Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 (Id., za pol leta 8 (ld.„ za četrt leta 1 (Id., xa j«d«it mesec 1 (ld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za cel« leto 12 (ld., sa pol leta 6 (Id., za četrt leta 3 (Id., ta jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. v»i na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Msroenino in oznanila (inserate) »sprejema upravnlitvo in ekspedielja v „Jiatol. TIskarni", Vodnikove ullee it. 2. Rok4%)si »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniiklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vtiak dan, izvzeraši nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne. t&tev. 2S4L. V Ljubljani, v sredo 4. novembra 1896. Letnil* XXIV. Kršč. socijalizem in naprednjaki. Danes praznuje svoj god mož, kateri ima brez dvojbe velikanskih zaslug za razvoj in razširjenje krščansko-socijalne ideje na Dunaju — dr. Karol Lueger. Iu ne samo na Dunaju, tudi drugod po načej širnej Avstriji pridobil je ta mož s plamtečo svojo zgovornostjo, z navdušeno svojo besedo nešte-vilnih pristašev tej ideji. Ne bomo tu razpravljali o tem, koliko hvale moramo vedeti baš temu možu za preobrat javnega mnenja v Avstriji, ki je bilo še pred par desetletji tako sovražno vsakemu pojavu verskega katoliškega gibanja. Tudi ne bomo govorili o njegovih nedvoj-benih zaslugah glede obrtnih in delavskih naših zakonov. Osebne poštenosti mu niti najstrastnejši ne-prijatelji niso mogli in ne morejo odrekati, kakor tudi niso mogli in ne morejo tajiti njegove izredne nadarjenosti. Ako je mogoče lani iz strankarsko-političnib razlogov malo preveč ljubeznivo gledal nemške na-cijonalce, je kmaiu uvidel to napako, in danes vidimo ga v srditem boju z njimi. Neposredno si je z razširjanjem krščansko-so-cijalnih idej tudi pridobil zaslug za probujo teh idej med Slovenci, idej, katere so v kmetski in delavski organizaciji že obrodile toliko lepih sadov pri nas. Tudi Slovenci katoliškega mišljenja se torej iskreno lahko pridružimo onim nebrojnim čestilcem tega moža, ki mu danes čestitajo k imendanu. Slovenci katoliškega mišljenja smo rekli, kajti naši naprednjaki napadali so vedno strastno dr. Lue-gerja in krščansko socijalne ideje. Samo tačas, kadar mislijo zasejati razpcr v naše vrste, zlorabljajo naprednjaki ime krščanskega soci-jalizma. Tako je „Slov. Narod" kmalu po zadnji držav-nozborski volitvi nekaj skrivnostno pripovedoval o tistem krščansko-socijalnem gibanju pri nas, kakorš-nega bi on rad videl, in pristavil hinavsko: „Kaj se res že tudi pri nas začenja daniti ?" Da bi pa svojih vernih ovčic ne pustil predolgo v strašnih dvomih o svojem pravcato liberalnem prepričanju, priobčil jim je v vspodbudno berilo prav danes teden članek: Klerikalizem in pravica. Zaganja se tu uprav fanatično v krščanske so-cijaliste radi njihovega krščanstva. Klasično nevednost piščevo kaže koj prvi stavek: „Na Dunaju se je pred nekaterimi leti porodil krščanski socijalizem."--- Tako začenja političen dnevnik članek o krščanskem socijalizmu ! Časnikarskih gourmandov gotovo ne išče in ne more iskati „Slovenski Narod" med svojimi bralci, toda to še časnikarski ovsenjak ni, kar jim podaja v tem stavku. Ako bi se proti taki lapidarni neumnosti tudi sklicevali na Kettelerja in druge, ki so pred mnogimi desetletji že širili krščanski socijalizem osobito v Nemcih, — zaman bi bilo to pri „Narodovem" humoristu. Možu je vse prav, da le more malo vščipniti klerikalce. Zlorablja članek iz „Reichspost", kjer se je, po tega lista lastni izjavi, pokazati hotel brutalni način sedanjega političnega bojevanja. „Narod" pa hoče iz tega članka dokazati, da se sedanji krščanski socijalisti, ki so le skriti klerikalci (grozno!), v boju ravnajo po načelu: Namen posvečuje sredstva. Naposled postane „Narod" pobožen. Oči zavija proti nebu, kakor bi on rekel, sklepa roki in gin- ljivo nam pripoveduje, da moramo ljubiti tudi sovražnika. To govori tisti „Narod", ki životari le še ob pripovedovanju izmišljenih škandalčkov, v čegar predalih pod in nad črto se na nečuvene načine blatijo politični nasprotniki, pa tudi drugi, brez razlike oseb I Potem pa pravi s starim kulturnim boriteljem Viljem Buschom: Jedoeh kommt Jemand her und ssgt Und spricht, ich sei nicht frumm, Das nebni' ich krumm ! Samo da nima „Narod" humorja tega moža V včerajšnjem „Narodu" piše celo nek razumnik iz Zagorja, da je spoštovanje škofovske avtoritete popolnoma proti krščansko-socijalnem programu!! Naposled pa se je tudi včeraj zatekel „Narod" k soci-jologu Gabrščeku ter ponatisnil konfuzen članek „Soče" o krščanskem socijalizmu, kateri članek s tem ničesar ne pridobi, da ga imenuje „Narod" zanimivega. ' Tudi tukaj očitajo ti tavezniki kranjskih nemških liberalcev - ljudje, ki so pripomogli tej drugod povsodi pojemsjoči nemško - liberalni stranki na Kranjskem do gospodstva v deželi — krščanskim socijalistom, da podpirajo nemške nacijonalce. Naprednim gospodom treba vedno vleči krinko raz obraz. Toda kaj pravimo krinko! Tudi krinka ima vsaj malo umetnega na sebi. Clanček pa, ki smo ga ravnokar omenili, je tako strahovito okoren, da tistemu, ki se mu je morebiti vsedel na lima-nice, ni pomagati. Navzlic temu pa pričakujemo še več takih člankov od „Slov. Naroda", dasi smo ga že čestokrat svarili prav nesebično. LISTEK Južna