LETO X711L, ŠTEV. 191 LJUBLJANI, PETEK, 16. AVGUSTA 1957 CENA 10 BIH SLOVENSKI Izdaja in tiska Časopisno podjetje Slovenski poročeT<±itro. — Direktor* Rudi Jan huba. G-lavni in odsovorni urednik: Sergej Vošnjak. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica št 1 in 3, telefon 23-522 do 23-52*. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica s L l/Il. telefon 23-522 do 23-526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7. telefon 21-896, za Hobljanske naročnik* 20-463. za zunanje 21-832. — Poštni predal št 29. — Žiro račun pri Komu nalni banki Ljubljana št 60 KB-5-2-367. — Meaefcna naročnina 2S0 (fin SE EN ZAPLET NA SREDNJEM VZHODU Napetost med Sirijo In ZDA Sirija je izgnala tri ameriške diplomate, ki so bili baje zapleteni v zaroto proti sirijski vladi, ZDI pa so odgovorile z izgonom sirijskega veleposlanika in drugega sekretarja s n DAMASK, 15- avg. (AP, AFP ). — Sirijski minister za zunanje feadeve Šalah Bitar je izjavil, da vla-da skrbno proučuje sklep ameriške vlade, s katerim je sirijskega veleposlanika, v IVashingtonu Zainedina razglasila za nezaželeno osebo, drugemu sekretarju veleposlaništva pa zaukazala, naj takoj zapusti ozemlje ZDA. Sirijska vlada — je izjavil Bitar — -skrbno spremijo ameriško akcijo, da bi z ustreznimi ukrepi zavarovala nacionalne interese- Agencija France Trass-e meni. č-a so od.iošaj.i med ZDA in Sirijo dosegi; kritičn-o ročko, ko sia ve vladi storili včeraj druga proti drugi najstrožje korake. razen prekinitve diplomatskih cdnc-šajev. Ameriška vlada je takoj odgovorila z represalijami prati Siriji, ko je ta izgnala tr: .ameriške diplomate iz Damaska. Zato v \vashington-skih krogih izjavljaj o, da bo treba še dolgo čakati na imenovanje novega ameriškega ve. ieposlarkka v Damasku, ker se sedanj; veleposlanik, ki je na d - rtu v Ameriki, ne '00 vrnil v Sirijo. Sklop ameriške vlade, da bo or; -kla gostoljubnost sir.iske-rtt • '•'.»poslaniku pa povzroča zapletli a;e. zakaj Zainedin je hkrati sirijski delegat v Združenih na-rodih- Domnevaj-o, da bo ta za zasedanje Generalne skupščine dobil poseben vizum, ki mu pa ne bo dovoljeval gi-bsanja izven New "Torka. Sklep ameriške vlade o izgonu sirijskega veleposlanika tolmači sirijski tisk kot poskus prikriti zaroto proti Siriji, v katero so vmešani diplomatski to neodvisnost vzeti: predstavniki ZDA. Američani so očitno prišli do V naporih za okrepitev svo- prepričanja, da si njihova dok-jega vpliva na Srednjem vzho- trima za Srednji vzhod ne bo du je ameriška vlada v začetku utrla poti, če bo Sirija vztra-leta začela izvajati tako Imeno- jala pri svojem stališču- Začelo vano Eis-enhotverjevo doktrino, se je -najprej v tisku. Sirija je Ta doktrina naj bi omogočila tako rekoč postala sovjetski sa-državam Srednjega vzhoda telit. Hkrati so ameriška obla-ohranitev neodvisnosti, finančno stva storila diplomatske, poli-pomoč in drugo pomoč v pri- tične in gospodarske korake, da meru napada od zunaj. Tukaj bi pripravile Sirijo k popušca-je bila očitna ost naperjena nju. Sirija se je nenadoma zna-proti Sovjetski zvezi. Sirija je šla sredi sovražno razpoloženih z Egiptom vred to doktrino za- držav. Pred kratkim je -.mela vrnila in, pri tem poudarila, da blizu njene meje manevre tur- j ■ m m iiif§ifro 1 1111 je Eisenhowerjeva doktrina vse prej kot poskus pomagati arabskim državam ohraniti neodvisnost, ampak nasprotno jim VUKMANOVIČ PRISPEL V D2RKART0 Džakarta, 15. avg. (AFP). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je včeraj prispel v Džakarto na mm-s U ■ ri: ■:{£?$ iz. m • ■'< 'ri riS-Srtri • -* S£. j. / uradni o-bisk v Indonezije in je davi obiskal predsednika republike Sukaima. Podpredsednik Vukmanovič je danes napravil tudi vljudnostni obisk prg predsedniku vlade Dzuamdi, na-to pa je položil venca na grob indonezijskih junakov in pred -ncmenik neodvisnost; Indonezije. Tokijski list »Joniiuri« piše v današnji številski, da bo sredi septembra Vukmanovič obiskal Japonsko. V Tokio bo prispel 12. septembra in bo ostal na vabilo japonske vlade pet. dni. Vsj današnji indonezijski listi posvečajo veliko pozornost obisku jugoslovanske delegacije pod vodstvom podpredsednika Vukmamoviča in -objavljajo obširna poročila na -prvih straneh. Lčist »Suluh Ind-onesia« glasilo nacionalistične stranke, poudarja v članku pod naslovom »Ju-g-oslovansko-tsndon-ezijsko sodelovanje na podlagi bandunških. načel« poleg drugega tudi, da so velike možnosti za sodelovanje na vseh področjih. Neodvisni ška vojska. Meja s Turčijo in Irakom je praktično zaprta. Sirija je imela težave z izvozom svoje pšenice- Tudi Libanon se je močno ohladil do Sirije in sirijski krosi trdijo, da sp Američani ves ča-s vzdrževali s pomočjo libanonske vlade stik s podzemnim gibanjem v Siriji. Kar zadeva zarotniško delovanje. prevladuje mnenje. da Američani niso zanemarjali tudi te plati boja proti sedanjemu režimu v Damasku. Hkrati pa je tudrl res. da se je s tako cjftjavnostjo ukvarjal- tudi sirijski režim na primer v Jordanu, le da je tam zmag®! ameriški vpliv. Ko so Američani razglasili svojo doktrino za Srednji vzhod, pravzaprav sami niso vedeli, kako bo ta delovala. Morda bi pod drugačnim režiserjem kot je John Foster Dullss rodila drugačne sadove. Toda ?ed=nii rezultati kažejo, da je te doktrina mnogo -storila za ustvarjanje nezaupanja med Arabci in da je na nemirnem Srednjem vzhodu teko zaostril S odnoša je. da je pomiritev zdaj -bolj oddaljena. kot je kdaj koli bila. Za Bežigradom v Ljubljani, v bližini gradbene ga inštituta, zidajo šolo za vajence gradbene stroke, ki bo imela tudi delavnice in internat. Šola res nujno potrebuje nove prostore, kajti v barakah pri Zalah je bilo pozimi dokaj hladno. Včasih je padla temberatura v učilnicah tudi pod ničlo. — Novo stavbo gradi Združenje gradbenih podjetij. Predvidevajo, da se bo začel v njej pouk že v začetku prihodnjega leta Timiziia dobi svo!© banke Habib Burgiba je izjavil, da bo Tunižija do konca leta uštcmsvila svojo banko in vzpostavila prvo valuto neodvisne republike Pariz, 15, avg. (Tanjug) Predsednik tuniške republike Ka-bib Burgiba je izjavil danes, da bo Tunis do konca letošnjega leta ustanovil lastno narodno e misijsko banko in vzpostavil prvo valuto neodvisne tuniške države. Tako bo Tunis zapustil področje francoskega franka in dosegel popolno osamosvojitev svojih finančnih* operacij in go spodarske izmenjave z drugimi državami. Francoski uradni kr ogi so nad izjavo izredno presenečeni, vendar je danes niso hoteli komentirati. Sklep Tunisa, da b-o ustanovil lastne finance in se -odcepil od frankoVega področja, bo po mnenju pariških političnih kro- PREDSTAVNIŠKI DOM KONGRESA SPET ZMANJŠAL KREDITE W!*shington, 15. avg. (Reuter). Proračunski odbor predstavsia- Gma.i va i?ki ,je ena od r. ca. ki so jo bombardirala britanska letala KAIRO. 15 avg. (AP) Pred stavnik omanskega imama v Kairu je danes zanikal trditve omanskega sultana in britanskih predstavnikov, da je vojna v Omanu končana. Imamov predstavnik je izjavil, da so važni strateški položaji le vedno v rokah imamovih čet, ki nada ijuje.jo z boji. Predstavnik imama je tudi izrazil upanje, da bodo Omanci dobili podporo vseh narodov, ki so podprli Egipt med vojno lansko jesen. El Harti je dejal, da se bodo oma-nski uporniki borili, vse dekler Omanci ne b odo postali svobodni. glavni pomočnik imama. Mus- list »IndoneiSi« Raja« pa ob jsv- ^ ______ lia poleg obširnega poročila na jkega doma j« aaova zmanjšal prvi stirarui tudi fotografijo Vuk- ze pomoč tujim glede manoviča s sprejema pri pred- na sprejete sklepe predstav- sedniku Sukamu. niškega dama in senat«. Spire- V Pekingu so sporočili, da bo jeto vsoto za pomoč tujim, -d podpredsedntk zveznega izvrž- je znašala 3.3 milijarde dolar-nega sveta Svetozar Vutanamo- jev, so zmanjšali za 809-6 rnili-vič v začetiku prihodnjega me- .iona dolarjev, tako da bi^ po-seca na povabilo kitajskega moč znašala vsega skupaj 2.5 točk na spornem ozemlju predsednika Cu En Laja obiskal mštajamJe dolarjev- Znesek je LR Kitajsko. za 1.9* milijarde dolarjev manj- ši od prvotnega predloga predsednika Eisenhosverja- Prona-čunefci odbor j« sprejel sklep o zmanjšanju pAnoči samo nekaj w po izjavi predsednika Eisenhorverj a, da je pripravljen sklicati tudi izredno zasedanje kongresa, na katerem bi razpravljali o povečanju pomoči tujini, če bi bile ameriške koristi zaradi zmanjšanja pomoč; ogrožene. Sklep proračunskega odbora je vznemiril Belo hišo in pred- udarja, da g,a novo zn.izan.je kreditov vznemirja, da pa je prepričan, da bo kongres konč- prančije. kateri je bivši p-ro-no -v«idarle potrdil zneske ki telrtorat ge naprej pomenil • iz-so bili sprejeti včeraj, uposte- UFOR V OMANU IN MUSCATU se nadaljujejo Predstavnik omanskega imama v Kairu ]e demantiral vesti, da je vojna v Omanu končana — Napadi britanskega letalstva — Mnenje Habiba Burgibe o dogodkih v Omanu za-btevalo nujen sestanek Var r.ostnega svete OZN zaradi po- sodnik Eisenhower je takoj ob- ložaja v Omanu. javil sporočilo, v katerem po- vajoe, da so državne korist; ZD A resno ogrožene. Na koncu sporočila je rečena, da bi znižanje fondov' za razvoj posameznih držav onemogočilo uresničenje važnih načrtov, zaradi katerih je kongres fond ustanovil. Sodijo tudi, da bi bili zaradi znižanja kreditov resno prizadet; načrt; za tehnično in za posebno pomoč. Naser obišče Grčijo novembra Kairo, 15. avg- (AFP) Kairski list »Al Miser« piše. da je egiptovski predsednik Naser prejel vabilo grškega kralja Pavla in d* bo uradno obiskal sredi novembra Grčijo. List dodaja, da bosta grški kralj Pavle in kra- Nedavni sklep francoske vlade o devalvacij; franka za 20 odstotkov je mečno vznemiril tudi tuniški trg in precej otež-kočii izpolnjevanje trgovinskih sporazumov, k; jih je Tunis zadnje mesece sklenil .z nekaterimi evropskimi in afriškimi državami. Ko je Po radiu objavil sklep svoje vlade. se. je predsednik Burgiba izrekel za »nadaljno krepitev frar.cosko-tumškega sodelovanja, o katerem ne bi bilo treba dvomiti, čeprav je Tunis izstopu iz področja franka«. Na ta način je pozval uradne francoske kroge, naj razumejo sklep o ustanovitvi tuniških bank in o uvedbi lastnega denarja kot »naravno dejanje neodvisne države«. Tuniški predsednik republike je tudi napovedal. da bodo v kratkem začel; z deli za melioracijo sušnih kmetijskih področij za modernizacijo in razširitev tndu-strijskih in rudniških naprav ter za graditev elektrarn. Namško-sovjetski razgovori v Moskvi BONN, 15. avg. (Reuter). — Po poročilih zahodnem eniškega .3 Ponče Enrtqueza brzojavko, tiska so pogajanja med delega-s katero se mu zahvaljuje za cijama Zah. Nemčije m Sov-^V. rvrsvniku jetske zveze v Moskvi cdlozhi za 24 ur. Odložitev pogajanj je gov močno vznemiril franeosko-tuniške odnose, istočasno pa bo olajšat nadainii- razvoj gospodarske izmenjave Tunisa z drugimi -državami. Po proglasitvi tuniške neodvisnosti marca 1956 so ostale finance neodvisne države. vključno devizne operacije. popolnoma v rokah francoskih bank in deviznega fonda Celotna zunanja trgovina Tunisa je tekla s posredovanjem tektorat redno ugodno tržišče za naikup surov7 in in za i z voz finalnih izdelkov. Brzojavka predsedniku republike Beograd, 15- avg- (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel od predsednika republike Ekvador Camil- čestitke ob državnem prazni.eto«t voltov. Za vsako tako svetilko s° mora uporabljati zaščitni transformator za zmžanie nanesti np ?n voltov._ Rok za ureditev: takoi! Na kraju zanisnika 1e določeno da mora oodietie nai-ka-neje do so iuliia letos nn-rorati ji de«_a o izvr- č’+\d ^zdaruh nalogov ■“obleti? i° res 2°. .iulila do-stri-*lo intoekcip za delo oo-rcs,lo v Vaterem navala ?l ;.,7rčer,ih nalrt2ov. tuH' (r-fVn 82 komisvl-/ankn^jca. Koma4 teden* dni pozneje na cp ie 7?piii3 smUtia rierforh pmr 7 nenrav*:ino ureierro ro~-*0 cvpfUko Ko je hotel vod i-, cViin*n® T var Tonnlm?*«^ okrn-* ?n n^-e v cn^lrri mn' posvetiti del av- r? 4-0-0 OP°kO Tiekladp^O r3TVl?daio C nrepo-no j*oč. -rp4;>Vo. j** udsril el o V- n* m: surov« n" kam in po 1PS.+11 *o v m ga na ubil. T'efofAv1’of)n je h" 1 o dn x o pfi £1 n pVnv4f* svetnt-o 7aj*a-r.och-pi-nvr)f't"1 rjriklinelra ploV+rU-n! voj pod 71H n e _ 1 rprjfilhVPP v* e rrx 4 o + O1-- vih’1 T\ 4 r> Tond/VT-I Pioč-eo stresla, da ga di na 4 o c: 4 TCe— ' r Zn n-to 11 svetilka . ie vr: ;ln r>o tleh. Toda kl.iub temu. da je inšpekcija dela že v začetku junija opozorila na to nevarnost in zahtevala takojšnjo ureditev in da je bila že prva nezgoda Topolovca s to svetilko resen opomin, podjetje ni ničesar ukrenilo, čeprav to ni bilo združeno z nedosegljivimi stroški. Tak transformator stane 7.000 dinarjev in se dobi v Mariboru. , Takoj po smrtni nesreč; so nabavili kar štiri take transformatorje! Mar ne bi mogli tega storiti pravočasno in tako preprečiti smrt pridnega delavca? Kako omalovažujoče je sprejelo podjetje opozorila in naloge inšpekcije dela. dokazuje tudi dejstvo. da je poslalo podjetje ne samo v tei. itisr-vt^č tudi v drugih točkah zapisnika lažno poročilo o izvršitvi. Ob preiskavi o tei smrtni nezgodi so n pr med drugim ugotovili tudi to. da še vedno polagalo opeko pod glavni jermen transmisije, čeprav so s tem ogrožena življenja tam zaposlenih ljudi. Ta žalostni primer je nov dokaz kako malomaren odnos imajo nekatera podjetja i*j’ odgovorni* ljudie do varnosti pri delu in do ukrepov inšpekcije dela. Higiensko - tehnično zaščito smatrajo za nepotrebno sitnarjenje, ker nočejo videti živega človeka, ki ca' s takim neodgovornim odnosom spravljalo v življenjsko nevarnost. Hkrati na kaze. kako nujen je še vedno nadzor nad podietii in da bo treba ta nadzor še bolj poostriti. Kaže pa. da tudi organi delavskega samoupravljanja posvečajo vse premalo pozornost; varnosti pri delu. Ce bi bil upravni odbor in delavski svet podjetja obravnaval na svojih sejah ugotovitve inšpekcije dela. bi se ne moglo zgoditi, i e v Albanij-o. kje- o priredil več koncertov v Tirani in še nekaterih mestih. Po vrnitvi iz Albanije bo bržkone meseca oktobra gostoval v Romuniji, nlstom. ki 5e niso pridobili pravice do razpolaganja z dodeljeno zemljo na podlagi zakona. o agrarni reformi in kolonizaciji. Razen kreditov za nakup sadik in plačilo uslug pri zasajanju dolgoletnih nasadov, za nakup vprežnih in ročnih kmetijskih strojev in naprav, vozov in plemenske živine bodo kolonistom dajali tudi kredite za nabavo gradbenega materiala in delovne živine. Državni sekretar za '. finance FLRJ je prav tako izdal odredbo o maksimalni stopnji obresti kratkoročnih kreditov za nabavo zalog umetnega gnojila, za ustvarjanja rezerve semena dvojnih medlinijskih hibridov ter tržnih rezerv živine in mesa. Uspeh 1L jugoslovanskega izvoznega sejma Čeprav je prireditev jugoslovanskega izvoznega sejma v Ljubljamč namenjena predvsem lujim poslovnim obiskovalcem, ja zabeležila letosnjia prireditev tudi lep množični obisk in sicer 27.563 obiskovalcev. Med temi je bilo 740 tujih .poslovnih obiskovalcev in sicer iz Amerike 180, iz Anglije 10, iz Avstrije 140, ie Belgije 20, iz Češkoslovaške 30, iz Holandije 30, iz Lich.enste.ina 10, iz Nigerije 7, iz Italije 83, iz Madžarske 26, iz Nemčije 105, iz N inozemske 9, iz Grčije 11 im iz Francije 28. Med obiskovalci je bilo tudi ne. kaj velikih kupcev iiz Amerike in Anglije. Ob priliki sejma je bilo sklenjenih kupčij v vrednost; okrog 6 milijard dinarjev. Razen dokončnih pogodb je tudi ta sejem dal priložnost za večje število popolnoma novih poslovnih stikov z novimi kup-cl, ki bodo šele začeli trgovati z Jugoslavijo. Konferenca zastopnikov industrijskih podjetij v Kranju Kranj, 15. avg. Popoldne je bila v sindikalnem dom*u v Kranju konferenca predsednikov in tajnikov sindikalnih organizacij ter delegatov industrijskih podjetij iz Kranja, ki so sodelovali na kongresu delavskih svetov. Konferenco je vodil predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivan Bečan. Na konferenci so delegati razpravljali o delu in nalogah sindikalnih organizacij po I. kongresu delavskih svetov, o poknngiresnih zborovanjih, o analitični oceni delovnih mest, o uredbi o delitvi dohodka in o raznih organizacijskih zadevah. I. V. Za vzgojo mladih kadrov Kranj, 15. avg. Mladinski’ izobraževalni center pri CK LMS je organizirali med poletnimi počitnicami v Bohinju za predsednike občanskih komitejev in člane delavskih svetov številne seminarje o družbeni dm komunalni ureditvi. Trenutno je v Bohinju seminar za aktiviste na nižjih Strokovnih ablah, ki se ga udeležuje 35 udeležencev i*z vse Slovenije. Zaključen bo 19-aivgusta. Ob kioncu letošnjih počitnic bosta še dva seminarja o vlogi KPJ v zgodovini delavskega gibanja v Jugoslaviji in sedanji družbeni vlogi ZKJ ter seminar za voditelje klubov mladih proizvajalcev. I. V. Skupna turistična propaganda alpskih dežel Pred kratkim je skupna propagandna služba evropskih alpskih dežel izdaia poleg skupnih lepakov in turističnih zemljevidov tud,; izredno prikupen skupni’ turistični prospekt, ki naj bi vabil tujce, zlasti iz prekomorskih čfežel v čudovito alpsko področje v Evropi. Pri tej skupni propagandi sodelujejo turistično vladne ustanove iz Avstrije, Francije. Nemčije, Italije, Švice in Jugoslavije, torej jz vseh dežel, na katerih ozemlju se razprostirajo Alpe. Katalog obravnava posebej pri-rodne lepote, prevozne možnosti, gostinstvo, umetnost, glasbo in folkloro, šport, oddih, domačo obrt in trgovino v alpskih področjih. Na vsaki strani je poleg besedila vrsta zelo lepo uspelih barvnih reprodukcij. Obsodba treh uslužbencev FHP Bivši direktor FAP Lavrenčič obsojen na 15 let, bivši komercialni direktor Baldič na 2 leti, bivši šef izvoza Milberg pa na 6 mesecev strogega zaporr V sredo je v Tiltovem Užicu senat okrožnega siodi.