FoStnina plačana ▼ gotovini > Leto LXV., št. 272 Ljubljana, torek 29. novembra 1932 Cena Din L« izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit ADln 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4—. Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UTKA VNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva nliea it. 5 Telefon Št. 3122, 8123, 3134, 8125 In 8126 PODRD2N1GE: MARIBOR, Grajski trg ftt. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100. NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. ftt. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — «~r — Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani ftt. 10.351. Državni zbor ponovno razpuščen? Če generalu Schleicherju ne bo uspelo pridobiti strank za „parla mentarno premirje", bo državni zbor ponovno razpuščen Berlin, 29. novembra. Definitivne odločitve o Schleicherjevem mandatu za enkrat še ni. Po včerajšnji konferenci pri predsedniku republike je Schleicher takoj stopil v stike s predstavniki po-edinih strank. Kakor se zatrjuje iz njegove okolice, je Schleicher pripravljen pogajati se z vsemi strankami. Pri tem pa ne gre za to, da bi pridobil stranke za sodelovanje v vladi in da bi iskal parlamentarne večine, marveč zgolj za to, da bi sklenil z njimi nekak sporazum, po katerem naj bi olajšale položaj njegove prezidijalne vlade s tem, da bi pristale na odgoditev državnega zbora do pomladi. Kakšen bo uspeh teh njegovih razgovorov, se trenutno še ne da reči. Znano pa je, da je centrum že izrazil svojo pripravljenost podpirati Schleicherjevo vlado ne samo v državnem zboru, nego je celo pripravljen sodelovati v vladi sami in bi želel dobiti resor ministra za delo. Ta resor naj bi prevzel eden izmed voditeljev krščanskih delavskih organizacij. Največji odpor se obeta Schleicherju s strani narodnih socialistov. Od njih je pred vsem odvisno, ali bo mogel Schleicher doseči odgodi te v državnega zbora ali ne. Ce bodo narodni socialisti od Schleicherja predlagano parlamentarno premirje odklonili, potem je sodelovanje v vladi z državnim zborom docela nemogoče. Iz okolice Hindenburga se zaradi tega že sedaj zatrjuje, da je treba računati s ponovnim razpustom državnega zbora. V tem primeru pa vlade ne bi sestavil Schleicher, marveč zopet Papen. Po mnenju političnih krogov mora vsekakor še danes priti do odločitve. Berlin, 29. novembra. V teku včerajšnjega dne je prišlo po vsej Nemčiji do velikih izgredov in nemirov, ki so jih organizarali komunisti. Nahujskatt so brezposelne, da so priredili demonstracije in nato napadli urade za izplačilo brezposelnih podpor ter jih demolirali. Posebno hudi izgredi so bili v Dresde-nu, Stuttgartu, Chermnitzu in v nekaterih drugih večjih industrijskih revirjih. Oblasti so morale pozvati na pomoč vojaštvo, ki je z orožjem vzpostavilo red in mir. Nove note Ameriki Danes bo odposlana angleška, jutri pa francoska nota, v katerih bosta obe vladi ponovno zahtevali odgoditev vojnih dolgov Londnn. 29 novembra. Vsa pozornost političnih in gosr-olar-sk-ih krogov je osredotočena na vprašanje plačila vojnih dolgov, v: a i a je iniela včeraj ves dan posvetovanja. Macdonald je imel sestanke z vsem: ministri, nakar se je pozno zvečer sestala vlada k izredn.; seji. ki je traja a nal dve uri Na tej sej: je bila odbrena nova nota, ki jo bo poslala angleška vlada Ameriki. Po sejil vlade je finančni minister Chamberlain odšel v avdijenco h kralju ter mn poročal o seji ministrskega sveta. Nota angleške vlade bo najbrže drev>l odposlana v AVashington, istočasno pa bo angit ±ka vlada o vsebin; svoje note obvestila tudi Francijo, Belgrijo in Italijo, ker smatra, da je po lausanskih sklepih obvezana obveščati ostale zaveznike o vseh svojih korakih v vprašanju vojnih dolgov, pri čemer pa se izrecno povdarja, da angleška vlada pri tem nikakor ne misli na kako skupno fronto proti Ameriki. Odr-or proti Ameriki postaja z vsakim dnem večji. Kakor zatrjujejo v vladinih krogrih, bi bila Anglija na vse zadnje pripravljena plačati 15. decembra zapadle obresti, ne pa tudi glavnico. Obresti znašajo 65 milijonov dolarjev. Ta znesek bi Anglija plačaia v zlatu, nikakor pa ne v devizah, ker se boj'i, da bi moglo to slabo vplivati na tečaj funta. Odgoditev odplačila glavnice lahko dovoli ameriška vlada brez kongresa za dobo dveh let. Zaradi tega upajo v angleških krogih, da bo Amerika pristala na ta predlog. Pariz, 29. novembra. Vlada se Še ni odločila, ali bo plačala 15. decembra francoski obrok vojnih posojil Ameriki. Po razgovorih z Londonom je vlada za enkrat sklenila obrniti se z novo noto na ameriško vlado. v kateri bo izrazila svoje pomisleke s političnega, finančnega in gospodarskega stališča ter ponovila svojo prošnjo za začasno odgoditev teh plačil in novo ureditev celotnega vprašanja vojnih dolgov. Na ta način bo vlada pridobila na času tudi napram parlamentu. Ameriško stališče London, 29. novembra. >Timesvsco. Požar na beograjskem kolodvoru Beograd, 29. novembra. Nocoj ob 1.20 je izbruhnil požar na beogrVgskem kolodvoru. Osen] je nastal ita pods4jteš]u d^s-ne«a krila kflfccdvoirsfcejEd poslopja, kler se nahaja kolodvorska pošta. Na sredo v tem času nI bflo nikakega prometa, tako dn so ogenj kmalu oparfli. Alarmiranim gaailcem se je posrečilo ogenj omejiti, tako da se rešili vse os*aJe objekte. Zgorela je samo s*res*a konstrukcija desnega kril* kolodvorskega poslopja. Vsi apaifati in ostale naprave, ki so potrebne za neovirani pi\>-met, so ostaK rtepoškodovandt. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. MfsS se, da se je vnelo tramov]« zaradi poškodb na dimniku. Uvedena je preiskava. Zakon o zaščiti kmetov Beograd, 29. novembra. Danes dopoldne se je v ministrski sobi Narodne skupščine nadaljevala razprava o zakonu za zaščito kmetov in ureditvi kredutnrih odno-šajev. Udeležili so se je tudi ministrski predsednik dr. Srškiić, minOster dr. Kra-mer, minister Demetrov.ić in minister Maksimović. Nadaljevala se je podrobna razprava o členu 2, tol govori o tem, kdo je kmet v srni slu tega zakona. Napredovanje Beograd, 29. novembra. Službene novine objavljajo večje ukaz o napredovanju uradnikov v policijski službi. Med drugimi je napredoval v višjo skupino pomočnik tajnika policijskega kom i sari jata v Ljubljani Anton Rnez. r Tovari« obrtniki! Vaša stanovska zavest in čut patriotizma vam velevata, da se ndeJsafite proslave PRAZNIKA NARODNEGA UJEDINJENJA, ki jo priredimo na predvečer praznika, jutri ob 20. ari v veliki dvorani KAZINE. OBRTNIŠKO DRUŠTVO V LJUBLJANI Josip Rebek Fffip Priston predsednik. tajnik. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 231631—2327.87, Berlin 1367J6—1378.16. Bruselj T9&29 do 202.23. Curih 110635— 1113.85, London 183.06—184.68, New Yoxk ček 5741J* do 576*85, Pariz 225.46—235.58, Praga 170.67 ro 17133, Trat 293.24—295.64. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.3425. London 16.66, Newyork 520, Brualj 7&OBS, MOsn Berlin 96.5350, Madrid 42.4750, Amsterdam 209.0250, Berlin 1235«. Sofija 3.76, Praga 15.40, Varšava 56.30, Bor atesta 3UK50. Zapostavljanje domačinov za tujci Na svoji zemlji hočemo biti sami gospodarji — Po svetu se z našimi ljudmi ne ceremonijo Ljubljana, 29. novembra. Živimo v skrajno hudih časih. Val gospodarske krize je zajel rudi naše kraje, zlasti malega človeka. Seveda težko živi tudi naš kmet, a je vendar toliko na boljšem, da pridela glavne življenjske potrebščine doma, da* živi sam na svoji zemlji, dočim mora delojemalec kupiti prav vse in to za vsako ceno, ki se mu diktira, ne da bi imel možnost zahtevati odgovarjajočo plačo. Namestu da bi se vse zle posledice gospodarske depresije prenesle na vse sloje prebivalstva sorazmerno po njegovi moči, se je vse gorje prevalilo na najšibkejše sloje, ki leže tako rekoč med kladivom in nakovalom. Posledice postajajo vsak dan vidnejše. Po naših industrijskih središčih srečavamo na stotine bledih in slabo oblečenih otrok, izsušene delavske žene ter mrke obraze njihovih mož in sinov. Mladrina. nekdaj srečna in vesela, ne pohaja več med kulturna in narodna društva, temveč hodi svoja pota in si išče kruha, ki ji ga domovina ne more dati. Zares bedno je življenje našega delavca in nižjega nameščenca, ki morata garati od zore do mraka, a prejemki so taki, da ne zadostujejo za skromno prehrano družin, kaj šele za obleko, obutev in kurjavo. Zaslužek je vedno manjši, delavnih dni je vedno manj, draginja raste in dajatve za socialno zavarovanje in šolske potrebščine so vsak dan večje. Trgovci ne morejo več dajati na up, plače delavcev so pa zarubljene skoraj v celoti. Poleg domače revščine, posili revščina v naše kraje tudi od drugod. Iz vseh delov Evrope in tudi Amerike, prihajajo nazaj v staro domovino dan za dnem na stotine rojakov, ki jih je brezobzirna tujina izgnala lačne in izčrpane ter brez vsakih sredstev nazaj v naše kraje Drugod ne poznajo usmiljenja in sentimentalnosti. Domačim delavcem in nameščencem napravijo takoj prostor. Povsod je naš človek tistri, ki mora proč, čeprav je desetletja opravljal najtežja in najbolj nevarna dela, katerih so se domačini branili na vse moči. 1 Pa poglejmo kako je v tem pogledu pri nas. Smo nasprotniki nacionalnega šovinizma. Nismo in ne maramo biti kruhoborci, ker se^vedamo. da smo vsi ljudje in da moramo vsi živeti. Hočemo pa biti na svoji zemlji vsaj enakopravni. Hočemo dela, pravice in kruha v prvi vrsti za nas, ki smo tu doma in dajemo državi svoj krvni davek. Ne moremo mirnim srcem preko tega, ko vidimo kako se v naših industrijskih podjetjih protežirajo tuje delavne in pisarniške moči in to v škedo našim delavcem in nameščencem. Če se kak mesec poslabša konjunktura v gotovih podjetjih, mora na stotine domačih delavnih moči na cesto, tistim pa, ki v službi še ostanejo, se rada-kalno znižajo plače, vse to seveda pod