:
»Prepričan sem, da nas Novome-ščani ne bodo pustili na cedilu, če smo mi plačevali za grmsko šolo, bodo tudi oni za bršlinsko. Na letni konferenci Zveze borcev, na kateri je bilo 100 članov, smo z navdušenjem podprli prizadevanja organizatorjev. Ker poznam Bršlinčane, sem prepričan, da bodo na referendumu skoraj vsi glasovali z »DA«.
Ljudje se bodo odzvali
Roman Groblšek, tekstilni tehnik iz NOVOTEKSA:
»Novo naselje, ki raste v Bučni vasi, zahteva šolo, trgovino, otroški vrtec in podobno, če smo občani tega dela Novega mesta prispevali za novomeško šolo, potem je razumljivo, da bomo tembolj podprli prizadevanja za graditev šole pri nas. Pričakujem, da bodo Novomeščani podprli predlog NOVOTEKSA in ostalih delovnih organizacij.«
Nova šola — normalno delo
Milena Ivanetič, učiteljica, trne« Majde Sile:
»Potrebujemo prostor za normalno delo, nič drugega. Vse drugače je poučevati samo dopoldne, da se popoldne lahko posvetiš otrokom ali opravljaš kakšno drugo delo. Kjer je vse urejeno, imajo otroci več časa za učenje in tisto — samo njihovo
—	delo, s katerim se ukvarjajo, ko zaprejo knjige.«
Boljši pogoji — zdravi otroci
Dr. Josip Pavlovič, zdravnik iz Norega mesta:
»Ko spremljam zdravstveno stanje otrok, vidim, da ne živijo vsi vnaj-boljših pogojih. Na njihovo rast vpliva tudi oddaljenost od šole. Nihče me ne bo prepričal, da otroci, ki hodijo po več kilometrov daleč v šolo, ne bodo v življenju čutili posledic, zlasti še vsi tisti, ki nimajo najboljše obutve in so pomanjkljivo oblečeni. Oddaljenost od šole v neprimernih vremenskih pogojih je škodljiva. Kot občan Novega mesta sem za dve šoli.«
Republika nam je ne bo zgradila
Franc Koren, šef železniške postaje v Bršlinu:
»Dobro vem, da nam republika ne bo zgradila šole, ker za to nima predvidenih sredstev, zato ostane vsa zadeva v rokah občine in občanov. Seveda kljub vsemu* želim, da bi se končno le izenačili pogoji šolanja otrok na področju celotne republike. Upam, da bo do tega nekoč prišlo, vendar ne smemo čakati, ampak moramo sami ukrepati. Pohvalim lahko prizadevanje PIONIRJA in v zadnjem času tudi NOVOTEKSA ter drugih pri reševanju težkih krajevnih komunalnih problemov.«
Stani, tudi vaš glas bo odločil
V nedeljo, 13. aprila, bodo volitve. Na voliščih bodo tudi skrinjice za referendum. Prepričani smo, da boste na glasovnici obkrožili »DA«, ker nam boste s tem omogočili samo dopoldanski pouk. Če se boste odločili za »NE«, šole v Bršlinu ne bo. Tamkajšnje delovne organizacije obljubljenih 2,100.000 din ne bodo prispevale, če plačevanje samoprispevka ne bo podaljšano še za eno leto. Zato bo tudi v*5 glas odločilen!
Učenci osnovnih šol iz Novega mesta in Šmihela
Smilijo se mi otroci
Najlepši spomenik potomcem
Marica Ponikvar, delavka iz Bršlina:
»Družbeno upravičeno in potrebno je, da zgradimo šolo tudi v Bršlinu. Tudi moje sodelavke so za to. če vidim male otroke, ki hodijo po več kilometrov daleč v šolo, se mi gradnja šole zdi še bolj potrebna. Kljub temu da sama nimam otrok, bom glasovala z ,da'.«
Rudi Mraz, upokojenec iz Bršlina: »Poteza NOVOTEKSA in drugih podjetij mora spodbuditi prav vse, da glasujemo pritrdilno. Če ne izkoristimo te enkratne ponudbe, potem nismo zreli. Vesel sem, ko vidim, da se delovni kolektivi nič več ne zapirajo vase in podpirajo potrebe širše družbene skupnosti in svojih zaposlenih. Na kandidacijski konferenci SZDL smo bili enotni, da bo to najlepši spomenik, ki ga bo postavila sedanja generacija svojim potomcem.«
Za mnoge skrajšana pot
Tine Zaletelj, predmetni učitelj za telesno vzgojo
i2> Bršlina:
»Smilijo se mi otroci iz oddaljenih krajev, ker morajo zaradi večizmenskega pouka v naši šoli zgodaj od doma, domov pa se kasno vračajo. Bršlinska šola bc mnogim skrajšala pot, enoizmenski pouk v njej pa omogočil, da bodo prej doma.
Upam, da bo imela nova šola ▼ Bršlinu tudi telovadnico.«
Novomeščani nas ne bodo pustili na cedilu
Sola otrokom — drugi dom
Adolf Šuštar, predsednik občinskega sindikalnega sveta:
»13. aprila bomo spet odločali, ali smo za gradnjo dveh šol oziroma ali bomo podprli akcijo tovarne NOVOTEKS in zidali šolo tudi v Bršlinu ali ne. Ker pa resnično potrebujemo šolske prostore, menim, da se bodo naši občani določili ZA. Od njihove odločitve bo odvisno, ali bodo dobili otroci drugi dom in razvijali v njem pošolsko dejavnost ali bodo stali tam, kjer so, in se samo učili.
Ker nimamo urejenega otroškega varstva, si morar mo prizadevati, da čimprej uvedemo enoizmenski pouk; s tem bomo razbremenili starše vseh težav v varstvu, ki ga ob pouku v treh izmenah ni možno zagotoviti. Ob enoizmenskem pouku bi imeli starši tudi več časa za vzgojo otrok.
Kdor pozna te reči, kdor o nevzdržnem stanju razmišlja, pač ne bo mogel na referendumu glasovati proti samoprispevku.«
Ponosen semy da sem član takšnega kolektiva!
Franc Sitar, skladiščnik v Novo-
teksu:
»Bil sem na roditeljskem sestanku
v	Novem mestu, ko je tovarišica učiteljica prebrala staršem obvestilo, da je Novoteks namenil 150 milijonov za bršlinsko šolo. Ponosen sem bil, da sem član tega kolektiva! Opazoval sem presrečne obraze staršev, ki so z očmi in izrazom lic pozdravili našo velikodušno potezo.«
DR. BRATKO KREFT:
Cankar in socializem
DR. BRATKO KREFT
Kajuhov večer v Krškem
Učenci osnovne šole iz Kriškega 90 te dni počastili 25-letnico smrti partizanskega pesnika Karla Destovnika-Ka-juha. V domu SVOBODE so priredili Kajuihov večer. Recitirali so njegove pesmi, o spominih na partizanska leta in srečanja s Kajuhom pa je govoril književnik Matej Bor. Nazadnje so podelili bralne značke ki nagradili najboljše spise o narodnoosvobodilni vojni.
Jakopič - predvsem za šolarje
Zanimivo razstavo slikarskih del Riharda Jakopiča v Dolenjski galeriji v Novecn mestu so si poleg staflmih obiskovalcev razstav v Dolenjski galeriji ogledali predvsem šolarji. Številnim obiskom novomeških dijaifoov so se tokrat pridružili še učenci te Šentjerneja, V avte vasi, Šmihela ter Krškega.
Mirna gostuje ^ s »Sinom«
▼ nedelo, 13. apnila, bo v novomeškem Domu kusture gostovalo KUD Mtaia % igro Bngelberta Gangla »Sta*. 8 to igro so marljivi mirenski Igralci poželi pre-cetfSen uspeh na dosedanjih gostovanjih. Gostovanje mirenskih gledaliških amaterjev bo po dodgam času prvi nastop podeželske gledališke skupine pred novocneSldm ob-čtasbvotn.
»Od monarhije do republike«
M. aprila bo začel kino KRKA predvajati dokumentarno! flfcn »Od monarhije do repUbOdke«. Film obdeluje tudi Jugoslovansko zgodovino ki ga bodo prikazovali v počastitev 50-letnice ustanovitve ZKJ, SKOJ in sindikata. Za učence osnovnih in srednjih lot bo ogled obvezen, ker Jkn bo nadomestil učno aro.
Pesmi Ribniške doline
Pred krattdm Je pri mariborski založbi Obzorja izšla knjiga dr. Zmage Kumer. »Ljudska glasba med rešetairji in lončarji v Ribniški dolini«. Knjige v prodaji še ni dobiti, pričakujejo pa, da bo naprodaj
v	prodajalni Turističnega društva v Ribnici ali pri domačem trgovskem podjetju Jelka ▼ Ribnici, verjetno pa tudi v knjigarnah. Kdaj bo knjiga v prodaji, še ni znano, kakor tudi njena cena ne. Iz neuradnih virov pa smo zve deli, da bo veljala neikako 80 do 100 din. Bila bi skoraj Ab enkrat dražja, vendar je za njeno Izdajo prispevala občinska skupščina Ribnica okoli 40.000 din.
Tršar jeve skulpture v Krškem
V torek, 15. aprila ob 18. uri, bodo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli razstavo slikar-skih del Antona Repnika iz Mute na Koroškem. Uvodno besedo o slikarju, enem najzanimivejših slikarjev naivcev pri nas, bo imel Karel Pečko, ravnatelj Umetnostnega paviljona v Slovenjem Gradcu. Po otvoritvi bo koncert vokalnega okteta iz Karlovca (Na sliki: Repnik, Petelinja družina — olje na vrečevini)
Sonce kot simbol upanja
V Dolenjski galeriji razstavlja samoukinja Zora
Vladen-Zavrnikova iz Maribora
Ob navzočnosti številnih prijateljev likovne umetnosti so v Dolenjski galeriji v Novem mestu 27. marca odprli slikarsko razstavo Zore Vla-den-Zavmiikove, samoukinje, ki živi v Mariboru. Slikarka se je predstavila s petnajstimi deli, lci jih je ustvarila lani in letos v mešani tehniki in olju. V njenem izboru za to razstavo prevladuje
»Polovične resnice«
Mestno gledališče ljubljansko bo gostovalo 22. aprila v Novem mestu s sodobno angleško bulvamo komedijo »Polovične resnice« Alana Ayokbouma. Za obiskovalce prireditev v Domu kulture bo to osma abonmajska gledališka predstava v sezoni 1968/69.
Kulturna revija v Artičah in Dobovi
V	Artičah so imeli v nedeljo, 6. aprila, krajevno kulturno revijo. Nastopili so harmonik aši, moški pevski zbor in Člani folklorne sekcije. Plesalce je spremljal tamburaški orkester. Krajevno revijo so priredili v nedelo tudi v Dobovi. Dali so Ji naslov »Dobova pleše in poje 69«.
motiv katedrale. V vseh njenih delih pa je prisotno sonce, tisto sonce, ki pomeni izhod iz stiske, večen simbol upanja. Poznavalci njenega ustvarjanja menijo, da je Zavmikova zelo blizu tistim umetnikom, ki izražajo večno iskanje, večen izhod za sodobnega človeka.
Slikarko je občinstvu predstavil ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Janko Jarc, nato pa je tudi umetnica spregovorila o svojem delu in iskanju v likovnem ustvarjanju. V Dolenjski galeriji se je Zora Vladen-Zavmdko-va četrtič predstavila s samostojno razstavo. Njene samostojne razstave so lani videli v Zagrebu, Dubrovniku in Ptuju, 1967. pa je sodelovala na kolektivni razsta-
vi	v Mariboru.
Razstava v Dolenjski galeriji bo odprta do 14. aprila.
Razstava v krški galeriji bo odprta do 13. aprila
4.	aprila zvečer so v krški galeriji odprli razstavo skulptur Draga Tršarja. Umetnika, goste in številne obiskovalce je v imenu prirediteljev razstave pozdravila Mar Janca Uršič. O Dragu Tršarju ki njegovi umetnosti je spregovoril umetnostni kritik Zoran Kržišnik. Preden si je občinstvo ogledalo razstavo, mu je igralec Stane' Sever prebral Levstikovega »Martina Krpana«. Razstava bo odprta do 13. aprila.
Drago Tršar je v krški galeriji razstavil 22 deil, od tega 18 plastik in 4 risbe. Največ plastik, med njimi sloviti Manifestamti in Demonstranti, je izdelanih v bronu, ostale pa v sadri in terakoti.
Ko Je kritik Zoran Kržišnik predstavljal Draga Tršarja, je rekel, da prevladuje v njegovi umetnosti dvoje poglavitnih kvalitet: na eni strani neizčrpna obilica likovnih idej in na drugi strani stroga logičnost razvoja.
»Njegovi« (Tršarjevi) »demonstranti, manifestanti, krilati spomenik zmage v Kamniku, vse to so hkrati nara-
vi	iztrgane oblike materije in s kolektivnim stremljenjem prežeta množica, mogočna, neustavljiva, korakajoča nezadržno dalje, vzdigujoča še v neslutene višine vnetega hotenja in zmagoslavja, tistega zanosa, ki iz tebe in mene ustvarja NAS,« je med drugim poudaril kritik Kržišnik.
Igralec Stane Sever je občinstvu predstavil Levstikovega »Martina Krpana«, Tršar-jevega »kontrabantorja« iz Notranjske, kot je sam rekel, in za svoj recital požel topel aplavz.	I.	Z.
Dve gostovanii v Krmelju
Pred kratkim so imeli v Kr-me’ju^ dve gostovanji. Ama- , terska dramska skupina iz Velike Loke je gostovala z »Desetim bratom«, »Svoboda« z Mirne pa z Gamglovo dramo »Sin«. Pri predstavi »Desetega brata« so gledalci napolnili dvorano, ko so igrali Miremčani, pa je prišlo na predstavo le 100 ljudi.
D. B.
Mali kulturni barometer
■ PISATELJ KRAU UMRL — Bloroneka kulturna Javnost se je pre kraftim poslovila od pisatelja * kritik« dr. Vladimirja Kralja, ki Je umrl Se ne OB let »tar. Dr. KnOJ se Je uveljavil predvsem na področju dramske teorije kx dramske kritike. Kot pisatelj pa nam Je man predvsem po abdrfcl norel »Mož, ki Je strigel s uSerf*. ki jih Je navdihnila ta. boridtea tematika.
■ SELE SMRT RAZKRILA PRAVO IME — Ob koncu marca Je v Mehiki umrl »literarni ilegalec« B Traven, star 79 let. Z njegovo anrtjo Je priAlo na dan tudi njegovo pravo Ime: Torsvan. Domnevajo, da Je bil skandinavskega rodu. O iivljenju pisca »Zaklad Sierra Madre«, »Obiralcev bombaža«, »Upora obešenih« in drugih Številnih romanov, ki so prevedeni v 36 jezikov, pa le vedno nffi ne vedo. Znano je, da so bih nekateri prepričani, da Je B. Traven slovenskega rodu.
■ DRAMA O U2ISKI REPUB: kIKI — Več srbskih pisateljev pi&e dramo »Lomača« (Grmada), ki bo prikazala življenje v U«-8H republiki. Kot Je znano, Je bila UžLška republika ustanovljena leta 1941. Dramo Je naročilo gledališče v Titovem Užicu.
■ NOVA SLOVENSKA OPERA
Dr. Danilo Švara, dirigent in
skladatelj, je napisal novo slovensko opero »Ocean« po istoimenski ekspresionistični drami Leonida Andrejeva. Krstna predstava je bila ob koncu prejšnjega tedna v Ljubljani.
■ 1400 STRANI MAKEDONSKE ZGODOVINE - V Skopju so pred kratkim natisnili tretji zvezek obsežno Zgodovin* makedonskega naroda. Vse tri knjige Imajo nekaj več kot 1400 strani
■ SODOBNOST 4 — Četrta letošnja številka osrednje slovenske literarne revije Sodobnost (njen glavni ln odgovorni urednik Je pesnik Ciril Zlobec) prinaša pesmi Janeza Menarta, esej Janka Kosa Književnost in humanizem ter proao mladega pisatelja Evalda FHsarJa Zabjeglavec in nekaj njegovih pesmi. V tej Številki Je s proBo zastopan tudi Anton Ingolič (Nekrolog zapozneli ljubezni). Anton Fodbevšek objavlja Pogovore z Jakopičem, Pavle Kogej sodeluje s prispevkom Podoba in položaj slovenske delavske mladine, Pavle Sivic pa b razmišljanjem o merilih za vrednotenje v glasbi. Ob teh prispevkih Je Se vrsta razprav in razmišljanj ter dve glosi. Sodobnost Je pod uredništvom Cirila Zlobca postala razgibana in zanimiva revija.
DELEGATI KOMENTIRAJO
minuli kongres ZKPOS
BOGO KOMELJ, upravnik študijske knjižnice »Miran Jarc«, Novo mesto:
»2e vse predolgo in prevečkrat je na kongresih Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije prisoten problem:	človek,
prostor, denar. Kot težka ooMa pa se že vas leta vlači po kongresih tudi polemika o literarni plaži. To pravim zato, ker plaže ni prav nič manj, čeprav se mi zdi, da je spričo tega, da imamo pri nas družbene tiskarne in
v	uredniških odborih kulturne delavce, že davno ne bd smelo biti več na svetlem. Lahko se tolažimo le s tem, da za poplavo literarne plaže nismo krivi samo mi, saj pride največ tega k nam od drugod.
Na V. kongresu ZKPO sem pogrešal razpravo o kulturi na podeželju, sa<j Je prav to najbolj potrebno kulturne dejavnosti, in o tem, kako naj bi podeželju pomagale kulturne ustanove. Zdi se mi
tudii, da so delegati, predstavnika kulturnih društev, kar preveč mimogrede vaeli na znanje sporočalo o pripravi novega zakona o kulturi. Sicer pa je kongres opravil svoje delo. Bil je dobro pripravljen in vsatj jaz nisem opazil kakšnih zastojev.«
(12. nadaljevanje)
Definicija priča, da je moral predtem Študirati marksizem, kajti to, kar je povedal v tem odstavku o kulturi sploh, je marksistično. Tu moramo opozoriti še na neko, nič manj pomembno dejstvo: Cankar piše dosledno »naro-dava kultura« že od časov svoje komedije o blagru sem, kjer Je rabil ta sicer po oficialnem pravopisu napačen pri-denvnik »narodov«, ker Je bil za Cankarja narod nekaj živega in konkretnega, kar tudi je. Zato je ta raba v tem pomenu edino pravilna. Narod ni abstraktum, marveč kom-kretum.
Ka(j vse je štuliral Cankar v teh časih, še zmeraj ni dovolj ugotovljeno, toda da je veliko več študiral, kakor sl mislimo, je nedvomno. Prav gotovo ni šel nepripravljen na socialnodemokratsko kandidaturo, in da je moral že predtem prebrati marsikaj marksističnega, o tem, mislim, ni treba dvomiti. Med drugim je na Dunaju bil naročen na »Arbeiter Zeitung«, ki ga je opozarjala na razno marksistično literaturo, naj je bila reformistična ali ne. Nazori, ki jih izpričuje Cankar tja do svoje smrti, dokazujejo, da je skušal tudi sam misliti pri svoji analizah družbe in poiitike kolikor mogoče v smislu klasičnega marksizma. Kjer se je razhajal s socialno demokracijo politično, se je prav s tega stališča, o čemer priča tudi njegova zadnja polemika z Antonom Kristanom-Verusom, zastopnikom skrajnega desnega krila naše socialne demokracije, ki se je izgubljala v konzumarstvu in golem prakticizmu, pozabljala pa na temeljna načela marksizma, kar se dogaja marsikomu tudi danes.
Cankar ugotavlja, da je
»zgodovina slovenskega naroda, zgodovina tlačana, hlapca, ki služi na vekov veke in ki se je korenito navadil služiti, da mu je prešlo suženjstvo v meso in kri. Stoletja je služil politično in družbeno tistemu gospodarju, ki mu je bil najbližji; stoletja je romal v noči in mraku njegov zasužnjeni duh po cesti, ki vodi v Rim.«
S temi besedami je razlagal bridko odvisnost od mračnjaškega rimskokatoliškega klerikalizma. To potrjujejo še naslednji stavki, v katerih označuje pomen nastopa slovenskih protestantov:
»Ptrvo veselo znamenje mlado vzkJile kulture še je pokazalo v reformacijski dobi. V drugi polovici šestnajstega stoletja sta Primož Trubar iri Jurij Dalmatin postavila prvi in veličasten spomenik slovenski kulturi.«
In zdaj preide na ugotovitev, ki jo ima tudi Engels v svoji študiji o kmečkih puntih in reformacijskem gibanju, ki je imelo tudi ali pa celo predvsem svoje socialne korenike. Zato ni bilo zgolj versko gibanje, marveč v versko obliko preoblečeno socialno gibanje kot posledica socialnih nasprotij v družbi:
»Omejena in nerazumna je trditev, da je bilo tisto velik« gibanje samo in edino versko gibanje, ki ni torej pomenilo za slovenski narod nič drugega kakor malo pomemben korak iz ene cerkve v drugo, iz enega suženjstva v drugo. V tem kakor v vseh znamenitih kulturnih bojih si je dalo duška mogočno, v masi ljudstva dremajoče hrepenenje po svobodi. Verski roformatorji so bili buditelji tega hrepenenja, so bili njegovi voditelji proti cilju. V tem boju proti tradiciji suženjstva so se prvi poslužili orožja literature in so tako napisali prvi dokument kulture slo-venske; prvi dokument hrepenenja po svobodi, po višjem duševnem in telesnem blagostanju.«
Tako odločne in jasne ter hkrati tako kratke in jedrnate oznake pomembnosti dela slovenskih protestantov ni dotlej pri nas ustvaril nihče. Engels je v svoji knjigi »Nemška kmečka vojna« označil socialni izvor verskih bojev v času reformacije, Cankar pa je socialno povezal še z nacionalnim ter tako pri nesvobodnem narodu pravilno sklepal naprej. Cankar se ni mogel odreči priliki, da tudi ob tem primeru ne bi posredno primerjal usode preganjanih in pregnanih protestantov s svojo. To navezuje ta odstavek z uvodnim o položaju slovenske kulture in kulture delavca v njegovem času. Kdo dela pri tem »narodu« za pravi napredni razvoj, tega tepe bič in ta bridka pesem se je začela že pri protestantih:
»In ker so to storili, jih je doletela usoda velike večine kulturnih delavcev: izgnani iz domovine so poginili v temi, njih delo pa je uničila rimska cerkev z ognjem in mečem... Slovenski narod se je pogreznil v hujše tlačanstvo, upognil jie hrbet pod težjim jarmom ...«
»In ker so to storili...« — ta trditev je značilna za Cankarja in za razmere, v katerih jo je napisal in sprego^ voril. Tako načelno in hkrati tako neovrgljivega dejstva ni dotlej nihče vrgel našemu klerikalizmu v brk To je mogel storiti le socialist Cankar, noben liberalec bi tega ne zmogel, tudi dr. I. Tavčar ne, čeprav je skušal protestante braniti leposlovno, toda le leposlovno, ideološko-poliitično Jih globlje ni zmogel, ker je bil slovenski liberaizem idejno jalov. Cankarjevo zgornje misli so predhodnice zanega stavka iz »Hlapcev«, ki so bili napisani šele leta 1909 — to se pravi, da zgornje misli niso bile v Cankarju naključje, marveč go bile trdni del njegovega nazora, sicer' ne bi živele v njem dalje in dobile udarnega izraza v njegovi drami aHlapci«, ki jo je Pregelj ob neki priliki upravičeno imenoval »slovensko narodno tragedijo«.
Cankar pa ni nehal razmišljati v letu svoje kandidature o protestantizmu in njegovih zastopnikih. Naslednje le-to, ko je bila štiristoletnica Trubarjevega rojstva, je napisal še članek »Trubar in Trubarjeve slavnosti«, ki ga je bral kot predavanje spet v Trstu in spet pri socialističnem Ljudskem odru 21. maja 1908, izšlo pa je v socialističnem tržaškem »De’avskem listu« (št. 23—24), V tem predavanju je postavil Trubarja za »enega največjih mož, kar jih pozna tako prazna in tako žalostna zgodovina slovenskega naroda«.	'
Njegovo osebnost razlaga Cankar materialistično-deter-ministično:
	
'V rTfjp ar **„.i ,
Podkoritnik in Praznik osvojila tretje in četrto mesto - Kje so bili Novomeščani?
V nedeljo, 6. aprila, je bilo v Ljubljani republiško hitropotezno prvenstvo za mladince, na katerem .e sodelovalo 38 šahistov. Iz dolenjske tekmovalne podzveze so tekmovali ie štirje mladinci iz Kočevja. Na veliko presenečenje so se vsi štirje uvrstili v finale.
lanskoletni republiški prvak pri starejših pionir iih Stane Podkoritnik iz Kočevja je s tretjim mestom dokazal, da je odličen šahist in da bo kaj kmalu tudi pri mladincih posegal po najboljših mestih. Tone Praznik je povsem po nepotrebnem izgubil nekaj točk in se je zaradi tega moral zadovoljiti s četrtim mestom. Rudi Kar-ničnik je delil šesto mesto, Tone Rakovič pa je bil enajsti. Zasluženo je zmagal Ljubljančan Tomislav Halik.
Vrstni red: 1. Halik (LJ.) 9,5; 2. Naglič (Kranj) 3 Podkorit-
nik (Kočevje) 7,5;	4. Praznik
(Kočevje) 7; 5. Rutar (Anhovo) 6.5;	6.-7.	Karničnik (Koč.) m
Rijavec (Trbovlje) 5,5;	8.-9.
Slejko (Postojna) in Novak (Lj.) 5; 10. Golja (Ljub.) 4,5; 11. Rakovič (Kočevje) 1 in Vidmar (Mežica) brez točk.
IVE STANIČ
V nedeljo prvenstvo za pionirje
V nedeljo, 13. aprila oto 9. uri, bo v Domu telesne kulture v Kočevju dolenjsko pionirsko šahovsko prvenstvo za posameznike Prvenstvo bo ločeno za starejše in mlajše pionirje in pionirke.
Kje, kdaj in kdo?
Nogometaši Celulozarja bodo t nedeljo potovali k staremu znancu Osanka-rici v Slovensko Bistrico. Na Mimi bo tretji dolem}-ski derbi med domačim Partizanom in Belo krajino. Novomeščani pa bodo gostovali v Ihanu. V republiški rokometni ligi bodo rokometašice Brežic gostovale pri Steklarju v Hrastniku, Brežičani pa v Tržiču. Ribničani bodo v Medvodah imeli obračam z ekipo, ki se ravno tako bori za obstoj v ligi. V ljubljanski conski rokometni ligi pa bodo nar slednja srečanja:	Krško
— Duplje, Kadeče — Krmelj, Radovljica — Novo mesto in Križe — Grosuplje.
Atletski miting
V soboto. 12. aprila ob 15. url, bo v Novem mestu izbirni atletski miting za nastop na otvoritvenem atletskem tok. movanju, Id bo 20. aprila v Novi Gorici. Na podlagi ra. zultatov bodo zbrali atlet« tudi za tekmovanje v atlet, skem pokalu Slovenije, ki ho 27. aprila v Ljubljani.
NAŠ RAZGOVOR
Na Mirni je šport zaživel!
razvit; vendar lahko omenim smučanje, orodno telovadbo in nogomet. Letos bomo tu proslavili 50-letnioo telesno-vzgojne dejavnosti.«
— Kako je * nogometom? »Imamo samo 20-člansiko nogometno ekipo. Delamo že dve leti, nogometaše pa vodi trener Milan Turk.«
— Kdo vam pomaga? »Krajevna skupnost in občinska zveza za telesno kulturo.«
— Ste zadovoljni z igro in uvrstitvijo vaše ekipe?
»Smo! 7. mesto je za naše skromne razmere kar lepa uvrstitev.«
— Kaj pa vodstvo kluba? »Je skrbno in dobro dela.«
— Nimate občutka, da je igrišče slabo.
»Res ni najboljše, vendar upamo, da bomo v bodoče prišli do boljšega igrišča.«
— Kaj pa načrti?
»Vse gre v smeri jpriprav
na 50-letndoo obstoja Partizana.«
S. DOKI
Nace Dežman, predsednik nogometnega kluba Partizan nsr Mimi je povedal nekaj o športni dejavnosti v tem kraju.
— Kako ocenjujete športno dejavnost na Mirni?
»Pri nas šport ni preveč
ŠAH
Kočevarji bili spet odlični
NOGOMET
Drugi poraz Belokranjcev v Jaršah
Celulozar, čeprav je bil v očitni premoči v srečanju s steklarji iz Rogaške Slatine, ni mogel doseči kaj več kot pirovo zmago. Krčani, Id igrajo na oko lep nogomet, pe morejo nikakor uveljaviti svoje terenske premoči. V drugem dolenjskem derbiju med Novomeščani in Mirenčani smo gledali lep nogomet. Gostje so se dolgo časa upirali, vendar jim je v drugem delu tekme pošla sapa. Zlasti so nekoliko odnehali, ko jim je sodnik dosodil zadetek, ki je bil dvomljiv. Belokranjci so gostovali na težkem terenu v Jaršah in podlegli domačinom z 2:1, z malo več sreče bi lahko celo remizirali in se obdržali na drugem mestu. Tako pa bo treba v preostalih tekmah precej bolj zasukati rokave, če želijo priti v višje tekmovanje.
CeMozar : Steklar (R. Slatina) 2:1
V prvem polčasu so , domači nogometaši igrali proti vetru. Vendar so kar osemkrat resno ogrozili vrata gostov, zadetka pa niso mogli doseči. V drugem polčasu so domači zaigrali hitreje in izvedli kar dva odlična udarca.
ROKOMET
Krmeljčani so stresli Radovljico
Največje zadovoljstvo v nedeljskem rokometnem vrvežu so nam pripravili žilavi Krmeljčani, ki so doma stresli vodilno ekipo v ligi — Radovljico. Njihovemu zgledu so sledili tudi Brežičani in nasuli v mrežo Ormoža goro zadetkov. Zlasti se je odlikoval Polde Rovan, ki je sam zabil 11 golov. Ostale tri naše ekipe pa so tokrat potegnile krajši konec; premagali so jih Drava, Kranj in Križe. Novomeščani so se končno zbrali in v nedeljo nastopili proti ekipi iz Križ. Ribničani so izpustili iz klešč ptujsko Dravo, ki ji tudi gori pod nogami. Krčanom tudi tokrat v Kranju ni šlo in so prejeli kar 30 zadetkov.
Brežice : Ormož 28:11
Prvič letos so Brežičani domačim gledalcem pi ikazali moderen rokomet. Tradicionalno neprijetnemu nasprotniku so vsilili svoj sistem igre in mi nasuli zadetkov po mili volji. Predvsem sta se odlikovala borbeni Rovan in vratar Berglez, z domiselno igro pa sta navdušila Darko Šetinc in Slavko Bosina
Brežice: Berglez, Rovan 11, An-tolovič 3, Bršec, Avsec 1. Bosina 4, Svažič 2, D. Šetinc 3, Zivič 3, Pavlič 1, Zore n M. Šetinc.
V. PODGORŠEK
Ribnica : Drava (Ptuj) 20:21
Ribničani so že na začetku tekme povedli z 2.0. vendar so ▼ nadal jevanju popustili, tako da so bili Ptujčani vedno v prednosti. Proti koncu tekme so Ribničani začeli igrata hitro, izvedli so neka) lepih napadov ter izenačili. Vendar so gostje v zadnjih minutah spet prišli v vodstvo in izbojevali dragoceno zmago.
Ribnica:	Ix>všin, Kersnič I,
Abram. Matelič 1, Erčulj 1, Po-
nikvar 7, Kersnič II 3, Radič T in Puželj 1.
Krmelj : Radovljica 17: 13
Dotna<M rokometaši so počeli zasluženo zmago nad vodečo ekipo v ligi — Radovljico. Krmeljčani so bili ves čas tekme v premoči, saj so vodili tudi že z 9 goJl prednosti. Pr- domačih moramo pohvaliti vse igralce, saj so se prizadevali za zmago Pri gostih je zlasti ugajal prodorni Gašper-
šič, ki je sam dosegel 10 zadetkov.
Zadetke za Krmelj so dosegli: Zaman 5, M. Papež 4, Damjan 3, C Logar 3 in Kolovrat 1.
B. DEBELAK
Novo mesto : Križe 9:19
Novomeščani so v tipični prvenstveni tekmi izgubili srečanje ■ borbenimi rokometaši iz Križ. Čeprav niso imeli pred tekmovanjem nobenih skupnih priprav, so včasih pokazali kar dobro igro. Zlasti sta se odlikovala Jaklič in Pelko, ki sta dosegla po 3 zadetke. Novomeščani marajo razmisliti, kako bi naših rešitev pred izpadom iz lige. Verjetno ne bi bilo slabo, ko bi se nekoliko okrepili s košarkarji, med katerimi je tudi nekaj odličnih rokometašev.
Kranj : Partizan (Krško) 30:18
Krčani so tokrat doživeti hud poraz v srečanju z odlično ekipo Kranja. Pri gostih iz Krškega se Je poenalo, da je tokrat odpovedala obramba ter krilni igralci. Odlični rokometaši Kranja so največ zadetkov dosegli iz hitrih protinapadov. Pri Krčanih sta dobro igro pokazala vratar Katič in napadalec Jelen.
Krško: Katič, Gane -3, Arh 3, Jelen 9, Kovačič 1, Božič 1, Robič 1 in Koman.
L. HARTMAN
KEGLJANJE
PIONIR izpadel iz lige
Po 10 letih uspešnega igranja J« novomeški Pionir zapustil republiško kegljaško ligo. V soboto in nedeljo se je srečal v Ljubljani z mariborskim Branikom in dvakrat izgubil: prvi dan — 6434:6340, dru. Bi dan — 6594:6230. Pionir bo odslej nastopal v drugi reoubllški ligi.	J.	MRZLAK
vendar je obakrat žoga zadela vratnico. Poleg teh dveh napadov so Krčani kar 15-Krat usmerili žogo proti Steklarjevim vratom. Prvi zadetek za domače je dosegel Jurečič, Steklar pa je že nekaj minut zatem izenačil. Odločilni zadetek je dosegel z lepim strelom Germek.
Celulozarju se še ni povsem odprlo. Ko bo stekel ves mehani-zem, upamo, bodo nasprotnikove mreže spet polne zadetkov.
L. HARTMAN
Elan (N. m.) : Partizan (Mirna) 4:1
Drugi dolenjski derbi je bil zelo zanimiv. V prvem polčasu so imeli domači nogometaši dosti več od igre, vendar niso mogli streti odlične obrambe gostov. Nekoliko minut pred koncem prvega polčasa je Velagič ukandl odličnega vratarja Logarja. V drugem delu tekme so Novomeščani uprizorili več načrtnih napadov, ki so rodili kar 3 zadetke. Nekoliko pomislekov imamo aoper tretji zadetek Novomeščanov, ki ni bil dosežen na dovoljen način. Končno so gostje klonili in prejeli še četrti zadetek. Tekma je bila lepa in je pokazala, da sta obe ekipi za tekmovanje kar dobro pripravljeni. Pri Mirenčanih lahko pohvalimo obrambo s Smučem na čelu, pri domačih pe Turka in Hurso.
N. N.
Brežice : Radeče 1:4
V pokalni nogometni tekmi sta se preteklo nedeljo pomerili ekipi, ki tekmujeta t celjski nogometni podzvead Gostje so doma-
KOŠARKA BETI v II. sloven-
ski ligi
čine, ki ao igran brce prave volje in tehničnega znanja, zasluženo premagali s 4:1.
V. PODGORŠEK
Induplati (Jarše) : Bela krajina 2:1
16. kolo ljubljanske nogometne podzveae je bilo nesrečno za Belo krajino. Črnomaljci so gostovali v Jaršah in doživeli svoj drugi poraz v leto&njem prvenstvu in se na prvenstveni lestvici pomaknili za eno mesto navzdol.
Črnomaljci so v Jaršah - izgubili po krivdi izredno razpoloženega vratarja domačih, ki je branil nemogoče žoge. Domačini so povedli z 2 : 0 že v prvem delu. Zatem je bila dosojena 11-metrovka za goste, ki jo je streljal Stane Zanič. Vendar Je vratar tudi ta strel zaustavil. Do konca tekme je Tone Švajger dosegel gol in s tem omilil poraz.
T. LATERNER
■ KRŠKO — Plavalni bazen na Vidmu so napolnili s toplo vodo in omogočili plavalcem redno vad_ bo. Uradna otvoritev za kopalce bo 15. aprila, seveda, če bo vreme ugodno.	(L.	H.)
17-letni nogometaš Bele Krajine Boris Grguraš se odlikuje z lepo in domiselno igro. Svoj krst v prvi ekipi je kronal s tremi zadetki v mrežo Enotnosti iz Jevnice
(Foto: S Dokl)
Beia krajina Je dobila že drugo ekipo, ki bp nastopala v kvalitet, nejšem tekmovanju. To je košar, karska ekipa »BETI« iz Metlike, ki bo nastopala v drugi slovenski ko. šarkarski ligi. Prvenstvo v tej ligi se bo pričelo 27. aprila. Nastopalo bo 8 ekip prvak pa pojde v prvo republiško ligo.
V okviru priprav za tekmovanje v ligi so Metličani odigrah dve pri. jateljski tekmi z Novomeščani. V prvem srečanju so zmagali s 55:54, v drugem pa so zmagali Novome, ščand 61:39 .
Dolenjci imajo tako poleg Novo. meščanov 5e Metličane v tej kvalL tetni ligi.	T.	LATERNER
Končno v prvi ligi!
