Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Gospodarska kriza, železnice In železničarji.
(Referat s. Pongračiča na plenumu
Če obstoji gospodarska kriza ali ne postoji, o tem ni treba govoriti. To čuti vsak na svoji lastni koži. in najbolj viden dokaz gospodarske krize je 20 milijonov brezposelnih, ki ne morejo dobiti dela. Le politični in gospodarski analfabet bi si upal trditi morda drugače.
Gospodarska kriza je tu. In z njo vse njene spremljevalke:	brezpo-
selnost, znižavanje mezd, podaljševanje delovnega časa, poslabševanje delovnega reda, splošno obubožanje, vedno manjša poraba izgotovljenih dobrin, politični prepiri, nemiri itd. Kdo bi vse naštel.
Pojasnjujejo pa vzroke gospodarske krize zelo različno. Drugače jo tolmačijo delavci, drugače kapitalisti; drugače jo tolmačijo Angleži in drugače Nemci. Za angleške konservativce je vzrok krize v svobodni trgovini, za nemške nacionaliste pa leži vzrok v Youngovem načrtu.
Ne bomo se mnogo bavili danes s tem, kako si tolmačijo gospodarsko krizo razne države. Ta razlaganja se ne smejo niti šteti za resna. Verjetno je, da so gotovi vzroki krize tudi v svobodni trgovini. Vendar taki vzroki so postranskega pomeim, ker se v gospodarski krizi dušijo predvsem države, ki so zaščitene z visokimi carinami. Ravno tako je lahko gotov vzrok gospodarske krize v Youngovem načrtu in v načinu plačevanja vojnih reparacij. Ali, kakor že rečeno, so taki vzroki postranskega pomena, ker kriza biča prav tako tudi države, ki ne plačujejo vojnih reparacij, še več, celo države, ki te reparacije prejemajo.
Vzroke treba iskati drugod.
Zanimalo nas bo, kaj govore o gospodarski krizi kapitalisti. Približilo tako-le razlagajo krizo:
Gospodarska kriza je posledica visokih delavskih mezd, skrajševanja delovnega časa in prevelikih socijalnih bremen, ki jih morajo plačevati delodajalci za zavarovanje delavcev za slučaj bolezni, nesreč, za starostno zavarovanje, za onemoglost in starost ter za zavarovanje za slučaj brezposelnosti. Na podlagi te diagnoze stavijo kapitalisti recept za zdravilo: znižanje mezd, podaljšanje delovnega časa in zmanjšanja socijalnih bremen. Če se to zgodi, bodo potem mogli znižati cene produktom. In z znižanjem cen bo postal večji konzum iu s povečanjem kon-zuma bo povečana produkcija, a to bo imelo za posledico, da bodo milijoni brezposelnih zopet dobili delo.
Tako približno ocenjujejo kapitalisti problem gospodarske krize ter stavijo predloge za njeno ozdravljenje.
Ne smemo vzeti resno niti teh predlogov za ozdravitev krize. So namreč države, v katerih ni nobenih socijalnih bremeni, kjer ni nobenega delavskega zavarovanja in zaščite. N. pr. Amerika. In vendar tlači gospodarska kriza to državo najhuje. Poleg tega se je konstatiralo, da bi v slučaju, če bi se zmanjšale delavske mezde, postala gospodarska kriza še hujša. Na podlagi tega moramo vse take recepte, ki jih predlagajo kapitalisti, gledati z nezaupanjem in jih dobro proučiti ter se prepričati, če nimajo v sebi strupa, ki bi bolnika še bolj davil.
Kako pa gledamo na probleme, ki jih prinaša seboj gospodarska kriza, mi? Stališče delavstva je, da
USŽJ v Mariboru dne 8. febr.)
je gospodarska kriza nastopila kot posledica prenaglo množečih se produkcijskih sredstev, bodisi v industriji, bodisi v kmetijstvu. Po vojni se je produciralo mnogo več produktov, nego je bilo mogoče najti zanje trga. Poraba (konzum) je zaostala za produkcijo. Vsi razpoložljivi kapitali so bili po vojni uporabljeni v glavnem za povečanje in racionaliziranje produkcije, medtem; so pa delavske mezde zaostale in vedno manj so zadoščale, da se z njimi pokupi višek produciranega blaga. Razumljivo, da bi nadaljnje zniževanje mezd ta nenaravni položaj še poslabšalo.
Protivno stališču kapitalistov, ki smo ga malo prej omenili, trde delavci, da je za izhod iz sedanje gospodarske krize potrebno, da se sedanje mezde na noben način ne zmanjšajo in da se takšnim poskusom poda največji odpor. Vsled racionalizacije in intenzifikacije produkcije je nastala brezposelnost, ki se da pobijati samo s skrajšanjem delovnega časa. Treba je vpeljati petdnevni delovni teden, uvesti plačane dopuste, dopuste za oddih itd. Vse države naj takoj izdelajo obsežne investicijske načrte in naj začnejo z javnimi deli. Vse države morajo začeti izdajati čim večja sredstva v produktivne svrhe, a zmanjšati čimbolj sredstva v neproduktivne svrhe. Istočasno je treba vpeljati močno kontrolo nad delovanjem posameznih trustov in kartelov. Prene-liati je treba s carinskimi vojnami in mesto tega uvesti intenzivno sporazumevanje v gospodarskih in političnih vprašanjih med vsemi državami itd.
Kakor se iz tega razvidi, je analiza gospodarske krize s strani delavstva zelo različna od one. ki smo jo videli pri kapitalistih. Ravno tako je tudi recept za ozdravljenje krize drugačen s strani delavstva, kakor pa s strani kapitalistov. Poleg tega je tudi mnogo resnejši in vreden, da ga vsestransko podpremo.
Ali imamo pri nas gospodarsko krizo?... Imamo! V glavnem so vzroki isti kakor v drugih državah. In to zato, ker smo tudi mi del tega sveta. Vendar moramo povdariti, da ima naša gospodarska kriza tudi nekake specifične oblike, kateri, kakor sc vidi, krizo še povečavajo. Ta specifičnost je v tem, ker je naša država pretežno agrarna in ker je njeno prebivalstvo pretežno agrarno. Dognano je namreč, da je v krizi najbolj baš agrarna produkcija. In vsled tega v tej produkciji zaposleni največ trpe. In preko njih trpi vse ostalo industrijsko delavstvo.
Naš primitiven način obdelovanja zemlje je kriv, da so naši agrarni proizvodi zelo dragi, t. j. draga je njihova produkcija. Strokovnjak-pro-fesor je izračunal, da so bili produkcijski stroški za 100 kg pšenice v letu 1929 znašali 283 Din. Za to količino pšenice se je v tistem letu lahko dobilo največ 230 Din. To se pravi, da so naši agrarci in vaščani v letu 1929 s svojimi produkti imeli zgubo. Povprečna zguba na hektar je znašala okrog 900 Din.
Leta 1930 je bilo še slabše, ker je bil padec cen agrarnim proizvodom še večji. Razmerja med produkcijskimi in prodajnimi stroški se mi dalo izravnati niti s strahovito nizkimi dninami in neugodnimi pogoji dela v poljedelstvu zaposlenih
delavcev. Skupni bruto-dohodki našega kmeta padajo od leta do leta.
Tako je, po uradnih podatkih, znašal bruto-dohodek naših kmetov:
Leta 1923 — Din 4350.30; leta 1924 — Din 4806.—. leta 1925 — Din 4239.—, leta 1926 — Din 3518.—, leta 1927 — 3231.—, leta 1928 Din 3414.—
Kakor je iz tega razvidno, padajo dohodki našega kmeta od leta do leta in s tem 'njegova kupna moč. Ta kupna moč je pri nas zelo važna, je takorekoč odločilen faktor, ker je kmet in kmetsko prebivalstvo, ki ga je v naši državi približno 80%, najvažnejši faktor za konzumiranje industrijskih produktov. Sedaj, ko nima denarja, kupuje vedno manj, da, niti najpotrebnejših stvari ne kupuje več.
Ker vidi, da se z lastnim delom na lastnem! polju ne more preživljati, ker mu ni mogoče živeti od dnine, ki jo dobi v vasi, beži kmet v mesto in išče dela. Tok teh množic je od leta do leta vedno večji in je posledica ta, da se mezde v mestih in tovarnah vedno bolj znižujejo. Ker je v vseh mestih zaposlena sirova delovna sila, je z znižanjem mezd najbolj prizadeta večina delavstva. Z zniževanjem mezd mestnemu delavstvu se ubija njegova kupna moč. In s tem poraba sploh, t. j. kupiči se blago ter krepi gospodarska kriza.
To vse nam jasno kaže, kako so vse gospodarske panoge ozko med
seboj zvezane in prepletene in kako
potrebno je, če se hoče krizo zdraviti, da se posveča vsem gospodarskim panogam enaka važnost.
Da so te konstatacije točne, nam dokazuje tudi pregled uvoza za leto 1929 in 1930. Celo 1930. leto smo v našo državo uvozili blaga v teži 1,671.521 ton, in v vrednosti 6 milijard 960 milijonov 113.521 Din. Na-pram 1929. letu smo uvozili manje samo v tonah 157.938 ali 9.45%, ali v vrednosti je bil naš uvoz manji v letu 1930 za 634,637.138 Din ali za 8.36%. Z drugimi besedami in to je treba poudariti,- naša sposobnost je padla za 8.36%. Manje pokupuje in porabi kmet in delavec. Bogatejši sloji še niso imeli potrebe, da zmanjšajo konzum. To se najbolje vidi iz tega, ker je število pripeljanih avtomobilov in luksuznih predmetov v našo državo tekom leta 1930 poskočilo.
Vse to, kar smo povedali, kaže posledice, ki jih gospodarska kriza povzroča na narodnem gospodarstvu. Nas bo najbolj zanimalo, kakšne posledice ima gospodarska kriza na promet, konkretno:	na železnice.