pretvezo, da je obstoj podjetja v nevarnosti, ker ne more konkurirati cenam proizvodov inozemskih tovarni. Če je bil obsoj tega fiJi onega podjetja res v nevarnosti, smo žrtve, ki so se nam naložile, lažje prenašali v zavesti, da jih doprinašamo vsri m to relativno vsak po svoji moči. Toda temu ni bilo vedno tako. Prikrajšani so bili le delavci in nameščenci v prvi vrsti domačini, dočim se je inotzem-cem, ki imajo od 10.000 do 70.000 Din mesečne plače, pustilo večinoma vse pri starem. Ali more naša javnost verjeti, da industrija slabo uspeva, če lahko »oadomest-1 ji vime mozemcem plačujejo tako horend-ne prejemke? Inozemski nameščenci imajo pri mas nebesa na zemlji. Oni v naših narodno eksponiranih krajah vedre m oblače. Oni so v teh krajih absolutni gospodarji. Po njih se vse ravna, med seboj so si v vsem edini ter tvorijo tiho in močno brezi meno organizacijo tako rvano mafijo, ki funkcionira povsem brezhibno in steza kot polip svoje lovke v vse kotičke našega gospodarskega m socialnega življenja. Njim podrejeni in z istim duhom prežeti mojstri striktno izvajajo povelja svojih predstojnikov, protežirajo svoje ljudi ter mečejo njim neljube domačine na cesto češ, da niso sposobni za delo. Zoper take označbe ni pomoči. Odpuščenim delavcem ne morejo pomagati niti najodličnejši predstavniki lokalnega javnega življenja. To rešijo edino le inozemci, če se domačin . pred njim dosti poniža ali pa pomagajo tem nesrečnikom še tudi kuharice in dekle svojih nemških šefov na katere se domačini obračajo zelo pogosto, in to včasih tudi z uspehom. Sinovi in sorodniki mozemcev so xa- zemstvu. K vojakom jim pri nas seveda ni treba, ker niso hoteli njihovi očetje postati naši državljani čeprav bivajo že desetletja v naših krajih. Naši fantje pa, ki so odslužili svoj zakonit kaderski rok pa zaman čakajo na mesece za delo Lahko si mislimo, kako jim je pri srcu. Kako jih duši gnev ko nimajo ne dela ne beliča, ko pridejo od vojakov in ko vidijo, da jim je domovina mačeha, onim pa, ki jo sovražijo, je najboljša krušna mati. posleni vsi, v kolikor ne študirajo v ino-Enako kot delavcem se godi tudi domačim nameščencem. Absolventi naših trgovskih in srednjetehnišklh šol le težko najdejo namestitve v takih podjetjih. Če imajo za seboj vplivne osebnosti in če so naši državljani nemške narodnosti, se že spravijo na boljša mesta, če pa so odločni narodni in kulturni delavci, pa ne pridejo nikamor. Na leta m leta so v staležu delavcev, plačani pa slabše kot povprečni pomožni delavec, dočim so inozemci s srednjo tehniško šolo ali tudi bre-z nje, obra-tovodje in obratni ravnatelji. Kam vse to vodi, nam mora biti jasno. Naše ljudstvo izgublja vero v pravico in enakost ter zaupanje v državno avtoriteto. Iz dobrih, pridnih in idealnih državljanov se ustvarjajo moralni defetisti, separatisti in nacionalni indiferenti. Komu v škodo ni težko uganiti. Z dobrimi in pametnimi ukrepi bi se vse to lahko uredilo. Ne preganjamo tujcev, če so nam potrebni in če delajo v naše skupno dobro in če so v svojstvu obrato-vodij m ravnateljev pravični in objektivni. Ne smejo pa se smatrati za absolutne gospodarje, temveč naj se zavedajo, da so gostje na naši zemlji, na kateri se jim dobro godi. Naša zemlja naj se ne smatra za afriško kolonijo, mi nismo ne Hotentoti niti Culukafri, temveč pošten, priden in za vsak napredek sprejemljiv narod, ki stoji na isti kulturni stopnji, kot oni sami. Osumljen, da je zažgal svoj skedenj Kranj, 29. novembra. V nedeljo zjutraj je začelo goreti v Drulovki pri Kranju. Ogenj je izbruhnil pri posestniku Francu Trilerju, po domače Povletu. 2e 1. 1930. sta mu pogorela hiša in hlev. Mož je bil zavarovan, za izplačano zavarovalnino in s pomočjo sosedov, ki so mu priskočili na pomoč, si je Triler zgradil nov dom, približno 20 m stran od starega skednja, ki ga je požar 1. 1930. uničil. Čeprav ta skedenj ni bil mnogo vreden, ga je Triler zavaroval za 20.000 Din. V tem skednju je začelo v nedeljo zjutraj goreti in ga je ogenj deloma uničil-Včeraj je prišel Triler v Kranj in je požar prijavil orožnikom. Zatrjeval je, da mu je do tal pogorel pod, ki je bilo v njem 6 voz sena in 6lame, slamoreznica, čistilnik za žito, dva voza butar itd. Po njegovem mnenju je škoda znašala okrog 150.000 Din, pozneje je bil pa že >cenejši< in je trdil da najmanj 100 000 Din. Izvedenci so pa ugotovili, da škoda znaža kvečjemu 2000 Din, saj so ostale stene nepoškodovane, stroji so še porabni, slame in sena ter drv pa sploh ni bilo na podu. Tako so vsaj izpovedale priče, ki so pomagale gasiti. Triler je tudi orožnikom omenil, da je utegnil zažgati njegov eosed Anton Konjar, s katerim živita že dolgo v smrtnem sovraštvu, se venomer prepirata in tožarita zaradi meja. Večkrat sta se že tudi spopadla. Orožniki so uvedli obširno preiskavo, zaslišali razne priče in izvedeli več stvari, na podlagi katerih so osumili Franceta Triler ja, da je sam zažgal skedenj in ga aretira^ z ženo Franciško vred. Med drugim so namreč ugotovili, da je imel Triler na posestvu približno 25000 Din dolga in ni izključeno, da se je morečega dolga hotel iznebiti z zavarovalnino, ki bi jo dobil za pogoreli skedenj. Sumljivo je tudi, da so šli Trilerjevi' v nedeljo zjutraj k prvi maši po stranski namestu po glavni eesti v Kranj. Običajno so tudi hodili k prvi maši v Šmartno ali Mavčiče, ne pa v skoro pol ure več oddaljeni Kranj. Doma je ostala samo 261etna duševno bolna služkinja z dvema otrokoma. Sosedje, ki so prvi opazili požar, so začeli takoj gasiti, na pomoč so prišli domači gasilci in fe bližnje okolice. Med reševalci je bil tudi posestnik Konjar, ki ga je obdolžil Triler požiga. Mož je pa v času, ko je gorelo, doma spal, zbudil ga je hrup gasilcev iz Stražišč.n in z Brega. Požar je ogrožal vso vas in je samo naključju pripisati, da je bil takoj opažen in zadušen. Jtran 2. /SLOVENSKI NARODi, dne 29. novembra 1932 ^tev 972 Velik protestni shod rudarjev 361 trboveljskih kopačev v nevarnosti, da jih TPD vrže na Trbovlie, 28. novembra. Danes popoldne sc je vršil v trboveljskem Delavskem domu velik delavski shod. katerega se je udeležilo okrog 2000 delavcev. Te velike množice delavstva je spravila na shod mučna zavest, da namerava družba v kratkem izvesti redukcijo sdaleža svojih kopačev- Kot glavni poročevalec je nastopil centralni tajnik Zveze rudarjev Jurij Arh rz Zagorja. V svojem obširnem poročilu je obrazložil delavstvu vse posledice, ki bi zadele delavstvo v primeru, da se nameravane redukcije izvršb. Zato se je takoj, čim se je za to zaznalo, napotila deputacija delavskih zastopnikov k centrali TPD v Ljubljano, kjer je skušala izvedbo tega načrta preprečiti. Pri tozadevni intervenciji je TPD sicer izjavila, da sprejme p*") možnosti reducirane rudarje nazaj, vendar ne več kot kopače, temveč kot vozače z Din 28 dnevne mezde, tako da bi se tem revežem znižale mezde za okrog 10 Din ali 3<>" <> dnevno. Če pomislimo, da so v redukcijo predlagani kopači večinoma družinski očetje, z družinskim stanovanjem in s pranico n:i deputatni premog, kar bi v primeru pr^-tedbe iz kopaške v vozasko kategorijo vse izgubili, bomo pač razumeli, kako težko b; bili ti rudarji prizadeti. Pri vsem tem pa je treba še pomisliti, da so vsi za redukcijo predvidevani kopačj delavci, ki delajo pri rudniku že 20 ali !K) let in so tako dolgo tudi že zavarovani pri Bratovski skladnici. V primeru prevedbe v nižjo kategorijo bi pa v bodoče plačevali v 4. mezdni razred in bi v primeru vpokojit-ve ne bili vpokojeni v kopaški, temveč v vozaški kategoriji. Obenem z znižanjem prispevkov, kar bi občutno vplivalo na ž** itak močno pasivno blagajno bratovske sklad niče (saj znašajo pasiva že danes nad 100000 Din mesečno), bi se pa na drugi •»trani zopet silno obremenila pokojninska blagajna z nameravanim vpokojenjem onih kopačev, ki bi za vpokojitev prišli v po-šiev. kajti za vpokojitev je potrebna 6bu.o delavna nesposobnost. Če bo torej Šlo tako dalje, ne bo rudarsko delavsvo v nekaj ledi imelo nobenih pokojninskih blaizajn. ber bodo vsi pravilniki le brezpomemb"i papir, ki delavstvu na stara leta prav nič ne bo koristil. Haje nameravajo zaenkrat reducirati v Trbovljah 301 kopačev, v sosednih rudnikih pa sorazmerno manj. Pri tej redukciji odnosno prevedbi bi prihranila družba okrog 4 in četrt milijona Din letno, kar ue pomeni kar se tiče dobička za francoske, nemške in naše domače delničarje prav nič, za si boge rudarje pa silen udarec. Ne trdim, da so tega krivi niti centralno ravnateljstvo, niti ravnateljstva rudnikov, marveč tuji kapitalisti, ki pritiskajo, kako bi še kaj iztisnili iz rudarskih Krvavih žuljev. V zahvalo, da ste garali in delali milijonske profite, ki so lepo odhajali v inozemstvo, vas ^edaj na stara leta, izmučene, izčrpane mečejo na cesto. To je kulturen škandal, ki v zgodovini TPD nima primere. Mi smo storili vse mogoče korake, sedaj pa smo že skoraj obupali. Intervenirali smo pri TPD in tudi pri rudarski oblasti, toda prav malo je upanja, da družb« svoje namere ne bo izvedla, ker se nam *vet svoj delež. Sedaj i^am preostaja samo še eno, t. j- organizirana borba. Ce boste močni dovolj, energični in solidarni, bomo mogoče ta udarec vsaj omilili. Zato pa je danes v lej kritični dobi bo!j kot kdajkoli potrebna med delovnim ljudstvom parola: Eden za vse, vsi za enega! Ce se enemu agodi krivica, se moramo vsi zavzeti, da se ta krivica odpravi. Le v organizirani solidarnosti je moč in tudi vaša rešitev. Nato se je oglasil k besedi zastopnik Narodne strokovne zveze g. Jakob Štruc, ki je ajKdiral na voditelje, da bodo vsaj v Lej težki in najtežji borbi, ki jo bije rudarsko delavstvo, solidarni in da naj v vseh akcijah enotno nastopijo, bodisi ene ali druge barve (Medklici: tako je, vsi imamo enake želodec!) Dejal je še. da se je v tem mnogo grešilo pri voditeljih samih, ki niso našli pota. da bi skupno korakali. Delavstvo potem ni imelo potrebnega zaupanja v voditelje, zato pa danes doživlja tako težke udarce Če bi se delavstvo vsa leta sem organizirano borilo za svoje pravice, gotovo bi članarina ne znašala 4 in pol milijona dinarjev, kar sedaj samo pri enem udarcu izgubi. — roda tudi TPD bi morala imeti nekoliko vee" socialnega čuta. saj je znano, da je sedaj na intervencijo ministra dr-Kramei.ia dobila »?