plačana v gotovini. Leto LXm., št. 288 V Ljubljani, sobota 20. decembra 1930 Cena Lznaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje is praznike. — Inserati do 30 petit 4 Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126. PODBU2NICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — ^ Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. Popoln neuspeh španske revolucije Revoluciiski pokret se je ponesrečil, ker ni bilo med voditelji nobene enotnosti, predvsem pa zato, ker je ostalo vojaštvo zvesto Madrid. 20. decembra. Zadnji revolucionarni pokret je biJ v četrtek za-duSen v pokrajini Alicante V več krajih predvsem pa v mestu Aspe. zahodno od Alicanta. je došlo do težkih pouličnih bojev, pri katerih je bilo po komunikeju viade ubitih kakih 15 oseb okoM 100 pa ranjenih. Vladne čete. ki jih je podpirala tujska legija, so postale povsod gospodar položaja. V kraju Aspe so se uporniki zabarikadirali v hiše ter so jih več ur obstreljevali, preden so se vdali Nad mestoru ie bil proglašen preki sod. Včeraj se je pričel v Madridu proces zaradi veleizdaje proti vodttelju upora Alcali Zamorri Pri zaslišanju je Zamor-ra izjavil, da se je vstaja ponesrečila zaradi izdaje vojakov, ki so sicer prejeli denar od republikancev, v odločilnem trenutku pa odrekli svoio pomoč. H en d;«, je. 20 decembra Španski re-volucijonar Alcala Zamora je pred sodiščem izjavil, da je on organiziral metanje letakov na Madrid Dejal, da se je imela proglasiti republika v ponedeljek. Revolucijonarji bi odpeljali špansko kraljevo družino do meje. Upali so. da se bo priključilo revolucionarnemu gibanju 17 posadk. Pariz, 20. decembra. J u les Sauer-wein. glavni urednik »Matina« je odpotoval v Madrid, da se informira o zadnjih dogodkih v Španiji pri vodilnih osebah španske vlade. Španski zunanji minister vojvoda Alba je izjavil Sauer-weinu. da je vsemu revolucionarnemu pokretu manjkala enotnost, logika in potrebna zveza med posameznimi skupinami. Vse to je glavni vzrok neuspeha revolucionarjev. Nadaljni vzrok je v tem. da se je izkazala vojska, na katero so revolucijonarji računali, kot zanesljiva in zvesta staremu režimu Razni dogodki so tudi tu jasno pokazali boljše-viški vpliv v vsem pokretu. Tudi zunanji minister Matos pripisuje neuspeh revolucionarjev dejstvu, da ni obstojala med raznimi elementi, na katere so se opirali nobena enotnost V Španiji obstojata dve veliki delavski organizaciji, socialistična splošna delavska zveza s centralo v Madridu, k? pri Odgodite v francoskega parlamenta Vlada Je ušla porazu samo z enim danje parlamenta se Pariz, 20. dec. Zbornica se je včeraj na predlog Wade, ko je predsednik prečkal dekret predsednika republike, da je parlamentarno zasedanje za 1. 1930 zaključeno, odgodila /. 27b pro i si, g ;> sovom. Steegova vlada je torei ušla porazu že v prvem tednu svojega delovanja samo z enim glasom večine. Pred izbruhom krize se je zavarovala tudi s tem, ker pri glasovanju ni postavila vprašanja zaupnice Desnica je sprejela zaključek zasedanja z burnimi protesti. V imenu desničarskih strank je izjavil poslanec Laboue. da vlada beži pred zbornico, da bi se tako rešila poraza Pomladansko zasedanje obeh zbornic se bo pričelo 13. januarja Splošno prevladuje mnenje, da sedanja vlada ne bo dolgo obstala. Pariz, 20. decembra. AA. Zaradi ostavke glasom večine — Prihodnji- zase-prične 13. januarja nekaterih ministrov bo. kakor poroča »Echo de Pariš«, imenovan za mornariškega ministra Leggues Notranje mutiscrsti prevzame Sarraut Pariz. ^0 decembra AA Namesto cd-^topivših ministrov in podtajmko\ ood> menovan poslanec republikanske levice Sevestre za ministra penzij. poslanec republikanske levice Stern za mornarskega podtajnika, poslanec republikanske levice Tncard Graveron za podtajnika notranjega ninistrstva. poslanec radikalne levice A. Cheron za podtajnika za telesno vzgojo m radikalni poslanec Poittevin za pod ta j-; i k a za poljedelstvo »Le Matin« pravi, da ni sigurno, če bolo imenovani, na vsak način pa bo Steeg zbral svoje sotrudnike v vrstah centra in evice da poudar tako svojo željo za politično pomirjenje. Afera madžarskih socialnih demokratov Preiskava o obdolžitvah. da so madžarski socialni demokrati prejemali denar iz Češkoslovaške Budimpešta, 20. decembra. Pri določitvi dnevnega reda je govoril socialno -demokratski poslanec Gyorky v poslanski zbornici o razkritjih »Magyarsaga« glede odnošajev med Češkoslovaškimi in madžarskimi demokrati ter zahteval preiska vo, ki naj ugotovi, kdo je zakrivil pone verbe. Ker kljub svarilom ni prenehal žaliti zastopnikov drugih strank, mu je predsednik odvzel besedo. Ministrski predsed- nik grof Bethlen je v zvezi s to afero izjavil, da je doslej pozival državnega pravd-nika samo »Magvarsag«, sedaj pa sliši z veseljem, da zahteva tudi socialno demokratska stranka državnega pravdnika. Grof Bethlen bo pozval pravosodnega ministra, naj po državnem pravdništvu uvede preiskavo. CJe so padli očitki proti katerikoli parlamentarni stranki, je treba zadevo razčistiti na uradnem mestu. Vulkanski izbruh na Javi Pri izbruhu vulkana Merapija je bilo ubitih nad 100 oseb — Smrt nizozemskega učenjaka — Ogromna škoda Batavia, 20. decembra. Pri izbruhu ognjenika Merapia je bilo ubitih nad 100 oseb. Škoda je velikanska, ker je lava požgala mnogo nasadov in polja. Batavia, 20. dec. A A. Vulkan Me-.•api je pričel nenadoma močno bruhati. Iz fcrela ognjenika se valijo ogromne množine lave, ki je popolnoma uničila neko vas. Materialna škoda je velikanska. Doslej so našteli 90 mrtvih. Batavia. 20 decembra. Lava, ki se je razlila iz žrela ognjenika Merapija, je približno 200 m široka in nad 20 m visoka. Doslej je prodrla že 8 km daleč. V bližini neke va si je presenetila 15 ljudi na polju, ki jih je tako naglo obkolila, da se niso mogli več rešiti Opustošila je velike površine plodne zemlje. Prebivalstvo v krajih na področju ognjenika so pozvali, naj bo pripravljeno na beg. Mnoge vasi so bile že izpraznjene. Vulkan, ki je zavit v oblake gostega tirna katerega prekinjajo od časa do časa ognjeni zublji, nudi strašen prizor. Haag. 20. decembra. Kakor poročajo iz Bata vi je. bruha ognjenik Merapi še vedno dalje. Vse naselbine v okolice vulkana so morali izprazniti Prebivalstva se je lotila velika panika Ognjenik deluje že 14 dni. Njegova prva žrtev je bil znani nizozemski raziskovale** Bockhaardt. ki era je na znanstveni ekspediciji presenetila goreča Lava, ki je sam rti la njega in slugo Preosnova grške vlade Atene, 20. decembra. V zvezi s skorajšnjo rekonstrukcijo vlade, ki jo namerava izvesti Venizelos po povratku iz inozemstva še v prvi polovici januarja, se zatrjuje, da je večina članov kabineta pripravljena, sama odložiti portfelje v roke ministrskega predsednika, Nova nemška nota v Ženevi proti Poljski Berlin« 20. decembra, Državna vlada je po nemškem generalnem konzulu v Ženevi izročila Društvu narodov novo noto s pritožbami proti Poljski zaradi postopanja z manjšinami pri zadnjih volitvah. Nota dopolnjuje dosedanje pritožbe Nemčije. Justifikacije v Rusiji Kovno, 20. decemebra. Po vesteh Iz Tule so bili štirje uradniki zaradi dobav slabih čevljev za armado obsojeni na smrt. Razsodba Je bila že izvršena. pokretu skoraj prav nič rrl sodelovala, in katalonska delavska organizacija, v kateri majo komunisti mnogo vpliva. Ta organizacija je menda tudi sklenila zvezo z republikanci. Vodstvo pokreta je tvorila republikanska stranka, potrebno pomoč pa naj bi ji nudili nezadovoljni elementi med vojaštvom, tako s svojimi plačami nezadovoljni letalci, in končno delavski sindikati. Vse te posamezne skupine pa so popolnoma odpovedale ki zlasti vojaštvo je ostalo v celoti zvesto. Tudi gotovi republikanci v pokretu niso sodelovali. Minister je zaključil svojo izjavo z zagotovilom, da je neresnično, da bi bil velik del prebivalstva Španije proti monarhističnemu režimu. Madrid, 20. dec. AA Včeraj zjutraj je policija aretirala v delavski zbornici dva socialista in dva republikanca, ki sta delila revolucijonarne letake. Zvečer so ju izpustili. V rudnikih se stavka nadaljuje, vendar vlada mir. L i z a b o n a . 20. dec AA Portugalska vlada je dovolila španskemu letalskemu kapetanu Francu in njegovim tovarišem odhod v inozemstvo. Protifašistična zarota Rim *0 dec**mbra >Tribuna< poroča, da je policija aretirala tri osebe, ki so poleti po vsej Italiji delile *ajne proglase pod naslovom >Narodna zveza< in podpisane z imenom >Direktorij<. Letaki so poživljali vse italijanske politične stranke razen komunistov, naj se združijo v borbi proti fašističnemu režimu. >Tribuna< pravi, da je letake izdala tajna protifašistična organizacija, ki je hotela nahujskati krono in vojsko proti fašistični milici in režimu. Prav tako je ta organizacija hotela zanetiti spor med sedanjo vlado, Vatikanom in katoliškimi organizacijami. Policija je uvedla v raznih mestih preiskave in aretirala veliko število oseb. ki so osumljene, da so •sodelovale pri tej zaroti. Obnova delavskih pravic v Angliji London. 20. decembra. Delavska vlada . je objavila snoči zakonski načrt, ki obnavlja vse pravice delavskih organizacij, ukinjene ob zadnji splošni stavki. Nadalje je vlada predložila spodnji zbornici volilno reformo in si tako zagotovila podporo liberalne stranke. Po novem zakonu o delavskih organizacijah, bo delavska zveza lahko proglasila splošno stavko. Nadalje dovoljuje omenjeni zakonski načrt organizacijam mestnih uslužbencev, da pristopijo k delavskim organizacijam. Delavska zveza bo lahko zopet pobirala prisilni davek, kar bo znatno ojaČilo njene fonde. Ta zakonski načrt je naletel pri političnih strankah na silen odpor ter bo izzval ostro borbo v angleškem parlamentu. Silni viharji na črnem morju Moskva, 20. decembra. Na Črnem morju divjajo že nekaj dni strahoviti viharji, ki so ponekod popolnoma onemogočili pomorski promet Pristaniške naprave so bile zelo (poškodovane. Iz Odese so silni valovi pognali na morje več parnikov, med njimi nekega italijanskega in nemškega. O paraikih ni nobenega sledu ter so se najbrže potopili. V bližini polotoka Krima je zadelo ob skale več ruskih ladij in neki grški parnik. Posadka nekega rešilnega čolna, ki je od-hitel nekemu ogroženemu parniku na pomoč Je utonila. ^ Mironescu potuje v Švico Bukarešta, 20. decembra. Ministrski predsednik Mironescu bo te dni odpotoval v Švico. Oficielno se poroča, da gre na oddih. V nasprotju s tem pa se je zvedelo, da namerava Mironescu zaključiti v inozemstvu novo rum unsko posojilo v iznosu 600 milijonov frankov. Polet v stratosfero Araburg, 20. decembra. Semkaj Je prispel asistent profesorja Piccarda, Kip-fer. Prof. Piccard namerava še enkrat ponoviti poizkus, da bi se dvignil s balonom v stratosfero. Strokovnjaki označujejo sedanji vremenski položaj kot ugoden. Piccard namerava startati najkasneje do p riče tka januarja, če se do tedaj ne bo poslabšalo Pravilno presojanje dogodkov v železniškem prometu Izjava železniške direkcije o dogodkih in nezgodah v železniškem obratovanju Ljubljana, 20. novembra. V zadnjem času se vedno česče ponavlja, da se nezgode, ki se pripetijo pri železniškem obratu ali zaradi njega, obravnavajo po časopisih in vsled tega tudi v privatnih razgovorih na način, ki ne kaže ni-kake volje za dosego pravičnega in stvarnega razčiščenja, temveč je posledica enostranskih informacij posameznikov, ki pri tem zasledujejo svoje osebne interese. Ker pri tem ne gre toliko za ugled posameznih funcijonarjev uprave, kolikor za ugled ustanove in države kot lastnice podjetja, smatra direkcija državnih železnic v Ljubljani za svojo dolžnost, da opozori občinstvo na pravo stanje in pravilne odnošaje med upravo in občinstvom. Za občinstvo so najvažnejše nezgode privatnikov vsled železniškega obrata. Pri tem se zelo rado pozablja, da so železnice obče-koristna naprava, ki jo vzdržuje država, torej davkoplačevalci. In vendar se pri vsaki nezgodi ponavlja splošna tendenca, naj škodo plača, ali je kriva ali ni kriva, železniška uprava. Razširjenje nepravilnih vesti je v večini slučajev le poizkus ustvarjanja razpoloženja v prid neprevidnemu posamezniku na škodo države, da si je posledica navadno le oškodovan ugled uprave in države. Železniška uprava nima interesa na pot-varjanju pravega stanja ter bo škodo, ki jo je po stvarnih in nepristranskih ugotovitvah prizadala komurkoli. tudtT poravnala. Dolžna je pa pri tem varovati ugled in interese države. V pojasnilo navajamo par slučajev: Po tragični nesreči, ki se je zgodila pred par dnevi vsled trčenja avtobusa z vlakom, ki vozi na Vrhniko, na nezavarovanem prelaza državne ceste med Brezovico in Drenovim gričem, se je splošno kritizirala uprava železnice, ker prelaz ni zavarovan z zapornicami. Na tej čisto lokalni železnici vozi dnevno šest vlakov, ki prekinejo cestni promet vsak za 8 do 10 sekund, vsi skupaj torej dnevno za 50 do 60 sekund ali komaj 1 minuto. Avto, ki pasira progo, potrebuje za to komaj tretjino do 1 in pol sekunde. 2e to dejstvo kaže, da trčenje z vlakom ni baš lahko doseči. Zahteva po zapornicah je tu direktno nesmiselna. Ne le, da taka naprava zahteva velike stroške v breme države, ampak pomeni bič, ki ga cestni vozniki kličejo nase. V vseh modernih državah obstoja baš vsled vedno močnejšega cestnega prometa tendenca, da se odpravi čimveč cestnih zapornic, pač pa da se pasanti vzgojijo k čim večji pazljivosti. Statistika železniških nezgod na prelazih jasno kaže, da so da so nezgode bolj pogoste tam, kjer so prelazi zavarovani z zapornicami kakor na prostih prelazih ne glede na to, da povzročajo zapornice velike izgube časa, zlasti avtomobilistom. Krivda leži pri takih slučajih večinoma na nepazljivosti, nepravilni vožnji ali na nesrečnem slučaju; krivda železniškega osobja je zelo redka. V zvezi s tem smatramo za potrebno opozoriti vse občinstvo, zlasti pa avtomobiliste, da predpisuje novi zakon o železnicah za javni promet, ki velja od meseca oktobra t. L, v čl. 119, da mora vsakdo, ki hoče pasirati nezavarovan železniški prelaz, obstati in pogledati, ali ne prihaja od katere strani vlak. S tem zakonom je pač na pravilen način zavarovan interes države, nikdar pa ni mogoče dovoljno preprečiti nepazljivosti in malomarnosti, ki je največkrat povod nezgodam. V zadnjem času niso redki slučaji, da kdo izmed potujočega občinstva pade iz vlaka. Krivda se po navadi pripisuje želez« niškemu osobju, redkokdo pa uvideva tež* ko službo osobja, zlasti pri navalih občin* stva. Kljub navodilom, ki so nabita v vo* zovih, in opozorilom uslužbencev, ki se jih rado smatra za šikane, mnogo potnikov najraje slonijo ob vratih, izstopajo na na* pačni strani in pustijo vrata za seboj neza* varovana, kar drugemu potniku lahko po» vzroči smrt. Zopet se krivda rada pripisuje upravi, in njenim uslužbencem. Uprava se zaveda, da je delo, ki ga vr* šijo železničarji, odgovorno, težko in ne* varno. Mnogo železničarjev plača in konča to delo s svojim življenjem. Zavedati se pa mora uprava tudi tega, da ji tisoči potni* kov zaupajo življenje in premoženje ter dp mora svoje delo vršiti ne samo z nez» morijivimi stroji, temveč glavno s svojimi uslužbenci, ki so kakor drugi ljudje pod* vrženi vsem človeškim slabostim. Jasno je, da v takem položaju ne zadostuje povsod in pri vsakem dobra besda, niti ni mogoče pri vsakem pregrešku klicati ns pomoč ka* ženskega zakona Uprava ima svoje predpi* se in svoje kazni. Toda, kakor se rado kri* tizira upravo, da ne vrši svojih dolžnosti m mm poučuje svojih uslužbencev, kadar gre za nezgodo kakega zasebnika, tako je nasprotno zopet uprava kriva, kadar doleti nesreča kakega železniškega uslužbenca. V slučaju smrtne nezgode nadzornika proge Kolariča v Zagorju se je očitalo upravi, da je kriva nezgode, ker je nadzornik proge moral nadomestovati istočasno tudi sosed« nega nadzornika, kjer ni poznal krajevnih razmer. Take substitucije, ki so navadno !© kratkotrajne, se vrše sporazumno z osobjem m v korist osobja, ki bi drugače mnogokrat ne moglo izkoristiti svojih letnih odmorov v zaželjenem času. Diktira pa to splošna sw tuacija vseobče štednje v državi. Nepozna* nje krajevnih razmer bi po tej logiki mora« lo dnevno dovajati do smrtnih nezgod ne* štetih železničarjev, ki vršijo svojo službo kot namestniki, zdaj tu zdaj drugod. Vzrok nezgode, ki bi jo lahko pojasnil le KolariČ sam, leži najbrž v kaki slučajni razstrese* nosti, ki jo doživi dnevno skoro vsak člo* vek in ki pri običajnem človeku povzroči mogoče malenkostne ali nikakih posledic, pri železničarju pa povzroči lahko težke ne* zgode s težko materijalno škodo ali celo s človeškimi žrtvami. Gotovo pa ni pravično niti pošteno, ako se takoj tragični slučaji uporabljajo v agitacijske svrhe proti upravi in državi. Največkrat dostavljajo časopisom take namenoma potvorjene vesti demagoško razpoloženi železničarji sami, na kar se pod krinko »stvarne kritike« raznesejo med dr* žavljane, gotovo ne v korist države in nje* nih podjetij, niti ▼ korist železničar« jev. (AA). Orkan nad Alžirom Pariz, 20. decembra. Katastrofalen vihar je povzročil po vsem Alžiru veliko škodo. Na alžirski obali že 30 let niso imeli sličnega neurja, škodo v pristanišču Alžira cenijo na 30 milijonov frankov. Ogromni valovi, ki so vse uničevali, so preplavili vse alžirske luke. Likvidacija Bance della Venezia Milan, 20. decembra. Vlada je izvedla akcijo za likvidacijo Eance della Venezia, ki je bila ustanovljena po vojni in ki je s kapitalom 9.4 milijona razpolagala s 40 milijoni depozitov ter 51 milijoni drugega denarja. Banka je imela 35 podružnic na Beneškem in v novih pokrajinah Italije. Vsa njena aktiva in pasiva prevzamejo združene hranilnice na Beneškem po konzorciju, ki je bil osnovan s pomočjo Bance d' Italia. Volčja nadlega v Italiji Rim, 20. decembra. Zaradi visoko zapadlega snega na visoki planoti Livati so vdrli volkovi v krdelih v okolico Subiaca v provinci Campagni ter pomorili veliko število ovac. Gladne zveri so se približale tudi človeškim bivališčem. V popoldanskih urah je krdelo volkov napadlo čredo ovac na polju. Dva volkova sta s plenom ušla, dočim so tretjega ubili pastirji. Belluno, 20. decembra. V Berlinu je danes temperatura še bolj padla. V mestu je kazal toplomer 9, na prostem pa 12 stopinj pod ničlo. Najdba živega srebra v Vidmu Videm, 20. decembra. Sredi mesta so pri podiranju stare stanovanjske hiše našli v globini enega metra izdatno zalogo živega srebra. 2e po kratkem času so nabrali okoli 2 kg kovine. Najdba je izzvala v najširših krogih veliko zanimanje. Na kraju so pričeli s sistematičnim izkopavanjem. Težka avtomobilska nesreča Rim, 20. decembra. Na železniškem prelazu v bližini Matine France pri Ta-rentu je včeraj zavozil avtomobil s šestimi osebami v osebni vlak ter se je razbil. Izpod razvalin so potegnili dva mrtva in tri težko ranjene, dočim je šesti potnik ušel samo s strahom. Strupena megla v Belgiji Bruselj, 20. decembra. Uradna preiskava trupel smrtnih žrtev v lveški smrtonosni megli je ugotovila, da je bil vzrok smrti strupeni plin v organizmu. Kakšen je bil strupeni plin, še ni razčiščeno. Sorzna poročila. Ljubljanska borza. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.735, Berlin 13.4675, Bruselj 7.8872, Budim* pešta 9.882, Curih 1095.9. Dunaj 795.18. Lon* don 274.22, Newyork 56.34, Pariz 221.86, Praga 167.62, Trst 295.59. Inozemske borze. Curih: Beograd 9.126, Pariz 20.235, London 25.0125, Newyork 515, Bruselj 71.95, Milan 26.96, Madrid 54.75, Amsterdam 207.36, Berlin 122.80, Dunaj 72.55, Sofija 3.7325, Praga 15.29, Varšava 57.75, Budim* pešta 90-215, Bukarešta 3.06. SLOVENSKI N ARO De, dns 90 decembre 1990 Stev W Delovanje našega največjega športnega kluba Občni zbor SK Ilirije. Oblasti ka premalo Ljubljana, 20. decembra. . j Naš največji športni klub. matica slo« Tonskega sporta SK Ilirija je polagal včeraj ' bilanco svojega delovanja v preteklem po* slovnem letu. Klubov občni zbor se je vršil •noči ob 20. v dvorani OUZD na iMikloai* čevi cesti in udeležilo se ga je mnogo čla» i»ov. Zborovanje Je otvoril namesto obolelega predsednika dr. Dularja, ki se je moral pod« vreči precej težki operaciji, podpredsednik dr. Lapajne, ki je uvodoma toplo pozdravil navzoče in se zahvalil novinarjem in tisku za dosedanjo naklonjenost. Nato se je spomnil med letom umrlih članov, pokojne« ga predsednika Pepeta Rohrmana, Ivana Stacula mlajšega. Stanka Krhneta in gdč Zofije Bole. Navzoči so vstali m jim zakli* cali »Slava!«. Potem je dr Lapajne takoj prešel na delovanje kluba v preteklem letu, poudarjajoč, da je klub tudi v preteklem po« slovnem letu izredno deloval in dosegel lope uspehe na vseh po.jih. Z novimi pravili in splošno reorganizacijo je klub mnogo pri* dobil. Podpredsednik je kratko omenil de* lovanje sekcij. Poudarjal je, da javnost z vedino večjimi simpatijami spremlja r.tzvoj in delovanje SK Ilirije, ker vidi. da klub stremi samo za tem. da telesno in moralno krepi mladino, ki se zbira okrog njega. Upravni odbor je bil tudi v preteklem letu izredno micijativen Ilirija je zopet storila velik korak naprej. Klub si je stavil kot glavno nalogo propagando vseh športov, ki jih po njih naravi goje širši sloji in ne samo izbrani športniki in sicer plavanje, drsanje in smučanje. Za drsanje je Ilirija zgradila umetno drsališče, ki ga je letos znatno po« večala. Za plavanje je klub predlanskim zgradil krasno kopališče, ki je med Ljub* ljančani zelo priljubljeno. Da p izpopolni svoj program, je SK Ilirija sklenna zgraditi na primernem kraju svoj smučarski dom, ki bo oskrbovan vse leto. V Planici, ki pride kot športna, klimatična, letoviška in tujsko prometna pustojanka v poštev, je kupila na tako zvani Slatni SK Ilirija 400 m zemlji* šča. kjer bo stal bodoči dom. Predsednik je zaključil svoj govor z ape* lom na članstvo, naj zakliče Nj Vel. kralju kot pokrovitelju jugoslovcnskega sporta tri* krami »Zdravo!« m navzoči so se navdušeno odzvali. Sprejet je bil soglasno tudi prod* log. da se pošljeta udanostni brzojavki mi« nistrskemu predsedniku generalu Živkoviču in ministru za narodno zdravje Preki Tajniško poročilo je podal dolgoletni klubov tajnik in eden naših najagilnejših športnih delavcev g. Betetto Tudi v pre« teklem letu je klub nadalieval delo prejšnjih let, vsekakor je pa čudno, da je pri izva* janju svojega programa često naletel na za* preke in ovire ter celo nasprotja. Ilirija zbi* ra okrog sebe mladino, ki jo vzgaja telesno in moralno, ji krepi telo in duha m temu namenu je posvetila tudi vse svoje naprave Gotovo je, da vri' SK ll*rija važne socijalne naloge in da razbremenjuje s tem občino in državo. Zaradi številnih prireditev, ki pri; Tabijo tujce v naše mesto, je pa Ilirija go* tavo tudi važen faktor v tujskoprornetnern pogledu in zasluži zato vse priznanje Vse^ kakor je pa čudno, d*i pri oblastih Ilirija ni vedno našla pravega razumevanja Zlasti ves lja to za mestno občino. Ilirija se že dve leti bori za nov športni prostor, ker bo se* danji že letos parceliran in ga mora zapusti* ti Zato je vložila pro&nio na mestno obči* so, naj ji za nekaj let odstopi zemljišče, oziroma travnik za ljubljanskim velesej^ snom. Prošnje mestna občina še ni rešila, če* žejo za plodonosno delovanje Iihije zanimanja. prav ni posebnih zaprek. Ilirija bi igrišče itak samo provizorno uredila in je torej protest univerze, oziroma nekaterih univer* zitetnih profesorjev neutemeljen. Zgradba nove univerze bi veljala okrog 150 milijonov Din in vse kaže, da ta projekt v d oglednem času še ne more biti realiziran. Tajnik se je dotaknil tudi razmerja do LNP. Podsavez, ki b* moral biti institucija za propagando nogometnega sporta in varo. vati interese klubov, je zavzel naravnost so« vražno stališče proti Iliriji in jo je s svojimi sklepi opetovano oškodoval Zato je popol* noma razumljivo, da je nastal pri Iliriji pro* ti temu odpor in da je klub tudi soglasno odklonil odigranje tekem za LNP, ker noče biti molzne krava za druge LNP je sicer Ilirijo denarno kaznoval in ji da! 6 mesečno zabrano igre, toda JNS je uvidel, da se Iliriji godi krivica in je kazen sistiral. Z vočino klubov je Ilirija v prijateljskih, z nekaterimi celo v prav tesnih oonošajih V stalnih stikih je bila Ilirija tudi z mnogi« mi inozemskimi klubi ter si je tiko. kakor v državi, tudi v inozemstvu pridobila velik ugled. Stališče do ASK Primorja je bilo precizirano že v znani spomenici SK Ilirije, ki je bila nedavno objavljena v listih. Tajnik je še poročal o nekaterih internih zadevah, o premembah v klubovem vodstvu med letom in zaključil svoje poročilo z iz* črpno statistiko o številu članstva 'n prire* ditev Ilirija šteje zdaj 1291 člana. Lani jih ie pristopilo 346, izstopilo pa 216. Javnih prireditev je bilo 133 in sicer nogometnih 76. bazenskih 24. plavalnih 11, teniških 7. lahkoatletskih 5, table tenis (pmg^pong) 3, težka atletika 2. smuške 1, sabljaške 1 in 3 zabavne prireditve. Blagijniško poročilo je podal g. Med-ič iz poročila je razvidno, da je imel lani 1 mi* iijon 235.000 Din prometa. Nato so sledila poročila drugih funkcijonarjev ui načelnikov posameznih sekcij. Iz vseh poročil je raz* vidno, da je bilo klubova delovanje tudi v lanskem poslovnem letu tzredno aktivno in plodonosno in da zasluži 111 rja s strani oblasti, zlasti pa banovine in mestne občine vse« stransko moralnu n materijalno po poro. Po poročilih načelnikov sekcij in revizor* jev je bila staremu odboru podana razrei-niča. na kar so se vršile volitve novega od« bora: Skoraj soglasno so bili izvoljeni v od bor: Predsednik dr. Milan Dular. podpredsed-nika dr Stanko Lapajne in dr Mirko kuheij, tajnika Miloš Sevnik m Mirko Sircelj, bi a* gajnika Rudolf Medic m Ivan Ba tesar, go« spodarja Josip Pevalek in Stane Miklavčič, arhivar Ivo Komar ter odborniki polk Mi* loš Ožegovič, ppolk Dužan Jorgovic, dr. J. Bohinjec, dr. Stane Rape. Fridrich, Stane Pe» lan in inž Petrič. Načelnik' sekcij: smučar« ska Kari Sircelj, drsalna >ng. Stanko Blou* dek, iawntenis ravnatelj Joža Pogačar. ta* bletems Mirko Peva ek. hazena dr Ernest Maver, težkoatletska Anton Kos, lahko* atletska prof Josip Čop, sabljaška polk Ru« dolf Cvetko, nogometna Evgcn Betetto m pl j valna Fridrich Revizijsk- odbor: Etbin Bežek. Fran Jerala, Viktor Rabič. R izsodi« šče: dr. Jernej Demšar, dr Josip Pretnar, Valašek Zdenko in dr. Makso Juvanc. Občni zbor je bi! naključen o polnoči v najlepš: harmoniji Pred zaključkom je predsedirk še izročil maratonskemu zmago* va'cu g. špornti z'-*o kolajno, ki mu jo je poklonil JLAS v Zagrebu. Sprejet je bil tudi prredlog, da občni zbor pozdravi težko bolnega predsednika dr. Dularja, kateremu želi, da bi čim prej okreval. Iz tržiškega kota Občutna gospadarska kriza — Zelo razveseljivo se pa razvija bi napreduje kulturno življenje Tržič, 18. decembra-V zadnjih letih je Tržič" doživel snarsi-kako razočaranje, pa tudi marsikako veselje. Razočaranja so bila iz večina gospodarskega značaja, ko so prenehale z obratom »tare, renomirane usnja me svetovnoznanih M-alijev in Polakov, ki so svoječasno zaposlovale do 400 in več delavcev usnjarjev in bile s tem merodajne za višino delavskih mezd ne samo v Tržiču, temveč po celi Gorenjski. Z ustavitvijo obratov so se usnjarji, izpremenili v prejce in tkalce in hodijo sedaj izvečine, vsaj vsi mlajši, v predilnico. Dobili smo sicer tri nove usnja rije. namreč zadrugo > Runo i, Toporiševo in Žagar je vo usnjarno. Toda vse nove reči so brez tradicije in zato so različne težave na dnevnem redu. Tudi te usnjarne, so v zadnjem času odpustile precej delavstva, ki ga je začasno zaposlila mestna občina pri svojih delih na Fabriki, kjer je zadnja povodenj napravila precej škode z naplavino velike množine gramoza. Bdino razveseljiv dogodek na gospodarskem polju je ustanovitev nove tovarne čevljev g. Ivana RazborSka, ki je prišel v Tržič iz Šmartna pri Litiji in namestil svojo najmodernejše ucjeno tovarno v bivšem Malijevem skiad»5ču surovih kož. Pred četrt letom je ta novi obrat veselo zdrdral in sedaj brne motorji in stroji od dneva do dneva bolje obloženi in izkoriščani. Vendar pa tudi čevljarska industrija težko občuti sedanjo gospodarsko krizo, ki jo je mila zima še povečala in zaostrila. Ravno sedaj v največji čevljarski sezoni, ko bi morali imeti čevljarji dela čez glavo, pa so vse zaloge polne, na sklad pa je jako težko delati, ker prvič si denarja, drugič pa je moda previhrava in zahteva vsak dan kaj novega. Da so sedanji časi lesni industriji nenaklonjeni, je znana stvar in tako se je zmanjšalo tudi Število voznikov na dolinski cesti, ki so preje v dolgih vrstah prevažali Bornove hlode na žago pri kolodvo- ru. Namesto veselih udarcev sekir vlada v gozdovih smrtna tišina, ker je bolje da les raste, kakor da bi se prodajal po smešno nizkih cenah. Tako je nekako vse gospodarstvo pritisnjeno ob tla, da se komaj diha. Ali se že jasni za gorami? Težko Čakamo, toda v trdni veri, da se bo kmalu obrnilo vse na bolje. Med tem ko gospodarstvo preživlja svoje težke čase, pa doživlja kultura svoje zmage. Po sokolski telovadnici, po šolah in po prosvetnih domovih ^zmaguje moč idealizma in nudi občinstvu s prirejanjem žaloiger, dram, burk in celo prav posrečenih operot prave duševne hrane na pretek. Kaj vso smo že letos videli in kaj se nam še obeta? Meščanska šola je priredila eno najlepših proslav Češkega praznika osvobojenja, na njeno povabilo je koncertiral g. Milan Pu-gelj, predaval je g. lektor Vey o francoskem šolstvu, za božićnico je zaigrala Lovšinovo pravljično igro: Desetnik in sirotica, proslavila je narodne praznike z akademijami. Prosvetno društvo sv. Jožefa je omogočilo gostovanje invalidov iz Ljubljane, ki so vprizorili burko: Vražja misel, samo je uprizorilo z velikim uspehom Shakespear-jevega Beneškega trgovca, povabilo je Miklavža v gosti in uprizorilo žaloigro: Zmaga ljubezni neznanega avtorja. Delavsko izobraževalno druStvo Svoboda je imelo letos dve predstavi in sicer Romanove: Prisego o polnoči In Langerjevo: Kamela skozi uho Sivanke. Največ veselega poleta navzgor pa kaze nadvse delavni sokolski oder in sokolska družina sploh. Prireditve so skoraj vsako nedeljo od začetka novembra dalje. Videlo smo doslej burko: Svet brez moških. Spavaj, deklica moja, pričakovali smo v trepetu in strahu bogatega Miklavža, občudoval! na narodni praznik sokolsko vzgojo pn krasni akademiji, ki je navdušila občinstvo nepopisno, in krona vseh prireditev Je gotovo štolceva dvodejanska opera s pred in poigro: kakor v starih časih. Slednja zasluži, da se pri njej nekoliko pomudimo. Naštudirala sta jo s združenimi močmi režiser g. Psvel Engelsberger in dirigent g. Kernc Leopold, glavne uloge so bile v rokah starih, preizkušenih igralcev in za odersko delo navdušenih novincev. Imenitno Šiškarico je podala gdč. Papovova Izredno posrečeno, nič slabii ni bil njen partner hlapec Miha, ki ga je igral g. Osebek. Gdč. Mali jeva Anica je bila prvič na odru v večji vlogi. Igrala je Angelo tako ljubko, da jo je bilo veselje gledati, pevsko je sicer aa igro zaostajala, toda sčasoma se tudi to popravi. Njoj je drugova! Ivan g. Stoparja, ki je bil ¥ igralskem oziru izvrsten, pevski pa manj dober. Denarnega mogočneža pL Zvončičs g. Bocaka moramo v vsakem ozrru pohvaliti, prav tako zasluži njegova družica Hortenzija pohvalo za prav dober pevski nastop. Modni arhitekt, kakor ga je podal g. Gruden, je bila prava salonska ustvaritev, ki lahko služi igralcem za vzor lepega oderskega govora. G. Gruden gotovo ni oderski novinec in se je moral na deskah že precej gibati. Nesrečnega očeta šestih mladih deklic je pretresljivo igral g. Vrh-njak. Če bi bil ie tak pevec, kakor je igralec, pa bi bili ž njim v vsakem eziru zadovoljni. Pozabiti ns smemo prekanjenega Žida g. fttalca. Ta igralec |e bil prvič na odru, toda ustvaril je tako teTneljif tip židovskega prekanjenca. da je kaj. fcelimo sa s«? večkrat videti. In seveda samo ob sebi se razume, da so ugajale lepe mlad« deklfce. 6 po Števili: ki so pele imenitno, čeprav so se mogoče malo dolgočasile v družbi pro-mrtvih kavalirjev. Na deželi je že tako, da se mlade dame v moSkib oblekah Ženira-ne iu se v svoje mnSke vloge ne morejo vživeti. Vendar pa je bil vikont. ki ca je podala gdč. MrSnikova. prava iziema. Nie-ns Igra in njeno petje je bilo prav dobro Za uprizoritev te onerete je postavil so kolski oder čisto nove dekoracije po osnutku tržiSkega slikarja-mojstra za kulise s-fttera Blaža. Mestna podstrešna sobica s svojo lepo okolico je nfipravila iako dober vti*. novi salon pa je naravnost krasen. Želimo, da se g. Ster še dalje s pridnim slikanjem razvija in da postane pravi gledališki slikar, kar ima v krvi. Glavna zasluga za uspelo prireditev operete je na ramah dirigenta p. Kernca Leopolda in njegovih pridnih korepetitorjev. Orkester je bil za podeželske razmere odličen. Prva in druga predstava sta bili po polnoma razprodani, tretjič se opereta po novi na zlato nedeljo popoldne ob tretji uri. Sirotki uprizoritve so ogromni in kljufc trikratni razprodani dvorani bo dtfšežen It« moralen uspeh in to je gotovo krasen do ka7 velikega idealizma, ki navdaja vrle so kolske delavce. V novem letu želimo, da sr delo v vsakem oziru še poglobi. Za širjenje smisla za pravo gledališko umetnost je pravtako razveseljivo dejstvo, da se je na-brsla družba BO ljubiteljev gledališča, ki s* ja zavezala hoditi enkrat mesečno z avtobusom v ljubljansko opero ali dramo. Uprava narodnega gledališča gre takim družbam na vsak način na roko in dovoljuje 5095 popust na vse sedeže za redne gledaliSk«-predstave. Prvič si je družba ogledala Verdijevo opero >Moč usode*, ki je s par sce narni napravila jako globok vtis, v splošnem pa jih ni navdušila. Ker se bliža konec leta, smo podali nekak pregled tržiškega gospodarstva in kulturnega življenja. Za drugič ostane vprašanje tujskega prometa in turizma ter občin sko gospodarstvo, kakor hidi ostalih javnih korpo raci j. Če smo slovensko javnost informirali o tržiškem življenju, smo to storili z namenom, da damo na vse strani pobudo za vsak napredek. A. t*. Vzrok zastoja v telefonskem prometu Na Številne pritožbe glede motenj v telefonskem prometu, ki so nastale zaradi mokrega, težkega snega, ki je potrgal po mestu žice. smo dobili od poštne direkcije sledeče informacije: Da se telefonske zveze takof vzpostavijo in da se omojročl zopet redni telefonski promet, je storila poštna direkcija vse. kar je bilo v njenih močeh. Toda po§kod-be so bile tako velike, da bo trajalo popravljanje najmanj 14 dni in sicer v prvi vrsti zato, ker ni mogoče dobiti dovolj iz-vežbanih delavcev. V telefonskih omrežjih v Ljubljani, M ar boru in Celju je bilo pokvarjenih nad polovico telefonskih zvez. Samo za ta popravila bi bilo treba več iz-vežbanih delavcev, kakor Jih ima poštni direkcija na razpolago za vso dravsko banovino. UpoStevati je pa 5e treba, da so bili poškodovani tudi vsi glavni mednarodni In medkrajevni brzojavni in telefonski vodi, ki jih je treba v prvi vrsti popraviti. Pri poškodbah ne gre samo za popravljanje, odnosno napeljavanje pretrganih žic temveč je v pretežni večini primerov potrebno najprej postaviti tudi podrte proge in nosila. Iz položaja, ki je nastal takoj, ko je zapadel prvi letošnji sneg. Je razvidno, da pri najboljši volji ni mogoče upoštevati poedinih želja telefonskih naročnikov, ker je treba posamezne trase vposta-viti od centrale proti periferiji. Popravilo posameznih zvez bi pa bilo neekonomično, ker bi pomenilo znatno izgubo na času in denarju. Dravska direkcija poŠte m brzojava prosi torej prizadete telefonske naročnike, naj upoštevajo te tefane argumente In nekoliko potrpe. Mi na pripominjamo k tem stvarnim ugotovitvam, da bi bili ministrstvu zelo hvaležni, če bi se nas spomnilo ob prvi priliki s kakim večjim kreditom, da bf bil v bodoče vsaj tako velik zastoj v telefonskem prometu izključen. Čimprej bo treba misli« na položitev kablov vsaj v LJur-IJani, kajti sicer bomo imeli vsako z*mn ta« ke sitnost* :-i pretjIaK^cr s re>»o**_*k>i n- •-metom, !••..!;•. r ;'ti ;rn: uro zdaj. 5 aštne direkcije seveda ne zadene pri tem nobc.iJ krivda, saj čudežev ne zna delati. Koncert Marije in Olge Mihajlović PUha rroonična družba je po vab Ja v Ljubljano dve simpatični in nadarjeni srbski umetnici sos tri Marijo as Olgo Mihaj* lovič. ter jima omogočila koncert v svoji dvorani včeraj, v petek zvečer. Marija je že doma, pa tudi v mosemstvu poznana violinistka. Olga pa pianistka. Rodom sta iz zelo muzakalične s rta k o* ruska beograjske familije. Marija je po dokončani gimnaziji studirala violino na Dunaju, Olga pa isto« tako po končani srednji Soli klavir v Pa« rizu. Starejša sestra. Marija je priredila več koncertov aa Dunaju m menda v Pragi, ter je imela zelo laskave ocene povsodi. V Beogradu je nastopila že mnogokrat, je na tamkajšnji glasbeni šoli učiteljica violine, koncerti ral a pa je izven svojega rojstnega mesta le se v Splrtu in včeraj v Ljub* Ijani. Prvi nastop Olge v širši javnosti pa je bM menda včeraj. Obe umetnici sta si s svojim mirnim, skoro skroranim nastopom pridobili včeraj takoj simrpaiije na.še pti« blike. ki je poaetila koncert, dasi se je ta vršil tik pred prazniki, v častnem številu zlasti je bilo med poslušalci mnogo ženskega sveta. Marija je pokazala odlično violin« sko šolo. tehnika obeh rok Je sotidna. Igra mirno, braz maniv. polaga pažnjo v prvi vrati na izrazitost in lepoto tona, ki ni fe* ministično raznežen. ter..več odločen in energičen, a kadar treb2 tudi plemsnito pojoč. Igrala ie ves program razven Franckovr -»Sonate* na p^met. Zdelo se mi je. da ji je ravno ta najljubš". 2 njim je hidi takoj stop la v tesen kontakt s publiko. Po kratki pavzi je odigrala te/ki. red« ko izvajani koncert v h-molu d*Ambros*a le z malo Črto Dal ji je priliko, da pokaže vse svoje spoštovanja v.edno tehnično znanje. smotreno interpretacijo. vsoko muzikalnost in dobroto tona. K sklemi je tirala dolje: Falla »Danse du feu«. Miloje* vičevo znano »Srbsko igro«. Rahmaninova »Ciganski ples« ter kot dodatek na burno zahtevo poslušalcev Granadosa »Španski nles« ter nežno »T Ta. s katerim se je pičli proračun rodbine Gustafsson nekoliko popravi!. In ta Svedinja, ki je začela svojo karijero kot Greta Gustafsson ova, je postnla po vsem svetu znana Greta Garbo. Njeni dohodki so zdaj ogromni. Njena slava gre po vsem svetu. Med vsemi filmskimi igralkami je najbolj zagonetna, obenem pa tudi najbolj žareča m obože* vana zvezda na filmskem nebu. Težko je seznaniti se z Greto Garbo, ker jo je strah tudi ljudi, posebno pa več« je družbe Če io obkolijo neznani 'judje, ki začno z njo govoriti, ji odseva iz oči nepopisen strah. Njeni tenki prsti se kr* čevito stiskajo, glas ji drhti. Čim jo obide strah, ne vzdrži v©č v družbi. Oditi mora kamorkoli, samo da se resi neprijetnih pogledov in nezaželjene pozornosti. Tudi v Ho!Iywoodu je Greta Garbo najraje sama. Ima nekaj dobrih prijateljev, med katerimi pa ni nobenega Američan«. Večinoma so to Švedi, njeni rojaki. Med njimi je tudi filmski ravnatelj Jacques Feyder, Belgijec. Med svoje intimne prijatelje prišteva rudi Danca Jeana Hersholta z njegovo ženo, Nemca Emila Janningsa in njegovo zlato* laso ženico »Gussie« ter filmskegka ravna* tel)a E mesta Lubitsobs. katerega smatra za največjega genija v filmu. Končno spa* da med njene prijatelje še Anglež John LodcreT, čigar žena je iz Avstrije. Edini Američan, s katerim je občevala, je bil John Gilbert, ki se je pa poročil z drugo. Greto Garbo menda vse življenje spremlja žalost in bridkost. Prvi težak ud'a* rec je bil za njo očetova smrt. Oče ji je umrl, ko je bila stara 14 let. Obžalovala ga je in njegova smrt je vplivala na vso njeno mladost. Takrat je hodila Se v Jolo. Očetova smrt je pa zadale hud udarec tu* di njeni materi in trem otrokom, kajti rodbina je zaAla v hudo denarno stisko. Treba je bilo služiti vsakdanji kruh. Gret« je bila najmanjša in videla je, kako ho* čuta brat Sv en in sestra Afvs zs zasluž* kom. ko je sama hodila še v šolo. Stanovali so v stari htši v zolo skromnem stanova* nju. Blizu hiše je bilo veliko otroško igri* soe, toda Greta se ni nikoli pridružila raz* posajenim otrokom. Že tnkrat se je bala ljudi. Bila je srečnejša s svojimi mislimi tn sanjami, najraje se je igrala sama in se udajaH svoji bujni fantaziji, ki jo je ved* no bolj vlekla h gledališču Brat in ^estra sta «c rada posvetovala z njo in zdelo se i i i jo smatnata za stsrsjšo in pamet« Očetove smrt je bila prvi udarec, kate« recnu sta sledila ie dva. Drugi je bila smrt Mauritza Stillerja 'mrl js v deželi, kute* ro js iskreno ljubil, dočim je Greta nastopala v Hollywoodu. Temu slavnemu film* skemu ravnatelju se je morala zahvalit: cm. svojo karijero. Vzel jo )e s seboj v Holly» vvood in aacn ni hotel podpisati pogodbe, dokler ni bila podpisana pogodba z njo. Ljubila ga je in najbrž bi se bila poročila, da ni umrl. V Hollywoodu sta preživea ves prosti čas skupij. in ko ie odpotoval na Švedsko, se je G reža iek> izpremenils V družbo ai več zahajala ir celo govorila je nerada. Pozneje, ko je izvedela za nje* govo smrt, je hodili po cele dneve po go» rah in sc izogibala ljudi A ko se jr vra« čaLa v ate!je. so bile njane oči objokane Ko se je pnp.-avljala pred leti domov na počitnice, je prišla vesi o avtrmv.b 'sk^ nesreči n|-rc se&tre Alve. čez tri mesece je Alva podlegla raku. Greta Garbo se sicer ne sramu; ' oru* oih razmer, v katerih je živela, \ pa noče z nikomur govoriti o njih. ^m je zapustila šolske klopi, ie mora a prijeti za delo. Imela je srečo, da so jo sprejeli v veliko modno trgovino za prodajalko Tu jo je odkril ravnatelj propagandnega od* delka, ko je sestavljal sov album poletnih modelov. Greto so poklicali, da je pomorila najnovejše modele in njene torografi« je so prišle v album. Tako ie prifti* njena slika prvič v svet. FCot rečeno, se je že od mlad h nog zanimala za gledališča. V trgovini, kjer je bUa zaposlena, se je ustanovila mlada glediliška družba, kateri se pa Greta Girbo ni hotela pridružiti, ker j# hotela nastopiti v velikem gledališču ali pa n'kjer Prvo gledališko predstavo je vi* dela kot 12 letno dekletce in ostala ji je v neizbrisnem spominu Zanimivo je pa. da na napravil prvi fiun na njo uobenega vtisa. Njena karijera kot filmske igralke se je začela tudi v Bergstromovi trgovini, kjer je bila zaposlena. Ravnatelj propagandnega oddelka je sklenil napraviti film. v katerem bi občinstvu pokazal, kako obleče trgovina damo od perila do klobuka in rokavic In spomnil se je dekleta, ki jc tako uspešno pomerjalo modele. In tako bi morala dobiti vlogo v filmu tudi ona Toda gospod, ki je imel odločilno besedo, je bil m*ienia. da Greta ni za film. tez ntJca| dni pa pomeri j»ala Greta vpričo ravnatelja trgovine ja* halni kostum, ki ji je bi! prevelik Bila je v njem tako smešna, da je ravnatelj skle* nil, da mora nastopiti v filmu kot komična figura. Tako je Greta Garbo prvič nastopila pred filmskim aparatom. Njena ijjra je vsem ugajala Ko ji je b:lo 17 let. se je seznanila z Mauritzem Stillerjem. Zdaj je stara 24 let. Filmska publika je tako navdušena za njo. de lahko mirno ročemo, dk se je njena karijera Šele pričela. Najbolje, aaftrafncSc, al ^icen^seJ VELEPIC RUDOLF, SISKA, SV. JERNEJA ULICA ST. 25 Nadi premog, šaha bukova drva eleton 2708 Telefon 2"* 08 (Bel KOLEDAR. Danes: Sobota, 20. decembra 1930. ka« toličani: Liberat, pravoslavni: 7. decembra, Ambrozije. Jutri: Nedelja, 21. decembra 1°30, katoličani: 4. adventna, pravoslavni: 8. decembra, Patapije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Ob 16. Razbojniki. Opera: Lohengrin. Kino Matica: Ha i Tanz. Kino Ideal: V v liarju življenja. Kino Ljubljanski dvor: Kalvarija lady Jovane. Predavanje v društva Soča ob po! 2L Predava podžupan dr. J a i c. Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« ob pol 21. v Zvezdi. Predava tajnik zbornice za TOl Ivan M o h o r i č. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Naš gospod župnik. Opera: Ob 15. Vese>a vojna. Kino Matica: Hai Tang. Kino Ideal: Zadnji opomin. Kino Ljubljanski dvor: Kalvarija ladr Jovane. Šentjakobski gledališki oder: Revna kakor cerkvena miš. Delavski oder »Svobode«: Na dnu. Ob 20. v Delavski zbornici, DEŽURNE LEKARNE. Danes in Jutri: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. SiSka. Iz gledališke pisarne Opozarjamo na dijaško predstavo ki §e vrsi danes popoldne ob 16 uri v Ijubljan* ski drami. Vprizori sc Schillerjera klasična igra Razbojniki v običajni zasrettv in regiji prof. Šesta. Za to predstavo ve'j-jo izredno znižane dramske cene od 20.— Din navzdol. Opereta Vesela vojna. V nedeljo po* poldne se izvaja melodijozna Joh. Straussa opereta Vesela vojna Zasedba kot pri pre* mijeri: ga Poličeva. ga Ribičrvi, gg Gostič. "ečeJc. Povhe. Simr>nč;č Jelnikar. SrJcula in rlmgi. Sodelnie celokupni baletni zbor z gno Mobarjevo Dirigent dr Svara, režiser g. Povhe. Predstava se vrši po znižanih cenah. Stev /88 Str«© ^ Ivan Samec dvojni jubilant 50 letnica trgovanja hi 20 letnica lastništva trgovine uglednega ljubljanskega trgovca in predsednika Društva industrijcev in veletrgovcev Ljubljana, 20. decembra. Pred rotovžem so se včeraj ljudje zbira L in ogledovali, kakšen bo spomenik kra Ija Petra. Hvalil i so ga iu tudi zabavljah ker je dolžnost davkoplačevalcev pokazati ■vojo veljavo. Zabavljali so seveda tisti, ki niso nič dali. Sicer pa davkoplačevalci tudi niso nič dali. Ker jo stvar zastonj, so se ogrevali in vnemali v debatah, da jih je jelo zebsti v noge in so šli. Gret se :n debatirat vsak po svojem položaju in okusu. Okus je pa pri nas ob takih zadevah od 12 do 24 Din liter. In mimogrede so hvalili in občudovali oovo Samčevo trgovino Ali nikdo ni vedaL da je trgovina z napisom >Ivan Samec« spomenik Dal Zelo redek spomenik. Jubilejni spomenik celo. Postavil si ga je pa jubilanti sam ob pedesetletnici, kar je v tej hiši. Ta spomenik dela je postavil Ivan Samec sebi v čast, saj je pred pol stoletja prestopil prag te hiše kot majhen trgovski učenec, služil tej hiši kot zvest pomočnik, jo vodil kot spreten poslovodja, širil koi kompanjon in kot gosopodar, na svojo nišo pribil svoje ime — šele čez dvajset let. Tega bi seveda Ivan Samec ne dejal, zato pa pravimo mi, ker je resnica, da je njegova trgovina v prvi vrsti njemu v čast. ker si je to čast tudi sam zaslužil V čast je pa ta spomenik tudi ljubljanskemu in vsemu našemu trgovstvu, ker — kakor noben pridigar tako prepričevalno — pridiga vse zmagovito veljavnost m resnico neomahljivib principov našega trgovanja: delo in poštenje! To so tisti trdni in globoki temelji našega gospodarstva, ki Iz njih rasto vztrajnost, podjetnost — uspehi. Zato je pa ta spotne.iik tud' zgled vsem mladim gospodarjem in bo tudi vzor našim potomcem. Ivan Samec, predsednik Ddruštva industrijcev m veletrgovcev, je po očetu Kamni-čan. po materi pa Ločan Šestletni Kamn;-čan je prišel v Ljubljano v šolo in napra vil tudi dve realki. Ko je imel 14 let -petdeset let je že minulo od tedaj — ga je sprejel za učenca v svojo trgovino Vaso Pe-tričič. Strog in pošten Srb iz Like. trd, mai Ijiv in vztrajen, da je bil dolga leta pred sednik mestne hranilnice in podžupan ljubljanski. Da, tako je Ljubljana spoštovala pravoslavnega poštenjaka, da mu je zaupala najvišje časti. Ko je bil Ivan še učenec, ga je v dušo spoznal bistri gazda Vaso tn ga že tedaj vzel s seboj na Dunaj nakupa vat Ni bila takrat še velika Petričičeva trgovina, vseh uslužbencev je bilo le 6. a ugledna. Še prav mlad je bil Ivan. pa ga te šef že poslal zastopat firmo na Dunaj in v Budimpešto, v Prago, Zajjreb. Linz. Inns.-bruck in sploh povsod, kjer so bile važne kupčije. Tako je bil seveda Samec poslovoa-ja, da sam ni vedel kdaj, L 1904. ga je pa Vaso PetriČič sprejel in opisal za svojega družabnika: pol stoletja dela pri isti hiši. to je jubilej zvestobe — dvajset let gospodarstva, to je jubilej uspeha — no, in nova trgovina ob dvojnem jubileju je tudi jubilej — to je pa manifestacija nezlomljive energije in monument največjega trgovskega talenta: pogleda v bodočnost! Ali to ni bila nikdar samo hladna preračunljivost, zakaj laki uspehi so mocoči le iz harmonije mozga n in srca. iz razuma in duše. . . Razum in srce sta pripeljala mladega trgovca tudi tja k blagajni v trgovini, kjer je štela in preštevala hčerka uglednega ljubljanskega trgovca Kordiša. Pa sta se t 1896. vzela in je gospodična Mirni postala gospa Samčeva. In gospodinjila je, sedaj ji pa pomaga hčerka Irma, ker mama mora pestovati vnuke, sinovi Ivan, Vaso in Leo pa pomagati očetu. Vsi delajo — in radi se imajo. Papa je pa ponosen na družino m postavi se, da je še vedno mladostno podjeten turist in. prosim, z najsijajnejsimi diplomami odlikovani poslevodeči podpredsednik, ker je nad njim samo še častni predsednik Lillag, slavnega keglja^kega kluba >Edinost<, ki tudi že obhaja svojo 50 letnico. Gospoda, če bi bila turist in kegljač pozabljena, bi bila pa res zamera. Da je jubilant Sokol, odkar pomni, da je bil Čitalničar. je od pričetka Slavec in sploh pri vseh narodnih in dobrodelnih društvih, to se tako ve Zlasti pa to občuti sam sedaj-le pred božičem Ko je predlansko zimo »Jutro« zbiralo za zmrzujoče revne otroke Se potrkati ni bilo treba in že je stric Tone dobil take bale. da se cela čreda otrok oeznanetra dobrotnika še danes spominja. Tudi na našo hišno industrijo ima Ivan Samec vrdike zasluge škofjeloške glavnike j* razširil gori po Galiciji in Bukovini, po Madžarski in seveda tudi po bližnjih deželah. Krtače iz Most, Šmarce in Komende pri Kamniku pošilja celo v Levanto, zobotrebce po Avstriji Nemčiji iD Franciji, slamniki pa ^redo skozi njegovo roko na Madžarsko in Srbijo, sploh odprl je nova pota izdelkom naših pridnih kmečkih rok v svet in to Samčevo delo pomeni kruh za našega malega kmeta. Svoje trgovsko znanje si je Ivan Samec izpopolnjeval v trgovski šoli, ko jo je vodil še slavni Ferdinand Mahr, in vsa tri leta je svojemu šefu lahko pokazal odliko. Sposobnega in izkušenega tovariša so trgovci seveda volili v vse svoje organizacije: v odbor >Merkurja<, Trgovsko bolniško blagajno, že pred vojno in vsa težka leta vojne je bil predsednik trgovskega gremija, že od drugega leta društvenega obstoja je pa predsednik Družtva industrijcev in veletrgovcev. Ob svojem dvojnem jubileju, ob 50 letnici, kar je trgovec in to ves čas v isti hiši in ob 20 letnici, odkar je te hiše gospodar, je pa svojo trgovino prezidal od vrha do tal. Na zunaj je %^slopje trinadstropno, v resnici ima pa trgovina štiri nadstropja in le majhen del zavzema stanovanje. Zidala je firma Gustav Tonnies po načrtih in pod vodstvom prof. ing. Rudolfa Škofa, opravo v zgornjih nadstropjih je izdelal Jože Lojk v Rožni dolini z načrti za detajlno trgovino v pritličju, ki je najmodernejša in najelegantnejša v vsej deželi, se je pa nad vse častno izkazal mladi arhitekt ing. Jože Platner. Oprava je iz renomirane delavnice Erman & Arhar v Št. Vidu, železne konstrukcije je z vso preciznostjo in solidnostjo izdelal Jože Rebek, steklo je pa dobavil *KristaU. S prekrasnim črnim kamnom iz Lesnega brda je fasado pritličja obložila firma Feliks Toman, odlikovali so se pa tudi manjši dobavitelji. O tej vzorni trgovini, ki je v okras Ljubljane in dokazuje, da je Mestni trg še vedno center detajlne trgovine, bi pravzaprav morali objaviti poseben opis, saj so v njej upo-trebljene vse izkušnje in principi moderne umetnosti. Vsi pulti vitrine so do tal iz stekla in gospod jubilant premišlja« če ne bi predpustom svojim kegljaškim in planinskim tovarišem v tem steklenem gradu priredil veselega planinskega plesa. V gojzer-cih kakopak. To bi žvenketalo! Uglednemu in zaslužnemu jubilantu še mnogo srečnih in zdravib let! Najstarejši učitelj umrl Včeraj popoldne je bil pokopan na šmi-helskem pokopališču pri Novem mestu vpo-kojeni nadučitelj g. Ivan Barle. Dosegel je visoko starost — manjkalo mu je samo še pet mesecev do 90 let Pokojni je bil najstarejši učitelj vsaj med nčiteljstvom bivše Kranjske. Bil je seveda še stare šole. Po nekaj letih srednje šole, je dovršil tedanje eno, oziroma dvoletno idrijsko učiteljišče ali preparandijo 1. 1861. Ker je bil učiteljski študij na tej Soli silno skromen in utesnjen, vendar je pokojni Ivan Barle, kakor tudi veliko njegovih tedanjih sotrudnikov sam izpolnjeval svoje znanje s pridnostjo in vztrajnostjo. Bil je vseskozi vesten in marljiv učitelj. Izven šole se je ukvarjal s sadjarstvom in vrtnarstvom. Bil je dokaj podkovan v tej stroki. Z vso vnemo je pa gojil glasbo in petje. Očetu in materi, ki je bila tudi dobra pevka, so sledili otroci in ž njima prepevali, da je bilo veselje. In ko je nastarejši sin, zdaj kanonik v Zagrebu, pel novo mašo, sta mu zapela s kora oče in mati. Kakor skloh tedanjemu učiteljstvu, ko je bila šola podrejena cerkvi in tudi Še kasneje, ko ni bilo učiteljstvu postlano z rožicami, tako tudi ne pokojnemu Barletu. Tudi on je skušal tedanji trdi učiteljski kruh. Toda kljub temu je delal in se žrtvoval za napredek šolstva in prosveto ljudstva. Doma je bil v Pirničah pri Medvodah. Služboval je vedno na Dolenjskem. Najdalje je služboval v Podzemlju pri Metliki in sicer nad 20 let Od tu je odšel v šmihel pri Novem mestu, kamor so ga silile dmžinske razmere radi šolanja otrok. Tu je stopil v pokoj in si ustanovil svoj lastni dom z malim vrtom, s katerim je imel veliko veselje do konca svojega življenja. Politično in javno se ni udejstvovat Med učiteljstvom je bil obče spoštovan radi svoje doslednosti. Tudi pri svojih številnih učencih je zapustil trajen spomin in hvaležnost Kakor za šolo. tako je bil nad vse skrben za svojo družino. Vseh osem otrok je prav dobro preskrbeL Zaslužnemu prosvetnemu delavcu bodi ohranjen blag spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje. Vesten najemnik. — Prijatelj, ali veš, kje bi mogel dobiti okrog 50 bolh in večje število stenic? — Čemu ti pa bodo? — Selim se in gospodinja želi. da bi zapustil stanovanje v istem stanju, kakor je bilo, ko sem se vselil. (Besectc ima*o ti asi citat^lii Nered v avtobusnem prometu Danes. 20 t. m se je zopet pripetilo, da je mestni avtobus, k* bi moral odpeljati z Jezice v Ljubljano ob pol 8. uri zjutraj, radi defekta obtičal na Viču To še ni ojč hu* dega m se more to vsakemu avtobusu pri* petiti Ne razumemo pa kako more vod* stvo avtobusnega prometa če vidi, da ima redni avtobus detekt pustiti rezervo, da vozi v iste smer dal ie, v kater' je prispel redni kakoi danes z Viča n iz katerega kraja je že vse potnike odpeljal, dočim b* moral— m kar bi moralo vodstvo tudi sa* mo ob seb uvdeti — takoj obrniti m na* mesto rednega, ki je obtičal na Viču, odpe-. ljati na Jezico Ah so morda občan' /iča bolj čislam kot erbčam Jezice, ki so danes zaman čakafo skoraj tn čeTt ure. da bi jih avtobus odpel ial v mesto? Al' ni morda vodstvu znane da se vozijo ravno z avto* busom, ki odhaia z Jezice ob pot 8 un ve činoma učenci in nameščenci, ki morajo točno prihajati v šolo oziroma v urad? Prosimo da v bodoče vodstvo v takih primerih svoje uslužbence pouč.. kako ima» jo ravnati in da ne postopa kaitor danes enostransko Ce pa vodstvu ni nič ležeče na Jezici naj prepusti vožnje privatnemu podjetniku, ki bo sigurno točneje izvrševal svojo službo. Eden v imenu prizadetih Enaka pravica za vse Hvaležni smo »SL Narodu«, da objavlja upravičene pritožbe o Dunajski cesti v bežigrajskem predmestju. (Pravzaprav mi ni za cesto, vesel sem, če pridem lahko peš v mesto.) Zalibog vidimo, da ne ganejo nobene tožbe srca merodajnih gospodov. Še vedno hodimo po mastni brozgi in nepremostljivih mlakah; nemogoče se nam je ogniti brizgom drvečih avtomobilov in švigajočih kolesarjev; nepremostljivi so jarki, da bi se moglo priti čez cesto od banketa do banketa, od hiše do hiše. Z majhnimi stroški bi se dal poravnati levi banket Dunajske ceste, ki je za pešce, pa je slabši nego desni, ki ga imajo rabiti kolesarji. Cim bližje prideš po njem proti mestu, tem grši je! Ne zahtevamo širine suhe poti 20 metrov, ni treba na stotine voz gramoza, da bi se dvignila samo tričetrt metra široka pot iz blata in luž, da bi se mogli na nji le neovirano poedinci sreča vati; ni treba mesec dni na tem kraju zaposlovati pol tucata ali več delavcev, da bi napravili jarke, po katerih bi po dežju in odmeki odtekala voda Vrzite nam vsaj ozko desko čez jarek, k? je potrebna. Vse to je enostavno in cen Tr*>ba je le dobre volje in razumevanja ta ko delodajalca kakor dot' a delavca z lopato in grabljami. Mi. ki hodimo vsak dan vsaj Štirikrat to pot in kvarimo svoje čevlje v neizogibnem blatu, ki pošiljamo svoja otroke v tsj moti v šolo, kjer posedajo po 4—5 ur z mokrimi nogami, da se prehladijo; mi, ki nimamo na razpolago donodkov, da bi jim kupovali juhtnate škornje ali drage, pa nehigijenične galoše; mi, ki nam visi na vsaki žlici, na vsaki kapljici občinski in državni davek, -smo mnenja, da prav tako, ko si privoščijo drugod široka asfaltirana, pomita pota, — celo v premestju suhe, široke bankete, troloarje in primerne kanale, da je treba skrbeti tudi za ta del mesta očetovsko in omogočiti, da sto in sto delavcev, duševnih m ročnih in njih svojcev, ki tu stanujejo, morejo brez škode na zdravju in obleki hoditi v mesto po svojih zaslužkih in da gredo te potrebe pred vsakim nepotrebnim luksuzom. Veselimo se visokoletečih projektov \ podvig mesta, čitamo radi o donečih predavanjih, kako naj se uresničujejo lepe ideje, mislimo pa, kar je najnujnejše, naj pride takoj na vrsto Treba je mesto najprej dvigniti iz blata, da ne bo ločilo posetnika mesta od njegovega gospodarja, lepega centra, iz katerega pa beže tisti proti svoji volji, ki jim ni mogoče plačevati tam neznosnih najemnin. Vprašali bi pri tej priliki tudi, zakaj pride baš ta okraj zadnji na vrsto pri polaganju tramvaja. Prav tu bi bil potreben, kei je treba prah in blato v tej veliki meri prenašati in ker bi se renti ral zlasti poleti, 'io bi se ljudje vozili na Savo kopat. Delavec. Blato in nedolžni avtomobili Na tramvaj smo čakali na Karlovški cesti in sicer na novi postaji ob Privozu. Pa pridrvi avto iz mesta, seveda lepo po desni strani, kakor je predpisano... Naenkrat je bila hiša, kjer je znana gostilna pri Rihtar-ju, blatna do oken in še višje in prav tako njena soseda. In tako so blatne vse hiše tudi na Sv. Petra cesti in povsod, kjer niso prav široki trotoar j i. Take hiše je treba vsako leto prebeliti najmanj enkrat če no, bo v kratkem vse mesto umazano, so pa tudi še gospodarji, ki imajo radi čedne hiše. Avtomobili so krivi, kriči vse. Zakaj, saj avtomobili vozijo pravilno, v korak pa tudi ne morejo voziti neprestano, saj je avto vendar avto, ne pa pogrebni voz. Zato ga ima človek ali si ga pa najame, da pride hitro naprej, saj je vendar brzina bistvo avtomobila, avto pa, ki vozi počasi, je pa le motorna ciza. Ker pa avtomobilisti plačujejo davke in takse od avtomobilov, imajo tudi popolno pravico voziti po avtomobilsko, če je ^a nagla vožnja prepovedana, naj pa plačajo * davek, kakršen je predpisan za cize m nojne koše. Taka je pravica! Dandanes avto tudi ni več luksus, da bi se ljudje vozili z njim samo zaradi vozne, no, potem bi si kupili >ringelšpil<, kjer se tudi luštno voziti. Tako smo se menili o avtomobilih in peljali • tramvajem tor nI nato Lahke pfavr uav D aru/ člida kasete/ Elida kasete so tako lepo opremljene, da morajo zadovoljiti okus vsakega. Izbira je velika, cene pa pri~ meroma nizke. ELIDA K A S E T E najprimernejši bojični darovi tanko ogledali z blatom ometane hiše. Pa \Jf f\fsci Otlatl* vam jo sosed pogodi pravo! Poglejte, pravi, I^Vll^lJJIIflaV saj je cesta brez blata in vsaj za silo ostr- TaIMA 7lin^H gana, ampak mulde ob trotoarju so polne * OlllO £iUUaU blata in za ped globoko ga je v njih. Ni torej čuda, da je hiša vsa blatna, če avtomo bilsko kolo zavozi v tak blaten kanal. Pred dnevi smo sicer čitali razglas, da morajo hišni gospodarji spravili sneg tudi iz muld, da se voda lahko odteče, o blatu pa ni nikjer govora. Karlovška cesta pa ni mestna, temveč državna in tako nam državni cestarji dajejo zgled, kako se ne sme strgati blata. Namesto da bi namreč blato postrgali skupaj v kupce, ga pa postržejo enostavno v mulde, da se ne odteče voda in blato ne more posušiti, hiše so pa vedno blatne, kar ni samo v škodo • gospodarjem temveč tudi ogledu mesta. Ko bodo pa ceste dobre m čedno ter pravilno ostrgane, se pa ne bo treba ne gospodarjem niti pešcem več pritoževati čez avtomobiliste, čeprav ne bodo vozili v korak. Slabih cest sicer ni mogoče odpraviti čez noč, iz muld se pa lahko blato spravi vsak dan. In upamo, da se tudi bo. Ampak tudi avtomobili naj bi ne vozili bas po muldah. Prulenear. „Mladoletje" in še kaj V ljubljanski drami je že delj časa na repertoarju Leonid Andrejeva drama »Dne vi našega življenjac. Iz bogsigavedi kakšnih vzrokov pa so gospodje izpremenili prvot ni naslov drame v >Mladoletje<:, a v oklepajih stoji na lepakih ruski naslov >Dni našej žizni< (dobesedno: Dnevi našega življenja). Istočasno se je igrala v Mariboru ista drama, samo s to razliko, da so tam ohranili pravilni naslov >Dnevi našega življenja«. Lajik bi torej pri pregledu repertoarja obeh gledališč, mariborskega in ljubljanskega, lahko dobil vtis,, da gre za dve različni drami. Cemu je bilo treba v Ljubljani izpreminjati naslov drame, ki je vendar po svojem prvotnem naslovu skoro vsakemu izobražencu znana, res ne vem. Ravno tako bi bilo možno n. pr. >Divji lovec izpre-meniti v >Janez in Majda<. Toda potem bi ta popularna Finžgarjeva igra sigurno izgubila na svoji privlačnosti. Neka starodavna uganka slove: Ko pride mladolet je, (pomlad!) od daleč priletim... Torej je naslov >Mladoletje< itak pogrešen. Sploh pa, čemu se v dveh slovenskih gledališčih uprizarja isto delo pod različnimi imeni? Podobni je je z Nušičevo >Gospo ministrico«. Pri nas, v ljubljanski drami, je >ministrica<, dočim je v Mariboru >ministrovka«. Ali potemtakem štajerski in kranjski Slovenci nimamu skupnega pravopisa? Kaj je torej pravilno? Gospodje jezikoslovci, na plan! V. B. — V klub Noetove barke, o katerem smo oni dan poročali, da ga imajo v Barceloni in da sprejema samo člane z imeni te ali one živali, se je prijavil tudi neki ljubljanski dijak, ki pa trdi, da Piškur ni piškur in da Sne v francoščini ne pomeni naše pohlevne domače živali z dolgimi uhlji. — Tudi »dijak«. Netaktnost — Odkar se nisva videla, ste se zelo izpremenili. — Na boljše aH na slabše? — Vi se morete izpremeniii samo na i\a sKaim višini nad penećo se Savo slavi jutri v svojem tihem gradiču na idiličnem Okroglem nestor naših rodoljubov monsignor Tomo Zupan, častni meščan Ljubljane in Kranja ter neštetih društev in bivši vzorni prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda, svojo 91-letnico v popolni duševni svežosti. Od vsega naroda globoko spoštovanemu monsignoru, ki je bil letos odlikovan z visoko častjo apostolskega protonotarja, naše najspoštljivejšo čestitke. 3^€M.dt€>t3t^€>^€trn Nedelja, 21. decembra. 8: Kmetijska ura. 8.45: Zdravstvena ura. dr. Fr. Debevec. 9.30: Prenos cerkvene glas* be. 10: Jaslice in caritas, dr. Alfonz Levic* nik. 10.20: I. Kaiser: Gospodarsko življe* nje v Evropi. 10.43: Šah. 11: Koncert Radio orkestra, 15: Gdč. Lebarjcva: Kmetska že* na — sodelavka v narodnem gospodarstvu. 15.30: Plošče, slovenska glasba. 16: Humo*> ristično čtivo, pisatelj Milčinski. 16.30: Koncert pevskega zbora in orkestra škof. girrmazije v Št Vidu nad Ljubljano. 19: Tannhiiuser. Opera v 3 dej. od Rich. Wag» nerja. Prenos iz državne opere na Dunaju. Ponedeljek, 22. decembra. 12.15: Plošče (mešan program). 12.45: Dnevne vesti. 13: Čas, plošče, borza. 17.30: Radio orkester. 18.30: Dr. A. Bajcc: Italijanščina. 1Q: Prof. Tine Debeljak: Poljšči« na. 19.30: Zdravstvena ura. 20: O sokolsk'h okrožjih (Jože Krega r). 20.30: Pevski večer drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani. 22: Poročila in časovna napoved, napoved nro* grama za naslednji dan. Flegmatična gospa. — (Milostiva, v jedilnici gori! — No, pa mi pogrnite mizo v spalnici 77 Stran 4 »SLOVENSKI N ARO Dc. ds* 20 decembra 1930 Stev 2R« Dnevne vesti — Izročanje davenih tpomii«? in edlofb reklamacijskib odborov. Uradno se razglasa: Davčne uprave bodo začele v najkrajšem času razpošiljati po pošti davčnim ob-vezancem davčne opomine s povratnicami, finančne direkcije pa odločbe reklamacijskib cdborov v zaprtih pismih s povratnicami. — Davčni opomini bodo napravljeni v obliki dvojne dopisnice rdeče barve, podobno kakor dopisnica z odgovorom ter bodo tam, kjer se obe dopisnici stikata, perforiram. Prva dopisnica bo predstavljala davčni opomin, ki ga bo prejel naslovnik (davčni ->b-vezanec), druga pa povratnico ki se mora po izročitvi (dostavi) opomina vrniti pošiljatelju, t. j. pošiljajoči davčni upravi. Tudi ovitki za pošiljanje odločb reklamacijskib odborov in njim pripadajoče povratnice bodo rdeče barve. — Ker se bodo glasili iaveni opomini m odločbe reklamacijskib odborov na zasebnike in na ustanove, katere niso uproščene plačevanja postnih pristojbin, bo treba zanje izterjati od naslovnikov por-tovno pristojbino v znesku 1 dinarja za ^sako pošiljko. — Davčni opomini in odločbe reklamacijskib odborov se morajo naslovnikom ali njih pooblaščencem osebno dostavljati. Pri izročitvi pošiljke se izterja portovna pristojbina v znesku 1 dinarja. Na podoben način se posluje pri dostavi ali izročitvi odločb reklamacijskib odborov. _ Ekskurzija ljubljanskih tehnikov Dne 16. t. m. so priredili strojniki, elektrotehniki, kemiki in rudarji s tukajšnje univerze ekskurzijo v trboveljski rudnik pod vod stvom vseučiliškega profesorja dr. Maksa Sanica. Dopoldne so si ogledali podzemski kop, približno 100 metrov globoko, kjer ir bila že takšna toplota, da so rudarji delali le napol oblečeni. Opoldne so si gostje ogledali še dnevni kop in vse ostale rudniške aanimivosti, katere so jim razkazovali trije rudniški inženjerji. Trboveljski premogov nik je tako napredno urejen, da se prišteva v tem pogledu k najmodernejšim rudnikom v Evropi. Trboveljska premogokopna družba je vibokošolce. katerih je bilo približno 70 opoldne tudi pogostila, za kar ji na tem mestu izrekajo najlepšo hvalo Ekskurzija »e bila zelo zanimiva in poučna zato so ?e udeleženci vračali zvečer v Ljubljano prav veseli in zadovoljni. Ta izlet ostane vsem v najlepšem spominu. — Iz »Službenega lista«. »»Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 44 z dne 20. t m. objavlja razglas o sklepih zadnje seje ministrskega sveta ped vodstvom Nj. Vel. kralja, zakon o državnem sodišču za zaščito države, pravilnik za začasna zasebna petrolejska skladišča, razglas o državnih strokovnih izpitih v resoru ministrstva za socialno po'itiko ;n narodno zdravje, uredbo o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin v dravski banovini in pravilnik o pobiranju občmske davščine na blagovni promet v mestni občin Maribor — Carine In tarife bodo znižane. Finančno ministrstvo bo baje v zmislu resolucij, sprejetih na zborovanju Centrale ndustnj-skih korporacij. znižalo carine na naše proizvode, prometno ministrstvo pa namerava znižati železniške tarife — Nov luksuzni hotel oa Lapadu. Vila »Solitudo« na Lapadu pri Dubrovniku bo preurejena v hotel. Vilo ie kupila od grofa Attemsa Nemka Helena VVoedtke, ki napravi iz nje luksuzni hotel. — Triglavski dom na Kredarici bo od 23. decembra 1930 do 6. januarja 1931 otvorjen in oskrbovan. Ta naša najvišja postojanka bo torej nudila prijetno zavetišče onim. ki želijo praznovati Božične praznike in Silvestrovo v divni gorski naravi. V okolici Doma je krasen smuški teren in možni so tudi daljši in krajši izleti. Kar je v Domu postavljena nova velika peč. ki greje dve veliki skupni ležišči, je preskrbljeno za toplo prenočišče večjemu številu posetnikov. Najpriklad-nejši dostop je iz Mojstrane skozi Krmo — Jugoslov. veterinarsko udruženje, sekcija dravska banovina ima v nedeljo 21. t m. ob 9. dopodne v prostorih hotela »Evropa« v Celju občni zbor, na katerem bosta poleg običajnega dnevnega reda tudi zanimivi predavanji g. prof. dr. Kerna >o zatiranju nalezljivih bolezni perutnine z ozirom na najnovejša raziskavanja« z demonstracijami in g. vet. inšpektorja Cemeta o živinoreji. Vabljeni živinozdrav-niki naj se tega zborovanja polnoštevilno udeleže. — Vabilo na narocbo »Gasilca«. Vsem županstvom dravske banovine je kraljevska banska uprava s svojo okrožnico n-No. 29.385 od 17. septembra t. L priporočila naročbo strokovnega lista »Gasilca«, ki ima biti s 1. januarjem 1931 mesečnik ter je dovolila občinam vnašati vsakoletno naročnino po Din 30 v proračun. Temu povibilu se je odzvala doslej še prav neznatna množina naročnikov. Ker se bliža odločitev, ali bo mogoče izdajati list ^Gasilec« kot mesečnik, opozarjamo vsa županstva na to priporočilo z vljudno prošnjo, naj blagovolijo naročiti list zanesljivo do konca meseca decembra, da bo omogočena s tem določitev naklade za 1. Številko. — Predsedstvo Jugoslovanske gasilske zveze »Ljubljana«. — Prepoved '/uhajanja v kreme Okrajno sodišče v Trebnjem je prepovedalo Pavlu Jurmanu z Zaplaza posečanje krčem za dobo dveh let — Vreme. Vremenska naipoved pravi, da bo jasno in stanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih Nfa šnn. bnn„-,n bilo lepo samo v dravski banovini, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašata v Splitu 7, v Zagrebu 4, v Ljubljani in Skop lju 2. v Beogradu ;n Sarajevu 0 stopinj. Da vi je kazal barometer v Ljubljani 778.9 mm. temperatura je znašala 3. _ Trlle potresn' ***** fr"'" so začutili v Banjaluki in Jajcu tri precei močne potresne sunke. Prvi sunek je b? aajmočnejši Porušilo se je nekaj dimni kov. ob cesti Ranialuka - Jajce pa se je odtrgala skala ter padla na cesta — Raspast društva. Slovenski dirkalni klub v Ljubljani je razpusoaa, ker nim* po gojev za pravni obstoj. — Poskusen samomor. V petek sta opazila 2 detektiva v Samostanski ulici v Zagrebu dva sumljiva možaka, ki sta peljala poln ročni voziček kovčegov. Detektiva sta menila, da je v kovčegib vtihotapljeno blago, zato sta možakarja prijela, da se legitimirata. Enemu se ie posrečilo pobegniti, drugi, Bablč, pa le Izjavil, da je v kovčegib staro železo, ki mu ga ie podaril šef tvrdke, pri kateri je nameščen. Nato so se napotili k tvornici tvrdke. kjer je uslužben Babic. Med potjo pa je Babic naenkrat spustil voziček ter skočil pod avtotaksi. Šofer ic mogel le toliko kreniti v stran, ja ni Šel ves avtomobil čez Babica, vendar pa je zadel v njega še tako močno da je zadobit težke notranje poškodbe. Ugotovili so, da je bilo v kovčegm re- železo in sicer ukradeno, vredno nad 5000 Din, ne ve se pa, kje in ali ga Jadranske straže« v Ljubljani v ponedeljek dne 22 decembra ob pol 7 uri »večer v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu VI. vajeniško poučno predavanje. Predava g. Valentin Rožič profesor na Tehnični srednji šoli v Ljubljani >0 našem Jadranu« s * ki optičnimi slikami. To predavanje zasluži porornoat tako po osobi gospoda proda- se tako} in nam gotovo ooSljite do n«n»deliflca svoia vo**?I*a In oe*ase za veliko božično Številko ,Sl«ve«*$*ce«a Naroda4 ki izide v mnogo povečani nakladi _ in bo tri dni v rokah čita-j tel jev! —lj Blizu 200 revnih mater In otrok ob j daruje jutri ob 10. dopoldne v telovadnici ^tehni&ke srednje Šole pri svoji običajni boži Sniei Kolo jugoslov. sester. Vabljeni so i vsi dobrotniki in prijatelji društva. —lj Ljudska univerza za trgovske In obrtniške kroge. Zveza obrtnih zadrug v ; Ljubljani vabi gg. obrtniške mojstre na I zanimivo in koristno predavanje. ki ga priredi Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani drevt ob pol 9 uri zvečer v restavraciji »Zvezda« Predava tajnik Zbornice za trgovino. obrt in Industrijo v Ljubljani gosp Ivan Mohorič, ki bo pojasnil vprašanje carine in carinske politike vobče. očr-tal položaj naše industrije, izpregovoril o problemu carinskega premirja, o prednostnih carinah in o gospodarskih posveto- ■ vanjih v ženevi pretekli november. Opozarjamo vse obrtnike na to predavanje, ki zasluži pozornost tako po osebi gosp. predavatelja, kakor po svoji vsebini. Vstop je brezplačen. —lj Občni zbor Narodne galerije se oo vršil danes v soboto ob 17. v društvenih prostorih. — članstvo se prosi, da se občnega zbora udeleži — Nar gal. —lj Aktiven smučar sigurno ve, kaj rabi. da v svojem sportu dobro uspeva Zato vas tvrdka »Alpina« Stane Sporn, Ljubljana, Manarvkova cesta 12, (pri kolodvoru) res najsolidnejše postreže. 659-n —lj Božićnica. — Prvo prostovoljno gasilno in reševalno društvo Ljubljana — mesto priredi na praznik sv. Štefana, dne 26. t. m ob 8. uri zvečer v dvorani Mestnega doma svojo tradicijonalno božičnico z običajnim sporedom Vse prijatelje društva vabi k obimi udeležbi odbor. —|j Ovratnike In perilo pere in svetlo-lika, kemično čisti ter barva obleke Franjo Potočnik, Kranj: podružnica Ljubljana, Poljanska cesta, trgovina »Ahlin«. 664-n —lj Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi gg mojstre in pomočnike, da si ogledajo v nedeljo dne 21 t. m. od 8.—14. ure v I. nadstropju delavniškega poslopja Tehniške srednje šole v Ljubljani, razstavo aparatov in materijala za pršenje barv ter izdelkov, katero priredi Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOI. Ogled te razstave bo zelo dragocen in zanimiv zato naj nihče ne zamudi te prilike. 667-n —lj Socanom in prijateljem društva javljamo, da se bo vršilo drev? ob pol 2\. v salonu pri »Levu« zelo zanimivo predavanje ljubljanskega podžupana g. prof Evgena Jarca: »Zgodovina majske deklaracije iz 1. 1917.« Sočani in odborniki brez izjeme ter vsi drugi, ki se za to predavanje zanimate, pridite polnoštevilno. Vstop vsem prost —I j DruZabni večer Trgovskega društva »Merkur« v TtnMtan' bn drevi nb not 21 v restavraciji »Zvezd?«. Na vrsto pride prodavanje o zanimivem vprašanju: »Carina in carin, politika«. O tem perečem vprašanju bo tsprecc-vorll g. Ivan Mohor!«, tajnik Zbornice za TOT v Ljubljani Predavatelj bo očital konkretno položaj nase industrije v Dravaki banovini » okviru carinske politike v Jueoslsviji. Izpresrovorll bo o nroblemu carinskega premirja, o prednostnih carinah in us*>ehih roarvodarskepa posvetovati 1a v Ženevf meseca novembra — Predavanje se vrti v okviru »Ljudske onl-verze ss treovske in obrtniške krne-e« — Vstop brezplačen Gostje se dobrodošli —!j »Na dno«. Reprizo znamenite drame Maksima Gorkega bo podal Delavski oder •Svobode« jntri v nedeljo ob 20. v dvoran Helavske zbornice Vstopnice v predproda i i v Delavski zbornici (Strokovna komisija) I. nadstropja Do torka zvečer prinesene obleke v kemično snaženje in barvanje ter pranje in evetlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna JOS. RE3CH Glefchenberški Konstantinov ŠEfa Emin vre.ee vre.ee Sijajen učinek pri katarjih V zalogi. A. sHiabua, L)aodana —lj Pevski zbor Glasbene Matice, V ponedeljek 22 L m. ob 30. važna pevska vaja, sestanek vsega mešanega zbora. Pri ire pred vaio seja odbora in rediteljev. —lj Stoti nastop g. Moseria na Šeutla-kobskem odru. Jutri, v nedeljo, bo slavil o vseh svetovnih odrih z najvećim us^e-^lom Konvka in 'zvrstnr kreacije posjmez-tikov bodo gotovo zelo ugajale oosetnikom i3rijatelj' Šentjakobskega odra in občinstva vabljeni, da s polnoštevilnim poletom oo-cegj dea« lista, Vstopnice »d pri g. Milošu Karuičnita na Staicin tr^u —li Nov© izredno lepe božične In novoletno razglednice so izšie v zai> ;.b, »S'.ka*. izvršila pa jih ie Delniška tiskarna po osnutkih inž. Omahna in Serajnika v *ev-barvnem bakrotisku Vsca razglednic je 8 ter pnnaša*r or~v .jud*,; onzore tf *a.*exa življenja. Priporočamo jih v nakuc D.*-oe se v vseh trafikah Zalogo na debelo pa ima trafika Klander v Kolodvorski ulici v Ljub!:ani. —ij Nesreče ki nezgode. Dasi se je pripetila precei težka nesreča v Strojnih tovarnah In livarnah, kjer je padel z zidarskega odra kakih šest metrov gioboko 63-letni delavec Matevž Merjasec. S precei težkimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v bolnico. — V bolnico je moral tudi posestnik Alojzij Hrovatin iz Dolenje vasi pri Cerknici, ki je konju pribijal podkev, a ga Je ta tako močno brcnil v obraz, da mu je razbil vso čeljust — Tretja žrtev nesreče je bil vpokojeni oficijant Jernej Slavini, ki ie včeraj v Knaiijevi ulici precej nesrečno padel OGLEJTE SI božično razstavo v nedeljo 21. t. ni. v gornjih prostorih tvrdke P. MAGDIC, LJUBLJANA Ljubljana še ni zmrznila O teličku, ki je sredi mesta zbezljal — Zadeva z žarnicami oa božičnem drevesu Ljubljana, 20. decembra. Zadnje čase >e namreč v Ljubljani že nekoliko mrzle Nekam čudno je vseka* kor« da se ic n nihče spomnil na to ter razodel strmeči javnosti. Javnost je treba vendar o vsem poučiti, tistih, ki prtiskajo na peresa za časonvse. mora biti in je pro* kleta dolžnost* da i*a peresa vsaj pritiskajo rer s tem pokažejo dobro voljo služiti ju v. .losti. Da. to je v tera tednu najnovejše — mraz. TVrej zima se j« pričela ali otvorila, vendar pn brez vseh ceremonij, niti v ča» sopisju ni bilo napovedi, ds se prične. Na* 4a javnost je tako vajena tistih sporoči, oficielnih otvoritev, otvoritvenih govorov, živio klicev itd., da se čuti zelo prikrajša* no. če se vse dosledno nc začenja po tera programu. — Pa smo trmasti kot Ribnica« ni in si akoraj ne bi mogli dopovedati, da se je res pričel mraz. četudi aas je zeblo do srede src. Stvar je taka — nas boljši, nežnejši ali kakšen je že — spol. se ne mo» re ločiti od svojih letnih obleke — pravi pa, da so to najmodernejše plesne toalete In se vam postavlja ta naša nežnost po plesnih dvoranah s tistimi odbrušenimi repi, ki so že julija pometa.ii i>elenburgovo ulico. Pa boste dejali, kaj da čvekamo o mrazu, saj to še 0 nič m nihče še ni zmrznil Da. vidite, to je bas tisto, zarad' tega je treba pisati, ker še ni nihče zmrz* nil. Res. Ljubljana še ni zmrznila kljub vsemu pričakovanju. Človek bi mislil, da zdaj nastopi Ljubljana svojo z m ako spa* nje, da bi zasmrčala kot tristo tisoč med* vedov Nastopila pa ni zimskega spanja, le videti je. ds se je obrnila na drugo stran ter še slajše sanja — naprej. Krivice ji pa seve tudi ne smemo delati Kaj pa je potem novega? Da nenasitni ste strašansko. Kaj m slite, da vam bomo zopet kakšno rekli o tramvaju? Da bi vam »kaj pravili« o nemorali ali splošni po« kvarjenosti našega milega rodu, ki bo mo> ral neslavno poginiti, če bo šlo tako na» prej? AJi kakšno mastno o kulturi? O sla« bih časih? Drag nji kislega zela? — Do* volj je drugega, nikar ne mislite. Ljublja» na še m povsem zmrznila, to je treba po* novno in ponovno naglasiti. Novega je res neznansko mnogo. AJi se vam ne zdi senpacija. če v Ljub* Ijani n. pr zbezlja tele? Pravo, pristno te» le? In je tudi v resnic- zbezljalo. to se je zgodilo šele včeraj. Okoli poldneva je neki voznik peljal, odnosno njegovi konji par pujsov w telička Kajti bližajo se praz* niki požrtij 7a tiste, ki jih bodo pač praznovali Ln verjamete, da je svoboda neznansko to strašansko sladka, svoboda za katero se je borilo že toliko slavnih velikanov, ali kako se jim pravi, no v živ« ljenju pa vsi napredujemo — tudi teleta. Skoč 1 je teliček iz mreže — kdo ve kako se mu je tc posroč lo. poskočil je. dvignil »•epek kot prapor, simbol svobode ter od« vihral zlati prostosti naproti. Pa recite, če r: kaj takega senzacija, vsaj zs Ljubljano Tam blizu urs'ilinske cerkve so se usta« vili naši žalostni meščani, ali kakšni ao že zadnje čase. Kaj se godi? Voznik in nje* gov tovariš, pa sta jo ubrala -a teletom kot bi jirma bil vrag zs petami. Eden ga je dohitel ter zagrabil za »prapor« kot je pač treba v taki bitki To je bilo nekaj rud za naše otroke, ki seveda še telet ne poznajo, vsaj takih ne — na štirih nogah Punčke so šle rz šole. pa so tako zijale in se čudile, da se je še teličku dobro zdelo, zato se je mirno udal v nemilo usodo. Vrgli so ga zopet v mrežo bi komedije je bilo ko« nec. To pa seveda še ni vse. to je le primer da je še vedno dovolj senzacij, kar je glavno. Zdi se tudi. da bo kmalu božič Kon« grešni trg je pokrit s smrekami, kar vam je najbrž znano. Zs te stvari, namreč kup* Čijske. se pa n« brigamo, ker smo pred* vsem idealisti. Vsak dan pa gre »ole pena Marij »n trg. da se divi usmiljeno*ti t«» IMcin nflš-b *rc ter da se zamisli v ' *p irt* m radosti našega življenja, skratka, filozof tirati se mu hoče. ker rmi v teh 'asih r-e pride nič pametnejšega na ara. Tole pere ne ve. če bi vas njejfova filozof:ja kaj za« oimala. Saj to ni nič posebnega, 5e premio« ljuje. zakaj pobirajo dinarčke pri Pre» šernu. Naši postreščki. ki so reveži zlasti pozimi, imajo vedno sm sel za humor aaj so še tako žalostni časi Tam pred Prešernom -itoje in jim je seveda čedalje bolj dolgčas, odnosno bi jim bil, če bi sc ne znali sami zabavati. PoruhtaJi so rn iznesli med Liubljanča« os. da je nekdo pon>>či >bral tisto božično drevo. Do kamor je mogel doseći je odvil žarnice ter jo popihal z ni.mi irez sledu. Meščani so namreč postajah pred dre« vešč kom ter vpraševali posrreščke, kje so žarnice. — Ponoč* jtb je cd kampelc pobral! se je glas:I odgovor. Včeraj je že vsa Ljubljana govorila o tej tatvini. Čudno, da Ji časopisje moičjlo. Ampak mi, ki na per«*va pritiskamo, >e ne damo kar tako ujeti na vsak lim. *arnic ni nihče pokradel, to povemo posrrt^čkom v brk, da ne bodo mislili, da smo tudi mi nasedli. Žarnice odvije mestni usluJSeuoc, da jih res ne bi kak »kampeJc« namesto njega. Potem bi namreč bila s tistim p->bi« ranjem milodarov precejšnja zguba. pn« spevki bi ne krili niti vrednosti ukradenih Jamic. Naii penzijonisti so rmeli še ta teden dovolj zabave. Tc dni imajo mnogo skrbi - polaganjem tramvajsko*železniškega kri« žišča na Gospncvetski cesti. Vztrajno se drže kljub mra^u; od jutra do večera stoje pri delavcih, reveži skoraj nimajo časa za kosilo. Vrag vedi. kaj pomeni to nepopis« no zanimanje. Pa pustimo jim to veselje, saj ga ima»mo rudi mi s tem nesrečnim pri« tiskanjem na peresa. Spomenik kralju Petru v Ljubljani Včeraj popoldne je stal ob arkadah na« še čast tljive mestne hiše mogočen sporne« niir kralja Petra l. Ne še pravi spomenik seveda, temveč samo grobo izdelana šablo« na, da so odločujoči faktorji lahko preso« dili obrise in kako se spomenik na tem mestu poda okolici. Kip je bil postavljen na podstavku, ki sloni na stopn cah pred desno odprtino arkad. Ob 3. se ie ob spo« mentku zbrala komisija, ki so se je udele« žili župan dr. Puc s podžupanom prof. Jar« lem in vsemi člani mestnega gremija ter z direktorjen gradbenega urada ing. Prelov« skom, predsednik odbora za postavitev spomen ka mg. Ladislav Bevc z odborniki, predsednik Zveze rez. oficirjev dr 2-irov« nik, več arhitektov in umetnikov ter mno* go občinstva. Mojster Plečnik, ki je sprožil misel, naj spomenik stoji na tem kraju, je z arhitektom Tavčarjem komis j' razložil svoj načrt, kako bi se moral prostor pre« urediti, da bi se napravilo stopnišče s 7 stopnicami do roba trotoarja. ki bi sc vila rudi okrog podstavka spomenika Zato bo treba prostor znižati, da bo trotoar popol« noma izginil, r>d Robbovega vodnjaka do spomenika bo r stala vrsta stebričev Pri ogledu se je tudi pokazalo, da je sporne« nik nekoliko prevelik in gp bo treba zmanjšati, da za svojo okolico ne bc pre« težak in n* bo škodoval mirni fasadi Po ogledu so gremijalni seji prsoatvo« vali tudi zastopniki odbora in veščaki. v posvetovalnici je bil pa tudi sadren model spomenika z okolico. Po pojasnilih -eJČakov m kratki debati je grw'j ugodil proinj " or-. da mestna ina prepusti določeni prostor za spo« menik pod p~goi«m. da bo umetniško vod« stvo pri postavljanju spomenika poverjeno mojstru Pločniku, natnko, kako bo stal spomenik, se pa odloči, ko napravi kipar Lojze Dol nar definitiven osnutek. • Sklep mestnega gremija je v javnosti zbudil splošno odobravanje. Prl^ bojem I b rolodra. xrevesfa in nro-*nn vltania privede urvoraba naravne ^Franr. Josefoverr erenčiee nrebnvne or-^ane do redneera delovania in tako olajr 5a pot hranilnim snovem, da preidejo v ^ri. Zdravniška strokovnifiSka izvedenia poudariaio. da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri Mudeh. ki so malo sibl1e1o. »Franz Josefovas srrencica se dobi v vseb lplrarnah, drosrerijab in špecerijskih trgovinah, >8LOVEN8I! H A BODc, dno » feeembra 1985 Za enakopravnost obeh rok Ljudje so prvotno najbrž delali enako z obema rokama, pozneje so pa postali desničarji. 2e leta 1919 je nastopil Francoz Ar-maingarKi s predlogom, naj bi izdala medicinska akademija na francoski naru a prokiamacuo, v kateri bi razložila ljudem, kolikega pomena je, će zna človek z obema rokama enako delati. Takrat se m nihče zmenil za ta predlog ra stvar je počivala dobrih 11 let. šele zdaj se je Armaingand znova spomnil, da je prišel pred ieti na ongi-naino idejo in je svoj predlog ponovil. Roditelji naj bi otroke že v zgodnji mladosti učili delati z obema rokama enako. Zdaj se starši navadno jeze, če poskusi otrok delati z levo roko m ga ozmerjajo, namesto da bi ga pohvalili. Armaingandov predlog se zdi ua prvi predlog čudaški, toda samo zato, ker ne vidimo posledic dela z obema rokama. Akademija je poverila njegov elaborat posebni komisiui. Armaingand vidi v delu z obema rokama važen gospodarski is socijalni faktor in sklicuje se lahko na velike prednike. Platon m Likurg sta zastopala stališče, naj bi človek delaJ z obema rokama, Franklin je napisal L 1887 za šalo prošnjo o tej stvari in jo je podpisal z levo roko. Leta 1916. so napravili v Franciji poskus z glasovanjem in izkazalo se je, da bi bilo zelo pomagano vojnim invalidom, ki so izgubili desne roke, če bi bili že pred vojno mislili na to, da je treba ljudi privaditi na delo tudi z levo roko. Revežem je ostala za delo samo ena roka, pa še s to si niso znali pomagati. Morali so se dolgo učiti, predno so mogli rabiti leve roke. Jasno je torej, da bi bil človek za življenje bolj usposobljen, če bi mu služila levica enako, kakor mu služi desnica. Težji je odgovor na vprg sanje, za-^aj so skoraj vsi ljudje desničarji ali levičarji in zakaj so zelo redke izjeme oni, ki znajo enako delati z obema rokama. Navadno dajejo tudi taki lundje pri tem ali onem delu prednost levici ali desnici hi !judi, ki znajo enako dobro pisati z obema rokama, je na svetu prav malo. Na omenjeno vprašanje je bilo že zelo mnogo bolj ali manj duhovitih odgovorov, opirajočih se na najrazličnejše izkušnje. Najprej poglejmo v anatomijo ali patologijo. Tu je najzanimivejša razlaga slavnega antropologa Broce. Možgani so sestavljeni iz dveh docela simetričnih delov, ki tvorijo na videz nerazdružno celoto. Broca je pa trdil, da se oba dela po svojih funkcijah bistveno razlikujeta. V levi polovici, kamor je položil središče govora, imajo pri normalnih ljudeh svoj sedež še zdaj tako zvane plemenite. Levi možgani imajo torej nad desnimi premoč. Kar se tiče premikanja, je zaradi križanja živčnega sistema položaj tak, da poveljujejo kretnjam desne polovice tejesa levi možgani in nasprotno. Ker imajo pa levi možgani premoč, so kretnje desne polovice telesa preciznejše, prožnejše in prikladnejše od kretenj leve polovice. Človek je torej desničar z roko. zato. ker je levičar z možgani. Druga teorija, opirajoča se na :z-vestne zakonitosti krvnega obtoka, izvira od Herbena. On razlaga desničar-stvo kot posledico funkcijske odvisnosti leve strani in srca, s čimer je desnica svobodnejša od levice. Napor, bolečina ali gibanje leve strani utrudi srce bolj kakor napor, bolečina ali gibanje desne strani. Ce torej rabi človek desnico bolj od levice, je to posledica naravnega zakona o najmanjšem naporu. Po tej teoriji je levičarstvo anomalija, kar trdi v bistvu tudi teorija antropologa Broce. Normalni levičarji bi bili po lierbenu samo ljudje s srcem na desru strani. Taki ljudje so dejansko na svetu. Ljudje pa, ki so levičarji, čeprav imajo srce na levi strani, kažejo po tej teoriji nekakšno možgansko anomalijo. Dejali smo že, da so po teoriji antropologa Broce normalni možgani »levičarski«, to se pravi, da odgovarja ona lierbenova možganska nepravilnost »desničarskim« možganom. Toda če je možgansko levičarstvo normalno in možgansko desničarstvo nenormalno, se moramo vprašati, kje tiči vzrok, da so nekateri ljudje taki, drugi pa drugačni. Dareste polaga razvoj k desničarstvu ali levičarstvu v prvo življenjsko fazo v materinem telesu. Zarodek vretenčarjev se drži sprva ostanka jajčeca z zadnico, pozneje pa zaradi izvestnega rotacijskega premikanja z levim bokom. Tako je v večini primerov in dete rojeno v takih okolnostih je desničar. Ce se pa vrši to premikanje na levo namesto na desno, se rodi otrok kot levičar. Ta teorija trna svojo prednost v tem, da se ji ne da ugovarjati, pa tudi zagovarjati je ni mogoče, pravi dr. Bouquet, kajti Če bi se hoteli točno informirati o nji, bi morali videti embrio v materinem telesu. Govori se tudi o dednosti, toda s tem nam ni nič pojasnjeno, kajti če bi veljala v tem primeru dednost, bi mora) nekdo v dotični liniji z levtčarstvom začeta. Nastane pa vprašanje, zakaj je začel. Enako lahko vprašamo pristaše Broco-ve m tierbenove teorije: Ce je levičarstvo anomalija, odkod se je vzela? Kako se je zgodilo, da so ljudje z levičarskimi možgani zaplodih desničarske možgane. Ali gre morda tudi za ono nenadno modifikacijo, o kateri se zdaj toliko piše v biologiji in ki služi za glavni argument ugovoru proti razvojni teoriji? Seveda so bili primeri nenadnih modifikacij odnosno razvojnih skokov ugotovljeni, toda pojasnil jih ni nihče. Doslej smo govorili o anatomičnih vzrokih, zdaj pa pridemo do pataloških. Nekateri učenjaki trdijo, da je levičarstvo znak degeneriranosfi Levičarji naj se nikar ne razburjajo, sai niso sami de-generenrani, če so res Znanost je našla že toliko znakov degeneriran osti. da je sploh težko reči. kdo je še normalen. Pridemo končno še do vzgojnih vzrokov. Nepobitno dejstvo je, da starši otroke vzgajajo k levičarstvo, kajti predsodek proti levičarstvu je globoko vkoreninjen. V nekaterih starih knjigah o negi dojenčkov se ma.ere in dojilje svare, naj ne pestujejo otrok na levi strani, češ, da jim tako ovirajo normalni razvoj desnice in da postanejo otroci levičarji. Ta predsodek je zelo star m odgovornost zanj nosi v prvi vrsti vera. Zadostuje en primer: Pravični bodo na božji desnici. Ta predsodek proti levici se ka^e že v najstarejših pravljicah, povestih in vr3žah starih narodov Katoliška liturgija daje desnici prednost po-, vsod. Je torej zelo verjetno, da so ljudje prvotno delali enako z obema rukama in da so postal- desničarji samo pod pritiskom vzgoje in predsodkov. Levičarstvo bi se moralo torej razlagati bodisi kot posledica kakšne anatomične anomalije, ali pa površne odnosno napačne vzgoje. Mnogi učenjaki trdijo, da kažejo vsi otroki nagnjenje k delu z obema rokama. Vse je minljivo Te dni je umrl v Nizzi prileten ruski emigrant, ki je hodil zadnja leta od hiše do hiše in prodajal vžigalice. Bil je vsega usmiljenja vreden berač, ki je živel v prijetnih spominih na svoje nekdanje bajno bogastvo Pisa se je Tihon Po-stelhin. Se pred 30 leti je veljal za enega najbogatejših mož v Rusiji kajti njegova veleposestva so bila ogromna V mladih letih je bil navaden kmet. toda znal je tako spretno špekulirati, da je nakopiči! ogromno bogastvo Kupoval je veleposestva skrahiranih ruskih aristo-kratov, m jih mnogo dražje prodajal, ali je pa posojal denar proti oderuškim obrestim. Bhzu mesta Tver si je zgradil čaroben grad, opremljen z orijentalskim razkošjem. V gradu je imel dvorano, ki se je odpirata z zlatim ključem in ta ključ je nosil Posteihra vedno pri sebi. O taj-nah te dvorane so krožile najrazličnejše govorice. Nekateri so govorih celo o strahovih in o ruskem Plavobradcu. Seveda vse to je bilo izmišljeno. Postelhin je bil na glasu zelo dobrega moža in ko je odvede! nekoč nekaj intimnih prijateljev v tajno dvorano, so našli v nji samo velik bazen, pohi vode, v kateri so plavale zlate ribice. Včasih se je pa bazen temeljito izpre-menil in sicer samo takrat, ko je odpotovala Postelhmova žena na Kavkaz, kjer sta imela zakonca še en grad. Tedaj je zbral mož svoje najboljše prijatelje in odprl z zlatim ključem dvorano. PVua-telji so ostrmeli, kajti v bazena so plavala med zlatimi ribicami krasna dekleta. »Akvarij« je bil poln. Prijatelji so sedli okrog bazena, vsak je dobil zlat trnek in začeli so loviti. Kar je kdo ujel. je bilo njegovo. Samo da na trnkih niso brli čr-vički, temveč dragulji. Seveda so lepe »ribice« kaj rade prijemale. Stalinova mati Dopisnik tista »Evemng Post« KnJ-ckerbocker je govoril z materjo ruskega diktatorja Stalina, s katero se je seznanil v Tiflisu. kjer stanuje v palači bivšega vi cegu verne rja. Stalinova mati naziva svojega sina kar Soso. Govori slabo ruski in z angleškim novinarjem se je pogovarjala s pomočjo gruzinskega tolmača. Stalin se piše v resnici Džuga-švili. Njegova mati je pripovedovala angleškemu novinarju o otroških letih svojega sina in o njegovem bivanju v semenišču, kamor je vstopil na njeno izrecno željo. Na vprašanje, če je ostala zvesta veri, je odgovorila: »Bojim se, da nisem več tako pobožna, kakor sem bila. Sin mi je marsikaj pravil o verskem prepričanju.« Stalni često prihaja na Kavkaz, toda prexo crnomorske obale ne gre nikoli. Fljegova mati je bita tudi nekaj časa v Moskvi, kjer je stanovala pri sinu. Sin jo je posetil v Tiflisu L 1921 in 1927. Prva Stalinova žena je podlegla pljučnici. 241etni Stalinov sin Jasa iz prvega zakona živ pri očetu m študira. Z d mro ženo Nadeždo ima Stalin dva otroka, 81etnega Vasilija bi Sletno Svetlano. Kniokerbocker navaja še anekdoto, ki je v Gruziji splošno razširjena. Gruzinskega dijaka vprašajo, kateri možje so bili v gruzmski zgoaovmi najznamenitejši? Vachtang Hrabri, car David, carica Tamara in Soso Veliki, — se glasi odgovor. — Zakaj pa Soso Veliki t — Ker je on prvi združil Rusijo z Gruzijo. 300 letnica kinina V londonskem VVellcome tiistoricaJ Musseum se je vršila te dni jubilejna svečanost, ki pač zasluži splošno pozornost. V navzočnosti odličnih zdravnikov in diplomacije so otvorili razstavo 300 letnice kinina. Omenjeni muzej ima krasno zbirko "lekarstev vseh narodov in časov. Ni treba posebej omenjati, kolikega pomena je kman posebno proti malariji, da ne govorimo o drugih boleznih. Kinin je bil tisto lekarstvo, ki je rešilo Alžir Franciji po zaslugi energičnega nastopa mladega vojaškega zdravnika Maillota. Leta 1603 so francoske čete zasedle Alžir. Francoski vojaki so pa dobili malarijo in padali so kakor muhe. Izgube so bile tako velike, da je vlada že hotela odpoklican vojsko iz Afrike in izprazniti nezdravo deželo. V juniju je bilo izkrcano v Alžiru 1100 vojakov, od katerih je umrlo do konca oktobra 800, do novega leta jih je pa ostalo samo še 80. Tudi leta 1833 je podleglo malariji od 5500 vojakov celih 1100 Kolonisti iz 1. 1830 so bili pokopani do zadnjega. Mladi vojaški zdravnik Maillot je prvi rabil v armadi kinin in umrljivost ie takoj občutno padla Po kratki dobi sistematičnega lečenja s kininom je lahko Francija nemoteno nadaljevala svoje kolonizacijsko delo. Prvi je rabil kinin španski uradnik Conizares. ki je z ekstratom iz kinino-ve skorje izlečil soprogo podkralja v Peru Chinchonovo. Iz hvaležnosti je Eugenp Pujarnnsrle: Žena brez glave Pravljica iz Kambodže Sravana se je vračala iz gozda z bratom, sestro in deklo, neso^o butaro drv oa glavi. Sla je mol^-e, zamišljena. Bil je večer. V mraku se je sladkorna palma iskrila liki baklja. Sravana pa ni ničesar videla — kdove kam je upirala svoje čarobne oci Stopala je spredaj počasi, premišljeno, resno kakor prava Kambodžanka. Izjavljam^ Da so samo bosi narodi, ki znajo hodili, a med mirni hodijo najlepše in naiveličastneje Kambod-žanke. da Kamhodžanke Ko sem videl pod senčnatimi kokosovimi palmami hoditi mlada dekleta, sem se moral smejati modrosti učenih gospodov, ki so napisali cele debele knjige, da bi dokazan, da izvirajo sedanje Kambodžanka od pradavnih Khmerov. Tega ni treba dokazati, to se takoj vidi. Ljudstvo, ki hodi tako dostojanstveno, mora imeti slavne prednike. Njegove bivše zrnate, njecovo vladanje nad celim delom Azije se zrcali v njegovi hoji. — Sravana je otožna — je vzdihnila sestra. — Da. — ie dejal brat. — taka je že ve« čas odkar ji je umrl mož. — Zdi se pa. da njena žalost vendar le ne raste, vsaj ne zdi se mi tako obitnana. kakor je bila prve dni po pogrebu. Kar se je dekla Tista vila in pokazala z roko na gospo, rekoč: — Glejte, njena glava se ne vidi več: Smrt je na nji I — Smrt je na nji! — sta ponovila brat in sestra Se je res zgodil kak Čudež? Ali pa je bila samo hahicinacija? A morda je kriva vsemu Sravinina ruta, ki jo je veter dvignil tako, da je na obzorju ni bilo videti, ker je bila oranžne barve. Zares, telo mlade žene je bilo kakor brez glave. Očividci tega čudnega pojava so zadrhteli, kajti Kom-bodžani verujejo, da mora v enem tednu umreti vsak, kogar vidijo ljudje brez glave. Brat in sestra ata dejala v en glas: — Zlo usodo moramo zagovoriti. V takih primerih preganjajo zlo tako, da pretentajo hudobne duhove in jim podtaknejo kaj drugega, da lahko stresajo svoj gnev. Dotičnoga človeka sodijo. Obdolže ga težkega greha in sodnik ga obsodi na smrt. Takoj po obsodbi ga od vlečejo na raorišče Krvnik dvigne meč in mahne z njim tako močno po banano vem deblu, da ga prekolje- Fingira-na usmrtitev naj bi odvrnila osveto hudobnih duhov. Samo en pogoj je: Sojeni nc sme slutiti, da bo obsojen samo na videz, da se premotijo hudobni duhovi Treba je torej najti pretvezo, da lahko človeka sodijo in obsodijo. — Kakšnega zločina Jo moreva obdolžiti? — je vprašal brat sestro. — Da, kakšnega zločina? — je ponovila sestra. — ^Umora, da bo utemeljena smrtna obsodba. — Uboga sestrica! Kdo bi jo mogel obdolžiti umora? — Njen mož je umrl nagle smrti, niti stokal ni. Obdolživa jo, da ga je zastrupila. — Da, tako bo najbolje. To zadostuje. In drugo Jutro so je pričela obravnava. Sravana se ni zagovarjala. Stala je pred sodnikom ponosna in brezbrižna Ostala je brezbrižna tudi v trenutku, ko je izrekel sodnik smrtno obsodbo in ko je odredil, da morajo z ločin k o takoj usmrtiti. Sravana jo pokleknila, čeprav ji ni nihče velel. Moč se je zasvetil nad njeno glavo, ona pa niti s očmi ni trenila. Ko je pa ležalo pred njo banan ovo deblo preklano na dvoje, ko so prihiteli k nji sorodniki in prijatelji s pozdravi in čestitkami, da je ušla smrti, je ostala gluha za vse. se ozrla s svojimi izbuljenimi, platntečimfi očmi na sodnika in vzkliknila, da je res umorila moža s pomočjo svojega ljubčka. da je njen ljubček polom tudi umrl in da hoče tudi ona ara roti, no da bi bila kaznovana za svoj zločin, ki ga nika kor ne obžaluje, temveč da najde zopet ljubčka, M ga ljubi bolj kg svojo Čast in svoie živlisnio. Ovoje lepe seobe da Ti vedno ostanejo zdravi in beli kot biser. Vzemi za dnevno nego edino s, argov KALODONT si xobje podkraljeva soproga sklenila razširiti to lekarstvo po vsem svetu. Pri tem so ji mnogo pomagali jezuiti posebno pa kardinal De Lugo, ki je dal skorjo nabirati in pošiljati v Španijo. Ta »jezuitska skorja« je postala v Evropi kmalu kot zelo učinkovito lekarstvo. Angleškega kralja Karla II., so z njo izlečati in iz hvaležnosti je povišal svojega zdravnika Talbota v plemiča. Dočim domačini v Peru m Equador-ju še niso poznali tega lekarstva, je izšla v Evropi izpod Talbotovega peresa brošura o čudodelnem lekarstvu. ki je vzbudila med zdravniki m lekarnarji splošno senzacijo. Slavni Ltnnaeus je zelo točno opisa) skorjo kininovega drevesa in drevo je nazval na čast podkraljev! soprogi, pri tem je pa izpustil potoma v prvem zlogu črko h. (Cm-chonin). Sele leta 1920 se je posrečilo dvema francoskima zdravnikoma izolirati iz kininove skorje dve snovi, kinin in tinehontn. Od takrat se je pridobi* vanje kinina zelo povečalo. Kininovo drevo so prinesli tudi v vzhodno in angleško Indijo. Zdaj dobavlja holandska Indija 90% vsega kinina. Si non e vero Neka dolarska princesa je hotela telefonirati na ameriški konzulat v Parizu, pa so jo dvakrat napačno zvezali in zato je svoj namen opustila. Baje je zaklicala po drugi napačni zvezi gospodični na telefonski centrali: »Da vas le sram ni! Kaj takšnega bi bilo v Ameriki izključeno!« Gospodična se je pa izrazila o Ameriki nekoliko nedostojno in dolarska princesa je hitela takoj na ameriški konzulat kjer se je pritožila. Na konzulatu so menili, da ne gre za zasebno žalitev, temveč za državno in da spada zadeva pred poslaništvo. Obrnili so se torej na ameriško poslaništvo hi končno na francosko zunanje ministrstvo. V ministrstvu so se hoteli seveda čimprej odkrižatj mučne zadeve. Dolarska princesa pa ni hotela o tem ničesar slišati. Zahtevala je energično, naj dotično telefonistko kaznujejo. Na telefonski centrali se je pa izkazalo, da je bilo v kritičnem trenutku pri pregrešnem standartu 18 telefonistk. Katera je bila prava? Dolarska princesa je zahtevala, naj vse po vrsti izgovore v telefon žaljive besede, ona bo pa poslušala in ugotovila, katera je govorila z njo. In tako so morale telefbnfstke defilirati pred telefonom. Šele pri 18. je dolarska princesa vzkliknila: »Ta je prava I« Za kazen je morala telefonirka napisati lOOkrat *a1jive besede, U jih js Izrekla o Ame-rfcL Strupene ribe Na Japonskem je splošno znana riba, ki se pojavlja v 5 vrstah in ki jo imenujejo Japonci mafugu, akame-fugu, tora-fugu, šoosai-fugu in hoši-fugu. Po-edine vrste se razlikujejo najbolj po velikosti. Blizu Tokija love ribe soosai-fugu. Splošno znana je svetlobna-fugu, izdelek iz kože te ribe. ki se izvaža v Ameriko. Za zdravnike je zanimiva ta vrsta rib zato, ker ima v sebi močan strup* znan pod imenom tetrodo-toxi-dus. Strup ima riba povsod, v žilah, po vsem drobovju itd. In tako se na Japonskem često zgodi, da se ljudje z mesom teh rib zastrupe. Med vsemi vrstami te ribe je najnevarnejša akame-fugu, ki ima v drobovju najhujši strup in zato jo nazivaju Japonci kitamakura. kar pomeni mrtvaški oder. kajti kdor zavžije le košček te ribe, je zapisan smrti. Zastrupljenje se pojavi najprej na ta način, da človek ne čuti udov in da se mu jezik krčevito stegne. Ljudje, ki so bili s temi ribami zastrupljeni, pa so jih rešili, pripovedujejo, da so čutih vse, kar se je godilo okrog njih in slišali glasove svojcev, ki so jih že objokovah-Razločno so slišali molitve svečenikov, nekateri so slišali celo, kako so jim pripravljah krste. Ležali so nepremično in pripetilo se je celo, da so tega ali onega že odnašati h grobu. Človek namreč po tem strupu ohromi tako, da je podoben mrliču. TVORNICA CIKOftlJC Spominjajte se slepili! Stran 6 >SLOTEN8EI NARO D<, dne 20. decembra 1930 C CL Nori is. 11 Roman. IV. Trije meseci so minili in ta čas je dobila Zekla iz Bakersfielda obvestilo, da ji je oče umrl. Bila je malo žalostna, todi< še daleč ne tako, kakor bi bila mars.katera hči, če bi ji umrl oče. Odkar je bivala pri teti, ni slišala o očetu in Matei niti besedice. Včasi ie očetu pisala, toda odgovora ni bilo nikoli. V o;>on>ki je zapustil oče Zeldi nekaj sto.akov, pa še te naj bi dala ženski, ki je stregla napol slepemu možu v zadn iii letih njegovega življenja. Toda stric Caleb je odločno protestiral proti temu. Jasno je bilo, da ga je ded-ščina razočarala. Povedal je Zeldi kar naravnost, da se bo morala pripraviti na samostojno življenje. On da ne nameravala dolgo nositi odgovornosti za njo. Vzel jo je iz High School in morala je posečati kratek tečaj knjigovodstva in stenografije. Zelda je že prej Čutila, da ni bila v hiši svojega strica nikoli dobrodošla, zdaj je pa spoznala, da jo je stric samo za silo trpel. Mučna napetost je vladala v tej mračni hiši. Zel da je hrepenela po svobodi. Z vso vnemo se je vrgla na trgovski tečaj. Nestrpno je pričakovala osamosvojitve in v duhu je že videla, kako služi lepe denarce in ima čedno stanovanje, v katerem počenja, kar hoče. Mihael bi zahajal k nji, imela bi možnost poročiti se in oba bi bida svobodna — svobodna in pred vsem svetom združena. Govorila je o tem z njim. Smeje jo je poslušal, kimal je in mežikal, nazadnje je pa menil, da je to »famozna ideja«. Na živce ji je šel. Za bodočnost se sploh ni brigal-živel je tja v en dan. Hotel je imeti svoj mir. Skrbi je prepustil Zeldi. In vendar ni mogla nobena skrb skaliti njene radosti, njena sreča, da je ljubljena, ni bila zato nič manjša. Od prekipevajočega zdravja in cvetoče lepote je kar žarela, smejala se je in I veselila, njena hoda je bila zibajoča in 1 lahna, njen glas lepo zveneč. Njene radosti niso mogle zmanjšati ne skrbi, kaj ji prinese bližnja bodočnost, ne mračna hiša, v kateri je prebival njen čemerni stric. In neke noči je nastala s strahom J pričakovana katastrofa. Nenadoma se je pojavila na pragu njunega zavetišča Mihaelova mati v nočnem plašču, raz-kuštrana, z gorečo svečo v rokah. Zelda do smrti ni pozabila njenih krčevito stisnjenih, bledih ustnic in drhtečih rok. Sledil je umazan strašen prizor. Njuna ljubezen, Zeldina in Mihaelova ljubezen, je bila oblatena, in kar se ji je zdelo lepo, je bilo zdaj nesramno in grdo. Očitkov in zmerjanja gospe Kir-kove se ni znala braniti. Prvotno je hotela vzrojiti in braniti se, toda en rsam pogled na prepadeno Mihaelovo obličje ji je zaprl sapo. Nobenega boja v tem dečku, ki ga je tako nežno ljubila. Vpričo matere bi se nikoli ne potegnil za njo. Stal je in povešal glavo, dočim je njegova mati dekleta sramotila in zmerjala. Pod skelečimi udarci njenih psovk je pobrala klobuk in jopico ter odhitela molče v noč. Drugo jutro se je zglasiia gospa Kirk pri Burgessovih. Pust december-ski dan je bil hladen in vlažen, veter je zanašal dež poševno v okna. Teta Mary je potrkala na Zeldina vrata in takoj vstopila. En sam pogled in Zelda je spoznala, da nekaj ni v redu. — Pojdi spat, — je dejala gospa Burgess. Ustnice so ji drhtele in Zelda je opazila, kako jih je stiskala, da bi se obvladala. — Le urno lezi v posteljo, — ji je velela teta, — Stric želi, da greš takoj spat. — Zakaj pa? — je vprašala Zelda začudeno. Pa bi je vendar ne pretepe!! — Nič nikar ne vprašuj. Stori, kar ti veleva stric. Zelda je nerada ubogala. Potem je prišlo presenečenje. Teta Mary je odprla omaro, vzela vse obleke iz nje-pograbila še obleko, ki jo je bila Zelda prav kar slekla, in odnesla vse skupaj iz sobe. Takoj se je vrnila ter pobrala še čevlje in klobuke. Tedaj se je Zeldi I posvetilo, kaj je teta nameravala. Hoteli so jo imeti zaprto, dokler bi se ne našla primerna kazen za njo. Tri dni ni videla Zelda nikogar razen sobarice, ki ji je nosila hrano. Osamljenost in vedno večji strah sta bila že dovolj velika kazen. Srce jo je bolelo. Hrepenela je tako obupno po Mihaelu, toda bilo je izključeno obvestiti ga, kako zelo koprni po njem m kako se sučejo vse njene misli okrog njega. Kaj so nameravali z njo? Četrtega dne zjutraj so se bližali težki raki strica Galeba vratom. Odprl je. ..č da bi potrkal. O, kako je Z2I-da sovražila njegov čemerni obraz in njegovo črno mormonsko brado! Začel je takoj govoriti v kratkih, odsekanih stavkih m vsak stavek je bil topovski strel. Govoril je o njeni pokvarjenosti, o njeni izgubljeni časti in sporočil ji je, da jo pošlje drugi dan v p ob olj še valu i-co za pokvarjena dekleta. Tam naj bi ostala tri mesece, potem, po svojem osemnajstem godu. naj pa sama poskrbi, kako se bo preživljala. On in njegova žena nista hotela imeti več opraviti z mjo. Prodala po zoižanlb cenah! fri pleteninah °/ in silili fi»/ /O pcpns'a! i Naj' MALI eoše božično darilo ie - CONTINENTAL PISALNI STROJ ! Samoprodaj a : IVAN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Lj ub1jana, Maribor, Prešernova ul. 44 Vetrinjska ul. 30 Telefon int. 2636 Telefon int. 2434 17311a POZOR POZOR in med vseh vrst kupite po najnižjih cenah pri Julii ZUPAN« Ljubljana, Sv. Pet**a c. 35 DOBRO BLAGO! SOLIDNE CENE! Dalmatinska viška vina po najnižjih cenah Vam nudi za praznike Aškerčeva klet čez ulica belo viško Din 11.— liter; opolo viško Din 12.—; črno viško Din IS.—; črnina iz lastnih vinogradov Din 10.—; ružica stara Din 12.—; prošek stari Din 30.—; beli Din 32.— kakor tudi prvovrstno žganje, tropinovec, slivovico, travarico, vigovac po Din 40.— liter. Se priporoča VLADIMIR MILOŠ, Aškerčeva nlica 1. Odrasli i u otroci opravljajo z velikim uspehom zdravilni način za čiščenje in osvežitev krvi s FIG3LOM. Fi'COL se dobiva po vseh lekarnah po nošti pa razpošilja izdelovalec: Apo?Ha Dr m Semelić, Dubrovnik z60. -3 steklenice s noštnino 105f 8 steklenic £ steklenica 40 Din. Granitni vseh svetovnih znamk! »HOMOCORD« »COLUMBIA« »H I S M ASTER'S VOICE« »CENTRAFON« »POLVDOR« Velika zaloga in izbira gramofonskih plošč! — Najnovejši šlager ji, kupleti, harmonike itd. vedno na zalogi. Gramofonske plošče po stari ceni od Din 36.—- dalje. Cene zelo nizke! Vse na ugodne obroke! Najlepša prilika za božična In novoletna darila! „CEJ«TRA« trgovina gramofonov in plošč, šivalnih strojev, kolen Itd. LJUBLJANA, Masarvkova cesta (pri kolodvoru) Telefon 23—83. Telefon 23—83. Od obrega najboljše je le GRITZNER - ADLER šivalni «tro: in kolo Elegantna izvedba — najboljši maTerijal! UR ANI A pi«aini stroj v 3 velikostih Novost! Šivalni stroj Kot damska pisalna miza Le pri JOS. PETELINC - LJUBLJANA TELEFON 1NTERURBAN 2913 Zmerne cene tudi na obroke >*Aia1i o£fcisf< Vsaka beseda S© p»r-Za odgovor znamko i Plača mc lahko tudi 9 enamkan Na vprašanja brca cnomkm trn Pri Ljubljanskem gradu Emil Mit. LioHliana Prešernova nlica Ste v. O. poleg glavne pošte. povodom bližajočega se Mi* ktavža in božičnih praznikov priporoča svojo vse-, stransko bogato založeno trgovino galanterije, igrač ter predmetov za darila srečolove in spomine. Pri* «nano najokusnejše sohe (kipi), vaze slike in drug' predmeti za ozaljšanje domov — Zmerne cene: — Solidno blago! Ali se ne Teste da smo za božične praznike znižali cene mesu in mesnim izdelkom? IZVOLITE SE PREPRIČATI! v mesnici TO % K A HM A i Pražakova ulica 8 dobite prvovrstno meso po sledečih cenah: Goveje I a Din a©.— Ila Din 16.— Telečje Din 25*—, 22.—, IS*— Svinjino Din 22.—, 20.— Hrenovke Din 2.50 ter razni fini narezki po neverjetno nizkih cenah. HARMONIKE Izdelujem nove in sprejemam nopravilo vse glasbene Inst *i rente. — JANC, LJUBLJANA Bohoričeva 9. Prodamo hišo v Ljubljani. Kolodvorska ulica 30. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Hiša/3079. 3079 AKO ZET TE KUPITI NA OBROKE obrnite se na r. z. t, o. z. v Ljubljani STALNA RAZSTAVA UMETNIŠKIH SLIK velika izbira okvirjev in sprejme vsa rezbarska in pozlatar-ska dela A. KOS Ljubljana, Mestni trg 25, nasproti magistrata. 3093 Športne sanic* dvosedežne, iako lepe in trpežne po 160.— Din — preprodajalci popust — dobite pri M. Fajfar, kolarstvo. Ljubljana, Trnovska ulica 25. 3097 Priporoča se modna trgovina T. EOer Ljubljana Sv. Petra cesta 2 Klavirji Velika izbira klavirjev. — Strokovnjaško popravilo ln cisto uglaševanja Nizke cene, tudi na obroke. Solidna postrežba, — Tovarna klavirjev WARBJNEK, Ljubljana. Gregorčičeva 5. Rimska c 2. 3099 Krojaškega pomočnika za velike kose sprejme takoj Ivan Arhar, krojaštvo, Dor-farje 17, pošta škofja Loka. 3061 RADIO Izvrsten, skoro popolnoma nov, sedemcevni — naprodaj po zelo nizki ceni. — Naslov pove uprava »Slov. Narodac. 3115 Krajevne zastopnike za propagiranje iprodaje drž. obvoznic na odplačilo na obroke IŠČEMO po vseh večjib krajih vse države. Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9, pod št, 25166. Od danes naprej odprodajam zaradi prevelike zaloge več tisoč knjig tn revij vs*»n jezikov za lastno ceno. — Hinko S e v a r, antikvariat knjigarna v »Stiškem dvorcu« nasproti št. Jakobske šole, Ljubljana. 3098 Poceni In vendar najboljša je SEVERJEVA OTOMANA a 32 peresi v sedežu m 4 v zglavju: velikost 185 X 78 Cena Din 570.— do 850—— po Izbiri preobleka. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijali RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2 _ OI4VIICII! Najmodernejše oblike raznih vrst, izdelovanje lesenih LESTENCEV (lustrov), vsakovrstna pozlačenja ter popravila starih okvirjev izvršuje tvrdka A. GOTZL DED., Ljubljana, Dunajska cesta št. 17 (poleg kavarne »Evropa«) NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES in PERILA mmmŠaSk in kuhinjskih garnitur veze na jf ine je in najceneje MATEK & M~'ES. LJUBLJANA DALMATINOVA 13. Entlanje, ažuriranje, p red tiskan je takoj. v (fty*>lf*>M?i ulic* *iev. *H obsežne m suhe G le ti, nftproona io mhwm§»hc seltftiane, tad'a rt d. Plamene ponudbe »prejema: Upravni odbor dr. OrHtavveffa smo 7 vMMtt mmm i I I 1 VI 1 I I J i I i « Za pod božično drevesce priporočamo nošo bogato izbiro zelo prikladnih daril kakor: Razno modno blago za obleke In plašče Fine modne barhente in baržune osobito najjineiše znamke mLmdenm Veiour, sifon, razno svilo Sifone in batiste od Din 9*— napret Baruaste batiste za domsko perilo Cefirje za moško perilo Garniture za spat niče in jedilnice Pteproge zn diuane iz piiša, uotne in suite Vsakovrstne posteljne odete Preproge, predpostelinike Frotirne in platnene brisače Linoiet na meter in odmer/en Platneni in batistasti žepni robci Največja izbira zastoroo itd. A. <£ E. Skaberne, Ljubljana j Ure •** \«*iBA\S I no vedno najboljše! riedosežna oo kakovosti. PRI SVOJIH BOZCMH NAKUPIH ZAH i EVAJTE. PROSIM SAMO ure 'a znamko .,Z%e%da*. URE JUNGHANS SO NAPR- DA V STROKOVNIH TkGoV N A H PRISTNE KRANJSKE M LOBA8 E priznano dobre specijalitete nudi za božične oraznike in se priporoča J. ROZMAN — L«7tJB L J ANA fO Sv« Petra cesta 85. Klavirji! Za Božič kupite na obroke od Din 400.— prve svetovne rabrikate: Bo-tetkdorfer. Stenmav, Forater tfttlzl. Stliifrf original ki ao aesporno a ajboljai i lanka precizna mehanika) Prodaja jib izključno le sod. izvedenec in bi vsi učit Glasbene Matice ALFONZ BREZNIK Mestni trg S. Najcenejša posojevainica. Radijska oddajna postaja LJUBLJANA RADIO kot si ga želite namreč VISOK v kvaliteti in NIZEK v ceni« Naša reklamna prodaja, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930. obsega sledeče radijske sprejemne naprave: 400 300 200 100 tektorskih aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, ki so za posluAanje potrebne, za na plačilo Din 80 ter petkratno mesečno plačilo po Din 45. ■ elektronskih aparatov kompletnih mten.«kiro materijalom ter eno slusalku, osemkratno plačilo po Din 75. s elektronko, baterijami, za naplacilo Din 100 ter •5 elektronskih aparatov »Reinartz«. kompletnih a elektronkami, akumulatorjem 18 ah. anodno baterijo 90 Volt. finim zvočnikom ter antenskim materijalom za naplacilo Din 240 ter desetkratno mesečno plačilo po Din 180. 4" elektronskih aparatov »Retnartz« s visokofrekvenčno elektronko z zamrežena anodo ter akumulatorjem 36 ah. anodno baterijo ISO Volt. izbornim angleškim zvočnikom Ampllon AC 37 ter antenskim materijalom na naplacilo Din 380 ter dvanajatkratno mesečno plačilo po Din 280 Poslužite g* ugodne prilike ter si naroČite takoj Vas aparati RADIO LJUBLJANA LJUBUANA wkio*č«v* 6. MARIBOR *m*>*»*twv» 4 {Krasna bciictta darila za đmmt, gospode in otroke dobite v novi, moderno urejeni gmlanterijihl trgovini 3van Samec Cene solidne in točna, prijazna postrežba! V nedejo odprto od 8 do Vil ure in popoldne od Z—6 ure Priložnostni nakup za Božič Rokavice Nogavice zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in splob GALANTERIJSKO BLAGO. JOSIP PETEUNC, LJubljana za vodo. blizu Prešernovega spomenika, Zaradi velike zaloee znižane cene} I •i-^-^paoT;revmati2mu: ALi ^— PREHLADU in ISHUASU.^ mjr/ BEOGRAD * sarajevska &4 dobiva se v '/sin ul^^Crhah po cehi din.7S Dvofrofesa motorii Šivalni stroii otroški in igračni vozički meumatika. posamezni de-i. Velika izbira, najnižje ene Prodala na obroke Ceniki franko. F. B. L. tovarna dvokofea m etreikfb vozičkov, LJUBLJANA. KABLOVSKA CESTA STEV 4 i /\|//«Arf| n Primerna božična darila dobite naj-LU V VVill II po voljne je pri puškar ju b. v ALBIN AIFHFR J C P ITI LJUBLJANA« Gosposvetska cesta ■ w W* 1 A 1 poleg restavracije »Novi svet« ž<5 i i m I Najlepše božično in novoletno darilo Vam daje tovarna Vesta šivalnih strojev, ki daje vsakemu, ki kupi v naši trgovini šivalni stroj, 10 % popusta od nase se itak nizke cene, in to od 12. decembra do IS. januarja. Vsak naj gleda, da to priložnost izkoristi. Stroj ni potrebno takoj plačati, nego po možnosti stranka Vesta tovarna ima dozdaj prodanih ie preko 2 milijona šivalnih strojev Vsi cenjeni odjemalci so popolnoma zadovoljni. Prepričajte se sami. da boste tudi Vi imeli dober šivalni stroj, ki je najmodernejši in najpraktičnejši. Glavni zastopnik za vso Slovenijo: L MALNAJK, LJUBLJANA, PraZakova ulica 18. RADIO-A PAR ATI GRAMOFONI in vsakovrstni kakor tudi plošče v veliki izbiri in poceni dobite le pri .TEHNIK' JOSIP BANJA1 Ljubljana. Miklošičeva c. SO. Za božič Pred nakanom ojfefte t) *x* Sto tzbfeo oo R&Jn&U! seni Ov*ki itrctnoi —sata TricOAt* s« «c«hi mmm TrtetkU* «a mm*mt W*«* Uuhilsaa Ksrtevsfcs cesta 4 «Sfe ^ ltj£ *k Obupane Ali imate skrbi, ali bojazen? , Vam prinaša pri poškodbah in iz-I izostanku mesečnega perila že mnogo let preizkusen, tisočkrat posvedočen in zdravniško priporo-1 čen, zanesljivo učinkujoč pomoček. Prof. dr. Bettlha »EBOSEA«, ki ugodno učinkuje, na da bi morali svoje poslovanje prekiniti, že po nekaj urah. Din 70, za staro poškodbo Din 100, za odporne ženske Din 150* dvojno za staro poškodbo In odporne ženske Din 200. ZAJAMČENO NEŠKODLJIVO! Tisoči žensk potrjujejo hitri in zanesljivi uspeh tega sredstva in zopet pridobljeno zadovoljstvo. Diskretna pošiljatev po pošti. ORDEN. HAVELKOVA LAEORATOft Praha-Nusle. Božetechova nI. 10. Pošt. schranka č. 17. C. 6. R. — Pišite, prosim, razločno! V Jugoslaviji je pisma na nas frankirati s 3 Din. Krušno moko n vse levske izdelke ved* no sveže dobite ori 4. & M. ZORMAN Stan frtf 12 Ljubljana Bukova drva Trbovel|Nkl premog koks pH ti. t RIVO- OnnafMka S3 (na Balkana) Telefon »4-»4 ZAHVALA Za mnoge dokaze iskrenega sočarja in sožarfa, ki smo jib prejeli ob bridki izgubi naše drage, nepozabne soproge, sestre, tete in svakinje, gospe . *€>f9w*fm 0mmmm^MB»mCmfm mejašro se tam potom vsem »prav prisrčno zahvabnjemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, pevskemu društvu »Sava« za ganljive žalost-nke, »Zadrugi mesarjev«, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našo blago pokojnico v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 30. decembra 1930. Žalujoči ostali. Kupite pravočasno, ne odlagajte nakupa na zadnje dni pred Božičem Vrsta 211 štev. 19—24 Din 39.— :$tev. 25—28 Din 49.— Štev. 29—34 Din 59.— Štev. 35—42 Din 79.— Doma preobujte svoju deco V gorke domače čevlje. Vrsta 2861 76 Oin 69.. Otroški snežti cevlu 12 gu mastega gabardina ali celo-gumasti dovoljujejo otrokom gažen ie do največiero blatu, dežju, brozgi in snegu. Vrata 3762 22 Oir 89. Otroški čevlji za štrapac 12 oiastneea in nepremočlji ✓ega usnja, kovani, z močn; li podplati in železnimi polpodkvi-cami. Vrata 2842-05 Din 89. Vrata 9891-70 Oin 99. VrsU 7005-70 Din. 19.- Evo Vam »anket uauuae^. čeveljčka iz laka za Vase otroke. Lahko se nosijo v snežnib Čevljih potrebni so pa za vsako svečanost da povečajo veselje VaSiT»~ ^rokom. m» <*a. naše male eenerale Za •najhen denar mnoco veselja otrokom in staršem. Jama zahteva danes lahek čevelj Zato si brez teh polga-loš ni moeroče misliti garderobe praktične dame. Wsta 218 Din. 89- VrsU 9815-03 Din. 89.- Vrata 9775-03 Din 129. Vrata 9805-05 Di* 169.- Vrata 9975-03 Ob. 199„ Vr,u 18?5-78 Din. 129- Ko pridete domu, omenjajte čevlje s toplimi domačimi čevlji. Ako ste občutljivi, si kupite te. preko členkov visoke, da Vam bo topleje. Elesran'en salonski čeveljček iz črneea žameta. Vedno potreben dami loma, v uradu in za vsakdanji ples. Isti s spono za isto ceno. Te krasne čeveljčke iz svilnatega atlasa bomo prilagodili vsaki barvi Vaše večerne toalete Tsti *eveHčeV brei spone v vseh modnih barvah. iJnijuDijet -velićek oašii odjemalcev, narejen iz naj-boHšeea laka. z elegantnim povratnikom, za neverjetno nizko ceno. Luksuzno izvrseiij cevi Ji iz čr leea antilopa, kombiniranega z lakom, tako da morete z njimi tudi na ples in v družbo. Celogumasti snežni čevlji, praktični za dež. sneg in blato. S spojkami, praktičnimi pri oblačenju, za neverjetno nizko ceno. Vrsta 7045 Din. 49,- Neobhodno potrebno za vsako gospodinjo pri obavljanju domačih del. Nizka cena orno-gočuje nakup vsakomur. Vrsta 1895-81 Prilju uljeni ruski škornji, ki jih nosimo povrh čevliev. S pisanimi okraski in ogrlico iz krimerja, Vrsta 1365 70 Oin. 99. Naš siagei tako z dobrim materijalom kakor tudi z nizko ceno. S tem želimo tudi najširšim slojem omogočiti nakup dohHh snežnih čevljev, ki bodo ohrar,::; zdravje ter povečali sposobnost. Vrata 1365 75 Ob. 129. Elegantna oblika, kroj preko členkov, volneni gabardin z žametnim ovratnikom. Ta letošnji proizvod in nafia znamka so najboljše priporočilo. Vrata 9895-79 Din. 199. Krasni škorenjčki za ulico. V najslabšem vremenu Vam bo nožica v teb škoreničkih vedno eleg ntna in okusna. Nosijo se brez čevljev z volnenimi nogavicami Vrata 7047 Din. 59- Ko zjutraj vstanete iz tople postelje, obuite te domače čevlje. Ko p. dete domov z dela. Vam Jih je zopet treba, da si odpočijete noge. Za to nizko ceno jih lahko kupi vsakdo. Dhisk naših prodajalnlc Vam priporočamo dopoldne, ko ie bolj udobno in največ časa za izbiranje in premišljevanje Vrsta 6807-70 Din. 79- Galoše z našo znamko so znane po vsem svetu, ne samo po svoji obliki in dobri kakovosti, nego tudi po nizki ceni. 1937-22 Din. 169.- Praktičen čevelj, potreben za vsakdanjo službo umnemu ročnemu delavcu. Črne ali rjave barve za neverjetno nizko ceno. Vrata 3635-18 Din. 169. Vrsta 1645-11 Din. 169, Vrata 1875-57 Dim. 199. Vrsta 6625-08 Oin. 199- Vrata 1367-70 Din. 169. Čevlji za staro mamico, iz finega boksa, z nizkim podpet-nikom. udobni, fine oblike in nizke cene. Vrsta 4837-00 Din 169. Specialen čevelj za ples. Izgo-tovljen iz laka in lahek kot pero. Z nizko ceno dajemo vsakomur možnost, da pride v družbo in na ples v primernih čevljih. olidni čevlji iz črnega ali ru-iavega boksa z usnjatim pod-petnikom. Praktični in pripravni za mater in hčer. Priljubljen okras. Elegantni čevlji z nizkim oodpetnikom, narejeni iz laka, antilope ali fineera boksa. Z raznimi kombinacijami. Vrata 6627-96 Din. 249. Vrata 9677-22 Din. 249. Eleganten, udoben čevelj odličnega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike. Priljubljen čevelj naših stalnih odjemalcev, narejen iz najfinejšega boksa, z lahkim usnjatim podplatom in gumastim oodpetnikom. Imamo jih v vseh velikostih in aanawite slovi model za elegantno damo. Dame. ki goje sport, tudi one na terenu in one na tribuni, potrebujejo par takih športnih čevljev. Vrata 3267-00 Din 249. Moški čevlji iz dul-boksa za zimski sport in štrapac. Med podplatom gumast vložek, ki varuje nogo vlage, čevelj pa dela nepremočljiv. Moški snežni čevlji iz finega volnenega gabardina, elegantne oblika Kdor iih še ni nosil, si ne more misliti vseh prednosti in udobnosti, ki mu jih proži za nizko ceno ta čevelj. Vrata 0967-00 Din. 169. Čevlji za delo na terenu. Ne boje se dežja, snega niti blata. Narejeni so iz mastne kra-vino C juh ta \ z erumastim ali usnjenim podplatom. Obiščite nas pravočasno, naklonite nam svoje zaupunje. - Po naročilu pošljemo po pošti Znižali smo cene nogavicam: Ženske nogavice od Din 69.— na Din 49. od Din 39.— na Din 35. od Din 29.— na Din 25. znižali smo cene nogavicam: Ženske nogavice . Moške > • • • • od Din 19.— na Din 15.-od Din 29.— na Din 25.-od Din 19,— na Din 15.-