Nesporno je, da se odmevi gospodarske krize čutijo tudi na železnicah in to prav občutno. Moram takoj povdariti, da so železnice, ko nastopi gospodarska kriza, vedno prve, ki dobe udarec.
Gospodarska kriza se javlja vedno v času. ko se — bodi iz kakršnegakoli razloga — produkti ne morejo več prodajati v taki množini kakor se producirajo. Ko nastane razlika med izdelanim blagom in porabljenim blagom večja, so tudi posledice od te krize težje. Kaj pomeni za promet tako kopičenje produkcije? Nič drugega nego zmanjševanje potrebe po prevozu. Če se blaga več ne konzumira v množini, v kateri je producirano, se preneha njega prevoz v množini, za katero je promet pripravljen. Mi moramo namreč vedeti, da so železnice v vseh državah pripravljene, da obvladajo maksimalni promet, t. j. maksimalni prevoz blaga. In sedaj, če nastopi v tem pogledu disharmonija, da postane potreba produktov manjša, se s tem
ustavlja potreba prevoza iz ene države v drugo ali iz enega mesta v drugo mesto. Avtomatično se torej zmanjšuje tonaža celokupnega prometa in s tem paralelno kriza v prometu.
Ta prometna kriza se ni izognila naše države. Še več, našemu prometu dela posebno veliko škodo in to zopet radi naših specifičnih prilik. Mi smo namreč država sezonskega prometa. Naš vozni park se je trudilo spopolniti in spopolnjuje se ga, da bi se moglo z njimi obvladati ne samo »normalni« promet, nego tudi sezonski, t. j. izvoz našega žita in agrarnih produktov, ki se začne v času od avgusta do jamrarja-febru-arja. Poleg tega so naše železnice tudi za prevoz tranzita drugih držav. Medtem vsled splošne gospodarske krize in posebno vsled krize poljedelskih produktov, je občutno padel naš izvoz, a istotako tudi tranzit tujega blaga.
Kot dokaz naj nam služijo sledeči podatki: Od 44.986 tovornih Nagonov, kolikor jih imamo za normalne proge, je bilo v prvi polovici 1931. v inozemstvu 1832 vagonov, porabljenih za prevoz blaga pa je bilo 17.749 vagonov, a neizkoriščenih je ostalo 25.405 vagonov. Lansko leto januarja meseca je bilo neizkoriščenih 15.550 vagonov. To se pravi, da je letos število neizkoriščenih vagonov, ki se radi zmanjšanega prevoza blaga ne morejo porabiti, okrog 10.000 več. Čeprav sedaj prehajamo v takozvano »mrtvo sezono«, je vendar taka količina neizkoriščenih vagonov nekaka abnormalnost, kakršne še pri nas ni bilo. Prejšnje čase so bile pritožbe za pomanjkanje vagonov in za nepravočasno dostavljanje vagonov zelo pogoste ter so se radi tega, da bi se zadostilo prometu, vagoni izposojevali od drugih držav; sedaj pa imamo preveč vagonov.
Iz tega torej vidimo, da gospodarska kriza občutno vpliva na položaj prometa in na železnice posebej. Zmanjšana potreba po blagu zmanjšuje potrebo prevoza. No, to bi za železničarje še ne pomenilo največje zlo. Ko se gospodarstvo popravi, bodo železnice zopet vršile svoio dolžnost. Železnice sploh, in tako tudi pri nas, niso nič drugega nego samo del splošnega gospodarstva. In če je kriza splošna, mora zadeti tudi železnice. Ta kriza se čuti v zmanjšani tonaži in s tem v zmanjšanih dohodkih. Če pa je zmanjševanje tonaže večje in traja dolga nastaja nevarnost za železniške finance, ki zgubljajo vedno bolj svoje ravnotežje, t. j. dohodki so napram izdatkom vedno manjši.
In v tem pogledu imajo neprijetnosti našega prometa svoj specifični karakter. Po prevratu smo podedovali železnice, ki niso odgovarjale našim potrebam. A poleg tega so vse železniške stavbe in vozni park bile v defektnem stanju. Potrebno je bilo mnogo investirati in to celih 10 let, da se je železnice usposobilo, da bi v normalnih razmerah odgovarjale gospodarskim potrebam. Odtod izvira dejstvo, da naše železnice s finančne strani že od začetka stoje slabo in da so vsled tega v stalnem deficitu. Glasom poročil profesorja Ščeglovilova, deficiti naših železnic niso le v milijonih, nego prehajajo v milijarde. Omenjeni profesor smatra, da mora normalno postavljeno železniško gospodarstvo pokrivati: ne samo izdatke, ki nastajajo pri eksploataciji železnice, nego tudi odplačevati obresti od vsot, ki so bile vložene v graditev železnice in za nabavo voznega parka. Po uradnem proračunu predstavljajo naše želez-
niče vrednost, to je, vloženi kapital, okrog 19 milijard dinarjev. Po računu profesorja Ščeglovilova bi morale naše železnice za odplačevanje tega kapitala in za obresti na istega dajati letno 1235 milijonov dinarjev. A o tem ni niti duha. Ne samo, da se ne pokrivajo anuitete in obresti na vloženi kapital, ne krijejo se niti redni izdatki. Po podatkih istega profesorja, je deficit naših železnic — t. j. primanjkljaj med dohodki in izdatki leta 1927 bil 342 milijonov Din, a leta 1928 — 130 milijonov. Stvarni deficit za leto 1927 pa je dognan za 1577 milijonov, a v letu 1928 za 1365 milijonov Din. Podatkov za leto 1929 in 1930 nimamo, no, vsi znaki govore, da so te diference v teh letih še večje.
Posledice gospodarske krize na promet in na prometne finance so, kakor smo videli, zelo neugodne. Pritiskajo, da se morajo voditi računi, kako to stanje ublažiti. To se da doseči, če se izdatki, ki so določeni za vzdrževanje prometa, zmanjšajo paralelno z dohodki. Železnice so prisiljene, da stroške zmanjšajo in tako zmanjšajo razliko, ki je med dohodki in izdatki. K zmanjševanju izdatkov se prihaja v vseh državah, vendar na razne načine. Ponekod hočejo zmanjšati to razliko s povišanjem tarife, ponekod s povečanjem prevoznine blaga, ponekod z zmanjševanjem stroškov za investicije, zgradbo prog, a največ se hoče zmanjšati izdatke z zmanjšanjem plač in prinadiežnosti, z odpuščanjem uslužbencev (delavcev).
Ta pojav vidimo posebno v Nemčiji in sedaj obstoja ta namen tudi v Avstriji.
Nas bo, seveda, najbolj zanimalo', kako se finančna kriza železnic zdravi in odstranjuje pri nas. Morami takoj poudariti:	metode, ki se za
ozdravljenje finančne krize uporabljajo pri nas, so zelo enostavne. Do leta 1925 se je prakticiralo s povišanji tarife, t. j. povišanjem voznine za prevoz blaga, a od leta 1926 do danes, torej polnih 5 let,^ se _prakticira z zmanjševanjem režijskih stroškov. Režijske stroške se zmanjšuje, v glavnem, z zmanjševanjem izdatkov na plače in prinadiežnosti z ene strani, a z druge strani z odpuščanjem1 in zmanjševanjem števila zaposlenega železniškega osobja. Kjerkoli je bilo to mogoče, je bila izvršena redukcija začasnih nastavljen-cev in delavcev, a istotako, kjerkoli je bilo mogoče, so se zmanjšale prinadiežnosti onim, ki so ostali še v službi. Vsi Pravilniki, ki so bili zadnja leta uzakonjeni in s katerimi se je reguliral položaj začasnega in stalnega osobja, nosijo značaj nesigurnosti. In povsod, brez izjeme, so se zmanjševale materijelue prinadiežnosti. ki so jih na podlagi sličnih Pravilnikov do tedaj Železničarji dobivali. Poudariti hočemo za primer Pravilnik o službeni obleki, s katerim se je vzelo vlakovodjem, sprevodnikom in manipulantom pravico na kožuhe in ukinilo obleko za kategorije. Pravilnik o sporednih pri-nadležnostih, s katerim se je vzela pravica na kilometražo vlakosprem-nemu osobju za premik, reduciralo nočne doklade, ter naposled Pravilnik o pomožnem osobju, s katerim so določene nižje plače, nego jih ima to osobje danes.
Z odpuščanjem nameščencev in delavcev smo prišli že tako daleč, da smo padli na najnižje število osobja, s katerim se železniška služba da sploh opravljati. Na 1 krm eks-ploatacijske dolžine odpade uslužbencev in delavcev:
v Belgiji .....	. . 20.93
v Avstriji ....	. . 16,—
v Nemčiji ....	.	. 23.04
v Cehoslovaški .	.	. .	12.30
v Franciji . ■ . . .	. . 11.61
v Švici .....	. . 11.42
v Holandiji . .' . .	. .	10.78
v Rumuniji ....	. .	10.34
v Italiji		. .	9.85
v Madžarski ...	. .	8.78
na Poljskem ■ • •	. .	8.33
v Jugoslaviji •	• •	. .	8.15
To so statistični podatki za leto 1928.
Statistika o številu zaposlenega nameščenstva in delavstva po posameznih mesecih nami kaže jasno, da
so bile zadnje čase zelo velike redukcije.
Bilo je zaposlenega:
	leta 1929/30	leta 1930/31
aprila . .	. . 84.363	81.225
maja - -	. . 80.308	80.779
junija . .	. . 80.484	82.392
julija . .	. . 80.170	81.971
avgusta	. . 80.977	81.824
septembra	. . 81.617	83.347
oktobra	. . 82.764	82.936
novembra	. . 81.768	še ni po-
decembra .	. . 82.088	datkov.
Samo ta statistika predvsem dokazuje veliko nestalnost 4000 zaposlenih uslužbencev in delavcev. — Okrog 5% železničarjev nima sigurnosti za stalno zaposlitev in so zaposleni samo začasno. (V tej statistiki ni delavcev, ki so v resnici sprejeti samo sezonsko.) Dalje nam ta statistika kaže, da je v letu 1930 število uslužbencev bilo manjše za 3138 oseb, odnosno za 4%. Z drugimi besedami, v letu 1930/31 se je število reduciranih povečalo, dasi je istočasno narastlo železniško omrežje. In to pomieni, da so nastavljene! in delavci, ki so ostali na delu, morali obvladati mnogo večje dolžnosti in pretrpeti veliko večje muke, nego prej v normalnih razmerah.
Da se to reduciranje železničarjev in njihovih prinadiežnosti vrši zato, da se uravnovesi dohodke in stroške, nam dokazuje statistika z budžetom odobrenih mest nastavljenih uslužbenev in mest, ki so stvarno zasedena.
Leta 1930 je bilo (t. rubrika število z budžetom predvidenih mest, 2. rubrika število stvarno zasedenih mest) :
aprila ....	34.767	29.320
maja ....	34.767	29.462
junija ....	34.767	29.540
avgusta .	.	.	34.767	29.894
septembra .	.	34.767	29.957
oktobra . . .	34.767	30.126
Po teh podatkih bi morali v resnici pokazati v železniških financah velik suficit. Ali tega ni nikjer. Je ravno nasprotno. Zmanjšani dohodki so popolnoma uničili to budžetno
podlago in mi, dasi 11% v budžetu predvidenih mest ni bilo zasedenih, nimamo suficita, nego vsakih par dni novo okrožnico z navodili: štediti, štediti, zmanjšati izdatke itd.
To je stvarna slika današnjih razmer naših železnic. Kaže nam istočasno bedne razmere, v katerih se danes nahaja celokupno železniško osobje. In dasi smo že bili na naj-nižji stopnji kar se tiče števila zaposlenega osobja, vendar so izvršene še nadaljnje redukcije osobja in se te redukcije še vrše. Poleg teh redukcij se uvajajo še začasne redukcije, takozvani »brezplačni dopusti«. Število na brezplačne dopuste poslanih železničarjev ni poznano in prav gotovo znaša nekoliko tisoč železničarjev. Stalno in začasno odpuščeni se nahajajo v strašni bedi, ker nimalo od nikjer pomoči. Njihov položaj je težji od privatnih delavcev. Ti imajo, če so odpuščeni, pravico na brezposelno podporo, dočim železničarji te pravice nimajo. Borze dela jih ne priznajo, ker niso njihovi člani.
Poleg odpuščenih trpe tudi še v službi obdržani. Radi zmanjšanega števila uslužbencev in delavcev so avtomatično povečane njih dolžnosti. Delovni čas postaja vedno daljši, ponekod celo čez 10 ur dnevno. Turnusi so sestavljeni na bazi 9- in večurnega dneva. Poleg tega se pove-čavajo dolžnosti in odgovornost v službi. Pravice pa se občutno zmanjšujejo.
Lahko bi naštel še nešteto primerov, posledic gospodarske krize na železnici, vendar ni zadosti samo konštatirati posledice, marveč je naša dolžnost, da pokažemo tudi pota, kako naj se pride iz te težke situacije, da ne bo železniško osobje moralo doprinašati še nadaljnjih žrtev.
Zato predlagam v sprejem resolucijo, ki obsega predloge organiziranih železničarjev za rešitev gospodarske krize.
(Resolucijo smo objavili že v predzadnji številki »U. Ž.«.)
vanje članarine 1. v mesecu! Po članku istega glasila z dne 5. VIL 1930 pa je edinole ljubljanski upravni odbor kriv, da se hranarina ne izplačuje! Zdaj pa so naenkrat predpisi krivi!
Kdo je tepen, gospodje?
Mož leži na tleh in vpije:
»Ali vidite, kako smo jih, a?!«
Je to pustna burka, ali ne?
To so ocvirki, to, in še kakšni — žoltavi! Če se članstvo UJNBŽ s takšnimi ocvirki zadovolji, dober tek mu!
Najlepše pri vsej zadevi pa je še to, da niti določbe ORF-a, ki velja zdaj, niti ORF-a, ki bo veljal od 1. aprila t. 1., ne ovirajo interimistične ga izplačevanja hranarine! Kje je tista določba, gospodje, ki ovira to izplačevanje? Potrebno je zgolj generalno odobrenje direkcije! In tega odobrenja da ne bi mogel izposlovati centralni upravni odbor, če je mogel v mnogoterih primerih izposlovati pri prometnem ministrstvu celo spremembe in spopolnitve Naredbe o zavarovanju železničarskega osobja? Zakaj je potem CO sploh potreben?
Mogoče pa ovira pravkar omenjena naredba pravočasno izplačevanje hranarine (denarne pomoči)?
Kaj pravi § 54. te naredbe?
»Novčana pomoč isplaćuje se koncem meseca.«
To je naredba, ki naravnost določa, da se mora hranarina izplačati na koncu meseca — nedvomno tistega, v katerem član boluje. Dobro, so določbe, ki zahtevajo strogo revizijo izplačanih dajatev — toda predlog upravnega oblastnega odbora je bil tako stiliziran, da bi bila vsaka izguba bol. fonda glede na eventualno preveč izplačane vsote — izključena! In še to: Železniška uprava, ki ji nikakor »ne pristoji«, da bi bila bolj človekoljubna nego humanitarni (človekoljubni!) fond, izplačuje urnino — interimistično, humanitarni fond pa — ne! Uprava se za tiste borne pare ne boji, fond pa naj se zaradi par, ki jih sploh ne more izgubiti, boji?
Naši člani, ki pazljivo zasledujejo potek tega dolgotrajnega boja za točno izplačevanje hranarine, si bodo zapomnili, kdo je kriv in kdo ni kriv!
*
Predpustna burka se nadaljuje! V istem članku piše duhoviti in vse-znali (kako pozna na pr. ORF!) član-kar naslednje:
»Drugi predlog je zahteval popolno preureditev bolniškega fonda v takozvane
Okrožne urade za železničarje, izločitev iz našega ministrstva in pod točko b) direktno podreditev ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja. Proti temu predlogu je nastopil imenovani skupščinar tovariš Deržič ter je imel ta nastop za posledico to, da je glavni govornik izvoljenih skupščinarjev s. Cerkvenik priznal svojo podrejenost kot drž. železničar oni upravi, kateri služi, namreč našemu ministrstvu za promet. Predlog se je modificiral tako, da se predlaga samo nadzor nad novim osrednjim uradom s strani ministrstva socialne politike in narodbega zdravja.«
Ubogi Cerkvenik! Vse do trenutka zgodovinskega odkritja g. član-karja, je menil, da je podrejen »stari materi duhovitega člankarja glasila žoltih« .. . Naenkrat pa je moral pasti na kolena in priznati, da je podrejen železniški upravi. . . Vse dotlej je nemara Cerkvenik mislil, da prejema 1. vsakega meseca plačo tam nekje na stojnici pri kakšnem mesarju na trgu . . .
Kakor da je sploh šlo za kaj drugega, nego za nadzor nad bolniškim fondom ..,
Gospod člankar naj malce premisli, kaj pomeni nadzor nad bolniškim fondom, pa bo takoj na jasnem, za kaj gre! G. Deržič se je na skupščini tega prav dobro zavedal, ker je skušal dokazati, da je država kot delodajalec nekaj povsem drugega, nego na pr. Trboveljska -. - Šele na ugotovitev s, Cerkvenika, da obstoje tudi državni rudniki, ki se ne branijo nadzorstva ministrstva za socialno politiko, je umolknil!
*
Glede unifikacije vseh bolniških fondov pa je USŽJ vedno zastopal i stališče, ki ga še danes zastopa: ia
Predpustna anekdota v času posta in pokore
Tam nekje na Dolenjskem je živela brhka in petična deklica. Snubci so se kar trgali. Pa sta prišla pred pustom dva snubca, prvi mlad, močan, drugi starejši in jezikav. Prvi je dekle pogledal, ji povedal, po kaj je prišel, drugi pa je — jezikal: našteval, koliko repov ima v hlevu, kakšne bogate in vplivne strice ima v Beogradu itd.
Mlajši se je smehljal; starejši se je razkačil ter zagnal v mlajšega. Hotel ga je pretepsti. Mlajši pa ga je tako premikastil, da mu niso poma- ; gali niti repi niti strici. Ležal je ves pobit in obran na tleh . . • Tako je bil zbit, da se niti dvigniti ni mogel Dekle se je smejalo, mlajši snubec pa je zapalil pipo . . •
Jezikavi pa je zajezikal:
»Ali si videla, dečva, kako sem ga premikastil?«
*
Zdaj pa čitajte, kaj je pisal »Jugoslovanski Železničar« v štev, 7 z dne 5. VIL 1930:
»Hranarina.
Vsi oblastni odbori (podčrtali mi!) humanitarnih fondov izplačujejo hranarino redno in točno i. v mesecu, samo ne moremo tega beležiti v območju ljubljanskega OO bolniškega fonda. Dolžni smo to konstatirati, da bodo železničarji razumeli hinavsko zavijanje oči onih ljudi, ki imajo na jeziku samo socialni čut, v praksi pa o njem ni duha ne sluha. Izgovori, dia tega ne dovoli CO hum. fondov, so gola izmišljotina, ker spada redno izplačilo dajatev v kompetenco oblastnih odborov (podčrtali mi!). Alko je mogoče redno izplačevanje drugod, bi bilo mogoče tudi pri nas.
Savezarji, saj ste v ljubljanskem oblastnem odboru humanitarnih fondov, uredite redno izplačevanje hranarine!«
Na to jezikanje so prejeli žolti krepko zaušnico. Čitajte, kaj pravi
Poročilo o poslovanju ljubljanskega oblastnega upravnega odbora bolniškega fonda v letu 1930/1931 na 15. strani:
»Hranarina.
Pravilnik o 'poslovanju oddelkov za računovodstvo in finance generalne direkcije državnih želeanic in oblastnih direkcij določa v členu 73: ,Delavci se smejo izplačevati tudi po nalogu za izplačilo, ki ga izdaja šef neposredne edinice (počrtali
mi!) pristojni blagajni, in sicer, če je za to izdala direkcija predhodno generalno odobritev, ki se mora citirati v nalogu.'
V smislu te določbe je sklenil oblastni upravni odbor (ljubljanski seveda! Op. ur.) v 3. seji dne 15. aprila 1929, da se naj izplačuje hranarina po analogiji urnim s pridržkom, da so od tega postopka izvzeti uslužbenci, ki se odpuste iz službe, oziroma samovoljno zapuste službo in ki niso člani provizijskega fonda (glej poročilo bol. fonda obl. uprave Ljubljana za leto 1929/1930).
Po aktu centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu, štev. 494/1930 je sklenil centralni upravni odbor v seji dne 11. aprila 1930, da se interimistično izplačevanje ne more vršiti.«
Poleg te poloficiozne ugotovitve v poročilu je na oblastni skupščini »Jugoslovanski Železničar« prejel močno občutno porcijo moralnih klofut . . .
In zdaj poslušajte! Isto glasilo objavlja v štev 3. z dne 5. marca t. 1. naslednji samozavestni »pouk« tem »ignorantskim« sodrugom:
»Že v debati o poslovanju v pretečenem letu je sodrug Bahun radi izplačila hranarine hotel prikazati takozvane ,Zve-,zarje' in centralni upravni odbor za glavne krivce. Imenovani skupščinar tov. Deržič je stavil vprašanje predsedniku in zastopniku železniške uprave, da nai se točno pove, kdo ima pravico odrejati način izplačevanja vseh dohodkov državnega prometnega osobja. Potrebno je, da se ta agitacija sudrugov enkrat jenja, ker je čisto navadna demagogija, ter oblastni upravni odbor in centralni upravni odbor nimajo upravne moči, nego je način izplačevanja predpisan z uradnimi predpisi in za železnice odloča finančni oddelek generalne direkcije državnih železnic po določbah ORF in zakona o državnem računovodstvu. Če je centralni upravni odbor sklep oblastnega upravnega odbora ljubljanskega odbil, je to bila njegova dolžnost. Dovolj značilno je, da taki ipred-logi sploh pridejo v razpravo in sklepanje na sejah oblastnega upravnega odbora v Ljubljani in se iz tega potem skonstruirajo od; sodrugov afere, ki v bistvu pomenijo popolno ignoriranje veljavnih službenih predpisov, ki so obvezni za vse oblastne odbore in upravo bolniškega fonda. Žal se od,uradne strani zadeva ni pravilno in točno pojasnila; potrebno pa je, da se to ■zgodi.«
Upravni odbor — niti centralni, niti oblastni — nimajo po izjavi duhovitega člankarja upravne moči, da bi izposlovali redno in točno izplače-
unifikacija je potrebna, ta unifikacija se mora izvršiti in se bo danes ali jutri tudi izvršila! Prva stopnja k tej unifikaciji je baš podreditev žel, bol, fonda nadzorstvu ministrstva za socialno politiko. Radi bi vedeli, kje smo kdaj zastopali stališče proti unifikaciji! Svoje sanje pripovedujete lahko svojim ženam, gospodje, ne pa nam. kajti ni merodajno, kar ste sanjali, da je kdaj bilo, marveč tisto, kar je res bilo!
*
Našim članom pa prav toplo priporočamo, da si preberejo članek o skupščini bol. fonda, ki ga je objavil
»Ujedinjeni Železničar«. Potem pa naj sodijo, kateri ocvirki so bolj — užitni... In naj si tudi zapomnijo, kdo je napisal: »Če je centralni upravni odbor sklep oblastnega upravnega odbora ljubljanskega odbil, je to bila njegova dolžnost!«
Dolžnost — pustiti, da ljudje — ki so poleg drugega še bolni — umirajo od gladu, ali pa se na milost in nemilost izročajo oderuhom.
Gospodje bodo predpustno burko nadaljevali . . ., a vsake burke mora biti nekoč konec . . .
Prišel bo konec tudi te burke!
n.-n-
Zvezarp odklonili enoten nastop.
Železničarjem je sigurno še v spominu akcija železničarskih strokovnih organizacij, ki so junija leta 1930 organizirale v Beoigra-du pri ministrstvu saobraćaja, ministru financ ter •predsedniku vlade skupen nastop. Naši zastopniki so tedaj pozvali centralo zve-za rje v v Beogradu za skupen nastop, kar so pa oni odklonili, z motivacijo, da je Zveza že zaprosila za sprejem pri predsedniku vlade in da čaka na poziv. Vsi železničarji so tedaj z ogorčenjem obsodili tako postopanje Zvezarjev, v Sloveniji p,a so 'posamezni eksponenti Zveze trdili, da Zveza sploh ni 'bila pozvana za skupen nastop.
Začetkom letošnjega leta se je položaj železničarjev ponovno poslabšal ter je ministrstvo kljub vsestranskim intervencijam železničarskih organizacij odredilo, da se upokojencem odvzamejo dosedanje vozne ugodnosti. Poleg tega še ni urejeno izplačevanje službenih doklad, sprejem delavcev v pokojninski fond in naknadna vplačila za fond ter priznanje stalnosti delavcem, izplačilo delavskih diferenc itd. Položaj železničarjev postaja v sled vednih redukcij od dne do dne težji ter so vse železničarske organizacije z navdušenjem pozdravile akcijo za skupen nastop vseh železničarjev.
Naš Savez je k predlogu Udruženja želez-ničkih činovnika dodatno predlagal, da se izvrši skupen nastop poleg za vozne ugodnosti upokojencev še za izplačilo dilerenc delavcem, tolmačenj delavskega pravilnika v pogledu stalnosti, sprejemanja v pokojninski fond, doplačil trošnin in premij, izplačila službenih doklad ter prevedbo kronskih rentnikov.
Vse železničarske organizacije, naš Savez, Uradniško društvo, Strojevodje, Kurjači, Prometna zveza in Upokojenci so sklenili enoten nastop pri vseh merodajnih mestih v Beogradu, le »U druženje Jugoslovanskih nacionalnih železničarje v«, ki je bilo povabljeno na enoten nastop, je svoje sodelovanje odklonilo, z motivacijo, da oni že sami vrše vse potrebne intervencije v Beogradu in da je bil na podlagi njihovih predlogov pravilnik o voznih ugodnostih že deloma popravljen.
Sodbo o tem stališču Zvezarjev naj si narede železničarji sami, ki bodo sedaj zopet uvideli, kdo povzroča razcepljenost' železničarjev in s tem seveda vedno zmanjševanje pravic.
Upokojenci, pozor!
Vse upokojence obveščamo, da je s 15-marcem 1931 ukinjena veljavnost njihovih dosedanjih rdečih legitimacij, kakor tudi listnih legitimacij ter dobe nove »rumene« ukoričene legitimacije s pravico le do 12 režijskih voženj letno, ki jih lahko izrabijo poljubno. Kdor še ni zaprosil za izstavitev nove legitimacije, za katero se plača Din 10.— in za vložek Din 1.—, naj takoj zaprosi pri pristojni železniški postaji ter odda sliko v formatu 6X9 na mehkem papirju, dalje odrezek poštne položnice o prejema-«nt pokojnine. Za otroke ie priložiti uradna . potrdita o obisku šole, ali o nesposobnosti f
za delo, pri ženskih otrokih preko 18 let starosti pa potrdilo od občine, da so doma brez zaslužka, da so samski in pri starših.
Pripominjamo, da bodo koalirane železničarske organizacije podvzele vse korake, da se krivica, ki se je prizadela upokojencem, čim preje odstrani, ter zopet povrne upokojencem stare vozne ugodnosti. Naš Savez se je obrnil na direkcijo in na generalno direkcijo z nujno predstavko, da se veljavnost dosedanjih legitimacij podaljša vsaj še za en mesec, dokler ne bodo izstavljene nove legitimacije.
Cestni železničarji.
Izvršene intervencije. Na podlagi zaključka zadnje širše seje se je izvršila dne 9. marca 1931 pri g. obratovodji intervencija, katere so se udeležili za Savez s. Stanko, za Delavsko zbornico s. Kopač in za obratne zaupnike ss. Cej in Mehle. G. obratovodji je bila predložena predstavka za ureditev sledečih razmer:
1.	Izplačevanje prejemkov v smislu določb čl. 27 pragmatike.
2.	Postopanje pri kaznovanju osobja in povračilih škode.
3.	Ureditev stalne namestitve po čl. 7 pragmatike.
4.	Neizrabljeni dopust iz leta 1930.
5.	Draginjske doklade za adoptirane
otroke.
Ad 1: Po čl. 27 službene pragmatike imajo stalni nameščenci pravico do prejemkov vsakega prvega dne v mesecu za tekoči mesec. Dasi je pragmatika stopila v veljavo že s 1. januarjem 1931 ter upra-va izvaja posamezne točke pragmatike, se do danes še niso izdali uslužbencem novi dekreti v smislu čl. 72, ter se jim še vedno izplačujejo prejemki za nazaj. Prosimo obratno vodstvo, da ukrene potrebne korake, da se prevedba nameščencev v najkrajšem času izvede in izplačajo prejemki prvega v mesecu za naprej.
Ad 2: Iz posameznih slučajev kaznovanja osobja, odnosno predpisa povračila škode po uslužbencih izhaja, da obratno vodstvo kaznuje uslužbence, odnosno odredi povračilo škode, ne da bi dalo uslužbencu možnost, zagovarjati se ter navesti okolnosti, ki bi krivdo zmanjšali .ali sploh dokazale nedolžnost. Pripominjamo, da se pri. sličnih podjetjih, zlasti pa pri upravi državnih železnic ne kaznuje niti najmanjšega postopka, ne da bi bil uslužbenec preje zaslišan in mu ne bila dana možnost, zagovarjati se ter dokazati, da ni kriv in se kazen izreče šele, ko je dejanski stan popolnoma ugotovljen in zaslišane vse priče, ki jih obdolženec navede. V interesu uslužbencev, kakor tudi v interesu ipod-jetja samega, da se zmanjšajo administrativni posli (če bo zadeva dobro preiskana, se bodo sigurno zmanjšale pritožbe proti kaznim) predlagamo, da se uvede za prestopke, odnosno slučaje povračila škode predhodno zaslišanje prizadetih in )im da na ta način možnost zagovora1.
Ad 3: Po čl. 7 službene pragmatike je predvidena po treh letih začasne službe stalna namestitev uslužbencev, ki jo izvede upravni svet na predlog izvršilnega odbora. Že pred uveljavljenjem pragmatike je bilo razglašeno, da naj se uslužbenci, ki so že nad tri leta v službi, prijavijo; bili so poslani na pregled k fiziku, na kar je zadeva par mesecev počivala in na ponovno intervencijo se jim je odgovorilo, da naj počakajo do izvedbe pragmatike. Ker je pragmatika sedaj sto-
pila v veljavo, apeliramo na obratno vodstvo, da bi g. obratovodja predložil na prvi seji izvršilnega odbora, da se uslužbence, ki že nad tri leta vršijo službo, v smislu čl. 7 s 1. januarjem 1931 imenuje stalnim.
Ad 4:	V preteklem letu .posamezni
uslužbenci iz službenih ozirov niso mogli izrabiti pristoječega jim dopusta (Dobovšek, Virant, Suher itd.). Prosimo, da bi se jim odobrila izraba lansko leto iz službenih ozirov neizrabljenega dopusta v letošnjem letu. Pripominjamo, da tako prakticira tudi direkcija državnih železnic, ki ima v zakonu o drž. prom. osobju v čl. 93 določeno sledeče: Ako uslužbenec iz službenih ozirov v enem letu ne bi mogel porabiti svojega dopusta, ima pravico, da ta dopust izkoristi najdalje v prihodnjem letu. Tak uslužbenec ima pri izrabi dopusta v prihodnjem letu prednost.
Ad 5: Podjetje je doslej izplačevalo doklade tudi za adoptirane otroke, z uvedbo nove pragmatike pa je za adoptirane otroke doklado ukinilo ter so pri tem nekateri uslužbenci zelo prizadetL Prosimo, da bi se tudi pri maloželezniški družbi radi adoptiranih otrok vpeljala ista praksa, kot obstoja na pr, pri Mestnem magistratu v Ljubljani, kjer so doklade za adoptirane otroke sicer ukinili s 1. januarjem za nove slučaje, obdržali pa so rodbinsko doklado vsi oni, ki so jo prejemali pred 1. januarjem 1931 in dobivajo tako še nadalje 'doklado za adoptirane otroke. Pri Vašem podjetju pride v poštev le par slučajev in bi celokupni izdatek znašal komaj Din 10.000.— letno ter bi bilo to tudi v duhu prehodnih določb pragmatike, ki ne predvideva zmanjšanja prejemkov.
Na to predstavko smo dobili sledeči odgovor:
Na Vaš cenj. dopis od 9. t. m. Vam sporočam sledeče:
1.	Izplačevanje službenih prejemkov po členu 27 službene pragmatike bi se sicer imelo izvrševati s 1. januarjem t. L, vendar tehnično do danes ni bilo mogoče pripraviti vse potrebno, da bi se ta določba že mogla pričeti izvrševati. Sicer pa uslužbenci radi tega ne bodo popolnoma nič prikrajšani, ker bodo vse razlike obračunane nazaj do 1. I. t. 1. Kakor predvideno, bo ta zadeva urejena do konca tega meseca.
2.	Glede kaznovanja uslužbencev sporočam, da se v slučaju kazni vedno uslužbenci zaslišijo. Ako se katerega uslužbenca do sedaj ni zaslišalo, je pač morala biti njegova krivda jasno dokazana, vendar se še noben uslužbenec radi tega, da bi bil po krivici kaznovan brez zaslišanja, ni pritožil.
3.	Ureditev stalne namestitve in izdaja dekretov je zvezana z izplačevanjem
mesečnih prejemkov in se bo oboje istočasno uredilo v smislu službene pragmatike (člen 7).
4.	Glede neizrabljenega dopusta iz preteklega leta sporočam, da bi vsi uslužbenci mogli izrabiti dopust, pa ga niso hoteli izrabiti takrat, ko se jim je ponujalo, pozneje pa iz službenih ozirov ni bilo več mogoče dati dopusta. Krivda na ne ■ izrabljenem dopustu leži na nameščencih samih in se jim torej ne more dovoliti izraba lanskoletnega dopusta v letošnjem letu, kar popolnoma odgovarja določbam službene pragmatike.
5.	Glede izplačila doklad za adoptirane otroke sporočam, da je samoob-sebi razumljivo, da se izplačuje doklada za take otroke. Nameščenci pa, katerim smo doklado za otroke ukinili, niso teh otrok še adoptirali. Doklada bi se jim tudi še ne odbila, ako bi uslužbenci prijavili te otroke pravilno. Nekateri uslužbenci so prijavili tuje otroke, ki jih oni preživljajo, kot svoje lastne otroke in pod svojim imenom, čeprav se ti otroci popolnoma drugače pišejo, Jasno je, da je tu obstojala namera, da se zavede obratno vodstvo v zmoto in da se s prikrivanjem na nepošten način pride do doklade, Stvar je še toliko bolj vredna obsodbe, ker se je vse uslužbence izrecno opozorilo, da se bo proti vsakomur, ki ne bo navedel pravilnih podatkov, uvedlo disciplinsko postopanje. To zadevo bomo uredili istočasno, kakor ad 1. in 3.
Prosim, da vzamete gornje na znanje ter beležim
s spoštovanjem
Inž. Ženko.
Pozivamo	uslužbence,	ki so prizadeti
glede tč. 4 in 5 tega odgovora, da se javijo med uradnimi urami na centrali saveza, da zberemo radi	dopusta	in	radi doklad	za
otroke vse potrebne podatke. Ker je zadeva nujna,	se javite	najkasneje do	20.
marca.
* *	*
Objava vsem uslužbencem elektr. cestne železnice.
Pri volitvah obratnih zaupnikov električne cestne železnice v Ljubljani dne 28. II. so bili izvoljeni sledeči zaupniki:
a)	za vozovno o-sobje:	Cej Leopold,
sprevodnik; Juhant Franc, sprevodnik;
b)	za delavniško osobje: Mehle Anton, mizar;
c)	za progovno osobje: Omerza Mihael, preddelavec; za namestnike so bili izvoljeni: Furar Anton, sprevodnik; Valenčič Josip, voznik; Kopač Martin, pleskar; Zabukovsek
Ivan, delavec.	.	... .
Pri prvi seji dne 4. III. se )e zaupniski zbor konstituiral in izvolil za starejšino Geja Leopolda, za tajnika Juhanta Franca.
To sporočamo v vednost vsem uslužbencem ter povdarjamo, da se ne bodo izvrševale v zaupniškem zboru nikake spremembe (kakor raznašajo nekateri naivneži okoli) izvzemši, kadar bx nastopil primei izpraznitve zaupniškega mesta po čl. 18 poslovnika o delovanju delavskih zaupnikov.
Prošnje in zahteve za zastopanje, naj uslužbenci naslavljajo na zaupniski zbor, ki bo vse zadeve hitro proučil, jih dalje »prevajal in zastopal na merodajnih mestih.
Ljubljana, dne 11. III. 1931.
Juhant Franc, tajnik. Cej Leopold, starejšina.
Dopisi.
Zalog.
Občni zbor naše podružnice je pokazal, da se članstvo zaveda težkih časov, ki jih preživljamo in da je potreba po skupnosti velika, kar ije članstvo tudi pokazalo z udeležbo na občnem zboru podružnice, ki se je vršil v nedeljo, dne 1. marca. Tako obiskan olbčni zbor v naši podružnici ni bil že par let.
Iz poročila predsednika, tajnika in blagajnika smo raz videli, da se je delalo s pravim zanimanjem članstva. Da si naš težki položaj izboljšamo in doprinesemo naš del k skupnosti, smo si začrtali pot in smernice za bodoče naše delo ter hočemo složno delovati, da izginejo oni vedno tako izrazito imenovani »Jaz-i« in da delujemo eden za vse in vsi za enega ter ustvarimo oni veliki »Mi«, kateri je drevo organizacije, da bo dovolj močna in vzdržala v boju za naše pravice, da si bomo z združenimi močmi priborili ono mesto v človeški družbi, katero nam pripada.
Delegat centrale nam je razložil delo in ukrepe, katere je v tekočem letu centrala podvzela za izboljšanje položaja celokupnega osobja in nam očrtal trnjevo pot Saveza, po kateri je Savez hodil za izplačilo delavskih razlik, bolniškega zavarovanja, izplačila službene doklade, 20% eksekutivne doklade, raznih ugodnosti itd. Obrazložil nam je sklepe Saveža, ki jih je sklenil plenum v Mariboru in na katere smo pristali. Naša dolžnost je, da jih podpremo in s tem pokažemo, da smo vredni člani one velike družine, organizacije, katere člani smo.
Izvolili smo si novi odbor, ki smo mu poverili zaupanje in kateremu hočemo pomagati v njegovem delu in pomoči podružnico do onega števila članstva, ki odgovarja staležu "'naše proge in postaje.
Vse sodruge pa poživljamo, da gredo c podvojeno močjo na delo za Ujedinjeni savez železničarjev, mu pridobivajo novih članov in s tem dokažejo', da so vredni biti člani borbene organizacije.
Naj živi »Savez železničarjev«, naj živi »enotnost med železničarji«!
Celje.
Občni zbor podružnice se je vršil dne 1. marca in ga je vodil podpredsednik' sodr. Dolchar, ki je podal poročilo o delu ddse-4 an j ega odbora, izvršenih intervencijah, zla* sti zaradi gradbene akcije ter proti redukcijam železničarskih pravic. Po tajniškem in
blagajniškem poročilu je občni zbor izrekel dosedanjemu odboru zaupnico za delo v preteklem letu, nakar je bil izvoljen novi odbor, .katerega sestavljajo v glavnem dosedanji funkcionarji. Za novega predsednika je bil izvoljen s. Jelen Franc, za namestnika pa ss. Dolchar in Lacker.
Vsi navzoči, okoli 50 po številu, so z zanimanjem sledili poročilu delegata cen-t-ale s, Stanka o delu organizacije v preteklem letu, o splošnem položaju železničarjev ter velikih ovirah, ki se stavijo organizaciji na pot. Orisal je težko pot organizacije v borbi za izplačilo delavskih diferenc, odpravo kuluka in odtegljaja za Na-bavljalno zadrugo, spremembo delavskega pravilnika, priznanje stalnosti vsem delavcem, izplačila službenih doklad tudi neekse-kutivnim kategorijam, izboljšanie položaja v bolniški blagajni ter zopetni povrnitvi voznih ugodnosti za upokojence. Pojasnil je z drastičnimi primeri neenako postopanje posameznih direkcij, ki različno tolmačijo iste zakone ter povdaril nujno potrebo po spremembi zakona o drž. prometnem osoblju in priznanja sodelovanja organizacij pri sestavi raznih zakonov in pravilnikov.
Novoizvoljeni odbor izjavljat, da bo delal z vsemi močmi za pridobitev novih članov v vrste Saveza, za jačanje zavednosti članstva, ker se zaveda, da le enotni in res zavedni železničarji bodo mogli zaustaviti vedne redukcije ter pridobiti in priboriti železničarjem človeka dostojno življenje.
Ljubljana.
Občni zbor ljubljanske podružnice se je vršil v nedeljo, dne 8. marca ter se ga je udeležilo nad 250 članov in je bil to eden najbolj sijajno obiskanih občnih zborov, kar se jih je vršilo v Ljubljani. Vsa poročila dosedanjega odbora so vzeli zborovalci sciglasno na znanje ter je bil enako soglasno izvoljen novi odbor, in sicer za predsednika s. Terškan, za tajnika s. Cere;, za blagajnike ss. Zadel, Zorman in Ograj-šek ter poleg tega po trije zastopniki vsake sekcije v širši odbor. Za tem je podal s. Stanko izčrpno poročilo o položaju železničarjev ter delu saveza v preteklem letu in izgledih na tekoče leto. Zborovalci so z ogorčenjem obsodili Zvezo, ki noče skupnih nastopov ter so sklenili, da bodo šli od moža do moža na delo, da privedejo slehernega železničarja v vrste saveza. S. Stanko je orisal upravičenost upokojencev do neokrnjenih voznilh ugodnosti, delavcev do izplačila diferenc iz leta 1923, kronskih rentnikov do prevedbe na dinarske rente, neeksekutivnih uslužbencev do službenih doklad, vseh delavcev do sprejema v novi penzijski fond in priznanja stalnosti, nujne potrebe spremembe raznih pravilnikov in naredib. Pojasnil je vsem navzočim dema-goško zavijanje zvezarjev, ki hočejo z raznimi triki diskreditirati savez med železničarji, pa jih ti že predobro poznajo in dostojno zavračajo. Orisal je težke posledice gospodarske krize na železnicah ter dokazal, da ;e sedanji način reševanja krize, ki hoče vsa bremena prevaliti na delavstvo, popolnoma zgrešen in mora krizo le še povečati ter je postavil zahtevo, da se ima prenehati z vednimi redukcijami plač in osobja. Občni zbor je tudi obsodil postopanje onih trgovskih zbornic, ki so baje zahtevale redukcijo voznih ugodnosti upokojencem, češ, da ti verižijo in škodujejo redni trgovini ter je pooblastil savez, da ukrene vse korake, da se take neresnične trditve odločno demantirajo in zahteva zadoščenje za žalitev, ki je bila prizadeta nad 99% železničarjev in ki so vsled podtikanj zgubili ugodnosti, katere so si priborili že pred desetletji. Z občnega zbora so bile odposlane sledeče brzojavke:	Predsedniku
vlade; »Železničarji zbrani na občnem zboru v Ljubljani apelirajo na predsednika vlade, da odredi takojšnje izplačilo že pred pol letom odobrenih diferenc železniškim delavcem, na katere čakajo že sedem let.«
Slična brzojavka je bila odposlana tudi ministru za promet. Na ljubljansko direkcijo je bila vložena prošnja, da se upokojencem dosedanjih legitimacij ne ukine že s 15, marcem, marveč odgodi ukinjenje na poznejši čas, ko bodo izstavljene nove legitimacije.
Poleg tega je bila odposlana na kompetentna mesta v Beogradu spomenica radi voznih ugodnosti upokojencev, v kateri se žabteva, da se vsem upokojencem vrne vozne ugodnosti, ki so jih uživali že desetletja ter protestira proti neosnovanim očitkom radi veriženja in zahteva satisfakcijo za neupravičeno obdiolžitev osobja.
Železničarji so z odobravanjem vzeli na .znanje delo saveza ter je bil občni zbor zaključen s sklepom, da bodo vsi člani z vsemi močmi podprli organizacijo v njenem delu za zboljšanje položaja železničarjev. Tako) prvi ddn po občnem zboru je v Ljubljani pristopilo 23 novih članov in je tako ljubljanska podružnica s tem prekoračila število 600 redno plačujočih članov in postala najmočnejša postojanka saveza v celi državi.
Občni zbori.
V	nedeljo, dne 15. marca 1931 se vrši redni letni občni zbor podružnice Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije, in sicer:
V	PTUJU ob 9. uri dopoldne v gostilni Šegula, za postajo 16 in
V GROBELNEM ob 9. uri dopoldne v gostilni Golež (Vrabič).
Dnevni red je:
1.	Poročilo dosedanjega odbora in razrešnica.
2.	Poročilo delegata centrale o delu organizacije v preteklem letu,
položaju železničarjev ter direktivah za bodoče delo.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Razno.
Pozivamo vse članstvo, da se občnih zborov točno in polnoštevilno udeleži, Dolžnost slehernega sodruga je, da na občnem zboru sodeluje ter zlasti v sedanjih težkih časih stavi predloge za nadaljnje delo za zboljšanje položaja železničarjev! Čvrsto strnjeni v enotni fronti bomo vzdržali na naših postojankah, enotni pa bomo tudi zadosti jaki, da bomo zaustavili vedno zmanjševanje pravic in krenili navzgor na pot boljše bodočnosti!
Iz okrožnic.
Katera službena doba se vpošteva pri odmeri dopustov?
Že svoječasno je izdala Generalna direkcija tolmačenje, da se pri odmeri dopustov nastavljencev upošteva le ona. službena doba, ki je merodajna za odmero stop-nije osnovne plače. Na podlagi tega tolmačenja dobe na primer oni, ki se puste nastaviti iz staleža delavcev, le najnižjo izmero dopusta ne glede na ona službena leta, ki so jih prebili v staležu kot delavci. Ker smo dobili med tem vprašanja, ali pripada na primer onemu zvaničniku, ki je na pr. v 6. stopnji plače, že 25 dni dopusta (kar bi odgovarjalo 5X3 letom) sporočamo, da se dopust ne odmerja po plačilnih stopnjah, marveč po službenih letih. Tozadevno je direkcija izdala pod štev. 13.719/1 že lansko leto sledeče tolmačenje:
Čl. 93 zakona o drž. prom. osobju ne razločuje za odmero letnega odmora ekse-kutivne cd neekisekutivne službe, temveč uvažuje le efektivno službo, ki je merodajna za odmero stopnje osnovne plače. Postopanje nekaterih edinic, ki štejejo za odmero dopusta 2 in pol leti eksekutivne službe za tri leta, je toraj napačno in po zakonu neutemeljeno.
Prodaja ugaska.
Z odlokom štev. 2211/III-31 od 16. januarja 1931 je direkcija določila za enkrat sledeče enotne cene za Ugasek:
Za navaden strojni pepel po 5 Din za m3, za čisti ugasek iz dimnice pa po 20 Din ali 25 Din za m3.
Nastavitev dr, Furlana za zobozdravnika v Novem mestu.
S 1. marcem je bil nastavljen za zobozdravnika v Novem mestu g. dr. Furlan, ki ordinira vsak dan od 8.—12, ure in od 14.—17. ure razen ob nedeljah in oblastveno priznanih praznikih.
Nastavitev dr. Majcena za specijalista za kirurgijo v Mariboru.
S 1. marcem 1931 je začel ordinirati za železničarje v Mariboru in okolici g. dr, Majcen, specijalist za kirurgijo ter ordinira na domu Aleksandrova cesta 12 vsak dan izvzemši nedelj in oblastno priznanih praznikov od 11.—12. ure in od 14.—16. ure. V njegov rajon spada proga severno od Celja. Specijalist ne sprejme nikogar brez »Nakaznice za centralno ambulanto«, ki jo izstavi pristojni železniški zdravnik in brez članskega lista, ki služi kot legitimacija.
Odkupnina za osebno delo,
Z razpisom štev. 9 od 30. januarja 1931 je odredila železniška direkcija, da morajo tudi vsi dnevničarji in delavci plačati odkupnino za osebno delo po § 40 zakona o samoupravnih cestah. Tega davka so oproščeni le oni delavci, ki so imeli kadarkoli istočasno živih 9 ali več zakonskih otrok. Kot odkupnina se je odtegnilo:
a)	Pri delavcih, ki delajo največ 25 dni v mesecu, to je onim, ki ob nedeljah in praznikih ne delajo ter plačujejo uslužben-skega davka dnevno do vključno Din 0,50 za dan Din 20.—; dnevno od Din 0.66 do Din 1.58 za 2 dni Din 40.—.
b)	Pri delavcih, ki delajo vse dni v mesecu in plačujejo za osebni davek mesečno do vključno Din 14.— za 1 dan Din 20.—;
od Din 17____do vključno Din 39.— za 2
dni Din 40.—.
Samski davek. Kdo ga mora plačevati, kdo je oproščen?
Generalna direkcija državnih železnic je izdala pod štev. 112.154/30 od 25. decembra 1930 sledeči odlok M. S. B. 24.476 radi znanja in upravljanja:
Ministarstvo Finansija je dostavilo pod Br. 93.820 od 18. decembra 1930 sledeča navodila radi plačevanja samskega davka in davčne oprostitve oseb z 9 ali več otroci:
S 1. januarjem 1931 stopi v veljavo zakon o davku na samce in davčni oprostitvi oseb z 9 ali več otroci.
Davek na samce plačajo:	vsi samci
(moški), vdovci brez zakonskih otrok, vsi moški, katerih zakon je sodnijsko ločen, ako po razsodbi ne vzdržujejo žene in otrok,
Davek plačajo osebe, ki so dovršile 30, leto starosti in dne 1. januarja 1931 še niso prekoračile 60. leta starosti, ako stanujejo v mestih, trgih ali krajih, kjer je sedež srezkega načelstva ali plačujejo v takih krajih davek.
Od tega davka so oproščeni duhovniki, ki se po cerkvenih predpisih ne smejo poročiti, dalje oni, ki se radi cerkvenih _ zaprek ne morejo ponovno oženiti,^ vojaki, podoficirji in nižji oficirji, kaznjenci za časa trajanja kazni, tujci, polni invalidi ter osebe, katerih službeni prejemki mesečno ne presegajo Din 2500.—.	'	,
Samski davek znaša od uslužbenskega
davka: od 30. do 35. leta 50%, od 35. do 40. leta 40%, od 40. do 50, leta 25%, od 50. do 60. leta 10%.
Osebe, ki so sploh kdaj doslej imele na enkrat 9 ali več živih otrok, se oproščajo od plačevanja vseh davkov, toraj tudi uslužbenskega davka in samskega davka.
Navodila radi doklad za otroke, za rodbinske draginjske doklade in za 100% stanarino.
Z razpisom štev. 4 odlok direkcije štev. 2728/1 od 20. januarja 1931 je izdala direkcija važna navodila radi rodbinskih doklad za otroke in radi priznanja 100% stanarine, s katerimi je odredila, da se s takojšnjo veljavnostjo ukine predlaganje prošenj za ipripoznanje rodbinskih doklad in za 100% stanarino, marveč se mora^ odslej vsaka sprememba prijaviti s »Prijavo za prejemanje draginjskih doklad«. Radi rodbinskih draginjskih doklad je izdala di-relccija sledeče tolmačenje;
Rodbinske draginjske doklade.
I.
Glede priznavanja rodbinskih draginjskih 'doklad se je ravnati po določbah čl,
8—11 že omenjene uredbe o draginjskih dokladah (glej okrožnico štev. 68-VI-24).
Rodbinske doklade za otroke se auto-matično ukinejo, ko' dovrši otrok 16. leto starosti. Zato je za otroke, ki dovršijo 16. leto starosti, predložiti še pred izpolnjenim 16. letom starosti novo prijavo in ji priložiti uradna potrdila, ki upravičujejo še nadaljnje prejemanje 'doklad.
Z odločbo čl. 23 omenjene uredbe je predvideno, da se med mesecem nastale družinske spremembe, bodisi v rodbinskem stanju (smrt ali rojstvo novih rodbinskih članov), bodisi v imovinskem stanju pojedinih članov rodbine kakor tudi vse ostale spremembe (dovršenje 16., 21., oziroma 23. leta starosti, nastop kadrske službe itd.) upoštevajo za odmero rodbinskih doklad šele prvi dan tem izpremembam sledečega meseca, čeprav bi nastale prvi dan v do-tičnem mesecu.
Vsaka izprememba podatkov v že overovljeni prijavi se mora takoj naznaniti z novo prijavo in ni dopustno, da službene edinice v že overovljene prijave vpisujejo kake kasnejše spremembe v družini dotič-nega uslužbenca, Z novo prijavo je vselej prijaviti tudi vse ostale rodbinske člane, za katere se doklada že nakazuje in jim po zakonu in odločbi o drag. dokladah še nadalje gredo —■ staro prijavo pa je skrbno hraniti.
Dotični uslužbenci, ki nimajo pravice do uživanja rodbinske doklade za kakega člana .svoje družine, za katerega so dosedaj to doklado ‘dobivali, morajo to takoj po razglasitvi tega razpisa naznaniti pismenim potom svojemu starejšim.
Vsaka zloraba se bo brezobzimo obravnavala v smislu določb čl. 25 uredbe o rodbinskih draginjskih dokladah. Rešenje o izgubi rodbinskih doklad, ki ga izda minister financ na prijavo direkcije, je izvršno in zoper to rešenje ni pritožbe.
Prijavam je priložiti vsa ona potrdila, ki so potrebna, da se dokaže pravica do prejemanja doklad, šolska potrdila (spričevala), potrdila občin, vojaška potrdila, učne pogodbe, rojstni listi otrok, poročni listi, zdravniška spričevala itd.
Posebej pa še opozarjamo, da morajo biti v posameznih potrdilih podatki točno navedeni, predvsem pa:
V	šolskem potrdilu, da je N. N, v šolskem letu 193 .. ./193 .. . reden učenec ... razreda, da uspešno napreduje in da ne uživa štipendije, ustanove ali druge podpore, ki dosega mesečno 200 Din ali več. Šolskemu potrdilu je odslej vedno priložiti potrdilo občine, da je otrok brez dohodkov ali premoženja. Šolskemu potrdilu v tujem jeziku pa še oblastveno potrjen prevod.
V	potrdilu občine, da je N. N. od ........ dalje brez lastnega zaslužka in premoženja v popolni oskrbi staršev in
v vojaškem potrdilu, da je N. N. nastopil dne ........ 9-, 18- ali 24-mesečni
kadrski rok. Vojaškemu potrdilu mora biti odslej priloženo tudi potrdilo občine, da otrok nima nobenega imetja, niti dohodkov za vzdržavanje.
Učni pogodbi je priložiti, v kolikor ni iz pogodbe same razvidno, še izjavo učnega mojstra, potrjeno od .zadruge, koliko prejema vajenec(ka) za čas učne dobe plače ali nagrade v 1., 2. in 3. letu učne dobe in potrdilo občine, kdo vzdržuje vajenca(ko) glede brane, stanovanja, obleke itd., oziroma koliko znaša vrednost mesečne oskrbe, ki jo vživa vajenec(ka) za čas učne dobe pri mojstru.
Za polnoletnega otroka, ako je začasno telesno ali duševno nesposoben za pridobitno delo, je prijavi priložiti zdravniško spričevalo in potrdilo občine, da je otrok brez imetja in dohodkov, V tem slučaju se prizna doklada po 80 Din mesečno, dokler traja nesposobnost za pridobivanje.
Za redne učence javnih šol, za katere je bila doklada že dovoljena, je predložiti s pričetkom vsakega šolskega leta službenim edinicam nova šolska potrdila državnih šol, in sicer za učence osnovnih, srednjih in podobnih šol do 30. septembra, ,za učence visokih šol pa db 31. oktobra1 vsakega leta. Na podlagi teh potrdil ugotove starejšine službenih edinic ali njih namestniki pod osebno odgovornostjo, če posamezna potrdila še nadalje opravičujejo do .prejemanja že priznanih doklad in jih nato priložijo kot priloge prijavam dotičnih uslužbencev.
Uslužbencem pa, katerim so se za otro-ke-dijake v prejšnjem šolskem letu redno izplačevale rodbinske doklade in ki ne predložijo šolskega potrdila za naslednje šolsko leto, se nadaljnje izplačevanje doklad ustavi.
Za šole, ki ne izdajajo državno veljavnih spričeval in nimajo značaja javnih šol.
kakor Gorazdov, Legatov,	Krištofov učni
zavod, državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani itd., se ne priznavajo rodbinske draginjske doklade, pač pa, če so pogoji dani, doklade po 80 Din mesečno v smislu čl. 37 in 38 Zakona o državnem saobračajnem osobju.
II.
Na novo postavljeni	uslužbenci, ki
imajo pravico do ' uživanja rodbinskih doklad, mora;o takoj po prejemu rešenja o postavitvi predložiti pravilno izpolnjene prijave s potrebnimi uradnimi potrdili.
III.
Za priznanje redne 100% stanarine je priložiti prijavi poročni list in uradno izjavo, da živi dotični uslužbenec(ka) v skupnem gospodinjstvu z ženo (možem), oni uslužbenci ali vdovci, ki žive v skupnem gospodinjstvu z osebami, do katerih imajo zakonito dolžnost vzdrževanja (čl. 35 Zakona o drž, saobračajnem osobju), pa pri-1 ožijo uradno potrdilo o skupnem gospodinjstvu in o zakoniti dolžnosti vzdrževanja, in sicer; vdovci o vzdrževanju otrok, samski pa o vzdrževanju staršev, ki nimajo lastnega zaslužka, niti dohodkov ali premoženja, marveč so navezani edino le na njihovo podporo.
tv.
Vsa potrdila morajo biti točno izpolnjena. Pripomba davčne oblasti »ni obdav-
čen(a)« ali »plačuje ...... Din davka«, ne
zadostuje; vselej je vpisati višino mesečnega zaslužka in dohodkov, kot dokaz pa priložiti prijavi potrdilo občine o zaslužku, odnosno dohodkih.
Trajno ali samo začasno nesposobnost na kakršnokoli pridobitno delo se dokaže s spričevalom železniškega zdravnika, katero pošlje direkcija v izjavo sanitetnemu referentu v svrho ugotovitve trajne, oziroma trajanja začasne nesposobnosti za pridobivanje.
Za hčerko, ki gospodinji očetu vdovcu, je priložiti prijavi občinsko potrdilo, da resnično vodi očetu vdovcu gospodinjstvo, da je brez zaslužka, imetja in dohodkov kakršnekoli vrste in da ni poročena.
Za otroka, ki je že enkrat prekinil redno obiskovanje šole in zopet redno nadaljuje šolanje, gredo 'doklade po 80 Din mesečno v smislu čl. 37 in 38 Zakona .o drž. saobračajnem osobju, izvzemši, če je prekinil šo'o radi bolezni, kar se dokaže s spričevalom železniškega zdravnika. Za časa bolezni gre v tem slučaju doklada po 80 Din mesečno. Vsako prekinitev šolanja je dolžna službena edinica takoj naznaniti računsko-ekonomskemu odseku pri direkciji in sporočiti, kateri učni zavod je otrok obiskoval in kedaj ga je dovršil, oziroma izstopil iz šole. Za čas po končanem šolskem obisku neopravičeno izplačane rodbinske doklade bo direkcija izravnala, o..i-roma predpisala v povrnitev.
V slučajih, kjer se uradna potrdila (n, pr. vojaška potrdila o nastopu in roku trajanja kadrske službe) ne bi mogla pravočasno pribaviti in priložiti prijavi, naj se to v zadnji rubriki prijave (v opombi) izrečno navede.
Računsko-ekonomski odsek pri direkciji pregleda prijave, vpiše na prijavah event. svoje pripombe glede priznanja doklad, od kedaj do kedaj se smejo, izplačevati, pod kakimi pogoji itd., odnosno jih zavrne, če uslužbencem doklade ne gredo.
Navodila radi rumenih legitimacij za upokojence.
Upokojenci in njih rodbinski člani imajo pravico do legitimacije za 12 potovanj po režijski ceni, katera morejo izvršiti v poljubnem času tekom leta.
Te legitimacije sestoje iz ukoričene rumene legitimacije, ki se izdajajo za dobo 10 let — z vsakoletnim podaljšanjem veljavnosti — in iz umetka, ki se tej legitimaciji dodaja za vsako leto o priliki podaljšanja veljavnosti.
Umetek sestoji iz ovoja, ki nosi redno številko legitimacije in 12 listov. Vsak list je na prednji strani razdeljen v dva predelka, v katerega vpiše lastnik pred nastopom vožnje s tinto: v gornjega vožnjo tja, v spodnjega vožnjo nazaj; na drugi strani lista se udarjajo stanični datumski žigi pri izdaji režijske karte.
Kupljena režijska karta velja le, če je vožnja upisana na	vložku in je	ta	na obratni strani žigosan	s staničnim	žigom;	ako
se karta izda v vlaku, je sprevodnik dolžan vpisati datum1 in	številko vlaka	na	tem
mestu s tintnim (Svinčnikom.
jZa pravilno žigosanje je odgovoren blagajnik, ki izda režijsko karto.
Za izgubo legitimacije ali vložka je plačati 100 Din; nove legitimacije al' vložki se izdajajo šele v prihodnjem letu.
Cena rumene	legitimacije	je	10	Din,
vložka pa 1 Din.
Rumene legitimacije z vložki naj se naroče takoj in se stanicam naroča, da tozadevno dajejo penzijonistom vse potrebne informacije in posredujejo pri direkciji.
Predložiti je spiske v dvojniku, in sicei:
I.	Spisek upokojencev, ki so aktivno služili več kot 20 let.
II.	Spisek upokojencev, ki so aktivno služili manj kot 20 let, ki jim nakazuje pokojnino direkcija državnih železnic v Ljubljani.
III.	Spisek upokojencev, ki so aktivno služili manj kot 20 let, ki jim nakazuje pokojnino Dravska finančna direkcija v Ljubljani.
Spiski naj vsebujejo te podatke:
a)	Tekočo številko;
b)	ime upokojenca (po abecednem redu);
c)	.zadPji aktivni čin;
d)	stan: samec, oženjen, vdovec, ločen;
e)	služil aktivno od ..... do ....... (po
dekretu o odmeri pokojnine, event. v
opombi: se mu po odi. štev..........prišteva
za pokojnino , .. . . let pribitka);
f)	ime rodbinskega člana (žena, sin, hči) in rojstni datum otrok;
g)	zaposlenje (poklic), zaslužek otrok;
h)	pri upokojencih izpiska II in III: prejemanje drag. doklad za osebe, ra katere se potrebuje legitimacije;
i)	rubriko za številko nove legitimacije.
O zaposlenosti otrok je predložiti uradna potrdila: o obisku šole, delodajalca, o trajanju učne (vajeniške) dobe (od .... do .....L event. prepis učne pogodbe, overovljen od šefa stanice, potrdilo služboda-jalca z navedbo resničnega mesečnega zaslužka, sopotrjeno od urada za zavarovanje delavcev; pri ženski deci preko 18 let starosti, če je doma brez zaslužka, tozadevno občinsko potrdilo, kakor tudi, da so samske in pri starših.
Uradna potrdila so takse prosta. Oprostitev od takse mora biti na potrdilu označena: »Izdano brez naplačila takse v smislu čl. 112 Zakona o saobračajnem osobju; sme se uporabiti samo za dosego vojnih ugodnosti po čl. 114 Zakona o državnem sa-•obračaijnem osebju.« Za resničnost vsebine potrdil je odgovoren uslužbenec sam.
Spiskom je predložiti odrezek poštne položnice o prejemanju pokojnine in identiteti odgovarjajoče slike v formatu 6X9 cem na mehkem papirju ne pa na kartonu.
Legitimacije izstavlja ona železniška direkcija, od katere upokojenec prejema pokojnino, odn. na teritoriju, na katerem se nahaja ona finančna direkcija, ki mu nakazuje pokojnino. Večina rentnikov prejema rente od zagrebške železniške direkcije in je spiske za take rentnike tedaj .predložiti direkciji državnih železnic v Zagrebu.
Naredba o dovoljevanju letnega dopusta, odsotnosti in bolovanja.
Generalna direkcija državnih železnic je izdala odlok sledeče vsebine.
1.	Posamezen uslužbenec ne sme dobiti poleg letnega dopusta letno več kot 10 dni odsotnosti.
2.	Pri bolovanju preko 30 dni mora •podati zdravniška komisija tudi izjavo, ali bo dotični uslužbenec po bolovanju popolnoma sposoben za službo, ali pa bo bolezen trajala še dalje in koliko časa. To velja tudi za one uslužbence, ki bi bili v enem letu skupno več kot 60 dni bolni.
3.	Vsem začasnim uslužbencem, ki so še ,v pripravni grupi, se mora, ako so neprekinjeno bolni tri mesece, ali s prekinitvami 6 mesecev, po preteku te dobe odpovedati službo. Enako se mora postopati tudi s stalnimi uslužbenci, ki še niso zadobili pravico do penzije ter so bolni neprekinjeno 6 mesecev ali v teku treh let skupno eno leto.
Kdo ima pravico do prevoza gradbenega materijala po železnici?
1.	Brezplačen prevoz materijala za grad-bo hiš se lahko daje uradnikom, /v a nični -
kom, služiteljem in pomožnemu osobju (delavci), ako je priznano za stalno po dovršenem tretjem letu službe pri prometnih napravah.
2.	Stanovanja uradnikov imajo lahko največ 5 sob, zvaničnikov, ko zidajo hiše z dvema stanovanjima, največ po tri sobe, a služiteljev in pomožnega osobja največ po dve sobi, seveda z vsemi ostalimi pritiklinami.
3.	Vse prošnje za prevoz gradbenega materijala s predračunom, overovljenim planom in potrebnimi dokumenti, med katerim mora biti tudi od pristojnega načelnika overovljena izjava prosilca, s katero se obveže stanovati v enem izmed stanovanj, sicer da zapade disciplinski kazni, se morajo dostavljati vsaka posebej z mnenjem potom gradbenega odeljenja ravnateljstev ministrstvu za promet v odločitev.
Opozorilo vsem članom Saveza.
Ker je osobje v centrali preobloženo z delom in da bo mogla centrala točno in pravočasno odgovarjati na vse dopise podružnic, sestavljati potrebne predloge in osnutke za spremembo raznih pravilnikov, točno izvrševati intervencije, je centralni odbor odločil, da naj članstvo v raznih osebnih zadevah hodi na centralo le vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Ali ob nedeljah od 9. do 11. ure. Ta dva dneva bo centralni tajnik v prvi vrsti na razpolago sodrugom, ki pridejo osebno na centralo. Naprošamo pa vse člane, da svoje zadeve obravnavajo redno potom podružnic. Prosimo vse članstvo, da upošteva to določilo, ker se bo s tem omogočilo črni hitrejše poslovanje saveza, kar bo v korist vsem železničarjem. Torej, kdor b“a kaj opraviti na centrali, naj pride ob sredah m sobotah ali ob nedeljah od 9. do 11. ure.
Centralni odbor USŽJ.
Vabilo
na 32. redni občni zbor Splošnega kreditnega društva r. z. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13, ki se vrši v četrtek, dne 26. marca 1931 ob pol 19. uri v prostorih Zadružne banke (Posvetovalnica) s sledečim dnevnim redom;
1.	čitanje zapisnika zadnjega .občnega zbora.
2.	Predložitev letnega zaključka in bi-, lance za leto 1930.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Podelitev odveze načelstvu.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Predlogi in nasveti.
Občni zbor sklepa veljavno z nadpo-lovično večino glasov, če je zastopan najmanj deseti del kapitala, vplačanega v zadružnih deležih; ob enakosti glasov odloča predsednik.	Upravni svet.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d.
v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik In izdajatelj: Konzorcij »Ujedi njeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.