>0% vseh železniških naročil in da ji sedaj prav nič ni treba delavstva reducirali, kajti o kaki izgubi ne more biti govora, — Govor zastopnika NSZ je bil sprejet z živahnim odobravanjem. Nato je dal predsednik shoda g. Pliber-št k na glasovanje resolucijo, naslovljeno na TPD, v kateri delavstvo, zbrano na shoda, protestira proti nameravani redukciji ko-a. s čimer si bo družba nakopala vso socijalno čuteče javno mnenje na vrat in v ostalem, da. ie imajo delničarji pravice zahtevati svoje dividende, da ima delavstvo vsaj pravico do življenja. — Resolucija je bila soglasno sprejela, nakar je predsednik zaključil shod. Zborovanje trboveljskih bojevnikov V nedeljo je imela trboveljska skupina Zveze bojevnikov občni zbor Trbovlje. 2*S. novembra. V nedeljo dopoldne se je vršil v gostilni Volker občni zbor Zveze bojevnikov trboveljske skupine. Polnoštevilno so se zbrali trpini z nekdanjih bojnih poljan, da se prijateljsko posvetujejo, kuj je treba storiti za. lajšanje težkih bremen današnjega časa, za lajšanje trpljenja in gorja, ki Cesto prav nič ne zaostaja za onim na krvavih polja-nuJi. Najbolj številno so bili zastopani rudarji, to so oni trpini, ki so prišli iz strelskega rova zopet v jamski rov, iz ene teme v drugo, iz trpljenja v novo trpljenje, iz enega gorja v drugo, ne da bi imeli upanje, da jim še kdaj /a-:je solnee lepših dni. Občni zbor, ki je potekel v znamenju idealnega vojnega tovarištva, je otvoril prof. Mirko Ratej, ki je pozdravil delegata osrednjega odbora Zveze bojevnikov iz Ljubljane \Vagnerja in Pirca. Zahvalil se mu je tovariš Pire v imenu osrednjega odbora, poudarjajoč, da je trboveljska skupina ena najbolj agilnih, takorekoč hrbtenica osrednje zveze. Toplo je tudi pozdravil Trboveljske bojevnike in poželel skupščini mnogo uspehu. Iz tajniškega poročila tov. Miklavčiča posnemamo, da je bilo delovanje zveze prav agilno. Izdelala je pravilnik o posmrt-ninskem fondu in organizirala pogrebni odsek, med prireditvami je pa prav lepo uspel •Silvestrov večer. Pomemben je bil tudi tabor bojevnikov pri sv. Katarini itd. Blagajnik Grobelšck je poročal, da so .znašali društveni dohodki 13.354 Din, saldo ob koncu leta pa znaša 1901 Din. O prosvetnem odseku je poročal tov. Lukančič, ki je naglašal, da je bil v aprilu ustanovljen dramatiki odsek. Kot delegat osrednjega odbora je govoril tov. \Vagner, ki je vsem priporočal, naj se naroče na zvezano glasilo »Bojevnik«:, saj prinaša zanimive doživljaje članov na bojiščih Ln se toplo zavzema za nesrečne brate onstran meja. V Ljubljani je bila ustanovljena »Samopomoč zveze bojevnikov«, registrovajia pomožna blagajna, ki po načelih vzajemne pomoči po smrti umrlega člana izplača njegovim svojcem pogrebnino. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika prof. Mirko Ratej, za podpredsednika Herman Kolbesen, za tajnika Ivan Miklavčič, za *>iagajnika Leopold Brinovec, za načelnika prosvetnega odseka Ivan Tavzes, v odbor pa Antom Volker, Florjančič, Bren, Podbregar in Kunstelj; za pregledovalca računov Kuhar in G robe 1-šek m v razsodišče Forte in Trnovec. Članarina je biLa zvišana od 2.— na 2.50 Din mesečno ker bo prejemal vsak član »Bojevnika«. Kralju je brla poslana vda-nostna, predsedniku glavnega odbora Zve-se bojevnikov generalu Maistru pa pozdravna brzojavka. Pri .srfucajnoetih je častni član Staude-ger poudarjal važnost ustanovitve podpor- nih fondov in bojevniških zadrug za primer bolezni, nezgod ali drugih nujnih potreb. Organizirajo naj se loterije, srečolovi itd., dobiček pa naj gre v podporne blagajne vojnega tovarištva. Sprožil je tudi misel, če ne bi kazalo ponoviti predstavo »Kalvariju« v rudarskih revirj'h, saj ji je L 1926 prisostvovalo več tisoč ljudi in je prišlo v blagajno 15.000 L>;n. Škofjeloška šola psred otvoritvijo Skorja Loka, 29. novembra. Škofjeloška mladina praznuje. O izvrstno uspelih akademijah v soboto in v nedeljo smo že poročali sinoči, na predvečer otvoritve nove šolske zgradbe je pa priredila cL-ca manifestacijsko obhod po mestu, ki je razgibaj zaradi svoje zanimivosti in svojevrstnostj prav vso škofjeloško šolsko občino. Sprva je kazalo, da bo morala ba-kljada zaradi dežja sploh izostati, a se je končno vreme le toliko uredilo, da je krenil malo po 19. izpred nove šolske palače doig sprevod šolarjev proti Spodnjemu trgu. Na eelu sprevoda so se postavili godbeniki z g. Josipom Matekom. Takoj za godbo pa so se zvrstili v četveroredih pod vodstvom učiteljstva vsi razredi osnovne in prvi razred meščanske šole. Mladina se je za večerni sprevod skrbno pripravila, saj si je sama izdelala več stotin lampijonov v državnih barvah in prav toliko zastavic, tako da je bil pogled na dolgo skupino res lep in učinkovit. Čim je zaigrala godba prvo koračnico, so pričeli šolarji v svojem navdušenju nepretrgoma vzklikati kralju, državi in novemu prosvetnemu hramu, mladina je zašla v svoj eutuzijazem, ki ni pojenjal prav do povratka pred šolo. Večstoglavi sprevod je kreni*! preko spodnjega dela v Karlovško ulico in odtod preko Mestnega trga in Kapucinskega predmestja nazaj na dom. Sprevod mladine je vzdignil na noge menda prav vse meščanstvo, koder se je sprevod pomikal, je bil gost špalir občinstva, ki je spremljalo mlada srca z vsemi simpatijami. Zorano mladino je nagovoril ob povratku z daljšim govorom prosvetni referent g. Vinko Za-hrastnik, ki je podčrtal vse vrline novega učnega poslopja in je poučil obenem deco, kakšne so dolžnosti do domovine, staršev in predstojnikov. S trikratnim »živio« so »e oddolžili učenci svojemu vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru, nato pa so v*i zapeli državno himno. Po odsviran j u gasilske godbe je bila večerna slovesnost zaključena. Številno meščanstvo in deca so se le polagoma izgubljali na domove. Otroke iz okoliških vasi so odpeljali vozovi. Šolska palača je bila med bakljado razsvetljena v državnih barvah, tako, da je bilo pritličje v rdeči barvi, sredina bela ki drugo nadstropje v modrem. Barve so se v temno noč krasno odiaiaie in je bil pogled na palačo diven. Zeaniaiek učiteljskega zbora je bil zelo posrečen. S šole vihrata dve dolgi trobojnici. Žena brez pižame? Najvažnejši je pa ta dogodek Ljubljana, 29. novembra. Ce bi se te dni podrlo pol sveta, bi o tem ne smeli mnogo pisati, o manj važnih dogodkih pa sploh ni vredno govoriti, ko smo pa vendar pred najvažnejšim dogodkom vsega leta! Odforito povedano, zdaj gre za našo kožo. kdo bi zdaj filozo-iiral o tem, da je n. pr. iztiril tramvaj, ali da danes dežuje! Okusi so različni, pa naj govori, komur je drago, o škandalčklh, saj ga itak nihče ne bo slišal, vsi se zanimajo zdaj le za največji koritu rn i dogodek. Novinarji so nam zagodli tako pošteno, da nam ne brenči več nič drugega po ušesih kot ta reč, ta preklicana novinarska kulturna za-devščina. Po pravici povedano, zdaj so nam zrasli kar čez noč čez glave, kar po vsej sHi nam hočejo dopovedati, da so na svetn in pri tem namigniti, da je v njihovih rokah največja svetovna velesila. Nič ne pomaga, zdaj diktirajo novinarji, nihče se ne bo mogel več izgovarjati s krizo, vsi bodo morali slediti višjemu klicu ter pokazati, da so kulturni ne le zaradi rav-sanja in pomembnih nogavic, temveč tudi zato, ker niso zapečkaiii, ko pokažejo novinarji kaj znajo, ne le kot uničevalci papirja, temveč tudi kot zavidanja vredni organizatorji. Zdaj ni več aktualno: »Po besedah jih boste spoznali!« Spoznali vas-bomo po dejanjih. Če bo največja ljubljanska dvorana dvakrat premajhna, tedaj se vam, bogme, ni treba bati. da je naša kultura ogrožena. Saj je novinarski koncert vendar kulturni dogodek, kakršen je samo enkrat na leto. Danes ob 4., ^48 in %10 zvečer Richard Tanber poje v predsporedu današnjega filma Tudi vse ostale priče so točno izpovedale, da niti prvi niti drugi obtoženec nista metala kamenja, in zato je sodišče oba obtoženca oprostilo, ker se je preverilo o pomoti orožniške ovadbe. Iz Litije 3 prekrasne Schubertove pesmi Nato sledi po velezanimivem »Ufa« zvočnem tedniku Robert Stolzova opereta nežno romantičnega. Ijubavne-šarma, nepopisnih naravnih krasot, ■đadkoopojne muzike in podžigajočih šlagerjev Princ iz Arkadije LIANE H AID VVILLI FORST Zunanji posnetki te razkošne filmske operete so bili izdelani v Dubrovniku in v drugih krajih naše sončne Dalmacije. Elitni kino Matica Telefon 2124. Izpred malega senata Ljubljana, 39. novembra. Davi je bilo pred malim senatom več razprav, ki so pa bile deloma tajne in o njih poteku ne smemo poročati, pač so pa sodbe javne in zato lahko povemo, da so bile zaradi odiprave plodu iz Litije obtožene tri ženske obsojene in sitcer prva na 5 mesecev strogega zapora, ker ie bila že dvakrat kaznovana zaradi takega delikta, drugi dve sta pa dobili po en mesec, a le pogojno za tri leta. Oba moška obtoženca sta bila oproščena, šele 16 let stara žrtev obsojenih je bila pa le za pričo. Zagovornik prve obsojenke dr. Jelene je prijavil revijo, ostali dve sta pa mtfo sodbo snreiei: z glasno zahvaio in aplavzom. OROŽNIŠKA POMOTA. Mršetai Pavki in Petru Brojanu očita obtožnica, da sta pri demonstracijah v Mengšu na binikoštno nedeljo metala kameni e na orožnike. Ofca dejanje tajita, čeS da sta demonstracije te gledala, a tudi za pričo zaslišani orožnik Škerjanec je izpovedal z vso gotovostjo, da tistega, ki ga >e aretiral zaradi metanja kamenja, ni na zatožna kiopi. Pri demonstracijah *e biAa namreč velika množica, ki se ie vrtela okro* orožnikov semiuftga. Orožnfci so prišli iz drugih krajev pomagat domačim orožnikom in zato naravno rti so ljudi mogU poznati po imenu, Ce so kc«a aretirali, so ga pripeljali domačemu komandirju in ta je aretirane zabeležtf. Delati je moral silno naglo, pa se je lahko zsodito, da je zamenjal imena in tudi deiania. ker so tudi ostali orožniki v gneči bi teli. _ Posetite novinarski koncert v Ljubljani. Lirijani in drugi Zasavci vsako leto kaj radi posetijo novinarski koncert 1. decembra. Bogat spored, simpatije do novinarjev in ugodne železniške zveze bodo privabile z naše strani mnogo posetnikov tudi letos. — Po požaru v Smartnem. Požar, ki je pred meseci vpepehl gospodarsko poslopje šmarskega župnisča, kamor spada tudi Litija, še vedno ni pozabljen. Poslopje je bilo zavarovano le za eno desetino dejanske vrednosti. Stroški za zgraditev novega poslopja bodo precejšnji in se vrše med fa-ranii o tem velike debate. Dogodek pa je opozoril nase odločujoče rinitelje, da so izdali nujno odredbo, da morajo dati lastniki javna poslopja v roku 8 dni zavarovati, in sicer za višino resnične vrednosti. _ 80-letnica čvrste Litijčanke. Gospa Katarina Pogačnik je praznovala v petek 60-letnico svojega življenja. Jubilantka je kljub visoki starosti še čila in zdrava. Zdrav humor je tudi še ni zapustil. Gospa je vdova po znanem dimnikarskem mojstru g. Pogačniku in mati popularnega Franceljna Pogačnika, gostilničarja v Za-vrstniku pri Litiji ter g. Angele, soproge sreskega tajnika g- Flisa. Ob jubileju g. Katarini še na mnocra leta! j Žena brez pižame? J Iz Trebnjega _ Z g radar in a. Vsi zavezano! za vložitev zgradarinskih prijav za leto 1933. ki teh prijav niso vložili v rednem roku od 1. do 31. oktobra in v naknadnem roku od 1. do 15. novembra, naj vlože zamudne prijave t. j. v roku od 1. do 8. decembra. Vsem onim pa, ki bi tudi v tem roku ne vložili davčnih prijav, bo davčno oblastvo samo odmerilo zgradarino, proti čemer pa ne bo tožbe. _ Božična drevesca. S pomnožendm povpraševanjem po božičnih drevescih so se močno razširili njih prodaja, izvoz v druge banovine in v inozemstvo. Zarad.i tega nekateri sekajo božična drevesca posebno na Dolenjskem v takem obsegu, da nasprotujejo gozdno policijskim predpisom in načelom racionalnega gospodarjenja. Ker so za božična drevesca pripravna le lepa, pravilno in enakomerno raščena de-belca, obstoji resna nevarnost, da se bo posekalo tu in tam številno dTevje, ki bi iz gospodarskih in vzgojnih razlogov moralo ostati v sestojih odnosno nasadih. Nekateri izsekavajo pod pretvezo prered-čenja prav najlepša in za bodoči razvoj gozda najboljša drevesca, podjarmljena in pa bolehna drevesca pa puščajo v gozdu. Omeniti je tuđu precejšnjo škodo po tatvinah božičnih dre vest, posebno v okolici večjih krajev, trgov in mest Da se kolikor mogoče uredi pravilni promet z drevesci in prepreči čezmerno izkoriščanje mladik, zlasti smrekovih in jelkovih gozdov, je kr. banska uprava uzdala posebno naredbo, ki je bila v >Slov. Narodu« že objavljena In ka se dobi pri vsakem županstvu Strogo se bo nadzorovala dobava, porađaj a, izvoz in uvoz božičnih derevesc, ter se bo za vse prestopke gozdno policijskih in kazenskih predpisov uvedlo probi krivcem kazensko postopanje. Iz Novega mesta _ Proračun šnulhel - stopiške občine in njenega ubožnega sklada je do 11. decembra javno razpoložen v občinski pisarni v Kandiji. Pripombe k proračunu se v navedenem času vlagajo pri županstvu. _ Jutri zvečer v Sokolski dom na 1. decembrsko proslavo. Spored izbran. Slavnostni! govor ima župni starosta dr. Vasic. Nato se vrste sokolski orkester, sokolska moška in ženska deca, ženski naraščaj ter člani z ritmičndmi vajami in gimnastičnimi igrami. Vpletena je vmes še deklamacija ter moški, ženski in mešani pevski zbor. Vseh točk je na programu osemnajst. _ Novega tolmača dolenjskih lepot nam odkriva izložbeno okno tvrdke F. Rlfelj na Ljubljanski cesti. Doslej neznani nam slikar, gimnazijski abiturijent Žagar, je razstavil troje pastelov iz neposredne okolice Novega mesta, ozdroma dele njega samega, čudati se je bogastvu barv in svetlobe ter mehkobi črt, ki tako resnično ilustrirajo našo pokrajino, da jo le želeti mlademu talentu sreče pri razprodaj: sedanjih del in pravega vodstva v nadaljnji: izobrazbi velikega upodabljajočega talenta. — Na Triki gori so hoteli neznanci v soboto popoldne spet krasti. Udrli so v gornje prostore zidanice prečenskega posestnrlka DoberdTuga. Do vina spodaj niso mogli priti, so si pa zgoraj zakurili, v shrambi so našli marsikaj užitnega -In privoščili so si dobro kosilo. Potem so odšli in pustili za seboj vse na stežaj odprto. V ČeCidljevi zidanici eo si hoteli potem poiskati pCjače. Udrli so prva vrata v klet, druga, močnejša, pa so jih zadržala. In ko so imeli še opravka z njimi, je prišel mimo znan vjiičar is Dolenjs&h Kamene in tatovi so pobegnili. Bo menda še najbolje, če pride pijača čimprej s Trške gore v varne dolinske kleti. — Novoletna številka našega lista izide v zek> pomnoženi izdaji ter prinese izčrpno in pregledno poročilo o dogodkih v minulem letu kot tudi načrte in izglede za nastopajoče leto. Članek bo opremljen s primerno sliko, priloženih pa mu bo tu-dj ladatno ln prav lepo fttevilo novoletnih oglaeov in voščU tukajšnjih tvrdk. Go-spodje trgovcjl, obrtniki \n drugI pridobit-niki, to je za Vas najugodnejša prilika uspešne reklame! Za vse Novomeščane ui Dolenjce sploh pa naj bi veljalo le eno: Zob za zob! ^Slovenski Narod« nam proži vso pomoč pri propagandi naših krajev, nadomešča nam nekdanje naše >Dolenj-ske novice«, zato ga podpirajmo in se naročimo nanj, saj je najcenejši slovenski 01jke<-. Gosp. Kompariju želimo na nove;n službenem mestu mnogo uspehov in zado* voljstva! —c Zanimiva bazenska tekma se bo vršila na državni praznik ob 14. na Glaziji med družino SK Gradjanskega iz Zagreba in družine SSK Celja, prvakinjo dravske banovine. Tekma bo gotovo privabila mnogo občinstva. —c Ivana Vošnakova. V ponedeljek 28. t. m. ob 20.30 je umrla v 81. letu starosti lastnica pekarne in hišna posestnica ga. Ivana Vošnakova. Pogreb bo v sredo 30. t. m. ob 15. iz hiše žalosti na Kralja Petra cesti 19 v rodbinsko grobnico na okoliškem pokopališču S pokojnico lega v grob značajna narodna žena, ki je s pokojnim soprogom ustvarila v Celju odlično narodno podjetje. Reveži so našli pri njej vedno pomoč in podporo. Plemeniti pokojnici bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožaljel 272 ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 29. novembra 1932 Stran 3. Dnevne vesti — Proslava jugoslovanskega državnega praznika v Brnu. CJ liga v Brnu je priredila ▼ nedeljo dopoldne z združenimi kor-po raca jami proslavo našega državnega praznika. Slavnostno akademijo je otvoril podpredsednik lige prof. Pilkuka. Brnaki župan Tomes je v svojem govoru omenjal, kako so Srbi, Hrvati in Slovenci že pred vojno delovali na zedinjenju in kako je bito njihovo prizadevanje kronano s kraljevim dekretom. Zedinjenje je mejnik v nadaljnjem razvoju jugoslovenskega naroda. Govorila sta še predsednik JC lige v Zagrebu inspektor Bogunović o zgodo, vrni jugoslovenskega narodnega pokreta in predsednik akademskega društva »Jugoslavija« v Brnu Kaddč, ki je omenjal, da smejo po zadnjem odloku jugoslovenskega finančnega ministra nadalje študirati v inozemstvu samo študentje zadnjih dveh semestrov. S tem odlokom bi bilo prizadetih 90% jugoslovenskih Študentov, ki bi se moraM 15. decembra vrniti v Jugoslavijo. S proslave sta bili poslani pozdravni brzojavki kralju Aleksandru in prezid en tu Masaryku. — Liga slovanskih železničarjev in brodarjev. V nedeljo dopoldne se je vršil v Pragi ustanovni občni zbor Lige slovanskih železničarjev in brodarjev. Pred zborovanjem sta položila delegaciji poljskih in ju-goslovenskib železničarjev in mornarjev na grob češkoslovaškega neznanega vojaka venec V imenu jugoslovenskih železničarjev in brodarjev je govoril g. Ivan Deržič, Z zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavke prezidentu Masarvku, prezidentu Mosčiskemu in kralju Aleksandru. — Zbirajte za obmejne knjižnice! Podpisana Zveza kulturnih društev v Mariboru ima iz več ko 20 obmejnih krajih prošnje za ustanovitev javnih ljudskih knjižnic Da bo mogla vsaj nekaterim prošnjam ugoditi, prosi vsa šolska vodstva in vse narodno občinstvo po deželi in po mestih, da zbere vse v posameznih hišah odvisne in v to svrho primerne knjige ter jih dopošlje ali naravnost na naslov Zveze, ali pa jih hrani pri šotekib vodstvih, obenem pa Zvezi sporoči, šolska vodstva pa prosimo, naj Zve^o po dopisnici obveste. da bo poslala svojega zaupnika po knjige. Opozarjamo pa, da pridejo v poŠtev v prvi vrsti leposlovne knjige (povesti, romani itd.), v drugi vrsti lažii rrospodarski, zgodovinski in drugi podobni spisi. Težke znanstvene in statistične knjige so za ta namen samo balast Prosimo, da se ta akcija izvrši najkasneje do 20. decembra ter se naj do tega termina Zvezo o uspehih v posameznih krajih obvesti potom dopisnice. — Zveza kulturnih društev v Mariboru. Cankarjeva ul. 1. — Poroka. V nedeljo se je poročil v Lduibrjani sin profesorja iz Celja Boris Fink s Sta no, hčenko g. dr. Dermastije. Obilo sreče! — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. decembra ponudbe glede dobave 20i)0 blokov reverz za premog; do 6. decembra slede dobave 1000 komadov samotne opeke; do 6. decembra pa glede dobave 510 m žice in 1000 m žične vrvi- — Pogoji so na vpogled pri istem oddelku- Direkcija državnega rudnika Velenje ©prejema do 5. decembra ponudbe glede dobave električnega materijala (žarnice, žica, cevi, vijaki, podložne plošče itd.) in 8000 komadov tiskovin do 12. decembra slede dobave 258 m ieklenih žičnih vrvi, 400 m3 jamskega lesa in 600 kg tračnikov; do 27. decembra pa slede dobave 1 rošte za premog. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — >"ov grob. V Slatini Radencih je umrla včeraj ga. Alojzija Vilčhik, rojena Guer-ra, lastnica znanega letovišča. Pokojna je bila plemenita žena. ki jo bodo pregrešali vsi, zlasti pa siromašni, katerim je bila prava krušna mati. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo v splošnem nespremenljivo, da pa se utegne vreme za nekaj Časa zboljšati. Včeraj je bik) skoraj po vseh krajih naše države deževno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 11, v Beogradu in Sarajevu 14. v Skopi ju 13. v Ljubljani in Zagrebu 11, v Mariboru 9 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773-6, temperatura je znašala 7 stopinj. — Tihotapčeva identiteta še ni sgotov-Ijena. Včeraj se je komisija, ki je odšla v Novo Osetico, v katere sektorju je bil v soboto ustreljen neznan mlad tihotapec, vrnila v škofjo Loko. Identitete neznanega tihotapca še niso ugotovili Pri sebi ni imel nobenih listin in nihče ga ne pozna. Star je okrog 20 do 22 let, doma je pa baje iz Šentviške gore onstran meje. Danes ga pokopljejo v Novi Osebci. — Z drevesa je padel. Vido Knez, 121et-ni sin kovaškega mojstra iz Srednjih Ga-meljnov, je v nedeljo popoldne zlezel na drevo. Nenadoma se je zlomila trhla veja 13 je padel z drevesa ter si zlomil obe roki v zapestju. Fanta so prepeljali v bolnico. _ Pijan mesar raaklal leni glavo. V nedeljo zvečer je zagrebški mesarski pomočnik Bogdan Si mek 9 sekiro mahnil svo-io ženo po glavi in ji zadal nevarno rano. Mož je bil pijan in pozneje je dejal, da je kreanil babo po glavi, ker mu ni dala miru. _ Pozor Miklavž! AH že poznaš izvur- oe domaČe slovenske velezabavne in poučne mladinske družabne igrice »Pot po Jugoslaviji«. Mladi popotniku s kockanjem in skakanjem utirajo pol preko 100 jugo-slovenskih mest, čez reke in jeaera, po morju in čez gore, čez banovinske meje naravnost v kraljevski Beograd. Igralec pade v morje, Izgubi prtljago, pozabi dežnik, stopi na napačen vlak in že ga požene za mnogo kilometrov nazaj. Ko le zmaguje prav blizu glavnega mesta, ga vrže nezgoda daleč od cilja. Igrica, ki prekipeva šegave nagajivosti, poučne zabave In domoljubja se dobi s slovenskim in srbohrvaškim besedilom. Cena Din 58. Pot po Jugoslaviji, šah, mlinček in nova otroška igrica »Za soncem« vse stini igre v lepem kartonu stanejo Din 82. _ Naročajo se lahko tudi direktno v sahoib Belo - modre knjižnice, LJubljana, Prečna ulica 2 (šolska kuhinja). 642-4) — Trije samomori. V Dubrovniku si je končal v nedeljo življenje trgovec Franjo Balarin. Našli so ga na cesti iz Dubrovnika v Trebinje z razmesarjeno glavo. Ustrelil se je z dvocecko, pognal ad je oba naboja v glavo, tako da mu je razneslo tudi možgane. V smrt so ga pognale obupne gmotne razmere. — V Sarajevu so pa imeli včeraj popoldne dva samomora. 25-letni mizar David Kohen se je obesil. Tudi njega so pognale v smrt obupne gmotne razmere. Skoraj istočasno je skočil 18-letm sluga sarajevskega odvetnika R. Fiirsta, Salko Sudar, po lokomotivo mešanega vlaka, ki ga je razmesarila. Baje je Sel v smrt zaradi težke bolezni, bil je namreč v zadnjem stadiju tuberkuloze. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na^ jetra, tesnobi udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Društvo jugoslovenskih obrtnikov z. d. h. v Liubliani priredi v sredo 30. XI. 1932 ob 8. uri zvečer DRUŽABNI VEČER v spodnjih prostorih hotela MIKLIČ pri glavnem kolodvoru, kot počastitev narodnega ujedinjenja. — Vabijo se vse obrtnice in obrtniki. — Pripeljite in obvestite svoje znance in znanke. — Vstopnine nI Iz Liubliatie —lj Vstopnic za novinarski koncert bo najbrž kmalu zmanjkalo, ker gre pred-prodaja zelo dobro. Opozarjamo občinstvo, naj se požuri, da ne bo. kakor druga leta. ko so morali mnogi na dan koncerta oditi, ker zvečer niso dobili stojišč. —lj Mestna občina ljubljanska bo v proslavo uedinjenja na dan 1. decembra 1982 razobesila na svojih poslopjih državne za stave. Vabim vse občane in hišne posestnike, da storijo istotako. — Župan in mestni načelnik: dr Puc Dinko. —lj Na državnem konzervatoriju v Ljub liani bo interna proslava Narodnega praznika v četrtek 1 decembra 1932 ob 11. dopoldne v Hubadovi dvorani v poslopju Glasbene Matice v Vegovi ulici. Na proslavi bo predaval prof. dr. Josip Mantuani o temi >Razvoj jrlasbe v Jugoslaviji«. —lj Sokolsko društvo Ljubljana IV. ponovno opozarja in vabi svoje članstvo, naraščaj in deco na proslavo uedinjenja, ki bo 30. t m. ob 19.30 v telovadnici sole na Prulah. —lj Ljubljanski Sokol ponovno opozarja svoje članstvo, naraščaj in deco ter vso jav nost na proslavo uedinjenja. ki bo v četrtek I. decembra, združena s svečano zaobljubo novega članstva. prevedbe dece v naraščaj in naraščaja v članske vr9te, točno ob pol II. v društveni telovadnici v Narodnem domu. 641-n —lj Sokol L. Ljubljana-Tabor priredi na sokolski in državni praznik 1. decembra ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani so-kolskega doma na Taboru 6veČano sejo uprave, katere naj se udeleže vsi društveni pripadniki. Na dnevnem redu so nagovori, prevedba naraščaja v članstvo in dece v naraščaj ter zaobljuba novih definitivnih članov, članic in naraščaja. Sodeluje društvena godba. Poleg tudi predstavniki obla-stev, uradov, korporacij in društev. — Zdravo! Uprava Sokola I. —lj Sokol II. proslavi praznik uedinjenja v soboto 3. dec. ob 20. v društveni telo vadnici na realki. Proslava ie združena z zaprisego novega članstvo. Proslavi sledi mladinska akademija naraščaja in dece na katero vabimo vse, posebno pa starše mladine. Vstop prost. 640-n —lj Sokolsko društvo stopanja vas proslavi praznik narodnega uedTnjenja v četrtek. dne 1. decembra 1932 ob 7. uri zvečer v društveni telovadnici s svečano sejo, nagovorom o pomenu 1. decembra kot dneva narodnega uedinjenja in z zaobljubo novega članstva. —lj Koroški pevci v Ljubljani. Pred dvema letoma so prišli v Ljubljano diletanti iz št Jakoba v Rožu na Koroškem ter nam zaigrali svojo domačo igro Miklovo Zalo. Vsem. ki so bili takrat v drami, je ostal nastop naših koroških bratov v neizbrisnem spominu. V soboto 10. decembra pa bomo pozdravili v naši sredi pevce s Koroškega. 4 moški zbori iz Brnce, Št, Janža v Rožu, Kotmarevesi in iz Škoeijana ter LibuS pridejo k nam ter za po jo zvečer v Unionski dvorani koroške narodne pesmi, ki so brez dvoma naše najlepše narodne pesmi. Nastopilo bo 60 koroških pevcev, deloma v skupnih zborih, deloma pa nastopijo posamezni zbori vsak zase. Primeren govor bo imel preč. gospod župnik Poljanec, bivši koroški deželni poslanec. Vstopnice bodo od 2. decembra dalje v predprodaji v Matični knjigarni. —lj Avtomobilih podrl pasanta. Na Miklošičevi cesti je včeraj popoldne neki osebni avtomobil podrl 351etnega delavca Ivana Podrebška, stanujoČega na Cesti dveh cesarjev in ga znatno poškodoval na nogah. Podrebška so prepeljali v bolnico. _lj Društvo >Soča«, Matica v Ljubljani. popularna ljudska univerza, ki »i je v teku 12 let pridobila mnogo prijateljev in poslušalcev na rednih sobotnih predavanjih otvar-ja v 6oboto 8. decembra v salonu pri »Levu« XIII. sezono. Društveni predsednik dr. Dinko Puc predava ta večer o uedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ie prijaznosti sodeluje po predavanju oddelek pevskega zbora >Sloga< pod vodstvom g. Premica. Vršijo se Udi deklamacije in recitacije. Na to proslavo vabimo vse člane in prijatelje društva. Začetek ob pol 2L, vstop vsem prost MIKLAVŽEV VEČER SOKOLA IL BO 4. XH. V KAZINI Mladina ob 4. — odrasli ob 20. mi RONNY - JAZZ —lj Someščani! Dne 3. in 4, decembra 1932 bodo potrkali na vašo dobrosrčnost mestni delavci, ki bodo zbirali prispevke za »Pomožno akcijo« mestne občine za ljubljanske brezposelne vseh panog. Naj nihče ne odreče majhnega prispevka za bedne brezposelne in njihove rodbine. So pač tako resni in kritični časi, da morajo tudi javne oblasti, zlasti pa v prvi vrsti občine, apelirati na dobrosrčnost svojih občanov in se posluževati vseh mogočih virov, da spravijo skupaj potrebna sredstva, da od pomore jo največji revščini- Le tako bomo mogli pomagati revnim in brezposelnim prebiti letošnjo zimo in jih obvarovati pred vsemi njenim' posledicami v prvi vrsti pred mrazom s kurivom in obleko. Vsi na dan 3. in 4. decembra! Kdor more, naj kupi veliko kuponov, kdor pa ne more več, pa naj utrpi vsaj 1 Din in ga žrtvuje v dobrobit revnih« _lj Zlorabe pri beračenju v Ljubljani. Na notico v časopisju pod tem nasovoin so nekateri hišni posestniki že kontrolirali osebe, ki so pri njih prosile za podporo! Kakor se nam javlja, so v nekaj primerih ugotovili, da ni imel brezposelni prosilec nobenega izkazila in da je prišel v Ljubljano iz drugih krajev. Podpore seveda ni prejel, ter se ga je napotilo v domovno občino! Nekaj delavcev pa se je izkazalo, da so bili v službi in da so zaradi pomanjkanja dela brez posla. Dobili so od gospodarja primerno darilo. Delavcem pa. ki niso pristojni v Ljubljano, in ki se niso mogli izkazati z delavskimi knjižicami, so pa nasvetovali. naj se oglase pri mestnem socialno političnem uradu v Mestnem domu! Posnemajte! —lj jarčev — Jakčev večer v »Krki«. Jarčev — Jakcev večer v društvu »Krka« pri Mikliču v petek 2. decembra ob 8. zvečer bo nekaj izrednega. Pesnik in pisatelj Miran Jarc bo govoril o generaciji, ki je doraščala med vojno v Novem mestu, iz katere je vzel tipe za svoj roman »Novo mesto«, objavljenem v »Ljubljanskem Zvonu«. Jakac pa bo vrtel enega avojih najboljših filmov Novega mesta in Gorjancev. Med predvajanjem filma tn po tem sporedu svira jazz »Odeon«. Vabljeni vsi prijatelji >Krke«! Brez vstopnine! _lj Danes ob 18. premiera zvočnega filma >Kra!jevo bivanje na Bledu«. ZKD in Prosvetni: film Beograd predvajata dadeš v Elitnem