Afrika. Spisal P. Emanuel Drevenšek. (Dalje.) XV. Dvajset let po grozoviti smrti misijonarja Sil-veire vkrcalo se je v Lizboni 10 misijonarjev, da bi zopet po teh zapuščenih krajih razširjali sv. vero. Potovanje bilo je silno nesrečno, kajti že prve dni nastal je tak vihar, da je ladja izgubila jamboro in jadra. Le malo so popravili ladijo in z velikimi težavami ter mej vednimi viharji objadrali so predgorje Dobrega upanja. Se le ko so bili blizu Madagaskarja, nastal je ugoden veter in kmalu bi bila ladija v varnem pristanišču. „Ko smo se," tako pripoveduje Peter Martinez, jezuit, ki je bil na ladiji, „v tem upanju komaj podali na večer dne 20. avgusta k počitku, zadene ladija, ki je bila v najboljšem teku, na klečevino, katero je pokrivala voda, in je zato mornarji niso videli, in sicer s tako silo, da se je preklalo dno in je voda z velikim truščem pri-drla skozi odprtino. Kraj, kjer se je ta nesreča zgodila, bil je cel greben takih klečevin, katere so za časa plime v vodi, za časa oseke pa štrle nad njo. Skazalo se je pri tem, da je Bog vkljub svoji pravični jezi tudi usmiljeno z nami ravnal. Kajti, če bi valovi zagnali ladijo ob oseki ob pečevje, se nikdo ne bi bil zamogel rešiti. Gosta megla in tema pokrivala je morje iu zato tega nismo vedeli. Mej tem pa je začela ladija. katero so valovi vedno butali ob skale, razpadati in obup ljudij, katere je ta nezgoda izbudila iz sladkega spanja, je dosegel svojo najvišjo stopinjo. V temi niso se vedeli kam obrniti, in so lazili po ladijinih prostorih sem ter tja in so iskali, koder bi se mogli trdno oprijeti. Mi duhovniki smo jim neprestano klicali, naj se priporočijo milosti Božji, naj spoznajo svoje grehe in se jih skesajo ter naj iščejo tolažbe v molitvi. Ker nismo zamogli vsacega posameznega spovedati, so se mnogi kar naglas obtoževali svojih največjih hudobij, drugi so prosili nebo in zemljo pomoči, zopet drugi ob-ljubovali so sveto življenje ali pa kaki cerkvi bogatih darov ter delali tudi druge obljube. V taki bedi napočilo je jutro in spoznali smo veliko svojo revo. Najprej smo skušali na skalnih grebeuih (nastopila je bila mej tem oseka) dobiti kak suh prostorček in se razgledati, pa druzega ni bilo videti ko zrak in vodo in pa podrtijo naše ladije ter dragoceno blago, katero smo bili naložili. Nikdo pa se sedaj ni zmenil za to bogastvo in v tem trenutku sem jasno uvidel, da je boljše človeku biti na suhem ubozemu, ko pa na morju bogatemu in da prav pogosto vsi zakladi ne morejo človeku ohraniti življenja. Dasi ni bilo nič upanja, da ostanemo pri življenju, ven- der je nekatere ljubezen do življenja zapeljala k nepremišljenim dejanjem. Nekateri so namreč zgrabili kako zlomljeno drevo ter skušali plavati na njem proti onem kraju, koder so menili, da je suha zemlja, drugi zopet so se privezali za deske, hloda ali pa tramove ter se prepustili valovom. Nič več nismo potem slišali o teh predrznežih in brez dvoma so lakote in žeje poginili, ali pa so jih požrli morski somi, katerih tu vse mrgoli in so sila požrešni. — Drugi, ki se niso prehiteli in so stvar bolj pametno pričeli, ušli so na razne načine pogubi. Pred vsem se je hotel poveljnik ladije prepričati, kakšna da je klečevina in je li kje kak suh prostor. Zasedel je torej z 18 možmi jedini čolnič, ki je še ostal, in se je peljal na okrog. Ker je bilo tu poizvedovanje brezuspešno, domenil se je z onimi, ki so ostali na klečevini, da se popelje v 60 milj oddaljeno portugalsko naselbino Sofalo in se potem povrne tudi po ostale. Ker so bili ti zadovoljni in so sprevideli, da ne morejo vsi hkrati v že tako slabi in poškodovani čolnič, so napravili mornarji iz jednega vesla nekako jamboro, počez so pritrdili še dva meča in na to razpeli neko rjuho, v katero se je bil slučajno nek mornar zavil, ter vse to povezali z navadnimi vrvicami. Nato so se priporočili guadelupiški Materi Božji na božjo pot in se zaobljubili k njej, spustili so se na morje in vkljub velikim valovom in vkljub pičli r.j, / r ., Da se razumemo! Naši bralci se gotovo spominjajo, kako krivično je napadel zadnji „Učiteljski tovariš" katoliško gibanje. Odgovorili smo mu jasno in brez nakitja — sebi v obrambo. Priznavali smo pa v članku, da imajo učitelji sedaj preslabe plače, grajali smo njihovo odvisnost od birokracije, poudarjali smo, da so poleg drugih dveh vzgojevalnih faktorjev — stari-šev in cerkve — samo učitelji upravičeni govoriti in odločevati v šolskih zadevah. In na vse to nam odgovarja zadnji „Uč. tov." tako-le: „Ponsasinorum." V zadnji številki našega lista smo odkrito in razločno povedali, kakošno si mislimo slovenski učitelji versko šolo (t). Vsakemu pametnemu človeku je ta izjava zadostovala, le „Slovencu" ni bila po volji; to je pokazal v članku pod zgornjim zaglavjem dne 21. vinotoka. V tem članku je „Slovenec" jasno pokazal, da mu je na tem, da dobi njegova stranka brezpogojno moč in vpliv čez ljudsko šolo in učitelje. V tem smislu piše „Slovenec" tudi v dopisu z dežele dne 24. vinotoka. Odkrito povemo, da toliko žaljunja našega stanu že dolgo nismočitali. Samo g o -spodaželjnost in ošabnost se šopiri v teh člankih, češ, mi jedini imamo prave nazore o šolstvu in učiteljstvu, mi jedini smo na pravem potu, mi jedini vemo, kaj je prav; kaj se silite naprej vi, revni učiteljčki, bedaki, osli itd. Tako se bere med