289. številka.__Ljubljana, sredo 17. decembra. VI leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. l*haja vsak dan heviereei ""T.?*^*1 ***** po praanikth, «* *»ija p« peatl prejtmau za avatro-aaertke dežele *» celo ioa> 16 goia., /.a uoi leta 8 acld %& iotrt leta 4 gold. -» Za Ljubljanai jbita poHHnj« na do^ »a «*lo leto 13 so!d., s.j Mirt leta 3 t/<>i'skvni zboru je rekel poslanec Csanadv ob priliki postave o vojaških nova-kih, da bode vedno proti nagodbi s Avstrijo govoril, tudi Če v tem pade avstrijska cesarska krona z glave ogerskega kralja. S tem so skrajni levičnjaki sprejeli Košutov program. Viitanje «1 rit. stre. itit.vki vladni listi prinašajo avtentični traktat miru, ki ga je car s kivanskim kanom sklenil. Posameznosti tega miru so uže Kaj jo bom vlln vleka. (Sv. Tomaž. Str.) V u ga tak popevle: stric motovilo, si vida mojo kobilo V Vida sem vida: štirje so jo na enem drogi nesli, pa je zadnji prednjega pita, če še bi bila goreli ali ur. (Lotmerk. Štr.) — Gda vuga popevle, onda na skoro jug puše. (Varaždin.) 28. Zajce je bil v početku sveta jako kuražna i snažna zver, da ne je bil skoro ni jedui zveri strahu. S početka ga je bil bog stvoril i odredil, da bu pazil na druge zveri i gospodaril jc dugo nad Z verami. Ali na jem put je postal mesto gospodara krvo-loČnik pa je rad druge zveri mrcvaril i vubijal i po redu klal i jel i navek plašil Evu i Adama i vre je tuliku zloču delal, da ne je bilo moguče Evi i Adamu i njihovoj deci obstati tam i vre je bil od 'sake zveri pojci po jedno mlado. Vezda su se tužile iz poprejšnjih poročil „Turk. Vcdom." znane. Ta list prinaša zadnje dni ukaz o organizaciji notranje administracije Amudarijske dežele, po katerem se ima zapovedujoči general, ki je ob enem chef najvišje civilno oblasti, po onih določbah ravnati, ki so veljavne za administracijo sosednjega Turkestana. Z administracijo pa Turkestanci že davno nijso več zadovoljni, zato tudi Kivanccm bržkone ne bo po godi. — Veliko nesrečo so Rusi imeli na zgornjem Oksu. Afganistanskemu emiru se je namreč z angleško pomočjo posrečilo, Radakšen vzeti. General emirov , ki je Ruse premogel, Hafizulli-Khan, je poveljnik Badakšana, katerega vlada pod angleškim upljivom. Vraneoski predsednik Mac-Mahon jo dobil, ko je bil Bazaina pomilostil, od njega sledeče pismo: „Spomnili ste se časa, ko sva skupaj domovini služila. Rojim se, da je vaše srce imelo več glasu, kakor državna pravica. Umrl bi bil brez trpljenja, kajti pismo, ki so vam ga sodniki za moje pomiloščenje poslali, jo mojo čast rešilo." Zbornica reprezentantov v Zedi njenih državah je namenila 4 milijone dolarjev sa reorganizacijo marine. Tikoma „Virginijeve" afere je potrdila popolno vladino ravnanje. Dopisi. Iz It&tfec na Gorenjskem. 10. dec. [Izv. dop.] 27. p. meseca povabljeni smo bili učitelji radoljskega okraja v Begunje, da si namesto g. Zamika, kateri nas je do sedaj v okrajnem šolskem svetu vrlo dobro zastopal , izvolimo dražega zastopnika. — Pričujočih nas je bilo 11 učiteljev, dva pa sta se volitve pismeno udeležila. — Po nagovoru g. nadzornika, kateri nas je posebno na nalogo in važnost, katero ima zastopnik v okrajnem šolskem svetu, opominjal, sledila je volitev, pri kateri je g. bil Gogala, učitelj v Begunjah, enoglasno izvoljen. zveri svojoj gospodarici vili pastirinici. Zveri su mam s početka imele svojega višjega gospodara, koj je bil razmi človeka Adama i Eve pod bogom, to je prvi za bogom, i svoju gospodaricu vilu pastirinicu. Odpravil so je prvi oreslajn pred gospodaricu vilu pastirinicu. Ova je stanuvala na bregu Br-dalincu na ishodu. Kad je oreslajn došel gori rekel je njoj: railostivna gospa pasti-riničica, oglejte se na nas sirotice, koje smo na zemlji i kojc smo na trenjem (-.srednjem) svetu, gori je visoko, dole gliboko, nikam ne moremo iti, a ako nam budo gospodar tak klal mlade kak vre kole, za dve lete ne bu niti jednoga mladoga od nijedne vrsti, tak jc naš gospodar zajec zločest. Smilujte se nam i pomorčte nam. Na to mu vila pastirinica odgovori: Idi ti dimov i budi tako dober kak si bil do vezda i ako se buš tak ladal, budeŠ gospodar. Za tri dni bu došel bog sim na zemlju i bu pozval na O. Gogala se je zahvaljeval za izkazano čast, ter obetal, da nas bode vedno krepko zagovarjal, ter se za naše pravice potegoval. — Potem poprime besedo g. Grebenec rekoč: Ker so nas pri zadnji uradni konferenciji obravnave vprašanj toliko zamudile, da zarad pomanjkanja časa nam mogoče nij bilo se o drugih potrebnih stvareh pogovarjati, in da nam ne bo treba se zopet tako naglcma i sniti, kar nam posebno oddaljenim učiteljem | mnoge stroške napravlja, predlagam, da bi i se denes še sledeče obravnanalo: 1. §. 