Po kvalifikacijah za vstop v I. republiško odbojkarsko ligo, kjer so kočevski odbojkarji bili za las »prekratki«, se je vendar pred dnevi odbojkarjem nasmehnila sre. ča. Ker je iz nadaljnjega tekmovanja v prvi ligi odstopil kranjski Triglav, je odbojkarska zveza uvrstila Kočevje v j<rvo ligo. Ta od. ločitev bo vplivala na razvoj odbojke v Kočevju, ki ima precej pri. vržencev.	A.	ARKO
SPEEDWAY
SVETOVNO CONSKO PRVENSTVO
SPEEDWAY 1969
Prvi prijavi
AMD Krško je za svetovno pr. venstvo, ki bo 11. maja v Krškem, prejelo prvi prijavi. Prijavili sta se reprezentanci Sovjetske zveze in Češkoslovaške. Znan je tudi predstavnik mednarodne speedway organizacije, ki bo prisostvoval dirkam. Delegat bo iz Nemške de. mokratične republike.	K.	P.
Od tu in tam
■ NOVO MESTO —Na hitropoteznem ženskem šahovskem turnirju je pri mlajših pionir | 'i zmagala Lukičeva, pri starejših Papeževa ter pri članicah Facija. Sre. čali so se tudi pionirji. Med mlajšimi so bili najboljši 2igante, Kr. žan, Bajt, Jevšček in M*>an, pri starejših pa Komelj, Pucelj, Poredoš, Suln in Jerčin.	(N.	N.)
■ KRMKIJ — Na četrtem šahovskem turnirju za pokal krmeflj-ske Svobode je igralo 17 igralcev. Zmagal je Jože Markovič s 13.5, sledijo Sribar 13, D. Perhaj 12.&, Gačnik 12, 2itnik 10, Debelak, Primožič 10.5, Mirt 8.5 itd. Po četrtem kolu je v vodstvu Sribar 42.5, D. Perhaj 38. Debelak 35, 2var in Žitnik 28.) itd.	(B.	D.)
■ SEVNICA — Na hitropote*. nem šahovskem turnirju SK Milan Majcen je med 9 Igralci zmagai Gačnik s 7 točkami, sledijo — Pfajfer 6, Drstvenšek 5.5 itd.
(B.D.)
■ METLIKA — Na rokometnem Igrišču v Metliki st« se v nedaljo v prijateljski igri v malem nogometu srečali eldf<i mladincev i* Metlike in Črnomlja. Zmagali so Črnomaljci s 4:3. Strelca za Met. liko sta bila Pavič in Radman. za Črnomelj pa Majerle in Malerič.
(A. L.)
■ ČRNOMELJ # Tu so tmefc.
dve uspešni strelski tekmovanji. Na prvem je zmagala strelska dru. žina Črnomelj s 355 krogi pred SD »Begrad« 343 in SD »Proleter« ■ 366 krogi. Med posamezniki je dosegel najboljši uspeh Stane S trum. bolj iz SD »Iskra« — Semič. Na drugem tekmovanju pa Je ranagala ekipa »Begrada« s 306 krogi pred »Proleterjem« ter ekipo »Elektra« iz Črnomlja. Med posamezniki sta bila najboljša Jure Mihelič in Branko Murn, ki sta dosegla vsak po 84 krogov.	(I.	Š.)
■ KOČEVJE — Pionirji, ki se pripravljajo na consko in republiško prvenstvo v gimnastiki, so imeli prejšnji teden tekmovanje. Tekmovali so na bradlji, drogu, t preskokih in prosti vaji. Rezultati: starejši pionirji — I. Plot 44,30, 2. Konte 43,30, 3. Jarmi 40,80 JM.J 2. Kožar 40.40, 3. Kolcta 39,90.
(A. A.)
■ KRŠKO — V petek, 11. aprila, bo v Kostanjevici na Krki tiskovna konferenca, ki Jo je sklicalo AMD Knško r zvezi s pripravami na izvedbo svetovnega conskega prvenstva v speedweyu. Na konto, renco so povabili predstavnike sto. venskih dnevnikov in tednikov ter RTV.	(L.	EL)
■ NOVO MESTO — V Nomn mestu je bilo športno srečanje med gimnazijci is Novega mesta in Črnomlja. SrečaH so se v odbojki in košarki. V odbojki so po oboja, stranski slabd igri zmagaM Črnomaljci z 2:0 (15:7, 16:14), t kote. kl pa Novonveščani a 63:39. Za No-vomeščane so bili uspešni: 2. Kovačič 26, Šepetave 13, S. Kovači# 10, Uhan 10, Pezelj 4 in hogma 1, pri gostih pa Pogačnik 11, Puntar 10, Lah 8, Plat 6 in Kobe 4
<A. L.)
■ KOČEVJE — Pričele so se de. tekmovalci pomerili v streljanju. V ekipnem tekmovanju Je bila prva ekipa ObS Kočevje (Polovič, Ho-lavske športne igre. Najprej so se čevar, Jarc) 317 krogov. 2. ITAS III 314, 3. MELAMIN I 311 itd. Med posamezniki je bil najboljši Tomaž Južnič s 123 krogi, sledijo Viktor Kužnik 114, Joše Polovič Vlado Planinc 113, Franc Novikk 113 iM. Skupno je nastopilo 48 strelcev. Po tekmovanju so se do. govorili, da bodo v kratkem priredili več podobnih srečanj. Tekmovanje je pokazalo, da je v Kočevju preceo dobrih strelcev. (A. A.)
■ KRŠKO — 13 pionirjev Ceiu-lozarja je s trenerjem prispelo t nedeljo, 6. aprila, v Kranj na re. publifiko zimsko pionirsko plavalno prvenstvo. Vodstvo tekmovanja pe Krčanom ni dovolilo starta, kar niso imeli potrjenih zdravniških pregledov. Trenerju kluba so povedali, da je plavalna zveza Slovet nije pravočasno obvestila klube o zdravniških pregledih. Trenerja Ce_ lulozarja pa uprava o tem ni oh. vestila, zato je peljal 13 pionir je* na izlet v Kranj. Postavljamo Ijav. no vprašanje kdo je kriv za to malomarnost'.	(L.	H.)
■ NOVO MESTO — Končan j« šahovski turnir za prvaka Novega mesta. Na turnirju Je med 12 šahista premočno zmagal mojstrski kandidat prof. Igor Penko, pred prvokategornikom Tonetom Šporarjem1. Končni vrstni red: 1. prof. Penko 10, 2. Šporar 8, 3. Udir 7,5, 4. Milič 7. 5. do 6. Istenič, Stan. kovič 6,5, 7. Bjclanovič 5, 8. Sčap 4. 9. Mladinec 3,5, 10. Ilc 3, U. do 12 Sašelt in Jenko 2,5.
(N. N.)
■ NOVO MESTO — V 9. kolu občinske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati:	Partizan (2bk.) : Pionir 475:505. Stari devet : Luknja 414:486, Iskra : Železničar 383 . 470, Vseh devet : Krka 476:449, Iskra : Vseh devet 435:428. V vodstvu sta Železničar in Vseh
. devet 16 točk, Krka, Luknja 14, Pionir 12, Iskra, Partizan 10 itd.
(J. M.)
Atleti Novega mesta so se odlično izkazali na uličnem teku y Bihaću: osvojili so dve prvi mesti med posamezniki in prvo mesto v članski ekipni konkurenci
(Foto: S Dokl)
Vprašanja 300 vajencem
V	novomeški občini so pričeli te dni anketirati 300 vajencev v gospodarskih organizacijah in pri zasebnikih. Vajence sprašujejo predvsem o tem, kdaj opravljajo učno prakso, ali jo oprav-Jjtjo podnevi ali tudi ponoči, add morajo delati budi drugo, kar jam v uku ne bo koristi-
lo,	kako ravnajo z njimi nadrejeni, ali jim dajo dopust ki mesečno nagrado, ki podobno. Vprašanja je sestavila analitska skupina pri občinski konferenci Socialistične »veee v Novem mestu. Na rezultate oziroma odgovore anketiranih vajencev se bo oprla tudi razprava na bližini problemski konferenci o vajencih, ki jo pripravlja predsedstvo občanske konference ZMS v Novem mestu.
Važno za vse lastnike gozdov!
V	današnji številki Skupščinskega Dolenjskega lista je med drugim objavljeno tolmačenje glede uporabe 2. točke opombe k tarifni številki 4 tarife občinskega prometne ga davka. Tolmačenje je važno zaradi oprostitev plačila občinskega davka n razrez hlodovine na žagah, zato lastnike gozdov na tolmačenje še posebej opozarjamo!
Preloženo tekmovanje
Zaradi btttnjtti voBtm v občinsko Skupščino je komisija za varnost otrok v prometu v Norem mestu na •eji 1. aprila sklenila, da bo občinsko tekmovanje »Povej, ka# znaš o prometu«, za katerega se je prijaviflo več oonovndh šol, šefle 20. aprila. Predočeno je tudi medobčin-rioo tekmovanje, ki bo po zackijem sklepu 27. aprila. Obe tekmovanji bosta v Novem mestu. Novomeška ko manja je za najboljše ekipe ravsala nagrade. Odločila me je tudi, da bo z nakupom ftestih uniform za pionirje — prometne mttičnake podprla prometne krožke.
Klavnica bo na Šajserju
T Mesnoprehrambenem podjetju Novo mesto smo ■vedeli, da pospešeno Iščejo novo lokacija za gradnjo klavnice. Dosedanja lokacija v Ločni ne pride v poštev, ker bo tam speljana novomeška obvozna oesta. Kot najboljša rešitev se zdaj ponija ravnica pri mostičku čez potok Sajser pri vaad Krka. Načrte bo treba prilagoditi novi lokaciji, razen tega bodo morali opravki tudi raziskave glede nosSnosti zemljišča.
še letos ribiški prospekt
Rropagandno-turisti£na komisija pni ribiški druttni Novo mesto bo predlagala pravnemu odboru, naj izda ribiški prospekt o Krka. Vanj bi Kvjefti tudi naše znane turistične objekte, ki sodijjo v ta sklop. Ribiči bodo pova-bffli k sodelovanju še druge ribiške družine vedotž Krke.
Ribiči Iz inozemstva bodo prišli
Znani ribiški delavec Iz Zahodne Nemčije Heinz Bal-zer, ki pošilja tuje ribiče v Jugoslavijo, je napovedal večje skupine ribičev, ki bodo prišle k nam še za prvomaj-rite prašnike.
SPREHOD NA GORO NAŠIH USPEHOV
Socializem se obrača od zidov, stavb in strojev k človeku - Ne čakamo več na odločitve in darila »od zgoraj«, temveč se sami spoprijemamo s tem, kar bi radi dosegli, sodelujemo in prispevamo po najboljših močeh - Na volitvah bomo potrdili svoje dosedanje in bodoče ustvarjalno delo
V tem, kar je bilo objavljeno v prejšnji številki, smo se namenoma zazrli na območje naše občine, na delo in odgovornosti skupščine in njegovih organov, nato pa začeli z naštevanjem otipljivih podatkov o uspehih v gozdarstvu in drugih dejavnostih ter o izvozu. V tem nadaljevanju si bomo ogledali stavbo sodelovanja, ki jo ustvarjamo gradeč socializem z druge strani. V njej bomo poiskali sami sebe in ob koncu ugotovili, da je ob doseženem in ob nameravanem pot na volišče toliko kot ena izmed mnogih delovnih nalog, ki smo jo dolžni opraviti samim sebi.
Dimniki, zidovi in stroji so bili nekdaj prva naloga, danes pa je smoter blaginje človek
Casi, ko smo zategovali pasove in se odrekali svojemu zato, da bi gradili in ustvarjali hitreje, so minili. Hkrati s povečevanjem proizvodnje se povečuje tudi osebna blaginja občanov.
Ne verjamete? Osebni dohodki so se lani v primerjavi z 1.	1067 povečali za
skoro 23 odst., za stanovanjsko izgradnjo so namenile delovne organizacije 1. 1967 nekaj več kot 6 milijonov din, lani pa 7fi milijonov din. Stanovanje, ki je bilo pred leti nedosegljiv sen, je danes nekaj samo po sebi umevnega. Lani in predlani je bilo v občini v gradnji blizu 500 zasebnih hiš!
47.000	občanov novomeške občine ima 12.500 radijskih sprejmnikov (eden na 4 ljudi!), 2700 televizijskih sprejemnikov (eden na 18 prebivalcev), 2473 osebnih avtmobi-lov in 531 motornih koles. Občani so predlani zakupili v trgovinah 137 milijonov din, lani pa še 171 milijonov din.
Mar te itevftke ne govore dovolj zgovorno, da se je osebna blaginja povečala, da človek, ki ustvarja, porablja vedno večji delež tega, kar ustvari, zase?
Otrokom šole in otroško varstvo, delovnim ljudem pa še mnogo drugega
Blaginja ni samo v tem, kair ima človek v stanovanju. Del blaginj« je asfaltni tlak na ulici in oesti, vodovod, ki ti pripelje vodo v bdšo, električna žica, ki dovaja elektriko, urejena kanalizacija, nova, sodobna šola za otroke, otroški vrtec, v katerega da mati, ko gre na delo, otroka ki je zanj brez afcrbl, itd. Tega, kar sestavlja blaginjo, je veliko.
L. 1007 je bilo pološenifa 3718 m cevovodov, priključenih na vodovod 98 hiš in zgrajen 1 vodovodni dbiral-nik. Lani Je bilo položenih 12.184 m cevovodov, priključenih na vodovod 225 hiš ki Vgrajen 1 zbiralnik. Vse naselja v občini so že elektrificirana: električni tok dovajajo daljnovodi, doflgi 987 km, ki niakonapetostno eie-
Gostinsko podjetje HOTEL
»METROPOL«
NOVO MESTO potrebuje
dve osebi za prodajo mlečnega sladoleda
Zaposlitev Je priložnostna, zato pridejo v poštev predvsem upokojenke in upokojenci.
Interesenti naj se javijo na upravi podjetja.
ktrično omrežje, dolgo 1250 km. L. 1067 smo porabili v občini 28 milijonov kilovatnih ur elektrike, lani pa 35
milijonov.
Urejene je bUo blizu 1 km kanalizacije v vrednosti
480.000	din. Občino so pore predle asfaltirane oeste od Škocjana do Šentjerneja, v Novem mestu je bilo asfaltiranih več ulic in trgov, v NOVOTEKSU so uredili otroški vrtec, v Mirni peči so dobili novo šolo.
K temu, kar smo dali v skupno blagajno, smo pride.iali še veliko
Poglejmo kmečko gospodinjo tam v hribovski vasi, ki s škafom pod roko hiti po vodo. Prišla je do vaškega vodnjaka, podstavila škaf, odprla pipo in voda teče. Z nasmehom na licu se medtem ozira po njivah in travnikih. Vas je dobila vodo! Poglejmo krnet'5a, ki je prešerno pognal konja, vpreže-nega v zapravljivček, po as faltmi cesti proti Škocjanu.
Pokukajmo skoz okno v učilnico sfcare šole, kjer se očanci na sestanku pomenkujejo, kako v okviru krajevne skupnosti urediti pot, kaKO priti do nove šole, ker je stara že pre :e oa, kako ure-diti vodovod, kako izboljšati električno napeljavo, ki je že doslužila. Čvrsto in odločno govore o tem in razsojajo, koliko bodo sami primaknili, da bo to, kar žele, koliko bodo opravili s prostovoljnim delom, koliko prispevali v lesu in koliko v denarju.
Podobni pomenki o prispevku občanov za šole tako tudi v Novem mestu na zborih volivcev. Iz tega, kar smo prispevala že do zdaj, in tega, kar bomo še prispevali, veje velika pripravljenost sodelovati pri spreminjanju podobe naše občine. 30 sklepov je sprejela občinska skupščina v zadnjih dveh letih, domala vsi sklepi pa se nanašajo na krajevni samoprispevek občanov.
S krajevnim samoprispevkom smo v preteklih dveh letih zbrali po 2 milijona din na leto, občani (na podeželju) pa so k temu doda-
li	s prostovoljnim delom, vožnjami ki rasnim materialom še za 1,350.000 din vrednosti na leto. To so številke, na katere smo lahko ponosni!
Današnji dan je le majhen cilj, zato ne pozabljajmo na desetletja, ki so pred nami
Iz dneva v dan se bolj in bolj spreminja podoba oko Wa, v katerem živimo. Rastejo nova stanovanjska naselja, občino prepredajo ceste, obstoječe tovarne ae širijo, zato moramo graditi razumno, preudarno ki načrtno.
Občinska skupščina in drugi samoupravni organi v občini morajo zato misliti tudi na prihodnost. 2e sega, kar morajo opraviti za sproti, je veliko. Ko načrtujejo
prihodnost, Jim pri tem pomagajo mnogi strokovnjaki in načrtovalci iz podjetij.
Novomeška občina je ena izmed redkih, ki sicer nima urbanističnega programa občine, ima pa izdelane urbanistične načrte za vsa pomembnejša naselja:	za	.	No-
vo mesto, Dol. in Šmarješke Toplice, Šentjernej in Žužemberk. V zadnjih dveh letih je sprejela 22 zazidalnih načrtov.
Urbanistični in zazidalni načrti so najboljša podlaga za razvoj gospodarstva. V njih je začrtano, kako se bodo razvijale tovarne, kod bodo tekle ceste in ulice, kje bomo gradili stanovanja, kje trgovine in otroške vrtce, kje bodo stale rasne kulturne ustanove.
Potrebe in želje, upi in načrti za daljno prihodnost
Izdelani so načrti za dolgoročni razvoj turizma v občini, v izdelavi so načrti za razvoj obrti in za ohranitev zgodovinskega ki naravnega bogastva.
V	zdravstvu so izdelani načrti za dograditev novomeške bolnišnice in za gradnjo novega zdravstvenega doma v Novem mestu.
Največ je narejenega za razvoj šolstva. 10-letni medobčinski program razvoja šolstva se že izteka. V okviru tega programa bodo zgra jene šole v Smarjeti, Skocja nu m v Dol. Toplicah Izven tega programa bosta s samoprispevkom zgrajeni dve So
li	v Novem mestu:	ena v
Kandiji m ena v Bršlinu.
Zbrani so že podatki za novi dolgoročni program razvoja šolstva: v okviru tega programa bodo ob starih šolah dograjeni novi prostori za pouk, telovadnice, delavnice za tehnični pouk, letna telovadišča in plavalni bazeni.
Nič manj pomembne niso ceste. V sodelovanju z republiškim cestnim skladom bodo v okviru izdelanih načrtov v prihodnjih letih asfaltirane ceste Novo mesto— Šentjernej, Soteska-Podtura-Dol. Toplice, Dol. Toplice-Ormošnjice, premostitev za obvozno cesto pri Grabnu pri Novem mestu, cesta proti Smuki, če bo pripravljena sodelovati občina Kočevje, in cestna povezava a Spod. Posavjem proti Sevnici.
V	urbanističnih načrtih so vsebovani tudi načrta za razvoj otroškega varstva. Z dograditvijo novih šol bo omogočeno razširjeno varstvo šoloobveznih otrok v vseh osnovnih šolah, predvidena je gradnja novega otroškega vrtca v Kandiji, preureditev v Straži itd.
Naše zaupanje, pomoč in sodelovanje tudi bodoči skupščini
Takšen je razgled z gore naših uspehov. Začudil nas je, saj si tako redko vzamemo čas, da bi precenili, kaj smo doseg*.. Vsak občan je priložil svoj kamenček, vsakdo je dal svoj prispevek, da je gora uspehov tako velika. Naj ne bo zamere, če niso omenjeni niti vsi, ki so veliko naredili in prispevali. V zadoščenje naj nam bo zavest, da smo *s; občani in da smo v dosedanjem napredku sodelovn’-vsi.
Sedanji skupščini bo po dveh letih plodnega dela potekel mandat. 13. aprila bomo volili nove odbornike in nove poslance. Zaupali jim bomo krmilo vodenja in jim bomo morali pomagati s svojim delom tako kot do zdaj. Skupaj z njimi bomo še naprej gradili veliko, že začeto delo, ki je temelj naše sreče in sreče naših otrok. Pravkar smo se prepričali, kako vel:ko smo že naredili, zato smo tudi sami sebi dolžni na volitvah potrditi avoje ustvarjalno delo.
M. JAKOPEC
Če znaš vztrajati, gre!
Trije delavci kriminalistične službe v novomeški upravi javne varnosti so pravkar pričeli posvet, ko sem potrkal in vstopal. Povedal sem, da ba se rad pogovarjal z Jožetom Primožičem, prvim diplomantom na novomeškem oddelku mariborske višje šole. »No, potem pa lahko tale naš sestanek še nekoliko počaka,« so sklenili.
Primožič je končal višjo pravno šolo kot njen izredni študent. Vpisal se je 5. februarja 1966 kot zadnji kandidat za prvi letnik novo ustanovljenega oddelka pri Zavodu za izobraževanje kadrov.
»S kakšnimi občutki ste znova sedli v šolsko klop?« sem ga vprašal, ko sva ostala sama.
Socialno skrbstvo na istem kot lani
Organi socialnega skrbstva v Novem mestu so po nedavni razdelitvi denarja iz blagajne občinskega proračuna nekoliko pomirjeni, nikakor pa ne zadovoljni, vsa; ne povsem. Za kritje stroškov splošnega socialnega varstva je proračun sicer odrinil
70.000	din več, kot jih je bilo na razpolago lani, vendar pa bo ta denar v glavnem porabljen za kritje stroškov v domovih za onemogle, ker ao ae oskrbnine lani siatno povečale.
Oe upoštevamo, da je Center za socialno delo letos že povečal podpore 36 socialnim podpirancem (do 40 odstotkov), bo ostalo za vse drugo komaj kaj več kot nekaj drobtin. V nasprotju s tem pa ljudi, ki potrebujejo socialno pomoč, ni manj kot v preteidosti, ampak vsaj toliko oziroma raje več. Tu še vedno ni rešeno vprašanje, koliko novih oskrbovancev iz novomeške občine bodo domovi za onemogle še lahko vzeli, če socialno skrbstvo ne bo amožno plačevati oskrbnin. Nadalje je potrebno zagotoviti denar tudi za počit-nift.<o okrevanje otrok 8 šibkim zdravjem. Spomnimo se, da so kuni z veliko težavo zbrali dovolj denarja za otroške kolonije ni k že zforani
vsoti je center za socialno delo primaknil sam 20.000 din. Letos računajo, da bo treba v ta namen zbrati vsaj 50.000 dinarjev, saj so ob temeljitem zdravniškem pregledu ugotovili, da je Število otrok, potrebnih počitniškega okrevanja, precej večje, jwt so še lani mislili.
Vseh potreb v tem -kratkem zapisu seveda ne moremo navesti. Ob vsem tem pa lahko ugotovimo, da na področju socialnega skrbstva letos ni pričakovati večjega koraka naprej.
40 učencev obiskuje tečaj prve pomoči
Na osnovni šoli »Katje Ru-pena« je podmladek RK organiziral tečaj prve pomoči, ki ga vodi zdravnik Janez Grošelj. Tečaj obiskuje 40 učencev iz 8. razreda, ki so razdeljeni v dve skupini. Učenci prihajajo radi na tečaj, saj se naučijo marsikaj koristnega. Posebno veseli so praktičnih vaj. Najboljši se bodo udeležili občinskega tekmovanja osnovnošolskih ekip, ki ga bo organiziral občinski odbor RK.
»Vedel sem, da ne bo lahko,« je pričel zbirati misli za odgovor. »Izreden študij, se pravi, če študiraš po skižbi in se vmes vsaj malo posvetiš družini, je težak posel. Toda 5e veš, zakaj si se zanj odločil, če imaš dovolj trdno voljo, skratka, če znaš vztrajati, gre. Pred leti sem končal izredni študij na srednji ekonomski šoli in izkušnje iz teh let so mi pomagale, da sem tudi na višji pravni vztrajaj do konca.«
»Vam je delovna skupnost študij olajšala?«
»Moram reči, da precej, morda celo največ, kar je mogla. Pred izpiti sem vedno dobil kakšen teden dopusta, če sem ga hotel.«
»Februarja ste morali zaradi avtomobilske ne sreče za štiri tedne na okrevanje. Ste tedaj kaj mislili, da bi študij opustili ali ga preložili?«
»Nikoli. Brž ko se mi Je začelo zdravje vračati, sem poiskal sošolce, ki so mi pomagali, da sem nadoknadil zamujeno. Skupaj smo Sli k izpitom ki jih pretežno uspešno opravili. To je bila najtežja skupina izpitov med celotnim študijem.«
»Kako to, da ste kolege prehiteli celo za nekaj mesecev?«
»Kazensko pravo sem naredil že prej, ker mi je bilo precej znano že iz poklica.«
»Ste se morda odločili za študij na višji stopnji?«
»Zdravje ki zaposlenost mi žal ne omogočata, da bi nadaljeval študij.«
IVAN ZORAN
VRATA OKNA POLKNA NA
ribnica KREDIT
inles
.
- m s
•K
NOVOMESCANOM V VEDNOST;
Vodo lahko pijete brez skrbi!
Kvaliteto vode nenehno kontrolira živilski laboratorij, zato je odveč strah pred okužbo — Kdo so zlikovci, ki uničujejo skupne vodovodne naprave ter s tem povzročajo škodo?
»Vznemirljiv« sestavek o »vznemirjenih« Novo-meščanih, ki je bil objavljen v Ljubljanskem dnevniku 27. marca pod naslovom »Kakšno vodo pijejo Novomeščani«, je bil povod za te vrstice. Voda je pomembna dobrina v našem življenju. Okužena je, če vsebuje človeškemu zdravju škodljive žive klice, onesnažena pa je, če vsebuje žive in nežive tuje primesi. V primeru, o katerem govori sestavek »Kakšno vodo pijejo Novomeščani«, pa so neznani zlikovci, ki so zmetali v zbiralnik kamenje, palice, polivinilne vrečke in avtomobilsko zračnico, vodo le onesnažili, in to v zelo majhni meri, saj stečejo skozi zbiralnih na Grmu vsak dan 3 milijoni litrov vode!
Lastnikom ročnih motornih žag bodo odslej prihranjena pota in nevšečnosti, ki so jih imeli z vzdrževanjem teh žag. V Poklicni šoli v Novem mestu deluje v Ulici talcev servis za te žage z dvema posebej izučenima strokovnjakoma. Na zalogi imajo dovolj rezervnih delov. Na sliki: pogled v delavnico servisa v poklicni šoli	(Foto: M. Jakopec)
NAJPREJ smo povprašali pri komunalnem podjetju VODOVOD v Novem mestu. Sestavek govori o okuženi vodi, v isti sapi pa z izjavo sanitarnega inšpektorja okužbo zanika. Takšno pisanje laihko vzbudi v bralcu in po» trošniiku vode vsaj dvom, če nič drugega. Piti vodo v dvomu, če je zdrava ali nezdrava, pa gotovo ni prijetno. Direktor VODOVODA Miloš Matko je povedal:
—	Res je, da so neznanci
ORGANIZACIJSKA UTRDITEV ZK
Graditi iz potreb in za življenje
Z udeležbo sekretarjev krajevnih organizacij na sejah komiteja bodo izboljšali povezavo - Člani konference se morajo z delovanjem v krajevnih organizacijah zavzemati>za uresničitev sklepov konference
2. aprila se je občinska konferenca sestala že na 6. seji. Pretežni del zasedanja je potekel v ocenjeva nju organiziranosti občinske organizacije ZK in vpliva le-te na uresničitev vsebinske reorganizacije ZK Delegata IX. kongresa ZKJ Bogdan Osolnik in inž Božo Hočevar sta poročala na kratko o poteku kongresa, na kratko so spregovorili o predvolilnih pripravah ter potrdili finančno poročilo za 1. 1968 in sprejeli proračun za 1. 1969. Mnogo je bilo v razpravi o organiziranosti povedanega o delu organizacij, alcti vov, komisij, konference in komiteja, toda čeprav je bila večina misli zelo kritična, prav to dokazuje, da so se komunisti v zadnjem poldrugem letu poleg vsega drugega zelo veliko ukvarjali sami s seboj in pri tem dosegli precejšen napredek
V	razpravi so skušali najti odgovor na vprašanje, kako naj organiziranost ZK v občini pripomore k večji učinkovitosti ZK ter k temu, da bodo komunisti z enotnim in organiziranim nastopom delovali kot vodilna sila v vsem, kar je napredno.
Z vprašanjem in z odgovori je bilo načetih več sbvari: kako so delovale preurejene in večje krajevne organizacije ZK, kakšni so bild njihovi programi dela, čemu so se posvečale največ, kako so uresničevale sklepe konference, ali je povezava med konferenco, komitejem in komisijami konference ter organizacijami primerna, kako so zaživeli aktivi v delovn:h organizacijah, kako aictivi v dejavnostih itd. Ob tem p« so seveda prišla na dan že dlje časa ponavljajoča se vprašanja discipline, članarine in izpolnjevanja statutarnih obveanosti.
S tem, kar je bilo ugotovljeno na konferenci, smo lih-ko zadovoljni, čeprav so bile nekatere ugotovitve ze!o kritične. Vse kaže, da *e organizacije ZK zelo veliko ukvarjajo z organizacijskimi vprašanji in da čutijo notranjo potrebo po tem, da Di se učvrstile.
Podusti so se drstile
Zna:io drstiSče podusti v Leiiruci pri Novem mestu je letos bilo čisto zasedeno. Drstilo se je na tisoče podusti, da kaj takega že dolgo ne pomnijo. Ribiški delavci so organizirano zaščitili ta ribji svatbeni ples, čuvali so jih ''o?1 nflorotrgoma.
Največ uspehov je bilo tam, kjer so programi dela organizacij izšli iz potreb, ki se kažejo v okviru krajevne skupnosti. V takšnih primerih ni bilo težk pritegniti k sodelovanju občanov, ki
delajo v drugih družben h organizacijah, saj so se jud-je povsod pripravljeni zavze mati za ■skupne potrebe n smot-e.
Sestank. bodo zanunivejš-če bomo na njih razpravljal: o zadevah iz življenja, ki ki pi ok li nas. Organizaci e pa so dolžne po sejah konference razpravljati o njenih sk epih in stališčih in si :z njih izdelati programe. Kritike so bili deležni komunisti iz delovnih organizacij, ki neradi hodijo na sestanke na terenu Delo aktivov in komisij bo treba bolj povezati z delam krajevnih organizacij, nevšečnega ponavlja nja istih stvari na več raznih sestankih pa naj bo konec.	M.	J.
v razdobju od maja do avgusta lani nekajkrat razbili steklene kocke na vrhu svetlobnega jaška na vodovodnem zbiralniku na Grmu. Za pest velike odprtine smo sproti zamazali s cementom. Ko se je to tretjič ponovilo, smo konec avgusta ali v začetku septembra lani vso svetlobno lino na jašku prekrili s pločevino.
Zbiralnik j<e izdelan po odobrenih načrtih, steklo pa je tako debelo, da je potrebno pravo huliganstvo, če ga hoče kdo razbiti, še ta mesec bomo zbiralnik ogradili s 3 metre visoko žično ograjo, da bi nepoklicanim vstop onemogočili. To nas bo star
lo	okoli 20.000 din, ki bi jih sicer lahko s pridom uporabili za kakšen prepotreben vodovod, pa jih moramo zdaj zaradi brezvestnih posameznikov nameniti za ograjo.
Ne znam si razjasniti, zakaj. je bilo potrebno sedem mesecev po tem. ko je bila zadeva rešena, vznemirjati javnost s kriki, da je novomeška voda okužena. Sprašujem se, ali ne bi pisec bolj upravičeno naperil ost sestavka zoper brezvestneže, ki nam povzročajo škodo, kot pa da dela med ljudmi ne-j?otreben preplah? Glede trditev o »okužbi« vode pa se, prosim, obrnite na inž. Ter-šarja in živilski laboratorij medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo, ki po pogodb: kontrolira kvaliteto naše vode!
Prisluhnimo adaj še inž. Jožetu Teršarju v živilskem laboratoriju Novo mesto:
—	če govorimo o vodi, moramo na našem območju
Gozdarji mislijo na prihodnost
Dohodek, ustvarjen z lesom, odkupljenim iz zasebnih gozdov, ne pokriva izdatkov za naložbe - Tudi gozdarji si želijo obsežnejšega sodelovanja z zasebnimi lastniki, toda kako ga ostvariti?
Sedanja organizacija gozdarske službe zagotavlja dobro, predvsem pa dolgoročno gospodarjenje z gozdovi. Drevo je posekano zelo hitro, raste pa mnogo let. To je glavno vodilo pri gospodarjenju z gozdovi, ki je na našem območju zaupano Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. Plodov dolgoročnega dela ni mogoče videti takoj, nekaj pa povedo o tem kljub vsemu številke in podatki, ki smo jih dobili na nedavnem obisku. Gozdarjem niso všeč vse pogostejše razprave o reorganizaciji, ker se je sedanja organizacija komaj dobro utekla. Posplošene utemeljitve v teh razpravah so nemalokrat navzkriž z resničnimi razmerami in potrebami na terenu, zlasti kar se tiče zasebnih gozdov.
Posek lesa v družbenih in zasebnih gozdovih GO Novo mesto se je lani odvijal v glavnem v okviru gozdnoure-ditvenih načrtov. V družbenih gozdovih je bil za 10 odstotkov večji kot 1967, toda povečanje je pripisati lesu, ki je bil pridobljen z redčenjem. Pri tem so dobili manjvreden droben les, uporaben za kurjavo, ki je komaj kril proizvodne stroške.
Posek v zasebnih gozdovih je birsenak kot 1967. cdkup-
o.
manj lesa. Odkup je bil manjši deloma zato, ker po-*..\*o krnele predel lesa za obnovo df^mp*’4 ker imajo
po občinskem odloku pravico do večje domače porabe, pa tudi zato, ker je bilo nekaj več lesa prodanega na črno.
Cene lesa so ostale lani ne spremenjene, skupni doho dek, ki ga je ustvarilo GG Novo mesto, pa je bil nekoliko manjši kot 1967, ker so se povečale cene storitev in raznih stvari, ki jih uporabljajo v proizvodnji Za gozdna gojitve'ia dela so lani sicer namenili za 90.000 din več denarja, vendar so zaradi večjih stroškov opravili ta dela na približno enakih površinah kot predlani. Pogozdili so	gozdov, cbželi 980
hektarov, čiščenje in redčenje pa opravili na 1745 ha.
Gozdnih drevesnic lani niso povečevali, gozdnih sadik pa so celo nekaj prodali, ker jih sami niso mogli porabiti. Gozdnih sadik vzgojijo toliko, kolikor jih potrebujejo za pogozdovanje, toda za pogozdovanje je bilo lani premalo denarja. Zato so, čeprav s težkim srcem, sadike prodajali.
Od zasebnih lastnikov odkupljeni les so prodali za
7.347.000 din. Za ta les so plačali lastnikom 5,020.000 din, za gojitvene naložbe v zasebne gozdove so porabili
1.303.000 din, za urejevalna dela v zasebnih gozdovih 400.000 din, za popravila poti 80.000 din in za gozdarsko službo 1,301.000 din. Skupaj so porabili za zasebne gozdove 8,104.000 din, za prodani les pa dobili 7,347.000 din ali za 757.000 din manj. To pomeni, da so v gospodarjenje z zasebnimi gozdovi prelili za 757.000 din denarja iz družbenih gozdov. Očitki, da si GG ustvarja s prodajo lesa zasebnikov mastne dobičke, torej niso upravičeni.
upoštevati, da živimo na kra-škern terenu, ki je tak kot rešeto. Deževnica, odplake in vse, kar je na površini tekočega, pronica v globine in lahko pride do pitne vode.
. Zato smo izdelali 'izjemen, načrtni kontrolni sistem, ki bd omogočil hitro opozorilo na nevarnost sanitarnim organom in podjetju VODO VOD. S tem podjetjem imamo v okviru pravilnika o higienskih in tehničnih ukrepih za varstvo pitnih voda iz leta 1960 pogodbo, po kateri odvzemamo 5., 15. in 25. dne v vsakem mesecu vzorce pitnih voda na šestih različnih krajih novomeškega vodovoda. Pod nadzorstvom je torej 18 vodovodnih konic.
Omenjene vzorce jemljemo za bakteriološko preiskavo, razen tega pa vzamemo enkrat na mesec vzorce za kemično preiskavo vode na vseh konicah, v laboratoriju pa vsak dan določujemo količino prostega klora v vodi. Prosti klor je zanesljiv znak, da v vodi ni klic, ki prinašajo okužbo. Klor se namreč s klicama takoj spopade in se pri tem porabi, če v vodi klora no, je to opozorilo, da se je klor spopadel s klicami. V takšnem primeru takoj telefoniramo podjetju VODOVOD, kjer že čez nekaj minut dodajo vodi nove količine klora ter tako onemogočijo njeno okužbo.
Da ne bo prebivalstvo v dvomih, kako je s kalno vodo, naj povem, da ob večjih nalivih pride v zbiralnik prst, ki se nato počasi useda. Na površini drobnih delcev prsti se veže del klic, prosti klor pa jim ne more tako hitro do živega. Pri VO DOVODU že sami vedo, da morajo v takšnih primerih dodajati več klora (včasih 2 do 3nkrat več), če je potrebno, pa jah na to opozorimo tudi mri.
Na osnovi takšne kontrole in v zvezi z našimi izvidi lahko zanesljivo rečem, da je voda v novomeškem vodovodu t razdobju od maja lani pa do 25. marca letos (za to obdobje povprašujete) ustrezate vsem zdravstvenim predpisom in je bila za piibje popolnoma primerna.
Vsa dokumentacija o tem je na razpolago pri higienski postaji Zdravstvenega doma Novo mesto, pri oddelku za inšpekcijske službe ObS Novo mesto, pri podjetju VODOVOD in pri nas.
Konferenca potrdila listo za zbor narodov
Na petkovi drugi občanski kandidacijski konferenci SZDL v Novem mestu so delegati obravnavali predlog republiške ld^e za zbor narodov Zvezne skupščine. Razen tega so razpravljali še o možnih kandidatih za vodilna mesta v občinski skupščini Novo mesto.
Delegati so potrdili predlagano listo kandidatov za zbor narodov, razen tega so za predsednika in podpredsednika ObS predlagali Francija Kuharja oziroma Avgusta Avb ar j a. Za predsednika obeh zborov pa sta kandidata inž. Lado Kotnik is inž. Niko Rihar.
Odborniki se poslavljajo
Ob izteku mandata so se odborniki ObS Novo mesto zbrali na poslovilni seji ▼ tem sestavu 8. aprila na Otočcu. Na seji so razpravljali o razvoju v 1. 1968 in ▼ prvem tromesečju letošnjega leta, o delu skupščine t zadnji mandatni dobi, -potrdili so zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko Irča vas —Brod' in rešili več manjših stvari. Podrobneje bomo o seji poročali v prihodnji številki.
Opravičujemo se kolektivu IMV!
V	zadnji številki je na tefl strani (str. 24 v prejšnji številki) po krivdi pisca prišlo v podpisu pod sliko, ki prikazuje montažo avtomobilov v IMV, do neljube napake v številki. Vrednost lanske proizvodnje je dosegla v IMV
480,000.000 din ki ne 480.000 din, kot je bilo napačno napisano. Kolektivu IMV se n napako opravičujemo!
iz NOVOMfŠKEJpif PORODNišNiCEtvM
Pretekli teden so v novomeSfcl porodnišnici rodile: Marija Jaka* lz Gabrja — Jurija, Ana Seničar iz Zapui — Janeza, Ana Košmert iz Irte vasi — Andreja, Tončka Zupančič iz Sekuličev — Branka. Marija Hočevar z Jarčjega vrha — Marka, Slavka Juiak z Dolnjih Kamec — NataSo, An* Blažič ki Mime peči — Rudija, Rozalija Može z Daljnega viha — Rajka, Km m Kump is Stranske vasi — Ljubico, Vera Udovč tat Črnomlja — dečka, Štefka Novak la Starega trga — dečka, Marija Zagorac is Bub«jarcev — deklico, Jožefa Kovačič ta Žatoje vasi — deklico, Danica Belavii is Rosal-nic — deklico, Ivanka Kuhelj ta Šmarja — deklico, Anica Brulc Is Brusnic — deklico, Marija Željko ta Srednjega Gričevja — deklico, Angela KapuSin iz Metlike — deklico, Francka Hrovatli ta Dolnjega Suhadola — dečka in Anica Bračika ta Prečne — dečka.
Novomeška kronika
■ ŠIVILJSKI TEČAJ, ki ga organizira prodajalna »Bagatt iz Novega mesta, se bo pričel konec tedna. Prijavljenke bodo obiskovale tečaj 30 dni. Začetnice bodo vplačale za tečaj 60 din, tiste, ki bodo obiskovale nadaljevalni tečaj, pa 80 din.
■ PO TELEFONSKIH APARATIH, ki jih izdeluje kranjska »Iskra«, kupci že nekaj mesecev zaman sprašujejo, TudS v novomeški »Novotehnd« so telefonski aparati pošli že pred dvema mesecema. Povedali so nam, da jih zaman naročajo, kajti trenutno jih »Iskra« nima na zalogi.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA — Rodile so Julka Butala z Gubčeve 17 — dečka, Štefka Hren iz Ko-štialove 31 — Karmen in Nežka Kočevar z Znančevih S/l — Eriko.
■ UPOKOJENCI so organizirali enodnevni izlet po nekaterih znanih krajih Slovenije. 15. aprila bodo potovali z avtobusom iz Novega mesta prek Ljubljane, Io-gatca, Planine, Rakavega Škocja-
na v Cerknico, kjer bodo obiskaM tavamo pohištva Brest. Tam bodo ostali do kosila, potem bodo pot nadaljevali prek Nove vasi, Sodražice, Ribnice in Kočevja t Novo mesto. Za izlet bodo vplačali samo 35 din.
■ 52 LJUDI je v lanskem letu prijavilo popoldansko obrt. To Število tudi letos ne bo večje, saj so prispevki za socialno zavarovanje še vedno precej visoki. Prav zato bodo imeli tudi letos inšpektorji dovolj dela, če bodo hoteli nadzorovati tiste, ki se bodo v popoldanskem času na čmo ukvarjali z najrazličnejšim delom in bodo marsikomu nudili svoje storitve.
■ FILM »VOJNA IN MIR« je
privabil tudi v Novem mestu v dvorano kina »Krke« precej obiskovalcev. V štirih dnevih je bilo devet rednih predstav, ki so bile dobro obiskane, šolska mladina pa si je film ogledala v soboto zjutraj. Gledalce je film, ki ga J« režiral znani sovjetski režiser Sergej Bondarčuk, zelo navdušil.
1941-1969
Delež
Štajerske
in
Koroške v NOB
Pred velikim srečanjem nekdanjih štajerskih in koroških borcev v Velenju, ki bo 27. aprila dopoldne doseglo svoj vrh s prihodom legendarne štirinajste divizije v to najmlajše slovensko rudarsko mesto, objavljamo iz biltena pripravljalnega odbora naslednji kratek pregled o razvoju in deležu narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem in štajerskem. Prav je, da podrobneje spoznamo pomemben delež štajerskih in koroških partizanskih enot in pohoda XIV. divizije, saj je oboje nadvse tesno prepleteno tudi s celotnim medvojnim doga-' janjem po širši Dolenjski hi Beli krajini, zibelki slovenskega partizanstva. Obletnica ustanovitve OF slovenskega naroda pa je letos še prav posebna priložnost, da opozorimo na nekatera izhodišča in gibanja naše vstaje in narodnoosvobodilnega boja.
Narodnoosvobodilna vojna na slovenskem štajerskem je bala tesno poveoana z razvojem narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije v ostali Sloveniji in vseh jugoslovanskih narodov. Vendar so vplivali na razvoj na slovenskem štajerskem nekateri posebni pogoji:
1. Okupacija slovenske štajerske je bila še pred napadom na Jugoslavijo zelo temeljito pripravljena in nacisti so lahko takoj po zasedbi dežele pričeli izvajati ukrepe, ki naj bi ta del slovenskega ozemlja v kratkem času pripravili za priključitev k nemškemu rajhu.
Že pred prvo svetovno vojno je bilo to oeem-Ije v zvezi z nemškim imperialističnim prodiranjem proti Jadranu podvrženo močnemu germa-nizacijskemu pritisku. V obdobju med obema vojnama velikonemške pretenzije po slovenskem ozemlju živijo naprej, pri čemer je v$žno vlogo odigrala nemška manjšina, ki je po' nastanku Jugoslavije ostala velikonemško usmerjena in je zgodaj prevzela nacistično ideologijo. Ta manj šine je bila številčno majhna, a je imela močno gospodarsko pozicijo. Svojo nacistično in iredentistično dejavnost je razvijala predvsem v okviru švalbsko-nemškega kulturbunda, ki je postal izrazito petokolomaška nacistična organizacija.
Rovarjenje nacistov na slovenskem štajerskem je dobilo velik zagon po priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu.
Nacistični petokolonaši so intenzivno zbirali podatke, ki so bili nacistom potrebni za pripravo zasedbe slovenskega ozemlja.
Temeljite nacistične priprave za zasedbo ki okupatorjevo poznavanje razmer na slovenskem štajerskem predstavljajo po zasedbi faktor, ki ie nacistom olajšal boj proti osvobodilnemu gibanju ki v prvih obdlofbjih vstaje povzročil osvobodilnemu gibanju številne žrtve.
★ Kljub vsemu nasilju ponemčenje slovenske Štajerske ni uspelo
JL Pri obravnavi narodnoosvobodilnega boja na slovenskem štajerskem moramo upoštevati budi nekatere posebnosti okupacijskega sistema in me tod nacističnega okupatorja. Nemci so po zasedbi takoj začeli izvajati ukrepe, ki naj bi v kratkem času privedli do ponemčenja slovenskega ozemlja in uničenja slovenstva. Hitler je naročil šefu civilne uprave na Spodnjem štajerskem: »Napravite mi to deželo spet nemško!« Glavna naloga šefa civilne uprave je bila ponemčiti deželo in jo priključiti k rajhu. Germanizacijo naj bi pospešile množične deportacije Slovencev. V tistem delu Slovenije, ki so ga zasedli Nemci, so imeli načrt v kratkem času od maja do okobra 1941 izgnati 220.000 do 260.000 Slovencev ali eno tretjino vseh pod nemško okupacijo živečih Slovencev. Svojih načrtov nacisti med vojno zaradi oboroženega odpora slovenskega ljudstva in vseh jugoslovanskih narodov niso mogli v celoti uresničiti. Vendar so izgnali iz domovine okoli 10 odstotkov pod nemško okupacijo živečih Slovencev. Na slovenskem štajerskem, kjer so izvedli tudi tretji val deportacij, je bil procent izgnanih Slovencev še večji. Izgon velikega števila Slovencev in naselitev Nemcev na domove izgnanih Slovencev sta zožila bazo aa razvoj vstaje in Okrepila pozicije nacističnega okupatorja. Odstotek slovenskega prebivalstva se je zmanjševal, kasneje še v zvezi s okupatorjevimi metodami v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju.
f Nadaljevanje prihodnjič)
V NEDELJO DOPOLDNE na ploščadi otoškega gradu: povabljeni najboljši pismonoše iz pravkar zaključene akcije. Od leve proti desni stoje: Vinko Franko, Jože Kukec (referent za dostavno službo v PTT podjetju), Pavel Kastelic, Ivan Knez, Tone Hren, Nace
P a ve c, Karel Geršak Anton Dragoš, direktorica PTT podjetja Dragica Rome, Franc Glogovšek in urednik Tone Gošnik. — Manjkala sta Marica Toplišek iz Koprivnice in Franc Šinko iz Šentjerneja.
(Foto: Mirko Vesel)
OB ZAKLJUČKU KORISTNEGA DELA: »NOVI NAROČNIKI 1968/69«
Hvala vam, prijatelji in sodelavci!
Pismonoša Glogovšek iz Brežic: »Lepa beseda lepo mesto najde« — Tone Hren iz Trebnjega je dodal: »Stoječ malin ne prinese nič noter...«, Karel Geršak iz Krškega pa meni: »Med redno dostavo pošte vsega tega sploh ni mogoče narediti: potrebne so popoldanske in tudi večerne nadure.« — Skupna ocena: ljudje imajo svoj domači list radi, saj je postal njihov resnični obveščevalec, čeprav ga kdaj pa kdaj tudi še kje polomi...
Izmed desetih povabljenih jih je prišlo osem, nam pa je bilo, kot da se pogovarjamo s pismonoši in drugimi delavci vseh 62 pošt z območja novomeškega Podjetja za PTT promet, šale in primerjave so padale, pohvale in kritika, nasveti in tehtne pripombe, rojene iz dragocenih, dolgoletnih izkušenj.
— Najslabša zima v zadnjih 20 letih je bila tole!
Za teden dni sonca vsega skupaj, mi pa dan za dnem na dežju, v snegu, blatu in mokroti. Pa smo uspeli tudi tokrat! — je pribil Tone Hren iz Trebnjega.
— Grda zima, grda pomlad, pa je vseeno šlo: proti koncu akcije so me ljudje že kar sami iskali in mi ponujali podpisane naročilnice. Seveda, doma je bila včasih kakšna »huda ura« ali »tiha maša«, no, pa to ne sodi več sem, — je v šali dodal zmagovalec Karel Geršak iz krške pošte.
— Predlagam, da glede izterjave v bodoče ...
— Tiskarna naj vendarle bolj pazi na naslovne listke! Ni hujšega, kot če moraš naročniku povedati, da je zanj prišel iz Ljubljane samo naslovni listek,
,Dolenjca* pa zanj ni...
Bes, nedeljskega srečanja z 8 najboljšimi pismonoši, ki so nam v zadnjih 5 mesecih pridobili največ novih naročnikov, smo bili veseli. Za člane uredništva in uprave našega lista je bilo več kot prijetno. Nudilo nam je priložnost, da smo najprizadev-nejšim delavcem PTT službe razdelili obljubljene nagrade, 10 najboljšim tudi dodatna knjižna darila, vsearj pa smo se prisrčno zahvalili za opravljeno delo.
In slednje ni majhno! Skoraj 4000 novih naročnikov smo vpisali v naše kartoteke v 5 mesecih, domači pokrajinska glasnik Socialistične zveze pa je dosegel redno naklado, o kakršni smo pred 16 leti lahko samo sanjali (pa je bila že takrat večja kot npr. predvojna naklada Slovenskega naroda, ki Je kot popoldnevnik izhajal za vso takratno Slovenijo). Danes smo tiskali 31.810 Dolenjskih listov. Ali lahko to številko še povečamo?
— Lahko, čeprav ne v vseh krajih; ponekod smo naselja in vasi skoraj že ^nasitili in napolnili’ z domačim listom, so pa še hiše in posamezniki, ki Dolenjski list sicer že poznajo, pa ga le še niso naročili... — so nam odgovarjali pismonoše.
— Težave pri i^jteriavi naročnine? O, seveda )ih ima-
Kra
Lovsk® rijo v !
V gelfl»
sfea dn* pred dve faaanenJ0; lavec ju » ^ ne »e J® ljenje » j tisoč •* te talcev.« j
ai trebaj šega sov' Nevami ■ve, diiH^
fcragul)®!
dani slastno plača ff?0 penjem: Dari» P te »H®61
Ver jesta mislili, < loo te*1 o(b oesta itd. Zde,
vagojtBi mo nek® vi do fej kadar j** ne t P1 posebno Več o
povedal Kako < no za to
aKOt J nagnjenj
ljem s00 vem, Ijubfldh, brisanih Ja *8 »Žival zahteva 1
Na
]
Pred uf
»Delu« vj
abja/vJU®® slej nezr največ)^ Novica J1 lodane ^ bila op*
datuma^ rila. Tod ne gr® * prilstoo * za iared1 turni do< Sldlka j®
na še ^
nja, s ** mogla J*
Kafco J* senetljiv® Marin, 0 aa igra1® yani, s« zgodovin0 lišča. 5? Salsbou# Prešern<^ Franca J5, na (18^"" dl preš«1
mo, največ navadno pri tistih ljudeh, kd imajo lepe dohodke. Revež plača najprej in brez pripomlbi Mnogi izobraženci, ki bi prvi morali vedeta, da list brez naročnine ne more izhajati, pe radi prigovarjajo, — so pripomnili skoraj vsi navzoči.
Reklama, pisanje o prizadevanjih posameznih pošt in pismonoš, dosledno spremljanje akcije, razdeljevanje brezplačnih izvodov lista — vse to je precej pomagalo, da je akcija stekla in — dosegla svoj namen. Pismonoše se tudi strinjajo z oceno, da lahko »akcija po tiho teče vse leto, saj imaš vsak dan kje še priložnost, da povabiš tega ali onega znanca v vrste stalnih naročnikorv domačega lista«.
»S šalo, z lepo besedo, s pametnim priporočilom — z vsem tem smo širili domači tednik. Ljudje zdaj že vedo, da brez zanesljivega obve-" ščanja dandanes sleherni težko shaja. Pri tem je Dolenjski list nepogrešljiv m gorje, če v četrtek ali petek ne pride v roke naročniku...«
Ce bi kdorkoli trdil, da je tokrat akcija »NOVI NAROČNIKI 1966/69« uspela le zaradi razpisanih nagrad, bi ae močno motil. Na Dolenjskem smo priča nekemu drugemu zanimivemu in hvalevrednemu dejstvu:
»Vsi kolektivi PTT v pokrajini so prizadevni pri vsakem delu - in zato tudi uspešni!«
S temi besedami je ocenila našo akcijo in uspehe pošt tov. Dragica Rame, direktorica Podjetja za PTT promet iz Novega mesta, ki se je tudi ude’ežila nedeljskega srečanja z najboljšimi pismonoši.
»Prizadevnost glede zbiranja novih naročnikov izvira iz volje, da uspevajo vsi kolektivi PTT službe na Dolenjskem pri vsaki nalogi. To je posledica požrtvovalnosti vseh delavcev našega podjetja, ki so postali resnični neposredni in pravi upravljavci. Marsikje ostaja samoupravljanje le pri besedah, pri nas pa je to čisto drugače. Vsi naši ljudje so dobro obveščeni o vseh nalogah podjetja; notranje obveščanje Je močno razvejano. Zato se ubranost kolektiva pozna tudi v napredku in kvaliteti naše službe, ki se je zadnja leta močno modernizirala.
Znamo pa tudi ceniti delo, ki ga opravlja Dolenjski list,
ko piše o življenju, težavah in uspehih PTT stroke v naši ožji pokrajini, številni sestavki, slike, poročila in vesti so dale močan poudarek pomenu naše službe. To je hkrati tudi brezplačna reklama domačega lista za našo stroko in tu delamo z roko v roki 'za nadaljnji razvoj PTT. Zdaj nas pozna vsa Slovenija in tudi Jugoslavija.«
Sodelovanje je bilo torej plodno. Ostajajo tudi nekatera odprta vprašanja: dostava lista v večja podjetja in tovarne na naslove poverjenikov, širjenje časnika v to smer, izterjava naročnine prek poverjenikov v tovarnah, kjer pismonoša med delam ne more v podjetje, in pod. Dolenjska se torej lahko postavi z visoko naklado svojega pokrajinskega glasnika SZDL, pa tudi s pristnim in za oba partnerja koristnim sodelovanjem.
Iz tega zadnj<3ga dejstva pa izvira tudi čedalje boljša obveščenost prebivalstva na našem območju. Pismonoše, zbrani v nedeljo na Otočcu, so se zato pomenljivo nasmehnili in spogledali, ko smo Skupno ugotovili, da iz leta v leto priaadevneje uresničujemo znano, staro, pa še prav nič obrabljeno delovno geslo:
V VSAKO HISO DOLENJSKI LIST!
Se malo, so rekli — pa bo res že skoraj v sleherni hiši, v vsakem našem gospodinjstvu. To pa Je tudi njihova velika delovna zmaga!
T. GOŠNTK
4. aprila popoldne je Grk Panagiotis Mpizanis z osebnim čenu prehiteval kolono avtomobilov in treščil v avtobus niš^cP^ je vozil Vojislav Zivković. Avtobus — v n.jem je bilo ijoleg dv® vodnika §e 16 potnikov— je zgrmel s ceste (smer kaže pusciic m pod njo prevrnil na streho ter tako obstal. Pet ljudi, me jjjj nik avtobusa, je bilo ranjenih, škodo pa so ocenili na 45.000
***'' U
je V'te tiskal
Oskrbnik Darko pravi: »Kraguljem in vsem ostalim škodljivcem je vstop prepovedan!« (Foto: S. Dokl)
OBISK V FAZANERIJI LD NOVO MESTO
iguljem vstop prepovedan!
fužina Novo mesto je pred dvema letoma vzorno uredila fazane-®®Iih pri Straži - Med nevarne sovražnike malih pernatih živali štejejo: kragulje, lisice, mačke, sove in dihurje
Pri Straži je kw-™a Novo mesto letoma uredila ^ £> upravlja de-** Steh. V tem ra-P® kčbčfce in laza-®pasobilo sa ži/v-lnTodi *e več kot Oaforitih »pernatih van*i sta j i se jim beita. najfauj-— kragulja.
I *° 6e Msica, so
II oaačka. Skratka,
vstop prepove-^ pa sd zaželi “snko, največkrat Predrznost. z živ-in oskrbnik tftno dolbi na svo-B*.
' 846 fe -večkrat po-:o<l naenkrat toGa-“fcatiii prijateljev njivah, gozdovih da so jih S^lih. Zato bodi-® bolj prizanesljiva!^ slasti tedaj, pečamo nezaščite-l®i. Občutljivi so, valijo.
varovancih je crbnik Darko.
se odločili rav-
flo?
^ čutim posebno živali. Z vese-^Peijeil to delo. Ne w se ločil od teh 'ttpatičniih in prepetih prijateljev.«
* ‘azanov težka?
Precej občutljiva, čistočo. Zlasti
STEPHEN LEAGOCK
STANE SEVER
Na otvoritvi Tršar j e ve razstave v Krški galeriji je bral Martina Krpana.
TATJANA GROS
so zahtevni mali kebčki — piščančki, tisti, ki jih dobimo iz inkubatorjev. Kasneje je nekoliko lažje, ker fazani
la doslej neznane Prešernove slike
dnevi je bila v '*aj skromni obliki o najdbi do-le Podobe našega Pesnih Prešerna.
mimo nas ma-^azn°. zlasti ker je .Jena s sumnjivim Htibltjana _ i. ap-la^azalo se je, da
nikakršno prvoa-
,e8avščino, ampak odkritje, za kul-■jek prvega reda. a namreč nareje-^snikovega življe-P3- se doslej ni ®fafci nobena dru-°fV.a upodobitev. ^■Slo do tega pre-jj*tatfa? Marko na Akademiji *®netno6t v Ljub-več let ukvarja z /“»venskega gleda-r® v'te namene v Poiskal zapuščino znanca slikarja S* v- Goldensted-£*>. Je našel tu-° Podobo, ki je
pri Podgra-*^xprcsa«, ki ga °*nikov in spre-sliki) in se 5 tudi sprevod-(Foto: UJV)
bila narejena leta 1838 za Korytkovo zbirko slovenskih narodnih pesmi. Vendar slika zaradi cenzure baje ni smela iziti in je ostala prav do naših dni neznana.
Podrobno bo o svoji fenomenalni najdbi obvestil javnost docent Marin v poseom publikaciji, ki bo baje izšla že ta teden. V njej bomo videli gotovo tudi verodostojno pesnikovo podobo, kakršno smo Slovenci doslej pogrešali. Druga, nam že doslej znana Goldensteinova slika, ki je rabila za predlogo vsem drugim Prešernovim upodabljevaLcem, je nastala namreč šele p o pesnikovi smrti (1861) in po spominu.
Mlademu znanstveniku Marinu, mirenskemu rojaku, za uspeih iskreno čestitamo in smo mu zanj iz srca hvaležni.
ELER
Ženska pod vlakom
67-‘letna Frančiška Miklič iz Rudnika pri Kočevju je pri prehodu čez nezavarovani železniški prelaz na Rudniku ni prepričala, če ne prihaja vlak. Tovorni vlak, ki ga je potiskala lokomotiva, jo je prav med tiri podrl. Premikalni vodja Alojz 2ele je starko sicer videl in ji s piščalko in rokami dajal znake, da prihaja vlak. Zenska, ki je menda gluha, ga ni slišala. Vlak jo je podrl prav med obema tiroma. Nad njo je zapeljalo več vagonov, preden je Alojzu 2e-letu uspelo vlak ustaviti. Mikličeva je dobila hude poškodbe. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico, kjer je umrla.
Mladi obešenec
Samski rudar Anton Šturm iz Rudnika pri Kočevju, star 20 let, se je 2. aprila ob 18.30 obesil na domačem podstrešju. Po mnenju / ■••avnikti je to storil, ker je bil živčni bolnik.
hitro pokažejo sposobnosti za samostojno življenje v prirodi. Tudi glede hrane niso preveč izbirčni, tekne jim zlasti žito.«
Koliko ste jih do zdaj /redili?
»V dveh letih sem jih imel v oskrbi * več kot tisoč. Navadno pa jih Je v fazaneriji nekaj več kot sto.«
Imajo v staji živali varno bivanje?
»Čeprav najfhujši nasprotnik kragulj ne more kar tako blizu, je vendar nevaren. Kragulja kmalu spravim na varno, saj imam za. to pripravljene golobe, ki jih uporabim v pleteni pasti za vabo. Seveda se golobu v nobenem primeru ne naredi nič hudega, ostane vedno nepoškodovan.«
Kako to, da se faz»*i sprehajajo okoli staje?
»To so moji nekdanji .gojenci’, ki radi pridejo še na kakšen priboljšek. Ta žival zna biti hvaležna, ne pozabi na svojo otroško dobo.«
< Mi lahko poveste še kakšno posebnost?
»Ce grem v gozd in vzamem žito s seboj, se na klic kmalu zbere okoli mene pisana druščina fazanov. Na človeka se kaj radi navežejo. Kragulja, ki ga vidite pri vhodu, pa imam za strašilo in opozorilo, da je vsem škodljivcem vstop prepovedan.« "	S. DOK
Ena o sevniškem referendumu
V krmeljski pekami se je te dni neka ienska obregnila ob plakat za referendum. Volivci naj bi 13. aprila odločili, če bodo prispevali za gradnjo prepotrebnega novega zdravstvenega doma v Sevnici.
»Nič ne bom dala,« je na kratko odsekala. Soseda pa jo je vprašala:
»Si dobro premislila?«
»Kaj naj pa premišljujem?« je zagodrnjala.
»Moraš premisliti, saj menda ne boš hodila kazat zadnjice v	'ar	bnš	bol-
na,« jo je zavrnila druga.
V sredo je pela na koncertu v novomeškem domu JLA. V kratkem bo odpotovala v Barcelono in na Kanarske otoke.
TAVŽENTROŽA
Naravni želodčni aperitiv, ki ga je te dni dal na trg BELSAD iz Črnomlja. Okusno opremljena steklenica te pijane stane v maloprodaji okoli 14 din.
Kako postaneš milijarder
(Nadaljevanje tn konec)	J
»To se pa prav pametno sliši,« je odgovoril. Thompso-	|
na so odpustili in jaz sem stopil na njegovo mesto. S tem	1
se je pričel moj vzpon. Kajti zdaj, glejte, sem laihko nad-	S
zoroval prodajo in sem lahko dohodke držal visoko ali	I
nizko, kakor sem hotel. Vzemimo, da nimate pojma o stro-	|
škdh in vseh takih rečeh; saj česa takega na univerzah ni-	1
komur ne vtepejo v glavo. Ampak, če bi bili količkaj tega	m
razumeli in imeli kaj pojma o dividendah, bi vedeli, da	i
lahko odločen, značajen in poslovno spreten možak kot	§
generalni inšpektor napravi z bilanco kar hoče, zlasti z	|
presežki. Delničarji morajo vzeti, kar pač je, in se mora-	|
jo s tem zadovoljiti. Ven ga namreč ne morejo vreči, ker	j
ima vse v svojih rokah — pa se boje, da bi se sicer vsa	I
zadevščina razbila.
Zakaj sem vse to storil, bi radi vedeli? Vam bom pa	I
povedal. Sčasoma (to sem bolj in bolj spoznaval) se je	g
obrat tako povečal, da je poslovni ravnatelj gospod Evans	i
z večino delničarjev izgubil sledove potankosti in razvoju	j
ni mogel več slediti. V čevljarski stroki je namreč cela	|
kopica malenkosti. To ni takisto kakor pri navadnih artik-	i
lih, vse skupaj je zelo zapleteno, in tako sem prišel na	g
misel, da bi vse skupaj ali vsaj večino njih izrinil. Odpra-	J
vim se torej zvečer k staremu Guggenbaumu, našemu	I
predsedniku, v njegovo mestno vilo. Mož ni bil samo pred-	|
sednik naše delniške družbe, marveč je tičal še v vrsti dru-	|
gih podjetij in je bilo' strašanska reč prodreti do njega.	I
Ni in ni te pustil k sebi, če ni vnaprej vedel, kaj mu imaš	I
povedati. Jaz pa se odpravim neki večer naravnost v nje-	1
govo vilo in me pripuste k njemu. Poprej sem spregovo-	J
ril z njegovo hčerko in ji rekel, da moram govoriti z njim	1
To sem ji tako prepričevalno zatrjeval, da se me ni upala	|
zavrniti. Jaz vam znam občevati z ženskami, da kratko	|
in malo ne znajo reči »ne«. Staremu - Guggenbaumu sem	1
razložil, kaj lahko storiva z delnicami:
»Jaz lahko tako uredim, da bo dividenda padla na nič-	I
lo, pa ne bo nihče vedel, zakaj. Vi lahko potem pokupite	g
vse delnice za ceno, kakor boste sami hoteli, in po dveh	%
letih bom dividendo spet dvignil na petnajst ali celo dvaj-	I
set odstotkov.« — »Kaj pa boste vi imeli od tega?« me je	i
vprašal stari mož in me predirljivo pogledali Imel je bi-	|
stro trgovsko glavico, stara korenina, vsaj tačas. Razložil	g
sem mu torej, kako bo z menoj. — »Prav lepo,« je rekel,	|
»tako je'vse v redu. Kar mirno pričnite. Ampak črno na	§§
belem vam ne dam niti vrstice.« — »Saj tudi ni treba,	j
gospod Guggenbaum,« sem mu rekel, »kajti vi ste prav tak	i
poštenjak, kakršen sem jaz, in to mi zadostuje« — Ko	j
sem odšel, me je njegova hčerka spremila do vrat. Stavim,	i
da je bila v strahu, ko me je pustila noter, ampak jaz sem	|
ji povedal, da je ravnala prav. In kadar ko’i sem pozneje	i
hotel govoriti s starim gospodom, sem vedno vprašal po	|
nji in potem je že ona poskrbela, da je vse gladko poteklo.	s
Ali sem vse druge izrinil? Da, seveda. To je bila lahka	§
reč. Tu nisem imel nikakršnih težav Starec je udaril po	|
I	vsej veletrgovini z usnjem in jaz sem sprožil stavko. Divi-	s
1	dendo sva potisnila za polovico navzdol	in v enem letu sva	J
\	velike delničarje tako spametovala, da	so vsi izstopili, in	m
kajpak jim je sledila tudi večina majhnih delničarjev. Saj	|
i	je vedno tako. Stari Guggenbaum je pokupil nizke delnice,	|
1	kolikor so jih sami oddali, in polovico	tega sem dobil jaz.	g
1	Tako sem prišel na to mesto, kjer me	zdaj vidite. Nadzo-	|
f	rujem vso čevljarsko industrijo v dveh državah in zadnji	j
i	čas celo več kakor to, ker smo prevzeli še združene us-	|
|	njame, tako da je vse skupaj resnično velik koncem
Guggenbaum? Ali sem tega izrinil? Ne, veste, ni bilo	j
I	treba. Veste, sem pač vedno rad zahajal v njegovo vilo in	|
|	se z njim o vsem pogovarjal, in pri tem, veste, sem se ko-	j
1	nec kancev oženil z njegovo hčerko. In tako mi, če prav	g
1	vzamemo, ni bilo treba, da bi ga iz rimi. Pri nas* stanuje,	§g
I	ampak lepo se je postaral, in v resnici zdaj jaz vse oprav-	|
|	ljam zanj in seveda je vse prepisal name in na mojo ženo.	|
I	Ona vsega tega prav nič ne umeje — je tako skromna in	m
|	udržana, vedno je bila takšna — in tako jaz sam razpola-	j
1	gam z vsem. če starega gospoda kaj zadene, bova seveda	g
1	vse podedovala. Saj pač ne bo dolgo zemlje tlačil. Sleher-	|
i	ni dan ga opazujem, kako strmo gre navzdol.
Ali bo moj sin stopil v podjetje? Meni bi bilo prav	g
|	všeč. Ampak, zdi se mi, da se ne nagiba k temu, je bolj	j
!	po svoji materi, ali pa je tega kriv njegov študij. Ne ver-	|
I	jamem, da bi 'univerze zbujale smisel za trgovino — ali	^
|	morda vi to verjamete?
•••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••
H	n
| Do torka je še čas, (
1	če želite sodelovati v našem nagradnem razpisu, za naj-	j
I	boljše zgodbe iz vsakdanjega življenja. 15. aprila namreč	|
|	poteče rok za pošiljanje vaših prispevkov na naš naslov v	j
1	Novo mesto. Izid razpisa bomo objavili 8. maja, trije naj-	|
1	boljši avtorji bodo prejeli nagrade 1000 Ndin, 500 Ndin in	|
1	250 Ndin, vsi drugi objavljeni prispevki iz tega natečaja	g
1	pa bodo honorirani z najmanj 100 novimi dinarji!
Štirje dobili vse | glasove
Na drugi seji občinske kandidacijske konference v Kočevju, ki je bila 2. aprila, so razpravljali o tezah »Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije danes« in p trdili listo kandidatov za slovensko delegacijo v zbor narodov zvezne skupščine. Seji konference je prisostvo valo 47 članov, predlagani kandidati pa so prejeli od 44 do 47 glasov. Vse možne glasove so dobili:	Slavko
Furlan, Zoran Polič, Mitja Ribičič in Beno Zupančič.
Volitve, imenovanja
V predsedstvo občinske konference Zveze mladine Kočevje so bili 41a zadnji seji konference izvoljeni: Cveto Arko, Matije, Glad, Draga Benčina. Elica Križ, Majda Kogoj, Jani Lampe, Nevenka Mrdakovič, Rudi Orel, Vinko Muhič, Borut Pertinač, Tine Križ. Ivan Oberstar in Slobodan Ivic.
Zadovoljni z iztržkom
Ob zaključku razstave podjetja SLOVENIJA LES v Kočevju smo minuli ponedeljek zvedeli, da so v 10 dneh prodal; za 200.000 din pohištva, predvsem kompletnih spalnic in dnevnih sob, drobnarije pa manj. Razstavo je obiskalo okoli 8000 ljudi. Takega o-biska niso imeli še na nobeni podobni razstavi v drugih krajih. S finančnim uspehom so oredstavnikj podjetja SLOVENIJA LES zadovoljni, računajo pa, da so med kočevskem kupci vzbudili za svoje b'ago precejšnje zan:-msnje ;n da bodo zdaj. kočevski kupci pogosteje obiskovali tudi njihove trgovine v Ljubljani.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ PLANINCI SO na prvi seji sprejeli letošnji delovni program društva in se pridno pripravljajo na novo sezono. Koča pri Jelenovem studencu bo oskrbovana ob sobotah, nedeljah in praznikih. Seveda bodo pod določenimi pogoji možni obiski tudi v ostalih dnevih. Delovni program predvideva tudi več izboljšav koče in markacijo potov. Priredili bodo še planinski teden, dan gorske straže, več izletov in propagirali med mladino planinarjenje in vstop v društvo.
■ ■ ■ PRED 500 LETI SO TURKI pod vodstvom zloglasnega 80-letnega BEJ PAŠE, imenovanega tudi »volk krščanski«, prvič vdrli čez Kol d o in do tal porušili ter izropali Kočevje in Ribnico. Doba petsto let je dolga, vendar ljudsko izročilo na turške vpade in stisko naroda ni pozabilo. Žalostna obletnica je to vendar bd bilo prav, da bi se je spomnila vsaj s kresovi na tistih hribih-kjer so zaplamteli takrat, ko so se bližale turške horde našim vasem.
■ B Bi NOVO TRGOVSKO HIŠO »NAME« so minuli teden pričeli graditi. Urejajo gradbišče, Id so ga že zagradili in začeli s pripravljalnimi deli Občani daje jo razne pripombe, največ za to, ker so sedai nekateri dohodi v ulice, v šolo in drugam ovirani. No, to so prvi dnevi in tudi to se bo uredilo. Objekt mora biti končan do 3. oktobra, se pravi do občinskega praznika.
■ BI ■ USTANOVNI OBČNI ZBOR BRIDGE KLUBA v Kočevju, ki ima nad 30 članov in članic, je bil pretekli četrtek. Igralne ure imajo ob četrtkih v hotelu PUGLED. Občnemu zboru so prisostvovali tuc1 č.’ani ljubljanskega kluba. Po občnem zboru so igrali turnir. Predsednik društva je inž. Dušan Oražem.
■ ■ ■ VLOMI V GARDEROBE na stadionu se ponavljajo, tako da je škoda stroškov za stalna popravila. Zato so prostori zelo zanemarjeni, poškodovani bojler ji in varovalke. Vlamljajo pobalini
Nočnine marca
Marca letos je hotel PUGLED v Kočevju zabeležil 643 nočnin (558 domačih in 85 tujih), v istem mesecu lani pa 756 (702 domača in 54 tujih). V prvih treh mesecih letos so zabeležili skupaj 1875 nočnin (1605 domačih in 270 tujih), v istem obdobju lani pa 2190 nočnin (1906 domačih ;n 284 tujih).
in nočni razgrajači, ki so jim garderobe potrebne v posebne namene. Tu je zdaj pravi »Teksas« in ne »Gaj«, kakor se je ta del mesta imenoval. Ker garderob med vadbo nogometaše^ ni nihče zaklepal, je prišlo tudi že do žepnih kraj. Proti vsemu temu je uprava športnih objektov bree moči.
■ ■ ■ VRBE ZALUJKE na levem bregu Rinže od mostu do zapornic so se tabo razrastle, da delajo korenine na obrežni škarpi občutno škodo. Posebna komisija krajevne skupnosti bo ugotovila, kaj naj bi ukrenili da ne bi bilo potrebno vrb posekati, škarpo pa bi kljub temu radi zavarovali.
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE
Proračun komaj pod streho
Kočevsko gospodarstvo bo letos spet bolj obremenjeno - Odborniki vedno bolj poudarjajo, da »nočejo biti glasovalni aparata in da ne bodo slepo izvajali nalog na zahteve »od zgoraj«, če za njihovo izpolnjevanje ne bo tudi denarja - Besede take, dejanja drugačna
^rutella
TV
PROGE KURIRČKOVE POSTE v OBČINI KOČEVJE 1.1969
4Strugi
isFwna^žog%[
!	9.7Y.'f969
STRANSK,
P*°°A Stari kot
Vrbovc
JASNICA.
PREDAJ*.'^
■ SODOL I 7.1 V. .0 b Ml
Stara cerkev
Gorvui
KOČEVJE
Zeljne
Podpreska
Livold
MozelJ
Srednja
V(1s'
Koprivnik
Knežja
tipa
TRAVA
STRANSKA PROG
13
Brezovica
CtAYNA PROGft I 7.tV»969 ob I0h
Kočevska re*v
Predgrad
Slovenska briga
Osilnica
STARI TRG ob Kolpi
Bosljiva
Banja loka
STRANSKA PR
Letos je sla prvič na pot ena izmed republiških prog kurirčkove pošte iz kočevske občine, in sicer s Trave. Krenila je v ponedeljek, 7. aprila, šla skozi Ribnico in prišla včeraj v Kočevje, danes pa jo bodo kočevski pionirji predali v Starem trgu črnomaljskim. Glavni progi so se priključile še štiri stranske iz Starega kota, Osilnice, Strug in Koprivnika. Ob poti so pionirji v več krajih pošto slovesno sprejeli in pripravili kulturne programe.
Poročali smo že, da je na zadnji seji občinske skupščine Kočevje s težavo le spravila letošnji prorar čun pod streho oziroma ga sprejela. Glasovanje o proračunu pa je pokazalo, da je precej odbornikov mnenja, da letošnja proračunska zgradba nima dovolj zanesljivih temeljev.
Za predlagani proračun je glasovalo 23 odbornikov, 4 proti njemu, 10 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Odborniki so namreč morali sprejeti tudi odlok o zvišanju občinskega prispevka iz osebnega dohodka od 3,95 na 5,40 odstotka. (Plačevanja zvišane stopnje so oprostiii furnirnico LIK in kmetijstvo, ker imata že zidaj izgubo.) Le tako bo mogoče pokriti samo najnujnejše proračunske izdatke in prav tako samo najnujnejše potrebe temeljne izobraževalne skupnosti. že pokrivanje teh najpomembnejših potreb pa bo zahtevalo od delovnih organizacij za 0,17 odstotka več denarja kot lani.
Odbornika Dominik Trobentar in inž. Dušan Oražem sta bila proti temu, da republika predpisuje, koliko morajo občine dajati za šolstvo, hkrati pa sta poudarila, da se zavedata, v kako težkem položaju je šolstvo.
Oaoomik Andrej Kum je navedei vrsto pomislekov v zveza s predlaganim proračunom; med drugim je opozoril, da po naših načelih in stališču zadnjega kongresa ZKJ gospodarstvo ne bi smeli; vodno bolj obremenjevati.
Predsednik občinske skup-
ščine Miro Hegler je poudaril, da republiška merila za dodeljevanje denarja temeljnim izobraževalnim skupnostim niso pravična, ker ne upoštevajo nekaterih bistvenih posebnosti občan. Menil je, da bodo morale tudi občine »začeti razbijati republiški etatizem«.
Predstavnik narodne obrambe je opozoril, da je že v prvih treh mesecih letos porabljeno za narodno obrambo četrtino več denarja, kot naj bi ga v te namene dobili za vse leto ...
Vse te ugotovitve pomenijo, da spet ni soglasja med našimi besedami in dejanji. Tako se v besedah (konference, kongresi, reformni ukrepi itd.) zavzemamo za krepitev gospodarstva, v praksi pa gospodarstvo bolj obremenjujemo. Govorimo o samoupravljanju, prenosu upravljanja »navzdol«, kar v praksi izvajamo tako, da pristojnosti res prenašamo »navzdol«, denar, brez katerega ni krepitve samoupravljanja »spodaj«, pa ostaja »zgoraj«. Itd.
KOČEVSKE
NOVICE
IZ OČRTA SKUPŠČINE IN IZHODIŠČ SZDL KOČEVJE
Najboljše pogoje imajo lesna, kemična in kovinska industrija ter gozdarstvo
V bodočih štirih letih bosta naraščala družbeni proizvod in narodni dohodek najmanj po 8 odstotkov letno - Najpomembnejša tudi v bodoče industrija - Modernizirati cesti proti Delnicam in Novemu mestu - Pomembne so tudi terciarne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, turizem, obrt) - Vsako leto najmanj 30 družbenih stanovanj - Volivci zahtevajo, naj jih odborniki, poslanci in skupščina obveščajo.
(Nadaljevanje in konec)
Rast narodnega dohodka najmanj po 8 odstotkov letno
Očrt nadaljnjega razvoja gospodarstva in družbenih služb občinske skupščine in Programska izhodišča občinske konference SZDL za kandidiranje odbornikov in poslancev v glavnem enotno (Programska izhodišča SZDL sicer malo bolj napeto) predvidevajo razvoj gospodarstva v naslednjih štirih letih, se pravi v mandatni dobi novih odbornikov in poslancev, ki se bodo morali za uresničitev teh nalog tudi zavzemati.
Družbeni proizvod in narodni dohodek bosta po teh predvidevanjih porastla vsako leto za najmanj 3 odstotkov. Taka rast je nujna če hočejo zagotoviti naprede«. družbenih služb in standarda.
Najpome.nbnejše mesto v gospo darstvu bo tudi v bodoče predstavljala industrija, kjer bo proizvodnja večja tudi zaradi nove žage LIK in nove tovarne ivernih plošč, k; bo začela obratovati sredi .eta Najboljše pogoje za nadaljnji napredek imajo v občini razen lesne kemična in kovinska industrija ter gozdarstvo. Pospeševali bodo tudi terciarne delavnosti (trgo-
vino, gostinstvo, turizem in usluž-nostno obrt).
Napredek lesne industrije bo moral iti v smer končne proizvodnje (finalizacija izdelkov), kar bo omogočalo novo rast proizvodnje. Kemični tovarni se odpira možnost, da bo povečala proizvodnjo tako, da bo oplemenitovaln iveme plošče.
O usoda Rudnika, ki ima premogovnih zalog še za okoli 10 let, m v nobenem programu izrečena dokončna beseda. Jasno pa je povedano, da bo proizvodnjo treba preusmeriti in da so se tega dela v podjetju že resno oprijeli. Pripravljajo več programov, med katerimi je trenutno najbolj zanimiv tisti o proizvodnja lahkega gradbenega materiala.
Nove delovne prostore oodo gradili pri kovinski industriji (ITAS, INKOP) in nato nedvomno tudi povečali proizvodnjo. TEK STILANA namerava svoje zmogljivost modernizirati, pa tudi TRIKON ima vse možnosti za nadaljnji napredek
Glavna panoga kmetijstva bo še napre, živinoreja, in sicot vzreja prašičev in mlečna proizvodnja. Kooperacija z zasebnimi kmeti bo temeljila predvsem na proizvodnji mleka, zaradi česar bo KGP nadaljevalo z uvajanjem krav molznic
Na področju gozdarstva bodo nadaljevali z vlaganji v biološke in tehnične investicije, kar bo omogočilo smotrnejše gospodarjenje z gozdovi in pripomoglo k izboljšanju kakovosti in sestave gozdov.
Tudi gradbeništvo bo napredo valo. Tako bo med drugim gradilo novo trgovsko hišo, motel, industrijske in druge gospodarske objekte, stanovanja itd.
Boljše ceste pogoj za napredek
Trgovina, gostinstvo in turizem bodo najbolj napredovali, ko bodo modernizirane nekatere ceste. Predvsem se bodo morali odborniki in poslanci prizadevati za modernizacijo ceste Kočevje— Delnice in ceste Kočevje—Dvor (smer Novo mesto)'. O modernizaciji teh dveh cest je bilo v zadnjih dveh letih največ razprav na raznih sestankih občanov, pa tudi občinske skupščine in republiških ter drugih organov.
Trgovska hiša NAMA bo zgrajena že letos Omogočila bo večjo izbiro blaga in nudila zaposlitev 50 — 60 ljudem.
Gostinstvo bo tudi povečevalo svoje zmogljivosti. 2e letos bodo začeli graditi motel na Jasnici. Turistično društvo je izdelailo svoj
osnutek programa razvoja turizma za nadaljnjih 10 let, ki predvideva izgradnjo in urejanje raznih turističnih in športnih ob jektov v Kočevju, na Mestnem in Lovskem vrhu, pri Rožnem studencu, v Kolpski dolini in drugod.
Najpomembnejše komunalne investicije
Ja občinskih virov bodo na področju komunalnega gospodarstva opravljena predvidoma naslednja dela.
| postopno urejanje in asfaltiranje glavnih ulic v Kočevju,
| nadaljnje urejanje struge Rinže,
| elektrifikacija naselij v Kolpski dolini (letos),
■ postopno urejanje gradbenih zemljišč v zazidalnih okolnšA,
■ vodovodno omrežje za naselja: Ložine, Mrtvice, Klinja vas, Koblarji, Zeljne, Predgrad (računajo tudi na prispevke občanov),
■ v družbenem sektorju dograditev letno vsaj 30 stanovanj.
Večjih investicij za potrebe služb v n,aslednjih štirih letih ne bo. Vendar bo na področju družbenih služb potrebno:
■ Zagotoviti boljši učni uspeh in zmanjšanje števila učencev, ki ne dokončajo osemletke. K temu bi lahko pripomogel tudi urejen in spodbuden način nagrajevanja prosvetnih delavcev.
■ Kultura in prosveta bosta napredovali skladno z materialno bazo (narodnim dohodkom) in potrebami po teh dejavnostih.
■ Telesna kultura bo še naprej čimbolj množična. Vendar bo potrebno tiste, ki so pripomogli k takemu napredku te dejavnosti, tudi materialno spodbuditi
| Zdravstvo ima dovolj zmogljivosti, ki omogočajo znatno razširitev te službe
| Zavzeti pa se bo treba za ublažitev nekaterih zadev na po dročju socialnega varstva (socialno OOTO-'-"1 \
| Uvedeni prispevek za investicije v otroško varstvo bo omogočil hitrejše reševanje zadev tudi
na tem področju.
Izboljšati obveščenost občanov
O vseh teh zadevah je razpravljala že občinska skupščina, ki je imela v zadnjih dveh letih 16 skupnih sej in 4 seje zbora delovnih skupnosti. Povprečna udeležba odbornikov na sejah je znašala 77 odstotkov.
Skupščina je obravnavala 118 točk dnevnega reda iz vseh področij in sprejela 63 odlokov. Največkrat je razpravljala o gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu, socialnem varstvu in komunalni dejavnosti.
Najpomembnejši predpisi, kijih je občinska skupščina sprejela, so bili: sprememba statuta občine, sprejem odlokov o prispevkih in davkih, odlokov, ki urejajo komunalna vprašanja, socialnovarstvene zadeve in pod.
Skupščina zaradi pomanjkanja denarja ni mogla rešiti vrste zadev s področja socialnega zavarovanja in komunalnih zadev.
Nadaljnja ugotovitev je, da nekateri odborniki, ki ne prihajajo redno na seje, slabo obveščajo skupščino o željah volivcev in volivce o delu, sklepih in težavah občinske skupščine. Zaradi nekaterih takih odbornikov in neinformiranosti njihovih volivcev nastopajo med prizadetimi volivci in občinsko skupščino nesoglasja. To je tudi en izmed vzrokov, da danes manj kot 25 odstotkov volivcev še obiskuje zbore volivcev
Nova občinska skupščina, odborniki m poslanci, ki bodo morali prcgram razvoja občine ue ničiti, se morajo tudi zavedati, da je njihovo delo javr.o, da moraio z njim seznanjati volivce in tudi že ,,e, predloge u zahteve volivcev oosr^dovati obiii^ki skupščini.
p^iMC
OB 50-LETNICI ZK V RIBNIŠKI OBČINI
Pripravili program slavij
Glavna proslava bo predvidoma maja - V proslavljanju bodo sodelovali: ZK, šole, borci, mladina, športniki, delovni kolektivi in drugi
Na prvi seji odbora za proslavo 50-letnice ZKJ in ZSJ so govorili o prireditvah, kd bodo v počastitev jubilejev. V šolah bodo učenci mišjih razredov pisali naloge o delavskem gibanju in vlogi KP. Najbolji spisi bodo Nagrajeni.
Mladinska organizacija bo predvidoma skupno z garnizijo v drugi polovici aprila organizirala akademijo v počastitev 50-letnice KPJ. V aprilu je predviden tudi tovariški razgovor s starimi
komunisti.
Centralna proslava v počastitev jubileja partije in sindikatov bo maja. Med kulturne prireditve, ki bodo organizirane v počasitev 50-letnice dela naše partije, štejemo tudi ribniški festival, ki bo imel na sporedu tri ali štiri kulturne prireditve, Glasbena šola pa bo priredila koncert v Sodražici in Ribnici.
V jubilejne prireditve se bodo vključili budi ribniški športniki.	—	r
O DELU STARE IN NALOGAH NOVE SKUPŠČINE
Za večjo vlogo svetov in komisij
Pretekla skupščina kljub velikim težavam uspešno zaključila delo - Zbor delovnih skupnosti bo moral imeti verjetno več samostojnih sej - Programska izhodišča glavni napotek za bodoče delo skupščine
Danila Moharja, sekretarja občinske konference ZK Ribnica, smo vprašali, kaj meni o uspešnosti dela stare občinske skupščine in katere so glavne naloge bodoče občinske skupščine. Odgovoril je 'tako:
— Dosedanja občinska skupščina je delala v zelo težkih časih, ko so v naši občini reformni ukrepi prišli najbolj do izraza. Odkrito je morala pogledati resnici v oči in sprejeti nekatere nepopularne ukrepe, kot je likvidacija nekatrih gospodarskih organizacij odroma ob-
ratov, ki niso imeli pogojev za poslovanje.
Vendar pa so prav v tem obdobju, predvsem lani, naša največja podjetja dosegla doslej največje gospodarske uspehe.
Vsi odborniki so pokazali zrelost in dokazaM, da so sposobni delati v samouprav-
POGLED NAZAJ IN NAPREJ PO RIBNIŠKI OBČINI
Glavne težave že premagane
Krepitev samoupravljanja in družbeni dogovori - Delovne organizacije morajo imeti programe razvoja - Kmetje hočejo trdnejše kmetijstvo in primernejše kmetijske organizacije - Brez sodobnejših cest občina ne bo tako hitro napredovala, kot bi lahko - Razprave na sejah občinske skupščine so sproščene, zato so tudi seje dolge
(Nadaljevanje in konec)
Občani, proizvajalci, posamezne delovne organizacije, skupine ljudi itd. imajo pogosto zelo različne in nasprotujoče si želje. Zaradi tega bo imelo demokratično samoupravno dogovarjanje izredno pomembno mesto v politični praksi. Tako dogovarjanje bo treba uvesti in utrditi predvsem za naslednja področja družbenega dela:	otroško
"arsfcvo, kulturno, prosvetno in sta 'ovanjsko-komunalno dejavnost.
Znotraj delovnih organizacij bodo potrebni taki dogovori pri delitvi dohodka med delovnimi enotami;
, razen tega bodo potrebni tudi samoupravni dogovori med delovnimi organizacijami, in sicer o tehničnem sodelovanju, kooperaciji in integracijskih procesih.
Občani bodo dobili še večje možnosti za samoupravljanje v komuni, krajevni skupnosti in drugih oblikah neposrednega samoupravljanja občanov.
V tem obdobju mora občina dobiti tudi dolgoročni načrt svojega razvoja Ta dolgoročni načrt bo tudi podlaga občinski skupščini, da bo izdelala program dela za svoje mandatno obdobje. Seveda mora območje ribniške občine dobiti ustrezno mesto v regionalnem prostorskem načrtu Slovenije.
Obramba države in obrambna vzgoja prebivalstva bo tudi ena glavnih nalog skupščine, krajevnih skupnosti in vseh občanov.
Osnova: industrija, kmetijstvo in turizem
Bodoči razvoj občine bo temeljil Predvsem na napredku industrije, kmetijstva in turizma.
Lanski uspehi industrije dajejo lepe možnosti, da bo tudi v naslednjih letih družbeni proizvod pospešeno naraščal. To bo mogoče doseči predvsem s poslovno tehničnim sodelovanjem in združevanjem, kar velja predvsem za manjše delovne organizacije. V naslednjih letih bodo morala vsa podjetja tudi pospešeno modernizirati proizvodnjo, se pravi, da bodo investirala predvsem v nove stroje in orodja. Seveda bodo morala pred investicijami vedeti, kaj hočejo z modernizacijo doseči, se pravi, da bodo morala izdelati svoje programe razvoja.
Zasebnemu in družbenemu kmetijstvu, s katerim se ukvarja nad tretjino prebivalstva, bo potrebno zagotoviti trdnost, se pravi, storiti potrebne ukrepe predvsem v re publiški in zvezni skupščini. Ribniška občina je živinorejsko območje, zato kmetje zahtevajo zagarantirane cene za živino.
Kmetje bodo nekaj pomenih in imeli pomembnejšo vlogo v gospodarstvu, če bodo gospodarili združeno v kmetijskih organizacijah. Te organizacije morajo biti take, da bodo kmetom koristile, se pravi, da
mora biti v njih manj administracije in več kmetijskih sfcrokomjafcoiT, ki bodo znali svetovati, kako je treba delati, da bo pridelek ki zaslužek kar največji. Kmetijske aadruge in gozdno gospodarstvo se morajo uveljaviti kot samoupravne organizacije delavcev in kmetov, ki bodo organizatorji združenega dela na vasi. V okviru Kmetijskega gozdarskega posestva bo potrebno zagotoviti tudi načrtnejše vlaganje v gozdove in smotrnejše izkoriščanje gozdov.
Turizem je odvisen od boljših cest
Napredek teiriama in gostanetvu, pa tudi vseh ostalih področij gospodarstva je v zelo veliki meri odvisen od modernizacije cest. Tudi za ribniški turizem je izrednega pomena predvsem modernizacija cest Ko čevje-Delnice » Žlebič-Sodraži-ca-Podikl anec-Cerknica. Tako bi ribniška občina dobila razmeroma ® dovoljivo zvezo z morjem in Pn-morsko. Odborniki, poslanci in mi občani se bodo morali v bodoče odločno zavzemati za modemd*acijo teh cest, ki so pomembne za romski, rekreacijski in lovski turizem v ribniški občini, razen tega pa tudi za vse ostale terciarne dejavnosti in gospodarstvo nasploh.
Razveseljiv je tudi tisti del toMI-nega programa, ki govori o poglabljanju medobčinskega sodelovanja, predvsem z občinami, s katerimi ima ribniška občina skupne potrebe in težnje in ki so »geografisko blizu«. Medobčinsko sodelovanje bo slonelo predvsem na delovanju skupnih (medobčinskih) služb.
Boljše šole in boljše znanje
Za vse občane je posebno zanimiv tisti del volilnega programa, ki govori o osnovnem šolstvu v naslednjih štirih letih. Z izgradnjo novih šol bo v občini namreč omogočen prehod na sodoben in eno-temenski pouk. Gradnjo, dograditev in opremljanje šol financirajo s samoprispevkom otočanov, prispevki delovnih organizacij in krediti.
Doslej so dogradili osnovno ido v Sodražici in zgradili ter opremili novo osnovno šolo v Ribnici. V naslednjem štiriletnem obdobju bodo zgradili še osnovno šolo v Loškem potoku, dogradili osnovno šolo v Dolenji vasi, ostala šolska poslopja v občini pa bodo obnovili in dopolnili. še posebno bodo skrbeli za nakup sodobne šolske opreme in Izgradnjo telovadnic.
Hkrati z modernizacijo šol bodo seveda tudi težili za izboljšanjem pouka in s tem znanja. Boljši učni uspeh mora biti posledica boljših učnih metod, izboljšanja materialne osnove šolstva, boljše šolske prehrane itd.
Kultura, prosveta in telesna kultura še vedno zaostajajo za razvojem na drugih področjih. Za te de-
javnosti bo potrebno najti ustreznejši način financiranja. Za financiranje telesne kulture 90 že ustanovili poseben sklad, v katerega bi se razen občinske dotacije stekali tudi prispevki delovnih in drugih organizacij, posameznikov itd.
16 sej skupščine v slabih dveh letih
Od maja 1967 do konca decembra lani se je občinska skupščina Ribnica, ki šteje 52 odbornikov, sestala 15 krat na skupni seji obeh zborov, enkrat pa se je sestal samo zbor delovnih skupnosti. Vse seje so bile sklepčne, povprečna udeležba odbornikov na sejah pa je znašala skupaj 64,5 odstotka.
Predsedstvo skupščine je ocenilo, da je bilo delo skupščine uspešno. Odbornikom in gostom je bila vedno zagotovljena demokratična razprava, čeprav so bile zato seje običajno dolge. Zagotovljeno je bilo redno spremljanje izvajanja sklepov skupščine. Skupščina je razpravljala o vseh področjih dela in dogajanj v občini. Gradivo za seje je bilo t glavnem temeljito pripravljeno. Skupščina si je zagotovila tudi prostor v Dolenjskem listu za redno obveščanje javnosti o svojem delu. Skupščina je vedno spremljala želje in predloge občanov ter jih o svojih odločitvah tudi obveščala. Sprejela je od leta 1960 do 1967 kar 172 odlokov; od tega se jih je 51 nanašalo na finance, 36 pa na gospodarstvo.
V bodočem obdobju bo predvidoma težišče dela občinske skupščine Ribnica in drugih političnih ter samoupravnih organov na ostvarja-niju družbenih dogovorov, ki bodo določali, kolikšen ded ustvarjenega narodnega dohodka bo porabljen na posameznem področju.
Izhodišča pri teh dogovorih bodo:
| vse dejavnosti, ki so na občino pomembne, in vsa območje morajo napredovati skladno;
B gospodarstvo je solidarno odgovorno za financiranje potreb družbenega standarda in sličnih dejavnosti;
| neproizvodna potrošnja (šolstvo, socialno skrbstvo, državna uprava, kultura itd.) mora biti skladna 6 produktivnostjo gospodarstva.
Načelna soglasja o teh izhodiščih 90 že dosežena, najti pa ba treba še način, da jih bo mogoče čimbolj dosledno in gospodarno izvajati.
Pobudnik za take dogovore bosta občinska skupščina in njen svet za gospodarstvo. Na njih bodo pretresli različne poglede na posamezne zadeva in interese. Pričakujejo, da bodo tako dosegli enotno podporo občinskim ukrepom, ki se nanašajo na posamezna področja gospodarstva, odnose med gospodarskimi organizacijami ln odnose med gospodarstvom, negospodarstvom ki družbenimi službami.
J. PRIMC
nih organih, saj so vedno glasovali za ukrepe, ki so bili v korist občine, in ne le posameznih krajev.
Zadnja skupščina je sprejela tudi več pomembnih odlokov:	o urbanističnem
načrtu, o samoprispevku za gradnjo in dograditev šol, o prispevku za uporabo mestnega zemljišča itd. Krajevne skupnosti pa so za ureditev potreb v svojih območjih zbrale v raznih oblikah precej sredstev. Vse to govori, da so se odborniki zelo trudili za gospodarsko rasti in tudi naraščanje standarda občanov.
Pri delu bodoče občinske skupščine pa bodo morali
Dani o Mohar, sekretar občinske konference ZK Ribnica	(Foto:	Primc)
imeti večjo vlogo njeni sveti in komisije, in sicer predvsem pri pripravljanju osnutkov odlokov. 2e na njihovih sejah bo morala priti do izraza različnost mnenj članov sveta in različne zahteve in želje občanov, ki jih bodo odloki zadevali. Tako menim, da bodo morali sveti in komisije včasih predložiti skupščini tudi več inačic o isti zadevi, občinska skupščina se bo namreč potem lažje odločila za najboljšo.
V bodoči skupščini bo moral priti bolj do izraza tudi zbor delovnih skupnosti, ki bo na ločenih sejah razpravljal o zadevah, ki zadevajo gospodarstvo.
Sevede pa se bodo morah odborniki zavzemati tudi za uresničenje programskih izhodišč SZDL za kandidiranje odbornikov in poslancev, ki so zelo dober napotek za delo občinske skupščine.
V nedeljo na volitve!
V nedeljo, 13. aprila, bomo volili občinske odbornike za splošni zbor ter poslance za republiški in zvezni zbor. Volivce v ribniški občini obveščamo, da bodo volišča v vsakem večjem kraju. Pričakujemo, da bo velika večina volivcev opravila svojo ^državljansko dolžnost že dopoldne. Volitve se bodo začele ob 7. uri, zaključile pa ob 19. uri zvečer. Posebej opozarjamo kmete, ki bodo volili odbornike v zbor delovnih •skupnosti kmetijske podskupine, da bodo volitve 13. aprila, to je tisti dan kot bodo splošne volitve. Volili bodo v šestih enotah.	—	r
Koncert glasbene šole
14. aprila ob 18.30 bo v dvorani glasbene šole v Ribnici koncert učencev domače glasbene šole, ki bo posvečen 50-letnici ZK. Nastopih boro razni ansambli šole (harmonikarski, godalni, Orffov, kita-ritsični) in druge manjše skupine ter solisti.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje mo.
1 oprod a j ne cene:
Kočevje:	Ribnica:
(cena v din za kg) krompir	8.85 in 1,05 0,90
sveže aelje	1,60	2,00
kislo zelje	1,75 in 1,95 2,00
kisla repa	1,75	—
fižol
v zrnju 4,85 do 7,35 4,50 in 6,00 čebula	3,50	4,10
česen	13,50	—
solata	6,00	7.0))
korenje	6,60	5,50
peteršilj	10,60	—
rdeča pesa	2,10	2,20
cvetača	4,50	5,00
jabolka	4,35	4,80
hruške	6,50	5,60
pomaranče 5,00 do 5,45 5,50 limone	5,30	5,60
banane 6,20	’	6,40
groadje	5,00	5,00
jajca (cena za kos)	0,50	('.55	in	0,65
IZ ORTNEKA IN OKOLICE
■ ■ ■ VELIKOPOLJANSK.E MLEKARICE bodo do nove z.ime oddajale mleko spet na vasi.
■ ■ ■ ORTNEŠKA BETONARNA je zadela obratovati konec marca. Zopet bo živahno v ortne-škem drevoredu. Gradbena sezona se je začela in marsikdo bo potreboval cementne bloke, ki iih bo tu vedno na pretek
■ ■ ■ GOZDOVI SO POLNI spomladanskega teloha in tudi trobentice že silijo na dan. Tudi cvetlicam je že zadosti zime
■ ■ ■ DEL CESTE od Zapo-toka do Sodražice so že zakoličili, kar pomeni, da se resno pripravljajo na asfaltiranje
■ ■ ■ VSE CESTE SO MOĆNO POŠKODOVANE po budi zimi. Vse kotanje so polne brozge in vode. Vozniki vseh vrst vozil, bodite obzirni do pešcev!
V P.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
■ ■ ■ MEDVEDI SO SE v zadnjih letih zaredili v gozdovih Travne gore, zato je nekaj te divjadi določeno za odstrel. Lovec Mivšek is Sodražice je te dni upihnil potepuško življenje medvedu, Id je dela! Škodo na polju.
■ ■ ■ IZVIR GNOJNICE imajo na dvorifiču stanovanjske stav-be v tako imenovani posojilnici v Ribnici. Cev, ki odvaja lz stranišča odplake, pušča Dokler je bilo mrzlo in sneg, ta nezgoda ni bila toliko opazna, sedaj pa že krepko smrdi. Stanovalci se jezijo In menijo, da bi moralo cev popraviti Stanovanjsko-komunalno podjetje, ker mu plačujejo najemnino.
■ ■ ■ VELIKO »PLAŽE«, ki slabo vpliva na mlade ljudi, imajo naprodal naše prodajalne časopisov in revij, tako je bilo v razpravi med drugim poudarjeno na občinski konferenci ZZB NOV
Ribnica. Tudi v Ribnici 'majo tako časopisno plažo ki gre dobro v denar. Na konferenci je bilo predlagano, naj bi v državi tiskanje plaže on?/»jill.
■ ■ ■ S PRVIM APRILOM so v trgovinah na območju ribniške občine spremenili delavnik: trgovine od odprte od 1 do 12. ure in od 17. do 19. are. Seveda pa ta delovni čas ne velja za trgovine nonstop, ki poslujejo enako kot prej.
■ ■ ■ ZAL02J2NOS1 RIBNIŠKIH TRGOVIN z različnim blagom je dobra. Občan lahko kupi v trgovinah skoraj vse, kar potrebuje Tudi cene so enake kot v drugih krajih. Največ trgovskih lokalov ima trgovsko podjetje JELKA v Ribnici, po en lokal pa imajo kmeti k »adruga Ribnica, »Borovo« in še nekntpr-
—r
REŠETO
Sr
Kje bomo volili v Črnomlju?
Volivci I. volilne enote bodo volili v sejni sobi občinske skupščine; volivci II. volilne enote ▼ Klubu JLA; volivci III. enote v prostorih Zavoda za zaposlovanje in volivci IV. volilne enote v upravnih prostorih Gozdnega gospodarstva. Naselje Loka ima volišče v prostorih nove šole.
Kmetovalci, člani kmetijske zadruge Črnomelj iz Loke, mesta in Kočevja, imajo skupno volišče ▼ prostorih zadruge.
„Gre za veliko napako v sistemu"
Kakšen je trenutni položaj kmetijske zadruge Črnomelj, smo izvedeli v razgovoru z direktorjem inž. Martinom Janžekovičem
Nismo vredni
Na ponedeljkovi seji občinske skupščine Črnomelj so sprejeli sklep, da proračuna za 1969 ne bodo sprejeli, dokler ne bo mogoče uskladiti dohodkov z izdatki
Odborniki obeh zborov so na zadnji seji v sestavi sedanje skupščine obravnavali stanje v letošnjem občinskem proračunu. Ker občini še zmeraj manjka 1,700.000 din za pokritje obveznosti, določenih z zakonom ali pogodbami, so sprejeli sklep, da proračuna ne bodo sprejeli vse dotlej, dokler ne bo mogoče uskladiti dohodkov z izdatki. Ko je bil pred dvema letoma v občini podoben položaj, so najeli sanacijski kredit za kritje proračunskih izdatkov Posojilo še nekaj let ne bo odplačano, zato letos proračunskih težav ni mogoče več reševati na tak način
O brezupnem stanju pro-računa so že pred 21 dnevi obvestili izvršni svet, sekretariat za finance in republiško skupščino, in ker do danes nihče ni odgovoril, čeprav so nekajkrat urgirali, so 0:1; odborniki užaljeni Prosili so tudi za nasvet in predlagali sestanek s predstavniki republike, a se za predloge Črnomaljcev nihče ni zmenil. Proti takemu načinu poslovanja republiških organov so v Črnomlju ostro nastopili ter izglasovali Sklep, da bodo poslali javno odprto pismo, izvršnemu svetu. To v celoti objavljamo posebej.
— Znano je, da je vaša zadruga lansko poslovanje zaključila z veliko izgubo. Lahko razložite, zakaj je do tega prišlo?
— Poslovanje zadruge je bik) ▼ letu 1968 težko in dokaj neučinkovito. V takem položaju pa je še 32 kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki imajo skupno nepokrito izgubo v višini 21 milijonov din. To kaže, da gre za veliko sistemsko napako, ki je tudi že javno priznana.
Osnovni razlog poslabšanja gospodarskega položaja
v	zadrugi je stanje na trgu z govejo živino. Prodaja goveda je bila v prvih petih mesecih leta 1968 onemogočena, prodajne cene pa so bile vse leto izredno nizke. Iz lastnih pitališč smo prodali lani 1185 govedi v skupni teži 515.000 kg, po povprečni ceni 5,57 din za kg. Ta cena je bila za 1,50 din nižja od povprečne cene v letu 1967.
Nič manj pa niso bili lani prizadeti zasebni proizvajalci, saj je v primerjavi z letom 1967 odkup goveje živine finančno za 100 milijonov manjši pri ne dosti manjših količinah odkupljenega go veda.
— Ali boste še vztrajali pri živinoreji?
— Glede na položaj v go vedoreji in težke proizvodne
Prisilna uprava v obrtnem komunalnem podietiu
Na zadnji seji občinske skupščine Črnomelj so odborniki izglasovali sklep, da se uvede začasna prisilna uprava v obrtnem komunalnem podjetju. Sklep je bil sprejet na podlagi poročila sveta za finance, ki je ugotovil, da ima podjetje vse pogoje za donosno poslovanje, da pa zaradi kadrovskih težav, nereda in slabe discipline lana ni donosno poslovalo. Skupščina je imenovala tričlanski odlbor, ki bo vodil prisilno upravo in uvedel v podjetju red.
Velika izbira najnovejših zaves in ostalega tekstilnega blaga ter konfekcije pri
Oeleteksfil« ČRNOMELJ
ČRNOMALJSKI DROBIR
B v N AT lic A„ /A »ZAKONSKI PAR 69« na kmečk ohceti v Ljubljani se ie javil tudi inž Vlado Kristan iz Belta Belokranjci, glasujte zanj in mu omogočit« udeležbo na tej svetovno znani prireditvi!
■ NA POBUDO MIRKA KRAMARIČA, upokojenca iz Črnomlja, bodo obnovili me&ani pevski zbor v mestu. Začetne vaje bosta imela mo&ki In -ensld zbor ločeno. Zenski zbor bo vodil Andrej Petek, moškega pa verjetno Prane Zupančič, čmomaljčand toplo pozdravljalo to akcijo in želijo pevcem mnogo uspeha.
■ 15. APRILA SE BO V SEMIČU začel šiviljski tečaj v dveh Izmenah. Tečaj je dobil prostor v mali dvorani kina, v vsako skupino pa sprejmejo po 20 žena in deklet V personalnem oddelku tovarne Iskra še sprejemajo prijave
■ V SOBOTO, 12. APRILA, bo
ftniomaljska igralska skupina upri-
pogoje na razpoložljivih površinah ima živinoreja kot prevladujoča panoga v poslovanju zadruge odlučujoč vpliv na celotno poslovanje. Zaenkrat ne kaže drugega, kot bo proizvodnjo ukiniti. Hleve bomo pustili prazne.
Za družbena stanovanja 3,330.000 din
V zadnjih dveh letih je bil zgrajen nov stanovanjski blok v Semiču, ki ima v pritličju lepe prostore za otroški vrtec, v Črnomlju je bil zgrajen 19-stanovanjski blok, zasebniki so dogradili 25 hiš, medtem ko 50 hiš še gradijo. V letih 1967 in 1968 je šlo za družbeno stanovanjsko iz-gradnjo v občini Črnomelj 3,330.000 din.
— Ali obstaja >fcakšna možnost, da bi se izvlekli iz teh težav?
— Anuitete od najetih kreditov za izgradnjo živinorejskih zmogljivosti tako obremenjujejo ostale dejavnosti zadruge (trgovino, koperaci-jo, transport in remont), da ogrožajo obstoj vsega poslovanja, ki je zaenkrat še donosno. Zato je za trdnejše poslovanje zadruge nepogrešljiva olajšava v obliki podaljšanja odplačilne dobe investicijskih in sanacijskih kreditov. Skupne letne anuitete ne bi smele presegati vsote 30.000.000 din. To je tudi osnovna misel sanacijskega programa, ki ga je sprejel zadružni svet na seji 27. marca letos.
R.B.
Delegati so živahno razpravljali o nalogah SZDL, ki jih mora organizacija uresničiti. Menili so, da je na prvem mestu izdatnejša pomoč mladini za njeno uveljavitev. Med proizvajalci črnomaljske občine je največ mladih ljudi, vendar pa redke najdemo v delavskih svetih m drugih samoupravnih organih, kjer bi morala mladina soodločati.
širše so obravnavali tudi delo odbornikov ter se zavzemali za stališče, da ni važno, kolikokrat se kdo v skupščini oglasi, temveč bi morali ocenjevati to, če je kaj tehtnega povedal. V primerih, ko gre v resnici za nedelavnega odbornika, pa bi ga morali volivci klicati
na zagovor. V zvezi z odbor-niškim delovanjem so predlagali, naj bi se odborniki posameznih področjih češče sestajali in včasih tudi skupno s poslanci in predstavniki občin razpravljali o perečih zadevah njihovega področja.
Prav tako bi se morala SZDL spustiti v razreševanje težav kmeta na vasi. Ni dovolj, da o težavah organizacije razpravlja na sestankih in zavzema stališča, temveč se je treba lotiti dejanj!
Na kandidacijski konferenci je 42 delegatov iz krajevnih organizacij SZDL s tajnim glasovanjem potrdilo tudi listo predlagane slovenske delegacije v zvezni zbor narodov.
zorila na domačem odru tragikomedijo »Naši trije angeli«. Predstava bo ob 20. uri v kulturnem domu.
■ ZRAVEN POSOD ZA SMETI
pri kulturnem domu je nastalo pravo smetišče, kamor ljudje odlagajo nesnago. Teh smeti nihče ne odvaža, kc tako pravijo pri komunalnem podjetju, za to ni nih$e plačan. Zavod za kulturno dejavnost pa opozarja občane, da bo povzročitelje nečistoče pri kulturnem domu predlagal v kaznovanje.
■ HVALA ZA TRUD — NA PONEDELJKOVI občinski seji, ka se je poslednjič sestala v tej sestavi, se je predsednik občinske skupščine Anton Dvojmoč zahvalil odbornikom za sodelovanje, Rade Vrlinič Da se je v imenu odbornikov toplo zahvalil predsedniku. Na prihodnji občinski seji bodo sodelovali že novoizvoljeni odborniki.
PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI
Danes bijemo nov boj, bitko za napredek!
(Nadaljevanje in konec)
Pri komunalnih delih bistvene spremembe
Občinski proračun se že dolgo vrsto let bori s hudimi težavami, najbolj pa je primanjkovalo za kornu-na’ne potrebe. Leta 1967 je prišlo do bistvenega napredka pri komunalnih delih s tem, da so se občani odl’č'li za 4-letni samoprispevek in program ;.avnih del.
še isto leto so bile končane naslednje gradnje: modernizacija ceste Semič —Vrtača, v Črnomlju pa Ulica heroja Starihe. Zače la se je rekonstrukcija se-miškega vodovoda, v žuni-čih so dobili novo trgovin • z bifejem, v Črnomlju na so začeli graditi gasi’sk dem.
Cesta do Vinice -največja pridobitev v letu 1968
Lani so po programu javnih del porabili 9.007.127 din za javna dela, razen tega pa še 400.000 din. ki so jih zbrali iz raznih virov.
Ena naj večjih povojnih pridobitev za vso Belo krajino je gotovo lani zgrajena asfaltna cesta do Vinioe, ki daje osnovo za večji razmah turizma v krajih, kjer Ljudje nimajo možnosti zaslužka v industriji. Mimo te, najip .membnejše gradnje za vso občino so pridobili leta 1968 še našle dnje: napravili so zaščitni sloj na cesti Vrtača—Semič nadaljevali rekonstrukcijo Ceste heroja Starihe v Črnomlju, nadaljevali z urejanjem sem iškega vodovoda, zgradili prvi del kanalizacije v naselju Sadež, do III. faze zgradili Sodo v Rožnem dolu, v osnovni šoli Vinica so dobili centralno kurjavo, nadzidali so se-miško šolo, nadaljevali z gradnjo gasilskega doma v Črnomlju, zgradili sodobno trgovino v Gribljah. delno popravili most v Žuničah, napeljali elektriko v Rodine, asfaltirali Dragatuš, asfaltirali cesto na Vojno vas in pot do šole na Vinici, zgradili novo ponikovalnico kanalizacije v Semiču in poskrbeli za javno razsvetljavo v novem nase’ju Sadež v Črnomlju.
Se posebej so s sredst-
vi	delovnih kolektivov in občanov sagradili nekaj sta-
novanjskih blokov, zrasla pa so tudii oela naselja zasebnih stanovanjskih hiš.
Je predsednik zadovoljen z uspehi?
Ker se predsednik občinske skupščine, Anton Dvojmoč, ob bližnjih volitvah pojavlja od te odgovorne in nehvaležne dolžnosti, s'no ga vprašali, kako je zadovoljen z napredkom občine, doseženim v času njegove mandatne dobe.
—	Večletne finančne težave so pokazale, da mor.’, naše gospodarstvo hitreje rasti. Za to imamo vse pogoje. Spoznali smo tudi, da se lahko zanašamo le na lastne si e in da pomoč;
Anton Dvojmoč, predsednik občinske skupščine Črnomelj
od drugod ne smemo več pričakovati. S staro prakso smo povsem prelomili leta 1967, ko smo začel: komunalno problematiko reševa ti načrtno, za več let vnaprej in s pomočjo samoprispevkov občanov. Mislim, da smo v naši občini prav s tem naredili zrelostni izpit tor dokaaali, da se znajdemo tudi v hudih težavah. Zastavljene načrte smo 100 odstotno izpe’^ali. liani smo odstopi1! samo od gradnje ceste Semič—Gradac, vendar hote, ker smo vsa sredstva in sile usmerili v dograditev viniške ceste. Ta gradnja je bila prvotno mišljena v dveh letih, zdelo pa se nam je pametneje dokončati to veliko delo, ki pomeni obenem največjo pridobitev zadnjih let. Zdaj imamo osnovo, s katero se bomo spustili v turistično areno, nadaljnji uspeh pa je odvisen samo od naše i7anajdljivosti in sposobnosti.
Zadovoljen stan z napredkom. čeprav je v primerjavi * uspehi drugih,
razvitejših občin bolj skromen. Zavedati se moramo, da smo pri nas napredovali z mnogo večjimi napori vseh delovnih ljudi in v veliko slabših pogojih kot drugje. Med delovnimi kolektivi b: omenil posebno Belt, Iskro, Rudnik in obrat Beti, ki pomenijo trdno osnovo, na kateri bomo gradili nadaljnji industri-sk. razvoj.
V zadnjih dveh ietih je ime'o nesrečno roko edino le kmetijstvo, kar pa ni naša krivda, temveč je naza-d vanje v tej panogi samo posledica splošnih neurejenih razmer v kmetijstvu. Čeprav so si v zadrugi na vse načine prizadeval: izogniti izgubi, jim to ni uspelo. Vse zadruge, ki so se ukvarjale z živinorejo, so bile v enakem p ložaju. To je dokaz, da j<9 vmes zares višja sila in da ne gre za nesposobnost našega družbenega sektorja kmetijstva
Tud: razmere v šolstvu in družbenih službah ter borčevske zadeve se postopoma urejajo. V Črnomlju smo dobili eno najsodobnejših osnovnošo’ski stavb, nadzidal i smo šolo v Semiču, gradimo manjšo šolo v Rožnem dolu, letos pa bo dograjena tudi viniška šola. Poleglo se je tudi nsza-dovoljsitvo prosvetnih delavcev zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki so jih prejemali v preteklih letih. Seveda še ve’ iko manjka, da bi bili z razmerami na področju vzgoje in izobraževanja lahko zadovoljni, mislim pa, da se bomo v nekaj letih le prerinili do zadovoljive ravni
Letos je na vrsti cesta do Semiča
— Občinska skupščina je tudi Ta letos že določila prednostni red komunalnih gradenj.. Za kakšne gradnje gre in v katerih krajih?
— V Črnomlju bosta dobili zaščitni sloj Ulica heroja Starihe in cesta v Vojno vas, modernizacija je predvidena na utrdbah in v Ulici Mirana Jarca.. V teh dveh ulicah in na Zadružni cesti bomo obnavljali tudi vodovod in kanalizacijo. Glavni vodovodni vod bo napeljan še do novega zazidalnega področja v Črnomlju, kanalizacijo pa bodo urejal: tudi na Sadežu in v Loki. Razen tega bomo nadaljevali z gradnjo gasilskega doma, uredili bomo pokopališče in zgradili mrliško vežo, napeljali
elektriko v Lokve in opravili večja dela na Kolodvorski oesti.
Gradnja cest je odločena še v Jerneji vasi, v Gcleku in v Radencih pri Starem trgu. Vodovod bodo dobili v Dol. Paki, na Desinou in v Nestop’ji vasi.
Semiču se obeta naj večja pridobitev z m demizacijio ceste Semič—Gradac, v kraju pa bo letos dokončana še prva etapa rekonstrukcije vodovoda, dograjena pa bo tudi ponikalnica za kanalizacijo.
Vinica bo po letošnjem programu javnih del zagotovo upoštevana z dograditvijo šole, prav tako se bo nadaljeva'a gradnja šole v Rožnem dolu. V vasi Žuni-či nameravajo končati obnovitvena dela na mostu.
Letos bo prišlo tudi do gradnje več/ega stanovanjskega bloka v Črnomlju, v katerem bo več stanovanj za upokojence; v stavbi bodo tudi klubski prostori za družabno življenje upokojencev. Prav verjetno se bo začela še gradnja posebne šole, za katero so načrti že v izdelavi.
Ljudje zaslužijo pohvalo
— Tovariš predsednik, za konec še vprašanje:	Kaj menite o ljudeh, prebivalcih vaše občine?
— O značilnih lastnostih našega prebivalstva, kot so gostoljubje in take reči, je bilo že dosti povedanega. Rad bi se našim delovnim ljudem in kolektivom le zahvalil za razumevanje, s katerim so se odločili za samoprispevke. Z*aj jasno vidimo, da brez pomoči občanov še teh skromnih uspehov ne bi dosegli. Naši ’judje pa so vredni pohvale zlasti zato, ker dajejo za skupne potrebe iz svodih skrora*ih osebnih dohodkov, ki so mnogo manjši kot marsikje v Sloveniji.
Kot smo enotno stali v partizansKih vrstah in bojevali težak boj z mnogo močnejšim sovražnikom, moramo danes prav tako enotno stopati v vrste borcev za napredek. Današnji boj ni nič manj težak! Računamo pa, da nam bodo pomagali mlajši tovariši. Pri nas nikoli nismo bili strahopetci, zato se pogumno spuščamo tudi na gospodarsko bojišče. Prepričan sem, da se bo Bela krajina kmalu otresla pečata zaostalosti.
RIA BAČER
kovice:'
dvvmaJjste komum
Mladina je prikrajšana
O nalogah SZDL v današnji družbi so razpravljali na četrtkovi občinski kandidacijski konferenci v Črnomlju - Delegati so potrdili kandidatno listo za poslance zbora narodov
mm rut
„Ne mislimo nič skrivati!“
Priprave na volitve so v Metliki spet sprožile val nesoglasij, vendar pa se je mnenje večine delovnih ljudi jasno pokazalo na nedavni občinski kandidacijski konferenci
Pri oceni predvolilne dejavnosti so v razgovoru sodelovali: Andrej Smuk, predsednik občinskega sindikalnega sveta; inž. Ivan Kostelec, predsednik občinske konference SZDL; Martin štefanič, politični sekretar občinskega komiteja ZKS; Jože Došen, sekretar občinske konference SZDL; Dako Damjanovič, predsednik občinskega odbora ZZB NOV, in podpredsednik občinske skupščine Slavo Prevaljšek.
Proizvodnjo v tovarni BETI so si v torek, 8. aprila dopoldne, ogledali tudi poslanski kandidati za zvezno in republiško skupščino, kakor tudi vsi dosedanji metliški
odborniki (Foto: R. Bačer)
Ni bilo lahko začeti iz nič in pripeljati gospodarstvo do milijonskega izvoza
(Nadaljevanje in konec)
O dejstvih govore številke
Ce primerjamo samo obdobja zadnjih dveh let, od
1966	do 1968, potem nam številke povedo, da gre v resnici za velik napredek, čeprav je bil dosežen s trudom in težajvo.
© Za gasilske domove v Metliki, Podzemlju, Krivogla-vicah, Drašičih in na Otoku je bilo v gradnjo vloženih
1.035.000 din.
9	Ceste: za modernizacjo cest v Metliki so porabili
955.000 din, za vzdrževanje cest IV. reda pa je šlo vsako leto 300.000 dinarjev.
# Elektrifikacija:	v tem Času je pos’ednje naselje, kjer so svetili še s petrolejkami, Bočka, dobilo elektriko. Razen tega so začeli nape' j evati trofazni tok na podeželje. Za ta dela je bilo porabljenih 270.000 din.
# Stanovanja: v stanovanjskih blokih je bilo v dveh letih zgrajenih 43 stanovanj v vrednosti 3,000.000, din, dograjenih je bilo 50 zasebnih
Lani 22 večjih sejmov
Na območju občine , je bilo
v	letu 1968 22 živinskih sejmov in 36 dogonov za prašiče in teleta. S teh sejmov so z vlaki ali s kamioni odposlali 2695 glav govedi, 416 telet in 122 prašičev. Sejmi so bili redni vse leto, razen novembra, ko so bili zaradi živalskih bolezni omejeni, decembra pa povsem ustavljeni.
stanovanjskih hiš, vrednih
6.000.000 din, medtem ko 30 hiš še gradijo.
% Vodovod:	za	gradaški
vodovod je šlo 750.000 din, za gradnjo črpališča v Metliki
120.000 din in za druge manjše rekonstrukcije vodovodov
50.000 din.
£ Mostovi: nov most so dobili na Gabrovcu; veljal je
100.000 din. Popravljen pa je bil tudi most v Grašičih; zanji so porabili 20.000 din.
£ Urejanje pokopališč:
120.000 din je bilo v dve’et-nem obdobju vloženih v urejanje pokopališč, grobov borcev in obeležij iz NOR.
9	Kanalizacija je v nov h naseljih veljala 65.000 din.
Mnmo tega je bila še cela vrsta investicij v muzejsko in kulturno dejavnost, v skrb za ostarele v domu počitka in v športne objekte.
Kaj bo prinesla bližnja bodočnost?
V	mandatni dobi nove občinske skupščine, ki bo iz-vo’.jema še ta mesec, bodo uresničevali še stare načrte. Nekaj stavb in gradenj bo dokončanih že letos, nekaj pa v letih 1970 in 1971.
Najpomembnejša gradnja, ki bo letos začeta in končana, je sodobna varstvena ustanova za najmlajše Metličane. Stala bo v bližini novega naselja. Prav tako bosta še letos na pokopališču zgrajeni dve mrliški veži, začela se bo prestavitev sejmišča in urejanje prometnega križišča ob cestah Novo mesto— Metlika — Karlovac—Črnomelj . K ureditvi križišča spadata še gradnja nove ben-
cinske črpalke in avtobusne postaje, vendar teh dveh gradenj letos ne bo mogoče plačati. Več montažnih avtobusnih postajališč pa bodo še letos kupili in jih postavili na najbolj potrebna mesta ob cestah. V letu 1969 bodo nadaljevali tudi z napeljavo trofaznega toka na podeželje, v Metliki pa bodo urejali nova naselja in njih okolico. Med večjimi deli, predvidenimi v letošnjem letu. sta tudi nadaljevanje gradnje gradaškega vodovoda in rekonstrukcija vodovoda v Metliki.
Verjetno že prihodnje leto bo Metlika dobi’a novo pokrito tržnico, morda pa še kulturni dom, da bo TVD Partizan ostal v celoti na razpolago športnikom.
Veriga občanovih želj-a je sicer še mnogo daljša, toda brez denarja ni mogoče graditi. Občina je letos s proračunom v takih težavah, kot ni bila še nikoli. Ne da na občini ne bi bilo razumevanja za želje in potrebe občanov! Se kako radi bi krajevnim skupnostim odmerili spodobne vsote za gradnjo vaških potov, gasilskih domov in druga dela, tako pa občina lahko le simbolično podpre prizadevanja delovnih ljudi. Poleg trdega garanja na kmetijah najdejo ljudje po vaseh še čas in voljo delati za skupno stvar.
Prav ta poteza, enotnost in požrtvovalnost prebivalstva, pa je v nemajhni meri pripomogla do velikih uspehov, ki se kljub nenehnim občinsjtim težavam kažejo v mestu in na vasi.
RIA BAČER
— Predvolilna dejavnost je bila v vaši občini sila živahna, padali pa so tudi očitki, da vodstva občinskih druž-beno-političnih organizacij niso dovolj upoštevala načela demokratičnosti pri izbiri kandidatov. Kaj lahko o tem poveste?
— Pravkar smo skušali u-gotoviti oceno predvolilnega dela. Zavzeli smo naslednje skupno stališče:
Sprva ni bilo v predvolilni dejavnosti posebnih težav, ko pa je z novim zakonom odpadla kandidatura Nika Belopavloviča za republiški zbor, smo bili v zagati. Morali smo na hitro predlagati novega poslanca. Upoštevaje zahtevana merila za poslanskega kandidata, so vodstva naših družbeno-poličnih organizacij predlagala v republiški zbor kandidaturo Franca Vrviščar ja, znanega vsem prebivalcem občine. Kot kandidata smo ga najprej predstavili na mestni kandidacijski konferenci v Metliki. Tu pa so prišla do izraza spet stara nasprotja in delovanje posameznikov proti celotnemu vodstvu družbeno-politič-nih organizacij. Na tem sestanku je Mandk Fux javno nastopil z neresničnimi podatki o poslovanju nedavno ustanovljenega podjetja Met-likatrans, katerega direktor je predlagani kandidat Franc Vrviščar. Resnica pa je taka. da je to podjetje po podatkih SDK v dveh mesecih lanskega leta ustvarilo za sklade 3,800.000 din. Torej ne moremo govoriti o slabem poslovanju.
Da je šlo ob tej priložnosti za podtalno delovanje posameznikov, se je izkazalo že naslednji dan na občinski kandidacijski konferenci. Ko smo delegatom pojasnili, da Franc Vrviščar zaradi intrig noče sprejeti kandidature, so delegati iz vse občine zahtevali, naj pride poslanski kandidat na konferenco in sprejme kanditauro. O drugem kandidatu sploh niso hoteli slišati. Konferenco smo prekinili, poiskali kandidata, in ko je prišel pred delegate, so ga s ploskanjem pozdravili. Prepričali so ga, da je kandidaturo sprejel, na tajnem glasovanju pa so jo potrdili prav vsi navzoči
Lani 111 nesreč pri delu
Na območju metliške občine se je lani pripetilo 111 nesreč pri delu, zaposlenih p& je bilo 1953 oseb. število nesreč je bilo lani malo večje kot leto dni prej, sicer pa podatki kažejo, da gre na splošno od leta 1964 dalje za upadanje števila nesreč.
delegati. Niti eden ni bil proti!
Medtem ko so na mestni kandidacijski konferenci očitali tudi vodstvom družbenopolitičnih organizacij, da delajo mimo delovnih ljudi in po svoje vodijo predvolilno dejavnost, pa je občinska kandidacijska konferenca dala vso podporo našemu delu in obenem odločno obsodila delovanje neformalnih skupin.
— Ali so volivci na terenu obveščeni o teh dogodkih?
— Nimamo kaj skrivati! Verjetno so o dogodkih obveščeni že prek delegatov, menimo pa, da je treba o tem spregovoriti tudi v sredstvih javnega obveščanja.
R. B.
V spomin Nikoli Frlanu z Vivo-dine
Kot vsako poslednje slovo, tako je bila žalostna in turobna tudi zadnja pot pokojnega Nikole Frlana pretekli četrtek na sosedni Vivodini, tej znani hrvaški vinorodni gorici. Uglednega in naprednega člana zadružnega sveta in sodelavca v številnih krajevnih orgnizacijah, so spremili številni sosedje, znanci in prijatelji iz Vivodine ter okoliških hrvaških in slovanskih vasi. Pred domom se je od pokojnika s toplimi besedami poslovil v imenu vseh zadružnikov Jože Furjanič. Domači gasilci so pospremi-
li	svojega zvestega člana, igrala pa mu je metliška godba. Delovni ljudje sosedne Vivodine so se s spoštovanjem in z žalostjo poklonili spominu prerano umrlega naprednega kmeta in dobrega gospodarja, njegovim svojcem pa so izrekli iskreno sožalje.
Ohranili ga bomo v lepem spominu njegovo življenjsko delo pa živi naprej v zadružni misli, ki je prav po njego-
vi	zaslugi pognala na Vivodini globoke korenine. Tg.
Potrjena lista kandidatov
za zvezni zbor narodov
V	Metliki je bila 3. aprila občinska kandidacijska konferenca, na kateri so delegati potrdili vseh 26 predlaganih poslancev slovenske delegacije z zvezni zbor narodov. Med predlaganimi bo 20 poslancev izvolila republiška skupščina. Delegati so obravnavali tudi teze o vlogi SZDL v današnji družbi. Menili pa so, da so današnje naloge organizacije tako zahtevne, da jih morajo poznati prav vsi občani. Prav zato so naročili izvršnemu odboru občinske konference, naj poišče primemo obliko, s katero bi lahko teze prodrle med ljudi na terenu.
Proračuna ni mogoče sprejeti
Na seji občinske skupščine Metlika, ki je bila 8.aprija v prostorih tovarne BETI, so razpravljali o nemogočem položaju kmetijstva ter o letošnjem proračunu. Na seji so bili tudi kandidati za nove poslance zvezne in republiške skupščine, katere so odborniki zadolžili, da se odločno zavzamejo za ureditev razmer v kmetijstvu. Ker osnutka letošnjega proračuna ni mogoče sestaviti, ker manjka za kritje najnujnejših izdatkov še 680.000 din, so sprejeli sklep, naj predsedstvo metliške občine zahteva sestanek s predstavniki izvršnega ^veta SRS. O razpravi na seji bomo obširneje poročali prihodnjič.
Gostje in odborniki, so si ogledali še proizvodnjo v tovarni BETI, zatem pa se je skupščina v sedanji sestavi poslovila od dolžnosti.
Tehtnice bi pa lahko nabavili
Metliški trg je eden najbolj neurejenih na širšem Dolenjskem. Na prostem razpostavijo nekaj stojnic, a ker je navadno branjevk več, morajo živila postaviti kar na tla Na tržnici tudi ni tehtnic, prodajalci nudijo blago po mericah, krožnikih in kar na oko. Čeprav je tržna inšpekcija že večkrat zahtevala, naj poskrbijo vsaj za tehtnice, komunalno podjetje, ki pobira pristojbino, tega ni naredilo. Sploh pa t>i kazalo razmišljati o pravi tržnici, kakršna bi se v Metliki spodobila
SPREHOD PO METLIKI
Ena, največjih pridobitev zadnjih dveh let je za Metliko gotovo vinska klet, ki ima najsodobnejše avtomatske stroje za predelavo vina, hkrati pa pod hribom velikanske kleti za shranjevanje sodov. (Foto: R. Bačer)
Sprememba naslova!
Naročniki, ki spremenilo svoj stari naslov, naj sporočijo oba naslova. Dogaja se, da sporočijo samo novega, ker pa imamo pri nas včasih več naročnikov z enakim priimkom in Imenom, seveda ne moremo vedeti, čigav njislov je treba spremeniti
Vojaki!
Vsi vojaki, ki naročajo/ Dolenjski list, naj napiSejo tudi točen domač naslov, da bomo vedeli, a’.i naj jim poSiliamo belokranjsko-kočevsko izdajo (z dvema zvezdicama) ali posav-sko-trebanjsko (z eno zvezdico).
■ DOVOZNO CESTO K. VINSKI KLETI v Metliki" so pričeli utrjevati minuli mesec. Ob dežju je namreč bila polna luž tn blata, zato so traktoristi kmetijske zadruge ki je tudi lastnica te kleti, sami pričeli navažati kamenje, iz katerega so sestavili trdno podlago, nanjo pa so nasuli gramoza. Tako je skoraj izginila prejšnja ilovnata oesta in bo s tem tudi okolica vinsk- kleti dobila lepšo podobe
■ dez je prejšnji teden
spet zavrl delo v vinogradih kmetijske zadruge na Vinomeru in v Vidošdčih. Le manjši del 40 ha ob-segajočega trt j a je obrezan, drugo pa še čaka umih rok resačev. Upajo pa, da bo tudi to delo v redu opravljeno čim nastopi ma-
lo	lepše vreme. Kmetijska zadruga bo namreč zbrala čim več delavcev in jih poslala obrezovat v vinograde.
■ METLIŠKA KMETIJSKA ZADRUGA je letos prodala že okoli
10.000	mladih piščancev, ki jih prek novomeške kmetijske zadruge dobi iz perutninarstva KRAS v Nevorkah pri Pivki. Na podlagi zbranih prijav naroča piščance, ki jih potem kupci takoj raznesejo. Enodnevno pišče stane
2,50	din. Obenem kmetijska zadruga prodaja tudi hrano za pi-
ščance in lcc/.oši. Lani je v Metliki šlo v promet okoli pet vagonov te piče
■ TURISTIČNO DRUŠTVO V METLIKI prosi prebivalce, naj odrabljene polivinilne vrečice m embalažo iz plastičnih snovi sežgejo doma v štedilniku, ne pa odmetavajo po Mestnem bregu in drugod, kjer jo raznaša veter po drevju in grmovju. Papir vsaj strohni, plastični predmeti pa iz leta v leto kazijo okolico, če jih kdo ne zbere in ne zakoplje.
■ NA KONCU PRVEGA ČETRT-LETJA (31. marca 1969) je Met-lika štela 2090 prebivalcev (942 moških in 114« žensk) in je tako v treh mesecih prebivalstvo naraslo za 22 ljudi V tem času se je poročilo 9 parov, bdlo je nekaj smrti, rodilo pa se je 29 otrok, od teh dva doma, drugi pa večinoma v novomeški porodnišnici.
■ ZADNJA ŠTEVILKA TOVARNIŠKEGA GLASILA BETTI je izšla konec marca, članki so kar zanimivi, toda kdo je kriv, da je šla številka brez zadnje korekture v tisk in da v nji kar mrgoli pravopisnih, predvsem pa tiskarskih napak. Bolje je, da tako skrpucalo drugič ne zagleda belega dne!
Debela kuverta tudi za konec
Za torek, 8. aprila, je bila sklicana v Brežicah seja občinske skupščine. Odborniki so ob izteku mandatne dobe prejeli obsežen dnevni red, ki je napovedoval spremembe odloka o prispevkih in davkih, spremembe odloka o upravnih taksah in sprejem odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja za letos.
Pomembna je bila še razprava o programu financiranja vzgojno-izobraževalne dejavnosti in razprava o občinskem proračunu v letu 1969.
Študentske delegacije so odšle
Od čateških Toplic se je v nedeljo poslovilo 60 tujih študentov iz 15 držav. Teden dni so bili tam na seminarju o Jugoslaviji. Organiziral ga je mednarodni odbor pri študentski skupnosti v Ljubljani. Predavatelji so obrazložili slušateljem odnose Jugoslavije do zahodnega sveta, do socialističnih držav in nevezanih dežel. Seznanili so jih z našim samoupravnim sistemom, s položajem študentov in trni verze pri nas.
Radio Brežice
PETEK, 11. APRILA: 20.00—22.10 Napoved programa in poročila —
20.10—20.30 Nove plošče RTB, ob. vestila in reklame — 20.30—21.15 Glasbena oddaja Izbrali ste sami.
NEDELJA, 13. APRILA:	7.00
Zvonimir Gaberšček — Še enkrat, kako bomo volili — magnetofonski zapis razgovora s poslanskim kan. didatom dr. Jožetom Brilejem do
7.30	— Pesmi borbe in dela —
8.05	Prvo javljanje z volišć — re. portaža — 10.30 Naše ekipe poro. čujo z volišč — reportaža — 11.00 Domače zanimivosti — S seje skup. ščine občine Brežice poroča Spela Pirnat — Damjan Vah en: dr. Za. menhof — pobudnik mednarodne, ga sodelovanja in svetovnega miru
— ZA NASE KMETOVALCE: inž. Olga Lupšina — Ameriški kapar je vse bolj nevaren — S seje občin, ske skupščine Krško poroča Marjan Žlbret — Magnetofonski zapis: Javna produkcija gojencev glasbene šole Brežice — Tekoči rezultati z volišč — Pozor, nimaš prednosti!
— Obvestila, reklame in spored kinematografov — 13.00 Občani čestitajo in pozdravljajo, vmes do 19. ure poročila z volišč.
TOREK, 15. APRILA: 18.00—19.00 Kako smo volili — Novo v knjiž. nici — Jugoton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Tedenski športni komentar — Obvestila, re. klame in pregled filmov — 19.00 do 19.30 Pozdrav pomladi — oddaja narodno zabavne glasbe.
• Trgovsko podjetje
KRKA, Brežice
► vabi potrošnike v svoje! -dobro založene trgovine!
► v Brežicah in okoliških!
► krajih!
Tudi od svetnikov \ se da živeti
Direktor zavoda za kul■ ^ turo v Brežicah zaključi vsako letno poročilo z istim refrenom: »Ni denarja!« In ker ga v občinski blagajni tudi ni, pri tem ostane. Zavod pa kljub temu ne propade. Kino živi od kavbojk, bife od alkohola, delavska univerza od narodne obrambe, radia pa od svetnikov. Pa recite, da kultura ni trdoživa!
J. TEPPEY
KOOPERACIJA BO VPLIVALA NA KOLIČINO IN KAKOVOST
Kmetov dohodek je še vedno premajhen
Pretres liste za zbor narodov
8.	aprila je bila v Brežicah seja občinske kandidacijske konference. Obravnavali so listo kandidatov za slovensko delegacijo v zbor narodov zvezne skupščine. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o tesah »Socialistična zveza danes«.
Za kmete nove olajšave
Zasebni kmetje v hribovitih predelih imajo pravico do davčnih olajšav, če preurejajo svoje stanovanjske hiše ali gospodarska poslopja v turistične namene. Danes bodo odborniki občinske skupščine v Brežicah sklepala o tem, da se te olajšave razširijo tudi na tiste, ki se preusmerjajo v sodobno živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo in podobno.
Razdelili so si dolžnosti
Občinske gasilske zveze Brežice, Krško in Sevnica so si razdelile delovne naloge za tekoče leto. Gasilska zveza Brežice je prevzela skrb za tekmovanja, krška zveza bo skrbela za strokovno vzgojo gasilcev, sevniška pa za tehnično opremo.
Plaketa dr. Potrča za Brežičane
Za desetletno delo je republiška taborniška zveza podelila odreda Matije Gubca v Brežicah plaketo dr. Jožeta Potrča. To je najvišje taborniško priznanje. Pred tem je odred že sedemkrat dobil partizanski trak za usipehe enega leta.
Brežičani povabili Dušana Dolinarja
8.	aprila so povabili v Brežice zunanjepolitičnega komentatorja DELA Dušana Dolinarja. Občinska konferenca ZK ga je zaprosila za predavanje o aktualnih mednarodnih političnih in ekonomskih odnosih. Predavanje je bilo namenjeno slušateljem politične šole in širokemu krogu članstva Zverae komunistov.
NOVO V BREŽICAH
■ DELOVNI INVALIDI so minuli petek izvolili dva delegata za ustanovno konferenco medobčinskega društva v Celju. Njena sekcija v brežiški občini bo imela tako konferenco po celjski. V sekcijo se bo včlanilo okoli 700 invalidnih delavcev.
■ APKIL JE PRINESEL ŽIVLJENJE na igrišče minigolfa v Čateških Toplicah Zdravilišče je dalo pobudo za ustanovitev kluba, ki bo povetsoval najbolj navdušene Igralce iz Brežic in Toplic. V načrtu imajo cel6 med-kluDsko tekmovanje za prehodni poka!.
■ riLST NI VEC ZANIMIV.
Razpisi izletov v Trst in Trtilž nimajo več tolikšnega odziva kot lani in leto al' dve prej Tedaj so izletniki hodili predvsem nakupovat. Kulturne in naravne za-
nimivosti sosednje dežele jih sredi nakupovalne m. žlice niso pritegnile. Zdaj je to drugače, zato je več povpraševanja po potovanjih v Benetke ir druge kraje te dežele.
■ POT KURIRČKOVE POSTE
po brežiški dolini je v petek določila občinska pionirska komisija. Kurirčkova torba bo obiskala vse odrede na osnovnih šolah.
■ GIMNAZIJCI pripravljajo osrednjo proslavo v počastitev 50-letnlce KPJ, sindikata In SKOJ. Izbrali so sl zahteven program in ga bodo sku&h čim bolj izpeljati.
■ TEČAJ ZA IZPRAŠANE GASILSKE STROJNIKE Je uspešno končalo 28 kandidatov. Sekretariat občinske gasilsko zveze je na zadnji seji Sklenil, da bodo popravili društvom vse pokvarjene črpalke in jim oskrbeli sanitarni material za omarice prve pomoči.
»Kako kot strokovnjak in poslanec ocenjujete položaj kmetijstva na območju, na katerem kandidirate?«
»V Kozjanskem predelu in na Dolenjskem je dohodek v kmetijstvu gotovo pod povprečjem dohodka, ki ga ljudje v Sloveniji pridobivajo iz te gospodarske veje. Kljub temu sem prepričan, da bi ob večji podpori družbe tudi bu lahko marsikaj izboljšali. Seveda pa je to odvisno tudi od nas, ki od te panoge živimo.	Izkoristiti	moramo
namreč	vse možnosti, ki se
nam nudijo.«
»Kaj bo morala reševati zvezna	in kaj	republiška
skupščina?«
»Menim, da bo morala zveza reševati sistemska vprašanja,	preučevati	velikost
kmetij in socialna vprašanja, dolžnost republike pa bo, da bo področje upoštevala t dolgoročnem načrtu Slovenije.«
»Kaj lahko napravijo občine?«
»Občinske skupščine se že sedaj srečujejo z naraščajočimi problemom socialnega varstva, vendar mu niso kos, saj izdatki nenehno naraščajo. Menim, da bodo morale občine skupaj z ustreznimi gospodarskimi organizacijami najti način za usmeritev in rajonizacijo kmetijske proizvodnje v Okviru ožjih območij.«
»Kako gledate na specializacijo in kooperacijo?«
»Specializacija je pogoj za povečanje produktivnosti in povečanje dohodka naših kmetov. Specializirana proizvodnja pa ima smisel le ob zagotovljeni prodaji, ki jo lahko omogoči kooperacijsko sodelovanje, p:gojeno z združevanjem količine in kakovosti pridelkov, ki jo zahteva trg.«
»Kateri ukrepi so bili do sedaj že sprejeti?«
»Ukrepi, ki so bili sprejeti ali pa so v teku, so: zmanjšanje uvoza tistih proizvodov, ki jih je dovolj doma; izpolnitev režima garantiranih cen za žito, govedo in svinje; reguliranje nekaterih cen za reprodukcijski material. Vrsta ukrepov, ki jih še preučujejo, se nanaša na možnosti kreditiranja, opreme m pridelovanja na naših kmetijah. Preučujejo tudi vzroke, ki zavirajo modernizacijo kmetijstva, kot je na primer prometni davek ipd. še naprej si bo treba prizadevati, da bomo vzpostavili trdnejše odnose v prometu s kmetijskimi proizvodi. Potem bodo proizvajalci lahko prodali svojo proizvodnjo doma in na tujem, če bo dovolj kvalitetna.« J. TEPPEY
Novi programski svet radia dela
Programski svet radijske postaje v Brežicah se je minuli teden prvič sestal. Za predsednika je bil izvoljen Primož Rueh. Urednik Vlado Podgoršek je člane seznanil s finančnim položajem lokalne radijske postaje in lanskimi oddajami. Nato so razpravljali o poletnem programu in vključitvi radia v pranovanje 50-letnega jubileja ZKJ, SKOJ in sindikata. Svet je sklenil, da bi še letos ojačali oddajnik v Brežicah na 200 vatov.
Lani republiki, letos občini
Za leto 1969 je republika ukinila petodstotno stopnjo prispevka na obrtno dejavnost. od katere se plačuje prispevek po odbitku. Danes bodo odborniki obravnavali predlog, da se za toliko zviša občinski prispevek. Republika je to že predvidela in upoštevala pri občinskih dohodkih za tekoče leto.
Razgovor z inž. Jožetom Bučarjem, kandidatom za zvezni gospod, zbor -Za napredek kmetijstva so odgovorne občine, republika in zveza - V tej panogi je veliko možnosti neizkoriščenih - Cene niso trdne
Brežice iz Vrbine (Foto: Baškovič)
OBČINA BO ODPRLA MEJE TUJIM INVESTITORJEM
Neodložljivo: šole, most in ceste
Družba je dolžna prevzeti del odgovornosti za združevanje razdrobljenih obdelovalnih površin, za izobraževanje kmetov in pospeševalne ukrepe v kmetijstvu - Turizem zahteva pogumne naložbe - Zasebna obrt se bo razvila, ko bo urejeno kreditiranje - Za kulturo dajemo
premalo
Z volitvami stopa občinska skupščina v noyo obdobje. Socialistična zveza je s svojim volilnim programom nakazala usmeritev gospodarjenja v industriji, kmetijstvu, turizmu, obrtništvu in krajevnih skupnostih. V programskih izhodiščih obravnava nadaljnji razvoj šolstva, prosvete in kulture, zdravstva in socialnega varstva ter naloge druž-beno-političnih organizacij in skupščine pri uresničevanju zastavljenih načrtov. Socialistična zveza bo pomagala odbornikom, zavzemala se bo za to, da bodo dobro obveščeni in da bodo imeli redne stike z volivci.
Občina Brežice je v dosedanjem razvoju doživela lep napredek. Vsako leto ima bolje urejene trgovine, turistične objekte, podjetja, kmetije in obrtne delavnice. Vsako leto je skupnost bogatejša za nekaj sodobnih stanovanj, za preurejene šole, asfaltirane ceste, za nove vodovode, nove nasade sadja in vinske trte ter še kaj.
Tudi v času zaostrenega gospodarjenja se gospodarstvo zadovoljiv0 razvija, žal pa občina nima podjetij, ki bi ustvarjala dovolj sredstev za razširjeno proizvodnjo. Razmerje med osebnimi dohodki in skladi se slabša na račun skladov. Lani je bilo izločenih za sklade 19 odstotkov, za letos pa je predvidenih le 18 odstotkov dohodka za te namene. Narodni dohodek se je leta
1967	povečal za 8.2 odstotka, lani za 7.6 odstotka. V večini dejavnosti se ta povečuje, zmanjšuje se pa v gozdarstvu, prometu, družbeni obrti in zasebnem gostinstvu. V gospodarstvu predvidevajo letos 6-odstotno povečanje osebnih dohodkov in leta 1970 prav toliko. V šolstvu bo letos znašalo povečanje 12 odstotkov in prihodnje leto devet odstotkov, da se bodo prejemki prosvetnih delavcev nekoliko približali dohodkom v gospodarstvu.
Dosedanja skupščina je spodbujala de lovne organizacije k večji naložbi sredstev za proizvodnjo, ker se tako denar najhitreje obrestuje. V gospodarstvo so iani vložila podjetja nad 10,756.000 dinarjev, investicij za druge namene pa je bilo v občini okoli 3,539.000 dinarjev. V primerjavi z letom 1967 so se skupne investicije skrčile od 18,823.000 na 14,295.000 dinarjev. Letos bodo spet dosegle lansko vsoto in čez dve leti se bodo, povzpele že skoraj na 30 milijonov dinarjev. Lani so največ investirala podjetja KRKA, Gozdno gospodarstvo, PREVOZ, Zdravilišče Cateške Toplice, Tovarna pohištva in OPEKARNA.
Za stanovanja je bilo lani izdanih 300 tisoč dinarjev. Za letos je bilo sprva planiranih neicaj nad poldrugi milijon, ven-
dar se bo to zdaj precej spremenilo. Veliko denarja bo potrebno za asfaltiranje cest in tudi za gradnjo novega mostu Most čez Savo in Krko je zaprt za ves težji promet, zato je nujno, da bi dobile Brežice čimprej normalno povezavo z desnim bregom Krke in avtomobilsko cesto.
Čez štiri leta bodo preurejene vse šole
Ena najpomembnejših akcij, ki jih je začela še stara skupščina, je dosledna izpeljava gradnje in obnove šol v občini. Prva je na vrsti zidava brežiške osnovne šole, ki j0 obiskuje tretjina otrok v občini. Dokončana naj bi bila v dveh letih Nato bodo postopoma dozidali in preuredili šole v Cerkljah, na Bizeljskem, v Artičah, Globokem in Pišecah. Za vse to Je predvidenih 10,123.000 dinarjev. Najpomembnejši vir za investicije v šolstvu je krajevni samoprispevek, ki ga bodo plačevali občani pet let. Sprejeli so ga lani. Razliko bo delno pokrila občinska skupščina iz proračuna, delno pa jo bodo zagotovili krediti iz republiških virov.
Med načrti, ki jih našteva program Socialistične zveze v občini, so za nadaljnji napredek tega območja najnujnejši: modernizacija industrije, razvoj sodobnega turizma in obrti, krepitev družbenega in zasebnega kmetijstva, modernizacija prometa in pospešen razvoj trgovine. Sedanje naložbe niso zadostovale za dovolj hiter razvoj gospodarstva, zato je v programu Socialistične zveze poudarjeno, da morajo gospodarske organizacije navezati boljše sodelovanje s podjetji drugod in da se občina ne sme več zapirati pred tistimi, ki so pripravljeni investirati na njenem območju.
V	občini manjka 1500 delovnih mest
S tem se bo kaj hitro zmanjšalo število tistih, ki čakajo na zaposlitev. V občini primanjkuje približno 350 delovnih mest samo za tiste, ki iščejo delo na za vodu za zaposlovanje, če bi prišteli zraven vse, ki se vozijo na delo v sosednje kraje, in tiste, ki so zaposleni v tujini, potem bi potrebovali kar 1500 delovnih mest. čez noč tega ne bo mogoče rešiti, vendar občinska skupščina pričakuje, da bi se dalo urediti z dolgoročnim načrtom Slovenije, ki bi upošteval težnje in potrebe Posavja v svojih okvirih.
Srednjeročni program, ki ga bodo letos napravili v občini, bo bolj preučeno nakazal razvoj posameznih panog, začasno pa se bo skupščina ravnala po resoluciji za loto 1969 in 1970.
J. T.
Kaj bo s prosvetnimi domovi?
Odgovarja Ciril Plut, kandidat prosvetnokultur-nega zbora republiške skupščine
»Tovariš Plut, kaj si želite v tej mandatni dobi?«
»Da bi bila v tem času zgrajena krška osnovna šola. Obiskuje jo skoraj tisoč otrok, ki se šolajo v zelo težkih razmerah. Nujna je adaptacija osnovne šole v Koprivnici. Tudi na obnovo drugih šol ne bomo smeli pozabiti. Manjkajo jim predvsem telovadnice, kabineti in učila.
V	Sevnici je šola prav tako majhna in jo bo treba dozidati.«
»Za katere st/vari se boste fcot poslanec (zavzemali?«
»Za sistemsko ureditev šolstva in kulture, za razširitev vzgojnovarstvenih ustanov in oa podaljšano bivanje otrok v šodi. Potrebna bo tudi revizija učnih načrtov. Kot sedanji poslanec prosvetnonkultur-nega zbora podpiram predlog, naj se popravi zakon o Sodstvu glede ocenjevanja in napredovanja učencev. Z zakonom bo morala nova skupščina uredita tudi lastništvo
prosvetnih domov na podeželju. Zastopam mnenje, naj bi družba skrbela za njihovo združevanje enako kot za šole. To utemeljujem s tem, da je kulturno delo v večjih središčih plačano, na podeželju pa ne. Zakaj bi teh razlik ne upoštevali?«	J.	T.
Brestanica: preimenovanje v podjetje
Zavod za zaposlovanje invalidov in drugih oseb v Brestanici se želi preimenovati v podjetje. Za soglasje je zaprosil občinsko skupščino. Svojo prošnjo je utemeljil s tem, da nima dovolj obratnih sredstev, občinska skupščina pa mu jih kot ustanoviteljica ne more zagotoviti. Zavod se je začel ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo, ker sicer ne bi mogel rentabilno poslovati. Poleg brestaniške elektrarne si kolektiv postavlja novo delovno halo.
NA SENOVEM ČEZ DESET LET, KO NE BO VEC RUDNIKA
Za nov hleb kruha 7 milijard Sdin
Poslanski kandidat za gospodarski zbor skupščine SRS inž. Martin Vidmar o prihodnosti Senovega in Brestanice: »Premogovnik se bo umaknil keramični in kovinski industriji - Program je napravljen
»Tovariš inženir, kakšno življenjsko dobo ima pred seboj Rudnik Senovo in kako daleč so Jiačrti za preusmeritev?«
»Pri povprečni letni proizvodnji 250.000 ton in pri današnjih pogojih na tržišču ima rudnik približno enajst let zalog. V njegovi neposredni bližini je termoelektrarna Brestanica, s katero je rudnik življenjsko povezan. Ker pa je tudi obstoj termoelektrarne zelo negotov, se lahko ta doba bistveno skrajša. Pred približno dvema letoma so v republiških organih napovedovali, da bo ukinjena ob pričetku obratovanja termoelektrarne Šoštanj III. Likvidacija brestaniške TE je bila postavljena celo kot pogoj za upravičenost gradnje v Šoštanju.
No, danes je stanje nekoliko drugačno. Najnovejši koncept razvoja energetike SR Slovenije predvideva postopno zmanjšano obratovanje brestaniške TE do leta 1980. Zaradi tega živimo v stalni negotovosti, kajti če bi Brestanica bistveno zmanjšala proizvodnjo, obstala kot hladna rezerva ali pa celo prenehala obratovati, bi postal naš rudnik na mah nerentabilen. Drobnih vrst premoga potem ne bi imeli več kam prodati.
Preusmeritev je torej nujna. Pred letom dni ustanovljena služba to preprečuje in je z republiško gospodarsko zbornico in nekaterimi zavodi napravila program za nove dejavnosti. Po vsestranskih študijah je bila sprejeta možnost, da se približno
KJE SMO OBSTALI IN DO KOD BOMO PRIŠLI V ŠTIRIH LETIH • •
Brez oddiha do naslednjega mejnika
Volivci, ali poznate svojo občino pobliže? V krški občini, je 22 samostojnih delovnih organizacij in 28 obratov, katerih matična podjetja imajo se jež zunaj občinskih meja - Do leta 1972 čaka na asfaltiranje 60 km cest in na ureditev 78 km vaških poti.
(Nadaljevanje in konec)
Pododbora vinogradništvu in živinoreji
Za kmetijstvo sta bili minuli dve leti obdobje težke preizkušnje. Nemalo težav je povzročila omejitev izvoza živine. Reprodukcijski material in stroji so se po dražili. Cene kmetijskih pridelkov so drsele navzdol, medtem pa so potrošniki odštevali za pridelke večje vsote. Trgovina s kmetijskimi pridelki ni ujela koraka s potrošnjo in v prihodnje bo morala misliti na izboljšave.
AGROKOMBINAT bo v naslednjih letih poživil po godbeno sodelovanje s kmeti v hribovitih in ravninskih predelih občine. V nižinskih vaseh bo pospeševal zlasti rejo krav molznic in vzporedno s tem povečeval odkiujp mleka. Leta 1972 ga namerava odkupiti že milijon litrov. Podjetje bo del kmetov usmerilo na pitanje živine in svinj ere jo, vendar zadnjo le pod strokovnim nadzorstvom.
V	vinorodnih območjih bo kombinat podprl načrtno obnovo vinogradov v okrviru dolgoročnega načrta, kri je bil sprejet pred dvema letoma. Do leta 1972 bo v občini obnovljenih 200 hektarov nasadov, vsako leto po 50.
Ni vseeno, kam in koliko vlagamo
Napredek kakega podjetja, kmetije, obrtne delavnice ali pa občine merimo tudi po tem, koliko odšteje kdo za izboljšave. Zato nam seštevek investicij za krško območje veliko pove.
Gospodarstvu se je v obliki naložb povrnilo
31,430.000	dinarjev. V industriji je bil denar name-nje za modernizacijo pro izvodnje in za postavitev novih objektov; kmetijstvo je nalagalo v obnovo vino gradništva in sadjarstva,
v nakup strojev in nove po slovne prostore, gostinstvo, trgovina in obrt za opremo in ureditev lokalov. Vsaka panoga je skušala vsaj nekaj izboljšati.
Za vodovode, ceste in elektrifikacijo podeželja so v občini izdali 14.978 dinarjev. V dveh letih je bilo napeljanih 13 vodovodov. Obnovljen in razširjen je bil mestni vodovod v Krškem. Za te investicije so prispevali prebivalci 305.000 dinarjev, vendar le na podeželju.
Za ceste so dali občani zraven 127.800 dinarjev, vseh stroškov za njihovo ureditev pa je bilo 7,060.000. Največjto vsoto, in sicer
3,695.000,	so porabili za do graditev novega krškega mostu, za cesto proti Ko stamjevici pa 1,484.000 dinarjev. Prispevki občanov so bili namenjeni za vaške poti.	•
V dveh letih je bilo sezidanih 46 družinskih stanovanj v blokih in 98 eno družinskih hiš v zasebni lasti. Podjetja so kreditirala svoje delavce in jim pomagala varčevati denar aa stanovanja.
Šole ne morejo več čakati
V Občini Krško je devet popolnih osemletnih šol s 3.621 učenci, tehniška srednja šola s 360 učenci in nižja glasbena šola s 128 učenci. Najsodobnejše šolsko poslopje imajo v Brestanici. Dve leti je tega, kar so šolo odprli. V njej je puk samo v eni izmeni. Takih ugodnosti nimajo nikjer v občini.
Najbolj vpije po rešitvi krški primer. Učenci imajo pouk na štirih krajih.
V	učilnicah stanovanjskega bloka na Vidmu so razmere najbolj nemogoče. 2e dosedanja skupščina se je odločila za gradnjo nove šole. Občani bodo prispevali zanjo tudi iz svojih žep: v, če se bodo na refe-
rendumu izrekli za samoprispevek. Nova šola bo z opremo vred veljala približno 8 milijonov dinarjev. Staro poslopje bodo pozneje prepustili posebni šoli in uredili v njem internat za učence te šole iz vsega Posa/vja.
Na dozidavo že nekaj let čaka šola v Koprivnici. S samoprispevkom bodo obnovili tudi diruge šole v občini in jih bolje založili z učili. Vsaka šola bi morala dobiti telovadnico, saj jo imajo zdaj samo v Brestanici. Najbrž ga ni občana, ki bi odrekel prispevek od plače za dobro mladih rodov. Nekdo bo dal teže, drugi laže, toda odreči bo vsakomur težko. Sole postavljajo na tak način tudi v drugih občinah in doslej se je glasovanje še povsod izteklo v korist napredka v šolstvu. Volivci v Krškem sami zahtevajo, naj sprejme skupščina to akcijo kot eno prvih dolžnosti.
Od odbornikov pričakuje, jo premišljene odločitve, ko bodo izbirali med potrebnimi investicijami najpotrebnejše. Do’žnost skupščine bo še naprej skroed za modernizacijo cest, za čimprejšnjo dograditev mo stu, pa tudi za pomoč pri obnovi zasebnih kmetij, ki jo delno že podpira AGROKOMBINAT.
Tudi delovne organizacije so si za nekaj let nfprej porazdelile naložbe za no vo opremo, za gradnjo in razširitev. Na Senovem bo do morali v naslednjih štirih letih uresničiti del načrtov in namesto premogovnika vpeljati nove dejavnosti. V rudniku dela nad tisoč delavcev, ki jih bo treba zaposliti, ko bo zmanjkalo premoga.
Ceste, vodovodi in vaške poti
Nemalo dela čaka tudi krajevne skupnosti, če bodo hotele uresničiti načrte, ki jih imajo za napeljavo vode, za elektrifikacijo
za obnovo in gradnjo vaških poti in druge krajevne potrebe. V predračunu, ki so ga napravili na obč ni za poti, bo do 1972. leta za to potrebnih skoraj 500.000 dinarjev. Stroški za asfaltiranje cest so ocenjeni na
20,470.000	dinarjev.
Nova skupščina se bo bolj kot doslej posvetila reševanju otroškega varstva, kulture in prosvete, zdravstva in socialnega varstva. Socialno službo bodo morale vpeljati vse večje delovne organizacije, ker bodo tako laže obvladovale in tudi preprečevale nevšečnosti in škodo za družbo že ob nastanku.
Več delovnih mest za mlade!
Med prijavljenci za zaposlitev je v občini vsako leto več mladih ljudi. Redno šolanje v osemletkah konča približno 530 učencev. Komaj polovica se jih odloči za poklicne in srednje šole, vsi drugi se želijo- takoj zaposliti. Do kruha bi rada prišla tudi tista mladina, ki prihaja iz šol druge stopnje ali iz uka.
V	naslednjih štirih letih pričakujejo, da se bo število mladih, ki čakajo na zaposlitev, .povečalo na 1500.
Delovne organizacije nimajo namena bistveno povečevati delovnih mest in težijo celo k zmanjševanju zaposlenih pri sedanjem obsegu proizvodnje. Z razširitvijo se bodo možnosti sicer odprle, vendar brez pospešenega razvoja orbti, turizma, gostinstva in rx> dobnih dejavnosti ni ari čakovati učinkovitega zaposlovanja. Obe konfekcijski podjetji, LISCA in LABOD, sta že dobili priporočilo za povečanje dejavnosti, da bi lahko zaposlili čimveč žensA. Vzporedno s tem naj bi zlasti v obratih tovarne LABOD izboljšali organizacijo tako, da bi delavke lahko več napravile in tudi več zaslužile.
JOŽICA TEPPEY
250 ljudi preusmeri na izdelovanje keramičnih ploščic po vzorcu italijanske tehnologije, približno 400 delavcev pa bi dobilo kruh v kovinski predelovalni industriji pod okriljem mariborske METALNE.
Za preostale ljudi trenutno še ni prave rešitve. Delno se bo njihovo število zmanjšalo z naravnim odlivom, delno pa računamo še na zakon o predčasni upokojitvi rudarjev. Ta zvezni zakon pa velja le do konca 1969 in si z njim ne bomo mogli dosti pomagati, ker rudnik letos gotovo še ne bo ukinjen.
»Kako oceajujete preusme-ritveni program in koliko denarja bo potrebno zanj?«
»Menim, da je program za preusmeritev dober in predvsem zelo realen. Keramične ploščice so zelo iskan izdelek v svetu in tudi že pri nas. Surovine zanje so na tem območju dobre. Za drugim delom preusmeritve stoji METALNA, ki se je dobro uveljavila; tudi to potrjuje, da je program dober. Za preusmeritev bo potrebnih 6,5 do 7 milijard starih dinarjev. Rudnik in občina razpolagata z zelo skromnimi sredstvi, z velikim upanjem in upravičenostjo pa računamo na republiški rezervni sklad in delno na bančna posojila.
Nove investioije se bodo morale prilagajati območjem, kjer bo na razpolago poceni delovna sila in kjer bo mogoče uporabljati že urejen družbeni standard. Takšno območje bo ob likvidaciji rudnika tudi pri nas in naložba kapitala za dober program bi bila v tem kraju ekonomsko popolnoma upravičena.«	J.	T.
Danes zadnjikrat skupaj
V	Krškem se bodo odborniki danes zadnjikrat zbrali na skupni seji obeh zborov. Sprejemali bodo občinski proračun za letos, dopolnili odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Na seji bodo določili še sredstva za izobraževanje v letu 3969 in Sklepali o najetju posojila za tehniško srednjo šolo v Krškem. Za konec mandatne dobe bodo slišali poročilo o delu upravnih organov občinske skupščine.
Jože Marolt v Krškem
Tajnik republiške	Z\ eze
sindikatov in poslanski kandidat za zvezni gospodarski zbor je bil v četitek popoldne v Krškem. S predsednikom in tajnikom občinskega sindikalnega sveta je razpravljal o delu sveta v prihodnjem obdobju in povezavi s sindikalnimi organizacijami. Dejal je, da meta delo sindikalnih organizacij tako zaživeti, da se bo čutil njihov vpliv v delovnem procesu m v samoupravnih odločitvah. Dolžnost družbenih organizacij v občini pa je, da svoje delo usklajujejo in se borijo proti prakticizmu, karierizmu in drugim škodljivim pojavom.
Proglas volivcem
Občinska konferenca SZDL Krško je izdala proglas, v katerem poziva vse občane, naj se čim številneje udeleže skupščinskih volitev. Socialistična zveza in sindikat pričakujeta dober odziv v delovnih kolektivih, kjer so volili včeraj, in na terenu, kjer bodo volitve 13. aprila.
Zborovanje šolnikov
Na zborovanje prosvetnih delavcev, ki so ga v Krškem napovedovali za 8. april, so •povabili kandidata za poslanca prosvetno-kultumega zbora zvezne skupščine Borisa Lipužiča in predsednika republiške izobraževalne skupnosti Ludvika Zajca Med drugim so želeli zvedeti, kako je s krediti za gradnjo šol, ker tudi v Krškem računajo na republiško posojilo.
Stikala vseh vrst
V trgovini ELEKTROTEHNIKE v Krškem imajo veliko zalogo in izbiro vseh vrst električnih stikal. Za hišne instalacije dobite tu nadometna in podometna enopolna, grupna, izmenična in druga stikala, OG stikala za vlažne prostore, mikro stikala vseh vrst in druga. Za elektromotorje imajo enofazna in trofazna stikala, stikala zvezda-trikot, stikala za spremembo smeri vrtenja motorja, suha m oljna avtomatska stikala, stopnišč-ne avtomate in raznovrstna druga specialna stikala.
V prodajalni ELEKTROTEHNIKE boste torej dobili prav vsako stikalo, ki ga potrebujete doma ali v službi.
_*0-E6
KRŠKE NOVICE
■ JUTRI TISKOVNA KONFERENCA. AMD Krško, organizator letošnjega svetovnega prvenstva v speedwayu, ki bo 11. maja na stadionu Matije Gubca, je za jutri (11. aprila) sklicalo v Kostanjevici tiskovne konferenco. Povabljeni so predstavniki radia, TV in številni novinarji jugoslovanskih časopisov. Na konferenci bo organizator seznanil predstavnike sedme sile o poteku priprav na veliko športno prireditev.
■ LETOS 2E 31 IZLETOV. Poslovalnica Avtoturističnega podjetja IZLETNIK je v letošnjem letu organizirala že 37 Izletov z avtobusi. Največ voženj so napravili v Trst, Celovec, Planico in v Ljubljano na ogled raznih kulturnih prireditev. Nekaj izletov pa je bilo organiziranih v bližnje kraje in sosednje občine.
■ VELIKO ZANIMANJE ZA PROSLAVO OF Za proslavo ustanovitve OF in praznik XIV. divizije, ki bo 27 aprila v Velenju, je med občani veliko zanimanje. Organizacijski odbor pri občinski konferenci SZDL pričakuje, da se bo proslave udeležilo več sto ljudi is delovnih organizacij, šol in posamezniki. Za udeležence proslave bo iz Dobove vozil poseben vlak. Cena vozovnice s popustom
v obe smeri ‘>o okrog 9,5 din. Iz oddaljenih krajev občine bodo organizirali avtobusne prevoze
■ 40.000 DIN ZA BOLNIKE.
Organi '.pravljanja v tovarni papirja so nedavno sklenili, da bodo zdravljenje delavcev v naravnih zdraviliščih leto6 porabili
40.000	din. Glede na značaj bolezni se bodo delavci te tovarne zdravili 14 oziroma 21 dni v Ča-teških Toplicah, Rogaški Slatini, Slatini Radencih ter v počitniških domovih v Poreču in na Lisci.
■ POZIV ŽELEZNIČARJEV.
Združenje železniškega transportnega podjetja iz Ljubljane je povabilo vse delovne organizacije v občini k sodelovanju za zbiranje sredstev za modernizacijo slovenskih železnic. Koliko delovnih ljudi v občini se bo odzvalo razpisu posojila za modernizacijo železnic, še ni znano, ker se osnovne organizacije sindikata v delovnih organizacijah ie niso vključile v akcijo. Vsak, kdor bo vpisal posojilo v višini 500 ali 100o din, bo iobil eno oziromt tri brezplačne vozovnice I. razreda za vožnjo z vlakom na katerikoli relaciji v Jugoslaviji. Karto bo lahko uporabiti letos, prihodnje .eto ali leta 1971.
Št. 15 (994)
DOLENJSKI LlSl25
boljšo zdravstveno pomoč?
Pr^nanje organi-.^o jam Hrv
Letošnjega občnega zbora občinske organizacije Rdečega križa v Sevnici so se udeležili predstavniki javnega življenja v občini, manjkali pa so zastopniki republiškega vodstva RK. Po poročilu predsednika tov. Lisca, predsednika komisije za krvodajalstvo in zdravstvo Stanka Skočirja in blagajničarke tov. Perkove je bila razprava, v kateri je med drugim tudi predsednik ObS Franc Molan priznal organizaciji 'zelike uspehe in se ji zahvalil za dosedanje delo. Rdeča križ ima v občini 2312 članov in 1B57 podmladkarjev, število darovalcev krvi pa se je v zadnjih dveh letih povečalo od 400 v letu 1966 na 923 v lanskem letu. Opravljenih je bilo tudi 7 tečajev prve pomoči, v katerih so zdravstveni delavci usposobili 214 ljudi.
Loka: pošta k PTT Trbovlje
S prvim aprilom se je pošta v Loki pri Zidanem mostu priključila trboveljskemu podjetju PTT. kar bo za prebivalstvo ugodnejše, kot je bil« do sedaj. Loka je namreč zelo oddaljena od Novega mesta. Začasno bodo pošto še vozili iz Novega mesta prek Brežic, z novim voznim redom pa jo bo pripe-lja poštni furgon iz Radeč. Telefonsko omrežje so že preusmerili na Radeče.
S.	Sk.
Kako bi plačevali obrtniki
V	nedeljo bo v sevniški občini hkrati z volitvami budi referendum o samoprispevku za gradnjo zdravstvenega doma. Ker nekateri obrtniki natanko ne vedo, koliko bi prispevali, sporočamo, da bodo v primeru, če bo samoprispevek sprejet, plačevali 1,5 odst. od prispevnih osnov tako kot delavci od osebnih dohodkov in kmetje od katastrskega dohodka.
Sklad ima 11 štipendistov
Iz sklada Dušana Kvedra se trenutno šola 11 štipendistov sevniške občine. Za letos je predvideno, da bo imel sklad 23.902 dinarja dohodkov, kar za sedanje obveznosti zadostuje, na novo pa ne bo mogel podeljevati štipendij.
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE 3. APRILA
Stara praksa se ponavtja
Zakaj se vsako leto dogaja, da podjetja tako dolgo ne vedo, kakšni bodo prispevki?
Četrtkova razprava občinske skupščine v Sevnici o predlogu letošnjega proračuna, o katerem smo že poročali, je dokazala, da je bil koristen. Da se je posrečilo uskladiti dohodke z izdatki, je veliko pripomogla republiška izobraževalna skupnost, ki bo za šolstvo v občini prispevala 3,1 milijona. Skupno bo letos za šolstvo na voljo 43,8 odst. več denarja kot lani in bo TIS razširila dejavnost, kar je razvidno iz njenega programa dela.
Na vprašanja odbornika Inž. Martina Novaka je predsednik ObS Franc Molan zagotovil, da za občinske anuitete ne bodo več zbirali denarja od podjetij, ker so s
5,2	odst. prispevkom obremenili osebne dohodke. Leopold Veber je menil, da je predlog pomoči krajevnim skupnostim pomanjkljiv, ker ne vsebuje razdelilnika, pa tudi sicer, je dejal, je pomoč majhna. Pripombe so bile tudi zaradi pomoči kulturnim in telesnovzgojnim organizacijam, ki sicer narašča, vendar je še vedno razmeroma majhna.
Viktor Auer je v razpravi dejal, da je potrebno izboljšati tudi položaj občinske uprave ter njeno delo nadrobneje preučiti. Franc Ogorevc je pripomnil, da je nevzdrž-pa dosedanja praksa, ko delovne ornrmizncije ne vedo za nas’eđnje leto, kakšne bo-
SEVNIŠKI PABERKI
■ IZJEMA ZA B05TANJSK1 PREHOD. Občinska skupština je ▼ četrtek sklenila, naj pristojna služba izda odločbo, po kateri se na ukinjenem železniškem prehodu izjemoma dovoli prehod za pešce, s tem da ta prehod uredi boStanjska krajevna skupnost ob sodelovanju s strobovvno službo.
S	tem je nekako urejen spor, ki je nastal zaradi ukinitve prehoda.
■ NOVE TRZNE PRISTOJBI-NE. Za poslovanje trga na drobno do veljal v Sevnici nov trtni red, ki nadrobno določa prodajo. Za prodajo kmetijskih pridelkov velja pristojbina 2 din od stojnice, za obrtne izdelke 4 din za dodeljeni metor prodajne enote, za lončarsko in lesno obrt pa se ■niža za 80 odst na eno poslovno enoto. Tržni red bo začel veljati osmi dan po uradni objavi.
■ REZERVNI SKLAD PLAČAL STROSKK. Odstranjevanje snega v letoAnji zimi je stalo občino dodatni k 10.000 dinarjev. Ta denar je šel iz reoservnoga sklada občine.
■ POVPREČNO DVE TRETJINI. 06,6 odstotka odbornikov je v povprečju obiskovalo seje ob ftmske skupščine v zadnjih dveh letih Najmanj jih je manjkalo na prvi seji — le pet, največ p« v lanskem juliju, ko je bil le eden več od polovice. Le trije odborniki so se udeležili vseh sej, dva <^a manjkal« po enkrat se-
do obremenitve in prispevki, ker se sprejemanje proračunov zavleče do aprila. S tem je soglašala tudi občinska skupščina, ker je proračun občine odvisen od republiških izračunov, ki tako dolgo niso znani.
Občinska skupščina Je zatem sprejela predlagani proračun, ki zagotavlja 298 dinarjev proračunske porabe na prebivalca, na kancu te zadnje seje je predsednik ObS Franc Molan podelil odbornikom pismena priznanja za delo v skupščini, poslanec Bogo Gorjan pa se je v imenu poslancev zahvalil za sodelovanje.
M. L.
Večje turistične takse
Po novem bodo v sevniški občini veljale naslednje turistične takse: v sezoni 1,5 din na dan, zunaj sezone pa
1,00	dinar. Take takse veljajo tudi vi drugih krajih, zato* so tudi v sevniški občini spremenili višino taks, ki so bile določene pred štirimi leti.
V nedeljo bo v sevniški občini sprejeta odločitev o samoprispevku za gradnjo novega zdravstvenega doma v Sevnici. Dr. Humar, krmeljski zdravnik, nam je prejšnji teden dejal: »Zavedati se moramo, da bo razvoj zdravstva zaustavljen za deset ali še več let, če ne bomo ta trenutek prav odločili.« Več o tem prebe-.rite na 8. strani.	(Foto:	M. L.)
Občinski praznik - 7 junija!
Kot je v četrtek sklenila občinska skupščina, bomo letošnji praznik sevniške občine slavili v soboto, 7. junija, in ne 12. novembra kot doslej. Cas so prestavili zaradi praznovanja stoletnice sevniškega tabora, čigar glavna proslava bo 8. junija. Ker se s pripravami ukvarja precej ljudi, je umestno kar hkrati imeti oba praznika.
Letos v načrtu še 12 vodovodov
V	minulem letu je bilo v sevniški občini zgrajenih 9 vodovodov, za letos pa jih je v načrtu kar 12. Tekočo vodo nameravajo napeljevati na Velikem Cimiku, Malkov-cu, Bregu, Orehovem, Simer-tu, Pokleku, v Podgorju, Žabjeku, Jablanici, Brezovcu, na Bučki in na Plešu, dograditi pa nameravajo vodovod tudi na Studencu. Samo vodovod na Bučki bo veljal 200.000 novih dinarjev, zato bo potrebno zbrati precej lastnega denarja in prispevati s prostovoljnim delom. Lani je občinska skupščina prispevala za vodovode 30.000 dinarjev, letos pa naj bi po želji gradit-teljev vsaj toliko, če ne več.
LOKA: najprej obnoviti dvorano
Po uspelem zdravstvenem predavanju dr. Jurija Pesjaka je bil v Loki še občni zbor prosvetnega društva »Primož Trubar«. Občinsko zvezo je zastopal Alfred Železnik. Na občnem zboru so znova ugotovili, da je dejavnost organizacije odvisna od urejene prosvetne dvorane, ki je kraju zelo potrebna. Ker z denarjem slabo kaže, je predsednik krajevne organizacije SZDL tov. Kuleto predlagal,-naj bi vsak prebivalec tega območja občine prispeval po svojih močeh, tako kot je bilo že v preteklosti. Novi odbor, ki so ga na aboru izvoli-
li,	bo najprej uredM oder, tako da bo mogoče nastopati.
S.	Sil.
dem po dvakrat, vsi drugi pa večkrat
■ ŽELITE POSTATI VOZNIKI? Oddelek za narodno obrambo vabi mladince, rojene 1953 leta, naj se do konca aprila prijavijo na oddelku, če želijo postati vocailkl motornih vozil.
■ KRAJE MOTORNIH VOZIL. Od novega leta sem so bili v Sevnici ukradeni že Štirje osebni avtomobili, od tega trije fi«d in en fiat 1300. Zadnji primer je pokazal, da tudi zaklenjena garaža ne jamči varnosti pred zmikavti, Id izhajajo povečini is vzgojno poboljševalnega doma v Radečah. Ker so storilci mladoletniki, lastniki avtomobilov največkrat niti ne dobijo povrnjene šflcode, ko ukradene avtomobile spet najdejo.
■ NI ZA OGRAJO NIHČE ODGOVOREN? Pri mostu čea Savo se je poemi zgodila huda prometna nesreča, ki ae Je na sredo končala brees irtov. Na mestu, kjer je padel avtomobil k strugi Save, so ograjo popravili tako, da so namestili le dve tanki letvi, M ne bi aaditali niti otroka, de bi se nanju naslonil. Kot da čakamo 4e eno nesrećo!
■ MANJ ŽVIŽGANJA. 2e več dni kopljejo delavci podjetja PTT dolge Jarke, v katere bodo položili telefonske kable, da bi bilo ob elektrifikaciji ieleznMke proge manj motenj v telefonskih pogovorih.
V vsem, kar smo dosegli, je del nas
(Nadaljevanje in konec)
Lani so bile naložbe podjetij za 74 odstotkov večje kot leta 1966. V nekaj letih bo imela občina na voljo kar 1000 prostih delovnih mest, se pravi tretjino toliko, kot ima zdaj zaposlenih.
Lahko bi naštevali tudi podatke o izdelanih proizvodih in opravlje nih storitvah vendar zadostuje že podatek, da je v lanskem letu dosegla občina že 27 milijard starih dinarjev celotnega dohodka ali dva krat toliko kot pred štirimi leti! Tudi narodni dohodek se je povečal bolj, kot se je povečal v vsej Sloveniji.
Nadvse spodbuden je tudi porast zaposlenosti v zadnjih dveh letih, ko se je zaposlovanje marsikje ce-
lo	ustavilo. Lani se je število zaposlenih zvečalo za 5,7 odst. Povečali so se tudi osebni dohodki, ki so lani že dosegli povprečje R45 din, kar je 223 dinarjev več kot leta 1966. Sevniška podjetja 90 lani izvozila za več kot 2,5 milijona dolarjev blaga ali 29 odst. več kot leto dni prej.
Kmetijstvo preveč zaostaja
Ce se ne bi položaj kmetijstva prav v teh dveh letih toliko poslabšal, bi bili skupni gospodarski uspehi večji, kot so bili kdaj doslej. 2al pa ima kmetijsko prebivalstvo zaradi poslabšanja razmerja cen občutno zmanjšane dohodke, saj se je kmetijski odkup po podatkih posrednikov zmanjšal ponekod celo za polovico.
Kmetijstvo bo imelo v delu prihodnje občinske skupščine zelo po-
membno mesto. 2e zastavljeni načrti sedanje skupščine, ustanovljeni sklad za pomoč piri preurejanju in usmerjanju hribovskih kmetij ter davčne olajšave dokazujejo, da je zadnje leto sedanja skupščina skušala posredovati, kar je bilo v njeni moči. Kmetijstvo upravičeno pričakuje podobnih ukrepov tudi od republiških vodstev.
Vse priznanje vaškemu prebivalstvu
Kljub težavam v kmetijstvu je bilo zadnja leta na vasi nairejeno več kot dolga leta prej. Sevniška občina zgradi zdaj 10 do 12 krajevnih vodovodov na leto! Samo v letošnjem letu jih bodo začeli graditi n* Velikem Cirhilku, Bučki, Malkovou, Podgorju, Brezovici, Si-mertu, Bregu, Jablanici, na Orehovem, v Žabjeku, na Pokleku in Plešu, nadaljevali pa bodo gradnjo na Studencu.
Z elektrifikacijo Podgorja, ki je v načrtu letos, bo elektrifikacija končana. Samo v lanskem letu je bilo rekonstruiranih čez 1200 km električnega omrežja! Gradnja boljših cest in vaških poti je dosegla izreden obseg. Prispevki ljudi so v mnogih krajih zelo veliki, tako so na primer samo za oesto Konjsko—Laze prizadeti prispevali v delu in denarju tri milijone starih dinarjev.
V	minulih dveh letih se je premaknilo tudi na glavnih cestah. Letošnje poletje bo Sevnica dobila prvo asfaltno zvezo s Celjem, rekonstrukcija te oeste pa bo veljala skoraj 5 milijonov novih dinar
PRIZNANJA ODBORNIKOM. V četrtek je na zadnji seji občinske skupSčine predsednik Franc Molan izročil pismena priznanja od-bornlcotn ▼ zahvalo za opravljeno odbomiško delo.
(Foto: M. Legan)
jev. Pristojni tudi že pripravljajo modernizacijo ceste proti Krškemu, kar bo posebnega pomena za več je sodelovanje Spodnjega Posavja.
Samo v mestu Sevnici je zadnja leta zraslo okoli sto novih stano vanjskih hiš, zadnji čas pa je zno va oživela tudi družbena gradnji, stanovanj. Porastel je splošni stan dard prebivalstva in ima ta čas že približno vsako deseto gospođini stvo v občini osebni avtomobil.
Leto 1969 - prelomnica za šolstvo
V občini je letos nastopila bdstvt na prelomnica za družbene službe zlasti za šolstvo in otroško varstvo
V	Sevnici bodo letos zgradili novo otroško varstveno ustanovo, na Tel čah gradijo novo šolo, nedolgo te ga je bila dograjena šola na Pri možu, lani so preuredili dom po čitka na Impolci; vse to kaže. da se materialna osnova družbenih služb stalno izboljšuje.
Več denarja bo tudi za redno dejavnost. Temeljna izobraževalna skupnost bo imela letos na voljo skoraj polovico več denarja kot lani, s tem pa bo mogoče popraviti osebne dohodke prosvetnih delav cev ter več nameniti za materialne izdatke.
Zdravstvo je odvisno od naše odločitve
Trenutno je bilo za raarvoj zdrav stva narejeno še najmanj. Dolga leta so zaradi drugih potreb zdrav stvo odrivali, Čeravno so bile hkra bi z razširjenim zdravstvenim var stvom 'n zdravstvenim zavarova njem potrebe in leta v leto večje
150.000	zdravstvenih storitev opravijo zdaj zdravstveni delavci v skraj no neprimernih prostorih, ki jih pacienti dobro poznajo.
V nedeljo, 13. aprila, bo zato v občini ljudsko glasovanje, na ka terem bodo vsakega volivca vpra šali, če je voljan prispevati za grad njo novega zdravstvenega doma v Sevnica. Osnovna misel, ki vodi vso akcijo, je ta, da je samoprispevek edina pot do sodobnega zdravstvenega dama, ki bo veljal okoli 3 milijone dinarjev.
•
V tem kratkem pregledu je vtka no tudi vse tisto vsakdanje, včasih nevidno prizadevanje mnogih posameznikov, odborov, organizacij in skupščine. Ob volitvah se je vredno za hip ustaviti, pregledati dosedanje delo in primerjati podat tce. Treba je pretehtati uspehe, neuspehe slabosti in pomanjkljivo sti, da bi čee štiri leta lahko govorili o še spodbudnejših ressulta tih.	M.	L
SŠVNISKI; VESTNIK
Želiš sebi in m\i družini boljšo zdravstvena pomoč?
GLASUJU
nov zdravsiiani dom!
4' '"J?**	4
'9 &viH f • .'v.-.;	'<;
'■ .•'*•’• . . A..;.-:/-/ .	/	‘-y	:..;:v
&•«, -	> n •>	W	■
13. APRIL 69
Z*A<-	'	:	.	■	- y . :■
: -	-:>•	I£<n*Xv	.	•
OD REFORME SO KMETJE VEČ PRIČAKOVALI
„Stroji bi jih zadržali"
Lojze Ratajc, novi član predsedstva ZMS, govori o problemih kmečke mladine
17- letni Lojze Ratajc, dijak drugega letnika srednje kmetijske šode na Grmu, član občinskega in republiškega mladinskega vodstva, se bo te dni udeležil zveznega posvetovanja o problemih kmečke mladine. O tem nam je povedal naslednje:
»Pred kratkim smo ime
li	podobno posvetovanje
za območje dolenjske v Novem mestu. Udeleženci so veliko govorili o potrebi po izobraževan ju kmečke mladine, vendar po mojem mnenju stvari niso
tako enostavne.
Prepričan sem, da na področju izobraževanja ne bo mogoče veliko naredati, če se ne bo izboljšal položaj kmetijstva kot gospodarske panoge, pa če to še tako želimo. Zdaj je žal tako, da imajo tudi na dobro urejenih družbenih posestvih 'kmetijski delavci za napornejše delo po vsej verjetnosti najnižja aaslužek.
Za večino zasebnih kmetov je še slabše. Mislim, da je prav, če se odstotke kmetijskega prebivalstva zmanjšuje, toda doma ostajajo le tisti, ki ne morejo drugam in še vedno živi prepričanje, da je za kmetovanje dober vsakdo, to pa je daleč od resnice.
Ker imam vsak dan opraviti s kmečkimi ljudmi, lahko rečem, da so od reforme več pričakovali. Ob teh cenah se skorao' nihče ne more opremiti s stroji, toda le mehanizacija bi zadržala mlade ljudi, kabd bila tudi željni več vedeti o kmetijstvu.«
M. L.
S SEJE OBČINSKE SKUPSČINE TREBNJE
Prizadeto o melioracijskih delih
Letos bo Splošna vodna skupnost Dolenjske regulirala strugo Mirne do tovarne DANE - Predlog o spremembi kriterijev za prispevke zavrnjen
V četrtek, 27. marca, je bila zadnja seja občinske skupščine pred volitvami. K pripravljenemu gradivu o cimi razvoja občine odborniki niso imeli bistvenih pripomb. Podobno je bilo tudi s predlogom občinskega proračuna, o čemer smo poročali že v prejšnji številki, člani skupščine so menili, da je za ceste namenjeno premalo denarja, imeli so tudi nekatere druge prigovore, vendar nihče ni svojega predloga utemeljil s tem, kje vzeti denar, in je ostalo pri starem.
Kandidati za
V	petek- je bila v Trebnjem druga seja občinske kandidacijske konference, na kateri so potrdili slovenske kandidate za poslance zbora narodov zvezne skupščine. Na ,predlog Romana Ogrina, sekretarja občinskega komiteja •ZK in člana CK ZKS, je konferenca sprejela sklep, po ka-Jterem poslanci zbora narodov ne bi smeli imeti kopico drugih odgovornih dolž-
zbor narodov
nosti, ki bi ovirale njihovo poslansko delovanje. Ta sklep bodo poslali republiški konferenci SZDL.
V	nadaljevanju seje je predsednik občinske konference SZDL Slavko Kržan govoril o novih načelih delovanja Socialistične aveze, ki poudarjajo vlogo sekcij in interesnih skupin, ki jih združuje ta naj bofl j množična organizacija.
Najdlje so se na seji zadržali pori poročilu o opravljenih melioracijskih delih v dolini Mirne ki Temenice. Do konca leta je bilo za regulacijo Mime porabljeno 540 000 dinarjev, vendar več kot polovico prispevkov delovnih organizacij ni bilo vplačanih, kar je oviralo hitrejše napredovanje del.
Odbornik CIRIL RAVNIKAR je pripomnil, da ni pravilno predpisovati prispevke brez prejšnjega' posvetovanja s samoupravnimi organi podjetij. Menil je tudi, da so opravljena dela precej draga in da je treba polagati obračune del tudi tistim, ki pri spevke plačujejo.
SANDI BORSTNAR je Skupščino opozoril, da melioracijskih del izvajalci ne oprav, ljajo v pravem času, odbornik SKUŠEK je vprašal, kaj je z regulacijskimi deli okoli opekarne Prelesje, DOMINIK GIMPELJ pa se je pozanimal, kako je z regulacijo Radulje, kar je dolgoletna želja ondot-nih živinorejcev.
JANEZ BUKOVEC je dejal, da izvajalci del premalo sodelujejo z ribiči, ki bi radi obvarovali več ribjega zaroda, JANEZ MIHEVC pa je znova poudaril, kaj pomeni, če delovne organizacije ne vplačajo prispevkov, ker republiški vodni sklad prispeva dve tretjini potrebnega denarja.
Predsednik ObS CIRIL PEVEC je na pripombe o razdelitvi prispevkov na posamezne delovne organizacije dejal, da je prav sedanja ob.
črnska skupščina sprejela razdelilnik, da pa je adaj potre, bno ustrezno dopolniti odlok, po katerem bo skupščina pristojna za razreševanje more. bitnih pritožh.
Direktor Splošne vodne skupnosti Dolenjske inženir ALOJZ LOVKO in njegov so. delavec inž. ŠERUGA sta razložila načrt del za letos ter opisala dosedanje težave. Letos bodo strugo Mirne regu-
Obisk poslanskega kandidata
Bogdan Osolnik, kandidat za poslanca družbeno-pol itič-nega zbora zvezne skupščine, je v četrtek, 3. aprila, znova obiskal Trebnje. Političnemu aktivu je govoril o IX. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije ter o nalogah članov organizacije, da bomo uresničevali sklepe kongresa.
Vel. Loka: šest uspešnih gostovanj
Z nedeljsko ponovitvijo predstave »Desetega brata« v Veliki Loki se je zelo uspešno končala letošnja igralska sezona kultumo-prosvet-nega društva »Ivan Cankar« iz tega kraja, v načrtu imajo le še gostovanje v Gabrovki. Pod vodstvom režiserja Ludvika Bizjaka z Mrzle luže so prizadevni loški amaterji nastopili v Trebnjem. Šentruo3rtu, KrmeOju, Mokronogu. Šentvidu in na Mirni ter povsod imeli polne dvorane ljubiteljev te popularne ljudske igre
lirali do DANE, naslednje le. to pa še skozi naselje Mimo, pri čemer še vedno ni jasno, kako bo z mirenskim mostom. Poudarila sta, da bi bi-
lo	treba hkrati z regulacijo opraviti tudi drenažo kmetij, skih zemljišč, vendar za to ni denarja. Po njunih besedah tudi ni računati, da bi republiški vodni sklad financiral regulacijo Radulje.
Občinska skupščina je šele z drugim glasovanjem zavrnila predlog odbornika NAČEL TA DEŽMANA, ki je predlagal, naj bi letos spremenili kriterije za prispevek podjetij ter se o tem posvetovali z njihovimi samoupravnimi organi. To bi zavleklo regulacijska dela, zato je skupščina predlog zavrnila, saj je odlok dopolnjen in se prizadeto podjetje lahko pritoži.
M. LEGAN
Tudi kooperanti volijo 13. aprila
Kot je sklenila občinska skupščina Trebnje bodo kmetje kooperanti volili svoje predstavnike v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine prav tako v nedeljo, 13 aprila. Da ne bo nepotrebne zmede, kje kooperanti volijo, je občinska volilna komisija skupaj z volilno komisijo SZDL in vodji štabov sklenila, da je potrebno za te ljudi poslati posebna vabila.
Škrljevo: težko graditi, laže podirati
V	Škerlj evem in na Okroglu se ljudje pritožujejo nad GG Brežice, češ da je njihov mo-kronoški obrat v letošnji mokri pomladi tako uničil cesto Šentrupert—Zaloka, da je celo slabša, kot je bila nekdaj. Lani je bila ta cesta popravljena z velikim trudom prebivalstva in pomočjo GG Brežice, veliko pa so pripomogli tudi vojaki novomeške garnizije. Z vožnjo v mokrem pa je mogoče vsako cesto hitro zdelata.
TREBANJSKE IVERI
■ 20. APRIL- ZAČETEK TEKMOVANJA. 20. aprila se bo začelo tekmovanje v slovenskih odbojkarskih ligah. Ker sta se uvrstili dve moštvi iz druge lige v prvo ligo, ima lani tretjeuvrščena ekipa Trebnjega precejšnje možnosti za uvrstitev prvo ‘igo, kar bi bil izreden uspeh.
■ ŠE SPREJEMAJO PRIJAVE ZA TEČAJ. Zadrska tovarna Bagat namerava v sodelovanju z delavsko univerzo Trebnje prirediti drugo in prvo stopnjo krojnega in šiviljskega tečaja Prijavite se lahko do 20 aprila na delavski univerzi, kjer dobite tudi druge informacije.
■ OBČNI ZBOR OBČINSKE . GASILSKE ZVEZE. Za 20. aprila
le predviden občni zbor občinske gasilske zveze, na katerem bodo obravnavali del j gasilskih organizacij v minulem letu
■ PRIJAVE 2E PRIHAJAJO. Občinski odbor ZZB NOV Do tudi letos organiziral letovanje čla-
nov organizacije in njihovih svojcev v Banjolah V minulih dneh je prišlo že orecj, prijav Interesenti se lahko prijavijo v krajevnih organizacijah
■ ZADRUŽNA PRODAJALNA TEKSTILA. Kmetijska zadruga je na oddelku za gospodarstvo zaprosila, da bi jih dovolili preurediti sedanjo trgovino z reprodukcijskim materialom v prodajalno tekstila. Reprodukcijski material bodo prodajali v skladišču v Starem trgu
■ 2AGO POTREBUJEJO. Na več shodih so kmetovalci zahtevali, naj Mizarski delavnica v Trebnjem čimpre znova usposobi žago. ker morajo zdaj ’es voziti na Mirne ali Veliko Loko.
■ SADIKE VRTNIC V PRODAJI. V proda ialnah Mercatorja imajo na izbiro sadike vrtnic različnih žlahtnih sort. Interesenti lahko dobijo tudi pismena navodila za saditev r nego vrtnic.
PRED 13. APRILOM, VOLITVAMI NOVIH SKUPŠČIN
Dosežki, ki nam kažejo pot naprej
Pregled uspehov in prbolemov trebanjske občine v minulih dveh letih
Nič ni tako dobrega, da ne bi moglo biti še boljše. Te besede so postale že pregovor. Vlečejo naprej, kličejo po novih prizadevanjih, ker je želja po napredku del človekove narave. Ko pa se trudimo za boljšim, smo velikokrat kar preveč kritični in nestrpni, preveč govorimo o pomanjkljivostih in napakah ter manj o uspehih, kot da so sami po sebi razumljivi. Toda dobro vemo, da ne pridejo sami, da je v njih veliko truda, dela in odrekanja. Tudi volitve so del teh prizadevanj, so naša samoupravljavska dolžnost in pravica hkrati.
novo proizvodno dvorano, v kateri se bo na novo zaposli-
lo	200 ljudi.'
Napredovala so tudi nekatera manjša obrtna podjetja. MIZARSKA DELAVNICA bo po končani rekonstrukciji, ki je v teku, zaposlovala polovico več ljudi, kot jih zaposluje zdaj.
Poglavitni značilnosti gospodarstva v občini v zadnjih dveh letih sta umirjenost rasti industrije in obrti ter sorazmerno zaostajanje kmetijstva. Celotni dohodek je bdi lani le za dva odstotka večji kot leta 1967, porabljena sredstva pa za 3,5 odst., tako da je bil neto proizvod celo za dober odstotek manjši kot leto dni prej. Na to je vplival slab poslovni uspeh v Tovarni šivalnih strojev na Mimi in v KZ Trebnje.
Za primerjavo teh podatkov naj navedemo, da se je celotni dohodek m neto proizvod v letu 1967 povečal za
8.2	odst. oziroma za 1,0 odst. v primerjavi s predhodnim letom, Se mnogo večji odstotki pr veljajo za primerjavo 1966. leta z letom 1965.
Vzpon DANF in zaostajanje TSŠ
fte polovica prebivalcev občine •Vvi od kmetijstva, zato
je razumljiv pritisk, da bi dejavnosti. 2al pa se navzlic povečali število delovnih mest zunaj te gospodarske prizadevanjem njih število ni povečalo, temveč celo za nekaj zmanjšalo
Industrija daje skoraj tretjino narodnega dohodka, zaposluje pa 45. odst. zaposlenih v družbenem sektorju. V občini ocenjujejo, da ima možnost za razvoj predvsem predelovalna industrija, konfekcija in njej podobne panoge, ki potrebujejo veliko delovnih rok in dobre prometne zveze.
Tovarna rastlinskih specialitet DANA je zadnji dve leti najbolj napredovala in postala najmočnejše podjetje v občini. V tej tovarni naredijo zdaj okoli 500 vagonov pijač na leto, to je 120-krat več kot pred 16 leti. Lani so odprli še moderen obrat za brezalkoholne pijače.
Tovarna šivalnih strojev je znrf'di maihnih serij izdel-
kov, tržnih razmer, pa tudi notranjih slabosti zašla prav v tem času v težave. Z letošnjim novim letom se je pripojila k Industriji motornih vozil v Novem mestu, kar daje nove možnosti za razvoj in ponoven vzpon te mirenske tovarne. To že dokazujejo nekateri uspehi v zadnjih mesecih ter načrti za prihodnje.
Nove možnosti za zaposlitev
V	minulih dveh letih je opazno napredovalo podjetje KEMOOPREMA, ki je po združitvi z obratom LITOSTROJA in sodelovanjem z dansko tvrdko NIRO postala pomemben izdelovalec različnih cistern, konstrukcij in industrijske opreme.
Letos bo z uspehom poplačano tudi dosedanje prizadevanje za povečanje obrata MODNIH OBLAČIL v Trebnjem, kjer bodo gradili
Zmanjšanje dohodkov kmetov
Kmetijstvo je zadnja leta doseglo nekatere proizvodne uspehe, močno pa se je zataknilo pri prodaji. Samo v lanskem letu se je vrednost odkupa kmetijskih pridelkov in živine zmanjšala za petino, kar je imelo zaradi povečanja pridelovalnih stroškov in povečanih kmetovih obveznosti hude posledice za življenjske razmere kmetijskega prebivalstva.
Značilno je, da je 45 odst. kmečkih gospodarstev v občini manjših od 3 ha ;
22,5 odst. večjih od 10 ha. če upoštevamo še starost ljudi, ki delajo na kmetijah in morajo kljub majhni delovni storilnosti tudi živeti, moramo razumeti kmetovo zaskrbljenost za jutrišnji dan. Ti ljudje pričakujejo, da jim bo družba pomagala s tem, da jim bo zagotovila vsaj prodajo pridelkov po soreiemliivih cenah.
Veliko pričakujejo od tovarne
Kmetje pozdravljajo ustanovitev občinskega sklada za kmetijstvo, ki ima zdaj 40 tisoč dinarjev; ta vsota pa se bo še povečala. Cenijo tudi prizadevanje zadruge in delavske univerze, da se je z uspehom končala prva večerna nižja kmetijska šola v občini. Posebno veliko pa pričakujejo od tovarne za predelavo krompirja, ki jo tovarna KOLINSKA iz Ljubljane namerava začeti še letos.
Uspešna tovarna bri pomenila zanesljivega kupca za velike količine krompirja, ki je v občini in okolici najvažnejša poljščina. Tovarna bi pripomogla do stabilizacije cen in bi povezovala predelavo z osnovno kmetijsko proizvodnjo.
Nova cesta, nov motel
Z izjemo kmetijstva se druge panoge zadnji dve le ti lahko pohvalijo z lepdm uspehi. V Trebnjem je zrasel nov motel, benoinska črpalka, baza AMZS, od Starega trga pri Trebnjem do Slovenske vasi je bila asfaltirana cesta, letos pa bodo asfaltiranje nadaljevali še proti Mokronogu.
Izreden premik je bil dosežen tudi v trgovini. Podjetje MERCATOR in DOLENJKA stao dprli vsto novih prodajaln. Samo MERCATOR je v letu 1967 vložil v ta namen 1,38 milijona dinarjev.
V	zadnjih dveh letiih se je povečala tudi komunalna delavnost. Zgrajenih je bilo 64
novih stanovanj, krajevne skupnosti so samo lani izvedle vrsto del, ki so skupaj vredna 700.000 dinarjev, in tako početverile občinsko pomoč, ki ni bila majhna. Na Mimi je bil zgrajen vodovod, vreden 1,2 milijona din.
Zavestno odrekanje za šolstvo
V	decembru 1968 je bil v občini referendum o samoprispevku za šolstvo, ki bo pripomogel, da bo v petih letih z republiško pomočjo urejena materialna osnova šolstva. Na tem ljudskem glasovanju so občani dokazali svojo zavest.
Na Mimi se bodo z novim šolskim letom otroci že vselili v novo šolo, ki bo veljala okoli 3,2 milijona dinarj/ev. šolstvo pa tudi sicer napreduje. Zdaj je v vsej občini le še 6 kombiniranih oddelkov, tako da je v samostojnih oddelkih že 92,8 odst. učencev. Letos bo imela temeljna izobraževalna skupnost že 27 odst. več denarja kot lani.
To s« nekateri najvažnejši podatki o občini v zadnjih dveh letih, če jih vzporejamo z možnostmi, uspehi niso majhni. V njih je prizadevanje občinske skupščine, de-lovnih kolektivov, organizacij in mnogih posameznikov. Ko bomo v nedeljo šli na volišče,- izbirajmo teke ljudi, ki bodo odločilno pripomogli, da bo obračun čez štiri leta Se snodbudnejši.
M. L.
kupujte izdelke »rašica«!
Novi naročniki Dolenjskega lista
u
ARTIČE: Jože Lupšina, Dolenja vas 47.
BOSTANJ: Marija Stegenšek, Dol Boštanj 37; Janez Medved, Dol Boštanj 31.
BRESTANICA: Valdburga Zemljak, Stolovnik, Elizabeta Vedenik, Brestanica 130.
BRE2ICE: Janez Račič ml.. Carina 2
KOČEVJE: Ivanka Šiško, Ljudska restavracija; Tone Gorenc, Ljubljanska 30; Marija Šalamon, Dolga vas, n. h.
KOPRIVNICA PRI BRESTANICI: Panika Ferlin, Koprivnica 11.
KOSTANJEVICA NA KRKI: Ve ra Pofcboj, Ljubljanska 13; Milan Škrjanc. Oražnova 12.
Jožetu Jurečiču v slovo
■ ■ '!
KRŠKO:	Ivan	Puntnar,	Parta
zanska 1; Jelka Cerovšek, Sp. R-javško 10; Viktor Rudman, Kvedrova 6; Jože Les, Povšca; Alojz Žlogar, Nova Resa 27; Leopold Kotar, Sovretova 28; Ani Omer-zel, Kidričeva 13; Marija škoda, Cesta 4. julija 38; Tinka Demuc, Cesta 4 julija 21; Rezi Lupšina, Cesta 4. julija 73.
LESKOVEC: Franc Kržan, Vel. Podlog 3.
MOKRONOG: Jožica Saje, Brecs-je 4; Milena Pungerčar, Čilpah 6; Rozi Šircelj, Trebelno 29; Stane urek, Drečji vrh 7; Fanika Metelko, Bogneča vas 15; Alojzija Kotnik, čilpah 13; Marica Mramor, Trebelno 12.
MOZELJ: Peter Kotnik, Mozelj
4.
NOVO MESTO: Franci Borsan, Znančeve njive, blok S—1; Josip Ogrizek, Glavni trg 26; Anica Bal-kovec, Volčičeva 21; Tončka Lek še, Industrija obutve; Franc Žnidaršič, PTT, Novo mesto.
NOVA SELA: Anton Šneberger, Grgelj.
RAKA: Karel Zorko, Vrh U; Alojz Zorko, Površje 11; Marija Kerin, Mikote 5.
RIBNICA NA DOL.:	Mehmed
Murgič, Žlebič 1.
SEMIČ: Franc Potočnik, Kot 96.
SEVNICA: Jože Vovk, Ledina; Terezija Seničar, Šmarje 68; Janja Bumkirher, Trg svobode 1.
SODRAŽICA:	Leopold Marolt
SROMLJE: Anton Kocjan, Silo v ec 6.
STUDENEC:	Anton Hočevar,
Novo 23; Leopold Krnc, Gor. Im-polje 3.
ŠENTJERNEJ: Fam C vitko, Mi-hovica 27; Joža Grabnar, Gor. Brezovica 1; Ivan Florjančič, Loka, Milka Pavlič, Roje 8; Minka Šku-fel. Dobravica 4; Rudi Jordan
Zameško 13; Mihael Gorenc, Groblje 32.
ŠKOCJAN: Franci Pevec, Močvirje 2; Milan Železnik, Dol. Ra-dulje 11; Ljubica Kotar, Gor. Ra-dulje 2; Jože Pirnat, Radulje 14; Martina Žnidaršič, Močvirje.
TREBNJE NA DOL.: Anton Papež, Jezero 24; Stanko Kovič, Jezero 15; Franc Zupančič, Jezero 3; Janez Greznik, Štefan 18.
TRŽIŠČE: Štefka Plantarič, učiteljica, Tržišče.
VELIKA LOKA: Marija Vavtar, Veliki Iglenik 3; Vida Vavtar, Velika Loka 4; Ignac Tomažič, Velika Loka 39; Ježe Medvešček, Velika Loka 20; Milena Jevnikar, Koreni tka; Fani Kozlevčar, Velika Loka 24; Ludvik Zupančič, Mala Loka 3.
VINICA: Franc Belkovec, Drenovec 13; Jože Medved, Sinji vrh 7; Vilko Tomažič, Sinji vrh 40; Pavel Kastelec, Vinica 35.
ŽUŽEMBERK: Miroslav Lilik, Šmihel 18.
VOJNE POŠTE: Martin Mlakar, Batanjica; Janez Ule, Mostar; Jože Lisec, Negotin; Jože Novak, Hercegnovi.
RAZNE POŠTE: Anica štimal, Ponikve 78, Videm Dobrepolje; Ludvi Šemrov, Zalog 120, Ljubljana—Polje'; Marija Kočar, ške tova 4, Ljubljana; Franc Florjančič, Ripče 26, Kresnice; Franc Mrvar, Triglavska 11, Ljubljana.
INOZEMSTVO: Anica Jelenc, Je steten, Nemčija: Angelca Matko, vič, Jestelen, Nemčija; Cvetka čiča, Jesteten, Nemčija; Anica Plut, Je-steten, Nemčija; Terazija Travnik, Jesteten, Nemčija; Marijan Jordan, Giitersloch, Nemčija; Jože Zupan, Remscheid, Nemčija; Ru dolf Kozan, Euclid, USA; Danica Bromše, Ingolstadt, Nemčija; Jo han Gornik, Toronto, Kanada; Toni Bevc, |Ulsenberg, Nemčija
.ju/ću smo ot v Krškem za vedno poslovili od Jožeta Jurečiča, direktorja podružnice SDK in predsedm ka kr akt krajevne skupnosti Pokojnik ;e bil splošno spo štovan in ugleden javni delavec, dolgoletni blagajnik in odbornik področne lovske zve ze. rez oficir JLA, član ZK in prizadeven sodelavec šte vilnih družb eno-političnih or gamzacn Kljub večmesečnemu zdravljenju in trdni volji, da ozdravi, je tal odšei od nas mnogo mnogo prezgodaj Kako priljubljen in spošto van je bil pokojni Jože, smo videli na njegovi zadnji poti Množica prijateljev in znancev ga je spremljala; v sprevodu je bilo nad 200 lovcev iz vseh srednjeposavskih krajev s še stimi lovskimi prapori in rez oficirji z zastavo. Od plemenitega in skrbnega človeka, dobrega očeta in soproga ter zvestega lovskega tovariša smo se poslovili s težkim srcem. Ostal bo v našem spominu!
O.	M.
ELEKTROTEHNA, Ljubljana,
bo odprla sredi leta 1969 v
SEVNICI
novo specializirano trgovino z elektrotehničnim blagom široke potrošnje in reprodukcijskega materiala
za delo vabimo k sodelovanju trgovske kadre za delovna mesta;
- POSLOVODJO
(pogoj: VKD elektrotehnične — železninske stroke)
- KVALIFICIRANE TRGOVSKE POMOČNIKE
elektrotehnične stroke s prakso
- BLAGAJNIČARKO
(pogoj: srednja strokovna izobrazba in ustrezna praksa) ter
- POLKVALIFICIRANEGA DELAVCA
(obvezen izpit za motorno kolo).
Ponudbe, ki naj obsegajo kratek življenjepis in dokazila o dosedanjem delu, sprejema Komisija DS za delovna razmerja, Ljubljana, Titova 51, do 25. aprila 1969.
1
%
— Štefan, ti imaš traktor? — Tudi ti ga lahko kupiš, če boš varčeval zanj pri
Dolenjski banki in hranilnici
v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI!
OBČANI!
Na hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE Novo mesto, ki jo dobite pri banki in pri vseh poštah na območju banke, lahko vlagate neomejene zneske pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in vseh poštah v Sloveniji.
S tako hranilno knjižico lahko dvigate dnevno do 3.000 din pri vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji in poštah na območju Slovenije. Če želite dvigniti večjo vsoto, bo banka ali pošta sama vprašala za soglasje glede izplačila pri banki, ki vodi vaš račun. - Če vlagate samo pri eni pošti, lahko dvigate pri tej neomejene zneske.	n
NAJVIŠJE OBRESTNE MERE
vam nudi samo DBH Novo mesto: za navadne vloge 6,5 odst. in za vezane vloge 7 do 8 odst.!
TAJNOST HRANILNIH VLOG JE ZAJAMČENA! Za hranilne vloge jamči država.
13
.A
»Kje pa sta se srečala?« se je obrnil h Grajžar-ju, ki je jahal na drugi strani, tik za Vitezovičem.
»Ne daleč od bakroreznice.«
»Njihov famulus je opazil, da so pozabili novce za onega gospoda v Ljubljani.« Izvlekla je mošnjiček izza pasu. »Evo jih!«
»In Mihec se je spomnil nanje?«
»Ne, seveda, Haha! 2e sinoči; pa —«
»Pa me nisi mogla opozoriti?«
»Nisem mo-gel,« je poudarila in z glavo namignila navzad, »nisem mogel zato, ker bi sicer ne imel vzroka, da pridem za njimi. Jasno — ali ne?«
»Jasno, seveda!« je pritrdil hudomušno.
Marija je postrani pogledala na Pavla Vitezovi-ča, ki je molče in s posmehom na obrazu jahal ob drugi Valvasorjevi strani
»Ali te ni bilo strah, ko si jahala sama skozi noč? Pomisli če bi te bil srečal kosmatinec, »jo je podražil Valvasor.
»Uh! Ustrašil bi se in jo pocedil v goščo.«
»Nu, ali tolpa divi ih Turkov ali raz’oinikov — Uskokov?«
»Ka.] bi hoteli revnemu h'ao,četu? Sicer oa —«
V	^renutku ie izd^ln voinško pištolo m ustreli'a v zrak
Kom: so se vznemirili ' Mariiin konj je zan’«sal no cesti. S trdo roko in božan.iem oo vratu ga ;e otiia. Nekoliko je zaostala da je nien konj prišel vštric Grajžarjevega. Od strani — kakor otrok, ki ima slabo vest — je poškilila na njegov bledi obraz. Gledal je prek konja naprej in se ni zmenil zanjo... »Temu seveda ni všeč, da sem zmagala « si je mislila in se trdo vzravnala v sedlu, »sploh, čemu pa še jaha z nami?«
ILKA VAŠTETOVA:
VRAŽJE' DEKLE
(Zgodovinski roman)
»Ali se ne vrnete, gospod Grajžar?« ga je vprašala v brezbrižnem tonu in ga pogledala zviška in s polzaprtimi očmi.
On. ne da bi se ozrl nanjo:
»Ne. Gospod baron me v Ljubljani predstavi mojemu novemu gospodarju.«
Nekaj jo je zgrabilo v prsih, da ji je pohajala sapa Novemu — gospodarju?
»Hudič!« jo s kratkim bičem ošvignila konja V dolgih skokih ie zdirjal mimo Valvasorja. V divjem goloou je Marija izginila ostalim izpred oči
»Divjak! Se vrat si zlomi,« je zagodrnjal Valvasor vendar p izpodbodel konia
Drugi za, njim
Na poti za Savo so jo dohiteli. Jahala je v zmernem teku in se ni ozrla.
Valvasor je nekaj zakričal nanjo.
Ni se ozrla.
... Novemu gospodarju? Komu ...?
... Proč pojde? ... Kam?
... Novemu gospodarju? .. Zakr 0
... Da, da, ubogi baron! Bakroiezmca se prazni.
Vse bo moral odsloviti — tla se mu majejo pod nogami Voda stoji Valvasorju že do grla. Vse, kar ga teži, meče od sebe, da se ne potopi.
... Ali se bo obdržal na površju? Težko!
/ ... Zakaj se njemu ne nasmehne sreča, njemu, ki je dober in delaven in pametnejši od drugih. Svet je ves narobe. Koliko je bedakov, ki se mastijo pri polnih skledah! Le malokdaj se rodi človek z nadpovprečno dušo kakor Valvasor, pa se mu vsi obesijo za pete in ga vlečejo v temo nazaj.
Bojijo se, bedaki, da jim s svetlo lučjo ne pokaže blata na dnu njihovih duš ...
»Zakaj gledajo tako sovražno, gospodična Marija — pardon — gospod Mihec?«
Njen pogled — še temnejši; spoznala je Vitezo-vičev glas. Njegov konj je vzpenjal glavo vštric nje.
»Mihec sem in nič drugega. Hlapec Mihec«
»Hm. Za konjskega hlapca so se prelepo napravili. Kaj, ko bi napredovali do komornika? Imenitnemu možu, kakor je naš baron, se spodobi, da ima s seboj komornika.«
Valvasor, ki je slišal poslednje besede, se je nasmehnil.
»Saj res, Marija. Komornika boš laže predstavljala. Sicer te moramo poslati v hlev in boš spala pri konjih.«
Marija je skomignila z rameni.
»Prava reč! Včasih so boljša družba od ljudi.«
»Glej mačko, kako praska! Nu, da. Ne rečem, da ne. Ampak ...«
Valvasor se je spogledal z Vitezovičem.
»Ampak — moj Pero! Pozabili so. da bo tudi on spal pri konjih. H^he1«
Rdečica ji je zaliln obraz. Z bičem je udarila po veii, ki ie visela če? r^o Plaz snega se je usul na Vitezoviča.
(Nadaljevanje)
I BANKET
Neki človek je v nekem Podjetju dolga leta direktorova!. In vsi so govorili 0 njem, da je strašansko sposoben.
Ampak zlomek ljudem ae da miru. Lepega dne so odkrili, da ima to podjetje skromno napakico v letni bilanci. Bes, skromna napakica — izgub za velik kupček milijonov.
Ko se je to razvedelo, •o zavpili vsi v en glas:
. »Nemogoče, ljudje božji! Tako sposoben direktor pa izgube? Kje neki!«
Toda direktor je bil tr-Dia: zavoljo teh izgub, kupčka skromnih milijončkov, je ujezil, pokazal pod-
jetju hrbet in lepo odšel v drugo podjetje.
Kajpak so mu v »njegovem« dosedanjem podjetju pripravili poslovilni banket. Bil je velik direktor, jasno, in pripravili so mu velik banket, tudi jasno.
Da pa bi bil banket resnično velik in slovesen, so povabili nanj tudi vse direktorjeve zasluge. Teh ni bilo malo. Bazveselile so se povabila in prišle na banket.
Pa poglej smolo: na neznansko presenečenje vseh prisotnih, so prišle na pojedino in popivščino tudi izgube.
»Kaj, hudiča, pa ve išče-
— No, že dobro, že dobro, nikar ne jočite več! Tokrat bom zamižal na obe očesi...
te tukaj!« so vzklikali ogorčeno iz enega grla.
»I saj smo vendar njegovi otroci,« so pohlevno odgovorile izgube. »Pravico imamo priti!«
In izgube so, meni nič, tebi nič, sedle na drugo stran mize, nasproti zaslugam.
Sedijo tadoo lepo za mizo zasluge In izgube, sedijo in se gledajo.
»Hm, me smo lepše,« se oglasijo zasluge.
»Prav. Nas je pa več,« odgovorijo izgube.
Tako je stekel pogovor. Pogovarjajo se, pijejo, vino je zlezlo v glave pa se začno objemati. Objemajo se in sapojo na ves glas. In tudi direktor je zabasiral.
Nekateri to gledajo, poslušajo petje, se vprašujejo:
»šment in plent! Ali je mogoče, da se takole prijateljsko objemajo in popevajo zraven?!«
Tako ljudje gledajo, se sprašujejo in sprevidijo, da je res mogoče.
Potlej se eden oglasi pa pove tehtno besedo:
»I kaj se boste čudih? Saj banketi so prav zato, da se zasluge in izgube spoznajo, si sežejo v roke in postanejo prijatelji.«
Zasluge so slišale te modre besede. Slišale so jih, se globoko zamislile in počasi jim je pesem obtičala v grlu, v srcu pa jih je nekaj stisnilo.
Pogledajo direktorja: objema se z izgubami in poje z njimi, kar naprej poje ...
Zasluge je zapeklo v grlu, v oči so jim silile solze, prav na jok jim je šlo.
Nekaj časa so še poslušale, potlej pa tiho vstale od mize in na skrivaj odšle z banketa.
Na banketu pa so še zmeraj peli, kar naprej in naprej so peli...
IVAN PUDLO
SS
6. nadaljevanje
»Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.« Ni pa razvidno, da jim je bilo kaj razodeto, da je treba z isto molitvijo kakor Kristusa samega moliti tudi podobo, narisano z ogljem na steno, samo če ima dva prsta iztegnjena, dolge lase in ji sijejo trije žarki izza glave. Greh zaničujejo, a umrem naj, če so bili zmožni dati znanstveno definicijo tega, kar imenujemo greh. Manjkala jim je pač šola skotistov. Nikdo me ne bo prepričal, da bi bil sv. Pavel tolikokrat obsodil (nespametna) vprašanja, razpravljanje, rodovnike, in kakor se sam izraža, puhlo besedičenje, ko bi bil sam vešč teh umetelnosti.
Nemara mislite, da govorim iz porogi ji vosti No, čudno bi ne bilo, saj je tudi med teologi najti izobražene može, ki se jim te tankoumnosti upirajo in jih imenujejo bedaste. Toda kljub ti obsodbi je večina teologov tako srečna v svojem samoljubju in tako zaverovana v svoje norčave ničevosti, da se ukvarjajo z njimi noč in dan in niti toliko ne utegnejo, da bi vsaj enkrat prebrali evangelije in Pavlova pisma. Vtem pa, ko ubijajo po univerzah čas s temi abotnostmi, si domišljajo, da držijo s stebri svojih silogizmov vesoljno cerkev pokonci in da bi se podrla brez njih. Kaj mislite, kolikšno srečo pa uživajo šele. ko po mili volji ugnetajo verske spise, kakor da so iz voska! Ko prisojajo svojim zaključkom večjo častitljivost kakor Solonovim zakonom in zahtevajo, naj bi imeli prednost celo pred papeškimi dekreti; ko se postavljajo vsemu svetu za nravstvene sodnike in hočejo, naj se prekliče vse, kar se do pičice ne sklada z njih neposrednimi in posrednimi konkluzijami; ko govore oblastno kakor s pitijskega stolca, češ ta stavek je pohujšljiv, oni premalo spoštljiv, da diši po hereziji, ta ne zveni dobro: skratka, ne krst ne evangelij, ne Pavel ne Peter, ne Hie-
ronim ne Avguštin, da, niti sam veliki aristotelik Tomaž niso kristjani, če ne potrdijo njih naukov gospodje baka-larji, nezmotljivi izvedenci v subtilnosti! Kdo bi si mislil, da ni kristjan fcdor si drzne v nasprotju z naukom teh modrijanov trditi, da imata stavka »kahla, smrdiš« in »kahla smrdi« isti pomen? Kdo bi bil cerkev rešil strašne teme zmot, ki jih nikdo niti opazil ni, dokler niso oni opozorili nanje pod velikimi pečati univerz? In vendar, ali niso srečni ob tem svojem »delovanju«? Kaj se godi v peklu, vedo tako natanko, kakor da so pre- -bili ne vem koliko let v vražji republiki. V svoji domišljiji postavljajo nove sfere na sfere, na vrhu najobšir nejšo in najlepšo, da se imajo duše kod sprehajati, prirejati gostije in igrati tenis. Od teh in podobnih dva tisoč norčavostih so njih glave tako nabite in naphane, da menda niti Jupitrovi možgani niso bili tako obteženi, ko je klical Vulkanovo sekiro na pomoč, da bi rodil Minervo.
Sama se moram včasih smejati, ko gledam in poslušam, s čim poudarjajo teologi svojo superiornost: govorijo namreč kar moči barbarsko, naravnost ogabno latinščino; jecljajo, da jih more razumeti samo jecljavec, pa se imajo za globoko učene, ker jim preprosti človek ne more slediti. Me nijo, da se ne sklada z dostojanstvom bogoslovanih spisov, da bi morali biti poslušni zakonom gramatike. Čudna je ta veličajnost teologov, da imajo edini pravico govoriti nepravilno, če prav delijo ta privilegij z večjim delom obrtnikov. Bogovom blizu pa se čutijo zlasti, kadar jih kdo ponižno pozdravi z naslovom magister noster pridevkom, ki mu prisojajo podobne skrivnostne moči kakor Judje svoje mu tetragramu. Zato je po njihovem greh pisati besedi MAGISTER NOSTER drugače ko z velikimi črkami; naravnost smrtno pa bi grešil zoper veličanstvo teološkega imena, kdor bi se drznil besedi obrniti in reči noster magister namesto magister noster!«
(KONEC)
mQfA
ml
j*1* - No, slednjič sta vendarle Paradižnik in JJaradižnica spet brzela po beli cesti, tokrat belim goram naproti. Kolikor bolj sta se bližala drznim vršacem, toliko živahneje jima je utrino srce; vseljevala se je vanj prava planinska !^zigranost. Paradižnik je celo zabrundal predse, '•sto znano: Na Roblek bom odšel! V takem
razpoloženju so ju ujeli trije.avtostoparji - planinci: Pepca, Šimen in Polde. Naložila sta vse tri. - Zdaj šele se je razplamtela dobra volja! Pot je minila, kot bi trenil. Razšli so se tik pod gorami. Planinci so jo udrli v hrib peš, Paradižnika pa z avtom v hotel! V hotelu sta prespala in se naslednje jutro pognala v breg. Ni
bilo skrbi, da njuna kobilica ne bi zmogla! -Vendarle! Pri šestindvajseti serpentini je oblaček pare šinil iz hladilnika. Paradižnik s svojim predvojnim šoferskim znanjem je tako vedel, pri čem je. »Kuha!« je rekel in ročno zaustavil. Izstopil je in sedel na obcestni kamen
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60,000 izvodov! gjj
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
razpisuje prosta učna mesta
vpis:
1. v prvi letnik poklicne šole rudarske stroke — 150 mest
in
2. v prvi letnik tehniške šole rudarske stroke — 30 mest
Pogoj za vpis pod 1. je vsaj končan šesti razred osnovne šole ter fizično in duševno zdravje — pod 2. pa končan osmi razred osnovne šole in sprejemnd izpit is slovenskega jezika ter matematike.
Prošnje, kolkovane s 0,50 din, je treba poslati na naslov:
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE
KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE
proda
po sklepu delavskega sveta na
javni dražbi
obvečna osnovna sredstva;
razne kmetijske stroje, priključke, vprežne vozove, prikolice in avto TAM 4500	‘
Prva licitacija bo 14. 4. 1969 ob 8. uri, ponovna pa 28. 4. 1969 ob 8. uri za družbene proizvajalne organizacije in zasebnike.
Licitacija bo v Centralnem skladišču v Kočevju.
Pred licitacijo je treba položiti 10-odstotno kavcijo od izklicne cene.
KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE
AGRARIA, BREŽICE
obvešča,
da je v svoji trgovini z reprodukcijskim materialom
POSLOVALNICA I. V BREŽICAH
na novo organizirala in specializirala prodajne oddelke, ki nudijo naslednje trgovsko blago:
v oddelku za zaščitna sredstva:
vsa zaščitna sredstva, ki se uporabljajo v kmetijstvu in umetna gnojila
v oddelku za semena:
vsa potrebna semena in močna krmila
v oddelku za mehanizacijo:
kmetijske stroje, rezervne dele in avto material
v oddelku za barve:
bogat asortiment barv, lakov z vsemi potrebnimi dodatki
v oddelku za splošne železnine:
gradbeni material, instalacijski material za vodovodne instalacije in centralno kurjavo ter splošno železnino
OGLEJTE SI IZBOR BLAGA, BREZOBVEZNO NA NAKUP!
•	Po želji opozarjamo na sezonske nakupe: semen in semenskega krompirja, zaščitnih sredstev, umetnih gnojil, sadnih dreves in močnih krmil za piščance.
ZP ISKRA KRANJ
ORGANIZACIJA:
TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO
(kadrovska komisija) razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1. šefa montaže
2. šefa oddelka tehnične kontrole
3.	konstruktorja I
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije
sprejme
več pripravnikov za miličnike
v splošno, prometno in mejno milico
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje splošne in posebne pogoje:
— da so odslužili obvezni vojaški rok;
— da niso stari več kot 25 let;
— da so uspešno končali srednjo šolo ali najmanj popolno osemletko;
— da niso v kazenskem postopku in izpolnjujejo pogoje iz 31. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah;
— da so telesno in duševno zdravi;
— da obvladajo slovenski jezik.
Za delo v mejni jnilici je zaželeno znanje tujega jezika
Pismene prijave sprejemajo vse postaje in oddelki milice v SR Sloveniji, kjer lahko kandidati dobijo tudi podrobnejše informacije.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: ad 1.: visoka ali višja izobrazba elektro stroke in 3 leta prakse v stroki ter smisel za organizacijo dela in vodenje; ad 2.: visoka ali višja izobrazba elektro stroke in 3 leta ustrezne prakse; ad 3.: visoka izobrazba elektro stroke in opravljen pripravniški staž.
Vloge sprejema kadrovska komisija tovarne v roku 15 dni po objavi.
iuiiu<uiiuiiimiit!tiHiitiiiiiiiiti:t>iniiiti!Hiiii:iu!!!iiP)ii!HiiniiiHiiiiiiiiiiiHir^m<uiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiHi;HWumiitHHi«MaNMniiHUMiuiianuHuw
Hcrmclika !
SVET DELOVNE SKUPNOSTI
UPRAVE OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE
razpisuje prosto delovno mesto
šefa in matičarja
Krajevnega urada Mokronog in Trebelno
POGOJI: srednja šolska izobrazba z dv.eletao prakso
Osebni dohodek po pravilniku.
Ustrezno dokumentacijo s kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 15 dni po objavi svetu delovne skupnosti Uprave ObS Trebnje.
AMD ČRNOMELJ
razpisuj e
JAVNO LICITACIJO za prodajo
motornega kolesa Puch SGS
250 ccm leto izdelave 1957
za 13. 4. 1969 ob 9. uri na sedežu društva.
Motorno kolo ni bilo v uporabi za poučevanje in je v brezhibnem stanju.
Izklicna cena je 4.000 Ndin.
APRIL,
MESEC
PAVLIHE
MESNINE
10 x po 50.000.- S din 100 x po 1000,- S din Ob 99-letnici PAVLIHE! Podrobnosti o razpisu berite v PAVLIHI!
Mercator
Mesno prehrambno podjetje v Novem mestu
vzame v uk
dva VAJENCA -- elektromehanika za hladilne naprave.
Pogoj: uspešno opravljena osemletka. Osebno se javite na upravi podjetja.
INLES
14.
15.
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE RIBNICA/Dol.
razpisuje	1
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
a) ▼ delovni enoti Ribnica:
1. stroj za krpanje furnirja Standard (1 kos)
2. Škarja za suhi furnir Cyklop (1 kos)
3. mokre škarje za furnir (1 kos)
4. luščilka Mihoma (1 kos)
5. večlistna krožna žaga Amerikanecr (1 kos)
6. stroj za dolžinsko spajanje Kuhlmann (1 kos)
7. varilni agregat Kelleberk (1 kos)
8. električni bojler Gustav Crist 6 atm. (1 bos)
9. kompresor 250 1 Trudbenik (1 kos)
10. elektromotor Stemag 3,7 kw št 750046, 750155 (2 kosa)
11. elektromotor ELU št. 23264 in 29962 (2 kosa)
12. elektromotor RK 22 kw 64675 1400 obr. (1 kos;
13. elektromotor Siemens 13709 24 kw 1400 obr. (1 kos)
elektromotor MEZ 2070683 1,85 kw 1400 obr. (1 kos)
elektromotor Sever 37058 1,4 kw 1400 obr. (1 kos)
16. elektromotor Sever 13805 3kw 1400 obr. (1 kos)
17. elektromotor AEI št. 190083 4 kw (1 kos)
18. elektromotor RK št. 208281 0,36 kw (1 kos)
19. elektromotor Elektrk. št. 18532 0,55 kw (1 kos)
20. elektromotor Elektrok. št. 19622 0,5 kw (1 kos)
21. elektromotor Sever 29555 27 kw (1 kos)
b) v delovni enoti Ribnica, obrat Dolenja vas:
1. debelinski skobelni stroj »Bratstvo« št. 631910 (1 kos)
2. kombinirani skobelni stroj Fulda Klein (1 kos)
3. bočna poravnalka B V-AS Sever Subotica (1 ko6)
c) v delovni enoti Sodražica:
1. kompresor 60 1 z elektromotorjem (1 kos)
2. elektromotor št. 5156, 3060, 6464, 244, 3070 (2 kosa)
3. parni kotel z brusilnimi stroji (1 kos)
4. peč Plamen (1 kos)
d) v delovni enoti Loški potok:
1. elektromotor št. 88575 (2 kosa)
2. brusilna miza z elektromotorjem (1 kos)
3. brusilni kolut z eleKtromotor j em (1 kos)
4. čelilnik (1 kos)
5. krožna žaga (3 kosi)
6. krožna žaga, lesena (1 kos)
7. brusilni stroj (1 kos)
8. elektromotor (1 kos)
9. stroj za Cepljenje prečk (1 kos)
10. štiristranski skob. stroj (1 kos)
11. čelilna krožna aaga (1 kos)
12. aparat za stransko obdelavo (1 kos)
13. debelinski skobelni stroj (1 kos)
Javne, dražba bo v soboto, 19. 4. 1969, ob 7. uri v delovni enoti Ribnica, ob 9. uri v del. enoti Ribnica
—	obrat Dolenja vas, ob 10. uri v delovni enoti Sodražica ter ob 13. uri v delovni enoti Loški potok.
Na licitaciji lahko sodelujejo predstavniki družbenega in zasebnega sektorja. Kupci morajo pred začetkom licitacije položiti kavcijo v višini 10% izklicne cene. Neuspelim kupcem bomo kavcijo po dražbi vrnila.
Stroje si lahko ogledate, na kraju samem v posameznih delovnih enotah vsak dan od 6.—14. ure, razen sobote in nedelje.
RADIO LJUBLJANA
■ ■ • -•,<* • -
EMO-5 A M I
EMO
TELEVIZIJSKI
SPORED
9.00
9.20
9.30
10.00
10.50
10.55
12.00
15.15
15.45 16.05
17.00
17.15
18.00
19.45 20.00 20.30
20.35
21.20
21.35 22.00
NEDELJA, 13. APRILA
Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd)
Poročila (Ljubljana) Promenadni koncert godbe Ljudske milice (Ljubljana) Kmetijska oddaja (Beograd) Propagandna oddaja (Ljub.) Otroška matineja: Anderseno va pravljica, Primožev dnevnik, Filmska burleska (Lj) Poročila (Ljubljana)
Šahovski komentar Braslava Rabarza (Zagreb)
TV kažipot (Ljubljana)
Vinko Trinkaus: Zrušek — TV drama (Ljubljana) Poročila (Ljubljana)
Posnetek kolesarske dirke Pariš — Roubabc (Zagreb) Dobrodošel tujec — ameriški film (Ljubljana)
Cikcak (Ljubljana)
TV dnevnik (Ljubljana)
3-2-1 (Ljubljana) Humoristična oddaja (Beograd)
Videofon (Zagreb)
Športni pregled (JRT) Poročila (Ljubljana)
PONEDELJEK, 14. APRILA
9.35	TV v šoli (Zagreb)
li	ivn I^u56ina (Zagreb)
00 Osnove splošne izobrazbe
U ar i3®0«™«!)
J 45 TV v Soli — ponovitev (Zg) J5.40 Ruščina (Zagreb) jUO Angleščina (Beograd)
6	45 Madžarski TV pregled (do
17.00)	(Beograd)
*7.35 Tiktak:	Nahodno	strašilo,
Mačka s očali (Ljubljana) «•00 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.25	Propagandna medigra (Lj)
18.30 Skrivnosti rakave celice — zdravstvena oddaja (Lj)
18:50 Godala v ritmu — I (Lj)
19.20 Znanost in ml (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 Mihail Sebastjan:	Zvezda brez imena — drama TV Beograd (Ljubljana)
. . . Glasbena dela Sorkočeviča (Ljubljana)
.. . Ponovitev francoščine in poročila (Ljubljana)
TOREK, 15. APRILA
9.35	TV v šoli (Zagreb)
10.30 Angleščina (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd)
14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg)
15.40 Angleščina (Zagreb)
16.10	Francoščina (do 16.40) (Bgd)
17.45 Risanka (Ljubljana)
18.00 Riki — otroški iilm (Zagreb)
18.20 Po sledeh napredka (LJ)
18.40 Novosti iz studia 14 (Lj)
19.05	Obiščite z nami Firenze (LJ)
19.50	Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 Pingvin — poljski celovečerni film (Ljubljana)
22.15 Ples skozi svet (Ljubljana)
22.45 Poročila (Ljubljana)
SREDA, 16. APRILA
0.35 TV t šoli (Zagreb)
17.15 Madžarski TV pregled (do 17.30) (Beograd)
17.45 Oddaja za otroke (Beograd)
18.30 Francoščina (Ljubljana)
Trajnogoreča peč '
(5000 kcal/h)
EM£L5
SVEŽA TOPLOTA BREZ VONJA PO PREMOGU
VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6 00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
■ PETEK, 11. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za p^je goste. 12.30 Kmetijski nasve-m — Marjeta Pavlica: Organizacija odkupa in cene za klavno avino. 12.40 Čez polja in potoke
13.30	Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in poe-“avljajo. 15.25 Glasbeni intermez-??■ 15.45 Turistična oddaja. 16.00 vsak dan za vas. 17.15 Koncert Po željah poslušalcev. 19.00 Lahko Boč. otroci! 19.15 Minute s pevko Jožico Svete. 20.00 Komorni zbor RTV Ljubljana p. r. Lojzeta Le-
20.30	Dobimo »e ob isti 011 • 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
■ SOBOTA, 12. aprila:	8.06 Glasbena matineja. 8.55 Radijska ■ola za nižjo stopnjo (ponovitev) ~ Moj sosed Franček. 9.25 »Cez raavnike zelene«. 10.15 Pri vas do-“»• 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme-“Jski nasveti — Inž. Albin Stritar: "iprava in oskrbovanje trat, zelene in športnih Igrišč. 12.40 Narodne iz Slavonije s pevko Gtto furman. 13.-0 Priporočajo vam ... ”■05 Glasbena pravljica. 15.40 Naš Podlistek — J. Djonovič: Zgodba v ^jroenetn. 16.00 Vsak dan za vas.
17.05	Gremo v kino. 18.50 S knjiž-°®8a trga. 19.00 Lahko noč, otrobi- 19.15 Minute z ansamblom Mine Dovžana. 20.00 Spoznavajmo
ta domovino. 22.15 Oddaja za iaseljenoe.
■ NEDELJA, 13. APRILA: 6.00 rf-00 Dobro Jutro! 8.05 Radijska ^a za otroke — Milivoj Mato “p01 »Trata na koncu ulice«. 9.05 wečanje v studiu 14. 10.00 Se po-
tovariši,. . . Marijan Kri-Petindvajset let partizanske P®*ii. 10 JO Pesmi borbe in dela
•45 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo — vmes ob 11.00 Po-rpčila — Turistični napotki za goste. 11.50 Pogovor s po-
slušalci. 13.15 Zabavna glasba Z novimi ansambli domačih viž.
14.30	Humoreska tega tedna — N. Levy: Cedricov boter. 15.05 Operni koncert. 15.50 Radijska igra — Peter Karvaš: »Sedem prič«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice s ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 »V nedeljo zvečer«.
22.15	Serenada! večer.
■	PONEDELJEK, 14. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 10.16 Pri ras doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki m tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — kit. Zvone
KMETOVALCI!
Vabimo vas, da nas obiščite na spomladanskem Gorenjskem sejmu v Kranju od 12. do 22. aprila 1969.
Ugoden nakup kmetijskih strojev na kredit.
Priporoča se kmetijska zadruga SLOGA, Kranj.
Miklič: Načrt aktivnosti Ljudske tehnike v kmetijstvu v letu 1969.
12.40	Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . .
14.35	Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo. 15.20 Glasbeni in ter-mezBO. 16.00 Vsak dan za vas.
18.15	»Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. 22.15 Za ljubitelje jazza.
■	TOREK, 15. APRILA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Kristina Brenkova. 9.25 »Morda vam bo
všeč«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Janez Verbič:	Krmljenje
krav spomladi. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . .. 15.20 Glasbeni in term ez-zo. 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Tatjano Gros 20.00 Radijska igra — Mi-chel Suffran: »Mala nočna glasba«. 21.15 Deset pevcev — deset melodij. 22.15 Skupni program JRT — studio Sarajevo.
■ SREDA, 16. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz glasbenih šol. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki sa tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Ekonomika. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.40 Naš podlistek — H. Fallade: Hopsa— hopsa, kje si? 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi In vam
18.40	Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice z ansamblom Avsenik. 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov Jama. 23.05 Literarni nokturno — Oskar Davičo: Pesmi
■ ČETRTEK, 17. APRILA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska Sola za višjo stopnjo (ponovitev)
—	Ivan Tavčar. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Franjo Janežič: Dosedanje raziskave krompirjevega raka v Jugoslaviji. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam . . .
14.05	»Mladina poje«. 14.45 »Mehurčki«. 15.20 Glasbeni intermez-zo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Antonom Ingoličem. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Komorna ura sodobne ameriške glasbe
Smeh stoletij
Angleški feldmaršal Montgomery, Jci je imel zelo nečitljivo pisavo, je obiskal »Dvorano afriških spominov« v londonskem muzeju. Nenadoma je obstal in strogo vprašal muzejskega uradnika:
»Kako pa je prišel ta list semkaj?«
»Sir, to je vendar vaš načrt napada na Tobruk!«
»Smešno! Kakšen načrt neki! To je pismo moji ženi, ne pa načrt napada.«
*
K pariškemu profesorju Henriju Mondoru pride izredno klepetava ženska. mu zgovorno potoži, kaj vse jo boli. Na koncu pravi.
»Vse moje težave so posledica preobremenjenosti«
Profesor odgovori:
»Nedvomno, gospa. Kar pokažite svoj jezik!«
XXX
Vsestranski umetnik, ki so ga sprejeli tudi med 9nesmrtnike«, člane francoske akademije, ima slab spomin, pa tudi raztresen je včasih. Lepega dne se je spomnil, da ima neki njegov nečak rojstni dan pa je stopil v trgovino, kupil prisrčnega medvedka in ga poslal na nečakov naslov. Teden dni nato le prejel naslednje pismo
»Hvala za medvedka, striček, hkrati pa ti z ve_ seljem sporočam, da sem prav na svoj letošnji rojstni dan napredoval v polkovnika.«
18.45 Velika pustolovščina — serijski film (Ljubljana)
19.15	Zvezdni trenutki — zabavno glasbena oddaja (Sarajevo)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00	TV dnevnik (Ljubljana)
20.30	3-2-1 (Ljubljana)
20.35 Niti našega življenja — mladinsko tekmovanje (Lj)
21.35 Ekran na ekranu (Zagreb)
22.35 Poročila (Ljubljana!
ČETRTEK, 17. APRILA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
10.30 Nemščina (Zagreb)
11.00 Angleščina (Beograd)
14.45 TV v šoli — ponovitev (Zgb)
15.40 Nemščina — ponovitev (Zgb)
16.10 Osnove splošne Izobrazbe (do 16.40) (Beograd)
17.45 Pionirski TV dnevnik (Lj)
18.15 Naši zbori — ženski, moški in mešani zbor France Prešeren iz Kranja (Ljubljana)
18.45 Turobna jesen — dramska nadaljevanka TV Zagreb (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 Aleksander Marodič: Carinik
—	I. zgodba iz serije Mali oglasi (Ljubljana)
21.05	Kulturne diagonale (LJ)
21.50 Wojeck — serijski film (LJ)
22.40 Poročila (Ljubljana)
¥ ,
PETEK, 18. APRILA
9.35 TV v šoli (Zagreb)
11.00 Francoščina (Beograd)
14.45 TV v šoli — ponovitev (Zgb)
16.10 Osnove splošne izobrazbe (Beograd)
16.45 Madžarski TV pregled (do
17.00)	(Beograd)
17.50 Skrivnostna jama — Švedski otroški film (Ljubljana)
18.15 Diapazon — glasbena oddaja (Beograd)
19.00 Svet na zaslonu: Azija (LJ)
19.50 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 Umor v pariški četrti — francoski celovečerni film (Ljubljana)
22.15 Veš, vem — posnetek quiza Zgb in Bgd (Ljubljana)
23.45 Poročila (Ljubljana)
SOBOTA, 19. APRILA
9.35	TV v Soli (Zagreb) 1
16.45 Po domače s ansamblom Toneta Kmetca (Ljubljana)
17.15 Mladinska igra (Zagreb)
18.15 Jugoslovanska revolucija (Ljubljana)
18.45 Pet minut za boljši Jezik (Ljubljana)
18.50 Cikcak (Ljubljana)
19.00 50 let partije — prenos sbo-r ovan j a (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30	3-2-1 (Ljubljana)
20.35	Slager sezone — prenos (Sarajevo)
21.55 Rezervirano n smeh (LJ)
22.10	Maščevalci — serijski film (Ljubljana)
23.05	TV kažipot (Ljubljana)
23.25	Slager sezone — nadaljevanje (Sarajevo)
23.50 Napoved sporeda (Ljubljana)
PO SLEDI GORENJA
Vaša priložnost Brez odlašanja sledite izdelkom Gorenja. Sodelujte v tej'nagradni igri. Pošljite na naslov tovarne razglednico svojega kraja. Na razglednico napišite poleg svojega naslova številko garancijskega lista izdelka Gorenje, ki ga imate. Če izdelka nimate, pa četudi ga ne nameravate kupiti, pošljite samo razglednico s svojim naslovom na »GORENJE« Tovarna gospodinjske opreme VELENJE (PO SLEDI GORENJA)
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60000 izvodov!
V	TEM TEDNU VAS ZANIMA
tedensK6ledat?
Petek, 11. aprila — Filip Sobota, 12. aprila — Lazar Nedelja, 13. aprila — Ida Ponedeljek, 14. aprila — Valerija Torek, 15. aprila — Helena Sreda, 16. aprila — Božislava Četrtek, 17. aprila — Rudolf
BREŽICE:
11. in 12. 4. franc. barv. «m AVANTURISTI.
13. in 14. 4. angl. barr. CHm MOST NA REKI KWAI.
15. in 16. 4. amer. barv. fUm 2GECKAJ ME.
ČRNOMELJ:
12. 4. amer. barv. film DESE7T ZAPOVEDI — I. del.
13. in 14. 4. amer. barv. film DESET ZAPOVEDI — H. ded.
15. in 16. 4. amer. fttm STEZE SLAVE.
16. in 17. 4. amer. barv. fittm NENAVADNA KRAJA.
KOČEVJE — »JADRAN«:
11. do 13. 4. angl. barv. fiHm NESREČA.
14. in 15. 4. franc. barv. film DVE KARTI ZA MEHIKO.
16. 4. amer. barv. film DOLINA LUTK.
17. 4. amer. barv. Hrta IZOB CENEC PRERUE.
KOSTANJEVICA:
13. 4. barv. komad. KAKO UKRADEŠ MILIJON DOLARJEV. 16. 4. amer.-grški film FEDRA
METLIKA: od 11. do 13. 4. ameriSki barvni film »Sedmerica jezdi v pekelt. Od 11 do 13. 4 ameriški barvni ftvm »Preplah prt Fireckreeku*.
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM KV mizarskega pomočnika za pohištvena dela. Samsko stanovanje in hrana preskrbljena. Mizarstvo Dermastija, Ljubljana, Kamnogoriška 8.
MIZARSKI POMOČNIK dobi stal no dobro službo, stanovanje in hrano pri Pohištvu Kurnik, Sev. ni ca.
V SLUŽBO SPREJMEM mlado kmečko dekle. Ogrevana sobica preskrbljena. Tone Šebenik, Car-gova 2, Ljubljana.
IŠČEM lošteno samostojno gospo, dinjsko pomočnico k dvema odraslima osebama. Plača dobra, po dogovoru. Sodobni gospodinj, ski pripomočki. Naslov: Gregorič, Ljubljana, Jamova cesta 10 — Mirje.
SPREJMEM takoj gospodinjsko pomočnico. Lahko je začetnica. Dr Branko Kratofil, Ljubljana. Sarkova 30.
ISCEM gospodinjsko pomočnico k 4-članski družini v Nemčiji. Plača po dogovoru. Franc Hočevar, Stadl 3572, Allendorf, Dresdener-str. 49 Deutschland.
OBRTNIK išče dva kvalificirana zidarja in delavca. Naslov v upravi lista (610/69).
MIZARSKEGA POMOČNIKA, samostojnega za pohištvena dela ali delo na strojih, sprejmem. Samsko stanovanje brezplačno. Bolj veščim možnost zaslužim z nekaj nadurami do 160.000 Sdin mesečno. Delavnica Je v Ljubljani. Ponudbe pod »Novejša strojna oprema«.
ISCEM dekle z dokončano osemletko, ki ima veselje do gostilne vseh prij<adajočih del. Gostilna Lovše, Šmartno 5, Ljubljana.
4-CLANSKA DRU2INA v Novem
mestu sprejme gospodinjsko pomočnico za pomoč pri gospodinjstvu in čuvanje petletnega otroka za ves dan ali poldnevno. Lastna soba. Naslov v upravi lista (605/69)
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme 3. članska odrasla družina. Inž. PauLuša, Bled. Ribenska 9.
STANOVANJA
UPOKOJENCA iščeta stanovanje v bližini Novega mesta ali na deželi. Naslov v upravi lista —
(615/69).
KOMFORTNO trosobno stanovanje (110 m3) zamenjam v Črnomlju za enako v Novem mestu. Primemo tudi za poslovne prostore. Ponudbe pod »Maj«.
ISCEM sobo in kuhinjo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (604/69).
OSEBNA UPOKOJENKA, sama, miina, poštena, iščem stanovanje. PohiStvo imam. Dobro plačam in bi še pomagala kuhati ali pa na vrtu. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Razumeli ae bomo«
MOTORNA VOZILA
FORD TAUNUS 12 M, letnik 1966, v odličnem stanju, ugodno prodam zaradi nakupa stanovanja Informacije t upravi Dolenjski ga lista ali v popoldanskem času na tel. štev. 068.21517.
POCENI PRODAM dobro ohranjen moped T-12. Anton Ban, Ragov. ska 7, Novo mesto.
UGODNO, PRODAM fiat 1300, dobro ohranjen. Inž. Mcnein. Me. stne njive 10, Novo mesto, tel. štev. 21-696.
PRODAM motor DKW 35o ccm 1 1958, ▼ odličnem stan hi. Fnmc-kar Jerman, Kot pri Semiču 3, Semič.
PIJ?rDj^1 1Val0 raby« motor Max 175. Kam Vaupotič, Jerebova 20 Novo mesto.
PRODAM
PO UGODNI CENI prodam nov električni štedilnik in hladilnik. Vzamem tudi ček. Naslov v u_ pravi lista.
PRODAM ah zamenjam za Fergu. sonov skoraj nov plug zetar. Jože Barborič, Gorenja vas 12, Smar. jeta.
PRODAM ženski šivalni stroj cikcak Veritas. Informacije pri Sta. ne tu Gorencu, Prešernov trg 4, Novo mesto.
PRODAM dva stroja nemške iade. lave za izdelovanje strešne ca. mentne opeke, z železnojeklenL mi modeli 23/38. Nahtigal, Mokronog.
UGODNO prodam ženski šivalni stroj Singer z okroglim čolnič, kom — pogretzljiv. Pungartnik, Zagrebška 14, I. nadstropje, desno.
PRODAM težjo železno blagajno. Naslov v upravi lista (636/69).
PRODAM enoosno traktorsko prikolico (nosilnost do 2 toni), pri-, kolico -za moped, dva težka komata 20 in 21 col z vso opremo, dva kšira m žrebico (staro dve leti) Jože Rupar, Goriška vas 7,
KOSILNICO, vprežno, plug št. 8 (sack) in dva navadna voza pro-dam. Franc Cvelbar, Gorenja vas, Smar jeta.
UGODNO PRODAM dvojne klavirske harmonike Hohner 120-basne. Franc S urla. Regerča vas 17, Novo mesto.
PRODAM malo rabljeno moško kolo Rog z dinamo, ogrodje peste lje, pralni stroj Riber s centrifugo (vodovod ni potreben). Naslov v upravi lista (602/69).
PRODAM HISO z gospodarskim poslopjem ter 10 hektarov zemlje in gozda. Vseljivo takoj. 7 km od Ljubljane. Lampret Jakob, Lukovica 20, p. Brezovica prt Ljubljani.
KUPIM
KUPIM originalne traktorske tro. delne brane. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan.
POSEST
TAKOJ PRODAM hdfio ■ vrtom v
Regerči vasi. Naslov v upravi 1L sta (647/69).
PRODAM lolovico enonadstropne hiže na lepem kraju t Zgornji Šiški — Ljubljana. Ponudbe pod »Vseljivo maja«.
PRODAM manjše posestvo (4 ha) z gospodarskim poslopjem ▼ Pod-borštu pri Šentjanžu. Cena 9.000 dinarjev. Naslov v upravi lista (631/69).
KUPIM zazidljivo parcelo ali na. dograjeno hišo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (629/69).
PRODAM HISO z nekaj zemlje, 30 minut od železniške i “ostaje Krško. Cvelbar, Vrbina 5, Krško.
PRODAM gradbeno p&roeto v BršH. nu Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista (625/69).
PRODAM gospodarsko posestvo, hiSo. poslopje in 23 ha nemi Je, skupaj ali po parcelah, ter nekaj premičnine, fiskalnico za sadje. Slamoreznico, štedilnik in ostalo drobnarijo — licitacija na kraju samem 20. aprila 1969 ob 13. uri Franc Rus. Rapljevo 23, Struge na Polen Iškem.
PRODAM PARCELO na Vidmu — Poliča, 825 m2. Naslov v uredništvu lista (632/69).
KR'
NE
16. in 17. 4 francoski film »De-a markacijska črta«.
MIRNA:
12. in 13. 4. Špan. barv. film KRVAVI KAPETAN.
16. in 17. 4. amer. film BOEING — BOEING.
MOKRONOG:
12. in 13. 4. franc, film LJUBEZENSKA KLETKA.
NOVO MESTO: od 11. do 14. 4. sovjetski barv-film VOJNA IN MIR — II. del. Od 15. do 17. 4. amer. barv. film HLADNOROKI KAZNJENEC.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO: od 11. do IS. 4. amer. barv. film KROGLA ZA ZLOČINCA.
Od 14. do 24. 4. domači film OD MONARHIJE DO REPUBLIKE. (Film je v počastitev 50-letnice ZKJ).
NOVO MESTO — DOM JLA: od 10. do 13. 4. amer. bilm SLAVNI DEČKI.
13. in 14. 4. amer. film PRIŠLI SO V KORDURO.
RIBNICA:
12. in 13. 4. jugosl. fikn NEVIDNI BATALJON.
SEVNICA:
12. in 13. 4. Špan.-franc, film DAMA IZ BEJRUTA.
16. 4. amer. £ilm TIGRICA. SODRAŽICA:
12. in 13. 4. nem. film LABIRINT SMRTI.
TREBNJE:
12. in 13. 4. ital. barv. westem , film PRELUKNJANI DOLAR.
SSSS5M
Ob nenadni in vse prezgodnji izgubi našega dragega moža, očeta, strica in starega očeta
NIKOLE FRLANA
iz Vivodinc
se toplo zahvaljujemo za izraženo sočutje, vence in cvetje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Iskrena zahvala tudi Jožetu Fur. janiču za poslovilne besede pred pokojnikovim domom, kakor tudi godbi na pihala iz Metlike in gospodu župniku Vsem, ki ste nam ob fej težki izgubi stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti — prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Ana, sinovi Nikola, Zlatko in Jože z druži* nami, hčerke Katica. Štefka, Zlata in Mar"*;a z družinami ter drugo sorodstvo
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta
MARTINA UNETIČA
z Vinjega vrha 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem ter
rBeh(uL
arodmkotn za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje tet vsem, ki so ga ▼ tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvala dr. Sikovcu za lajšanje bolečin, gospodu župniku za spremstvo in ganljive besede, cerkovniku Hribarju za trud, posebno pa sosedom Kodričevim, CJnetičevim in Kuharjevi iz Šutne. Žalujoča žena, otroci GustelJ, Vinko, Rajko, Mici, Ivanka, Albina, Angela, Stanko, Jožica i družinami in drugo so* rocLstvo Vinji vrh, 2. 4. 1969
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame in sestre
JOŽEFE HOČEVAR
iz Brezovice pri Stopičah m iskreno zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega, pljučnega in kirurškega oddelka novomeške bolnice ter dr. Oblaku. Zahvaljujemo se kolektivu Gozdnega gospodarstva Novo mesto tar vsem, ki so Jo v tako velikem številu spremili do njenega preranega groba. Posebna zahvala stopiškermi gospodu župniku za poslovilne besede in vsem daroval-_ cem cvetja.
Žalujoči: otroci, brat hi sestre t družinami
Ob prerani izgubi našega moža, očeta ter starega očeta
FRANCA HODNIKA
iz Sel pri Beli cerkvi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovala vence ter nam izrekli 60žalje. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma SGP PioniT in tovarni zdravii Krka iz Novega mesta ter gasilcem iz Bele cerkve in Novega mesta za vso požrtvovalnost. Najlepša hvala za poslovilne besede gospodu župniku, predsedniku gasilskega društva Mirku Ajdniku, sosedu Jožetu Bobiču in pevcem za žalostinke.
Žalujoča žena Tončka ter sinovi in hčerka z družinami
Ob bridki izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta, starega očeta
HINKA PERCA
iz Otavi ce se zahvaljujem posebno Petkovi mami, sinu Francu, Janezu Puclu, Jožetu Petku iz Ograde, ker so mi prvi priskočili na pomoč. Zahvaljujem se nadalje vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za poklonjene vence in cvetje, za spremstvo na zadnji poti ter zdravnikom iz Ribnice, gospodu župniku iz Kočevja za pogrebni obred, gospodu župniku iz Stare cerkve in tovarišu za poslovilne besede ob odprtem gorbu.
Žalujoči:	žena	Pepi, brata
Polde, Stanki z družinami, sestra _ Štefka z družino, brat Martin in drugo sorodstvo
Namesto venca na grob pokojne, ga Franjota Malaska iz Novega mesta, poklanja Društvo upokojencev Novo mesto zvezd slepih 100 dinarjev. Za prejeti znesek iskrena hva!a.
Zveza slepih Novo mesto
RAZNO
PRODAM seno In nemSko deteljo. Franc Hegler, Rapljevo 2 a, Struge na Dolenjskem.
ZAPRTJE Je zelo zoprna nadlega,
ki vam povzroča bolečine, hkrati, pa tudi celo vrsto nevarnih bo. lezni. Najučinkovitejše naravno sredstvom Je voda DONAT vrelca. Zahtevajte jo v svoji trgovini, te pa jo dobe v Novem mestu pri HMELJNIKU — telefon 21-129, STANDARDU (MERCATORJU) — tel. 21-158 in DOLENJKI — tel. 21.440.
POROČNI PRSTAN, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo vas in vašo družico vse življenje spominjal na sklenitev zakonske zveze in hkrati lepo krasil vašo roko.
2. aprila je kolektiv tovarne pletenin RAŠICA iz Gameljn povabil naše skakalce, ki so sodelovali na poletih v Planici, na ogled tovarne in kratek razgovor. Ob tej priložnosti je kolektiv vse skakalce obdaril s svojimi izdelki. RAŠICA že dlje časa nudi skakalcem in drugim športnikom svoje izdelke za nastope. Na sliki: na sprejemu so športnikom pripeli nageljne
(Foto: iVL Vesel)
Smrtna nesreča kolesarja
V ponedeljek, 7. marca avečer, je vojaški tovornjak v Kanižarici povozil 55-1 etne-ga kolesarja Jurija Mravinca iz Omamlja. Kolesar je umrl ▼ novomeški bolnišnici.
Ribnica: 44.000 din škode, potniki v bolnišnici
4. aprila dopoldne se je peljal Vlado Izdojbič iz Ljubljane proti Zagrebu z osebnim avtomobilom nemške registracije Prt Ribnici Je na njivi opazil avtobus, zato Je zmanjšal hitrost. Branko Maleše-vič se Je pripeljal za njim s osebnim avtomobilom in zavrl. Takoj nato je z avtomobilom švicarske registracije pridrvel Dušan 2eljković. Treščil je v Maleševi-čevo vozilo in ga potisnil v Ia-dojtičev avtomobil. Potniki v Zeljkovičevem vozilu 90 biH ranjeni in so jih odpeljali v bolnišnico. Škodo so ocenili na 44.000 din.
Vahta: nesreča na snegu
Valter Pisec iz Mlinchna se Je 4. aprila peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti. Metliki. Od Vah te navzdol ga je začelo na zasneženi cesti zanašati. Zadel je v sikale in obstal, obrnjen čee cesto. Z metliške strani se je s fičkom pripeljal Ljubljančan Luka Kudra, ustavil voailo oto desni strani in hotel ponesrečencu pomagati. Iz Novega mesta se je na Vah to pripeljal z osebnim avtomobilom Avgust Blatnik. Ko je zaviral, ga je zaneslo v Kudrov avtomobil škodo so ocenili na 8.500 din.
Gorjanci: večkrat se je prevrnil
4. aprila zjutraj se je na Gorjancih večkrat prevrnil z osebnim
avtomobilom Peter Skende. Namenjen	Ja bil v	Metliko.	Na	zasneženi	cesti je	zavrl, pa ga	J*
zaneslo Škode ja bilo za 4.000 din.
Gradac: z avtom v ograjo
Dragan Kosovič Iz Loke pri Črnomlju se je peljal 6. aprila zjutraj z	osebnim	avtomobilom	r
Gradac. Pri hiši št. 59 je zapeljal na neutrjeno bankino, nato pa zaivll na tevo stran, kjer Je zadei odbojno	ograjo.	laže se	je	po-
škodoval Kosovičerv sopotnik Anton Prhne. Škodo ao ocenili n» 5.000 din.
žužernberk: motorist padel
4. aprila zvečer se je Ladislav Lavrič iz Stavče v*si peljal z motorjem z Dvora proti 2užamberku. Pred Žužemberkom Ja padel in s» poškodoval po obrazu. OdpfeljaJI so ga v novomeško bolnišnico.
Jurka vas: mopedist podrl dva pešca
1. aprila zvečer je mopedist Avgust Klobučar iz Regerče vasi pri Jurki vasi podrl ffT-tetnega Martina Zorana in 33-letnega Franca Zorana iz Prapreč pri Straži. Padel je tudi mopedist. Zoran in Klobučar sta bila ranjena in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. Mopedistu so vzeli tudi kri, ker so sumili, da je pil.
BVESTILAI
Objava splošne bolnišnice v Novem mestu
Splošna bolnica Novo mesi« bo
v ponedeljek, 14. aprila 1969, oddala košnjo trave v r«xkih in rab. Ijeno opremo: postelje, pomivalna korita in drugo. — Prodaja trave ob 9. uri, opreme pa ob 10. uri. uri.
Cenik mafih oglasov
CENIK: vsak oglas do deset besed — 10 Ndin, vsaka nadaljnja beseda 1 Ndin Za na-' slov v upravi lista: pribitek 1 Ndin Za oglase s ponudbo na upravo lista pod geslom: pribitek 3 Ndin
Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo fTi vseh malih oglasih, čestitkah, preklicih ln podobnih objavah 20 odstotkov ropusta, pri zahvalah ;n osmrtnicah 50 odstotkov popusta, vsi tisti, ki z oglasom Iščejo s’užbo. pa 40 odstotkov popusta!
VABIMO na p!e6, ki je vsako nedeljo v gostilni Bela cerkev. 13. aprila bodo igrali Veseli muzikantje. Vabljeni!
APRILSKO VREME V PREGOVORIH
če sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh. — Ce je na Siksta polje zeleno, bo letina dobra in zrnje kleno. — če je na Jurjevo sončno, toplo, trta bogato rodila bo. — če Jurij toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri. — Če na Marka bliska, grmi, slane, pozebe se bati več ni.
LUNINE MENE:
9. 4. $ ob 14.58 16. 4. © ob 19.16 24. 4. ) ob 20.45
Dragemu sinu Stanku Levičarju,
ki služi vojaški rok v Titogradu, želijo za 19. rojstni dan vse najboljše ter srečno vrnitev mama, stara mama in drugi domači.
Ivan Sobar, Podmilščaltova 30 a. Ljubljana, prepovedujem delanje škode po mojem vrtu pred vikendom v Dol. Toplicah, posebno stanovalcem — uslužbencem Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki stanujejo v bloku ob moji parceli. Kdor tega ne bo upošteval, ga bona sodno preganjal.
Tončka Zupančič, Gradac 47, prepovedujem j-ašo kokoši in rac, last Reze Stampohar, po mojem vrtu ln njivah. Ce prepovedi ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjala.
Jože Globevnik, Škocjan 5, in Janez Kralfl, Dobruška vas, prepo. vedujeva pašo kokoši in živine na travniku pri studencu v Dobruški vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala
Marica Zajc, Laze 16. Uršna sela. prepovedujem vožnjo, hojo ln pašo živine ter kokoši po mojih parcelah. Kdor prepovedi ne bo upo®*-val, ga bom sodno preganjala.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI; občinske konleren ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metli ka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR Tone Gošmk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl. Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado van, Jože Prunc, Jožica Teppey ln Ivan Zoran Teh nlčnj urednik: Marjan Moškon
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 62.50 novih dinarjev (6.260 Sdin) oz 5 ameriških dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti 5 ameriških dolarjev — Tekoči račun pn podr SDK v Novem mestu. 521-H-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA VE- Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov tn fotografij ne vračamo — Tiska ČP »Delo« v Ljubljani
M