vrstami teh sestavkov. Predbacuje se nam tudi ne-hvaležnost, češ, da ne spoznamo tega, kar so duhovniki storili za šolo in učiteljstvo. Bes je to, da so bili in so še duhovniki, ki so vedno nam naklonjeni, a to so pa bili in so drugi možje, kakor so pa gospodje, ki se dandanes zbirajo okoli „Slovenca". Ta stranka nam pa ne privošči ničesar, v tej stranki ne moremo slovenski učitelji iskati pomoči inre-šitve; ona je pod sedanjim vodstvom za nas mrtva stranka in kdorizmed nas bi jišenadalje n a m e ž i k o v a 1 t e r jikimalincincalza njo, ta se ne zaveda svojega važnega stanu in poklica, ta je izdajica slovenskega u č i -teljstva! --- „Slovenčeva" konfuzna izvajanja je „Slovenski Narod" dne 24. vinotoka krepko zavrnil ter se odločno potegnil za slovensko učiteljstvo in šolstvo. Zahvaljujemo ga na tej naklonjenosti in ga prosimo, kakor tudi vse druge nam naklonjene liste, da večkrat zastavijo svojo besedo in pero za nas. Sedaj pa vprašujemo svoje bralce: Ali je mogoča pametna beseda s takim listom! Kakor priden otrok teka za svojim „Slovenskim Narodom" v nesmislih in v taktiki. Srečno je bil pobral iž njega stalne puhlice o „gospodih, ki se dandanes zbirajo okoli (!) .Slovenca1", o „denuncijaciji" in o „konfuznih izvajanjih". In pred vsem niti ne vč, za kaj se gre. Ali smo v svojem članku le z jedno besedico žalili učiteljski stan? Ali je mar „Učiteljski tovariš" — stan in ali so njegove bedast6če krivda učiteljskega stanu ? Namestu, da bi nam ta list popravil krivico, ki nam jo je storil, pobira iznova kamenje neresnice in je meče v nas in v slovesnem patosu zaklinja učiteljstvo, naj pokaže hrbet naši stranki, in je s tem seveda vabi, naj se pridruži liberalnim „Narodovcem" hrani so prišli četrti dan do obrežja. Ker pa tega dela zemlje niso pozuali, niso si upali na suho, ampak so hoteli še dalje ob obrežju jadrati. Pa nov vihar jih je prisilil, da so pristali na pripravnem kraju. Ko so se mornarji podali iz čolna iskat pitne vode, da si silno žejo pogase, zapazila sta mornarja, ki sta ostala pri čolnu za stražo, Kafra, ki je veselo z rokama ploskal v znamenje, da noče nič slabega, in jima vrgel nekaj rib. Kmalu pa je prišlo kakih 200 divjakov, ki so sicer odložili lok in pušice v znamenje, da nič hudega ne nameravajo. Ko so pa videli, da so bolj močni ko Portugalci, poropali so čoln in veleli svojim ženam, naj odnesejo vse, kar je t čolnu. Eazrezali so tudi jadro in je med seboj razdelili, potem pa so neoborožene Portugalce popolnoma do nazega slekli. Ti pa niso izgubili poguma, ampak krepko so še hodili kake tri milje in prišli slednjič do neke reke, ob kateri so bile portugalske naselbine. Ker so hodili prav ob bregu morja, bi jih bila plima, ki se tu razširja čez oba bregova reke, saboj potegnila, da jih niso Kafri višje gori čez reko prepeljali. Kmalu so prišli do naselbine nekega portugalskega kupca, ki jim je dal obleke, ter jih po-krepčal z jedjo in pijačo, ter jih dal prepeljati v bližnjo portugalsko trdnjavo Luabanu. Poglejmo pa eedaj, kako se je med tem godilo onim na klečevini. (Dalj« sledi.) Tako postopanje zasluži pač drugačno zdravilo, nego samo „pons asinorum". S tem napisom smo bili po pravici osvetlili „Učit. tovariša" krivično in bedasto pisarijo, trdno preverjeni, da se veliko število slovenskih učiteljev ne sklada ž njo. Učiteljskemu stanu smo brez dvojbe s tem izkazali veliko uslugo, da smo odbili krivični napad, ki se ga je osmelil „Učit. tovariš" proti nam in kedor hoče trezno soditi, razvidi lahko iz članka, d> visoko cenimo šolo in učiteljski stan, da pa seveda ne maramo držati krivičnih klofut niti ud ,glasila slov. učit. društva' ne. Sieer pa nam „Tovarišev" odgovor »pričuje to, kar smo že davno vedeli. „U č. Tov." j e v „Slov. Naroda" službi in tisti gospodje učitelji, kateri se zbirajo krog njega, n e p o t fe bujejo že zdavnej nobenega poziv», naj seobrnejo od ,n a š e s t r a n k e', ker nikedar niso bili pri nji. Zato je „Tovarišev" patos v tem oziru smešen ! To, gospodje pri .Uč. Tov.', nas loči 1 Vi stojite pod vplivom „Narodovih" liberalnih fraz in tako se seveda ne moremo razumeti. Po našem prepričanju je „Slov. Narod" zastopnik pravcatega liberalizma in s tem najhujši nasprotnik ne nam, marveč našega naroda gmotni in duševni sreči in njegovemu napredku. Naš boj je boj za naše ljudstvo in ne za kako stranko. Tega pa vi nočete umevati in zato smo — narazen. Sedaj pa je skrajni čas, da zdravo misleči slovenski učitelji ustvarijo sebi zdravo in krepko organizacijo na krščanskem temelju. Dub, ki se širi tudi po „Uč. Tov." mej naše učitelje, je tisti, ki ga je označil nedavno neki gorenje avstrijski učitelj, rekoč: ,Nam najbližja stranka je s o e i j a 1 n a demokracija'. Prepričani smo, da imamo med bIov. učitelji še mnogo mož, ki imajo dovolj poguma, da se ustavijo temu duhu. Zberö naj se in samostojno združijo na krščanske vere načelih v svojo in svojega stanu obrambo. In tedaj se bodo lahko prepričali, da bodo imeli najboljše zagovornike svojih pravic in najtrdnejše zagotovilo prave slobode pri svojem delovanju v možeh, ki se borö pod katoliškim praporom. Državni zbor. Dunaj, 3. novembra. V današnji seji predloži finančni minister nekatera izvajanja k centralnemu obračunu za 1. 