7 i ukaza ministra za bogočastje in uk od H. maja i 1. 1*72 veleva, da okrajna skupščina izvoli i izmej svojih udov odbor, kateri ima nalogo, i določiti stvari, katere se bodo pri prihodnji ] konferenciji obravnavale. 2. 14 omenjenega ukaza veleva, da izvoli okrajna skupščina ude k deželni skupščini. 3. Ker je med letom , več udov našega okrajnega šolskega sveta in naše bukvarnice naš okraj zapustilo, po- , treba je, da se uvolijo novi odbori. — Po , sprejetem predlogu in končanih volitvah bilo je razvidno, da so izvoljeni : V odbor k posvetovanju vprašanj za prihodnjo konferencijo: } g. Turna, Stoječ, Klinar, Grebenec in Župan. , K deželni konferenciji enoglasno: g. Stoječ ] in Grebenec. V odbor okrajnega šolskega sveta in bukvarnice predsednik: g. Stoječ, namestnik g. Pleško, blagajnik g. Ukmar, ( zapisnikar g. Turna, odbornika g. Turna in , Klinar. — Potem smo imeli pri Sturmu skupni , obed, pri katerem se je govorilo več napitnic ■ in razgovarjalo o različnih šolo zadevajočih , stvareh in posebno o uravnavi naše plače, s katero se je naš okrajni šolski svet, kot več družili, posebno skopega izkazal. Iz II rezi«* 12. dec. |Izv. dop.] Kakor po kmetskih občinah se je tudi v našem mestici začelo živahno gibanje, pripravljaje se na volitve v okrajni in mestni zastop. — i Pri vsem tem pa je čudno, da možje kapitala in izobraženci — kolikor se sploh v malih krajih nahaja — mirno roke križem držo, nad j nje se gotove zmage, med tem ko nasprotna iz rokodelcev, obrtnikov in malih trgovcev obstoječa stranka vse žile napenja, da bi svoje „nule" in „finfarje" če ne že za župana, vsaj za odbornike v mestno svetovalstvo spravila. Ti ljudje brez vsakega najmenj pa političnega izobraženja sicer pri-trdujejo v svoji manieluški pobožnoBti našim velikim političnim glosacorjem , vendar pa sud 'se .stvari! I Eva i Adam molili su boga, da bi jim podelil drugoga gospodara od zveri; ov je jako zločest, da jim ne da mira niti njim niti njihovoj zveri, da skoro 'se mlade pokole i poje, da ne du (-budu) imeli za koje leto zveri nijedne i da jim vu pravoj njihovoj luži ne da mira njihovoj deci. A da pak brže dobiju toju milost, prosili su svetoga Mihala, da bi on za nje prosil i toju milost dobil pri bogu. I tak su se 'se stvari i človek tužile pred gospodinom bogom na zajca. Kad je bog čul tuliku tužbu nad zajeom i sam videl njegovu zloču reče Mihalu: idi na svet k Evi i Adamu i reči jim da budem došel dole na zemlju i da budem sudil i 'se budu zveri koje su krive promen-jene. Milial je došel k Adamu i Evi i rekcl jim je, da se naj 'miju i da naj budu pripravni, da bu došel bog za dva dana na ov svet, da opet naredi pravo na ovem svetu. Zverinska vila pastirinica je skoro 'saki tjeden došla i 'su živinu je zazvala i oporekajo dozdanjemn zastopa, da je s precej velikim premoŽenjem dobro gospodaril in za 1 zboljšanje mestnih naprav vse storil, kar bi i se prav lehko bilo zgodilo. Treba tedaj, da I tudi dozdanji župan s svojimi doglavniki in i privrženci kakšen volilen shod kliče ter vse i volilce povabi v razgovor, da se zedinimo o 1 kandidatih, drugače bi vendar po številu veča l nasprotna stranka nas utegnila črez noč prehiteti. Na to veže g. župana tem veča dolž- ; nost, ker bi se takim postopanjem napotena j sprava med liberalnima strankama brez ozira j na osobne mržnje sklopila in utrdila. Tudi , ima g. župan Snidaršič tukaj dovolj tvarine ] svoj program pri zadnjih volitvah v državni | praktično oživiti. , Iz TI aa 1'ilfOi'iB. 8. dec. [Izv. dop.] V j knjigi „Anton Martin Slomšek" itd., čitamo 1 na strani 250 opazko sledečo: „Gegenvviirtig j vverden folgende lehrgegenstaude in sloveni- 1 scher sprache vorgetragen: Im 1. jahrgange < die erkliirung der vulgata des alten testa- j mentes und die hebriiische sprachlehre. — 1 Im 2. jabrg. die erkliirung der vulgata des j neuen testamentes. — Im 3. jahrg. die pasto- t ral, katechetik und lithurgik. — Ausserdem : liegt auch dem praktisehen Unterrichte in ] der slovenischen kanzelberedsamkeit in allen i 4 jahrgiingen die slovenische sprache zu i grnnde, wie nicht minder die tUglichen me- | ditationen und jahrlichen exercitien in slo- i veniseher sprache abgehalten vverden". — i Tako g. Kosar leta 1863. A kako je denes i sfc slovenščinoj v mariborskoj bogoslovnici ? | Morda še boljše? Nikakor ne, marveč prav < nazadnjaško, t. j. den denes 1. 1873 se v slovenščini razlagajo samo še naslednji predmeti : v 4. tečaju pastirna (v Čisto „falenoj" slovenščini) in v 3. in 4. tečaju rethorika. Vsi drugi predmeti omenjeni v gore nave-denej opazki predavajo se delom slovenskemu : duhovniku v nepotrebnej Švabščini, delom i v brezkoristnej latinščini. Gospoda! tukaj je nazadek v šolstvu, pa ne tam, kjer ga vi iščete! Zakaj-li o tem „Slov. Gosp.", kateremu jo vse to na tenko znano, nikedar niti besedice ne črhne? Morda se trese pred onim, ki pri vsakej priliki bogoslovce izpra-šuje: „ wie steht es mit der dentsehen sprache" ali pa „studieren sie nur fleissig die „ deutsche sprache" itd. — O „Ti paznouho zajčje trepetunBtvo!" — Nek g. urednik je baje od jeze zelen, ker si je „Slov. Narod" dala jim je jelo i delo, ali zajec ne je štel I nje slušati niti nju poštuvati, kak je postal | gospodar zveri četveronožne, pak se je i ona na njega tužila, da ga naj kaštiguje. Došel je bog na ovet kak je bil Mihal obznanil i došla je ž njim iz gore pastirinica pak seje tužila na zajca, da je najgorši zmed 'se zveri i da ju niš ne poslune i da kole mlade, a Adam i Eva tužili su se, da jim oče 'se droje okolo njihove hiše potrti, 'su travu zvalati i da jim ne da mira, neg im decu plaši i da 'se živine oče pojesti. Vezda je bog videl, da je to preveč, kaj on dela i da ga nigdo ne trpi, pak je rekcl pastirinici, da naj pozove 'se stvari četveronožne. Ona je 'zela svoj rog i zatuli jem put. 'Se zveri s u došle sim, ali zajca ne ga bilo tam. Vezda zatuli drugi put i to jako. Došel je . vezda i zajec, ali kad je došel tam gde su i bile druge zveri, 'so su na njega kazale i > kričale, gamo vrana ni, a to za to. Kaj on i klal zveri pak ne je mogel pojesti i tak je upal reči, da je še mnogo takih bogoslovcev ki bi radi odili, če bi imeli podporo, ter je v 8yoJeJ »svetej jezi" bogoslovcem poročil, naj bi isto notico „Slov. Naroda" v »Gospodarja" za lažnjivo proglasili, in rekel je, ako tega ne store, da bode v pribodnjej številki „Sl. Gosp." strašno po bogoslovcih udrihnil! Bog se vas usmili siromaki! Iz IBclgrrntlal H- dec. | lzv. dopis.] Zadržaj adresne osnove , katera je bila po burni debati v odborski sednici od večine primljena, je v glavnem sledeči: ,,Narodna skupština, kot zakoniti predstavnik zemlje, biti, da Vam, svetli gospodar, v odgovoru na besedo, s katero ste izvolili otvoriti sednice njene, izrazi želje in Čnte svoje. Skupština je h t * zadovoljstvom zaslišala, da so na proš-lej skupštini pretreseni zakoni že v živo stopili, in da se zemeljske vlasti po njim opravljajo. — Pored zavisnosti od stranega kredita in pored slabih letin, skupšina misli, da je uzrok denarne j krizi i to , da se nij dovoljno pazilo na trgovino in obrtni jo, in da je poljedelstvo pri nas še sedaj na nizkem stepenju svojega razvitka. — Skupština more zahvaliti Vašej svetlosti, da je na svojem potu pridobila nove znake prijatelskega razpoloženja prem narodu srbskemu, kajti skupština ve kolik dragocen za mlade države je dober glas med velikimi, naprednimi narodi in simpatije njihove. Željo Vaše Svetlosti, da vnanji odnošaji Srbije bodo taki, da osigu-rajo narodna prava i da otvara jo izglede po voljnemu rešen j u mnogih vprašanj iz te oblasti prima skupština v podpolnem uve-nenju : da bo Vaša Svetlost umela svakikrat izbrati najbolji način in najzanesliviji pot za ostvarenje pravičnih očekivanj naše očetnjavc. — Narodna skupština, spoštovaje ustavna prava Vaše Svetlosti v pogledu sestavljenja novega kabineta, pripravljena je odazivati na se z onim rodoljubljem , katerega Vaša Svetlost s pravom od nje pričakuje. Med predloge, kateri se nij so mogli pripraviti, da pridejo na letošnje) skupštini na pretres, spada i to, da se zakoni o sodnijskem in administrativnem u red j en ju zemlje i o u red jen j u občin izmene, da bi bolje odgovarjali duhu ustavnosti, in da bi podpolnije zadovoljavali denašnje razvijenije potrebe našega državnega života, a zakon o ministerskej odgovornosti i o tiski da se proširi, prvi v smislu jače odgovornosti, a drugi v smislu večje svobode. Iona mrhu jela. Ali zajec ne je pazil niš na pastirinicu niti na boga, neg kad je bil pozvan na sud a poleg njega bil je mladi oBlek, on neje štel slušati reči vile, neg pograbi osleka i zakole ga pak ga počne jesti. Vezda je bog videl, da je kvar veliki, kaj je njega postavil za gospodara pa mu reče: tebe sem bil postavil za gospodara pak si postal krvoločnik; za to si bil do vezda gospodar, ali od vezda buš sluga; ti si bil do vezda gospodar, ali od vezda buš sluga; ti si bil do vezda lep i seguren, od vezda buš grd i plašliv; ti si do vezda jel tuje meso, če prem ti nisem odredil to, od vezda budu jele druge zveri tvojo meso i ljudi, samo jedino ne budu ti jeli ljudi vuha; a za znamenje, da si bil zločest, da si i pred i meroni zaklal osla, dajem ti za kaštigu oHelska vuha — i od onoga vremena ima i 'saki zajec oselska vuha — do vezda si bil i kuražen, od vezda buš strahu pred 'sakoni i mojom zverjom i pred naj menšom buš be- I skupština drži, svetli gospodar, da je železnica eden od životnih vprašanj za našo domovino in da vsestrano in najtemeljnije proučen jc more biti samo na korist njegovemu poveljnemn rešenju. Kakor Vaše Svetlosti je i naša želja, da se održi ravnoteža u državnih financijah. — Naposledku uveravajuči Vašo Svetlost, da bomo vse podpomagali, karkoli služi na blagost naše očetnjave, kličemo iz dna srca: živio Milan M. ObrenoviČ IV! živio narod srpski ! Domače stvari. — (5. seja deželnega zbora 16. decembra) je bila včeraj nekoliko živali -neja nego druge dozdanje. Dežman in tovariši so stavili na vlado interpelacijo zarad Spacapanovega pokopa. Vnela se je živa debata o tem, pri kateri so se udeležili i K ni marič, Dežman, dr. Zamik, Horak, dr. ISlei-wei8, korar Kramar, dekan Toman. Dovolilo se je dramatičnemu društvu 2400 gld. podpore. Od nemške strani se je upiral temu dr. Supan, ki je htel, da se slov. dramatičnemu društvu da samo 1600 gold.; ostal je v manjšini. Pred prazniki bode samo še ena seja. Obširneje poročilo prihodnjič. — (Iz Kranja) piše odbor za bivšo cesarjevo slavnost v „Tagbl." neko polemiko zoper naš zadnji dodis iz Kranja, v katerem smo grajali, da se na tak dan v društvu, kjer so avstrijski uradniki, poje pruska himna, „\Vacbt am Rhein". Kranjski c. k. nemški privrženiki pravijo, da ne znamo ločiti umetniškega od političnega. Naj tem c. kr. ljubimcem pruske umetnosti stavimo vprašanje: kako je to, da jc še dan denes c. k. prepovedana ruska himna v Ljubljani in v Pragi? „Man merkt die AbsichtM etc. — (Učitelji na Kranjskem) so v sedanji dobi v veliki zadregi. Narodni so še večinoma, a ljubljanski učitelji, vladni inšpektorji in glavarji love jih tako v svoje mreže, da se nam neodločni res smilijo. Nem škutarji jim res zlate gradove obečajo, a oni ne pomislijo, da jim še črne koče dati ne morejo in dali ne bi. Vsaj bi glavarji na čelu krajnih šolskih svetov in deželni šolski svet lehko bili povišali večim učiteljem plače, pa zakaj tega nijso storili? Zakaj je Pirker podučiteljem le 280 gld. nasvetoval? Vidite kako radodaren je ta mož ? Deželnega zbora bi bila res dolžnost; storiti kaj za učitelje žal i nigdar nigde ne buš mogel mir imeti i isti vtiči budu te plašili i buŠ bežal na vek od vezda; do vezda si se hranil mesom, od vezda se buš hranil drvjem i tarjom i dračjom in na vek budu na te išli lovci i psi a naj bolje lisice i nigdar ne buš imel mira na ovem svetu; do vezda dok si spal, žmercl si, a od vezda dok buš spal, buš oči odprte imel ! 1 tak je 'se postalo na zajcu. I rekel jc: da te pak budu ljudi bole proganjali, za to ti budeš od vezda nesrečni zajec i koj god se človek s tobom zestane, ne bu srečen, neg bu malo nesrečen! Vezda je bog postavil za gospodara oreslajua nad živinom. Zajec jo bil od vezda jako plašliv i nigde ne jc imel mira. Zazval si jo dom (-skupščinii i tam su bili odredili, da budu odišli iz ovoga sveta na drugi svet, gde je ne du tak jako proganjali. On se je odpravil na put pak jc rekel pastirinici, da ide otud, da tu nemre živeti i 'zel si jc sobom svoja vreča i strošek pak jc odišel od učiteljev je pa to zopet bedarija, da se z nemškimi peticijami po nemškem poslancu na slovenski deželni zbor obračajo. Kranjski učitelji, iščite si prijateljev in zaveznikov med narodnjaki, in ne med odpadniki. — (Ljutomerska Čitalnica) — tako se nam piše — se bo zopet popravila. Da je njena delavnost nekoliko prenehala je bil kriv prepir med društvom in krčmarjem v prejšnjih njenih prostorih, ki je kot nem škutar slovensko društvo podreti hotel. Preselila se bode zdaj v prostore gostilnicc g. F. — — („Mali računar") se zove knjiga, ki je izšla v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovci. Spisal jo je ondotni okrajni šolski nadzornik Sommer. Knjiga jo prav praktična, obširna in je prav dober navod za učitelje prvega razreda narodnih šol. Velja po pošti prejeta 54 kr. Priporočujemo jo vsem dotičnim učiteljem ter učiteljskim iu šolskim knjižnicam. — (Surovost.) V zgornji 111 ušici, v ljubljanski okolici, se je 9. t. m. gospodar Martin Kočevar , 50 let star, s svojim hlapcem v hlevu Bkregal. Hlapec je gospodarja zgrabil in ga vrgel pod odrasteno žrebe, ki je gospodarja na trebuhu in na hrbtišči tako poškodovalo, da je 11. t m. na hrbtnični vnetici umrl. — (Koze) razsajajo v vasi Vnanje Gorice, v brezovški fari v ljubljanski okolici. Od 20. nov. do zdaj je zbolelo 58 ljudi j. Umrli so trije, med temi dva otroka, katerima nijso bile koze stavljene, in en odrasten, kateremu bo bile stavljene. Tudi v št. Jakobu za Savo so je ta bolezen pokazala. Pripoveduje se nam, daje tudi nekoliko učencev srednjih šol v Ljubljani na kozah bolno. — (Iz Sežane) se nam piše: 14. t. m. zvečer sta prišla dva potnika na kolodvor 2 minuti pred prihodom poštnega vlaka iz Trsta, kateri tam razun tega 5 minut stoji; kljubu temu še nijsta mogla dočakati železnijskega blagajnika, katerega neki oni večer nič blizu bilo nij, tako da sta bila prisiljena listke do Ljubljane proti kazni 50 gld. od kondukterja povzeti. — Uradnik, kateri svojo službo tako lehkomišljeno zanemarja, imenuje se Lan, i so bile uže večkrat pritožbe zoper njega čuti. Želimo, da na dotičnem mestu to ne prezro. na put. Kad je vse dalko bil odišel, došel je takoj k jedni mlaki, ali su njemu vse bila vreča /moka pak jo liitil iz sebe i mislil si je, da si bu tam po-činal i napil vode. Ali kad je on vreča liitil iz sebe a bila je poleg na bregu žaba pak se je poplašila i vujšla je pred njim vu vodu. On se je vezda jako smejal i rekel je dobro je, do vezda sem ja bil 'sakoniu strahu a vezda vidim, da jc negdo i pred menom poplašil, da je opal vu vodu i topil se je. 1 kak je dalje po bregu hodil, skakale su žabe vu vodu pak je rekel: dobro, vezda vidim, da sem jim vuogo nagodil i potopil vnogo stvari, vezda bum se nazad dimuv vrual. I zajec se jo za istinu onda pournal i deudenešni živi na ovem svetu v Burnih i polju, ali je rekel, da ue bu nikomu strahu, pak je ipak strahu i plašliv kak je bil onda, kad ga jo gospodin bog kaštigal. — (Dajo prih.) — (Iz Reke) se nam poroča, daje od ranjenih pri nesreči na karlovško reški železnici zopet umrlo četvero ljudi izmed teško ranjenih. Oni, ki si je zobe izbil, je mestni župnik reški. Narodno-gospodarske stvari. — T^ino ima dva meseca sem prav živ semenj. Ne da bi se samo za potrebo kupoval, ampak posebno za špekulacijo. Vinska kupčija je letos zelo zapeljiva. Dunajčani so vina večjidel še le spomladi kupovali, letos pa so se že jeseni semnja zelo udeležili. Le malo krajev na Ogcrskem je dalo sladka, tako rekoč zrela vina, katera bi bila za špekulacijo dobra; iz početka so kupovali v Baranji, v Veršecu in Beli cerkvi srednja vina kot glavni špekulacijski artikel, potlej v Karlovški okolici v neogradskem komitatu; končno pa so kupci kakor kobilice pali na okolico okoli Blatnega jezera. Prodalo se je strašno veliko belega vina. Rudcča vina so se le v tolnaškem in baranjaskem komitatu močno kupovala; na trgu teh vin nij bilo, pa ves svet je hotel črnega segšardskega vina. Cene za črna vina so hitro poskakovale, ker je zavoljo slabe letine v Gradci, v Udine (Vidmu) in Trstu veliko kupcev prišlo. Tudi z Nemškega je prišlo dosti kupcev. Cene za bela dolinska vina so 7 do 8 gl.; za gorska 8 do 9 gl. j za boljša celo 10 do 12 gl. Srednje črno vino je po 8 do 10 gl. Najboljša vina bo po 13 do 17 gl. Tržim giororilai. Iz Dunaja 18. dec. Pšenice seje prodalo samo okoli 15 do 20.000 centov, iu cena ji je pri veakem centu za 10 kr. padla. Prodajali so jo po 7 gld. 60 kr. do 8 gld. 25 kr. Tudi reži se je zelo malo prodalo, in je v ceni za 15 kr. popustila pri vsakem vaganu. Bila je po 5 gld. 20 kr. do 6 gld. Tudi ječmen je padel za 10 do 15 kr. Bil je po 4 gld. 90 kr. do 5 gld. 25 kr. Koruza banaška se je plačevala po 5 gld. 15 kr. čolni cent. Oves se je malo spremenil. Tudi ovsa se iz Galicije in Ruskega veliko uvaža; zato se mu bodo cene spremenile. Iz Pešte 13. dec. Za vse sorte žita so kupovalci radi plačevali cene preteklega tedna; posebno pšenica, katere seje dobre malo pripeljalo, se je plačevala po 10 do 15 kr. dražje. Proti koncu tedna malini nijso dosti kupovali, in tako so morali prodajalci 10 kr. popustiti. Tako se je pšenični semenj prav mlačno končal, in prodalo se je komaj 150.000 centov. Rež je imela veliko kupcev, tudi ponujalo se je je veliko, zato je pa pri vsakem vaganu za 5 kr. zgubila. Prodalo se je reži okoli 20.000 vagano v. Po ječmena so pivovarji cel teden zelo popraševali, in so ga iz početka radi po cenah preteklega tedna plačevali, proti koncu pa so cene malo pojenjale. Prodalo se je ječmena 35.000 vaganov. Ovsa se je po 2 gld. 7 do 10 kr. prodalo 40 000 vaganov. Koruze so jo veliko pripeljalo, pa malo potrebovalo, zato je padla za 5 do 10 kr., samo 25.000 vaganov se je je prodalo. — Svinjska mast je imela malo kupovalcev, pa padla zato v ceni nij. Plačevali so jo brez soda po 40 #ld., sč sodom po 42 gld. S peh je bil po 29 do 30 gld.; prekajen po 38 do 40 gld. Salo se je prodajalo po 26 do 27 gld. — Sočivje se zelo kupuje, in mu cene rasto. Beli fižol je bil po 4 gld. 50 kr. do 5 gld. 50 kr. čolni cent. Leča po 5 gld. 50 kr. do 7 gld. in grah 6 gld. do 6 gld. 50 kr. — Krompir po 2 gld. 75 kr. — Proso po 4 gld. 60 kr. vagan, pšeno po 8 gld. 30 kr. Opcmenica. Konkursi: Nji «1'>iii«"iii religijoznoga fonda v Kostanjevi« i mesto gozdarskega tavali 8. reda z letnimi 6U0 gold. In Uo". „ draginske piiklade, event. mesto gozdarskega čuvaja 8. reda b .'H)0 gld. in enako piikado sli končno služba nestalnega gozdarskega nadzornika z «'f>0 golil, na leto, v 3 todnili pri predsednistvu c. kr.,gozdarske in domenake direkcijo v »iorici. — V Skofji loki iika sinzba. a 40U gold.. do konec januarja 1874 prt ukr. šolsk' svetu v Kranji. — Pri o. kr. dfželni sodniji v Ljubljani llulba uradniškega slugp s 360 golti na leto in uradniško obleko, v l tednih pri e. k. predsednistvu de/, -im' aodnijo. Kknekutlvne dr«ibe. It, ilccemhra. Ce-rarjovo, 1712 gold., NVvakovo *Ji(M gold. in tirado vc>, W8l gld. na Brdu. — Gregoračevo, 800 gold., v Id iji. — MnitcoTO. 170 gold., v UrnomlU. — Bo-lerjevo, 690foldL, v štuarji pri (V ji. L'<>. decemlira. Klemenovo, 6374 gold. v Ljubljani. — Cerarjuvo, 1*64 gold., Lavriuevo, 878 gold. i u Sušniku vo, 18l>f> gold., na Brdu. — Erženovo, 1220 gold. in Kreutz-bergerjevo, 3200 gold., v Kranji. — Stoinerjevo, 3030 gold., v Celji. Pom1»ii«». Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesciere du Barry Odstrancnjo vseh bolesni brez leka in stroškov z izvrstno zdravilno hrano Kevalesciere du Barry iz Londona, katera pri odrašeenih in otrokih svojo stroške 50krat v drugih sredstvih prihrani. Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobu, v prsih, na pljučah, v grlu, v duft-njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na zuhtevanje posnetki zastonj in franko dopošljejo: Spričevalo št. 64.210. V Napolji, 17. aprila 1862. Moj gospod! Vsled bolezni na jetrah sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nijscm bil v stanu ne citati niti pisati; moji živci bo bo tresli po celem životu, slaba prebavljivost, vedna nespečnost iu imel Bem /mirom razburjene živce, da nijsem nikjer našel miru, pri tem sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, ti nc da bi moje trpljenju olajšali. V popolni obupnosti sem Vašo Kevalesciere poskusil in zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubemu Bogu. Kovalescicro zasluži naj-večo hvalo, ona me jo popolnem zopet ozdravila, tako, da morem svojo družbinsko stališče zopet zauzimati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem .Maripiise de Brehan. Spričevalo št. 65.810. Noufchatcau (Vogcsen;, 23. dec. 1862. Moja hči, 17 let stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih pravil na strašni razburjenosti živcev, imenovani