šča razglasil sodbo v razpravi proti bivšemu direktorju tovarne avtomobilov v Priboju Radmilu Lavrenčiču in bivšima uslU7.o?’*,,’e-ma te tovarne Marku Baldiču in Juliju Milbergu. Senat okrožnega sodišča je obsodil glavnega obtoženca Radmila Lavrenčiča na 15 let strogega zapora in izgubo državljanskih pravic za tri leta po prestani kazni, bivšega komercialnega direktorja Marka Bol-d:ča na dve leti, bivšega šefa Zbor tabornikov na Palah končan Sarajevo, 15. avg. Jutri bodo na Pelah pri Saraijevu zaključili II. zbor tabornikov Jugoslavije, ki se je začel 6. avgusta. Okoli 5.500 članov taborniške organizacije iiz vseh krajev države in okoli 500 udeležencev sorodnih organizacij iiz tujine je prebilo deset dni na pobočjih Jahorine v malem naselju 2000 šatorov. Ves čas je bilo toplo in sončno vreme brez vsakega dežja. Zadnji dnevi so minili v tekmovanju v mnogih športnih in taborniških disciplinah. Danes so proglasili zmagovalce v tekmovanjih in so priredili centralni taboriščni kres, čigar veliki plamen so videli nad.deseit kilometrov daleč. Pri tem zadnjem taboriščnem kresu je bila revija najboljših točk iz kul- turnega dela posameznih . naselij. Zboir so uporabili tudi za okrepitev zvez s sorodnimi organizacij ami iz drugih držav, katerih zastopniki so prisostvovali zboru. Tako so sklenili z zastopniki taborniške organizacije ,;z Poljske, da bo vsako leto okoli 1200 tabomiikoiv in planink iz Jugoslavije prebilo v Poljski 20 do 25 dni, prav toliko poljskih tabornikov pa v Jugoslaviji. V desetih dneh ni bilo nobenega resnejšega primera obolenja. »To je (najboljši dokaz, kako zdrav in odporen organizem imajo ti mladi ljudje,« de dejal glavni zdravnik na zboru dr. Lav Prohič. Jutri se bodo taborniki vrnili v svoje domove. izvoza tovarne Julija Milberga pa na šest mesecev strogega zapora. Glavna krivda Radmila Lavrenčiča je ustanovitev tajnih fondov pni tvrdki »Saurer« na Dunaju. kar le sodisce c-zna o. po kazenskem zakonu kot o*ško_ dovanje ljudske imovine. Poneverjenih 97.000 avstrijskih obračunskih dolarjev bo moralo poaje.tje FAP izterjati po oivilmo-pravni poti. Zagovorniki obtožencev so sd pridržali pravico do priziva. V TOREK 13. AVGUSTA zvečer med deveto in deseto sem na poti od Sore pri Škofji Loki do gostilne »Na klancu« v Medvodah izgubil sivo zračno blazino iz gumiranega platna. Najditelja prosim, da proti nagradi pošlje svoj naslov v ogl. odd. »Slovenskega poročevalca« Tragično je mefj ljubi mož preminil JANEZ DELIČ iofer Pogreb diagega pokojnika bo v soboto, 17. avgusta 1957, ob 15.30 iz Krištofove mrliške vežice na pokopališče 2ale. Žalujoča žena Anica in ostalo sorodstvo. Ljubljana Dobrepolje, 15. avgusta 1957. Pri vsem besedilu in slikah je Jugoslavija povsem enakovredno zastopana in se naši posnetki Martuljkove skupine, ceste čez Vršič, Breda ali naših narodnih noš i:n vezenin povsem dostojno uvrščajo med posnetke, ki predstavljajo najpomembnejše alpske turistične privlačnost; Švice ter drugih alpskih dežel. Pravna pisarna pri Trgovinski zbornici LRS V skladu s sklepom 5. l-ednega občnega zbora je' ustanovila Trgovinska zbornica LRS kot svo_ jo posebno organizacijsko enoto — pravno pisarno. Ta pravna prsarna opravlja svoje naloge samostojno v smislu določil Zakona o odvetništvu ter pravilnika in smernic upravnega od-‘ "ora t-er p: stolne . nih c. 2" n r.v • Zbornice. Naloga pravne pisarne je nudliiti članom Zbornice vso možno pravno pomoč, dajati gospodarskim organizacijam pravne nasvete, zastopati jih pred sodišči, drugimi državnimi organi ter zavodi in organizacijami, zastopati gospodarske OTgamdizacaj e v njihovih pravnih poslih z drugim.: pravnimi im fizičnimi osebami ter sestavljati listine, pogodbe in vloge za člane zbornice. Pravna pisarna pomaga pni svojem delu utrjevat; uzance, dobre običaje in pošteno poslovanje med strankami. Začasni poslovni prostori, pravne pdsarne so v Ljubljani, Cigaletova ulica 3, pritličje. Rektor beograjske univerze odpotoval v ZDA Rektor beograjske univerze dr. Borislav Blagojevič je odpotoval v ZDA, kjer bo v začetku septembra sodeloval v Chicagu pri zasedanju izvršnega odboi-a Svetovne organizacije za mednarodno pravo- ob tej priliki bo imel tudi - refeTat s te e a področja. Idejni projekt mosta čez Donavo v Novem Sadu Železniška direkcija v Novem Sadu je kot investitor za gradnjo novega železmiško-cestn.ega mo-stu čez Donavo v Novem Sadu sprejela idejni projekt mosta iz armiranega in prednapetega betona, ki ga je izdelal ing. Branko Zeželj. Pr; tem so ravnal; po sklepu zveznega izvršnega sveta iz lanskega leta, da se v prvi etapi gradnje novega železniškega križišča v Novem Sadu zgradi ta armira-no-betonski železniško - cestn' most čez Donavo in priključna proga od Petrovaradina do sedanjih železniških naprav v- No. vem Sadu. Upoštevala je tud’ nedavni sklep komisije za revizijo projektov pri izvršnem svetu Vojvodine, s katerim sta bili -odobreni obe varianti idejnega projekta (jeklena in ar-miranio-beton.ska konstrukcij a), obenem pa ,1e priporočil investitorju betonsko konstrukcijo. Za orm:rano betonski most se ie izrekel tudi izvršni svet Vojvodine ob soglasju ljudskega pjbo-o »-• *-*»**-» «13 «1 c V ei M: rt o. Velik pridelek pšenice v Srbiji Niš, 15. avgusta. Kmetovalci v jugovzhodni Srbiji bodo prejeli okoli 20 milijonov za visok pridelek pšenice. Izmed 100 skupin, V-* so bile predlagane za nagrado, imata dve tretjini pogoje za nagrado 300.000 din. Največjo nagrado 700.000 dih bo prejela ekonomija v Belotincu ki je pridelala povprečno nad 45 stotov na ha. medtem ko imata dve tekmovaln,; skupini iz Kormana. k; imata nekoliko mamjši pridelek, pogoje za nagrado po 400.000 din. 55 tekmovalnih skupin iz niškega okraja je pridelalo na 951 ha po- vprečno po 3.275 kg. Tekmovalne skupine v pirotskem okraju so povprečno pridelale po 372 stotov, v timoški krajini pa T 3C2 stotov. Novi viri elektrike Sarajevo, J5. avgusta. — V septembru bomo dobili nove količine električne energije iz hidrcce.ntral v Jablanici in Jajcu. V Jablanici dokončujejo montiranje druge skupine treh agregatov. Ko bo ta naša največja hidroenergetska centrala začela delati s polno zmogljivostjo, bo da#S;la okoli 700 milijonov kilovatnih ur električn* energije na leto- V začetku septembra bo začela obratovati tudi novozgrajena hidrocentrala Jajce I- To centralo so začeli graditi pred desetimi ileti, toda šele pred tremi leti so se lotil; končne gradnje. Gostovanje ljubljanske Opere v Passau BONN, 15. avg. — V mestu Passau, na zahodnonemški-av-strijski meji. sta na poleonem festivalu ponovno nastopila ljubljanska Opera in balet s simfoničnim orkestrom pod vodstvom dr. Danila Švare. Jugoslovanski umetniki so predvajali doslej »Ohridsko legendo«. »Othella«, »Fausta« in »Prodano nevesto«, jutri pa bodo »Labodje jezero«. V »Prodani nevesti, ki jo bodo predvajali že drugič 18- t. m., je vodil orkester Rado Simonitti, medtem ko .ie v »Faustu« nastopil kot gost Josip Gostič, ki je sedaj angažiran v Berlinu. Nastop jugoslovanskih umetnikov je občinstvo sprejelo z velikim zadovoljstvom in dolgo-tirainim odobrava.nl°m. Pogrešanih alpinistov še niso našli Chamonix, 35. avg. — .Jugoslovanskih alpinistov Stanič.eviča in Tekiča ter rol.iaka Gronskega, ki sta pred dvema dnevoma izginila nekje okrog Mont Blanca, Se niso našli. Francoski pilot Girond je preletel Mont Klanc, vendar ni mogel o pogrešanih videti nobenilt sledov. Tudi neki alpinisti so zaman preiskovali posamezne partije gore. Tudi posebna reševalna skupina ni mogla najti noltenih znakov za njimi. Ni izključeno, da so pogrešani planinci sestopili v dolino Aoste v Italiji, ker jih ni nihče opazil. Še nadalje lepo vreme Znani met e Teološki strokov- njak prof. An.te Obul.ien je izjavil, da bo v avgustu in septembru sončno in toplo vreme. Obenem je dejal, da se bo za dian ali dva poslabšalo v severnih krajih države vreme, ki bo prineslo manjše padavine, nato pa bo zopet nastopilo senčno in teplo vreme. Prehodno poslabšanje vremena se pričakuje tudi ob koncu avguste, in v začetku septembra. Prof. Obuljen je poudaril, da je tako vreme ugodno zlasti za koruzo, ker bo nadomestilo zakasnitev v vegetaciji zaradi daljših deževnih in hladnih dni. Manjše deževje, ki ga v kratkem in rib koncu mesecu pričakujejo v aitorodmih področjih, bo ugodno vplivalo na kmetijske kulture. Zelo - verjetno je, da bo pozna jesen deževna. Za_ to je prof. Obuljen poudaril, naj kmetovalci pravočasno pripravijo polje za setev ozimnega žita pred deževno dobo, ki s9 pričakuje že v oktobru. Holandski izvoz surovega masla v Zah. Nemčijo. Na 'podlagi nedavno odobrene zshodnonem-ške uvozne količine 5000 ton surovega masla bo Holandija od 1. avgusta do 10. septembra poslala Zahodni Nemčiji 1300 ton masla. Zapustil nas je v 84. letu starosti naš dobri mož, oče in stari oče FRANC ŠUMI žel. upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 17. avgusta, ob 17. uri izpred križišča na tukajšnje pokopališče. Žalujoče družine: Sumi, Šibenik, Jošt in ostalo sorodstvo. Kranj, 15. avgusta 1957. Po daljšem bolehanju je umrl član našega kolektiva Franc Gnidovec a Pogreb bo v petek, dne 16. avgusta 1957, ob 16.30 iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah. Dobrega uslužbenca in tovariša bomo ohranili v lepem spominu. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS Ljubljana in sindikalna podružnioa St. 190 — 14. AVGUSTA 1957 / SLOVENSKI P0B0CEV1LEC 7 Ur. 9 ^ Proslave v Indiji Ob začetku dvodnevnih proslav desete obletnice neodvisnosti stoletnice upora je imel Nehru daljši govor o indijski politiki m Dnevni red Čez mesec — ali natančneje: 17. septembra — se bo v New Torku začelo XII. redno za- ■ c-danje Generalne skupščine Z-druženth narodov. Kot običajno ob tem času so se tudi , Tos že začele priprave za to zasedanje in začasni dnevni - d je bil le objavljen. Po tem dnevnem redu, ki t j bržkone še dopolnjen, naj razpravljali o 54 točkah revnega reda. Že to nam go-da je dela precej in da bo tudi to zasedanje za-cklo več mesecev. Med pripravami velja v prvi \ ■sti omeniti »sondiranje«, ki pripelje do soglasja, kdo letošnji predsednik Gene-ne skupščine. Kakor poro-z iz Združenih narodov ima jveč možnosti, da bo zame-■■•■■ sedanjega predsednika sirskega princa■ Vana Vaita-via Novozelandec Sir Leslie ■ro. Mvnro si je baje pribil že glasove zahodnoev--kih delegacij, podpreti ga neravajo države — članice anske skupnosti narodov, : A in doslej so se zanj izbi e tudi nekatere latinsko-■ -:ške države. Za nasprotne r.date za predsedniško me-navajajo Libanonca Chor-: Malika in Čeha Jirija No-Zanesljivega, kdo bo rednik, ni še nič; lah-c celo zgodi, da, bodo mo-izbrati koga drugega . . . ver pa je volitev predsed-bolj ati manj formalna a. Veliko važnejše so ve točke dnevnega reda. . vi na prvem mestu ome-• madžarsko zadevo«. Ne--e delegacije so namreč ■ vale. naj bi se že 10. sep-■ ra. začelo izredno zase-Generalne skupščine, da ■ončili poročilo posebne ■ : c o lanskih madžarskih -rakih. Vendar ta želja ni ■.vin na poseben odmev in --'e-n. delegacij za to, da. se Madžarski razpravlja ne : eni zasedanju. O tej spor- :ndevi bo moral na pred- generalnega sekretarja >č:ti sedanji predsednik r Vaitajakon. M d važnejšimi točkami ■nega —.da pa bi že zdaj oriti na naslednje: I V v treh novih članov V ■- - ga sveta, hkrati pa *: . razprava o tem, ali ne bi ■ povečati števila članov ■tega sveta, upošteva-trm, da se je tudi $lan-> ' V.\' od i. 1945 znatno po-'v: prav isto velja za Štefanov Ekonomsko-social-sveta in Mednarodnega Poročilo komisije za rast• bo vsekakor le od-na delo razoroiitvenega mite ja, ki že nekaj me-■vv zaseda — žal. brez vid-vpehov — v Londonu. Tud i sprejetje novih čla-OZN bo važna zadeva. Ko-■ •r ie mogoče predvideti, se ■ levilo spet povečalo vsaj nova člana, medtem■ ko leto? ne kaže, da bi. v.re-vprašanje sprejema LR col: ir. poleg tena pa tudi že dolgoletni spor, kdo naj topa Kitajsko. 4. Program tehnične pomoči poročilo Ekonomsko-soci- • :n. sveta bosta bržkone ■■ :'.'r razpravo o ustanovit-v posebnega fonda Združenih i 7 .rodov za pomoč gospodar- j »ko nerazvitim deželami Tu j gre za problem kapitalnega j n o n? ena; od veš it ve teoci pvo-blema je v marsikaterem po-■~du odvisen ugled Združenih ve,rodcv in tudi uspeh njihovega. delovanju. 5. Na dnevnem redu sta tudi t"e zelo važni, politični vpra- ■■ i iji in sicer ciprsko in alžir-• -o' Ze zdaj je mogoče predvideti, da bosta prav ti dve vprašanji najbolj razburili duhove. Na eni strani gre za od-v.ose med Veliko Britanijo in grškimi zahtevami, na drugi stkani pa zna francoska delegacija preživeti nekaj prav hudih ur. zakaj vse kaže, da bo Francija precej osamljena., ko bo zagovarjala svojo politiko v Alžiriji. 6. Precej hrupa, bo nemara tudi okrog razprave o posledicah atomske radiacije, kajti v ozadju tega problema so tudi politični načrti, v prvi vrsti pa zahteva, da velesile nemudoma prenehajo z jedrskimi poskusi. Našteli smo samo nekaj problemov, s katerimi se namerava ukvarjati letošnje zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Ze iz tega pa je razvidno, da je pričakovati precej napeto razpravo saj so v ospredju zelo važna, pa tudi kočljiva vprašanja. -sle NEW DELHI, 15. avg. (Tanjug)- — Predsednik indijske vlade Nehru, ki je danes začel dvednevno pnoslavo desete obletnice-' neodvisnosti Indijte, in stoletnico velikega indijskega upora proti britanski oblasti, je obsodil v svojem govoru hladno vojno, ki vznemirja svet in ustvarja ozračje, v katerem noben narod ne more uspevati ‘n napredovati ter poudaril, da si Indija želi miru in prijateljstva z vsemi državami. > Med drugim je dejal na velikem zborovanju, da si želi miru tudi s Pakistanom. »Odločno toda mirno bomo branili svoje pravice in napredovali«, je rekel indijski premier pred množico pob milijona Indijcev, ki so prišLi na zborovanje, Čeprav je močno deževalo. Nehru je dejal, da je morala Indija v preteklih desetih letih obvladati številne težave in da je tu uspela. Za naprej pa bo morala rešiti še mnoge težke. Zmaga dr. Jagana Na volitvah v Britanski Gvajani je zmagala ljudska napredna stranka dr. YaganafResno smo M 'poprijeli s problemom razorožitve —« (Selwyn Lloyd) (Vicky v »Daily Mir-rorju«) VOLILNA KAMPANJA V ZAHODNI NEMC1J’ Priporočila sindikatov Vodstvo sindikatov je po dvodnevnem zasedanju priporočilo svojim članom naj glasujejo polnoštevilno, in sicer za najboljše kandidate, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost BONN, 15- avg- (Tanjug) Po dvodnevnem zasedanju v Berlinu se je vodstvo zahodnenem ških sindikatov na svoj način vključilo v predvolilno kampanj o. Voditelji sindikatov priporočajo delavcem in nameščencem, članom strokovnih zvez, naj na bližnjih volitvah brez izjeme izkoristijo svojo pravico glasovanja in naj volijo v Bundestag. »Take kandidate, od katerih lahko ne glede na njihovo strankarsko pripadnost pričakujejo, da bodo ščitili koristi delavcev«. Nemški sindikati upajo, da bo novi Bundestag z nal zavreti dviganje cen, da bo povečal kupno moč delavskih m ezd in prispeval k pravičnejši razdelitvi .narodnega dohodka Zahodne Nemčije- Zahodnem eniško javno mnenje je pričakovalo, da se bodo sindikat,; na ta način vključili v predvolilno kampanjo, namreč. Posredimmje Abdela Hcsune Aman, 15. avg. (AFP) Generalni sekretar Arabske lige Ab-dei Hal ek Hssuna bo obiskal Jordanijo. Skušal bo doseči enotnost stališč arabskih držav o vprašanjih, k; bodo sprožena na bližnjem zasedanju Generalne skupščine OZN. Ker so diplomatski odnosi med Jordanom in Egiptom prekinjeni, med Jordanom in Sirijo pg velika napetost, sestanek zunanjih ministrov arabskih držav ni mogoč v. okviru političnega odbora Arabske lige. Hasuna bo obiskal tudi druge arabske države. ‘ Nezaupanje V davnem meslu Grčije skeptično spremljajo prizadevanja Velike Britanije in Združenih držav, da bi dosegli rešitev ciprskega vprašanja še pred jesenskim zasedanjem Generalne skupščine OZN ATFNF 15 avg (AFP). v atenskih političnih krogih še v-edim Sceptično gitedajo na napore Združenih držav Amerike in ''elike Britanije, da bi dosegli rešitev ciprskega vprašanja še pred prihodnji zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov. Atenci sodijo, da ni mogoče pričakovati od mednarodne konference nič bistvenega, vse dokler bo londonska vlada odklanjala iniciativo za predhodna in neposredna poga. janja z zastopniki grške večine na otoku. Vrhu tega, tako pravijo, Grčija nikakor ni pripravljena VODNI SISTEM REKE IND sprejeti britanske teze, ki jo podpirajo tudi ZDA in po kateri naj bi bila rešitev ciprskega vprašanja v bistvu odvisna od grško-turškega sporazuma. Vendar je že več dni čutiti določen optimizem, kajti ameriški veleposlanik v Atenah Allen misii napraviti ob svojem bližnjem obisku v Tu reji i »poluradno anketo«. V grških političnih krogih prevladuje mnenje, da se ameriški veleposlanik v Atenah Allen 'iskreno trudi, da bi netoaikio zbližal grško zahtevo po uradnem priznanju pravice do samoodločbe ciprskega prebivalstva z zaskrbljenostjo turških političnih krogov zaradi bližnjih volitev v parlament, ki bodo v Grčiji novembra. K temu pravijo v grških političnih krogih tudii, da je namen zakulisnih pogajanj v Londonu, Washingtoniu, Atenah in v Ankari, d'a bi našli formulo za politično avtonomijo Cipra v okviru britanskega Tomrnomve-altha, toda pod nadoblastjo At- lantskega pakta, in to za precej ctolgo obdobje, med katero ne bi bila dovoljena nobena sprememba. Zato pravijo v teh krogih, da taka rešitev ne odgovarja stališču, ki ga je doslej branila Grčija. Številni uvodniki atenskih 'listov so včeraj izrazili nezaupanje do načrta. »Kaitimenimi« menda še najbolje odraža razpoloženje grške javnosti ko piše, da bodo težave nepremostljive vse dokler kolonialistične države ne bodo nehale vladati nad podložnimi narodi. Petrolejska pogodba Iren - Italija Teheran, 15. avg. (AFP) Iranski parlament je potrdil pogodbo med iransko državno petrolejsko družbo in italijanskim podjetjem ENIP-AGIP o izkoriščanju petrolejskih vrelcev v Iranu. Premier Egbal je izjavil, da je pogodba v skladu z državnim zakonom o nacionalizaciji nafte. Burmanska delegacija v Vietnamu 'Peking, 15. avg. (Nova Kitajska) Burmanska parlamentarna delegacija, ki je bila od 28. julija na obisku na Kitajskem, je davi odpotovala iz Pekinga v Demokratično republiko Vietnam. da se ne bodo neposredno izrazili za nobeno politično stranko, čeprav je znano, da so eno najmočnejših oporišč socialno demokratske stranke- Pri zadnjih volitvah leta 1953 so sindikati dali svojim članom podobno geslo — da je namreč treba izvoliti »boljši Bundestag«, kar je vladna krščansko demokratska unija ocenila kot neposredno podporo socialno demokratski strank;- Tako stališče neodvisno od političnih strak, toda ne nevtralno, razlagajo tu navadno s tem. da je v vodstvu sindikatov več smeri, deloma pa -tudi s tem, da si vodstvo socialno demokratske stranke, hoče prj volitvah zagotoviti ši.ršo podporo občinstva, kot pa jo lahko nudijo sindikati sami* N.a zasedanju v Berlinu je vodstvo sindikatov razpravljalo tudi o gospodarskih vprašanjih, predvsem o mezdah im cenah. Izraženo je bilo mnenje, da za jesen ni pričakovati zelo širokega gibanja za zviša,nje mezd, kajti za letos sta še dve tretjini delavcev vezani Po obstoječih tarifnih pogodbah. Mislijo pa, da bo zahteval zvišanje mezd sindikat kovinarjev, ki združuje okrog 1,600-000 delavcev in nameščencev, kajti v tefj panogi potečejo mezdne pogodbe že jeseni. Na zasedanju so ugotovili, da je v Zahodni Nemčiji jasna težnja no zvišanju cen na raznih področjih- Sindikati očitajo vladi. da se sporazumeva z gospodarskimi krogi o začasni ustavitvi dviga cen do bližnjih' volitev. kot na primer za nekatere poljedelske proizvode, v trgovini. v industriji jekla, pohištva in podobno- Sindikat-; zahtevajo cd vlade, naj še pred volitvami poskrbi, da bo nadaljnji dvig cen preprečen. TELEGRAMI LONDON. — Danes so bile spet vzpostavljene telefonske zvez* med Britanijo in Egiptom, ki so bile prekinjene med nacionalizacijo Sueškega prekopa. , MOSKVA. — V Kievu se bo IG. avgusta začel IV. kongres svetovne federacije demokratične mladine, iz katere je Jugoslovanska ljudska mladina še vedno izključena. Na kongresu bodo govorili o mladini v sodobnem svetu, o nalogah federacije in o spremembi njenega statuta. BERLIN. — Kancler dr. Adenauer je izjavil, da je združitev Nemčije pričakovati v prihodnjih nekaj letih samo, če bo zunanja politika Bonna ostala nespremenj ena in če bodo zahodni zavezniki Zvezno republiko še naprej podpirali. Adenauer je prepričan, da bi bila atomska oborožitev Bundes\vehra po uspehu londonske konference za razorožitev nepotrebna. TIF ID ITT - - DrndcPfjn ib lihunnncšp v BEJRUT. — Predsednik lihanonsse vlade sami el som je danes s celim kabinetom formalno odstopil. Predsednik republike.je pozval vlado, naj zaenkrat še ostane na svojih mestih. Verjetno bo novo vlado sestavi! spet Sami el Solh. OTTAIVA. — V Ottawi zboruje XIV. kongres 'svetovne poštna unije, ki se ga udeležuje 3G0 delegatov iz 94 držav. BONN. — Voditelj zahodnonemške socialno demokratske stranke Ollenhauer odhaja na veliko predvolilno potovanje po Nemčiji. Prepotoval bo več tisoč kilometrov in imel okrog 50 -govorov, poleg tega pa še nekaj oddaj v radiu. BAGDAD. — Državni minister v vladi Saudske Arabije Sukam je prispel sinoči v Bagdad, potujoč po državah Srednjega vzhoda. Bil je že v Bejrutu, Amanu in Damasku. KOPENHAGEN. — Davi je padlo nad pristaniščem v Kopenha-genu v morje sovjetsko potniško letalo z 18 potniki in 5 člani posadke. Na poletu iz Rige v Kopenhagen se je letalo zaletelo v dimnik električne centrale blizu danske prestolnice, ko se je skušalo spustiti na letališče. Doslej so našli 15 trupel potnikov. TOKIO. — Japonska in Grčija bosta podaljšali še za eno leto trgovinsko pogodbo, ki je potekla 31. marca letos. Predvidena izmenjava blaga znaša 5 milijonov dolarjev z vsake strani. LONDON Okrog S.000 londonskih pristaniških delavcev, ki stavkajo iz solidarnosti z delavci na londonskem zelenjavnem m sadnem trgu, se bo danes vrnilo na delo. Tudi delavci na zelenjavnem trgu bodo v ponedeljek začeli delati. Spor zaradi Inda Odnoša-ji med Indijo in Pakistanom so že vsa l&ta po razdelitvi indijskega polotoka v napetosti. Neredi ob razdelitvi, gospodarske posledice preselje va>nja milijonov ljudi, kašmarski spor in nezaupanje zaradi paki stanskega članstva v bagdadskem paktu so samo najvažnejši izmed razlogov za napetost med obema deželama. Zadnje mesece pa je prišel na površje spor. ki obstoja, čeprav le late ntno, prav tako že od razdelitve Indije dalje: spor zaradi reke Ind in njenih pritokov. Pakistanski ministrski predse.dnik S uhravardj je v zvezi s tem sporom pred štirinajstimi dnevi ec lo izjavil, da bo Pakistan sma-tral kot povod za oboroženo ak cijo vsak poskus Indije, da bi omejila dotok rek. ki izvirajo v Indiji, pa tečejo skozi Pakistan v Arabsko morje. Reke okoli katerih se razvija spor, Ind, Kabul, Dželum, Cenab,. Ravi, Beas in Sutlej, izvirajo pod zasneženimi vršalo Himalaje in tečejo skozi raznolike pokrajine na Zahod, proti Arabskemu morju. Življenja milijonov ljudi v severozahodnem delu indijskega polotoka so odvisna od teh rek: med deževno dobo lahko pride do poplav, med suho dobo do velikih suš. S pravilno regulacijo teh rek pa bi bilo vode več kot preveč za vse prebivalstvo tistih krajev. Ind je ena izmed velikih-rek sveta, saj teče po njeni strugi prav toliko vode kot po morda bolj znanemu Nilu Drugi največje reke v tem sistemu so Kabul, Džeium in Cenab, ostale tri, Ravi, Beas in Sutlej pa so razmeroma majhne in vsebujejo samo okoli eno petino vseh vod Inda. Še pred razdelitvijo Indije je obstojal v bazenu Inda sistem namakalnih prekopov. Zemlja, ki so ,io namakali, je obsegala okrog 26 milijonov juter. Po razdelitvi Indije je Indiji pripadlo okrog o milijonov juter, Pakistanu pa 21 milijonov. Vse zemlje, ki bi se jo dalo namakati, je 65 milijonov juter, 26 milijonov v Indiji in 39 milijonov v Pakistanu. Od zemlje, ki je ostala v Indiji, je torej ostalo namakane 19 odstotkov, od 39 milijonov juter zemlje v Pakistanu pa je namakanih 54 odstotkov. Od namakalnega sistema je v Indiji odvisnih 21 milijonov ljudi, v Pakistanu na 25 milijonov. Še nekaj geografskih podatkov. Reke Inda prinesejo vsako leto s hribov 168 milijonov juterskih čevljev vode (juter-ski čevelj vode je namakalna enota, ki pomeni količino vo- de, potrebne da se namoči jutro zemlje en čevelj globoko = 1 kubični čevelj vode na sekundo v razdobju 12 ur = 272.000 imperijalnih galon vode = približno 1,100.000 litrov vode). Reka Ind in pritoki Kabul, Dželum, čenab, ki bi jih lahko izkoriščali v glavnem samo Pakistan, vsebujejo okoli 80 odstotkov vse vode, ostale tri reke, ki bi jih lahko v glavnem izkoriščali v Indiji, pa vsebujejo ostalih 20 odstotkov vode. Vsa razpoložljiva voda je bila ob razdelitvi izkoriščena približno takole: Prekopi v Pakistanu 66 milijonov juterskih čevljev; prekopi v Indiji 9 milijonov juterskih čevljev; pronicanje 18 milijonov juterskih čevljev; iztok v Arabsko morje 75 milijonov juterskih čevljev. Od 66 milijonov juterskih čevljev vode, ki jih uporablja Pakistan pride samo okrog 10 milijonov, ali 16 odstotkov, iz rek Ravi, Beas in Sutlej. Strokovnjaki menijo, da Pakistan lahko nadoknadi teh deset milijonov z ^graditvijo prekopov, ki bi dovajali vodo ■ iz Inda. Dželuma in Čenaba, ki se sedaj v glavnem izlivajo v morje. Pakistan tudi gradi nekaj prekopov, toda v glavnem na zahodu, ne pa takšnih, ki bi nadomeščali vodo, pritekajočo iz Indije. Glede na pomanjkljivost lastnega namakalnega sistema se je Indija takoj po razdelitvi odločila, da bo začela izpopol-njevati svoj namakalni sistem v vzhodnem Punjabu. Med največjimi projekti te vrste je nedvomno velik jez pri Bakra Nangalu, ki naj bi prinesel vodo izsušenemu Punjabu in Radžastanu, z vodo pa blaginjo in gospodarski razvoj. Toda Bakra Nangal je na reki Sutlej, in reka Sutlej je ena izmed treh rek, ki dovajajo vodo namakalnemu sistemu.v Pakistanu. Nastal je problem, ki še danes ni rešen in ki še vedno zastruplja odnose. Iz navedenih podatkov je razvidno, da pravega pomanjkanja vode ni in da bi lahko s sodelovanjem na tehničnem področju razvili ves vodni sistem tako, da bi bilo vode v obeh državah dovolj. V začetku je tudi kazalo, da se bosta sporazumeli. Ze maja 1948 sta se vladi vzhodnega in zahodnega Pu-njaba sporazumeli, da vzhodni Punjab ne bo ustavil dotoka vode v Pakistan, dokler le-ta n- bo uredil nadomestila za to vodo, zahodni Punjab pa se je obvezal, da bo čimprej uredil dot9k iz drugih rek. Sporazumeli sta se tudi, da bo vzhodni Punjab postopoma zmanjševal pritok vode v pakistanske prekope. Sporazum je veljal nekaj let, vse dokler se odnosi med Pakistanom in Indijo niso pokvarili na drugih področjih in dokler ni In- dija začela graditi Bakra Nan-galai Spor je poskušala rešiti OZN in sicer skozi svetovno banko. Leta 1952 se je v Washingto-nu sestal odbor, v katerem so bili predstavniki svetovne banke, Indije in Pakistana. Odbor je zasedal več mesecev in sestavil predlog za rešitev spora. Odbor je v glavnem predlagal, da bi reke Ravi, Beas in Sutlej izkoriščala Indija, ostale tri pa Pakistan. Po tem predlogu bi Indija prav tako prispevala 600 milijonov rupij (okrog 126 milijonov dolarjev) za izgradnjo prekopov, ki bi bili potrebni za nadomestitev vod, ki sedaj pritekajo v Pakistan iz Indije. Indija je predlog sprejela, Pakistan pa ni dal določenega odgovora. .Odbor je »živel« v Washing-tonu do junija, 1954, nato pa je Indija, ker še vedno ni bilo pakistanskega odgovora, obvestila banko, da se je delo odbora končalo, da pa je pripravljena nadaljevati z razgovori, takoj, ko bi prispel odgovor Pakistana. Avgusta 1954 se je ponovno sestal podoben odbor in začel proučevati problem. Odbor je zasedal in urejal tekoče probleme vse do marca 1957. Deloval je na-podlagi prvotnega sporazuma o sodelovanju, ki je bil sklenjen že leta 1948. Glede na to, da tudi marca še ni bilo odgovora Pakistana, se je delo odbora podaljšalo do sep- tembra. 1957. Od takrat pa so minila že tri in pol leta od dobe petih let, ki je bila predvidena kot prehodna doba, v kateri bi Pakistan moral poskrbeti za druge vire vode, namesto. tistih, ki jih sedaj dobiva iz Indije. Pakistan bo moral kmalu priti do končnega sklepa. Leta 1958 bo jez pri Bakra Nangalu začel deloma delovati. Leta' 1960 pa bo deloval s polno zmogljivostjo. Dotlej bo Pakistan moral dobiti nadomestilo za vodo iz reke Sutlej; preveč bi bilo pričakovati, da bi Indija še čakala z namakanjem izsušenega Pun.iaba in z izkoriščanjem velike hidrocentrale pri Bakra Nangalu, samo zato, ker Pakistan noče načeti drugih vodnih virov, ki jih ima več kot dovolj. Položaj pa je vsekakor kočljiv. Ne glede na to, da je Pakistan imel dovolj časa za prilagoditev skupnim načrtom za izkoriščanje Indovega vodnega sistema, je tudi res, da Indija ne bo mogla kar tako odvzeti dotoka vode, ker bi to prizadejalo precejšnje število ljudi v Pakistanu, ki so odvisni od »indijskih« treh rek — čeprav je krivda za to bolj v Karačiju, kot v Delhiju. Skrajni čas je že za sporazum, toda nič ne kaže, da bi bil kaj bližje, kot je bil pred tremi leti. ko je prvi odbor prvi predlog za rešitev problema. « sir. / SL0VERS11 POBOCBflLEC / st. m - w. avgusta 1957 aa oGCičct do hi\o)ev Težko je verjeti, da je sev-niška mizarska zadruga, danes cvetoče podjetje, nastala tako- rekoč iz nič. To-liko bolj je to težko verjeti, če s; ogledamo, kako teče danes delo v tej zadrug-. ko obdelujejo les z modernim; stroji in kako je bilo pred leti. ko je skromna zadruga deiala prve korake. Kmalu po vojni je bil v obratu samo on mizar, ki je danes direktor. Vabil je k sebi mizarje in ko- Gasilsko društvo v Višnji Sori bo v nedeljo slavilo 80-let- nico obstoja. Prva leta po ustanovitvi. so uporabljali za gašeni-? tako imenovane »bi.rglovke« in šele pozneje so si s pomočjo prebivalcev kupili ročno brizgalno. Ves čas svojega delovanja se je društvo -izpopolnjevalo ter krepilo tudi narodno zavest med prebivalstvom in prirejalo razne igre. Med zadnjo vojno so ali mnogi člani društva v partizane’. Marsikateri član društva jo umrl tudi v zloglasnih taboriščih ah pa je bil ustreljen kot talec- Društvo je tudi gmotne- podpiralo narodnoosvobodilno borbo, za kar je zvedel okupator in zaradi tega uničil -.