1893. Nadalje se predloži zbornici vladna predloga glede pristojbinskih olajšav za posojila češkega kraljestva in mesta Plzen. Nato se preberö došle peticije. Poljedelski minister grof Ledebur odgovarja na interpelacijo posl. dr. Dyk in tovarišev glede varovanja zemljiških parcel pred izstopanjem takozva-nega podstranskyga ribnika pri spodnjem Lotha. Posl. dr. Baernreither in tov. interpe-lujejo minist, predsednika kot voditelja notranjega ministerstva glede postopanja okr. glavarja klatov-skega, kateri je sklep okrajnega zastopstva v Nevru glede voljenja 50 gld. za nemški narodni fond, kot protizakonit sistiral. Nato se preide k dnevnemu redu. Prvi predmet posvetovanja je poročilo permanentnega, kazensko-pravnega odseka glede nujnega predloga posl. dr. Bareutberja o zakonu glede prostosti volitev. Poroča posl. dr. 2 a č e k. Kot poročevalec manjšine opominja posl. dr. Bareutber na ne-dvojben faktum, da je v obče priznana potreba, da se vpeljejo strožja določila za obvarovanje prostosti pri volitvah. Prvemu odborovemu poročevalcu dr. Kopp-u mora se sicer priznati, da je svoje poročilo prav v kratkem dokončal. Toda referent je zakonita določila, kakor jih je predlagal govornik, tako opilil, da so v sedanji obliki skoraj milejša od onih v kazenskem zakonu. Vzlasti paragraf o prisiljevanju v predlogu večine nima nobene vrednosti. Samo v eni točki je šel odbor dalje od predloga manjšine, to pa v § 2, kateri naj varuje osebo kandidata. Govornik meni, da je odbor tudi kazni prenizko nastavil, in izjavi, da bi prav rad podpiral tudi predlog, da naj se vzame za nekaj časa volilna pravica onemu, kateri je glede volitev kaj zakrivil. Govornik prosi, da naj se predlog minoritete sprejme kot podlaga specijalni debati. (Odobravanje.) Posl. Scheicher kot contra-govornik je prepričan, da čim strožja bode pričujoča postava, tem boljša in koristnejša bo. Govornik meni, da so kami, kakor jih normirata odborov in pa predlog manjšine, veliko premajhne, in poudarja, da bi bilo nujno potrebno, postavnim potom zabraniti tudi vsako vladno uplivanje na volitve. Govornik priporoča predlog manjšine. (Dobro 1) Posl. Peric začne v hrvaškem jeziku in nadaljujoč v nemškem jeziku svoj> govor poudarja nujno potrebo pričujočega zakona vzlasti v Dalmaciji, kjer je hrvaška stranka prava popolnoma brez vsakega varstva. Posl. dr. Lewakowski pogreša v predlogu določbe, da vsakdo, ki je radi kakega volilnega prestopka kaznovan, izgubi svojo aktivno in pasivno volilno pravico. Govornik bode za predlog manjšine glasoval. Posl. vit. Abrahamovicz zagovarja odborov predlog in izjavi, da bode njegova stranka glasovala zanj. Posl. dr. S t r a n s k y izjavi, da bode proti predlogi glasoval, ker se ne strinja niti s predlogom večine niti z onim manjšine. Predloga da ima bolj reakcijonarno kot demokratično tendencijo. Vladni zastopnik vit. K r a 11 meni, da bi bilo najbolje, ako bi se vsprejele določbe, katere ima v tem oziru novi kazenskozakonski načrt. Vlada bi se pač težko zlagala s predlogom manjiine. Vladi je stališče večine bolj simpatično. Poslanec dr. S t r a n s k y predlaga, da naj se predlog vrne kazenskemu odseku v ta namen, da se spravi v soglasje s kazenskopravnimi določbami o javnem nasilstvu. Po končani debati se ta predlog sprejme. Konec seje ob 4 popoludne. Prihodnja seja bode v petek 6. t. m. ob 11. uri dopoludne. Politični pregled. V Ljubljani, 4. novembra. Deielnozborske volitve v Nižji Avstriji. Danes zjutraj se je pričela v nižje-avstrijskih mestih odločilna borba, od katere vspeba je odvisno, ali nadvladuje v nižje-avstrijskem deželnem zboru še nadalje židovski liberalizem, ali se mora popolno umakniti premoči krščanskih socijalistov. V rokah mestnih volilcev je, da se nadaljuje tako temeljito pričeta pot do protiliberalne večine. Današnjega odločilnega boja se udeležujejo štiri stranke : krščansko-socijalna, židovsko-liberalna, Schonererjeva in soe.-demokratična. Nasprotniki krščanskega imena se poslužujejo vseh, še tako nečastnih sredstev, da bi si priborili vsaj nekaj sedežev in s tem onemogočili protisemitom dospeti do potrebne večine. Toda posrečilo se jim nikakor ne bo, kajti z ozirom na nad vse povoljen vspeh pri deželnozborskih volitvah, pri katerih so si od 21 priborili 20 mandatov, ker so pri zadnjih ožjih volitvah zmagali z veliko večino, se smemo popolno mirnim srcem nadjati veselega poročila. Turčija in njeni prijatelji. Marsikomu se morda čudno zdi, zakaj se prav za prav že davno niso potisnili krvoločni Turčini iz Evrope v one kraje, od koder so prišli, in zakaj se Turčija neguje kakor punčica v očesu. Na to vprašanje je odgovor prav lahek, ako se pomisli, da je turška država dolžna in sicer mnogo dolžna malone vsem evropskim velikim kapitalistom, kateri še vedno upajo, da se jim vsaj deloma poplača velik dolg. Propad Turčije bi jim bil zelo občutljiv udarec in vsled tega se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da podpro svojega dolžnika še za nekaj časa. Nadalje je pa tudi lahko umljiv njihov grozen strah, ko čujejo sedaj od jedne, sedaj od druge strani, da se namerava napad na turškega sultana. Palače zunanjih ministrov velikih držav so v dneh „splošne krize" trumoma oblegali židovski kapitalisti ter svarili voditelje zunanje politike, naj ne stavijo v nevarnost „narodnega premoženja" s tem, da prestrogo postopajo nasproti sultanu. Neznosen dolg, ki tlači