kinu Matioi ob 18. uri domači zvočna film, ku ga je napravila češka tvornica AB film iz Prago z« časa kralje, vega poletnega bivanja na Bledu. Poleg tega so na sporedu še lepi sokolski, skavta ski in drugi: filmi, ki nam predodnjejo lepoto našega Primorja. Ogled tega krasnega filma naj topleje priporočamo. Kot posebnost omenjamo še, da v tem filmu prvikrat slišimo kralja govoriti ob sestanku s češkoslovaškim poslanikom v Beogradu dr. Fliederjem. Fttlm se bo predvajal še jutri ob 6. zvečer ter na narodni praznik 1. decembra ob 11. uri dop. Glede posebnih šolskih predstav, ki se morejo vršiti tudi ob času rednega pouka, daje informaoije tajništvo ZKD (Kazino »II. nadstropje, telefon 2123). _!j Danes poje Rihard Tauber v Elitnem kinu Matici. Vodstvu Elitnega kina Matice je uspelo pridobiti si krasen dopolnila; Ufa ft lm, v katerem poje Rihard Tauber 3 lepe Schuibertove pesmi. Kot vedno, bo Rihard Tauber tudi to pot očaral poslušalce ln znal s svojim krasnim tenorjem navdušiti prisotne. —lj Smučarska gimnastika — Rittmano-va metoda TK Skala — smučarski odsek, priredi za svoje člane in članice ter po njih vpeljane goste tečaj smučarske gimnastike po Ritim a novi metodi, in sicer v petih večerih, prvi danes v torek 29. nov., drugi v torek 6. dec, tretji v ponedeljek 12. dec, Četrti v torek 20. dec, peti v četrtek 22. dec v dvorani palače »Grafike« (V- nadstr.. lift) vsakokrat od pol 20. do pol 21. Točno ob pol 20. bodite pripravljeni v primernih telovadnih oblekah za nastop. Moška garderoba v klubskem lokalu, ženska v predsobi dvorane. Odbor. —lj T. K. Skala obvešča vse Člane in članice, da se vrši v torek 29. nov. peto interno predavanje zaradi smučarskega tečaja šele ob 21. v klubskem lokalu v palači »Grafike« Il.-levo. Odbor. —lj Predavanje o ssbnih rastlinah, ki cveto pozimi, je že minulo sredo napolnilo prostorno predavalnico mineraloškega instituta na univerzi, gotovo bo pa predavanje podružnice SVD tudi jutri prav dobro obiskano, ko bo sobne rastline opisoval g. inž. Sad ar, v katerem bomo spoanali novega sotrudnika podružnice SVD in odličnega strokovnjaka. Opozarjamo, da se predavanje ne prične, kakor zadnjič, ob 18-90, temveč točno ob 1».» kakor tudi naslednja predavanja. Vstop je za člane in nečlane prost. _lj Upokojeno nelteljstvo ima svoj običajni mesečni sestanek v četrtek 1. decembra ob 16. pri Novem svetu. —lj Ustanovitev skupine bojevnikov ▼ Trnovem se je vršila v nedeljo ob obilni udeležbi in v najlepšem soglasju. Zbor je dokaeal, da se obeta skupini velik razmah in se bo zdrava ideja miru in altruizma močno zasidrala v trnovsko in Šentjakobsko okrožje. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika g. Stane FlorjanSiČ, v odbor gg. Lo-žar, Bizovičar, Učak, Goršič, Majhen, Gor-kič, Jarc in dr., za preglednika gg. Kra-mer in Kalin. Generalu Maistru je bil poslan brzojavni pozdrav. — Nap pa rokavice, jelenove, pletene in triko dobite trpežne pri tvrdki Milni Karničnik, Stari trg 8. _lj Svinje mostnoaa asvotlMs so postale, kakor smo ie poročali, irtve boja proti; slinavki, in mestnim ubožcem je pretila usoda, da ostanejo brez zabele. Ampak, mestna občina je zavetišču kupila 2 kapitalni kravi, da bodo imele one mogle ženice in starčki dober kofetek, a tudi jed bo spet za beljen a, saj je v svinjakih spet 30 neznansko požrešnih svinj, ki jdh je mestna občina kupila zavetišču v Japljevi ulici. —lj Na praznik narodnega uedinjenja 1. decembra se bo vršila v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode NtLšića, svečana služba božja ob 9. dopoldne. Kako se obdrži ondulaci)«*. Gotovo ste bili že večkrat razočaram, kei vaša frizura m dolgo držala. To }e posle dica učinkov alkaii.r ki z vsakim sredstvom za umivanje glave in las pridejo v lase. da jih očistijo masti in nesnage Ce pa nevtralizirate po pranju lase z izpiranjem s sredstvom »Haargianzv bodo lasje zaradi krepilne učinkovitosti te ga sredstva dalje časa obdržal' avojo obliko m postali oodo od porni. zdravi m lepi. >Haargianz« je priložen vsakemu zavojčku »črne glave«. 3 oao i as; 8 Delavstvo si želi izobrazbe Drugi delavski prosvetni večer — Zanimivo predavanje dr. Lončarja o šolstvu Ljubljana, 29. novembra. Delavski prosvetni večeri, ki jih prirejata delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda« in delavsko glasbeno društvo »Zarja«, se ne zde na zunaj izrazito delavski, čeprav jim posečajo predvsem zastopniki delavskih slojev. Obiskovalcev je vedno več iz inteligenčnih vrst; sicer so ti ljudje tudi delavci, vendar so pa ti večeri najbrž namenjeni predvsem tistim trpinom, ki stradajo najbolj materijelnega in duševnega kruha, in ki delajo najbolj trdo. Ti bi bili namreč najbolj potrebni bla_ žilnega balzama za čustva — glasbe in izobrazba bi jim tudi ne škodovala. To je pa vprašanje zase — vprašanje pojava nekakšne »aristokracije« med delavci v primeri s »plebejc:«, ki se boje svetlih dvoran, veselih obrazov ter se sramujejo stopiti med »gosposko« oblečene tovariše. Snoči je bil drugi večer v tej sezoni. Dvorana Delavske zbornice ni bila zasedena tako dobro kot navadno. Nekoliko najbrž odbija vstopnina, čeprav je min;-malna, kar se pozna tudi ob koncu meseca, ker so obiskovalci po večini iz vrst delavstva, ki prejema mesečne plače. Spored je bil privlačen že zaradi tega. ker je predaval o šolstvu naš odličen prosvetni delavec, ravnatelj g. dr. Dr. Lončar. Predavatelja je pozdravil in predstavil prireditelj g. Vuk. Predavanje lahko stavimo za vzor vsem podobnim predavanjem, saj je bilo tako kratko, jedrnato, poljudno, ne natrpano z učeno navlako iz zgodovine in drugih ved. a kljub temu ni nič trpelo na popolnosti, še manj pa na jasnosti. Predavatelj je z mojstrsko potezo orisal pregled šolstva od starega, ant:čnega veka do danes ter očrt al. kako se je razvijalo. Šolstvo je bilo vedno izraz stremljenja in mišljenja svoje dobe. Služilo je vladajočemu razredu in njegovim življenjskim idealom. Ideal Helenov je bil duševno in telesno zdrav človek. Toda pri starih Grkih je imel človeško ceno samo aristokrat, šola je bila privilegij aristokracije. . Srednjeveško krščanstvo je pa smatralo za človeški ideal svetost, zato je bila tedaj šola povsem pod cerkvenim vplivom in je služila le duhovščini in plemstvu. A kmalu se je začel preokret, zlasti v Lutrovih časih je začela šola prehajati tudi pod državni vpliv. Nekaj časa je vladalo naziranje, da mora biti izobrazba le umska, čemur so se pa kmalu začeli upirati pedagogi, ki so trdili, da ima človek poleg duha tudi čute. Tako se je razvilo sodobno šolstvo, ki si je prisvojilo nekaj vzorov antike, nekaj krščanstva in humanizma. Velik vpliv na razvoj šolstva so imeli veliki vzgojitelji. In eden najpomembnejših je nedvomno Pestalozzi, ki je prvi začel učiti, da je človek socialno bitje, da živi za družbo ln jo zaradi tega mora poznati. Dolgo je bila cerkev edina voditeljica šolstva. Toda večno ni mogla ostati, kajti preozkosrčno je pojmovanje, da človek ne sme verjeti v popolnejšo resnico, da je edino zveličavna le resnica, ki je zaščitena z dogmo. Znanost pa ni sovražnica cerkve, moderna stremljenja šolstva niso naperjena proti cerkvi — če ji je res za resnico; vsi imamo enega sovražnika: zoper kraljestvo teme se borimo za zmago duha in spoznanje resnice. Cerkev polagoma izgublja vpliv na šolstvo, na njeno mesto stopa država. S tem pa seveda ni še rečeno, da je šolstvo zato znatno popolnejše. Moderni vzgojitelji se morajo boriti zoper mrokratizem, ki ovira razvoj šolstva, da šola ni dovolj življenjska. Dandanes se v šolah uče prirodoslovne in duševne vede. S prvimi vedami se koristi kolikor toliko, toda izobrazba ni popolna ter šola ne nudi človeku tega, kar najbolj potrebuje za življenje, če druge vede ne obrode nobenega sadu. Pa saj ni niti pouka za duševne vede! Prišli amo do zaključka, da mora pedagog upoštevati tudi socialni svet, ki ni ne materijalne in ne duševne narave, je pa važnejši od obeh. In o tem svetu se ne naučimo v šolah ničesar. Ničesar ne vemo o njem. Ne vemo, kako človek, socialno bitje, Živi v družbi, v kakšnih odnosih je v plemenskem in verskem pogledu, kako se vrše razredni boji, ne poznamo osnovnih pojmov gospodarskih zakonov, skratka, socialno življenje nam je povsem tuje in absolvent šole stopi iz šole v tujino, v življenje, ki ga nič ne pozna. Predavatelj je zaključil z željo, da bi bila ta vrzel v šolstvu kmalu Izpolnjena ter da bi šole pripravljale ljudi za socialno življenje. Predavanje se je globoko dojmilo poslušalcev; predavatelj je govoril mars'komu res in srca. Koncertni del prireditve je bil zopet bogat. Koncertu je prisostvoval tUdI g. ravnatelj M. Hubad, kar v neki meri dokazuje, da so ti koncerti na umetniški višini Vendar anočni glasbeni del ni povsem upravičil slovesa, ki ga uživajo koncerti delavskih večerov. Njegovo šibko mesto je pa najbrž predvsem v izbiri programa, ljudje niso posebno vneti za preveč sen- timentalne skladbice in nihče ne sme pričakovati, naj ljudje z vsem razumevanjem uživajo, mračne pemi ali prenasičene s tistim napihnjenim umetnostnim tonom. Godba »Zarje« je odigrala kot vedno solidno dva lažja, vendar pa učinkov ta komada Na pozavno je zaigraj konservato-rist g. A. Korošec, na klarinet pa tudi mladi konservatorist g. D. Ravbar. Oba poznamo od lani. Pri klavirju je bila gdč. H. Bajde. Konservatoristka gdč. V. Rudolf ova je nastop la menda prvič na delavskem večeru. Poslušalce je zadovoljila. Pri klavirju je bi1 konservatorist Reinhold Gallatia. Konservatorist g. Žagar je stari znanec, dober baritonist Snoči nas pa ni mogel navduš ta kot navadno; njegov glas pride bolj do veljave v sočnih, veselih melodijah. Koncert je zaključil oktet »Ljubljanskega Zvona« s štirimi domači, mi pesmimi. Ce bi peli bolj vesele, bi bili tudi poslušalci veselejši. Sicer pa priznanje vsem sodelujočim! Ko se žrtvujejo za delavstvo, store plemenito delo v dvojnem pomenu besede MOŽJE! I Če bi Vaše žene izgubile svoje pižame? ... Ce bi jih Vi nato prejeli iz rok tujih mož? Kaj bi na vse to rekli? Kaj bi storili? NE PRENAGLITE SE V SVOJIH SKLEPIH! OGLEJTE SI POPREJ PREJVnJERO FILMA •v Zena brez pižame RENATE MttLLER GEORG ALEKSANDER i Narom? * *eaaiisce DRAMA Začetek ob 20. Torek. 29.: Zaprto. Sreda, 30.: Roksi. Red A. Veseloigra Roksi je izredno ljubezniv in prisrčen repertoarni komad, poln humorja m veselega razpoloženja. Posled-njič kot večerna predstava se uprizori v sredo 30. t. m. za red A. Dijaška predstava v ljubljanski drami. V soboto 3. decembra popoldne ob 15. uri bo v drami dijaška predstava po globoko znižanih dramskih cenah. Uprizori se Ibsenova drama Gospa Inger v režiji gospe Marije Vere. OPERA Začetek ob 20. Torek, 29.: Zaprto. Sreda, 30.: Adel in Mara. Slavnostna predstava v proslavo Narodnega praznika. Red Sreda, Četrtek, 1. dec: Zaprto. Krstna predstava Hatzejeve opere Adel in Mara bo v sredo, dne 30. t. m. v naši operi. Najnovejše Hatzejevo delo bo ta večer prvič javno izvajano. Libreto je napisal dr. Branko Radica na podlagi pravega ljudskega eposa splitskega pesnika Botiča o Bedni Mar:. Hatzejeva glasba je izredno melodijozna; opera je po vsem svojem značaju prava ljudska opera. Temu značaju odgovarja tudi instrumentacija. Hatze je porabil mnogo narod, nih motivov posebno one iz splitske okolice in iz Bosne. Opera se poje v slovenskem prevodu. Naslovno vlogo Adela poje g. Gostič, nesrečno Maro, spltsko lepotico, ga. Gjungjenac. Njen oče. stari Vornič, je g. Bstetto. mati ga. Kogejeva, sestra bedne Mare, Ivanića, je ga. španova. Ostale vloge pojejo ga. Poličeva. ga. Golobova, ga. RamSakova ter gg. Bano-vec, Janko, Marjan Rus. Josip Rus, Der-mota in škabar. Opero je naštudiral ravnatelj Polič .režija je Delakova. Premiera se vrši v proslavo Narodnega praznika. TJprteortev je za stalni abonma Sreda. Danes in jutri ob 6« uri zvečer premiera ZKD jugosl. zvočnega filma Kraljevo bivanje na Bledu V ELITNEM KINU MATICI Nadaljnje predstave bodo objavljene v časopis ju. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 29. novembra 1932 113 (ProGJetstvo Robert je ves čas molčal. Ko je Ramoo končal, je častnik vstal, se oct! na Carmen in stopil naprej, kakor bi hotel izvršiti važen sklep, ki ga je nenadoma storil v svojem srcu, — Dragi Ramon, — je dejal svečano, — vašo željo izpolniva, če bo treba... toda od kar sva govorila z vami o znani zadevi, se je pripetilo nekaj važnega, kar vam še ni znano m kar vas gotovo odvrne od vašega sklepa. — Moj odhod, dragi Robert, je nepreklicen. — Ne, prijatelj, ni! Ne more biti. Poglejte mi naravnost v oči, Ramon. Obupani ste, ker koprnite v ljubezni do Helene, ker mislite, da je izgubljena, morda celo mrtva. Vedite torej, da je Helena še živa! Slišite? Živa je! O tem sva s Carmen trdno prepričana, ker sva jo sama videla. Robert je pričakoval, da bo Ramon kriiknil od presenečenja, kar bi zbujalo vsaj malo upanja. Toda Ramonov obraz je ostal mračen, hladen, trd, obupan. — Tudii jaz sem jo videl, je dejal hladno. Zdaj sta pa Robert in Carmen krik-niia od groze. — Svojo ženo si videl, praviš? — je vzkliknila Carmen. — Ne poznam več te ženske, — je odgovoril Ramon zaničljivo. In ves razburjen je nadaljeval z drhtečim glasom: — Da, priznam, leta in leta me je preganjaj spomin na njo ... Navzlic upravičenosti svojega gneva, kljub temu, da je bila moja osveta pravična, nisem mogel pregnati njene podobe iz svojega srca ... Neprestano sem mislil na njo in često sem MI tako neumen, da sem veroval v njeno nedolžnost — mislil sem, da so bile v njenem zločina vsaj olajševalne okolnosti... Bil sem celo tako neumen, tako zaslepljen, da sem jo hotel ljubiti... da. lju-brti kljub zločinu. Obmolknil je ves upehan, kri mu je zalila obraz in žile so se mu napele. Robert in Carmen sta ga prestrašeno gledala. — Da. — je nadaljeval, — da bi mogel živeti, sem se oprijel teh brezumnih sanj; pozabiti sem hotel na preteklost, odpustiti. Bil sem pripravljen pozabiti na njeno krivdo, pokopati vse, kar se je bilo zgodilo med nama, v oživljeni nežnosti, v neizmerni ljubezni ... — No in? — No in te brezumne sanje, ki jih je hotela uresničiti moja vroča ljubezen, so se po novem grehu te podle ženske razblinile v- nič. — Ne morem vam dovoliti, da bi v tem duhu nadaljevali, dragi Kamor*, — je dejal Robert... Vaša zmota je zločinska... Helena je bila po krivem obsojena, Helena je angel kreposti. — Ah! — je vzkliknila Carmen in padla k njegovim nogam, — poslušaj naju, Ramon. rotim te, poslušaj svojo sestro! — Pobožna laž! Saj sem že rekel da vama ne morem verjeti... Saj imam dokaze, da ne govorka resnice. hi obrnjen h Carmen je pripomnil: — Vstani, draga, sveta moja sestra... Vajino prizadevanje je zaman ... Ne verjamem vama danes, kakor vama nisem verjel prej. — Ne verjamete nama!... Ah, ko bi jo bili videli danes, kakor sva jo midva, svojo Heleno! Ko bi bili videli njeno čisto čelo in njene oči, ki so jih skalile samo solze obupa, bi ne oklevali ... — In samo besede tolažbe je imela za naju na ustih, samo klic ljubezni zate, klic. ki je prihajal z dna srca... — 2e zopet je lagala!... kakor je znala nekoč lagati ob smrtni postelji najine matere, da ji je z bogoskrunsko komedijo izvabila blagoslov. —Ne, dragi Ramon, Helena ni nikoli lagala ... Najina mati ni bila prevarana. V zadnjem tremutku, pripravljena stopiti pred božje obličje, je spoznala, da je nesrečna žena nedolžna in blagoslovila jo je ... Helena te ljnbi, Ramon, ljubi te kljub vsem krutim mukam, ki si jih prizadejal temu angelskemu bitju, ljubi te in edino ta '.iubezen ji je pomagala, da je dočakala dan, ko bo njena čast oprana. — Helena! — se je zakrohotal Ramon zaničljivo. — Vajina Helena s tako čistim čelom m nedolžnimi očmi, ni tako otožna in potrta, kakor si mislita, ali pa vsaj ni sama v svojem obupu. Saj ima IjubČka, ki jo tolaži... — Helena!... bubčka!... je vzkliknil Robert presenečeno. — Dragi brat... Ti se norčuješ in rogaš! — Videl sem jo... sam sem jo videl, kako se je vsa srečna smehljala ob strani svojega ljubčka... Videl sem jo, vama pravim___Živita skupaj ... javno ... v Moissellesu. — V Moissellesu!... Ti si bil v Moissellesu! — je vzkliknila Carmen. — Kdaj pa? — Pred štirimi dnevi med svojim bivanjem v Penhoeru; gnala me je tja neka čudna slutnja. In tam sem jo v.del. njo in njega. In če nisem obeh ubi\ — je pripomnil z drhtečim glasom, — se je zgodilo to samo zato. ker jo še vedno ljubim... ker jo ljubim kljub vsemu temu, ker jo prepuščam njenemu jubčku... in ker hočem sam umreti. — Umreti! — Toda tega človeka, ki o ndem govoriš. Ramon. — se je oglasila Carmen, — tega človeka midva že davno poznava... Saj je on naju poiskal in odvedel k nji. To je plemenit mož, poln sočutja do nesrečnice, ki mu je njena ljubezen do tebe in njeno grozno življenje dobro znano ... — Nove iaži! — je vzkliknil Ramon in srdito zamahnil z roko. — Da, ta teta !aže! Poskusila je preslepiti vaju. svetohlinila je pred vama ,da bi je ne prezirala, kakor jo prezirajo drugi... In opisal je podrobno svojo pot v Moisselles ter svoje srečanje v vagonu s sodnim eksekutorjem in njegovo ženo; Robert in Carmen nista imela niti toliko moči, da bi ga prekinila, tako sta bila presenečena. Sodni eksekutor in njegova žena sta pravila Ramonu o ljubavnem razmerju med Heleno in tistim mladeničem, češ da čivkajo o tem že vrabci Kje so milijoni ruskega carja? Zadnji ruski car je imel „samo" 10—IZ milijonov dolarjev letnik dohodkov Stric zadnjega ruskega carja Nikolaja II., veliki knez Aleksander Mihajlo vič. ki živi sedaj v Ameriki, je izdal zanimivo knjigo svojih spominov. Veliki knez v nji podrobno opisuje življenje na carskem dvoru in objavlja zanimive podatke o milijonih carja Nikolaja II.. ki so bili baje naloženi v angleških bankah, pa so brez sledn izginili. Ti milijoni diše tudi samozvani carjevi hčeri, veliki kneginji Anastaziji (Čajkovski). Aleksander Mihaj5ovič piše v svojih spominih, da carjevih milijonov ni več, ker jih je car med vojno porabil v dobrodelne namene, v podtpiranje ranjencev, zidanje bolnic itd. Baje je šlo v te namene okrog 20 milijonov funtov šterlingov. Aleksander Mihajlovič trdi, da niti v najsrečnejših časih car Nikolaj II. še daleč ni bil tako bogat, kakor Ro-ckefeller. Mendelson, Rotschild in drugi finančni magnati. Ko je bilo v Angliji naloženo premoženje carske rodibine potrošeno, se osebno premoženje Nikolaja II. ni moglo primerjati niti s premoženjem nemškega cesarja Viljema, niti s premoženjem bivšega španskega kralja Alfonza XIII. V knjigi Aleksandra Mihajloviča so zanimivi podatki o carskih draguljih. Carski di-adem, izdelan za časa Aleksandra I., je bil okrašen s 30 velikimi biseri, 112 manjšimi biseri, 500 demanti in 84 briljanti. Od drugih kronskih dragocenosti omenja Aleksander Mihajlovič 194.5 karatov težki briljant »Orlov«, 120 karatni nebrušeni demant. 85 karatni demam itd. Carjevi letni dohodki so znašali 10 do 12 milijonov dolarjev (revež, kako neki je mogel živeti). Vsak veliki knez, a teh je bilo vse polno, je imel pravico do 200.000 rubliev letno, vsaka velika kneginja je dobila za doto milijon rub-ljev, vsak knez in kneginja carske krvi je dobila ob rojstvu 250.000 rubijev itd. Vzdrževanje dvora je bilo seveda zelo drago. Mnogo denarja je šlo baje tudi za podpiranje gledališč in umetnosti sploh. Po 300.000 rubijev je dajal car vsako leto svojim prijateljem, med njimi tudi črnogorskemu knezu Nikoli. Na dan svoje abdikacije car baje ni bil več posebno bogat. Vprašanje je seveda, če so ti podatki točni, gotovo pa ni premoženje bivše carske rodbine prenizko cenjeno. Shawovo potovanje okrog sveta Bernard Shaw se pripravlja na potovanje okrog sveta. Sredi decembra se vkrca s svojo ženo v Monaku na parnik, da nastopi pot okrog sveta, vrne se pa proti koncu aprila. Shaw pravi, da ne krene na pot okrog sveta samo, da bi zbiral nove vtise, temveč hoče v miru napisati med dolgo vožnjo po morju novo dramo. Novo Sfca-wovo delo naj bi bilo dovršeno pomladi, poleti bi bi'lo pa vprizorjeno v Malvernu. To priča, da Shaw navzlic opetovani napovedi ne mislri prispeti v Nemčijo. V Berlinu se bliža Shawova satira »Preresnično, da bi bilo lepo« petdeseti vprizor.itvi in rečeno je bilo, da namerava prispeti Shaw v Berlin, da bi prisostvoval vprizoritvi svojega dela na nemškem odru. Tudi Dunajčani so pričakovali Shawa. pa ga seveda tudi na Dunaj ne bo. Ženske znajo molčati Glavni urednik v BI Paso v Texasu izhajajočega lista je zagrizen sovražnik žensk. Ni izšla skoraj številka, da bi ne bilo v nji nekaj strupenih afo-rizmov ali sarkastičen podlistek, naperjen proti ženskam. Dame v El Paso so dolgo mimo prenašale te napade, misleč, da se bo njihov sovražnik v uredništvu naveličal in odnehal. Ko je pa mož nedavno napisal, da bi se v vsem mestu ne našle tri ženske, ki bi znale dve ur: nepretrgoma molčati, so užaljene dame sklenile poučiti pam-fletista o nasprotnem. Naslednjega dne je zavladala v mestu grobna tišina. Gospodinje so sicer prišle na trg, toda nobena ni črh-nila besedice. Pri nakupovanju so si pomagale samo s kretnjami kot da so gluhoneme. V kavarnah, kinematografih in gledališču ni bilo slišati ženskega glasu. Pred uredništvom so postavile ženske na trgu mize, zbrale so se in začele igrati bridge, pri tem so pa trnovratno molčale. Tako so svojemu sovražniku dokazale, da znajo rudi ženske molčati, če hočejo. Zopet zagoneten umor Dunajska in nižje avstrijska kriminalna policija sta zadnje dni na nogah, da pojasnita zagoneten umor. Ribiči so našli nedavno ob Dunavu na bregu žensko roko, ki je morala ležati že nekaj dni v vodi. Roka je bila spremo odrezana, kosti nepoškodovane, samo mišice so bile z ostrim nožem gladko prerezane. Zdravniki so takoj ugotovili, da re za žensko roko. V soboto ponoči so pa našli ribiči na bregu Dunava stegno, ki je bilo tudi zelo spretno odrezano. Končno je Dunav v ponedeljek naplavil še ostale dele ženskega trupla, med drugimi pljuča in čreva. Dele trupla so prenesli v sodno medicinski institut, da jih preiščejo v kriminalistiki izvežbani zdravniki. Prva domneva policije je bila. da /e bil zločin izvršen na Dunaju. Da ugotove, od kod je reka približno prinesla dele ženskega trupla, so vrgli v vodo več polen in prišli do zaključka, da je moral morilec vreči razseka-no in razrezano truplo nekje v bližini mesta. Glavna skrb policije je sedaj ugotoviti, kdo je žrtev krvoločnega morilca. Zato je policija napela vse sile, da dožene, kdo je zadnje dni na Dunaju ali v bližini izginil. Seveda se mora ozirati pri tem samo na primere, ko oblasti niso bile obveščene, da je ta ali oni človek brez sledu izginil.. Brisača v trebuhu V soboto popoldne se je vršila pred sodiščem v Budimpešti zanimiva obravnava. Margareta Kalman, soproga evangelskega pastorja, je tožila profesorja dr. Bela Mezo. Pred tremi leti je profesor Mezo operira! Kalmanovo na želodcu. Operacija je bila dokaj težka in ni dosegla zaželjenega uspeha tako. da se je morala gospa nedavno podvreči novi operaciji. Druga operacija je pa pokazala, da je bil pozab: "rofesor v trebušni votlini paciientk^ 75 cm široko in 70 cm dolgo brisačo. O tem smo svojčas že poročali. Brisača se je bila pomaknila že do črev. Pri drugi operaciij so jo zdravniki srečno odstranili iz trebuha, ne da bi imela profesorjeva pozabljivost za pa-cijentko hujše posledice. Kalmanova je vložila tožbo in zahtevala od profesorja 20.000 pengo odškodnine. Na obravnavi je profesor valil krivdo na asistentko, češ da je bila njena naloga odstraniti po operaciji instrumenete in druge operacijske potrebščine. Zatrjeval je v svoje opravičilo, da se taki primeri v zdravniški praksi često dogajajo. Sodišče je obravnavo preložilo, ker mora dobiti še izjave strokovnjakov o tej zadevi. Jelen v mestu Pariški listi puročajo o razburljivem lovu na jelena po ulicah zgodovinskega mesteca Senlis. Več odličnih gospodov in dam se je odzvalo vabilu vojvode de Grammont in se udeležilo lova na jelena v bližnjem gozdu. Ko so kralja gozdov izsledili, ga je začela vsa lovska družba s psi preganjati. Jelen jo je ubral iz gozda čez cesto v drugi gozd, iz katerega je pridirjal v mestece, ki leži tik ob gozdru. In prebivalci Semlisa so začudeno gledali, kako je dirjal preganjani jelen po ulicah sem in tja. Okrog 30 dam in gospodov na konjih je pridirjalo v mestece s krdelom psov za jelenom, ki ga niso mogli dohiteti. Jelen je pridirjal na glavno ulico, kjer je skočil skozi odprta vrata v vežo velikega poslopja. Ker je pa našel tu še druga vrata, vodeča v stransko ulico in tudi odprta, ie skočil skozi nje pred nosom svojim preganjalcev m posrečilo se mu je preplavati rečico za mestom ter odnesti zdravo kožo. Razočarani lovci so se moraii obrisati pod nosom. Moderni otroci. — Mihec, zakaj pa čitaš baš knjigo o vzgoji otrok? — Da lahko primerjam, če me prav vzgajajo._ Četrtek, 1. decembra. 10: šolska proslava mestne ženske realne gimnazije; 11: Koncert Radio kvarteta; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13. Čas, plošče, borza; 17.30 Salonski kvintet; 18.30: Lužiški Srbi in dr. Arnošt Muka (Bučar); 19: Čuda in tajne življenja: spački, orjaki, palčki (prof. Pengov); 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Kuret); 20: Prenos iz Beograda; 22: Cas, poročila; 22.15: Citre solo, g. Mezgolits; 23: Napoved programa za naslednji dan. IŠČE SE PRIČA V nedeljo 13. novembra dopoldne je vozil po Emonski cesti, mimo Trnovske cerkve, po Kolezijski cesti, Opekarski cesti itd. avto, na katerem je stal ob hladilniku policijski stražnik. Kdor je videl, ko se je ta avto na enem teh krajev ustavil, se naproša, da se zglasi proti nagradi za zamudo časa v odvetniški pisarni dr. R. Krivca v Pražakovi ulici 15, n. nadstropje, 4485 R^ZMO Najcenejši nakup! KONFEKCIJA - MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petrr cesta 14. GOJZERJI na obroke. »TEMPO«, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4 113/T INTELEKTUAJLNE DAME obrnite se na Astrosofa, Split, poštni predal 16. Priložite tri znamke po Din 1.50. 118/T GlMB IZPOSOJAMO plošče, gramofone, radio-aparate. »ŠLAGER«, Aleksandrova c. 4. (prehod »Viktoria« palače) KUPIM „Kako smo srečni „Jutrovih" mladinskih knjig!" Tako so nam pisali srečni otroci, ki so prejeli knjige kot darila za pravilno rešene uganke. Miklavž nai letos osreči vso mladino 'KUPIMO SLEDEČE ČEVLJARSKE STROJE stroj za perforiranje, stroj za paljenje robov (Kantenbrenn-ma.schine), stroj za obšivanje robov (Einfassmaschine) in stroj za modeliranje. Ponudbe na naslov: I. Razboršek, tovarna čevljev, Tržič. 4449 i 1. Prigode porednega Bobija 2. Sinko Debelinko 3. Prigode gospoda Kozamur- 4. Janko in Stanko 5. Skok, Cmok in JoJdca 6. Bratec Branko in BGca 7. Samo in Joko 8. Osel gospoda Kozamurnika 9. Vrtismrček in Sllonoska 10. Popkins Vsaha knjiga stane Din IZ.—, poštnina Din 2.—. Pri odjemu vseh 10 knjig • • • Din 90.— poštnina Din 7.— Pri odjemu 6 knjte.....Din 00.— poštnina Din 5.— Pri odjemu 4 knjig.....Din 44.— poštnina Din 3.— Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po posti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani. knaiTjeva ulica. j SLUŽBE VEČ POLAGALCEV PARKETOV dobrih in zanesljivih, sprejme takoj tvrdka Hrastelj Peter, Laško pri Celju. 4479 MESAR. POSLOVODJO ki se popolnoma in v vsakem pogledu razume na mesarsko in klobasičarsko obrt, posebno v izdelavi salam, sprejme takoj tvornica Mikšić, Ogulin. — Ponudbe je poslati takoj ali se osebno javiti. 4480 POVERJENIKE reprezentativne in inteligentne, pri industrijalcih in trgovcih poznane, sprejmemo v vsakem mestu. Posel je lahek in dobič-kanosen, ki je lahko tudi kot postranski zaahizV1* Oferte na firmo: > Kompas«, Beograd, Kneginje Ljubice br. 7. 4447 PRODAM STROJ ZA IZDELAVO LESENE VOLNE koro nov, tov. Hassler-Wolf, 7ien, Širina nožev 200 mm -odamo. Vsa pojasnila daje direkcija zdravilišča Rogaška Slatina, kjer je stroj tudi na ogled. 4482 ffPKMfttf 14 POSESTEV v ceni od 8—80.000 Din naprodaj. Vprašati na naslov: Srebot, Sv. Križ pri Litiji. 4469 HHA v Rožni dolini, Cesta VTH št. 44, radi preselitve gospodarja naprodaj. Točnejše podatke, ceno in pogoje pove Jože Ambroži č, Ljubno na Gorenjskem. 4478 Lepa jabolka po Din Z.— kilogram kupite pri Gospodarski zvezi v Ljubljani BRIVNICO in damski salon prodam. Potreben kapital 10.000 Din. — Tomaž Kosec, trgovec, Ormož. 4483 HIŠO Z GOSTILNO v predmestju Zagreba, 5 minut od tramvaja — na glavni zelo prometni ulici, z veliko gostilniško dvorano in točilnico, s tremi sobami za stanovanje, velikim poletnim vrtom, pivnico in stranskimi prostori, z 200 kvadratnih sežnjev stavbišča prodamo radi preobremenjenosti v poslu. Cena 350.000 Din. Krasna pridobitna prilika agilnim ljudem. Poslovnica Pavle-kovič, Zagreb, TJlca štev. 144. 4481 izdelujejo se najnovejši modeli otroških m igraćnin vozičkov triciklji. razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. - CenikJ franku. »TRIBUNA« F. B. I*, tovarna dvokoles in otro*... i vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c 4. Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte, p rti če itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) Vezenje oprem za neveste, m o no gram i, gumbnice, entla-nje, ažuriranje in predtiskanje. Velika izbira pred tiskanih ženskih ročnih đel. Vogal Polakove hiše je dobil novo higijensko urejeno brezalkoholno restavracijo ter izborno kuhinjo in se priporočata za obilni obisk Ivan in Marija Kajne Sv. Petra nasip Sta 71 — Za upravo m sel Usta: Oton Cnnstot, — Vsi v l^inljam,