-=0 imovino. skupno z dragocenim gasilskim praporom. t>o osvoboditvi si je društvo po zaslugi okrajne gasilske zveze in s pomoči n prebivalstva spet opomoglo. Nabavili so si potreb r o -orodje *'n obleko In tpt-.o jzn-rili člane, da so kos tudi večjim požarom. Za dol-—v o žrtvoval p o delo v »as-lsitvu je bilo že larvi o-dli- X-.... -.mr, —rč članov. Dmštvo 80-let.nieo no d po-X—a..--te;:si--nTT5 predsednika ob-^p T ip razvilo ^^pcfverij pranor. Gasilci :7 Vl^tp gore pričakujejo ra ta dan številno udeležo-o. B--T- nec leta 1945 je bilo v zadrug! že šest‘ljudi. Prav nič drugega niso prinesli s seboj ko-t oblice m kladiva ter veliko voljo do dela in željo da ustvarijo močno zadrugo. Vztrajnemu delu pa so kmalu sledili uspehi in zadruga je bila iz ieta v leto večja. Zaradi izredne kakovosti izdelkov so si pridobili lep sloves, naročila so se množila in že leta 1951 so si mizarji postavili novo poslopje. ki ga je sezidal en sam zidar, zadružniki pa so sami opravili vsa notranja dela. Zanimivo za to mizarsko zadrugo je to. da so morali ves material pred leti kupovat; na prostem trgu, kar tedaj ni bi-lo prav iah-ko. Vendar se je zadruga obdržala in danes že zaposluje 95 ljudi. Sele lani so dobili poldrugi milijon din iz družbenih sredstev, vendar so tud; teh že polovico vrnili. Zadruga zaradi manjhne zmogljivosti ni mogla uvest: serijske proizvodnje. Mizarji izdelujejo pohištvo izključno po naročilu. Zlast; mnogo je naročnikov iz sosednjih republik. 20°/o svoje proizvodnje pa prodajo v tujino, največ v ZDA, Švedsko, Švico, Nemčijo itd. Te dežele P-a so le -največji kupci, posamezni naročniki so bili iz dežel Bližnjega vzhoda. Celo v Venezuelo so že poslari svoje pohičtvo. Seveda je zlasti P©r bistvo za tuje naročnike luksuzno in temu primerna je tudi cena. Zadruga bi zaradi obilnega dela. ki ga ima. lahko zaposlila do 200 ljudi. Toda nima nikjer kar je prav gotovo visok pov-preček. Seveda v podjetju nimajo kvalificiranih delavcev, v povpreček pa so vračunane tudi nadure. Lani so ustvarili 83 milijonov din bruto produkta, le- prostora za toliko mizarjev. 2e -.os pa ga bodo povečani na 96 sedaj je v -delavnicah taka gneča, -da je kar prav. če nekdo izmed mizarjev oboli, ker je petem. več prostora za drugega Dolgo pa tako ne bodo mogli delati in prej ali slej bo t.reba najti sredstva, da bodo obrat razširili, kajti tud! mizarjem je treba nuditi dobre delovne prostore. Vsi zaposleni mizarji so vajeniško dobo opravili v zadrugi in nato v podjetju tudi ostah. To pa zelo radi. saj znaša povprečna letošnja plača 15.000 din. Urbanistični načrt Kamnika Učenci geodetske srednje šole opravljajo pod vodstvom svojih profesorjev že poldrugi mesec novo izmero južnega dela Kamnika od središča mesta do Duplice. To je prvi korak k urbanističnemu načrtu, ki je Kamniku res potreben. Posestniki šo morali z mejniki označiti meje svojih posestev. S tem bo odpravljena tudi zmeda glede razmejitev, saj ponekod niti v zemljišču, niti v mapi niso označeni mejniki. -a milijonov. Lani so ustvarili skoraj 10 milijonov dobička, leto dni prej pa celo 30 milijonov din. Pogled v skladišče nam pokaže. kakšno opravo izdelujejo sevniški mizarji. Reči je treba, da je lepa. prirejena okusu posameznega naročnika. Tudi pisarniške opreme so nekaj posebnega in videti je da načrte za poWštvo pripravlja strokovnjak — arhitekt. Lične male omarice, pokrite z rdečo marmornato ploščo so namenjene izvozu. Zlasti Švedi hlastajo za njimj in jih drago plačujejo. Sploh je značilno, da sevniški mizarji svoje izdelke prodajajo predvsem v države z visoko razvitim standardom, kajti, kot rečeno so cene tem res luksuznim predmetom visoke. Sevniška mizarska zadruga je primer, ki potrjuje pregovor: Iz malega raste veliko, zato smo ji tudi posvetili te vrstice. Iz nič ustvariti dobro podjetje, zasluži pohvalo. Prav tako pa na,j siuži tudi kot zgled, kajti nemalo znoja in truda je bilo vloženega, predno je delo steklo tako, kot teče danes. S. Pogled v delavnico sevniške mizarske zadruge, kjer izdelujejo pisarniško opremo. Turizem v Zasavju V RADGONI SO SLAVILI Prebivalci občine Radgona so v sredo dostojno proslavili svoj občinski praznik* Dopoldne je bila parada, v kateri so korakali gasilci, telovadci in telovadke, lovci, člani »Svobode« in ne druge gost pripadniki raznih drugih dru- ’ .....* štev. Na balkonu občinskega ljudskega odbora so bili zbrani predstavniki oblasti in številni gostje, med katerimi smo opa- zili zvezna ljudska poslanca predsednik SZDL Zlato Pavli -Ivana Krefta in dr. Maksa Snu- ca, V okviru proslav občinske-derla, predsednika OLO Murska ga praznika so bile tudi špoert-Sobota Franca Rogla, predsed- ne prireditve in tekmovanja, nike pomurskih občin in števil— promenadni koncert in^Jtreso-Na velikem zborovanju je občanom govoril predsednik OLO Franc Rogi in m S^-.tRSK! DAN« V TRBOVLJAH Ob koncu julija in v prvili dncli avtuila sino ?prf*joli v našo srsoo večje skupine naših izseljencev iz F ra uri ;r. Holandije in \Vestfa-lije. Prišli so k r.am. cla prežive na rodni n tleli med svojci svo.i letni dopust in iz srca jim I j. -»-j« — ki er koli so — da bi se res i-r-o uueli. Njim v pozdrav priredi' Slovenska izseljenska matica hitri »Izseljenski dan« v Trbovljah. Prireditev bo v Trbov------------------------------------------ 5. KAJ JE POKAZALA ANALI* Tl C N Ai OCENA DELO CNIH ?»1EST V BIVŠEM PTUJSKEM OKRAJU? Popis delovnih mest v bivšem ntucskf.n okraju je končati. Analiza. kaže, cla ,ic seda.i v ptujskem okraju 10S2 delovnih mest. G*e-de na uvajanje serijske proizvodnje v tovarni perila »Delta« v Ptuju, kjer ie sedaj zaposlenih v set:?. 50 ljudi, pa bi bilo treba povišati število d »ti ovnih mest za 205. tako da bi bilo za vsako fazo dela samostojno delovno mesto Tkiredi razširitve dejavnosti se bo moralo povišati število delovnih mest tudi v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. Hkrati pa je popis delovnih mest ugotovil tudi številna odvisna delovna mesta, ki samo obremenjujejo proizvodne stroške. Tako imajo n primer v podjetju za popravilo voz na 56 delovnih mestih kar 124 ljudi, kar bodo morali sedaj nujno urediti, ker se jim bo to sicer občutno poznalo pri plačnem skladu, ki se bo moral ravnati po številu potrebnih delovnih mest. Ul 11 ah zato, ker !e iz tega kraja in okolice doma največ naših evropskih izseljencev. Začetek prireditve bo on 18. na letnem telovadišču »Partizana«. Spored bo zelo pester. Pozdravom in nagovoru predsednika Slovenske izseljenske matice, Ivana Regenta, bodo sledile slovenske narodne pesmi, recitacije, humoristične točke itd. Sodelovali bodo znani godci in pevci ljubljanskega Radia Zadovoljni Kranjci, Greta Ložar, Danica Filiplič, Stojan Vene, Avgust Stanko, vokalni kvartet z Vrhnike in humorista Marjan- Marinc — Boris in Janez Rohaček. Ce bo slabo vreme, bosta namesto ene dve prireditve m to prva ob 18. naslednja pa ob 20. v Delavskem domu v Trbovljah. Rojaki, ki niso na dopustu v Trbovljah oziroma okolici, bodo lahko potovali v Trbovije z rednimi vlaki. Prevoz z avtobusi z železniške postaje Trbovlje do mesta prireditve bo zagotovljen. Mimo tega bo vozil iz Ljubljane tudi posebni Putnikov avtobus. Odhod iz Ljubljane oh 15. izpred poslovalnice Futnika na Titovi cesti (poleg Glavne pošte). Cena vozni e v obe smeri je 800 dinarjev. Povratek iz Trbovelj bo po končani prireditvi, oziroma po dogovoru. Potniki proti Ljubljani se bodo lahko poslužili brzega vlaka z odhodom iz Trbovelj ob 21.10, proti Zidanemu mostu pa ob 1.30 zjutraj. Tudi pri povratku bo prevoz z avtobusi do železniške postaje Trbovlje zagotovljen. Rojake vabimo na to veselo srečanje v Trbovljah. Pridite v člio večjem številu! jim čestiitel k prazniku. Ob tej priložnosti je zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft razvil prapor občinskega odbora Zveze r* or cev- Gasilci iz radgonske občine so prikazali svoje znanj« na praktičnih vajah. Popoldne pa s-o bile velike konjske dirke na radgonskem hipodromu* Na slavnostni seji občinskega odbora SZDL. občinskega ljudskega odbora in občinskega odbora Zveze borcev je govoril vanje. iti- K. Videm ob Ščavnici V videmski občini imajo . štiri šolske kuhinje, v katerih dobiva hrano nad pet sto otrok. Težave imajo zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Doslej so uredili mlečno kuhinjo le na Stari gori, po vseh drugih šolah pa jih imajo še vedno v neprimernih prostorih. Kaže, da bodo letos dobili primerne prostore tudi v Vidmu. Ne bi mogli trditi, da v zasavskem okraju po vojn; niso ničesar storili za razvoj turizma. čeprav le-ta ni napredoval, ampak v marsikaterem oziru celo nazadoval. Tako so v okraju obnovili skoraj vse med vojno porušene planinske postojanke, V razvoju avtobusnega prometa je dosežen viden napredek, čeprav še daleč ne odgovarja potrebam turizma. Po vojni so popraviti številne ceste in zgradili nekaj novih, toda to je spričo stanja cestnega omrežja kakor kaplja v morju. Velika pridobitev v turističnem pogledu so tudi številna kopališča. ki jih pred vojno sploh ni bilo v Zasavju, Vse to pa še ni bilo dovovj, da b; se razvil turizem v okraju, na kar je vplivalo več vzrokov. Znano je. da je Zasavje zelo bogato po svojih naravnih lepotah. Nepozabni so vtisi z obiska na Mrzlic- ali na kakem drugem zasavskem vrhu. Zelo slikovita je tudi pokrajina ob Krki. Kjerkoli hočeš, povsod so številne izletniške točke. Marsikateri kraj v Zasavju bi biil pravcata turistična atrakcija, če bi bil nekje na Gorenjskem in še celo v Avstriji ali pa v Švici. To se pravi, da so v Zasavju idealni pogoji za razvoj turizma. Sicer pa ni moj namen pisati o tem. Rad bi le opozoril na nekatere vzroke, ki zavirajo razvoj turizma. Zeiezniške zveze so za nekatere kraje razmeroma slabe. Ceste, ki vodijo skozi turistične kraje, so neurejene in slabo vzdrževane. V naših trgovinah primanjkuje za turiste zanimivih predmetov, da ne govorimo o slabih zalogah sadja in zelenjave. Gostinska podjetja nimajo družabnih prostorov, ki so za turizem neogibno potrebni. Mnoge planinske postojanke ni so zadovoljivo opremljene: v njih ni tekoče vode in razne športne opreme. Vedeti je tre-. ba. da morajo turistični objekt; nuditi turistom tisto, kar si sicer doma ne morejo privoščiti. V primitivnih razmerah zbledijo še tako iepe prirodne lepote. NEURJE NAD KOPROM V sredo je zapihal nekoliko pred 14. uro nad Koprom nekoliko močnejši zahodnik, ki . „ , , se je proti vsem pričakovale dni so elani Notranjskega £ £ ^ menil v iz Postojne zaključila ortem brez dežja. Ta- Grobišča v Loški dolini muze j a raziskovalna dela v Loški dolini. Raziskave so pokazale, da je bilo tu v preteklosti več naselbin Ilirov, Keltov in drugih. Prva raziskovalna dela so pričeli v vasi Šmarata, kjer so izkopali zidovje rimskih stavb in keramiko iz hallsttatske dobe ter drugo. Pod Križno goro, nad vasjo Podiož so doslej izkopali sedem žganih grobišč; v katerih je bilo več posod in tudi dva skeleta. Zal so morali to pomembno delo opustiti, ker niso imeli na razpolago dovolj finančnih sredstev za nadaljnje raziskave. Še za nekaj dni je omogočili raziskave obč. ljudski odbor Loške doline s tem. da je zanje prispeval 30.000 din. Prav bi bilo, da Pogled na Laško PISMO iz ci, ki so jih zajeli že leta 1854 in si kmalu ustvarili renome po vsej Srednji Evropi. Zdravilišče v Laškem ie že pred osemdesetimi leti lahko sprejelo tu- tafco imenovano zdravkišče od- letnico 1675 in je okrašen z zaprtega tipa. Tisti, ki bi se radi nimivim grbom. V vzhodnem S pozanimal; za vzroke, naj seže- graščinskem traktu (s starin-jo po letošnji 8. in 9. številki skim slikovitim stolpom) ima Turističnega vestnika, ki o tem zavetje mestni, t. j. Valentinči-podrobno razpravi;a. Na tem čev muzej, ki pomeni kar čed-mestu naj le omenimo, da no kulturno ustanovo. Prav le-sprejmejo danes v Laškem lah- tošnjo jesen bo ta muzej pra-ko največ do 100 izven zdrav ih- znoval petdesetletnico obstoja, ških gostov in žal tudi tem ne V njem so poteg drugega shra-morejo nuditi skoraj nobenega njene srednjeveške pergament-razvedrila. ne listine s starimi laškimi tr- Kako kaže letos? Zaenkrat sta škimi privilegiji, dva gostinska obrata popolno- D°kaj star (menda blizu 700 ma zasedena Skoraj enako šte- let) je tudi tako imenovani vilo gostov pa ie našlo zatočišča »Stok«. Pod tem imenom ga po-tudi pr; privatnikih. Zal pa je znajo domačini, medtem ko so zasebnih nočišč zaradi stano- ga Nemci nazivali »\Veichsel-vanjske stiske le malo. Privat- berghof« — Višenski dvorec. V njem je danes sedež zdravstvenega d-oma. reševalne postaje in drugo. Tudi župnišče ima starinsko grajsko obliko. Med najbolj častitljive in najstarejše stavbe pa spada mestna nad-župnijska cerkev, ki predstavlja z obilico arhitektonskih posebnosti. bogatih fresk (Mojster Vogel), reliefov, grobnic s srednjeveškimi napisi in drugimi kra- cevovodu pa cenijo približno na poldrugi milijon dinarjev. Neurje je ponehalo ob 14.30, posamezni sunki vetra pa so dosegli tudi do 140 km na uro. -jo Manjšinsko šolstvo v Pomurju V Pomurju imajo madžarske manjšinske šole v raznih krajih kjer živi madžarska narodnostna manjšina. Tako delajo madžarske osnovne šole v Čenti_ bi, Kapci, in Lendavi, osemletke v Dobrovniku, Dolini, Domanj-ševcih, Genterovcih Gaberju, Hodošu, Mostju, Motvarjevcih, Petišovcih, Prosenjakovcih in Radmožancih ter nižja gimnazi. ja v Lendavi. V Pomurju imajo težave s šolanjem učiteljskega kadra u madžarske šole. saj morajo učitelji obiskovati madžarsko učiteljišče v Subotici-Na tem učiteljišču pa se ne učijo slovenščine, ki jim je pr' d?iu tudi potrebna. O tem vprašanju so razpravljali tudi člani Okrajnega odbora Socialistične ?veee v Murski Soboti, ko so _ roučevali osnutek Zakona o msnišinjsikih šolah v Sloveniji. Poseben problem je propaganda, k; je v trboveljskem okraju takorekoč sploh ni. V tem je tud; vzrok, da celo obstoječi materialni pogoji nič ne koristijo za razvoj turizma. Tako je na" primer v turističnih postojankah 591 ležišč, ki pa skozi leto še zdaleč niso popolno zasedena. V let-u 1955 je bilo samo 28 936 nočitev, kar pomeni. da so bile že itak slabe kapacitete izkoriščene komaj s 13,4 odst. Iztržek za nočnine je znašal v letu 1956 komaj 5.8 milijonov od možnih 43 milijonov dinarjev. Celo delovni tOUdje iz Zasavja koristijo svoje letne dopuste ob morju. Tako letuje vsako leto okrog 2000 ljudi izven okraja, v glavnem ob mo-rju. ■* Resnici na ljubo pa je treba povedati, da si zadnje čase turistične in politične organizacije. kakor tudi oblastni organi, prizadevajo ustvariti vsa:; delne pogoje za razvoj turizma. V brežišk; občin; imajo na programu ureditev campingov ob Krki. V Vidmu-Krškem nameravajo zaščititi star grad pred nadaljnjim razpadanjem, prav tako pa nameravajo uredit; tudi grajsko pot in Tončkov dom na Lisci. V radeški občin; imajo v programu ureditev razgledne točke nad Zidanim mostom. v Hrastniku dograditev planinske koče na Gori. v Trbovljah notranjo ureditev planinske koče na Kumu in dograditev doma Tončke Čečeve na Kleku, v Zagorju ureditev koče na Sv. Gori itd. Nedavno so ustanovili iniciativni cdbor okrajne turistične zveze k; bo v prihodnje usmerjala razyo.j turizma v Zasavju, seveda ob tesnem sodelovanju = planinskimi društvu, taborniki, smučarji, lovskimi in ribiškimi društvi ter drugimi. 'nc Ljubno ob Savinji Po nevrednostih v zadni.h letih j s kolektiv klavnice in mesarije uredil svoje poslovanje. Sedaj imajo tri prodajalne mesa in to na Ljubnem, kjer so jo odprli šele pred kratkim ter v Lučah in Solčavi. Podjetje preskrbuje z mesom tudi večino kolonij, ki so v teh krajih. Da bi zadostili številnim potrošnikom nameravajo v kratkem odpreti še eno prodajalno na Ljubnem, seveda, če bodo dob> li potrebne prostore v zadruž-nem domu. -ko nih tujskih sob danes v Laškem n; več in turistična sezona traja sedaj le kakih šest tednov, medtem ko je trajala nekdaj okrog šest mesecev. Za napredek turizma skrbi Turistično-o*l e p še v arn o d ru š t v o. ki ima lepe načrte: gradnja termalnega bazena, regulacija Savinje, gradnja slačilnic in LAŠKEGA Te dni so nam Laščana poslali pismo z željo, da b; ga objavili v »Slov. poročevalcu«. V njem pravijo, da jim je nemalo všeč. ko je postal njihov kraj prizorišče bojev- za prvenstvo med Slovenskimi šahisti. To je za njihove šahiste nedvomno precejšnje zadoščenje in bo ime.o ugodne posledice za še večji razmah šaha v Laškem. Da je letos šah-ovsko prvenstvo Slove- nije v Laškem pa so zadovoljni tudi tisti, ki skrbijo za napredek turizma v tem prijaznem in privlačnem kraju. Nedvomno drži. da je bilo Laško znan turistični kraj že pred prvo svetovno vojno in v dob; med obema vojnama saj je obdarjen z vsemi prednostmi. ki jih lahko nudi narava Najpomembnejši so seved3 sloveč; radioaktivn* termalni vrer ploščadi za sončenje, ureditev . . di do 350 gostov, skoraj toliko campinga ureditev kavarne in umetninami svojevrstno pa so jih lahko sprejela tud’, mlečne restavracije. obnova ievn° zanimivost, gostišča in privatniki. parkov .okrasnih nasadov, hiš Prav vrelcem se imajo zahva- itd., itd. Vse te načrte bi seve-liti, da je turizem v Laškem če- da moral; uresničevati p skup-dalje lepše uspeval. V dobi pred nimi močmi. K razvoju turiz-prvo svetovno vojno je spadalo ma v Laškem bi nedvomno rah-med prvorazredne termalno k0 precej prispevale tudi razne zdraviliške kraje. Da danes po- kulturne in zgodovinske zanimivosti. Razen starega gradu »Tabor« na vzpetini Huma imajo lepe stavbe kulturne vrednosti tudi v mestu samem čeprav so manj častitljive starosti. Omenimo naj predvsem grad bivših grofov Vetter von d er Lil.lie — Wildenstein. V ložaj ni več tako ugoden, nam je več ali manj znano, niso pa nam znani vzroki tega nazadovanja. Zaradi napak, ki So jih zagrešili in ki segajo v svojih začetkih domala že za okrog trideset let na-zaj. je turizem v Laškem zelo močno nazadoval. Pri tem pa ni krivo zgolj dejstvo. da je zdravilišče v Laškem Nova in pomembna, a že Povojna pridobitev je lep spomenik žrtvam NOB v parku. Spominske plošče vzidane v decembru »e ta 1953 najdemo na pročeljih rojstnih hiš dveh laških kulturnikov, zgodovinarja Ignaca Orožna ter kartografa, publicista in pionirja slovenskega planinstva Frana Orožna. Omeniti je treba tudi Turistično olepševalno društvo, ki je poieg gasilskega društva eno najstarejših v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo leta 1889 in ima precejš- njem so danes razni pisarniški nje zasluge za napredek La-prostori. Mogočni portai nosi skega. Ki Kratke iz vnvn v STiREM MARIBORU. asluinostiii obrat, ki bt pr er zel jemljivo tudi zategadelj, ker namerava mariborsko gledališče postaviti pri stolpu svoj letni Tako utegne postati ta stan cui mesta privlačna turistična zanimivost. ESPRESSO v MARIBORU. Kljub številnim gostinskim obra-Morilmril nim.imO £OStlSČ2. opravljajo gradbena podjetja na mariborskih kulturnih spomenikih, je v središču zanimanja obnova Sodnega stolpa ob Dravi. Znameniti stolp obnavljajo pod vodstvom Pokrajinskega muzeja. Zdaj so gradbena dela tako daleč, da je dograjen venec. Ne vedo pa še, s kakšno streho naj ga pokrijejo. Začasno bo zadostovala lesena Ker je notranjost stolpa precej 'velika, se že vrsta mariborskih podjetij zanima za te prostore. Predlagali šo, naj bi v njih uredili skladišča, vrtec ali gostinske prostore. Odločili se še niso, vendar je Svet za kulturo in prosveto na svoji seji pred dnevi najbolj soglašal z zamislijo, da b! v prostorih uredili gostinski POJASNILO V 185 številki »Slov. poročevalca« je bil objavljen članek z naslovom »Z obiska v ormoški občini«. K temu nam Je poslal ravnatelj bolnišnice za TBC sledeče pojasnilo: V članku Je bilo omenjeno, da zahtevajo volivci prestavitev bolnišnice za TBC v Ormožu drugam, ker je bilo letos ugotovljenih že osemnajst primerov odprte tuberkuloze, medtem ko sta bila leta 1956 samo dva primera. Resnica je, da sta leta 1955 zboleli za odprto TBC v Ormožu le dve osebi (ena izvira iz tuberko-lozne družine). Leta 1956 so zbolele tri osebe in letos dve osebi (ena prav tako izvira iz tuberko-lozne družine). Tako v samem Ormožu, kakor tudi v vsej občini pa je število obolelih za tu-berkolozo izpod povprečja v Sloveniji. Zaradi naštetega vsekakor ni nobenega povoda za misel, da bi se iz bolnišnice širila tuberko-loza po Ormožu. Tudi na zborih volivcev v zadnjih petih letih ni nihče zahteval prestavitve bolnišnice drugam. tom v Mariboru nimamo gostišča v katerem bi se lahko zaposleni ljudje in vsi, ki bi bili radi lmro postreženi, zadovoljili. Pomanjkanje avtomatskega bifeja odnosno ekspres-restavracije že dolgo občutimo. Zato z zanimanjem pričakujemo, kdaj bo urejena resta-vrači j a »Soča«, dosedanja br ez3l-koholna restavracija. Adaptacijska dela so v polnem teku m kažejo, da gre za temeljito preureditev tega lokala. Novo urejen lokal bo imel po sredini od vseh strani dostopen pult v obliki crke S. Tam si bo lahko gost sam postregel s slaščicami, prigrizki in pijačami. V drugem delu lokala pa bodo lahke aluminijaste mizice s stolčki za goste, ki bodo v restavraciji posedeli. Hkrati z lokalom bodo razširili in modernizirali kuhinjo in povečali okna. Vso bo urejeno tako, da bo gost v najkrajšem času dobro postre*žen, kot pač mora to biti v takem obratu. 5» VINOGRADI OBETAJO DOBER PRIDELEK. Maribor je eno izmed redkih mest, ki ima precejšen del izrazito mestnih površin pod vinogradi. To mu daje tudi precejšnjo turistično znamenitost. Letos vinogradi obetajo tudi dober pridelek, tako da pričakujejo, da bo mariborski trg letos z grozdjem bolje založen kakor doslej. Vinogradniki v Mariboru in okolici ocenjujejo letošnjo letino kot dobro. Bila bi pa lahko še znatno boljša, če ne bi bila trta še od lanske toče prizadeta. Vendar j* grozdje zdravo in v primerjavi ■ lanskim letom hitreje zori. 1^- Ttarm dak vAiratrounoA rmurnuA v zAfflusr Se zmeraj trije favoriti Zagreb, 15. avg. V prvi tekmi današnjega dneva na turnirju za Trofeo Itaiia sta se srečali reprezentanci Nizozemske in Romunije. Na plavališču se je zbralo okoli 4009 gledalcev. Romunija : Nizozemska 5:4 (1:2) Drugi dan turnirja Romuni so to tekmo dobili, vendar so nastopili precej malodušni, ker jim ne kaže na osvojitev boljšega mesta. Začeli so precej neborbeno, po njib pa so se začeli ravnati tudi Nizozemci, tako da je bila tekma do odmora precej medla. ZADNJA VEST: FLRJ : Italija 4:1 (3:1) Nekaj časa so plavali tjavendan, dokler ni sodnik izključil iz igre Romuna Bančuia. Nizozemci pa so po Luc-hsu dosegli vodstvo. Romuni za to.m niso izkoristili četverca, Nizozemci pa so pozneje kljub temu. da so bili za igralca šibkejši, povišali razliko na 2:0. Strelec je bil Korevaar iz četverca. V zadnji n fszah tega dela igre eo Romuni po Simonu le zmanjšali razliko na 2:1. V drugem delu tekme so Nizozemci izsilili četverec, ki pa jim ni prinesel dobička. V nasprotnem napadu je Romun Badica izenačil na 2:2. Zdaj se je začelo v vodi povsem drugače. Romuni so zaigrali kakor prerojeni in kmalu povišali na 0:2. Sodnik je Izklju- SZ : Madžarska 5:2 (2:2) čil Badico, Nizozemci pa so izenačili na 3:2. Brž ko se je vrnil Ba-dica, ?o Romuni spet ore vzeli vodstvo 4:3, toda mimogrede je Lame izravnal iz četverca na 4:4. Tik pred koncem pa je Ahan za- b.l zmagoviti gol za romunsko ek<- pc. Nizozemci so imel' ložnost za izenačenje 'c. Nizozemci so imeli še lepo pri-vendar je strelec od r-. zb urjeni a poslal žogo nasprotnemu .vratarju v roke. Rezultat te tekme je prvo presenečenje tega turnirja. Romuni so zrna£o zaslužili, sodrtk Madžar Lemberiyi je bil zelo dober. ! o so pa V sredo so bile na sporedu nadalnje tri tekme za konkurenco, ki so se končale a naslednjimi izidi: Madžarska : Italija 4:2 (1:1), Jugoslavija : Romunija 9:1 (5:0) in S7, : Nizozemska 9:1 (4:0). * Jugoslavija je v drugi tekmi nastopila v istimi -igrajri kakor proti Holandski, vendar so bili mtoto boljši in so si zasluženo zagotovili izdatno zmago že v prvi polovici igre. Tudi po odmoru se Romunom ni godilo mnogo bolje, vendar so spravili v mrežo vsaj svoj častni gol. Čeprav so gostje iz Romunije najšibkejša ekipa na turnirju, so bili v tem srečanju tudi boljši kakor prvi dan. Po drugem dnevu je v vodstvu Madžarska s 4 točkami (16:2). za njo pa sta z enakim številom točk Jugoslavija (12:3) in SZ (15:4). Vsi ostali trije udeleženci so bili včeraj še brez točke, in sicer Nizozemska (3:12), Italija (5:10) in Romunija (1:21). NABRANO PO ZAGREBU... Po prvih tekmah za Trofeo Itaiia so si vsi tuji in naši strokovnjaki v' -(vaterpolu edini v tem, da je izmed vseh udeleženih ekip najslabša — ekipa sodnikov. Italijan Rogione in Jugoslovan dr. Kumer pa sta med že tako slabimi — najslabša. Za zdai je še najboljši ruski sodnik Blumental, ki je star šele 33 let in je med vsemi najmlajši. V bazenu presoja vse zelo natančno in kazno je, da mladost zmaguje tudi v sodniških vrstah. * Ruski igralci so v izjavah zelo skromni in zmerom dajejo pred- nost našim ^vaterpolistom. Kogar koli izmed Rusov vprašate, kakšna bo končna razvrstitev, dosle- ANDR.EJ VIPOTNIK PlSE IZ NEMČIJE dno odgovarja: Jugoslovani so največji favoriti. Tudi Pjort Mšvemiradze, ki je po mnenju poznavalcev najboljši waterpolist vseh časov, je izjavil, da so naši igralci najboljši. Po tekmi med' Madžarsko in Romunijo, ki se je končala 12:0 za Madžare, je še kar vztrajal pri tem, samo dodal je besedico — vendar. ♦ Izmed 66 reprezentantov, ki sodelujejo v šestih ekipah, je najstarejši madžarski veteran Szivos. Star je 37 let in je bil že trikrat na olimpijskih igrah ter .ie 82 krat zastopal Madžarsko v meddržavnih dvobojih. Večidel je igral »sidraša« in dosegel celih 120 golov, zanimivo je, da pri tem ni imel sreče pri Jugoslovanih. ker ga je vsa leta odlično čuval naš Igralec inž. Bakašun. * Po novih ivaterpoiskih pravilih plavajo moštva na žogo v sredini samo v začetku I. in II. polčasa. Po vsakem golu pa se igralci razvrstijo na centru nekako tako, kakor pri košarki. V tekmi med SZ in Italijo sta se prvič udarila za žogo naihitreiša plavalca obeh ekip Rus 'Kurenoj (ICO m plava 58 sek.) in Italijan Pucci (100 m plava 57 šek.). Zgodile pa se je. da je žogo dobil Rus. Ko smo po tekmi vprašali Puccija, zakaj se je dal v sprintu premagati od Kurenoj a, je odgovoril: »Zelo težko je biti državni reprezentant kar v dveh panogah — v \va-terpolu in sprintu. Verjetno sem takrat pozabil, da igram vaterpolo, ker bi bil sicer plaval hitreje.. Novinarji, ki so videli velike športne dogodke po svetu, so bili v sredo pred tekmo med Madžar-žarsko in Italijo nekoliko preše-nečeni. Lena montažna tribuna na lepo urejenem plavališču Napri-jeda se je že polnila in vse je napeto čakalo, kdaj se bo prikazala moštva. Medtem pa se je v bazenu še brezbrižno kopal in nato dolgo skrbno tuširal sam predsednik prireditvenega odbora dr. Vlado Polič. Drngod so takšne osebnosti ob takih priredit-vah slcora? povsod v slovesnih oblačilih, pri nas pa v minimal- kali. Sicer pa vsa čast izredno delavnemu organizatorju! Vročina je tudi v Zagrebu zelo huda. * Prireditelji niso pričakovali, da se bo kakšno srečanje na tem turnirju končalo z dvoštevilčnim rezultatom. Tako ,ie moral deček, ki je prestavljal številke na šema foru", že v tekmi med Madžari in Romuni držati en-ico poleg nameščene ničle vse od deset dalje. Te težave za zdaj še niso odpravili. Beno Hvala , j REPUBLIŠKO PLAVALNO PRVENSTVO TRžG&^V PRVAK tekmovanja zares Andrej Vipotnik je že nekaj tednov na strokovni praksi (po poklicu ie študent ekonomije) v neki banki v Bonnu. Mimogrede nastopa tudi na večjih atletskih tekmovanjih, ki jih je v Nemčiji na pretek in je tako postavil tam že dva nova jugoslovanska rekorda: 800 m 1:43,2 (orej Radišič 1:49,9) ter n- 1030 m — 2:22.9 (prej Murat 2:23,3). Iz Nemčije nam piše tele podrobnosti. Cen ra v je atletika v Nemčiji zelo razširjena, imam težave s tren-Delam namreč od osme '.raj do p-, te popoldne, po n. n ure Za Nemcem Luesom, ki je v Helsinkih 1952 osvoji! bronasto kolajno na 1500 m. sem bil drugi v teku na 1000 m s časom 2:22.9. Mislim, da je tudi to nov jugoslovanski rekord, če ga ni morda medtem, odkar sem zdoma, kdo že premaknil. , Upam. da bom dal še kakšen glas o sebi in vse prav lepo pozdravljam. Andrej Vipotnik. Trbovlje, 15. avg. Zadnji dan tekmovanja za plavalno prvenstvo LRS so spet v glavnem prevladovali Kranjčani. Na 400 m prosto je Brinovec za- sedel prvo mesto s časom 5:19.6, vendar ni plaval za rezultat. Na 100 m prosto je Koncilijeva (Tr.) prišla prva z 1:16.1. medtem ko je četrtoplasirana Sušnikova (Kamnik) postavila nov pionirski rekord (1:20,2). Na 200m metuljček je Poljanšek zmagal z osebnim rekordnim časom 2:49,6. Na 100 m hrbtno je po lepi borbi zasedel najboljše mesto Goršič (Lj.) z 1:13.6. prijetno presenetil pa je odlični Umek (II.) z 1:14,2 kot drugi. Obe današnji štafeti sta bili zopet plen Kranjčanov. Med ženskami na 4X100 m mešano so članice Triglava z veliko prednostjo zabeležile čas 5:59.4, v moški štafeti 4 <200 m prosto pa je četvorica Košnik, Kocmur, Petrič in Brinovec (Tr.) z 9:39,4 postavila nov slovenski rekord. KONČNO STANJE TOČK: Triglav 272, Ljubljana 152, Prešeren 15, Celuloza 43, Rudar 34, Kamnik 3d, Ilirija 22 in Branik 10 točk. •« V sredo so bili doseženi Izidi prav tako izvrstni. Kocmur (Tr.) je na 100 m prosto plaval 1:00.0 in postavil nov slovenski rekord, v štafeti pa »je šel« celo 5-9.7. Ornem-be vredna je dalje zmaga Kaparjeve (R) na 100 m hrbtno pred Pe-lanovo in učinkovita zmaga Tri- Nogomet: Finska : SZ 0:10 glava v moški štafeti 4X100 m mešano — po zaslugi Kocmurja. Zmagovalci drugega dneva (in prvaki so postali) so bili: moški: 100 m prosto: Kocmur (Tr.) 2:00.0, 200m prsno: Pelc (L.i) 2:49,8, 4X100 metrov . mešano: Triglav 5:00.0. ženske: 200 m prsno Tominšek (Lj) 3:11,4, 100 m hrbtno: Kotar (R) 1:23,5, 4X100 m prosto: Triglav 5:34,1. Planinsko društvo Ljubljana-m a tiča namerava svoio visokogorsko zavetišče na Bogatinskem sedlu (vratcih) prepustiti svojim mladim članom, tako, da jo bo prevzel v upravljanje mladinski odsek tega društva. S tem želi društvo doseči, da bi se čimveč mladine organizirano povezalo v mladinskem odseku, ki ima nalogo, vzgajati naš mladi planinski rod v pravi planinski morali, v zdrave in trezne planince. ki poznajo in ljubijo ter čuvajo naš lepi gorski svet. Za mladino ie to zelo pomembna pridobitev, saj je zavetišče na Bogatinskem sedlu pn-a mladinska visokogorska postojanka. Iz majhne karaule tik pod temenom bajeslovnega Bogatina je PD Ljubljana-matica uredilo in opremilo v letu 1955 lično planinsko zavetišče, ki ima: dnevno so- bo, kuhinjo in spalnico s skupnim ležiščem za osem oseb. Sicer neznatni prostori so res racionalno in okusno opremljeni. Koča leži v Titi adinsdo I av e tihe e ($ogatin»&em &ediu enem izmed najlepših. delov Julijskih Alp, na prehodu iz Bohinjske kotline v dolino Soče in Trento. Postojanka je oddaljena eno uro o>d doma na Komni ter uro in pol od prekrasnega Krnskega jezera. Je izhodišče za: turo na Krn čigar značilni visoki vrh imaš od tu kot na dlani: dalje za grebensko turo preko bohinjskih gora. od Bogatina do Crne prsti, ki jo lahko nadaljuješ do Ratitovca in v Selško dolino, če si pa bolj DERBY ALI SPLOH TEKMA ŠE ZONE POD KOSI I to ie vprašam Krajevni derbyjl so že po naravi izredno zanimivi, posebno fe gre za dve bolj ali manj enakovredni ekipi. Privlačnost takega dvoboja pa se seveda še mnogo poveča, če pri obračunu dveh sosedov ni na kocki zgolj prestiž, marveč morda celo naslov državnega prvaka. Tako je sedaj v Ljubljani, kjer bo jutrišnje srečanje košarkarjev 01ympije in Ljubljane odločilnega pomena za izid letošnjega državnega- prvenstva v tej zmeraj bolj priljubljeni športni panogi. Olvmpia ali Ljubljana — to je torej vprašanje. V zadnjem spo-. mladanskem (ali po terminu II. jesenskem kolu) zvezne košarkarske lige se bosta udarila slovenska zastopnika, ki na svojem terenu v letošnji sezoni nista oddala V sest: -p— OJV S l l ŠAHOVSKE NOVICE O. v* * ed:ni dosegljivi zaprt. Gre za _t rf • II ir JllUlCIU CJ — — ; izdal nekaj mark za prevoz ■skoraj uro ''oddaljeni, drugi je . _onnu ŠD e r zn o napravo domače univerze, k. j o seaai v počitnicah pac tudi žap.ra.io precej zgodaj. Tako na-stooam na miringrh kar brez pra ve g a treninga, čeprav seveda kaaj pa'kdaj ne morem mmio tega. oa ne d na s . ... naj večji staji:on v nemški pre- I'i tekmovanja? Vsako je novo d. iz.ve: :e, icaiti tu je udeležba na mitingih zares izvrstna in tudi Nemci sami imajo neverjetno širok kakovostni vrh. Doslej sem starta! tr.krat. V Wvppertalu sem tekel 809 m in se s časom 1:53.0 res nisem posebno postav:!. Toda t-o se da opravičiti. Delal sem do četrte ure. se nato odpeljal najprej do Kokra in še naprej do pr:zor.šča, kamor sem prispel komaj pol ure pred startom. Steza je bila tako razmočena, da m: sprinte, :ce n:so prav nič pomagale. Moral bi imet: nadpovprečno dolge žeblje. Drugi start je bil že uspešnejši, v Ludv.-igshafenu sem tekel s tekmovalci. ki so imeli precej boljše čase od mene. Sedaj sem še:e videl, kako težko je teči v skupini, kjer so enakovredni atleti. To me je pokopalo že v tVuppertalu, kjer sem takoj obstal na zadnjem mestu in sem nedaleč od njega tudi končal. Drugič sem takoj začel sila ostro. Po startu sem takoj pre-vze' vodstvo in smo 400 m pretekli v 53.9. Pri 600 m se je na čelo postavil Brenner. Res moram reci, ds tukaj prehitevajo izredno fair in bi se marsikateri od naših tekmovalcev lahko marsičesa naučil. V zadnjih metrih je bil Brenner trtrejši, sam sem bil pa zaradi novega rekorda 1:49.2 tudi zelo zadovoljen. Ostali tekači so me po tekmi kregali, češ zakaj sem z vodstvom do nepotrebnem izgub-lial sile. sai je pihal precej močan veter. Skratka, pri predstavljanju' in še bolj potem po rekordu. mi je bilo v že precej načeti trenerki kar nerodno, ko so tako pohvalno govorili o Jugoslaviji. Da, tekmovalci so zares povsem drugače opremljen: kakor pri nas. V=akdo ima najmanj dva para trenerk — od tega je en par gotovo iz nviona ali perlona, sam pa se počutim v starem oblačilu in z raztrganimi copatami znamke »Borovo« kot cigan. Se beseda o občinstvu! Taksnega se tudi na Finskem ne bi bilo treba sramovati. Ljudje so izredno živahni in se ob hrupnem spodbujanju res bolje teče kakor brez tega. Morda pa gledalci tudi tako kričijo zaradi tega, ker so vstopnice precej drage. Sedež velja 12 DM„ kar je — pa še kako — leTudi"^tretji start je dobro uspel. Vipotnik sporoča svoj rekordni rezultat in pošilja pozdrave. Kartica je še zanimiva zaradi nekaterih avtogramov znanih mojstrov. Ob olimpijskem zmagovalcu Alu Oerterju (ZDA) sta se podpisala tudi ameriški metalec kladiva Al Hall in nemški sred-njeprogaš ter še nekateri znani atleti. Na državnem mladinskem prvenstvu v Novem mestu so bili v XII. kolu doseženi tile izidi: Ztvkovič — Turk remi, Sunjič— Počuča 1:0, Renič — Trvunac 0:1, Parma — Markovski remi, Jotov — Grgič prekinjeno, Lalič — Cvetkovič prekinjeno, Dolar — Karanj ac o:l. Na tabeli vodi Vranešlč z 93 točke pred Karanjcem in Mesin-gom (8.5). Najboljši slovenski zastopnik Parma je s 7 točkami na osmem mestu. Na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu v Torontu v Kanadi je zmagal V/illiam Lombardi iz New Yorka. Sodelovalo je 12 igralcev. Na ekipnem mladinskem turnirju v Haagu so zmagali Nizozemci pred Zahodno Nemčijo in Anglijo’ Madžarski mednarodni mojster Paul Benko je po časopisnih vesteh izjavil po končni študentski olimpiadi na Islandu, da se ne namerava vrniti na Madžarsko. Na propagandnem turnirju v Sarajevu, ki bo od 8. do 23. sep- tembra. bo igral tudi Madžar dr. Beli. Od Jugoslovanov- bodo nastopili dr. Trifunovič, Puc. Ko-zorriara, Bogdanovič in drugi, pričakujejo pa še prijavo bolgarskega in turškega zastopnika. « Uprava splitskega Hajduka se je pritožila proti sklepu upravnega odbora NZJ o odpravi tako imenovanega egal-izaci.iskega fonda, iz katerega je Hajduk deloma kril velike izdatke v prvenstvu. Ta sklep je spravil Hajduk v zelo težak položaj, ker mora na vse zunanje tekme potovati zelo daleč in z dohodki lastnih tekem v Splitu teh stroškov ne more pokrivati. S TUJEGA SO VESTI da je na mednarodnem atletskem mitingu v Atenah Ceh Sko-bla dosegel nov evropski rekord v metu krogle z 18.05 m. Njegov prejšnji rekord je meril 17.16 m. To je obenem prvi met v jsvropi nad 18 m daleč. Svetovni rekord brani 0'Brien z 19.25 m, da je mlada Američanka Silvia Ruuska postavila nov svetovni rekord v plavanju 440 yardov mešano s časom 5:49,5. nobene točke. Obe ekipi sta skupno v dosedanjih 16 tekmah zvezne lige (sem štejemo pač tudi srečanje Ljubljana : Partizan) zmagali dvanajstkrat, v eni tekmi remizirali in bili samo trikrat poraženi (Olvmpia v gosteh pri BSK in Montažnem. Ljubljana pa pri Proleterju). Kaj več o kvaliteti slovenskih predstavnikov ni treba povedati. Tekma, ki bo na igrišču pod Cekinovim gradom. bo gotovo skrajno napeta. Ljubljana bi si z zmago zagotovila spomladansko prvenstvo, ta naslov pa ob ugodnem izidu tekme lahko pripade tudi 01ympiji. V obeh zadnjih prvenstvenih sezonah je bila Ljubljana v medsebojnih tekmah uspešnejša. Leta 1955 je zmagala obakrat 55:51 in 64:59, medtem ko se je lani prva tekma — ena najboljših, kar jih je sploh bilo v našem mestu — končala neodločeno 83:33, v drugi pa so študentje premočno zmagali 86:66. V tej zadnji tekmi se je pose-bno izkaval Kristančič, ki je realiziral »morje« prostih metov. Letos še ni bilo prvenstvenega srečanja med obema tekmecema, pač pa sta ekipi že trikrat igrali v okviru tekmovanja za pokal »TT«. Vse tri tekme je odločila sebi v korist 01ympia. Solidna obramba Ljubljane bo imela jutri mnogo dela s prodorno ekipo Oljrmpije. Ljubljana bo sicer spet nastopila brez Brumna in Vraniča, toda Siškarji so mi- Tretji tečaj plavalne šole PK Ilirije se začne v ponedeljek 19. t. m. Vpisovanje je vsak dan od 10. do 11. ure in od 17. do 18. ure v kopališču Ilirije. Pohitite s prijavami, ker je število omejeno! nulo soboto pokazali, da jim ni kaj očitati. Moštvo je dodobra vi-grano in gre v vsako tekmo — z neverjetno voljo. 01ympia bo bržkone igrala v popolni zasedbi s svojo četvorko državnih reprezentantov na čelu. Zanimivo bi bilo zve_deti, kakšen taktični načrt si je tokrat omislil Kristančič. Bržkone se ne bo spuščal v kakršne koli avanture, marveč, se bo zanašal na rutino in domiselnost svojih fantov — z enim samim ciljem: doseči čimveč košev in jih pri tem kolikor mogoče malo dobiti! Oiympia : Ljubljana bo torej res tekma sezone ... -eb. izvežban. se lahko povzpneš na Lepo špičje. ki loči doline Trig. jezer od gornje Soške doline. Vse to je še skoraj deviški svet s prelepo. še neokrnjeno alpsko floro, ki jo morajo ravno mladi planinci spoznavati in čuvati. Možni so neposredni prehodi v dolino Triglavskih jezer. Ob Krnskem jezeru, ki v tem tihem svetu spokojno zrcali okoliške grebene, pa so idealna mesta za mladinska taborjenja (planina Na polju z izborno vodo." pastirskimi stajami — kjer kobariški sirarji — kakor so nekoč — .izdelujejo Izvrsten tolminski sir in ti postrežejo s kravjim mlekom). © Pozimi in spomladi tja do srede maja pa je na tem prostornem svetu okoli Bogatinskega sedla (Komna. Lanževica tja do z a mr z- lega Krnskega jezera ter do Triglavskih jezer In Prehodavcev na drugi strani) najlepši smučarski teren za visokogorsko smučanje. Običajno so za mlade planince, ki zvečine še nimajo lastnega zaslužka, naivečji problem sredstva za kritje stroškov za obisk planin. Planinsko društvo ^ Ljubljana-matica je zato omogočilo posebne olajšave v Mladinskem zavetišču na Bogatinskem sedlu, in sicer brezplačno prenočišče ter poceni prehrano po posebnem jedilniku (enolončnico), ki bo kakor nalašč •ugajala mladim in lačnirn želodcem. Pravico do take ugodnosti v tem mladinskem zavetišču imajo mladinci in mladinke do izpolnjenega is. leta, a so člani PD Ljubljana-matica najmanj črto leto, s pogojem, da se vključijo v mladinski odsek društva. Menim, da bodo mladi planinci pridno obiskovali to postojanko v osrčju Julijskih Alp ter bo njen zsled našel še kaj posnemal cev. V. S. NA DIRKAH ROGA TUDI AVSTRIJCI IN POLJMl Za 70-letnico slovenskega kolesarstva bo »Rog« priredil cestno dirko na-.progi Ljubljana-Ilirska Bistrica-Ljubljana in kriterijske dirke okoli Tabora. Cestne dirke se bedo začele in končale pred Narodnim domom. Med prijavljenci so tudi dirkači tovarne koles »Junior« in tovarne Puch, obeh iz Avstrije in poljskih kolesnih tovarn Pafaro iz Bydgoszcza ter seveda vozači slovenskih, hrvatskih in srbskih klubov, tako da bo vseh na startu nad 100. Potemtakem bo to ena najmočnejših dirk letošnje sezone. Večina teh dirkačev bo šla na start tudi na kriterij. Turistov, ki bodo dirkali od Ljubljane do Logatca in nazaj, bo trideset. Jutrišnji kriterij se bo začel ob 17. uri, start za cestno dirko pa bo pojutrišnjem ob 7. uri. medtem ko se bodo prvi dirkači začeli vračati na cilj okrog 11.30 ure. Cilj bo ozvočen, tako da bodo gledalci lahko sproti obveščeni o poteku dirke. * Letošnje dirke okrog Poljske, ki bo od 20. t. m. do 2. sept. se bodo udeležili tudi naslednji Jugoslovani: Cvejin, Jugo, Krebeij, Ciger. Popič in Dimitrij evič, iz Bruslja pa se bo priključil ekipi še Levačič. Proga meri okrog 1900 km in ima 11 etap. Kolesarji dirkači iz let 1920— .1940! Pripravljalni odbor za proslavo 70-letnega jubileja sloven- OB VISOKEM JUBILEJU SLOVENSKEGA KOLESARSTVA Trije stari kolesarji so se včeraj prevažali po novi Ljubljani g . Med najstarejše in najbolj udomačene športne panoge v Sloveniji je treba prav gotovo prištevati kolesarstvo- Prvi početki kolesarjenja segajo tja daleč v leto 1837, kar se torej ujema s tem, da praznujejo'-joj-oi {Lipsaiotj jusuoaois sojaj nico udejstvovanja. Veliko ni bilo takih drRštev pri nas in še ta so delovala samo po večjih mestih, se pravi v Ljub* 9 Hani- Mariboru in Celju- Privrženci so se takrat zbirali po ® drugi pripadnosti, se pravi, slovenski zase in nemški zase. Kljub temu, da Slovenci niso pri tem uživali nobene POd' G pore. nemška pa so bila deležna vseh mogočih privilegijev A in narodnosti, se je vendar kolesarstvo med našimi ljudmi ^ zelo hitro Sirilo: leta 1398 je bila ustanovljena slovenska ^ kolesarska zveza s sedežem v Celju. Klubi so vse pogosteje prirejali sedanjega, saj so bila prva kolesa razne dirke in si vzgojili čedno preprosta in čisto druga-na kakor šte%-i!o prav dobrih dirkačev. Ve- dandanašnja, predvsem pa nema- deti je treba, da je bil kolesarski lo nerodna in pa šport takrat precej napornejši ed no težja. In vendar so pionirji slo- venskega kolesarstva na teh visokih kolesih prvencih prevozili na tisoče kilometrov po krepko razritih cestah in obiskovali vse naše kraje od skrajnega severa doli do Jadrana. Imena bratov Bohinjcev, Gorjanca, Grassija in cela vrsta drugih so nič kolikokrat zapisana med prvimi kolesarskimi zmagovalci po njih. Zelo delavni so bili kot kolesarji tudi primorski Slovenci, ki so v Gorici imeli kar dve domači društvi, in pa v Trstu. kjer je delovalo eno najmočnejših slovenskih društev »Balkan«, Okrog leta 1905 je začel kolesarski šport izgubljati privržence in tudi dirkališče ni bilo več tako priljubljeno zbirališče nedeljskih sprehajalcev po mestih. Siriti so se začele nekatere druge telesno-vzgojne panoge, pri nas in po Gorenjskem prav posebno planinstvo. Na Štajerskem so skoraj vsa društva prenehala delovati. Sele leta 1913. toda že tik pred prvo svetovno vojno, je takratna ljubljanska Ilirija spet obnovila zanimanje za kolesarski šport, vsekakor že moderniziran in organiziran približno tako, kakor sedaj. .V tisti dobi smo Slovenci dobili tudi prva kvalitetne dirkače, ki so po prvi vojni v družbi s Hrvati in Srbi častno zastopali Jugoslavijo tudi v mednarodnih arenah. Res pa je, da prav Slovenci dolgo vrsto let tam niso imeli prave sreče — in tudi premalo jih je bilo sorazmerno z ostalimi — da bi bili odločilno pripomogli k športnemu slovesu Jugoslavije na kolesih. Gradiva iz 70-letne zgodovine slovenskega kolesarstva seveda ni malo, res pa je tudi, da ga je šlo mnogo v izgubo, nekaj pa je morda še raztresenega po raznih arhivih ali tudi v zasebni lasti ter še čaka pridnega človeka, ki ga bo zbral in ohranil zanamcem Eno podrobnost smo izkopali mi Za denar je šla kolesarjem zmerom trda, po pravici povedano, še precej trša kakor dandanes. Podpor in subvencij raznih ustanov in organizacij tedaj seveda ni bilo nobenih. Res pa je, da je imel kolesarski šport hkrati tudi peščico tako navdušenih pristašev, da so bili pripravljeni žrtvovati tudi denar, samo zato, da so ti klubi živeli in so njihovi dirkači lahko gojili svoj šport. Razumljivo je, da so društva pri tem kar tekmovala pri iskanju mecenov, ki so imeli kaj pod palcem. V ostalem pa so bila kolesarska društva pri zbiranju sredstev iznajdljiva še vse drugače, prav gotovo ste že slišali, da so ob sušah prirejali razne veselice, »vinske trgatve« in podobno, pri katerih so skušala iz iztržkov rešiti nekaj sredstev za svoje nastope, gostovanja in nagrajevanja. Tudi podporni čl3ni so s članarinami, ki šo jih seveda pridno prinašali sami, znatno podpirali obstoj takih društev. Mimo tega pa je bilo še zmerom več stiske za denar kakor ne in tako so se nekateri prireditelji po-»lužili še ene noti do njega, da so namreč za prijave k raznim dirkam pobirali majhno pristojbino, ki jo je moral vsak- udeleženec plačati iz svojega žepa. Kdor je nastopil — recimo na dirkališčni dirki — v več točkah, je moral pač odšteti za vsako točko posebno prijavnino. Tako torej so naši prvi kolesarji ne samo dirkali in uživali, če so zmagovali, ter se jezili, če so izgubljali, temveč tudi prilagali v društveno blagjino svoj oboi v gotovini. To so bili prav gotovo idealni aktivni člani in taka društva so prav gotovo v njih imela najboljše jamstvo za obstoj in napredek. Prijavnine so se gibale od 5 do 20 din za posamezne točke (po važnosti), samo nekatere pa so bile kot izrazito propagandne brez prijavnine. Redno so lahko brez vstopnine dirkali seveda vojaki. ' . * V naslednjem bi ob jubileju oteli pozabi prijetno (ali neprijetno) dogodivščino, ki se je primerila takratnemu zagrebškemu kolesarju Nikoli Koščecu — s psevdonimom Marcelu Rozi — in o kateri nam je še živi 85-letni možak pripovedoval naslednjih nekaj detajlov. Ce se prav spominja, Je bilo to leta 1883 ali celo 1359. ko se je z visokim kolesom odpeljal na sprehod v okolico mesta proti Soblin-cu. Ljudje, ki so ga videli, so se ustavljali in samo zijali za njim. Tu ali tam je prehitel ali srečal kmečko vprego s konji ali voli, toda tudi ča. srečanja so minila brez nesreče. Živina se je resda vedla nekam čudno, vendar je še ostala na cesti. Toda nesreča je hotela, da je slednjič le prehitel težak, km,ečki voz naložen z mrvo. na vrhu pa je sedelo nekaj moških in žensk, pa tudi otroci so bili vmes. Ko je srečno pustil za seboj voz in konja, se je ta »naknadno« splašil, nenadoma krepko potegnil in ves tovor z živim bremenom vred se le prekucnil v cestni jarek. Ko-ščec je na vik in krik skočil raz motovilo in hitel kmetom na pomoč. Toda to ni bilo dobro. Začeli so kričati in preklinjati, nekdo je pograbil ročico in vsak čas je kazalo, da bo začelo padati po njem. In zdaj ni kazalo drugega: pustil ie svojo kračo, kjer je obležala in jo urnih nog ucvrl čez njive in travnike proti belemu Zagrebu, čanie z biciklom. M-r. skega kolesarstva vabi vse bivše dirkače iz let med 1920—1340, ki bi želeli nastopiti na nedeljski popoldanski prireditvi, naj se javijo na stadionu v nedeljo ob 13.30 uri. KLUBA Sl Te dni Je bilo r Kranju končano republiško prvenstvo Slovenije v ^vaterpolu in rezultate smo spravili v arhive. Zdaj je vredno zapisati samo še nekaj vrstic o vzdušju na tem tekmovanju, ki zdaj pa zdaj ni bilo športno, in o sodnikih, ki so sicer nalogo dobro opravili, a vendar ... Kazno je, da se pri nas skoraj ne da več organizirati plavalna prvenstvena prireditev brez afere. Od dogodka belo žogo« pred leti pa do teh dni smo bili še nekajkrat priče neljubim dogodkom, ki jim botruje , prevelika »tekmovalna vnema«, se večkrat pa nezdravi klubaški odnosi. V waterpolu je treba k vsemu temu prišteti še nezaupanje in sumničenje sodnikov. Tako se je zgodilo, da je eden izmed sodnikov na kranjskem prvenstvu zahteval, naj mu zdravnik odvzame kri. da bi tako dokazal, da je trezen. (Odvzeto kri bo menda pregledal tudi souno medicinski inštitut v Ljubljani!). Razumljivo se je sodnik zatekel k temu koraku zaradi konkretne obdolžitve. Vsekakor je nekaj čisto posebnega, da bi morali športniki iti za 'dokaz resnice na tako pot. Komur je slovenski plavalni šport pri srcu, se bo moral rb tem pojavu zamisliti in priznati, da po tej poti ne bomo mogli naprej. Ni naša naloga, da bi iskali krivce imenoma, pač pa imamo za dolžnost opozoriti na ta pojav in pozvati vse odgovorne činite-Ije. na.i zastavijo ves vpliv, dajil* v bodoče ne bo več. Kakšni so odnosi med klubi,_ j« zgovorno pokazal tudi zaključek turnirja. Napovedovalec je štirikrat klical sodelujoče ekipe pr^d sodniško mizo, kjer naj bi izročili pokal zmagovalcu. Na prvi poziv se je odzvala samo ekipa prireditelja, ki je zasedla prvo mesto, in morala potem deset minut čakati, da so se zbrale še ostale, ki niso bile od tiste mize dalje kot 20 m. To je ravnanje, ki je — milo re-čeno *— žaljivo za vse ostale udeležence In tudi občinstvo. Zadnji dan tekmovanja so že, davno pred zadnjo tekmo, _ki naj bi dala zmagovalca — prizadeta sta bila samo še Ljubljana in Triglav — -govorili, da bo vložen protest, in sicer od tistega, ki bo poražen. Ker je tekmo izgubila Ljubljana, je ta res tudi priziv napovedala, vendar ga je potem preklicala, ker ga menda ni imela s čim utemeljiti. Zdi se, da je pri naših klubih praksa protestov že kar sama po sebi umljiva, ne glede na to, da je zdruežna s plačilom takse 2.000 din, ki gredo prav tako iz družbenega denarja. Klubi ga gotovo niso dobili zato, da bi se z njimi hladili prevročo klu-baško kri. Sojenje na tem turnirju Je bilo v glavnem v redu. saj ni bilo med sodsiki nikogar, ki bi bil namerno oškodoval katerega koli nastopajočega. Vzlic temu pa je to sojenje le kazalo . neko senčno stran, in sicer, da so razni sodniki presojali razne dogodke po neenakih merilih. Tako sl igralci niso bili vsakokrat na jasnem, kaj in kdaj je prav in kaj in kdaj ne Morda bi ne bilo napak, če bi se pred takimi pomembnejšimi turnirji sodniki prej dogovorili, da bi uporabljali pravila enotno. Nasploh pa to pot zaradi sodnikov ni bilo oškodovano nobeno m*, štvo. Si, -s..—<- lun | 4 n M TTTS ‘'“s KOLEDAR Petek, 16. avgusta: Rok. * noCna zdravniška dezui; NA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 2U. BO 7. UKE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VE& DAN. Zdravstveni dom VIC: Dr. Jež Janez, Prešernova 36 IV. tel. 32-740. V odsotnosti zdravnica IcliOite tel. 21-519. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31, tel 21-797. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. Suiiač Marko, tei. 23-370. Zdravstveni dom SISKA: Dr. Lampret Slavko. Černetova 31. tel. 22-331, 22-831. Zdravstveni dom CENTER: Dr. Tabor Ludvik Kopališka 8, tel. 22-887. V odsotnosti zdravnika kličite tel. Ll.i 30-200. Zdravstveni dom MOSTE: Dr. Stamač Milena; Lj., Grab- lovičeva 13. tel. št. 30-738. Preko dneva vrše obiske na domovih vsi zdravniki Zdravstvenega doma. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr. Krejči Fedor, Privoz 18, tel. 20-757. V odsotnosti zdravnika klicati tel L M 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje. Dr. BOH ALOiif- Tobačna ul. 6, so pet rečno orriinira. Obvestilo uradom in podjetjem ter pisarniškim uslužbencem. Konec" avgusta bodo na razpolago prospekti nove revije za propagando moderne tehnike pisarniškega poslovanja.. »Sodobna pisarna«. Interesenti jih bodo dobili po pošti. UPRAVA ZA CESTE LRS — Tehnična sekcija Celje, obvešča vse koristnike javne ceste XI. reda štev. 333. da bo cesta zaradi popravila mostu preko Save v Krškem zaprta za ves promet. ZtDora ceste bo izvršena dne 20. S. t. 1. in bo trajala predvidoma do dne 2. 9. 1957. Fromet se preusmeri po okrajni cest: III. reda Krško - Mrtvice -Brege-Krška vas-Brežice in obratno. Delavsko prosvetno društvo iSvoboda« v Spodnji Šiški, priredi v nedeljo dne 13. avgusta 1957 od 14. ure dalje ZABAVNO PRIREDITEV s bogatim srečelovom na telovadišču TVD »Partizan«, dom Ljube Šercerja v Spodnji Šiški. Za dobro jedačo in pijačo preskrbljeno. Ža ples in zabavo bo skrbel priznani jazz orkester »Svobode«. V ' primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani. OBVESTILO UPRAVE ELEKTRIČNE CESTNE ZlLEZNI-NICE V LJUBLJANI Zaradi gradnje ceste v Gorupovi ulici obveščamo rotnike na relaciji Rudnik in Vič za smer Ajdovščina, da izstopijo na Ašker- Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož, 2ta, sin, brat, svak ANTON GOLI-ml. posestnik Pogreb bo v petek ob 17 uri na pokopališče Rudnik, Žalujoči: žena. otroka in ostalo sorodstvo. Cevi cesti pri Srednji - tehniški šoli ter vstopajo na križišču Gra-dišče-Rimska cesta. Ta sprememba traja od 15. 8. 1957 ob 5. uri zjutraj do preklica. Gradnja ceste bo trajala predvidoma 14 dni. UPORABLJAJTE TUDI VI ;- cc ccx>^xicooc^xrocoocxxo3oooo«ooa3eaoocovr*x)oarxn IZŠLE SO NASE NAJNOVEJSE IZDAJE: »ZBIRKA PROPISA 0 zanatskim radnjama 1 preduzečima« s komentarjem, praktičnimi primeri, sodno prakso, pregledom zveznih in republiških predpisov in registrom pojmov dr. Milana Joviča, pravnega svetnika Ljudske skupščine LR Srbije, s predgovorom llije Djokoviča, predsednika Obrtniške zbornice LR Srbije in poapredsed. Zveze Obrtnih zbornic FLRJ Izdaja v latinici Cena 700 din »Pravni odnosi preduzeča« dr. Aleksandra Goidi tajna, predsednika Vrhovnega .. 'spodarskega sodišča FLRJ sebina: Odgovornost gospodarske organizacije: I-Pogodbena odgovornost gospodarske organizacije (1. pristojnost delavskega sveta in upravnega odbora; 2. pravni položaj direktorja podjetja; 3. sklepa-eje pogodb; 4. zaključki). II. Izvenpogodbena odgovornost za škodo, ki jo napravijo uslužbenci in delavci (1. primerjalni pregled direktne odgovornosti, 2. razvoj teorije objektivne odgovornosti; 3. o pravni prirodi podjetja; 4. definicija »nevarnih stvari«; 5. kritika subjektivne teorije; 6. zaključek). III. Kazenska odgovornost podjetja (1. gospodarski kriminal v splošnem, 2. pojem gospodarskega prestopka, 3. odgovornost pravne osebe; 4. pogoji kazenske odgovornosti). IV. Neveljavnost pogodbe (1. postavljanje problema; 2. pogoji za razveljavljanje pogodbe; 3. dejstvo razveljavljanja pogodbe). V. Pravna priroda uzanc (1. pravna priroda uzanc; 2. uporaba uzanc). VI. Obvezno zavarovanje železniških pošiljk in odgovornost železnice (1. uvod; 2. pravni odnosi iz dogovora c prevozu in zavarovanje; 3. kdo je pooblaščen zahtevati povrnitev iz zavarovanja; 4. riziko po kupoprodajnem dogovoru). VI. Gospodarsko sodstvo (1. zgodovinski pregled; 2. trgovsko sodstvo v Jugoslaviji do druge svetovne vojne; 3. trgovsko sodstvo danes v svetu; 4. izbrana trgovska sodišča; 5. konvencija gospodarskega sodišča; 6. gospodarsko pravo v pravnem sistemu; 7. načelo zakonitosti in načelo celovitosti v sojenju; S. pojem gospodarskega spora). VII. Pravni položaj gospodarskih podjetij v Jugoslaviji Izdaja v latinici Cena .750 din »Zbirka prepisa o osnivanju, upravljanju i prestanku preduzeča i radnji« s pojasnili Dragomira 2,ivančevita in Zorana Ceriča Izdaja v latinici Cena 550 din »Sistem i tehnika platnog prometa« 7. vsemi navodili in obrazci plačilnega prometa Djordja Rajiliča, svetnika Narodne banke FLRJ Iz-daja. i? latinici Cena 750 din »Priručnik za rad personalne službe« Dragoljnba Raičeviča l2daki v latinici Cena 750 din Kw, 220 V, 950 ob m Kw 380 V, 950 ob/m Kw 380 V. 1400 ob/m 0,25 Kw 220 V, 1000 ob/m 0,5 Kw 220 V, 900 ob/m _____________ 0,33 Kw 220 V, 950 ob/m Podvodna črpalka »Garwens« z elektromotorjem 3PS, 380 V, 2875 ob/m Dinamo »Ganz« 24 V, 24 A, 1400 ob/m ru»Ganz« 15 — 65 V, 6-5 A, 225-650 IV, 3000 ob/m »Ganz« 14 V, 14 A, 1400 ob/m PO TE2KI BOLEZNI JE UMRLA NASA DOLGOLETNA SODELAVKA, Dinamo Dinamo 4634-R privrednih organizacija za 1957« »Propisi o raspodeli ukupnog prihoda 7. zveznim družbenim planom, uredbo o plačah, tabelami prispevka proračunov in drugimi predpisi .ng. Božidara P,tice-c in Dragomira Zivančevica Izdaja v latinici Cena 700 din KMALU BO IZŠLA NASA VELIKA IZDAJA: »P0LITIČKA EKONOMIJA« Mirka Peroviča Naše izdaje stalno prodajajo vse knjigarne v FLRJ in naše prodajalne v Beogradu — Knez Mihajlova 21, Maršala Tita 66 in Zeleni venac 10; v Zemunu — Maršala Tita 11; v Novem Sadu — Zmaj Jovina 22. — Izvršujemo tudi neposredno sprejeta naročila samo po povzetju, oziroma če je denar vplačan vnaprej, brez plačila poštnin--. ^AVBEMKNA ADMINISFRACkJA" ZALOŽNIŠKO TISKARSKO PODJETJE — BEOGRAD Poštni predal 479, telefon 23-508, tekoči rsč. 1031-T-582 4678-R Podrobne informacije pismeno ali potom telefona £ Celje 26-19. 4682-R | ,^v-y^^^vrY-y-y7rKrxryxxyvN^>rooooooc^ClCXX>aoocoocxxx>^ocxx>^^^ codoocoooodoocog Za vedno nas je zapustil ustanovni član in dolgoletni tajnik FRANC TOPORIŠIČ posestnik v Selah pri Dobovi Pogreb bo v petek, 16. avgusta 1957, ob 9. url iz hiše žalosti na pokopališče v Dobovi. Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Sela pri Dobovi, 14. avgusta 1957. Prostovoljno gasilsko društvo Sela pri Dobovi Po dolgi, težki bolezni je dotrpel moj dobri mož in skrbni oče, dedek, brat in tast FRANC GNIDOVEC upokojenec K zadnjemu počitku ga bomo spremili v petek, dne J6. avgusta 1957, ob 16.30 iz Frančiškove mrliške vežice pokopališče Žale. Žalujoči: žena Fanči, sin Dušan, hčerka Metka, brat Ante In ostalo sorodstvo. Ljubljana, Srednji Lipovec, Veliki Lipovec, 14. avgusta 1957. Globoko potiti, v nepopisni žalosti, sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dobri, nepozabni', predragi mož in oče FRANC TOPORIŠIČ posestnik iz Sel pri Dobovi Pogreb bo v petek, 16. avgusta 1957, ob 9. uri iz hiše talosti na pokopališče v Dobovi. Žalujoči: žena Frančiška, hčerka Pavla, zet Anton Canžer, tašča in ostalo sorodstvo. Sela, Mostec, Maribor, Ljubljana, 14. avgusta 1957. Ob smrti našega nepozabnega LEOPOLDA LENARDIČA se prisrčno zahvaljujemo zdravniku dr. Fajdigu in tovarišici Pekinik Fani za vso pomoč v času bolezni. Dalje se zahvaljujemo za vsa pismena in ustno izrečna sožalja, posebr.-o zahvalo smo dolžni Združenju avtomehanikov in šoferjev ter njegovim stanovskim tovarišem za številno spremstvo in poslovilne besede ob grobu. Vsem, ki so ob bolezni z nami upali in ob smrti z lami žalujejo, ki so poklonili tako veliko število vencev in spremili našega ljubljenega na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljuje družina Lenardičeva. Kranj, 3S. avgusta 1957. TOVARIŠICA DUNJA SČURK NOSILKA »SPOMENICE 1941« IN DRUGIH VIŠJIH ODLIKOVANJ NJENO VZORNO DELO BO OSTALO VEDNO V NAŠEM SPOMINU! LJUBLJANA, 15. AVGUSTA 1957. OKRAJNI ODBOR ZVEZE ZENSKIH DRUŠTEV LJUBLJANA Po težki, zavratni bolezni je umrla naša dolgoletna članica DUNJA SCURK NOSILKA SPOMENICE »1941«, ODLIKOVANA Z REDOM »BRATSTVO IN EDINSTVO« II, STOPNJE, REDOM »ZASLUGE ZA NAROD« Tir, STOPNJE IN Z MEDALJO »ZASLUGE ZA NAROD« Ljubljana, 15. avgusta 1957. OKRAJNI KOMITE ZKS in OKRAJNI ODBOR SZDL LJUBLJANA B Umrli su, v 83. letu starosta, naša srčno ljubljena mama HANI ARHAR roj. ŠTRUKELJ (KOPINOVA MAMA) K zadrvj-srou počitku jih bomo spremili v petek, čfoe 16. avgusta 1947, ob 1-7.30 iz. hiše žalosti, Trata št.. -3, na šentviško pokopališče. .' T Žalujoči: otroci Janez, Rezka, Tone, Franci, Andrej; vnuki Janez, Tone, Nuška, Andrej, Nina ter pravnukinja Marjetka in ostalo sorodstvo. SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRLA TOVARIŠICA v v DUNJA SCU NOSILKA »SPOMENICE 1941«, ODLIKOVANA Z REDOM »BRATSTVO IN EDINSTVO« II. STOPNJE, REDOM »ZAST Var ZA NAROD« m. STOPNJE IN Z MEDALJO »ZASLUGE ZA NAROD« NEPOZABEN SPOMIN NA SOBORKO DUNJO t •LJUBLJANA, 15. AVGUSTA 1957 OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV LJUBLJANA - Po težki bolezni nas je zapustila ljubljena žena in mamica Ščurk Frančiška -Dunja ■4 K zadnjemu počitku jo b.zmo spremili v soboto, dne 17. avgusta 1957, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške veže |gj na Zale. Ljubljana, 15. avgusta 1957. ' č|§ Žalujoči: mož Emil, otroci Polonca in Andrejček ter ostalo sorodstvo. 1 Izg/ubili smo požrtvovalno-in neumorno sodelavko tovarišico nosilko »Spomenic« 1941« in drugih višjih odlikovanj Njeno požrtvovalno delo za vzgojo in srečno mladost nao.h mladih pokolenj. bo ostalo v nepozabnem spominu Pogreb bo v soboto dne 17. avgusta 1957 ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške veže na Žalah Ljubljana, 15. avgusta 1957 Okrajna Zveza prijateljev mladine m Škandal v HollywoocLu V začetku avgusta je v Iioil ywoodu »izbruhnil« dolgo Pričakovani škandal. Vrhovi fllzas ke industrije z zvezdami in zvezdniki vred so se prestraši« \in skušali v zadnjem hipu preprečiti razpravo. Toda pompčniik jadrnega tožilca v Kaliforniji je izjavil, da mora iti zadeva- do konca. Gre predvsem za <3'-'e holly-vmodsk: reviji »Confidenha:« (Zaupno) in »Whisper« (Šepet), ki sta objavila »zaupna« poročila c znanih fiimskili igralcih. im igralkah. Zaradi škandala so najbolj prizadeti med drugim ti-le igralci in igralke: Maureen 0’Hara. Dorothy Dandridge. Dick Povve.U, Robert Mitchun, Corinne Calvet, Mae West, John Car,rOil in. Mark Stevens. Prva odkritja o metodah, ki jih uporablja ta tisk pri zbira-n$Ui več ali many ijjsUijevaiinih podatkov 'O igralcih, niso nikogar presenetila, zakaj javnost že deli časa ve, kako je s to za-aevo. Najvažnejša priča, ki so jo doslej poklicali, je namestnik glavnega urednika revije >'Con-fidential« Hovard Cushmore. ki je tail včasih urednik pri »Daily IVork-erju« in potem plačan ovaduh senatorja MacCa.rthy.ia. Ta oseba dvomljive moralne vrednosti je priznala. da informacije za revijo prihajalo "koraj Ncsjvišja temperatura 57,80 c Dne 13. septembra 1922 so v Azizi-ju v severovzhodni Afriki izmerili naj višjo temperaturo. ki je znašala 57.8° C, najnižja pa j« bila leta 19-38 v Omej-konu v Sibiriji. Znašala je —73° C, 'čaj.toplejše mesto na svetu je Lug v Somaliji s poprečno temperaturo 31.1“ C. najnižjo temperaturo pa ima neka dolina v bližin) Južnega pola. in sicer —38° C. Povprečna temperatura v naši državi je okrog 10 do 11“ C. izključno od najslabšib žensk, natakarjev -in sobaric v lokalih dvomljivega slovesa in drugih. Fo prvem tednu zasliševanj in razprav je javni tožilec izjavil, da so pravi krivci za to zoprno dejavnost poleg urednika In njegovih pomočnikov' tudi milijoni tistih oseb, ki to revijo'kupujejo. Proti reviji so zdaj tri* zvezne obtožbe v Kaliforniji, Illinoisu in New Jersevu. Prav' tako toži revijo več zasebnikov. ki so izgubili dober glas zaradi »odkritij« to revije. Javni tožilec Clarence Linn pridno zbira priče za obtožbo, toda ..tudi druga stran si na vse kriplje' prizadeva dobit; čim več prič za svoj o ; obrambo. Zasebni detektiv Frbd Otash, ki prejema na loto kd ki h 30.000 dolarjev od založnika revije »Con-fidential« Roberfji Harrisona, pridno išče Priče za obrambo. Ker pa skuša detektiv dokazati, da so članki v reiviji resnični, in pri tem poziva: kot priče za obrambo • pred sodišče znane igralce in igralke, je razumljivo, da je nastai v'vrhovih preplah. Nekateri filmski magnati se bojijo, da bo javndst zahtevala »čistko« V' HoIlywMdu, če bo prišlo vse na dan. Toda očitno je mnenje javnosti deljeno, zakaj neki novinar je. slišal komentar dveh žensk., ki sta se pogovarjali o zadnji/številki revije »Confidential«. Ena je dejala: '»No. meni je vseeno«. To dokazuje, da so tire filmski igralci prav- tako ljudje kot mi.« Kako se odvadiš kajenja Ko je britanska vlada nedavno opozorila kadilce na nevarnost raka na pljučih, je london-ski dnevnik' razpisal .anketo, v kateri poziva bha-5 ce „ naj odgovorijo na vprašanj: »Kako se odvadim kajenja?« Priobčimo nekoliko odgovorov: »Na svojo cigaretno dozo sem nalepil grafikon, ki kaže porast smrtnosti med kadilci.« »Prvo cigareto sem pokadil vsako jutro ob sedmih. Zdaj kadim vsak dan prvo cigareto pol ure pozneje, potem,pa kadim ves dan. Spat grem ob desetih zvečer. Po tridesetih' dnevih sem nehal kaditi.« »Da bi svoj skle-p, da preneham kaditi, bolj utrdil, sem ga priobčil svoji družini, prijateljem in znancem. Potlej ,me je bilo sram, da bi.se pred njimi JUm pokazal slabiča in tako sem postal zdrav in zadovoljen nekadilec.« »Vsakokrat, kadar bi rad prižgal cigaa-eto. VEŽem majhen novčič v Šparovec in ne kadim. Na koncu meseca ga izpraznim in kupim kakšno reč. ki sem se ji moral dotiej odreči.« Čebele vedo, !-coliko je ura V pariškem entomološkem laboratoriju krmijo čebele vsak dan ob 10.15. Ko so nekoliko teh čebel prepeljali z letalom v,New Vork, so se zbrale okrog ko-rit-ca natanko ob isti uri, torej ob 10.15 pai-iškega časa. Toda v New Yorku je takrat ura 5 in 15 minut. To jih niti najmanj ni motilo, držale so se natanko stare navade. Direktor laboratorija, biolog d-r. Ranner iz tega sklepa, da imajo čebele poseben čut za čas, oziroma organ za merjenje časa. ki ni odvisen od zunanjih faktorjev, položaja sonca, sprememb v elektro-magnetsfcih pojavih itd. Zanimivo je, da se čebele niso zmotile niti za deset sekund. Neumestna sramežljivost Blizu mesta Folkestona na angleški obali je patrolni čoln rešil popolnoma izčrpanega mornarja Anthony Younga. Ko so ga spravili k sebi. je povedal, da sta ga tri ure poprej skušale rešiti dve ženski, k; sta se z motornim čolnom vozili na izlet. Ko pa sta opazili, da je mož brez spodnjih hlač, k; mu jih je odtrgal morski tok. sta ga prestrašeni spustili in se odpeljali v pristanišče, kjer sta poklicali pomoč. Vas kočarjev Vino ohrani mladost Brilj-uibCgmeg* riimskega igralca Hans Moserja je mučila revma. Zato ae je napotil k mlademu, toda zaradi pravilnih diagnoz znanemu zdravniku, ki ga je temeljito preiskal- Zdravnik je rezultat preiskave strnil v naslednjem stavku: »Ce ne bo-Sl-0* nehali piti, ne boste doživeli starosti!« 76 let stari Moser je čemerno dejal: »Tega. mladi gospod doktor, seveda še ne morete vedeti, da ohrani dobra stara kapljica mladost.« Muhe zavrle promet Belo pobarvani most čez reko Mississipi v ZDA je pred nekai dnevi privabil muhe enodnevnice .v tciikem številu, da so pokrile cestišče meter visoko Prva vozila so še nekako prišla čez most. potem pa so milijarde povoženih žužkov pretvorile cestišče v spolzko reko. v kater so se avtomobilska kolesa ns mestu vrtela. Policija je -morala promet ustaviti. 2e drugi dar je rojenje muh prenehalo. Vodna pištola za ribiče V Ameriki so konstruir:.. specialno pištolo za ribolov. Naboj vsebuje slano vodo in ineko sredstvo, ki ribo' omami. Strel ribe ne poškoduje, pač pa ji za nekaj minot onemogoči vsako premikanje. Ribič; radi segajo po takih pištolah in jih oporah 1 j ajo namesto dolgotrajnega in če sto brezuspešnega utrujanja velikih rib. ki so jih zapeli. Vodna pištola pa je tudi odlično orožje v boju proti morskim psom in drugim napadalnim ribam. Katero mesto na svetu ima najdaljše ime? Najkrajšega ima mestece »Y« v Franciji, za najdaljšega pa se bo težko odločiti. Ko so prebivalci vasi iz Walesa z najdaljšim imenom (L,lanfairpwlIgwyngyllgogerychwyrndrobwlinantysiliogogogoch) zahtevali zase prvenstvo, so se oglasili drugi kandidati po svetu. Eden izmed teh kandidatov je kraj na Novi Zelandiji, katerega ime lahko berete na sliki na kažipotu. Grič je na neki ovčji farmi na področju zaliva Southern Hawkes na Severnem otoku. Ime pomeni: »kraj, kjer je Tamatea, znan kot Jedec zemlje, igral na piščal svoji izvoljenki«. To ime je mogoče precej raztegniti, ker je v jeziku Maori mogoče ime Tamatea spreminjati. V mitologiji Maorov je bil Tamatea raziskovalec, ki je imel rad kraje z dolgimi imeni. V tej obliki ime novozelandskega kraja zaostaja za zgoraj omenjenim krajem v IValesu, toda če bi Novozelandci dali Tamatei polno ime, potem se skrijejo še vaščani iz Walesa. A ' - vi # Ali# . .. ##. "f ;»» v . . . : ' a’ 1 Y BpizSi medvedi na Aljaski Ali bi zaigrali partijo golfa? Filmski zvezdnik šimpanz Kokomo mlajši iz Hollywooda se vede kot star športnik, le da bi bil na fotografiji bolj zanimiv. Prav rad se pusti fotografirati. Pravkar je dobil majhen pribor za golf, ki ga krasi njegovo Ime: Kokomo mlajši. A Alarm - plin uhaja! Znani francoski lovec in raziskovalec, Frangois Edmon-d-Blanc, je prepotoval ves svet in proučeval življenjske navade redkih živali. Njegova opazovanj-a so zelo zanimiva. Nedavno se je vrnil z Aljaske, kjer je prebil dve leti. Tu se je cesto srečal z največjimi medvedi na svetu, z grizliji. O njih pripoveduje v svojih spominih: V nekem zalivu A-ljaske leži b.lok Ko-diak. prava domovina grizlijev. Največji grizli, ki so ga tam ustrelili, je bil dolg nsd štiri metre in je tehtal čez 808 kilogramov. Tak velikan bi mogel položiti šape na hrbet nai-večjega slona, ki ni višji od 3-65 m. Grizli medvedi so siv-leBSto-TUave barve in prespijo, tako kakor drugi medvedi, nekaj zimskih mesecev. Ko se spomladi zbude, jim je v prvem Koliko zlata Je na svetu? Na vsem svetu so od 15. stoletja dalje nakopali okrog 56 tisoč ton čistega zlata, v vrednosti 63 milijard dolarjev. Od tega ležita dve tretjini v notnih bankah, ena šestina je v rokah privatnikov, ena šestina pa pri industrij-; in obrti. V tej šestini je vračunano tudi zlato, kj je propadlo zaradi prirodnih katastrof in zginho ob raznih nesrečah. Na j večje zaloge zlata ima Francija. Čeprav so se v povojnih letih te zaloge nekoliko zrahlj.ale, računajo, da imajo Francoz; še vedno zlata v vrednosti 3.7 milijard dolarjev. času edina hrana sočna trava. Kmalu pa pride zanje čas izobilja. V rekah Aljaske se pojavijo lososi, ki prihajajo iz morja na drstenje. Toliko jih je. da jih medvedi mečejo kar s šapami na kopno. Ribe so jim glavna hrana vse do jeseni, ko zorijo maline. Medvedi jih pridno obirajo. vmes pa uživajo gobe- 2:-valske hrane se redko lotijo, razen mrhovine. Edmond-Blanc je opazoval medvede, ko so se pripravljali k zimskemu spanju. Vsako votlo drevo ali skalna jarma jim je za to popolnoma ustrezala. Medved samec spi nepretrgoma, medvedko pa zaposlijo mladiči, ki jih dob; sredi zime. Velik; so kot'podgane in tehtajo komaj 500 gramov. Ha Aljaski živi danes okol; 20 tisoč grizli - 'dvedov. - -p »Ne maram vašega obrar» tujec!« Študentka Alicja Bobrovvska, stara 21 let, je bila izvoljena za prvo »miss Poljske« V okolici Zadra leži vasica Bokonjac. k; je znana po svoji uspešni delovni in izvozni zadrugi. Prebivalci te vasice se bavijo že nad sto let z l-ovom strupenih kač, kuščarjev in želv, ki jih je tam okrog zelo veliko. Njihovo lovišče se razteza do podnožja Velebita. Kmetje imajo malo obdelovalne zemlje in zato love modrase, ki jih pošiljajo v laboratorije za izdelavo seruma proti kačjemu strupu, martinčke pa v živalske vrtove. Želve rad; .kupujejo veliki hoteli doma in v tujini. Zadruga je -lani prodala 1-5.000 modrasov, 40.000 želv razne velikosti in več tisoč zelenih kuščarjev. . Milanski profesor ing. Vin-c'enzo Ricca je konstruiral majhen alarmni aparat, .ki ima vdelano sireno. Sirena takoj prodorno zatui:, če vdre v tako zaščiten prostor plin. Aparat. __ ki je velikosti tobačne doze. deluje Po principu prepariranega oglja. Mehanizem je zelo Občutljiv in reagira že. če je v zraku 3 pro mille plina. Takrat prične sirena prodorno tulit; in alarmira stanovalce. Recimo, da neka soba vsebuje 60 kubičnih metrov zraka. Sirena prične tu-' liti. čim je v sobo vdrlo 180 1 plina. Zastrupljenje nastopi šele, če je v dotičnem prostoru 1200 1 plina. Aparat prof. Ricce je velikega pomena za stanovanja, v katera je v vpeljan plin, ki ga gospodinje včasih zaradi preobremenjenosti pozabijo zapreti. Drag uslužbenec Francoski list »Figaro« objav-* Ija plačiuii list črnskega železniškega uradnika Mguro Bafu-aissan, ki na neki osamljeni železniški postaji v notranjosti Afrike odpravlja redke vlake. Mgu.rova osnovna plača znaša 35.012,50 francoskih frankov, draginjska doklada 2160. družinski dodatek 146.244 in otroške doklade 1-57.766 franc, frankov. Mgurovi skupni prejemki znašajo torej 341.182,50 franc, frankov mesečno. S svojimi prejemki mora Mguro vzdrževati 10 žena in 42 otrok. Kumor Paglavka se je poročna s krapom. Ko so ji noge zrasle in se je po-stopoma razvijala v žabo, je dejala: »Mežek, kmalu se bom morala preseliti na obrežje. Navaditi se boš moral živeti na suhem.« »Za vse na svetu,« se je prestrašil krap, »pomisli vendar, moje plavuti, moje škrge . . .« Paglavka' je vzdihnila in se zazrla v strop. »Ati me ljubiš?« je vprašala. »Seveda, nad vse te ljubim,« -je tiho odgovoril krap. »No. torej,« je dejala paglavka. e ^ VJS'- fO »Narejena je iz novega blaga. Trenutno ga je še zelo malo na trgu.« * Bil je starejši mož s sivo brado. Njegov obraz je bil videti, ko da ne bi bil nikoli uporabljal vode in mila. Na glavi je imel staro in obledelo pokrivalo. Gledal je na malo karavano, ko je jahala mimo njega. Mavrsko dekle je spustilo tančico in namignilo Joani, naj stori enako. Joano pa je mož preveč zanimal, da bi bila na to pomislila. Ko je jezdila mimo njega, si ga je natančno ogledala in videla je raztrgano oblačilo, ki je le slabo pokrivalo njegovo sključeno postavo in umazano srajco, ki je bila vidna na vratu. Zdelo se ji je, da še ni nikoli videla tako odurnega človeka. »Miloščino,« je rekel, ko so ga dohiteli. »Miloščino v imenu usmiljenega Alaha!« Nekdo od mož mu je vrgel bakren novčič in berač ga je spretno ujel s svojo nesnažno roko. »Miloščino, o ti lepa žena, v imenu usmiljenega in milostljivega! Usmili se siromaka!« Njegov glas je zamrl v mrmranju. Joan je bila strašno utrujena, ko so prispeli do prednjih hišnih vrat in odšli skozi cvetoči vrt k hiši. Od blizu je bilo belo poslopje še veliko lepše kot iz daljave. Zgrajeno je bilo šele pred kratkim, vendar so vse zidove ovijale begonije. »Poleti mora biti tukaj čudovito,« je rekla po angleško in se tedaj spomnila, da dekle tega jezika ne razume. Pred vrati je bilo veliko vhodno preddverje, ki so ga nosili stebri. Nikakor se pa ni skladalo z ostalim slogom v stavbi in Joan se je čudila, kakšna slaba muha je bila mogla pripraviti lastnika do tega, da je tej čudoviti stavbi z enostavnimi, a vendarle tolikanj popolnimi obrisi mavrskega sloga prizidal še evropsko preddverje. Ko so šli v hišo, je odhitelo dekle naprej in spregovorilo z eno od žen, ki so zvedavo opazovale njihov prihod. Nato je neka rejena ženska stopila nekaj korakov naprej. Izraz njenega obraza je bil mračen in jezen in to njeno razpoloženje je naredilo njene poteze kaj malo 'privlačne. Dejala je nekaj z ostrim glasom in, ko je Joan zmajala z glavo, češ da je ni razumela, si je nepotrpežljivo grizla ustnice. Mavrsko dekle, ki se je ženske-očitno bala, je pokazala na neka vrata, jih naglo odprla in povabila Joano s kretnjo roke, naj vstopi. Spominjala jo je na okusno angleško sobo. Le okna so bila zamrežena, tako kot je bilo to v večini mavrskih hiš. Radovedno se je ozrla okrog sebe. »Kdo pa je bila ona debela ženska?« je vprašala. Dekle bi se od smeha kmalu razpočila. »Senjora Hamonova,« je rekla. Joan je sedla na najbližji stol in se morala takisto smejati. Po vsej priliki bo postala Hamonova davna žena, ali njegova žena ne bo nikoli! 58 1 »Kdo pa so ostale ženske? So tudi one njegove žene?« je vprašala Joan. »Ne, tukaj je sanio ena žena.« Joan se je bila že tako navadila na njeno govorico, da jo je lahko brez težav razumela. »Ostale so samo služabnice. Zena ne stanuje tukaj. Semkaj je prišla šele pred kratkim, a svojega moža že več let ni videla.« Govorila je zelo počasi in je ponovila besede, ako je Joan ni takoj razumela. »Hvala,« je rekla Joan. »Claro?« je vprašalo dekle, ki ji je bilo ime Suleika. »Povsem claro,« je odgovorila Joan smeje. Čudila se je, da je tako vesela. Svež in zdrav zrak tukaj v gorah jo je bodril in ji dajal novo moč. Morebiti pa je bila to zavest, da ji bodočnost ne more prinesti več nobenih presenečenj ali novosti, da se lahko že zdaj sprijazni s svojo ne- srečno usodo. Bogato okrašen strop v sobi jo je spominjal na veliko sobo v Jimovem stanovanju. Vsi ornamenti so bili iz debelega belega ometa. Mavrski delavci so jih bili s svojimi ostrimi noži tako čudovito izrezljali, da je imel gledalec vtis, da je strop zmrznjena rezbarija. Opremo in lesen opaž so bile gotovo poslale evropske firme. Veliko modro preprogo, pokrito z zlatimi in rjavimi arabeskami, so bili izdelali v perzijski tkalnici preprog. Opazila je evropski vpliv, ki se je kazal v belem marmornatem kaminu z zelenimi stebri in z ležečim levom. Ralph Hamon je moral to pribežališče že dolgo pripravljati. Vse je bilo skrbno izpeljano in vsa oprema v tem prostoru je bila sestavljena z izrednim okusom. Vse je bilo krasno, toda to je bila le ječa — če ne še kaj hujšega. Na nasprotnem koncu sobe je padala svetloba skozi veliko okno, ki je bilo zamreženo z rešetkami, močno kovanimi. Odprla ga je in strmela nad lepoto in sijajem široke doline. Od tod je lahko videla v daljavi tudi morje in, ko je še natančneje pogledala tja, je odkrila na'obzorju temno skalovje Gibraltarja. V dolini se je nekaj premikalo. Podržala si je roko pred oči, da bi se obvarovala pred sončnimi žarki. Bil je berač, ki se je na konju vračal po cesti proti Tangerju. Za trenutek je izgubila svoje notranje ravnotežje. »Joan, Joan,« si je dejala, »ne smeš jokati, tudi ne smeš omedleti ali pa se vdati kaki drugi ženski slabosti!« Odločno je zmajala z glavo. Ko je zaprla okno, je pristopila k vratom in pritisnila na srebrno kljuko. Ni pričakovala, da se bodo odprla. P>ila je presenečena, ko so popustila pod njenim pritiskom. Stala ie v velikem, praznem preddverju. Tudi nihajoča vrata, ki so vodila na prosto, niso bila zakleniena. Očitno so ji pustili tukaj ve£fft prostost in bila je hvaležna za to.