Turčijo, je jedini vzrok, ki razdira vedno bolj njen organizem, toda ob jednem je pa tudi še dovolj močen obroč, ki nekaj časa drži skupaj na pol razrahljano posodo. Državni dohodki se uporabijo večjidel samo zato, da se odračunijo visoke obresti židov-skim upnikom, torej se ne moremo čuditi, ako uradniki in vojaki več mesecev zaporedoma ni dobe zasluženega plačila. Toda to ravno tako malo briga turško vlado, kakor židovske kapitaliste, ki so z „malim" zadovoljni. Sultanu žele vse najbolje in so pogosto fie tako prijazni, da ga Bem ter tje prav toplo priporoče pri raznih kabinetih. Lobanovov naslednik vkljub raznim uradnim in neuradnim poročilom že vendar ni imenovan, akoravno Bi nihče ne predrzne preklicati poročil, ki so se javljala za carjevega bivanja v Parizu, da je namreč sedanji upravitelj določen Lobanovim naslednikom v ruskem zunanjem ministerstvu. Ruska uradna glasila prinašajo le dni vest, da imenuje car prihodnjo soboto, ko se vrne v Petrograd, novega zunanjega ministra. Potem se pa nadaljuje: „Glede osebe prihodnjega vodje notranjega ministra vlada še celo v uradnih krogih popolna nejasnost. Le toliko je brezdvomno gotovo, da razun poslanika na dunajskem dvoru, grofa Kapnista, in sedanjega začasnega upravitelja Siškina, ni nobeden drug kandidat, na katerega bi se car oziral". S tem seveda ni naravnost povedano, da bo Siškin jedini deležen carjeve milosti, toda upanja ima pa tudi po teh vrsticah še vedno največ. Dnevne novice. V Ljubljani, 4 novembra. (Dopolnilna deželnozborska volitev.) O tej zadevi je sinočni „Narod" objavil dolg članek kot odgovor na našo notico: „Narodnih Efijaltov lažnji-vost". Vkljub vsemu zavijanju vendar mora „Narod" sam priznali, da naši somišljeniki niso hoteli voliti nemškega kandidata, torej je vse njegovo argumen-tovanje bob ob steno. Seveda tega niso priznali, da bi bil izvoljen kočevski kandidat, ko bi se naši somišljeniki zdržali glasovanja, česar jim pa ni dovolila narodna zavest. In to je značilna stran te volitve glede narodnega stališča, katerega smo mi v tej polemiki povdarjali. Sploh pa „Narodu" ne zavidamo dunajsko-konservativnega, ribniško-liberal-nega, povsod pa kimajočega Višnikarja. (Potrjen zakon.) Današnja „Wiener Zeitung" poroča, da je presvetli cesar potrdil v kranjskem deželnem zboru sklenjeni zakon, s katerim se izločijo davčne občine Cajnarje, Jeršiče, Krajnče, Kremenca, Osredek, Zgornje Otave, Ravne pri St. Vidu in Strukljeva Vas iz občine Bloke, vasi Unec iu Rakek pa iz občine Planina. (Poročena) sta bila včeraj pri sv. Jakobu v Ljubljani g. Alojzij Subic, akad. slikar, brat ranjcih slikarjev Jurija in Janeza Šubic, ter gospodična Evgenija Rotter, hči vpok. davkarja Rotter-ja. (S Kranjske Gore.) Vi, doli na deželi, ste imeli uže počitnice; mi pa smo pričeli še le šolo. Danes ob 8. smo imeli sv. mašo in potem je bilo vpiso-vauje. Redni pouk se prične še le jutri. Snega še sedaj nimamo, dasi se nam vedno ponuja. Včeraj je prvič naletaval, pa se ni prijel. — Zadnjič sem poročal o povodnji, danes dostavljam, da nam je povodenj napravila veliko škode. Pri nas je sploh malo polja, zdaj je pa še to precej vničeno. Sava je pretrgala tesni breg in se razlila po polji, katero je posula s peskom in kamenjem. Ker se je voda na polji vjedala v zemljo, teklo je po strugi vedno manj vode in na zadnje prav nič. Struga je do vrha zasuta z gramozom, da ne ttče tudi za žlico vode po njej. Vsa Sava drvi po strugi, katero si je naredila čez polje. Vglablja se jako hitro. Na več krajih je nova struga gotovo 2 m globoka. Ljudje obupano gledajo, pa si ne morejo pomagati, ker ni dobiti delavcev. Vladina pomoč bi bila potrebna. (Z Jesenic) na Gorenjskem se nam poroča: Vsprejem novega velečast. gospoda župnika Val. A 1 i j a n č i č a je bil včeraj popoldne nenavadno slovesen. Na kolodvoru so ga pričakovali občinski zastop z g. županom, gg. tovarniški uradniki in velika množica ljudstva. V trgu, ki je bil ves v zastavah, gnetlo se je polno ljudstva. Šolska mladina z gg. učitelji je prišla nasproti z zastavami. Načelnik gasilnega društva je g. župnika nagovoril v daljšem izbornem govoru. Naj se uresničijo njegove želje! (Občina Dob) tare St. Viške na Dolenjskem je soglasno izvolila za svojega častnega občana gosp. deželnega poslanca dr. Ignacija Žitnika, zahvalujoč se mu za obilno skrb ob času povodnji in potresa za to in sosednje občine. (Umrl) je dne 30. okt. v Tupaličah, župnije Predvor, Miha Stüde n. Pokojnik je bil velik dobrotnik romarske cerkve na Brezjah. Veliki zvon je sam kupil za 2800 gld. Pred smrtjo pa je še daroval zdatno svoto za orgije. — Mrtvaško opra- vilo za blagega dobrotnika bo 5. t. m. ob '/,10. uri na Brezjah. N. v m. p.! (Raiffeisnova posojiluica v Št. Vidu ua Dolenjskem) vidno napreduje. V poldrugem me*cu je imela nad 10.000 gld. prometa, akoravno ima mnogo skritih, posebno vaških nasprotnikov. (Iz Kolovrata ) V noči med 30. in 31. okt. se je v vasi Borje obesil 28 letni Ciril Udovič. Našli so ga visečega na vezanem kozolcu. Za pravi uzrok se še ne vi. (Tatvine.) V noči od 23. do 24. t. m. bilo je v več gorjanskih krajih v pol. okraju Rudolfovo pokradeno. Pokradeno je bilo vzlasti perilo in obleka v skupnem znesku 340 gld. Tatov dosedaj še niso dobili. Na sumu pa sta dva, 30-letna Hrvata, katera sta dan poprej v tistih krajih kot pogorelca prosjačila. Razun tega se sumniči tudi nekega Nikolaja Brataniča iz Lokvice, kateri je na več krajih v metliški okolici pokradel. (Izžrebani porotniki.) 