sv. Vidov ples, in vsi zdravniki so dvomili na mogočesti kakšno pomoći. Od tega časa sem ji, po nasvetu prijatelja, Kevalesciere dajal, in ta izvrstna hrana jo je na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu voliko pozornost vzbudilo iu mnogo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, se zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti. M a r t i n, Officiere Comptable en retraite. Tečnejfti kot meso, prihrani Kevalesciere pri odra Ač oni h in pri otrocih ..o krat svojo ceno za zdravila. V plehaatih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Kevalusoiere-Biscuiten v pušicah a 2 gold 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — BevaloBciore-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 4« taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barry & Comp. na Dn< u*4ji, u »UliMcligHNM« št. m, v LJubljani Ed. Mahr, v 4ar»«l«i brat j o Oheranzmevr, v Iiim-bruku Diechtl & Frank, v Celovul P. Birn-bacher, v Lou*I L u d v i g Mliller, \ Maribora F. Koletnik & m. Morič, v Mcrauu J. B. Stockbansen, kakor v vseh mostih pri dobrih le-karjih m špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poStuih nakaznicah ali poviotjih. S Izurjen koncijiijent, j* (jurist), ki je slovenskega j- zika po- )^ ^ polnem zmožen, dobi takoj iužbo v SL. y^ I i hi m podpisanega advokata. Kvcn- |X tu. i no se tudi sprejme ?T vi izurjen stenograf. \% Vi O/.ir se jemlje le na ponudbe, ki •yi du 15. januarja 1874 dopoiljejo. }£. Dv. J. Ovozel, >* ^ --—-----—9 a* ^ odvetnik v Šniaiji pri Jelfiah G ^| :i -O (St. Marein bei Erlachstein.) ?? Ldatelj in za uredništvo odgovoren: Ivau JSemeu. Dunajska borza 16. decembra. t Izvirno telegrafidno porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovoib . 69 gld. 50 Enotni dri. dolg v srebru . . 74 . — 1860 dr*, poaojdo.....101 „ 25 kr. Akcij« narodne banke . . 990 Kreditne akcija......235 I o n d on.........118 Napol..........9 U. k. cekini.......— 8r«brn.........1C8 25 25 25 Tj u c i«*i>tt Dežni plašči. lillC MjUC dobra cena. 1 viseča svetilnica za ohednice s škripcem, 1'otovalcom, gos pod u rje m in železniškim j.r. (iti:i gld &, 8. urudnikom In sploh vsem tistim , ki so 1 viseča svetilnica za ol»eilnicr>, najfinejša, ...... . ....______. sorta, bron pozlaćen »t 16, 20 25. postavljeni, priporoča ho prav an- Cene svetilnic Ne razumevajo kom- Kioski desni pteie, b novozboijsanega, pletno 8 Stenjem in steklom Vred. nerazdrljlvega, noprcmočljlvegn, blaga. 1 svetilničin sostor, majhen, srednje fin"" r'«441 1'rcsognjo v eleganci in trpočno-kr, 6, fln kr, 10, najfinejši kr. 1(1. ntl vso tiruge ilo zdaj izdelovane. Opo- 1 svotiliiičln zastor srednjo volik, »rejni kr. |.ri. ... I vatt-1 »vetilnlčncga »teiija kr. *, 0, 8. ",roJ »'J«" popravljanju poilvrzcni, lit so 1 akarjo za svotllnico, jeklo kr. Hfl. tako nerojeni , da se dajo tudi pri 1 o- 1 MStorodllCfl (branič, da iastor no zgori* m vr0monn na drugi strani kot ole- 1 cilirniroliranec (brani, da stoklo ne poči)K|u,t,1» vr,,na "»knja rabiti. kr. 10. II kos v navadni volikoati 42 jiulcnv dolg 1 nitiliaiiiutn cillndročistec. kr. 20. rtU* Ki gld., vnaka duljsa 2 indca veljata 1 podHtava la svotilnicu , najlepša kr. • in, 30. 1 *W< *<>«-•• l svotllnlćna cepiča, v najlepših oblikah Kai.ucn voliajo kos 1 r1<1. kr. In, 8S, 85. 1 fikripuc za visočo svotilnicc gld. 1.40, CstlflVIljl XlllOf('. Pred mrazom je in bo varovala WT .ziMiisim'u olrteHa. Zimsko blago iz čiste ovčjo volne, katera kakor znano tolo varuje pred vsakim škodljivim vremenom, in jc torej neogibno potrebna, da so zdravju v mrzlom jesenskem in zimskem vremenu vzdrži. Naniovejše |» tiolnjske varnostno »valilnice a najboljše konstruiranim metuljevim hranilnim luenikoni <1 plamen ilaje f> srečnih Ittčtl, neprepirno najlepša svečava in vendar 60 percentov prihranbe proy vsakemu drugemu svetilu. Ha se no l>i bilo bati konkurencije , ao cene nesli-iaiMJ nizko postavljeno. Za najboljšo kvaliteto se garantira. 1 kuhinjska svetilnica h steklom in aten-joni (doht) vred kr. 4ft, 60. I kuhinjska, stenska ali viseča svetilnica, kompletna kr. m, gld. 1.20, 1.60. 1 čedna sohanska svetilnica, celo kompletna gld. 1, 1.20, 1.60, 1.80. I najlepšo oprave, telo kompletna gld. 9, 2.60, 3. 1 salonska svetilnica, bogato dekoriranu, ■nperHna gld. 4, 6, 0, H, 10. 1 svetilnica za studiranje ali delo z zastorom gld. 1, 1,00, I. 1 stenska svetilnica zu hleve, prednjo sobo itd. kr. «10, gld 120. I viseča svetilnica zu hleve, prednju sobo itd. kr. 1)0, gld. 1.60, 2. 1 visoča svetilnica aa fabrike, delavice, poslovnice gld. 2, 2.60, 8.60. Itolioi ii «• iz najboljega angleškega volnenega lhuikinga 1 par za gospodo kr. 60, 70, 00. 1 „ „ „ podloženo kr. 70, 00, gl. 1.20. 1 „ „ „ dvojno, najfinejšo, tambur, gl. I, 1.20, 1.10. t * s kr. 40, 00, 80. 1 „ „ ., tlno podložene kr. 80, HO, gl. 1. 1 „ „ n dvojno, najfinejšo tambur, kr. 80, gl. 1.20. 1 „ „ otroke, po velikosti kr. 30, tu, ni). 1 „ „ „ podloženo kr. 60, hO, 70. Potni in drugi šali iz najčistejše volno, nujlopšo načrtnnl. 1 šal za gospodo kr. 70, 1)0, gl. 1.20, 1.60. 1 „ „ „ dvakrat tako dolg gl. 1.60, 1.80, 2. 1 „ „ otroke kr. 40, (10, 80. Žilni grelci, najbolje vrdte. 1 par za gOBpode kr. 26, 30, 40, 60. 1 „ n gospe kr. 26, 36, 46. 1 „ otroke kr. 16, 26. Xdraiilui praulkl i* ii»j<-iNt«'JN«> drev«?nne hI i ovčje volu«. Taki varujejo po zimi prenirazenja, torej so zelo priporočljivi. 1 aa gospoda kr. 00, gl. 1.20, 1.40. 1 .. .. najfinejši gl. 1.60, 2, 2.60. 1 .. gospo gl. 1.20, 1.40. 1 „ ,. najfinejši gl. 1.80, 2.60. 1 .. otroke kr. 70, 86, gl. 1. 1 „ „ najfinejši gl. l.sto, 1.60, 1.80. •£ iln«> h])odu je hlu«r. 1 par za gospodo gl- 1, IJW, 2. 1 ., .. .. najtlnejšu gl. 1.60, 2, 2.60. 1 n n gospe gl. 1.20, 1.80, 2.60. Dolge in kratke zdravilne nogovice iz riste volne. 1 par za gospodo kr. 30, 40, 60, 00. 1 .. visokih za gospo kr. 70, hi), 00, gl. 1. I n za otroke kr. 26, 36, 46, 80. Zimske srajce iz najfinejše volne, novo šego in lepe, prsa s svilo montirane. 1 za gospodo gl. 2.60, 3, 3.60. 1 z bogato obšitini naprsnikom gl. 4.60, 6.60. ČlipN ta gospode in gospe, jako lep. 1 velja kr. 20, 36, 46, M, 1 p iz svile kr. .Mi, bo. gl. 1. Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe Iz lijonske bvilc, mule, l.ele gl. l. n n n vezano gl. 1.60. n n n veliko, ru/.iiobarvno gl. 2, 2.60 3.50. Vt'fhuini poveji *~ ovčje votne. 1.1.'ii 60 kr. Cepiče za gospe in deklice. >l logi in najlepše. 3.60. 1.20, 1.S0. Po najnov, u gospo gl. 1.80, 2.6i>, i „ duklico kr. mi, 80, gl Bašliki iz najboljega sukna. t lep i vrvcami gl. 1, 1.60, 1.80. 1 najfinejši h svilo vezan gl. 2, 2.6(1, 3. 1 za otroko kr. 00, gl. 1.20, 1.60. Muf na fjoape in otroke. 1 za gospo, jako lop gl. 1.H0, 2, 2.60. Cela garnitura, muf in ovrutuik gl. 3.60, 4.60, 0. 1 za deklico gl. 1.60, 2. Cc»lo novo za to sezono. Ogrinjala za goHpe in deklin«: bela, vijohista. rudera, modni. Ho vsu iz borolinsko volno najlepšimi načrti. 1 zu gospo gl. 1.20, 1.80, 2.20, 2.80. 1 največje, za ogrniti gl. .1.60, 4, 4.60, 6. 1 aa deklice kr. 00, 80, 00, gl. t.20. iCttf/v ti i c'čep i ce iz najfinejše berlinsko volne, a svilo podloženo in bogato b peukljuinl oliipanc. Kini gl. 4.60, s vratnim delom tri. 6.60. Posebno za gospode. Jako lep predsrajciiik zn gospode ia najbolje volno s Ono prešitimi prsmi, ovratnikom iu luknjami za rokave, tako du se luhko nud vsako srajco nosi, kinča in groju. Kdon 00 kr. Lovske nogavice, visoke. 1 pnr, velikih, najboljih gl. 1,30. 1 „ največjih In najboljih gl. l.«o, 1.90, 9.S0. Itamašiije liajfiiioj&c'. 1 par, visokih za gospo gl. 1.20, 1.60, 1.80. 1 „ /a otroke kr. 00, 70, 80, 00. Kosmati ovratniki »a f/ospe. Silno lepi, zu na plesu in vhode. Kdon gl. 2.60, 3.60, 4.60, 6. Otročja oblačilen iz ovčje volne. 1 kr. 00 do 80. 1 z rokavi, lepo napravljena gl. 1.20, 1.60, 1.00. J»o€i pluti kot vloga zu vsakovrstno obuvalo, vzdrzujo moko suhe in topi«, so tedni zdravju poaelmo ugodni. 1 par zu gospo in otroko 26 kr. 1 „ „ gospodu :io kr. Najnovejše za zimo. I.«* 5 Koltf i um rj«». velja popolno dngieika zdravilna ..i»i< U;i. Ju iz amerikanske na tur no koši mn nko volno in kot kavčuk raztozljiva, ki Ndo hitro ogreva in jo v vedno ltdikcni izparjauji vzdržuje. Ta obleka varuje po tem premrasenja, kakor tudi dragih bolesni. Tuka oboka zu gospodu ali gospo obstoji iz: srajce, hlač, 2 parov kratkih ali dolgih nogovic, 1 para žilnih grehov, 1 para vlog za revijo. To VSe skupaj volja ki 5 Kld. Predmnamovano obi ao založeno blago se tako vrste dobiva edino le pri Bazar Frledmann, "SU Praterstraase 96« Kupeom na oeiM-io se ecua zniža. (294—9) Lastnina iu tisk „Narodne titikame".