2. novembra t. 1. so bili izžrebani pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani za porotno sodišče, ki se prične 30. novembra t. 1., nastopni gg. porotniki: Abranovič Jakob, čevljarski mojster in hišni posestnik v Ljubliani; Belič Janez, krčmar in hišni posestnik v Ljubljani; Brilej Martin, hišni posestnik in trgovec na Vrhniki; Cerne Andrej, najemnik krčme in hišni posestnik v Ljubljani; Carman Gaspar, posestnik v Skofji Loki ; Fridrich Lambert, prokurist, krčmar in hišni posestnik v Ljubljani; Gogola Janez, c. kr. notar in hišni posestnik v Ljubljani; Grünwald Fran, posestnik in krojač Šmartno pri Litiji; Galle Adolf, graščak v Zgornji Šiški; Hammerscbmidt Ernest, trgovec v Ljubljani; Hinterlechner Kari, čevljarski mojster v Ljubljani; Jager Janez, mesar v Ljubljani; Javor-nik Jože, mesar in hišni posestnik ; Jelovšek Kari, posestnik zemljišč na Vrhniki; Klauer Jakob, trgovec v Ljubljani; Klein Julij, steklar v Ljubljani; Knez Janez, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Kozak Jože, mesar in hišni posestnik v Ljubljani; Kunst Alojzij, čevljarski mojster v Ljubljani; Luck-mann Anton, solastnik tovarne v Ljubljani ; Mühleisen Artur, hišni posestnik v Ljubljani; Millautz Jože, posestnik in trgovec v Cirknici; Mlakar Luka, hišni posestnik v Lukovici-Brdo; Murnik Janez, hišni posestnik v Kamniku; Majaron Janez, hišni posestnik v Borovnici-Vrhnika; Perhauz Jože, zastopnik „Phönixu-a v Ljubljani; Pollak Karol I., trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Prelesnik Anton, deželni knjigovodja v Ljubljani; Puppis Kari, posestnik zemljišč in trgovec v Cirkevski vasi-Loga-tec ; Reich Adolf, suknar in hišni posestnik v Ljubljani ; Souvan Fr. X., veletržec v Ljubljani; Stricelj Ludvik, dimnikar, prodajalec premoga in hišni posestnik v Ljubljani ; Sajovic France X., krčmar v Kranju; Toman Feliks, kamnosekovski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Tratnik Leopold, pa-sarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Trn-koczy Ubald pl., lekarnar in hišni posestnik v Ljubljani. Nadomestovalni porotniki gg.: Bučar Anton, trgovski agent v Ljubljani; Debevec Henrik, blagajnik v Liubljani ; Ebner Pavi, hranilnični kance-list v Ljubljani; Kramar France, gostilničar in hišni posestnik v Ljubljani; Krašovic Alojzij, knjigovodja v Ljubljani; Kiihar Jože, zavarovalni tajnik v Ljubljani ; Marovt Janez, fijakar in hišni posestnik v Ljubljani; Tomažič August, trgovski agent v Ljubljani ; Uran Janez, lončar v Ljubljani. * • * (Štajerske novice.) Prestavljen je č. g. kaplan Jakob P a 1 i r iz Leskovca za pomoč na župnijo Frankolovo. — Umrl je č. g. kaplan Jakob Črnec v 32 letu svoje starosti. Blag mu spomin ! — G. J. S u m e r (ljubljanski učit. kandidat) postal je prov. učitelj v Zibiki (Šmarje); gdč. Mel. P r e m š a k (iz Celja) pa suplentinja na nemški šoli v Vojniku. — V Rajhenburgu je bil ta teden od pobožnega občinstva mnogobrojno obiskovan sv. misijon. — Pogorel je v Vojniku due 21. t. m. hlev trškega posestnika Lešnik - a pd. Gambeleta. Trška požarna bramba ostala je tudi takrat lepo doma ter se menda pripravljala za „parademarše" v Celje, Laško, Konjice i. t. d. (Štajarski deželni glavar) grof Attems je imenovan pravim tajnim svetnikom Nj. veličanstva. V ponedeljek mu je deželni odbornik dr. vitez Schrei- ner čestital v imenu deželnega odbora ter naglašal njegove zasluge za deželo, katere si je pridobil skozi devet let kot delelni odbornik in tri leta kot deželni glavar. Graška „Tagespost" tolmači to odlikovanje tako: „Veselje vsled milostnega priznanja zaslug, katere si je grof Attems pridobil za našo deželo, nam krati govorica, ki se Širi že več časa, da namreč ministerski predsednik ne misli več grofa Attemsa predlagati za deželnega glavarja. Tak korak gri fa Badenija bi bil tem uerazumljiveji, ker je koncem zadnjega zasedanja deželnega zbora dr. Kienzl kot starosta nemških deželnih poslancev med občnim pritrjevanjem izrazil željo, nsj bi grof Attems tudi v novem deželnem zboru zavzemal častno mesto, katero je opravljal s tolikim taktom. Ko bi grof Badeni navzlic temu ne predlagal grofa Attemsa, bi se ne oziral na želje deželnega zbora, kar bi se tem huje maščevalo, Čim burneje bode prihodnje zasedanje deželnega zbora." Ako je na tej govorici kaj resnice — mi ne dvomimo o tem — hoče grof Badeni s tem slovenskim štajerskim poslancem olajšati povrnitev v deželni zbor, iz katerega so bili minolo leto izstopili vsled znane izjave nemško-libe-ralnih poslancev, katero je bil podpisal tudi deželni glavar grof Attems. (Imenovanje.) Pravni praktikant pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju g. Jos. G a 1 1 e je imenovan avskultantom za Koroško. * * * (Vatikanska kronika.) V nedeljo, dne 25. okt. maševali so sv. Oče v kapeli „sala del Trono" ; mej drugimi so bili pri tej sv. maši navzoči tudi oni angleški romarji, ki so se prišli Leonu XIII. zahvalit za apostolsko določbo glede neveljavnosti duhovniškega posvečevanja anglikanske cerkve. Po sv. maši so sv. Oče v zaslišanje vsprejeli romarje, katere je vodil monsig. Bikerstaffe Drew, papežev tajni ko-mornik. — Sv. Ože so, hvala Bogu, vedno čvrstega zdravja, časnik „La vera Roma" tudi pravi, da so cvetoči „aspetto floridissimo." Dan za dnevom sprejemajo razne osebe v zaslišanje, kar je gotovo utrudljivo za svetega starčka. Mej drugimi so tudi sprejeli preč. P. Alojzija Galli, v novič izvoljenega ge-neralpriorja reda Karmelitanov, in ves karmelitanski kapitelj ; generala Duchesne in soprogo ; avstr. poslanika Revertera Salandra itd. (Državnozborska dopolnilna volitev za mesto Gorica.) Kdor bi bil trdil, da je izmej osmih kandidatov, ki se potezajo za goriški mandat, zagotovljena zmaga jednemu gotovemu možu, ta bi se bil zelo motil, kajti vsak dan se poroča iz Gorice kaj nepričakovanega in čim bližje je dan volitve, tem večje so zmešnjave. Zadnja „Neue Freie Presse" prinaša popravek obrtne in trgovinske zbornice, v katerem se trdi, da se ta ni izjavila za kandidaturo grofa Attemsa, marveč bode podpirala kandidaturo onega poslanca, kateri bo po želji meščanstva. Takoj na to pa je brati brzojavno poročilo iz Trsta, v katerem se trdi, da se je grof Henrik Attems odpovedal kandidaturi. Potemtakem stoji razmere še ravno tako, kakor v začetku, le da je jeden kandidat manj. Furlanski župani so neki proglasili deželnega poslanca Marinija za državnozborskega kandidata. (Primorske novice.) V soboto je umrl v Trstu bivši deželni poslanec in odbornik društva „Edinost" Ivan M. Klun, posestnik na Racolu. — V Trstu začne izhajati nov list „Slovenka", ki bode namenjen narodnemu ženstvu in bode veljal 3 gld. na leto. — Tržaško namestništvo je že v drugič razveljavilo imenik volilcev, katerega je sestavil tržaški mestni magistrat za letošnje deželnozborske volitve. — Zidarsko obrtno šolo osnovala je vlada v Renčah na Goriškem. To je prva taka šola na Primorskem. Ta šola je za Primorce največje važnosti, ker on-dotni prebivalci hodijo močno kot zidarji na delo. Društva. („Slovensko planinsko društvo*;) naznanja vsem društveni^om in sploh vsem prijateljem turistike, da se bodo kakor druga leta, tako tudi letos prirejali zabavno poučni večeri. Prvi tak planinski večer bode že prihodno sredo, dne 11. novembra na sv. Martina dan v prostorih .Narodnega doma". Predaval bode zaslužni alpinist in častni član „slov. plan. društva" gosp. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem. Natančneji vapored objavi se v kratkem. Najbolje priporočena ta preskrbljenje vseh v kurznem lista saznamovanih Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, Stefansplati Nr. 11, Parterre (Odbor klub» slov, tehnikov na Dunaju) se je sestavil pri I. občnem zboru dne 22. oktobra t. 1. naslednje: stud. ing. Rudolf Zajec, predsednik; stud. meeh. Ign. Sega, podpredsednik; stud. arch. Viktor Adamič, tajnik; stud. ing. Ign. Stembov, blagajnik; stud. ing. Viktor Skaberue, knjižuičar in gospodar. Telegrami. Dunaj, 4. novembra. Danes opoludne se je vršila v posvetovalni dvorani na cesarskem dvoru mej navadnimi obredi renun-cijacija nadvojvodinje Marije Doroteje v navzočnosti presvetlega cesarja, nadvojvod, tajnih svetnikov in ministrov. Ob tri četrt na 12. uri so se zbrali v dvorani kardinal knezonadškof Gruscha ter svetovalci in ministri. Točno ob 12. uri je stopil v dvorano presvetli cesar, spremljan od neveste nadvojvodinje in nadvojvod. Presvetli cesar, stoječ pred prestolom, je poživljal navzoče, naj bodo priča današnje slovesnosti, čemur so vsi z globokim poklonom pritrdili. Na to je prebral zunanji minister grof Goluhovski odpovedno pismo, na kar se je podala nevesta k mizi, na kateri je stalo sveto razpelo, ter položila dva prsta desne roke na evangeljsko knjigo, katero ji je podal kardinal, ter izgovorila prisego. Konečno je podpisala odpovedno pismo, katero je državni notar zapečatil z njenim pečatom. S tem je bila končana slovesnost. Dunaj, 4. novembra. Pri včerajšni ožji volitvi v kmetskem okraju Krems je bil izvoljen protisemit Furnkranz. Pariz, 4. novembra. Včerajšnje seje poslanske zbornice se je udeležilo izvanredno veliko število poslancev. Minister Barthou je predložil načrt zakona, v katerem zahteva vlada jeden milijon frankov za poplavljence. Zunanji minister Hanotaux je odgovarjal na interpelacijo glede Madagaskarja in glede dogodkov v Armeniji. Njegovo pojasnilo se je vzelo na znanje s 402 proti 90 glasovom. Rim, 4. novembra. Pogreb pokojnega kardinala Hohenlohe je bil nad vse veličasten. Vdeležilo se ga je 12 kardinalov, mej temi državni tajnik Rampolla, pruski in bavarski poslanik pri Vatikanu, vsi člani diplomatič-nega zastopa, vojvoda Ratibor, princ Filip liohenlohe in mnogo odličnjakov. Posebno mnogobrojno je bila zastopana nemška naselbina. Duhovno opravilo v cerkvi sv. Lav-reneija jo opravil nadškof Sambucetti. London, 4. novembra. „Reuters Office" poroča iz Pekinga: Cesarju so nekateri svetovalci svetovali, naj odstavi Li-Hung-čanga iz vseh sedanjih služb. Cesar se je pa odločil , da ga kaznuje z izgubo jedno letne plače (?). Rim, 4. novembra. Z ozirom na poročilo „Tribune" o neki zmagi Italijanov nad Ras Mangašo pri Adi Kaje objavlja „Agencia Štefani" dopis, v katerem so zatrjuje, da je ta vest popolno izmišljena. V celem mesecu oktobru niso prišli Italijani v dotiko z Abe-sinci in ravno 18. oktobra je brzojavil general Baldissera, da je položaj popolno miren. Madrid, 4. novembra. V Geroni je zasledila policija revolucijsko zaroto. V vasi Ripoli so prijeli 10 oseb. Pri njih so našli mnogo revolucionarnih spisov. Carigrad, 4. novembra. Vsled posredovanja se je posrečilo podtajniku v zunanjem ministerstvu, da je dosegel sporazum-ljenje z državnim svetom glede volitve armenskega patrijarha, ki se izvrši v najkrajšem času. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonasledniee-vdove nadvojvodinje Štefanije. Steklenica velja 20 kr 126 (60-36) 6 Umrli so: 3. novembra. Apolonija Gorjanc, perica, 60 let, Marije Terezije cesta — Kolizej — neoplasma vas. Tujci. 2. novembra. Pri Slot u: Bubak iz Trsta. - Brandeis, Eder, Tschebull, Ivanovits z Dunaja. — Schmidinger iz Kamnika. — Margheri iz Wördl a. — Žitnik iz Dobrove. — Aljančič iz Bistrice. — Fischer iz Budimpešte. — Falter iz Brna.',-- Weizen z Reke. Meteorologično porodilo. S Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo J? .asa 8 s" ► > 3 9. zvečer 73 16 5-8 sr. jzah. jasno 4 7. zjutraj 2. popol. 735 1 738 0 1 3 10'3 si. svzh. brezv. jasno pol oblačno 0-0 tnalom. Srednja včerajšnja temperatura 7-2°, za 0 6° nad nor- Deset mladih deklic se sprejme v „Jozeflnum" Poljanska cesta štev. 18, proti mesečni plači 6 gld. v popolno oskrbo, da se vzgoje za dobre in vešče posle._3 — 1 Jubilejske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje za 1. 1896 osem cesar Frančišek- Jožefovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 23. novembra 1.1. in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj kak obrt samostojno (na svojo roko izvrševal, pa sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati, in da je ubog. 729 3—1 V Ljubljani, dne 3. novembra 1896. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. C« »o o o O. o = a° S3 co cn 3 P j=> O C S*" g.22 O 3-2 ÖO £ l_J M 03 ^ o n d-o n O O O • M 1?! CJ u. ® ¿t o o C « -a - w w d a a «* a, —. > >o ^ -M O > • f/5 k. 05 "¡1 O « CJ a. a 'd a s «J HrijS 05 o ä P -i. I > s "-S «■ _, « 03 « S o « a « ° . n S 'd o £ -2 S X- "S S Sos io .Sob i Lekarna Trnköczy, Dunaj, V. III___M ft Dr. pl. Trnkoczy-jeve 692 5 kapljice za želodec krepčujoče, sllz razkrajajoče, odvajajoče, slast pospešujoče. Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., tri dvanajstorice (36) steklenic 4 gld. 80 kr., prodaja in razpošilja po vsem svetu vsak dan z obratno pošto lekarna Trnk6czy v Ljubljani, „ Trnkoczy na Dunaju, Margarethen, „ Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse, „ Trnk6czy na Dunaju, Josefstadt, „ Trnkoczy v Gradcu na Štajerskem. H k'4 V k E5ETrnk6ozy v °radou- 13 m n a, J ® k «t b o r z a. Dnč 4, novembra. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skopni državni dolg v srebru ... . 101 , Avstrijska zlata renta 4%......122 Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . 101 „ Ogerskm zlata renta i%.......121 . Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 99 . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . 934 . Kreditne delnice, 160 gld............369 , London vista...........119 » Nemlkidrt. bankovci sa 100 m. nem. dri. velj. 53 „ 20 mark........................11 . 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci ........44 0. kr. cekini......................6 „ 20 15 15 20 70 20 70 . 70 . 74 , 51'/, 45 , 68 , Dne 3. novembra. 4% državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 143 gld. — kr. 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . , 154 , 50 . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 191 , — . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ — . Tišine srečke. 4%, 100 gld.......137 , — . Dun.ivske vravnavne sreike 6% ... 130 „ - . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 , . 108 „ — „ Posojilo goriškega mesta.......112 . — „ 41 kranjsko deželno posojilo..........99 , 25 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4* 99 „ 35 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 222 . 25 . „ , južne železnice 3 % . 171 . 65 # „ „ južne železnice 6% . 127 . 50 „ , , dolenjskih železnic 4 % 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. — 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 , — Avstrijskega rndečega križa ¡srečke, 10 gld. 17 , 70 Rudolfove srečke^ 10 gld.......22 , — Salmove srečke, 40 gld................70 . — St. Gen6is srečke. 40 gld.......VI . 25 Waldsteinove srečke, 20 gld......60 . — Ljubljanske srečke.........22 „ 75 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 154 , — Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3377 . — Akcije triaikega Uoyda, 500 gld. ... 421 . — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 100 , 25 Dunajskih lokal, ielemic delniška družba . 64 . — Montanska družba avstr. plan.....83 , 90 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 155 , 50 Papirnih rubljev 100 ................127 n 37 kr. Nakup ln prodaja rnakovrstnih drftavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Kftvarovaaj« z* igube pri irebanjlh, pri izžreban;» najmanjšega dobitka Iiltnini izvršitev naročil na borsl. Menjarnična delniška družba „M K 11 C U Wolizeild it. 10 Dnnaj, Muriahilfsritraue 74 B. t* ¿MT Poj&anllam v vseh gospodarskih in Rnandnlh stvareh, J potem o kursnih vrednostih vseh ipekuiaol|skih vrednostnih . papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega J »breMovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo.