cena 17 din številka 36 t740S
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Teden boja proti kajenju
Rdeči križ se z raznimi akcijami ,,bojuje" proti tegobam našega časa. Od 14. do 21. septembra bo znova potekala ena takih akcij, in sicer teden boja proti kajenju.
Ta ,,boj" poteka skozi vse leto, v tem tednu pa mu namenjajo te človekoljubne organizacije malo več pozornosti. Zdravstvena statistika kaže, da število kadilcev kljub raznim akcijam iz leta v leto narašča. Zaskrbljujoče je dejstvo, da po tej nasladi modernega časa posega vedno več mladih ljudi. Hkrati s temi nespodbudnimi pokazatelji raste število najrazličnejših obolenj, ki so v vzročni zvezi s kajenjem.
Na začetku 20. stoletja je bil rak na pljučih zelo redka bolezen. Danes lahko govorimo že o pravi epidemiji. Gotovo tičijo razlogi v novem načinu življenja, novih tehnoloških procesih, vse večji porabi sintetičnih snovi, in-sekticidih, onesnaževanju okolja, skratka v vsem, kar je bilo v zadnjem času nekaj novega. Potrošnja tobaka presega že več bilionov cigaret na leto. Kakšne
posledice ima kajenje? Na to vprašanje so si močno prizadevali odgovoriti strokovnjaki v Evropi in Ameriki. Po več letih opazovanja ljudi, mladih, starih, moških, žensk, kadilcev in nekadilccv, so ugotovili, da je umrljivost med kadilci večja kot med nekadilci. S številom pokajenih cigaret se veča tudi umrljivost. Kadilci pip in cigar umirajo manj kol kadilci cigaret. V večji meri pa ti obolevajo še za rakom na pljučih, boleznih srca ter ožilja. Pri moških kadilcih je umrljivost kar 10 krat večja kot pri nekadilcih. Pri tistih, ki pokadijo na dan več kot 2 zavojčka cigaret, je umrljivost tudi 15 do 20 krat večja. Umrljivost, žal, narašča tudi med ženskami. Tiste, ki pokadijo na dan po en zavojček ali več, imajo 5-krat večjo umrljivost kot nekadilke.
Zdravje ni človekova osebna zadeva, zato kajenja uživalci tobaka ne morejo opravičevati s privatno zadevo, niti s tem, da kadijo za svoj denar in še zlasti ne da s svojim bronhitisom ali celo rakom na plučih nikogar ne ogrožajo, ker te bolezni niso
nalezljive. S kajenjem si kvarijo zdravje, hkrati pa od družbe pričakujejo in zahtevajo, da jim izgubljeno zdravje vrne. Morda jim ga do neke mere lahko, nikakor pa jim ne more nadomestiti izgubljenih ur, ki jih kadilci pre-sede v čakalnicah, pred ambulantami, v bolnišnicah. Življenjsko geslo: biti zdrav je človekova pravica, ostati zdrav pa njegova dolžnost! bi moralo vsaj malo ganiti vsakega kadilca. Če je pri tem treba žrtvovati komaj gram težko cigareto, jo bomo v korist zdravja pač žrtvovali.
Gotovo se bo našel kdo, ki bo prebral te vrstice in zamahnil z roko, si pri tem mislil svoje in delal tako, kot pač sam želi. Zapisane besede, mnogi lepaki, propagandni material, mnoga vzgojno zdravstvena predavanja, ki jih bo pripravil občinski odbor Rdečega križa Velenje po osnovnih in srednjih šolah naše občine, ga ne bodo niti ,,prisilili," da bi razmišljal o tem. In tako bo znova rezultat še ene humane akcije ničev.
Zdravstvena skupnost
Veliko ljudsko zborovanje
,,Dolina pod partizanskimi Dobrov|jami, Menino in Raduho, ki je pred 40 leti tako radostno zadihala z vašimi žrtvami priborjeni svobodi, vas je ob 40-letnem jubileju znova povabila, da vam izreče svoj veliki hvala!". S
temi besedami je predsednik SO Mozirje Lojze Plaznik pozdravil borce in goste na množičnem zborovanju ob 40-letnici osvoboditve Gornje Savinjske doline. Več o tem pišemo na 4. strani.
Izhod - povišanje stopnje
Občinska zdravstvena skupnost Velenje je v osmih mesecih tega leta ptrigospodarila za 8 starih milijard dinarjev izgub. Glavni razlog za tako velik izpad dohodka je nedosega-nje prihodkov po predpisani dinamiki zbiranja denarja.
Svoj delež k temu pa je prinesla nerealno postavljena prispevna stopnja, posebej še zato, ker načrtovana masa bruto osebnih dohodkov, ki je osnova za obračun prispevnih stopenj, ni bila uresničena. V velikih težavah v drugem polletju leta se bodo tako znašli zobozdravstvo, splošno
zdravstvo in hospitalno zdravljenje.
Člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti io pri obravnavi delovnega osnutka predsanacijskega programa te skupnosti podprli predlog možnih ukrepov za boljše poslovanje. Ti med drugim predvidevajo povišanje prispevne stopnje za 0,28 odstotka oziroma od sedanjih 8,58 na 8,86. S tem bi skupnost pokrila vse dogovorjene programe in druge obveznosti, zlasti obvezo do Gorenja.
Vsi izvajalci se morajo ravnati dogovorjenih programov.
dosledno izvajati stabilizacijske programe, kritično in objektivno oceniti kadrovske in časovne normative po tako imenovam zeleni knjigi in predlagati ustrezne rešitve za boljše poslovanje ter izkoriščanje delovnega časa. Člani komiteja so zahtevali, da se kar najhitreje sklene samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela z bolnico Celje, sindikatu pa naložili, da se poveže z vodstvenimi delavci organizacij združenega dela in skupaj rešijo vprašanje visokih bolniških izostankov, saj v naši občini manjka na delovnih mestih vsak dan 2000 delavcev.
Komite za družbene dejavnosti
Oživljanje gospodarstva
Na 35. seji so člani komiteja za družbene dejavnosti skupščine občine Velenje namenili osrednjo pozornost analizi gospodarjenja v velenjski občini v 1. polletju tega leta ter uresničevanju programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini.
Analiza gospodarjenja v naši občini v prvih šestih mesecih letošnjega leta je pokazala nadaljevanje gibanj iz preteklega leta. oživljanje občinskega gospodarstva. kar kaže na to. da se bodo nekateri cilji letošnje resolucije uresničili. Zelo razveseljiv je v tem času porast industrijske proizvodnje. in sicer kar za 14 odstotkov glede na isto lansko obdobje. Največ je k temu prispevala proizvodnja v mesecu marcu, ki je lansko poprečje presegla kar za 20 odstotkov. Tudi izvozni rezultati na blagovnem področju so v začetku letošnjega leta'razveseljivi. Na konvertibilno tržišče smo izvozili za 32 odstotkov, uvoz pa je
znašal J5 odstotkov. Skupen izvoz
blaga in storitevje glede na lansko obdobje porastel za 21 odstotkov. uvoz pa za 19. Izvoz v strukturnem deležu celotnega" prihodka občine znaša 11 odstotkov. Doseženi rezultati kažejo, da se konvertibilni izvoz počasi približuje načrtovani resolucijski stopnji, enaka ugotov itev velja za uvozna gibanja, medtem ko jc delež izvoza v strukturi celotnega prihodka celo višji (resolucijska usmeritev je bila S odstotkov). Seveda pa pri teni velja opozoriti na veliko zaostajanje deviznih
prelivov od izvoza blaga in storitev (na konvertibilnem področju jc indeks obdobja / obdobjem 70. na klirinškem pa 36).
čeprav se posamezna področja in panoge srečujejo z raznimi težavami je analiza gospodarjenja v prvih šestih mesecih tega leta pokazala, da za sedanji gospodarski trenutek dosegamo v občini v materialnih gibanjih zadovoljive rezultate. Kljub visoki inflaciji se realni družbeni proizvod oziroma bruto dohodek povečuje. Akumulacije počasi zvišujejo svoj delež v skupnih sredstvih reprodukcije, hkrati pa je premalo denarja za naložbe. Reprodukcija po polletnih rezultatih kaže manjšo stopnjo rasti od celotnega prihodka, ob upoštevanju inflacijskih gibanj se rast te realno ni povečala. V takšnem položaja je vsakršna preusmeritev gospodarstva onemogočena. Udeležba skupnih naložb v družbenem proizvodu (bruto dohodku) je padla pod 20 odstotkov ( 18.6 %). /a lanskoletno pajc značilno, daje bila /a celotne naložbe nad 20 odstotkov
Fi/ični in vrednostni pokazatelji gospodarjenja kažejo, okrepitev prizadevanj za učinkovitejše gospodarjenje in porast produktivnosti živega dela v velenjski občini.
V letošnjem letu je v občinskem gospodarstvu rast porabljenih sredstev začela zaostajati za rastjo celotnega prihodka. Ta razkorak znaša /e skoraj 30 odstotkov. Ob takšnem »izboljšanju« kvalitete
poslov anja se je bruto dohodek v gospodarstvu (dohodek povečan za amortizacijo po minimalnih stopnjah) normalno kot tudi realno zelo povečal (nominalno za 38 odstotkov). Rast amortizacije po minimalnih stopnjah, ki naj bi zagotavljala enostavno reprodukcijo organizacij združenega dela je tako majhna, da ne dosega dinamične rasti cen (17 odstotkov).
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sreča v zelenju in cvetju
Tradicija, razvoj, kakovost
Prejšnji teden je bila na Muti že osma tradicionalna predstavitev zelenega programa sozda Gorenje. Tokrat je potekala pod geslom Tradicija, razvoj, kakovost, na njej pa so se predstavili Gorenje Muta, Gorenje Fecro, Gorenje Notranja oprema in Gorenje Metalplast.
Z zelenim programom Gorenje nadaljuje tradicijo pri proizvodnji raznih pripomočkov, namenjenih kmetijstvu, predvsem pridobivanju in predelavi hrane, lepšanju okolja in lajšanju dela, s tradicijo, ki so jo začeli tudi nekdanji kovači na Muti in v Slovenj Gradcu, v krajih, kjer sedaj delujeta Gorenje Muta in Gorenje Fecro.
Ta program danes sestavljata dva podprograma in sicer kmetijska in živilska tehnika.
Nosilec programa kmetijske tehnike je Gorenje Muta, ki med drugim proizvaja malo kmetijsko mehanizacijo. To so razne izvedenke enoosnih traktorjev, moči od 6 do 8 KW, s priključki za obdelavo zemlje, gnojenje, setev, škropljenje, spravilo krme, prevoze in čiščenje snega. Poleg tega izdeluje vrtno in parkovno mehanizacijo, predvsem manjše rotacijske in samohodne kosilnice z raznimi priključki, stroje za pripravo komposta iz organskih ostankov ter stroje za čiščenje prahu in odpadkov — komunalni čistilnik.
Ta podprogram dopolnjuje še poljedelsko, vrtno in cvetlično orodje, sadjarska oprema (razne stiskalnice in sadni mlini) ter livarski izdelki za potrebe zelene-
ga programa, kot so naprimer napajalniki za živino.
Na področju kmetijske tehnike Gorenje Fecro proizvaja kose ter razne nože in odkovke za kmetijske stroje. Gorenje Notranja oprema nudi jasli za govedo ter korita za prašiče, Gorenje Metalplast pa izdeluje plastenjake.
Podprogram živilske tehnike uresničuje predvsem Gorenje Fecro. Ta izdeluje sodobno opremo za pridobivanje in hlajenje mleka, in sicer so tu sistemi molže „v vrč" namenjeni manjšim kmetijam, „v molzišče" za prosto rejo, „v mlekovod" za rejo na privezu ter v zadnjem času tudi sistemi molže za drobnico. Izdelujejo tudi bazene za hlajenje mleka od 100 do 3000 litrov ter opremo za segrevanje vode s pomočjo toplote, ki se sprošča pri hlajenju mleka. V tej delovni organizaciji so razvili tudi opremo za avtomatsko čiščenje razkuževanje in pranje hladilnih enot.
Del svojih zmogljivosti pa Gorenje Fecro namenja izdelavi opreme za klavniško, mesnopre-delovalno in drugo predelovalno industrijo. Ta oprema iz nerjavečega jekla obsega enostavno opremo za klavnice in mesarije, linije za razkosavanje s transportnimi trakovi, klasično in vakuumsko soljenje mesa ter čiščenje, pranje in razkuževanje. Izdelujejo pa tudi univerzalne mline za mletje kave, začimb, sladkorja, žit, krmil in podobno.
Na tržišče so poslali že tudi opremo za klavnice perutnine, v pripravi pa imajo izdelke za potrebe industrije za predelavo rib.
Program živilske tehnike je zanimiv tudi za zahodna tržišča
Pester proizvodni program vse omenjene delovne organizacije stalno dopolnjujejo, iščejo nove, boljše rešitve. Pri tem se povezujejo z znanstvenimi institucijami po vsej Jugoslaviji, povezujejo pa se tudi z drugimi delovnimi organizacijami; s proizvajalci podobne opreme v Sloveniji pa usklajujejo proizvodne načrte.
Na sejmu na Muti so letos predstavili tudi novosti. Nekatere med njimi so bile razvite že nekaj časa, a jih zaradi neustreznih cen doslej niso izdelovali.
Na področju kmetijske tehnike je gotovo eden najzanimivejših novih izdelkov ročna in priključna sejalnica, za katero je Gorenje Muta prejela zlato plaketo na Novosadskem sejmu 1983 ter zlato plaketo na Kmetijsko živilskem sejmu Gornja Radgona 1984. Tu je potem še sejalno kolo, drobilnik organskih ostankov, samohodna parkovna kosilnica s pobiralno napravo, enoosni traktor z gosenicami za delo na snegu, univerzalni ročnj za razno vrtno orodje ter izpo polnien oroaram vrtnega orodja.
Gorenje Notranja oprema pa je razstavilo sodobnejše izvedenke jasli za govedo in korita za prašiča.
Na področju Živilske tehnike je Gorenje Fecro predstavilo izpopolnjeno opremo za hlajenje iraška z napravami za segrevanje vode za kar je prejelo zlato plaketo na Novosadskem sejmu in na sejmu v Gornji Radgoni, predstavilo je tudi hladilne bazene z napravo za točno ugotavjjanje količine mleka ob prevzemu, domači agregat za hladilne bazene, vakuumske črpalke za manjše molzne enote in še nekaj drugih novosti.
Otvoritev razstave Sreča v zelenju in cvetju pa so na Muti proslavili tudi z novim delovnim uspehom. Na ta dan so namreč svečano predali namenu nove proizvodne zmogljivosti v Proizvodnji sive litine Vuzenica, ki je tozd delovne organizacije Gorenje Muta. S to pomembno naložbo so v taj temeljni organizaciji
bistveno izboljšali delovne pogoje, nekatere nove naprave pa bodo gotovo vplivale na dvig produktivnosti.
Tako kot vse dosedanje predstavitve zelenega programa Gorenje je tudi letošnja manifestacija na Muti kar najbolj podrobno predstavila vključevanje Gorenja v prizadevanja za pridobivanje in dodelavo hrane ter za sodobno urejeno bivalno okolje, obenem pp je poslovnim partnerjem Gorenja omogočila, da so se seznanili s stanjem in načrti na področju zelenega programa.
b.z. s.v.
Titovo Velenje * 13. »eptembra 1984
Komite za družbene dejavnosti
Oživljanje gospodarstva
(Nadaljevanje s 1. strani)
Doseženi dohodek kot osnova in vir za napajanje posameznih oblik porabe se je v primerjavi s prvim polletjem lani v tem času povečal za 111,9 odstotka, razporejeni dohodek pa je porasel z indeksom 172,9. Skupna in splošna poraba izgubljata tako svoj delež v dohodku (skupna za 2,75 odstotka, splošna za 0.6 odstotka) v primerjavi z lanskim polletjem. Ob tem skupna poraba raste nominalno hitreje kot sredstva za bruto osebne dohodke. V čistem dohodku gospodarstva pa se je povečal delež sredstev za razširitev materialne osnove dela. Delež akumulacije v doseženem dohodku pa se je v primerjavi s prvim lanskim polletjem povečal za 2 odstotka.
Poglavje zase so v analizi gospodarstva obresti, ki vse bolj obremenjujejo dosežen dohodek. Gospodarstvo je v prvem polletju leta 1984 plačalo za obresti 3531 milijonov din oziroma za 123 odstotkov več kot v lanskem prvem polletju, zaslužilo pa je z njimi 1292 milijonov dinarjev ali za 161 odstotkov več kot leto poprej. To dokazuje, kako drago je najemanje kreditov, zato bi moralo gospodarstvo spremeniti odnos do rabe sposojenega denarja in bolje uveljaviti vlogo finančnega načrtovanja.
Skupen znesek izgub v prvem polletju tega leta vrednostno znaša 1.549.451 tisoč dinarjev ali 73 odstotkov manj kot v tem času lani. Na lestvici izgubašev so Teš-tozd Družbena prehrana, 1203 tisoč dinarjev, Gorenje-tozd Elektronika 1.436.107 tisoč, Veg-rad-tozd Vemont 11.696 tisoč, delovna organizacija HPH 19.842 tisoč. Paka-tozd RTC Golte 9.084 tisoč. Merks-tozd Potrošnik 6.465 tisoč, Vekos-tozd Toplotna oskrba 19.560 tisoč in delovna organizacija Inženiring 45.494 tisoč dinarjev. Čeprav so izgube manjše, še vedno krepko breme-
nijo gospodarstvo. Še večje breme pa je pokrivanje teh izgub. Hdini izhod so dobro zastavljeni sanacijski programi, njihovo dosledno uresničevanje, ponekod pa je edini izhod iz zagat preusmeritev proizvodnje. Stečajni postopek oziroma stečaj pa je za našo ekonomsko prakso še vedno nerealnost.
V živahni razpravi so člani komiteja menili, da morata komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ter izvršni svet zagotoviti spremljanje uresničevanja občinske resolucije tudi s polletno analizo, ki naj se verificirana posreduje v nadaljnjo razpravo ostalim nosilcem planiranja. Ta analiza je namreč pomembna za usklajevanje skupne porabe z rastjo dohodka, pa tudi za usklajevanje osnov, po katerih se izračunavajo prispevne stopnje. Neskladje med načrtovanimi in dejanskimi prihodki so prinesla v osmih mesecih letos za 143.336
tisoč dinarjev primanjkljaja. Sedanje nesorazmerje terja takojšnje ukrepe, da bi tako zagotovili uresničevanje prihodkov v okviru dovoljene porabe. Ob upoštevanju načrtovane mase bruto osebnih dohodkov (indeks 132) bi morali povečati prispevne stopnje v globalu za 2.11 odstotka. Zaradi stalnega večanja stroškov za izvajanje programov v družbenih dejavnostih ter resolucijske možnosti usklajevanja rasti sredstev za osebne dohodke v družbenih dejavnostih z rastjo v gospodarstvu obstaja bojazen, da družbene dejavnosti z obstoječimi finančnimi načrti ne bodo pokrile programov. Zato so člani komiteja menili. da bi komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ocenil maso bruto osebnih dohodkov za leto 1984 na osnovi dejanskih podatkov organizacij združenega dela o osemmesečni realizaciji BOD in njihovi oceni BOD do konca leta.
Otroško varstvo
Vse je kazalo, da bo v vzgojno-varstveno dejavnost v naši občini v šolskem letu 1984/85 vključenih manj otrok kot pa so zmogljivosti vrtcev. Po 1. septembru pa se je položaj precej izboljšal. Proste zmogljivosti imajo le še v obrobnih vrtcih, in sicer v Pesju, Skalah in Topolšici (skupaj 40 mest) vendar tudi tu pričakujejo nekatere spremembe. V Šmartnem pb Paki nov vrtec še ni zgrajen, zato so morali pri vpisu odkloniti 14 otrok, ki bi želeli obiskovati malo šolo v dopoldanskem času.
Poleg tega so člani komiteja za družbene dejavnosti na torkovi seji obravnavali še osnutek sprememb samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta. Ta prinaša nekatere bistvene novosti. Osnova za nadomestilo osebnega
dohodka za porodniški dopust naj bi bilo sedaj mesečno poprečje osebnih dohodkov zadnjih treh mesecev pred mesecem, v katerem je prišlo do začasne zadržanosti z dela zavoljo poroda oziroma nege in varstva otroka. Seveda pa se osnove za nadomestilo povečajo z odstotkom rasti nominalnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v republiki na raven zadnjega trimesečja pred pričetkom porodniškega dopusta. Spremembe so nadvse dobrodošle. žal pa bodo prinesle s sabo tudi finančne težave skupnosti otroškega varstva seveda, če bo sporazum sprejet. Člani komiteja so se odpredelili za tretjo varianto tega sporazuma, ki predvideva začetek veljave osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljal pa naj bi se od 1. januarja 1985 dalje.
Delavska univerza Titovo Velenje
Bogat izobraževalni program
Delavska univerza Titovo Velenje je tudi za letošnje šolsko leto pripravila bogat delovni program
Na področju družbeno političnega izobraževanja v preteklosti še niso dosegli načrtovnih rezultatov, saj se v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih itd, še premalo odločajo za tovrstno izobraževanje. V preteklosti so uspešno sodelovali z občinsko konferenco Zveze komunistov, s katero so skupaj organizirali tečaje za bodoče člane te organizacije, že nekaj let deluje pri njih politična šola, pripravili pa so še nekaj drugih tečajev. Upajo, da Se bo v letošnjem šolskem letu razmahnila ta dejavnost tudi na drugih področjih. Pripravili so že okviren program družbenopolitičnega izobraževania za to šolsko leto. Program bo verificiral koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje ki deluje pri občinski konferenci SZDL. Skupaj s tem odborom pripravlja Delavska univerza tudi večino izobraževalnih oblik s področja družbenopolitičnega izobraževanja.
Prav tako si želijo na Delavski univerzi v Titovem Velenju mnogo več sodelovanja z delovnimi organizacijami. To sodelovanje je zgledno z izobraževalno službo REK, v zadnjem času pa poglabljajo sodelovanje tudi z Gorenjem, Vegradom, EKO itd. Skupaj z delovnimi organizacijami so pripravljeni organizirati različne izobraževalne oblike — v skladu s potrebami delovnih organizacij. Prav zato se tudi obračajo k njim, da jim od tam sporočijo potrebe po izobraževanju. V pretekli sezoni so skupaj z Društvom varnostnih inženirjev in tehnikov Titovo Velenje nad vse uspešno pripravili izobraževanje iz varstva pri delu,
uspešno pa je potekalo tudi izobraževanje varnostnikov — čuvajev in vratarjev, izobraževanje s področja higienskega minimuma, pa tudi s področja funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja.
Pomembne naloge ima Delavska univerza tudi na področju pridobivanja osnovne izobrazbe, saj vemo, da je v naši občini še vedno veliko takšnih občanov, ki nimajo končane osemletke. Tako organizirajo vsako leto tudi izobraževanje za sedmi in osmi razred osnovne šole. Oba razreda je mogoče končati v enem šolskem letu. Zal nekaj dni pred zaključkom vpisa za letošnje šolsko leto še niso imeli 15 prijavljenih, kar je minimalno število za organiziranje te izobraževalne oblike. To vsekakor kaže, da v organizacijah združenega dela posvečajo mnogo premalo pozornosti pomenu splošne izobrazbe, pa čeprav je to temelj splošnega delovanja v delovnem okolju.
Seveda pa organizira delavska univerza v Titovem Velenju še vrsto drugih tečajev. Tako bodo letos med drugim pripravili tečaje nemškega jezika različnih stopenj in začetni tečaj angleškega jezika. Kot vse kaže jim bo letos vendarle uspelo pripraviti tudi tečaj slovenskega jezika za občane, ki živijo v našem mestu, sem pa so prišli iz drugih jezikovnih področij Jugoslavije. Pripravili pa bodo še tečaje uporabe hišnih računalnikov, šivanja in krojenja, pletenja, ročnih del. Glede na to, da so opazili, da je precejšnje zanimanje tudi za gospodinjske tečaje (tečaje kuhanja), so v ta namen opremili specializirano učilnico. Tudi v prihodnje bodo namenjali sodobnemu opremljanju svdjih prostorov veliko pozornosti. Pripravljali pa bodo tudi vse druge izobraževalne oblike za katere bo zanimanje med občani.
Program dela, ki so ga za letošnje šolsko leto pripravili na Delavski univerzi v Titovem Velenju, je res bogat. Uspešno pa ga bodo lahko uresničili, če jim bodo pri tem pomagale organizacije združenega dela, družbeno politične organizacije, samoupravne interesne skupnosti itd.
Preteklo šolsko leto je organizirala Delavska univerza Titovo Velenje 179 izobraževalnih oblik, ki jih je obiskovalo več kot štiri tisoč občanov. ,,To je sicer veliko", pravi direktor Delavske univerze Jože Groznik, ,.vendar se zavedamo, da se moramo še bolj približati delavcu, delegatu, občanu in organizirati vse tiste izobraževalne oblike, katere mu bodo omogočile boljše in uspešnejše delo', samoupravljanje in pa tudi koristnejše preživljanje prostega časa."
Osnovne organizacije zveze komunistov
»Samokritični tudi moramo biti!
ti
Sklepi 13. seje Zveze komunistov Jugoslavije so osnovnim organizacijam ZK po krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah naložili nove naloge.
In kako so se uresničevanja sprejetih sklepov lotili komunisti v delovni organizaciji Veplas? ->Prav veliko še nismo naredili. Stvari se bomo temeljiteje lotili prihodnji teden. Prebrali smo gradivo, naš sekretariat pa bo na dveh ali treh sestankih skupaj s člani osnovne organizacije o tem spregovoril širše. Gradiva je resnično veliko, obravnavane stvari pa pomembne,« je povedala sekretarka osnovne organizacijeZK v delovni organizaciji Veplas Lidija Slatinšek in nadaljevala: »Smernice za delo v prihodnje so podane, mi pa jih bomo na naših sestankih prilagodili predvsem razmeram v delovni organizaciji.«
Sicer pa imajo člani osnovne organizacije Zveze komunistov v tem kolektivu Šaleške doline izdelan akcijski delovni program, ki
Lidija Slatinšek
so ga sprejeli že lani meseca septembra. Začrtanih nalog se komunisti kar se da tudi drže. V začetku leta je bila ena od dolgoročnih in obsežnih nalog uresničevanje predsanacijskega programa in planov delovne
organizacije. Enkrat na mesec se člani zberejo na sestanku, na katerem namenijo vso skrb gospodarjenju in doseženim rezultatom. Ocenjevanje razvoja inventivne dejavnosti v delovni organizaciji je prav tako ena od pomembnih nalog iz njihovega programa. Redno spremljajo še samoupravni položaj delavcev, medsebojne odnose, precej pozornosti pa namenjajo komunisti Veplasa še obveščanju in idejno-političnemu izobraževanju. »Ne smemo se le hvaliti, malo samokritični tudi moramo biti. Čeprav smo le 300članski kolektiv, članov osnovne organizacije Zveze komunistov pa le 21, bi lahko delali bolje kot smo do sedaj. Precej nas obremenjujejo delovne naloge. Sprejeti sklepi 13. seje Zveze komunistov Jugoslavije pa bodo morda k prizadevnejšemu delu spodbudile katerega našega malo manj delovnega člana,« je sklenila pogovor sekretarka osnovne organizacije ZK v Veplasu Lidija Slatinšek.
Prednost lastnim razmeram
V Rekovi delovni organizaciji Elektrofiltrski elementi šteje osnovna organizacija zveze komunistov deset članov. To je na prvi pogled malo, vendar je število članov zveze komunistov glede na število delavcev zadovoljivo. Že ob ustanovitvi osnovne organizacije so komunisti sklenili, da bodo pretežni del svojega dela namenili obravnavanju proizvodne problematike, delitve po delu, skratka vsemu, kar je povezano z njihovo delovno organizacijo.
Vse sestanke osnovne organizacije, ki jih imajo običajno enkrat na mesec, in njihovo vsebino pripravi 5-članski sekretariat. Za doslednejšo in tesnejšo povezanost med osnovnimi organizacijami zveze komunistov imajo na Reku tudi akcijsko konferenco, na kateri obravnavajo vsa tista vprašanja, ki so pomembna za celotni sozd, prav tako pa na teh sestankih usklajujejo stališča, predloge in sklepe vseh osnovriih organizacij.
Glede na to, da v delovni organizaciji Efe ni veliko komunistov, so se v tej osnovni organizaciji dogovorili, da bodo pomembnejšo problematiko delovne organizacije, zlasti pa aktivnosti za boljšo proizvodnjo, obravnavali na razširjenih sestan-
kih z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, ali pa bodo na partijske sestanke vabili tudi nečlane. Sestanke vsebinsko pripravljajo tako, da jim strokovne službe in drugi delavci pripravijo poročila o dejanskem stanju. Seveda na sestankih poleg periodičnih in zaključnih računov obravnavajo tudi ostala aktualna vprašanja, ki niso vezana zgolj na delovno organizacijo.
,,Ker je dejavnost naše delovne organizacije, zlasti pa njena gospodarska. uspešnost, močno od-
Ivan Ribič
visna od gradbene dejavnosti, ki iz leta v leto upada, bomo komunisti tudi v bodoče največ pozornosti namenjali težavam, v katerih smo se znašli. Predvsem bomo spregovorili o bodočem razvoju naše delovne organizacije, družbenemu standardu delavcev in ostalih problemih.
Še ta teden se bo sestal sekretariat osnovne organizacije in pripravil dnevni red sestanka vseh komunistov, ki ga bomo namenili vprašanju uveljavljanja vodilne vloge zveze komunistov v družbi in krepitvi njene idejne ter akcijske sposobnosti, o čemer je na 13. seji spregovoril centralni komite ZKJ. Ker pa je ob tem potrebno spregovoriti tudi o lastnih težavah, bomo pripravili več sestankov. Na enem izmed njih bomo spregovorili o vlogi in delovanju komunistov v naši delovni organizaciji ter na podlagi poročil strokovnih služb obravnavali trenutni položaj naše delovne organizacije. Na naslednjem sestanku bomo komunisti spregovorili o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ. Končno bomo sklicali tudi sestanek, na katerem bomo razpravljali o položaju, vlogi in težavah sozda Rek," je med drugim povedal sekretar osnovne organizacije ZK v delovni organizaciji Efe Ivan Ribič.
B. Mugerle
EKO - tozd Instalacije
Preusmerjajo proizvodnjo
Zmanjšanje naložb je v zadnjem času močno prizadelo gradbeništvo s tem tudi instalacijsko dejavnost. Zmogljivosti jugoslovanskega gradbeništva so postale preobsežne, zato smo priča hudi konkurenci in nerealno nizkim cenam gradbenih oziroma instalacijskih storitev. Takšne razmere
: Sf^jsšSš
Investicijskih vlaganj je vse manj — to občutijo tudi v tozdu Instalacije
so razlog, da so v tozdu Instalacije že nekaj časa razmišljali o preusmeritvi proizvodnje, ki jo sestavljata programa Elektrokovin-skih instalacij in proizvodnja elektronaprav.
Poslovni rezultati zadnjih let kažejo, da stroški v tem tozdu v obratu elektrokovinskih instalacij hitreje naraščajo kot celotni prihodek, zato ne ustvarjajo akumulacije in poslujejo z izgubo. Če k temu prištejemo še nezasedene zmogljivosti tega programa in ostale težave, kijih tudi ni malo, je razumljiva odločitev tozda Instalacije o preusmeritvi proizvodnje.
To odločitev so sprejeli, ko so temeljito pretehtali možnosti in posledice nadaljevanja ali pa opuščanja instalacijske dejavnosti v sedanjem obsegu. Pretehtalo je dejstvo, da je delovna ura instalacijske dejavnosti izredno nizka Tako tudi maksimalno izkoriščanje notranjih rezerv ne bi zadoščalo za akumulativno poslovanje — to pa pomeni, da program nima bodočnosti. Osnovni cilj preusmerjanja proizvodnje je ustvarjanje višjega dohodka in s tem boljše socialne varnosti delavcev. Analiza, ki je opravljena v
programu prestrukturiranja kaže, daje to mogoče le s povečanjem proizvodnih programov, ki so akumulativni in imajo tržno ter ekonomsko prednost pred instalacijsko dejavnostjo. To povečanje bo temeljilo na večjem količinskem obsegu proizvodnje obstoječih programov ter na razvoju in kasnejši proizvodnji novih izdelkov.
Instalacijsko dejavnost bodo zmanjšali v EKO tako, da jo. bodo opravljali le za svoje potrebe. Do konca naslednjega leta, ko bo predvideno preusmerjanje proizvodne končano, bodo povečali obseg proizvodnje v obratu proizvodnja elektronaprav kar za 100 odstotkov, na račun zmanjšanja instalacijske dejavnosti. V programu elektrokovinskih instalacij bodo zmanjšali število delavcev iz sedanjih 99 na 38, medtem ko bo število delavcev v obratu proizvodnja elektronaprav narastlo iz sedanjih 41 na 85. Seveda pa bodo morali zagotoviti precej sredstev, kar okoli 22 milijonov dinarjev, za naložbe v tehnološko opremo ter v prostore, ki so potrebni za povečan obseg proizvodnje elektronaprav.
Silvo Grmovšek
„NAS CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
,,NAŠ ČAS", je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar" kot tednik pa
izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 855-450, 856-955, 854-761. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 di-
narjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP VeJfer Maribor.
Nenaročenin rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Tozd Tehnološka oprema
Sodobne naprave - plod lastnega znanja
Med uspešnejšimi temeljnimi organizacijami Gorenja je tudi tozd Tehnološka oprema. Začetki tega tozda segajo v leto 1958. ko so trije delavci s tremi stroji in osnovnim orodjem pričeli s popravljanjem in izdelovanjem najosnovnejših orodij za proizvodnjo štedilnikov na trdo gorivo.
V naslednjih petindvajsetih letih se je tozd naglo razvijal, tako da je bilo v njem v preteklem letu zaposlenih že 235 delavcev, ki so upravljali s sodobno tehnologijo in sodobnimi stroji.
S prestrukturiranjem, ki letošnje leto poteka v Gorenju pa je tudi tozd Tehnološka oprema dobil novo obliko. Ta bo v prihodnjih mesecih najverjetneje še dopolnjena, tako da bodo lahko kar najučinkoviteje uresničevali postavljene naloge. S prestrukturiranjem se je tozdu priključil tudi del tozda Vzdrževanje, tako daje sedaj v tej temeljni organizaciji zaposlenih 400 delavcev.
Proizvodni	program
obsega izdelavo in projekti-
Rudi Plešnik: Imamo sodobno tehnologijo s katero dosegamo dobre rezultate
ranje novih orodij, izdelavo namenskih strojev in naprav ter vzdrževanje orodij za potrebe Gorenja.
Ker je kvalifikacijska struktura zaposlenih v tem tozdu bistveno boljša kot v večini drugih temeljnih organizacij, lahko tudi proizvodni program temelji na lastnem znanju in so tudi najzahtevnejši stroji in orodja plod lastnih razvojnih dosežkov.
Na leto so doslej v tozdu izdelali okoli 200 orodij in 80 specialnih strojev in naprav. Ob tem pa so še posebej ponosni na izdelavo najzahtevnejših tehnoloških linij oziroma proizvodnih celic, ki z mikroračunalniškim krmiljenjem omogočajo zelo visoko raven avtomatizacije, visoko produktivnost, dobro kakovost izdelkov, obenem pa zagotavljajo tudi visoko stopnjo obratovalne zanesljivosti.
Vsako leto so delavci poleg tega opravili še okoli 6000 večjih ali manjših popravil in sprememb na orodjih, ki so v uporabi v proizvodnih obratih delovne organizacije. S priključitvijo dela tozda Vzdrževanje pa so se te obveznosti še povečale.
Med zahtevnejšimi nalogami. kijih v^ozdu trenutno uresničujejo, je izdelava opreme za tovarno hladilnikov v Bihaču. Ta pogodba, vredna okoli 200 milijonov dinarjev, bo uresničena do konca letošnjega leta.
Poleg tega sedaj za neko vzhodnonemško firmo izdelujejo orodje za preoblikova-
nje pločevine. Izdelali bodo 46 orodij, zanje pa istržili skoraj milijon klirinških dolarjev. Pogodbo s tem partnerjem bodo verjetno obnovili tudi prihodnje leto.
Sicer pa je možnost izvoza ali pa prodaja na domačem trgu odvisna predvsem od potreb Gorenja. Te pa so iz leta v leto večje in bo zato tudi te prodaje verjetno manj.
Kako v tozdu zrejo v prihodnost?
Vodja tozda Rudi Plešnik pravi, da bodo posebno skrb namenili notranji organiziranosti. saj želijo bistveno povečati produktivnost. To bodo dosegli predvsem s posodobitvijo proizvodnega procesa, v katerega bodo med drugim uvedli računalniški kontrolni sistem. Z uvedbo malega terminala bodo posodobili tudi planiranje in terminiranje proizvodnje, v inženiringu pa bodo začeli uporabljati računalniško grafiko.
Seveda bodo ob tem posebno skrb namenili izobraževanju kadrov, saj bodo le strokovno usposobljeni delavci stopali v korak z novimi
i 'i' -
Montaža robotov
tehnološkimi rešitvami.
Proizvodni program bo tudi v prihodnje temeljil na orodjarstvu. na generalnih popravilih in obnovah strojev. Povsod pa bodo skušali uva-
jati nova spoznanja in rešitve, ki bodo pripomogle, da bo delo z njihovimi napravami in stroji lažje in humanejše ter seveda ttdi bolj produktivno.
B. Z.
Trgovska in proizvodna D0 Era
Ponudbo bodo še obogatili
,.Rezultati polletnega poslovanja so nam potrdili," pravi direktor delovne organizacije Era Titovo Velenje Franjo Korun, ,,da se stanje na tržišču kljub zaostrenemu gospodarskemu položaju še poslabšuje. -Z irezultati v naši delovni organizaciiji smo lahko glede na pogoje gospodarjenja zazdaj zadovoljni. Vložiti pa moramo velike napore, da se stanje ne poslabša."
Na višini dohodka, ki ga je ta delovna organizacija dosegla ob letošnjem prvem polletju, je imela precejšen vpliv neplačana realizacija, ki je bila ob koncu prvega polletja kar približno dvainpolkrat večja kot v začetku leta. Glede na to, da je v zadnjem času vse več takšnih kupcev, ki
svojih obveznosti kljub zaostrenim predpisom ne poravnajo, pripravljajo v Eri analizo stanja, vzrokov in ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju. Sicer pa je dohodek, ki so ga ustavili v letošnjem prvem polletju, zadovoljiv in v skladu s planom. Če pogledamo, kako je to po lozdih, samo v temeljni organizaciji Veleprodaja niso dosegli načrtovanega dohodka. To pa samo zaradi izredno visoke neplačane realizacije. Pri ugotavljanju čistega dohodka pa planiranih rezultatov poleg to/.da Veleprodaja ne dosegajo tudi v TOK Kmetijstvo Šoštanj. V tej temeljni organizaciji so imele na to izredno velik vpliv višje obresti, saj so se jim te obveznosti povečale kar za 3,3-krat.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal v letošnjem prvem polletju v Eri 20.952 dinarja. Z mesecem juliicm so prešli pri obračunu osebnih dohodkov iz neto sistema obračunavanja vrednosti točke na bruto sistem. To pa pomeni, da bo v prihodnje vsaka sprememba v prispevnih stopnjah, ki jih plačujemo iz osebnega dohodka, vplivala na višino osebnega dohodka vsakega delavca.
Tudi v tej delovni organizaciji niso zadovoljni z izkoristkom delovnega časa. Zaradi bolniške, izrednih dopustov, suspenzov, neplačanih dopustov in neupravičenih izostankov je namreč vsak dan izostalo z dela 80 delavcev.
Kljub temu, da so polletni
Sindikat v delovni organizaciji HPH
Glavna skrb gospodarjenju
V prejšnji številki našega tednika smo pisali o nerožnatem gospodarskem položaju delovne organizacije HPH. Poleg rezultatov gospodarjenja v prvem polletju letos nas je zanimalo, kako se pri pokrivanju izgub vključuje tudi osnovna organizacija sindikata.
,,Naša prednostna naloga je ,,zbrati" vse notranje sile za pridobivanje dohodka, kar najbolje izkoristiti notranje rezerve, kjer so te pač še, ter dosledno x uresničevati sprejete sklepe za boljše gospodarjenje," je o največji in zahtevni nalogi spregovorila predsednica osnovne organizacije sindikata v HPH Dragica Povh. Ostale konkretne naloge so člani sindikata v tej delovni organizaciji razdelili na ŠDOrtne aktivnosti, teh se udeležuje vedno več delavcev, obsežna delovna naloga sindikata so tudi delovne
akcije, letovanje......Največ
delovnih akcij opravimo na naših gradbiščih ob prostih sobotah ali popoldnevih. Moram pohvaliti člane, saj se akcij marljivo udeležujejo in so vedno uspešne. Na tem področju zlasti tesno sodelujemo z našim tehničnim sektorjem. Uredili smo že okolico poslovne zgradbe in našega samskega doma v Prev/aljah. Do konca leta bomo pripravili še kakšno."
Letos je sindiikat v delovni organizaciji HPH prvič organiziral blagajno vzajemne pomoči. Do konca tega meseca naj bi ta načrtovana naloga zzaživela tudi v praksi. Potrebe jpo tertPso se v delovni organizaciiji pokazale in to novost so delavcii dobro sprejeli. Sindikat skupaij z osnovno organizacijo ZSMIS skrbi tudi za
kult urno življenje delavcev. Pripravljajo razne kulturne programe ob pomembnejših praznikih. Prav tako bi radi organizirali sindikat s pomočjo kulturnega centra Ivan Napotnik ogled Cankarjevega doma, oziroma ogled kakšne boljše gledališke predstave.
,,Resnično smo se z vsemi štirimi' oprijeli dela. Največ aktivnosti imamo seveda pri pokrivanju izgub. Z ogromno dobre volje in pripravljenostjo smo naredili že veliko. Imamo pa to smolo, da se dejavnost naše delovne organiza-
cije srečuje z velikimi težavami. Sindikat je prisoten povsod, ne zapisan samo na papirju. Tudi vodstveni delavci mu namenjajo posebno pozornost. Vse akcije, ki se jih lotimo, dobro uspejo predvsem zaradi dobre obveščenosti o vsakem najmanjšem dogodku in sodelovanja z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju. Trudimo se, da bi se z naiogami sindikat Še bpli približal vsakemu članu kolektiva, uspeh pa bo gotovo še večji," je ob koncu povedala predsednica osnovne organizacije sindikata v HPH Dragica Povh.
rezultati, zadovoljivi, se v tej delovni organizaciji zavedajo, da so pogoji poslovanja še naprej slabšajo in da bodo potrebni dodatni napori, da ohranijo poslovanje na takšni ravni. Poslovodni organi delovne organizacije, temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb morajo v sodelovanju s strokovnimi službami pripraviti predlog ukrepov in aktivnosti, ki morajo zagotovili uresničitev vseh nalog, ki jih čakajo v prihodnjih mesecih ter na ta našin zagotavljati socialno varnost zaposlenih in materialno podlago za nadaljnje delo. V prvi vrsti morajo zagotoviti izboljšanje na področju neplačane realizacije, zagotavljati likvidnost delovne organizacije, uresničevati določila zakona o zavarovanju plačil, zakona o obratnih sredstvih, izboljšali poslovanje predvsem na področju ekonomičnosti itd.
Seveda v trgovski delovni organizaciji izrazilo občutijo padec kupne moči, zalo si prizadevajo, da imajo na zalogi blago, ki je primerno za kupčev žep. Temu bodo v prihodnje namenili še več pozornosti. Več bodo naredili tudi za boljšo založenost svojih Irgo-vin, saj še vedno primanjkuje nekaterih artiklov.
Kol je dejal direktor delovne organizacije Franjo Korun,' rezultati, ki jih jc Era dosegla v letošnjem prvem polletju, kažejo, da bodo dosegli načrtovane proizvodne rezultate in da jim bo ostalo nekaj sredstev tudi za modernizacijo obstoječih trgovin. Pomembne naloge imajo tudi na področju veleprodaje ter na področju kmetijstva, kjer želijo pokriti potrebe občine po mleku, mesu, jajcih in perutnini.
Ponudbo bodo v Titovem Velenju obogatili na nekaj mestih, ko se bodo preselili v nove poslovene prostore, sedanje pa predelali v lokale — trgovine.
Brivnice in česalnice
V drugem polletju še več
težav
Zakorakali smo že v tretje četrtletje letošnjega leta, v delovnih organizacijah pa ,,premlevajo" dosežene rezultate gospodarjenja v prvi polovici leta. Ti so nekje spodbudni, drugje, v večini, pa malo manj. Za tako majhno delovno organizacijo kot so Brivnice in česalnice so bili kar dobri.
V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta so načrtovane rezultate celo presegli. Celotni prihodek je pora'stcl za 42-odstotkov, dohodek za 40, čisti dohodek pa za 42 od-stolkov. Nekoliko zaskrbljeni so zaposleni nad visokim odstotkom porabljenih sredstev. Ta so bila v prvih šestih mesecih letos kar za 51 odstotkov večja kot v enakem lanskem obdbju oziroma rastejo kar za 9 odstotkov hitreje od rasti celotnega prihodka. ,,Rezultati gospodarjenja so kar dobri. Vendar nas ne smejo uspavati. Ze sedaj je na dlani, da se bodo cene, ki močno vplivajo na slroškc našega poslovanja, v drugem polletju znova dvignile. Višje cene komunalnih storitev, električne energije, najemnine, kozmetike, pralnega praška nam bodo še kako ,,rezali" dohodek. Slabše poslovne rezultate pričakujemo tudi zaradi tega, ker so bili ti v lanskem drugem polletju ugodni," je ocenil gospodarjenje v delovni organizaciji Brivnice in česalnice direktor Stane Mazej.
Padanje kupne moči in ži-vljenskcga standarda se vse bolj odražajo tudi na rezultatih gospodarjenja tega majhnega kolektiva v Šaleški dolini. Uslugam se ljudje vedno boli ocjpovcduic'0. Iz meseca v mesec beležijo padanje fizičnega obsega njihovih storitev, tako brivsko frizerskih kot 'udi pralnih. Ob vsem tem pa ne smemo prezreti še dejstva, da je ponudba frizerskih
storitev v velenjski občini zelo, zelo velika. Poleg petih poslovalnic delovne organizacije Brivnice in česalnice je še 14 privatnih frizerskih salonov. Vse bolj pa reže tenak kos kruha delavcem tega kolektiva tako imenovano ,,šušmarstvo", ki se vse bolj bohoti. Olje na ogenj k temu pa priliva večji presežek frizerskega kadra v celjski regiji. ,,Na področju kadrovske politike so vsaj za našo dejavnost mnoge stvari še nedorečene. Izobraževanje tega kadra je nenačrtovano in mimo vseh potreb. Vsako leto konča šolanje v celjski regiji precej več frizerjev kot je prostih delovnih mest v celi regiji. Ce se bo obseg storitev zmanjševal tudi v prihodnje, bomo imeli celo lastnega kadra preveč. Povedati pa moram še to, da je naš kolektiv star."
Zaradi vse slabšega gospodarskega položaja celo nekatere delovne organizacije razmišljajo o prenehanju pranja delovnih oblek za svoje delavce v pralnici Brivnic in česal-nic. Težav nam resnično ne manjka. Niti dosledno izvajanje ukrepov gospodarske stabilizacije, na katere lahko pač vplivamo, nam ne pomaga. Prav tako ne za 30 odstotkov višje cene naših storitev. Glavne težave, nenehno naraščanje vseh vrst stroškov, prostorska vprašanja, dotfajenost opreme ter preskrba osnovnega delovnega orodja, ki se ne proizvaja v Jugoslaviji (haube, feni, rezervni deli za šivalne stroje) bodo pri našem poslovanju močno prisotne. Optimizem za boljše gospodarjenje v prihodnje nam vliva le velika pripravljenost in zavzetost za premagovanje ovir celotnega kolektiva," je končal pogovor o poletnih rezultatih poslovanja direktor delovne organizacije Brivnice in česalnice Stane Mazej.
Edi Cehner: Tapetniki imajo vedno več dela
/
■
Kar malo začuden je bil, ko smo nenapovedani vstopili v obratovalnico Tapetništvo na Prešernovi cesti in mu zaupali, kaj bi radi. Ne, ne. Ne gre za reklamo, ki jo bo potrebno tudi plačati, smo mu zagotovili takoj, ko smo zaslutili, da bi nam Edi rad povedal, da on te ne rabi. Dela ima on in njegova dva delavca že brez te veliko.
Tapetniška dela postajajo danes vse bolj iskana. Marsikdo, ki seje v prejšnjih časih odločal, da bo zaradi blaga, ki seje obrabilo na sedežni garnituri, kupil kar novo. se danes odloči za zamenjavo blaga in raje poišče tapet-nika. V Tapetništvu pa opravljajo prav vsa tapetniška dela. od zaves, platnenih rolet, avtoprevlek .. . Opravljajo pa tudi najbolj specialna dela in vse usluge, ki so s
Edi Cehner za šivalnim strojem. nepogrešljivim za vsakega tapetnika.
tapetništvom kakorkoli povezane. Včasih jih kdo kar po telefonu povpraša za nasvet, kako naj sam zalepi to. kako naj popravi ono. Prav nobenega ne zavrnejo, tudi po telefonu stranki prijazno razložijo vse. »Ni nam težko niti takrat. ko nas kakšna stranka pokliče in nam pove. da se pred drugo uro ne more oglasiti, ker je v službi. Čeprav delamo samo do dveh jo povabimo, naj se le oglasi, ker jo bomo počakali.« nam je povedal Edi C-ehner.
Dela jim ne primanjkuje. Žal morajo včasih kakšno naročilo tudi odpovedati. Predvsem zaradi tega. ker ni materiala. S tem je danes še posebno težko, kajti pomanjkanje materiala, največkrat gre za lepila, ni prizanesel niti ta-petnikom. Seveda pa lahko
stranke s seboj prinesejo tudi svojega. Dela imajo veliko tudi zato. ker so med Slovenj Gradcem in Celjem edini tapetniki. Ker pa dober glas seže v deveto vas. tako pravi pregovor, delajo tudi izven
občinske meje.
V obratovalnici Edija Cehnerja sla zaposlena dva delavca. Eden že šestnajst let. Tudi Edijev sin bo tapetnik. Nadaljeval bo očetovo delo. Prav sedaj obiskuje srednje usmerjeno izobraževanje za poklic lesar— tapetnik v Škofji Loki. Edi pravi o tem takole: '»Mislim, da povezava lesar — tapetnik ni najbolj posrečena, kajti tapetnik ima /. lesom bolj malo opraviti. Veliko bolj posrečena, vsaj po mojem mnenju, bi bila povezava tekstilec — tapetnik.« Pa še mimo nečesa ni mogel: »Učenci imajo
veliko premalo prakse! Ko gledam sina. lani je imel samo deset dni praktičnega pouka, in ga primerjam s svojim ukom, ko sem se v delavnici učil tudi po dvanajst ur na dan. mi ne gre v glavo, kaj bo
znal naredili, ko bo šolanje končal.«
Najvažnejše pa je, smo ugotovili ob sklepu našega obiska v Tapetništvu Edija Cenhnerja, ko smo se znova vrnili k njegovemu delu to. da ima rad svoj poklic. In čeprav dela največ za družbeni sektor ne zavrne nobene stranke. Ce ji sam ne more ugoditi, ji da nasvet, na koga naj se obrne, da se bo njena želja uresničila. To pa je tisto, kar stranke, ki so Tapetniš-tvo že kdaj obiskale, cenijo in se vedno znova vračajo.
mkp
Množično ljudsko zborovanje
Ustvarjalno po Titovi poti
»Dolina pod partizanskimi Dobrovljami, Menino in Raduho, ki je pred 40 leti tako radostno zadihala v z vašimi žrtvami pri-borjeni svobodi, vas je ob 40-let-nem jubileju znova povabila, da vam izreče svoj veliki hvala!«
S temi besedami je predsednik skupščine občine Mozirje pričel množično ljudsko zborovanje na prostoru ob Savinjskem gaju v Mozirju, s katerim so v soboto dopoldne počastili 40-letnico osvoboditve Gornje Savinjske doline in letošnji praznik občine Mozirje, ki ga občani in delovni ljudje slavijo 12. septembra v spomin na ta dan leta 1944, koje bilo v srditih bojih osvobojeno še Mozirje, takrat zadnje okupatorjevo oporišče v Gornji Savinjski dolini.
Zborovanja se je udeležilo 4.000 domačinov in gostov, med njimi pa je bilo izredno veliko komandantov in borcev Šlandro-ve in Zidanškove brigade, drugih enot 4. operativne cone. 14. divizije. ki letos prav tako slavi 40-letnico legendarnega pohoda na Štajersko, 2. grupe odredov, koroških partizanskih enot, 3. VDV brigade, borcev VOS OF za Štajersko. kurirjev in vezistov, aktivistov OF celjsko-savinjskega okrožja, taboriščnikov ukradenih otrok in drugih. Lojze Plaznik je posebne pozdrave naslovil tudi partizanskim kmetijam za njihov neprecenljiv prispevek k zmagi, na koncu pa je dejal: »Naše današnje slavje naj izzveni kot moralna oddolžitev revolucionarni preteklosti, da bo naš mladi rod še bolj cenil in gradil sedanjost ter ustvarjalno nadaljeval po Titovi noti v prihodnost.« Posebej toplo je pozdravil tudi ostale goste, med njimi Mitjo Ribičiča in Andreja Marinca ter delegacijo pobratene o brine Čajetina.
~ j
Na množičnem zborovanju se je zbralo nekaj tisoč borcev, gostov in domačinov. Med gosti sta bila tudi Mitja Ribičič in Andrej Marine
Slavnostni govornik je bil komandant 4. operativne cone ge-neralpolkovnik Franc Poglajen-K ranjc. kije v imenu republiškega odbora ZZB NOV Slovenije čestital vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline ob njihovem prazniku, v nadaljevanju pa je spregovoril o pomembnih dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja in revolucije na tem področju. Med drugim je dejal: »V času NOB je prebivalstvo Gornje Savinjske doline kljub surovemu okupatorjevemu terorju izpričalo visoko zavest: Prepričani smo in želimo, da takšno zagnanost izpričujete tudi danes. V tem tesnem medseboj-
nem in soodvisnem delovanju v Osvobodilni fronti organiziranega ljudstva ter vojske, v idejni enotnosti in moralnopolitičnih vrednotah je temeljila tista neomajna moč in nepremagljivost našega boja ter revolucije, ki je zagotovila uresničitev vseh postavljenih revolucionarnih ciljev.
Dosežki na osvobojenem ozemlju niso bili izjemno pomembni samo za nadaljnji razvoj NOB in ljudske oblasti na Štajerskem. ampak tudi v širšem slovenskem prostoru in zunaj meja naše domovine. Celotna ofenziva je bila skladno izvedena na širokem območju Štajerske, Koroške
in Zasavja. Njene razsežnosti ter politični in vojaški dosežki jo zato uvrščajo med največje in najpomembnejše tovrstne operacije na Slovenskem. Poseben pomen teh dosežkov na Štajerskem je bil zlasti v tem. da je bilo končno izničeno Hitlerjevo povelje »naredite mi to deželo nemško«. Naše ljudstvo je končno vzelo usodo svoje dežele v svoje roke«, je med drugim dejal Franc Poglajen-K ranjc.
Slavnostni kulturni spored so pripravili delavska godba na pihala. pionirji in mladinci, zatem pa so se borci vseh enot zbrali na tovariškem srečanju v Savinjskem gaju.
Zahvala partizanskim kmetijam
roieg osrednjih slovesnosti ob prazniku občine Mozirje v soboto dopoldne, se je po vseh krajih Gomje Savinjske doline zvrstila tudi vrsta drugih prireditev. Povedati velja, da je v galeriji mozir-skega kulturnega doma na ogled doslej najobsežnejša razstava o narodnoosvobodilnem boju in nastajanju ljudske oblasti v Gornji Savinjski dolini.
Kljub neprijetnemu dežju je bilo v četrtek zelo slovesno pri Savinjsko-šaleški veterinarski postaji v Ljubiji. S čudovitim
spominskim obeležjem, kip je delo znanega umetnika Janka Dolenca, so izrazili trajno hvaležnost partizanskim kmetijam za njihov neprecenljiv in vsestranski prispevek k zmagi nad fašističnimi zavojevalci. O dogodkih med NOB in o sodelovanju s kmečkim1 domačijami je na slovesnosti spregovoril prvoborec Ciril Re-mic-Borut. ki je spomenik tudi odkril. Takoj zatem so namenu izročili tudi posodobljene proizvodne prostore v temeljni organizaciji Kemija v Ljubiji.
V petek so slavili v Gornjem gradu. Najprej so otvorili obnovljene proizvodne prostore delovne organizacije Smreka, nato pa so na nekdanjem sokolskem domu odkrili spominsko ploščo. V tamkajšnji osnovni šoli so se zatem zbrali aktivisti osvobodilne fronte, na zborovanju pa so med drugim na tej šoli odprli še spominski kotiček Zidanškovi brigadi. V petek /večerje bila v Mozirju še slavnostna kulturna akademi ja.
Poleg osrednjin slovesnosti v Mozirju so v soboto dopoldne v Solčavi pripravili vsakoletni pohod po poteh partizanske sanitete na Solčavskem, popoldne pa so v Lepi njivi pri Mozirju odkrili še spominsko ploščo padlemu borcu 14. divizije. V nedeljo je bil v Mozirju manifestativni pohod s strelskim tekmovanjem, slavje ob letošnjem občinskem prazniku pa so sklenili v torek.
Na Ljubnem ob Savinji so najprej otvorili dom gozdarjev, zatem pa so slovesnost pripravili še na osnovni šoli. Ljubensko osemletko so namreč poimenovali po brigadi Slavka Šlandra in obenem odprli še spominski kotiček tej brigadi. Sklepna prireditev pa je bila zvečer v Mozirju, kjer so pripravili kurjenje kresov in improviziran napad na ta kraj.
Filasiop veteranov
V praznovanje praznika občine Mozirje so se vključili tudi gasilci veterani s širšega celjskega območja. V nedeljo popoldne so namreč na pomožnem nogometnem igrišču v Mozirju pripravili medobčinsko tekmovanje, ki so se ga udeležile ekipe društev iz Slovenske Bistrice, Šaleka, Titovega Velenja, Tovarne usnja Šoštanj, Gaberk in Mozirja.
Tekmovanje, prvo te vrste v Mozirju, je lepo uspelo, ne glede na svoja leta so gasilci pokazali veliko znanja in spretnosti, bolj žalostna pa je ugotovitev, da seje i/ mozirske občine tekmovanja udeležila le desetina iz. Mozirja, (ilede na izredno delo društev v Gornji Savinjski dolini, bodo morali doseči večji napredek tudi na tem področju. Organizatorji so to obljubili, hkrati pa so zagoto-vili. da bodo podobna tekmovanja v mozirski občini poslej priredili večkrat.
Najboljši in obenem v povprečju tudi najstarejša je bila desetina veteranov gasilskega društva Skale, posebno priznanje pa je dobil tudi Franc Remše iz gasilskega društva Mozirje, kije bil z 82 leti najstarejši tekmovalec. Sicer pa je bil vrstni red naslednji: 1. Skale. 2. Tovarna usnja Šoštanj, 3. Titovo Velenje. 4. Gaberke, 5. Mozirje in 6. Šlovenska Bistrica.
Spominsko obeležie ie odkril prvoborec Ciril Remic-Borut
Slavnostna seja zborov
Gasilci veterani so pokazali obilo spretnosti in znanja
Priznanja in nagrade
V	počastitev 12. septembra, praznika občine Mozirje, je bila v soboto dopoldne v mozirskem kulturnem domu slavnostna seja občinske skupščine. Poleg delegatov vseh treh zborov in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Mozirje, so se seje udeležili komandanti in borci vseh partizanskih enot, ki so krvavele v bojih za osvoboditev Gornje Savinjske doline, delegacija pobratene občine Čajetina, predstavniki regijskih in republiških družbenopolitičnih organizacij in drugi gostje. Lep in prisrčen kulturni spored so pripravili pevci, pionirji in cicibani, delegacija borcev pa je položila venec k spomeniku v Mozirju.
Slavnostni govornik je bil sekretar predsedstva občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje Mirko Strašek. Orisal je velikanski pomen osvobojenega ozemlja Gornje Savinjske doline v letu 1944, pa tudi sedanje razmere v svetu in doma. Posebej je poudaril dejstvo, da gospodarstvo mozirske občine, kljub vsem znanim težavam, v letošnjem letu dosega odlične rezultate, pa tudi varnostno — politične razmere v občini so na zadovoljivi ravni.
Pomembnih nalog seveda ne manjka, navdih za njihovo dosledno uresničevanje in za premagovanje nakopičenih težav, pa bo treba iskati tudi v svetlem in herojskem izročilu narodnoosvobodilne borbe in revolucije, je na koncu poudaril slavnostni govornik.
V	nadaljevanju slavnostne seje so 'rnato najprej razvili prapor odbora
pokrajinske skupnosti borcev Varnostnoobveščevalne službe Osvobodilne fronte za Štajersko, zatem pa so podelili jubilejna priznanja partizanskim enotam za njihov herojski prispevek pri osvobajanju Gornje Savinjske doline. Ob 40-letnici tega pomembnega dogodka so priznanja prejele skupnosti borcev Šlandrove in Zidanšlove brigade, 14. divizije, 3. grupe odredov, Koroških partizanskih enot, 3. VDV brigade, odbor pokrajinske skupnosti borcev VOS OF za Štajersko in odbor aktivistov OF celjsko-savinjskega okrožja.
Naslednja pomembna točka je bil sklep o poimenovanju osnovne šole na Ljubnem ob Savinji po Šlandrovi brigadi in osemletke v Mozirju po 2. grupi odredov.
Posebej tople in spodbudne besede je na vse udeležence slavnostne seje in delovne ljudi ter občane mozirske občine naslovil predstavnik pobratene srbske občine Čajetina.
Posebej slovesno je bilo seveda ob podelitvi letošnjih priznanj in nagrad občine Mozirje. Plakete občine Mozirje so prejeli temeljna organizacija Gorenje-Mali gospodinjski aparati, krajevna organizacija ZRVS Mozirje in Tone Vrhovnik. Dobitniki denarnih nagrad so Prosvetno društvo Mozirje, Franc Goljuf in Jožica Vrata-nar, značke občine Mozirje pa so dobili Frančiška Brezovnik, Helena Koje, Franc Kosmač, Stanko Kotnik, Franc Kranjc, Maks Lipovšek, Janko Roblek, Jožefa Suhovršnik in Franc Trbovšek.
Na seji so razvili prapor odbora pokrajinske skupnosti borcev VOS OF za Štajersko
Najtoplejšega priznanja vseh udeležencev je bila deležna znana partizanska mamica Jožefa Suhovršnik z Dola pri Gornjem gradu, ki je ob tem in ob napornem delu na kmetiji rodila 21 otrok
Najstarejši tekmovalec je bil Franc Remše iz Mozirja
13. -ptembm 1964 ★ Titovo Velenje __občina velenje	_llcjS C8S ★ strar 5
Teden upokojencev in nepozabno
prijetno
Letošnji teden upokojencev občine Velenje, ki ga je od 3. do 8. septembra pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov Velenje organizirala zveza društev upokojencev, bo marsikateremu upokojencu ostal v lepem in nepozabnem spominu. Lani so teden upokojencev v občini Velenje pripravili prvič, letos pa se je zveza še posebej potrudila, da bi bile vse aktivnosti, ki so jih, načrtovali v tem tednu, kar najbolj primerne in dostopne
za večino upokojencev. Sedaj, ko so prireditve sklenili, lahko brez pretiravanja zapišemo, da se organizatorji niso ušteli, saj je na športnih tekmovanjih sodelovalo več kot sto upokojencev, skupno s pevci, ki so se predstavili v Topolšici, pa preko 200. Izkazala so se tudi vsa društva v dolini, ki so organizirala posamezna tekmovanja in obenem poskrbela, da so se tekmovalci in drugi udeleženci počutili lepo in prijetno. Doseženi rezultati na tekmovanjih niso bili najpo-
PAVLA	^
PODPECAN iz*
Pesja: ,, Vesela M: sem, da se upo- jjU'*1 1 kojenci vsaj Wjr V l/. enkrat na leto SmTjW snidemo ob na-šem prazniku,  saj se ob tej pri-	*S4r
liki med seboj
spoznamo, pogovorimo o tem in onem, še sprostimo in pomerimo v raznih družabnih igrah. Tak izlet j tudi najlepša priložnost, da sp ? nami tudi upokojenci z najnižjim prejemki, ki si sicer zaradi gmot nega položaja tega ne bi mogli privoščiti. Danes je na tem delu Pohorja veliko tudi takih, ki so prvič tukaj. Vsekakor bodo prav ti z današnjega srečanja odnesli najlepše spomine."
ANGELA HRIBERŠEK
g	iz Titovega Vele-
'	nja: ,,Prijetno
^V JL sem preseneče-<	Bp na, zelo vesela in
™ navdušena, da se enkrat na leto 1 zveza in drugi spomnijo na. nas. Današnje srečanje je zelo lepo in prijetno, želim si le, da. bi takšnih bilo še veliko. Vse kar sem danes tukaj doživela, mi bo ostalo v nepozabnem spominu, predvsem zato, ker smo starejši ljudje, ki si v mlajših letih takih in podobnih izletov, srečanj, zabav in drugega nismo mogli privoščiti."
Veseli smo, da nismo pozabljeni
Pri vseh družabnih igrah je bila prava gneča, saj je hotel vsak pokazati svoje spretnosti in znanje
FRANC SREBOTNIK iz Šoštanja: ,,Zelo sem zadovoljen in srečen, da so nas povabili v ta prelepi kraj. Kljub temu, da je bila pot precej dolga, je bilo vzdušje na avtobusu nadvse prijf" no. Presenečen in navdušen :em nad lepotami Rogle in njene r ko-lice, ki jih prvič občudujem. Lepo je, da na starejše upokojence niso pozabili. Rad se udeležujem 'sch športnih iger, ki jih je zveza organizirala v tednu upokojencev, čeprav na njih aktivno ne sodelujem. Če mi bo zdravje dopuščalo, se bom prihodnje leto znova udeležil vseh prireditev ob tednu upokojencev."
nastopajočim čestital predsednik zveze društev upokojencev Slovenije Ivan Radenšek, predsednik izvršnega odbora zveze društev upokojencev občine Velenje Hubert Mravljak pa jim je podelil posebna priznanja za sodelovanje pri tednu upokojencev in uspešen nastop.
ŠMARTNO OB PAKI — V organizaciji tamkajšnjega društva so se v Šmartnem upokojenci pomerili v šahu. Nastopilo je pet ekip in sicer dve iz Titovega Velenja,, iz Šmartnega ob Paki, Pesja in Šoštanja pa po ena. Najuspešnejši so bili šahisti iz Titovega Velenja, drugi pa so bili Šoštanjčani. Boj med obema najboljšima ekipama je bil zelo napet, razlika na koncu je bila le pol točke. (Vroče je bilo tudi ob šahovnicah).
Veliko upokojencev, ki so se udeležili sobotnega izleta na Roglo, je prvič občudovalo naravne lepote tega dela Pohorja. K lepšemu in prijetnejšemu počutju je veliko prispevalo tudi razpoloženje vseh upokojencev, ki so se vsi sprostili in pozabili na vsakdanje tegobe. O tem so takole spregovorili:
vega Velenja, petje na vasi pa so z nastopom popestrili tudi godbeniki šoštanjske Zarje, ki so prav tako navdušili številne poslušalce. Po kratkih samostojnih nastopih zborov in godbenikov so vsi pevci skupaj zapeli še nekaj pesmi ob spremljavi šoštanjske godbe. K izredno uspelemu večeru je vsem
ŠOŠTANJ — Šoštanjčani so gostili kegljače, tekmovanje pa je bilo na kegljišču termoellektrarne. Pomerilo se je pet ekip in sicer tri iz Titovega Velenja, od tega dve moški in ena ženska, ki je letos sodelovala prvič, po ena pa iz Pesja im Šoštanja. Največ kegljev so podrli tekmovalci prve ekipe Titovega Velenja in sicer 428, najboljši posameznik pa je bil Slavko Huda-rin (mlajši), ki je: podrl 212 kegljev. Zelo so se izkazale tudi članice ženske ekipe, ki so bile celo boljše od moške ekipe iz Pesja.
Ljubezen do slovenske pesmi povezuje pevce in poslušalce
VINKO ZA-BRET, predsed-
nik skupščine	~ ^(fe zveze društev
upokojencev Ve-	g^S^jgjL^A
lenje: ,,Na zvezi	Mtšg^^T^
smo se odločili, /fr^F da bomo na J,.* v/ sklepno priredi- 1 / tev ob tednu
upokojencev povabili 100 upokojencev iz vseh naših štirih društev. Predvsem so to upokojenci z najnižjimi pokojninami, zlasti pa samohranilci, ki sicer nimajo možnosti za podobne oblike razvedrila. Presenečen in vesel sem, da se je tolikšno število upokojencev udeležilo vseh šaljivih in družabnih iger. Prireditve v tednu so bile vsebinsko bogate in teden je kljub razširjenemu programu povsem uspel."
AVGUST PODGORŠEK iz Šmartnega ob Paki:,,Zelo lepo	_ _
in prav je, da so	wM
na izlet ob zaključku tedna upokojencev,	l\
povabili tudi ti- \ jI \ ste upokojence,
ki imajo nižje pokojnine. S tem so dobili tudi priložnost, da vidijo lepote n^še domovine, se med seboj spoznajo in se srečni vrnejo domov. To so si z delom v mlajših letih tudi zaslužili. Take in podoo-ne pozornosti nam upokojencem pomenijo, da v naši družbi nismo pozabljeni. Današnji izlet na Roglo pa je zame še posebno doživetje, saj sem prvič na tej lepi planini."
TOPOLŠICA — Peli dan tedna upokojencev je bilo prijetno v Topolšici pred hotelom Vesna. Na prireditvi z naslovom ,,Petje na vasi" je sodelovalo veliko pevcev, ki jih tudi slabo vreme ni zmotilo. Nastopili so mešani pevski zbor društva upokojencev iz Šoštanja ter ženski in moški pevski zbor iz Tito-
skem zraku še kako teknilo. Višek srečanja je napočil, ko je komisija vsem najbolje uvrščenim udeležencem družabnih iger (da ne bo zamere — moškim in ženskam) podelila simbolične nagrade. Ob tej priložnosti je zveza društev upokojencev izročila vsem štirim društvom upokojencev priznanja za sodelovanje in uspešno organizacijo prireditev v tednu upokojencev. Če smo malo neskromni, lahko zapišemo, da sta tudi uredništvi Našega časa in radia Titovo Velenje prejeli priznanje za dolgoletno in plodno sodelovanje.
Sledilo je družabno srečanje, upokojenci so zapeli, precej pa je bilo tudi takih, ki so se ob glasbi veselo zavrteli. Zvečer pa so jih Rekovi šoferji, ki so se po mnenju vseh tokrat še posebej izkazali, varno in srečno popeljali proti domu, upokojenci pa so se razšli z enotno željo, da se prihodnje leto znova snidejo.
Slike in tekst: S. Vovk, B. Mugerle
Za prijetno vzdušje na Rogli je poskrbel tudi harmonikar s svojo »frajtonarico«
TITOVO VELENJE — Tekmovanje v balinanju je bilo na balinišču pri sedežu tukajšnjega društva. Od vseh je to tekmovanje trajalo največ časa in je bilo tudi najbolj napeto in zanimivo, saj zmagovalec ni bil znan vse do konca. Zmagala je druga ekipa Titovega Velenja, ki je šele v zadnji igri uspela premagati favorizirano prvo ekipo. Na tekmovanju je poleg obeh velenjskih nastopila še ekipa Pesja.
membnejši, vseeno pa nekatera tekmovanja niso veliko zaostajala za vrhunskimi.
Najprijetnejši dan v tednu upokojencev je bila zanesljivo sobota, ko je zveza društev upokojencev pripravila sklepno srečanje na Rogli za 100 upokojencev z najnižjimi pokojninami in za 50 posebej vabljenih. Tega dne zjutraj so se udeleženci z avtobusi najprej odpeljali do Frankolove-ga, kjer so položili venec k spominskemu obeležju in se seznanili s pomembnimi dogodki leta 1945 v tem kraju.
Pot so nadaljevali do Osankarice, kjer so si ogledali muzej ,,Pohorje v borbi," zatem pa so se odpeljali na Roglo.
Čeprav je bilo na tem delu Pohorja v soboto zelo mrzlo, so se ob različnih družabnih igrah lepo ogreli, za toploto pa je vmes nekajkrat poskrbelo tudi sonce. Mnogo udeležencev je brez zadrege povedalo, da so prvič na tem delu Pohorja in da so nad lepotami tega višinskega predela zelo navdušeni.
Po družabnih igrah je bilo na vrsti kosilo, ki je na planin-
Nekateri so se ob prijetni glasbi tudi mladostno zavrteli
RAZSTAVA — Ob tednu upokojencev se je društvo v Šmartnem ob Paki še posebej potrudilo in pripravilo izredno zanimivo razstavo ročnih del svojih članov in članic. Na njej so prikazali najrazličnejša in lepa dela upokojencev, ogledalo pa si jo je veliko obiskovalcev. (Razstava je najlepši dokaz bogate ustvarjalnosti starejših občanov, ki si na tak način krajšajo dneve)
rtSJE — Prvi dan v tednu upokojencev so se v tem kraju upokojenci pomerili v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je organiziralo domače društvo upokojencev, udeležile pa so se ga tri ekipe, dve iz Titovega Velenja in ena iz Pesja. Najboljša je bila A ekipa iz Titovega Velenja, najboljši posameznik pa Janko Švajger, član zmagovite ekipe, ki je nastreljal 157 krogov. (Miri,e roke — dober zadetek).
t
REK Elektrostrojna oprema
n. sol. o., Preloge, p. Velenje
REK - ELEKTROSTROJNA OPREMA
REK ELEKTROSTROJNA OPREMA
n. sol. o., Preloge b. št., p. Titovo Velenje
Delavski svet DO ESO razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili:
1) Člana kolegijskega poslovodnega organa za gospodarjenje — ni reelekcija
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	visokošolska izobrazba ekonomske smeri
2.	5 let delovnih izkušenj
3.	sposobnost dela z ljudmi
4.	sposobnost vodenja in organiziranja
5.	znanje enega svetovnega jezika — pasivno
2) Strokovnega delavca v komercialni službi — ni reelekcija
1.	visokošolska izobrazba ekonomske smeri
2.	da ima 5 let delovne prakse na podobnih delih in nalogah
3.	aktivno znanje enega in pasivno znanje drugega svetovnega jezika
Komisija za delovna razmerja TOZD Strojni obrati objavlja naslednja orosta dela in naloge;
1.	vodje obrata priprave proizvodnje
2.	vodenje tehnološkega razvoja TOZD SO
3.	vodenje operativne priprave dela
4.	obdelava podatkov na AOP
5.	tehnolog za NC in CNC stroje
6.	vodenje tehnološke priprave
7.	vodenje oddelka priprave materiala
8.	vodenje oddelka transporta in skladišča
9.	planer — terminer
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: Pod 1.
—	višja ali srednja strojna tehnična šola oz. višja šola za organizacijo dela
—	5 let delovnih izkušenj na enakih oz. podobnih delih in nalogah Pod. 2.
—	visoka ali višja strojna tehnična šola
—	3 do 5 let delovnih izkušenj
Pod. 3.
—	visoka ali višja strojna tehnična šola oz. organizacijska
—	3 do 5 let delovnih izkušenj
Pod. 4.
—	srednja strojna tehnična šola ali računalniška
—	2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
Pod. 5.
—	višja ali srednja tehnična strojna šola
—	3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
Pod. 6.
—	višja oz. srednja strojna tehnična šola ali organizacijska
—	3 do 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
Pod. 7.
—	srednja strojna tehnična šola ali delovodska
—	3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
Pod. 8.
—	srednja strojnatehnična šola ali delovodska oz. prometna srednja
šola
Pod. 9.
—	višja ali srednja strojna tehnična šola
—	3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD ELEKTRO OBRATI OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE:
I.	2 samostojna elektromonterja za dela na vzdrževanju elektro naprav
II.	2 samostojna elektromonterja za dela na montaži elektro opreme na terenu
Pogoji:
—	pod 1. in 2.
—	KV elektroinstalater
—	3 leta delovnih izkušenj
—	sposoben za delo na višini
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD VTO OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE:
—	3 skupinovodje instalacij vodovoda
—	3 instalater ogrevanja
—	2 izolater za enostavna dela izolacij (priučitev)
—	2 monter klima naprav
—	3 vodovodne instalaterje
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD KKO OBJAVLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE:
3 ključavničarje za raznovrstna dela
Pogoji:
—	KV ključavničar
—	2 leti delovnih izkušenj
Prijave z dokazili sprejma Kadrovska služba DO ESO, Preloge b. št., p. Titovo Velenje, 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni v roku 30 dni po končani izbiri. Srečno!
Celje
18. zlatarska razstava
i*
Letošnja zlatarska razstava, osemnajsta po vrsti, ki bo v Celju v času od 14. do 20. septembra, nadaljuje dolgoletno tradicijo prikaza dosežkov s področja proizvodnje nakita iz plemenitih kovin. Letos se celjski zlatarji predstavljajo javnosti sami. brez sodelovanja drugih jugoslovanskih proizvajalcev nakita in tujih razstavljalcev. Odločili so se namreč, da bodo tako široko razstavo kot je bila lanska, organizirali vsako drugo leto. Osnovni namen letošnje razstave pa je prikaz vseh proizvodno prodajnih programov Zlatarn Celje.
Tudi letos bodo razstavljali v čudovitem ambientu Lapi-darja Pokrajinskega muzeja v Celju. V ospredju bodo lah-kotnejši izdelki značilnih čistih oblik. Kot posebnost pa bo predstavljen nakit, izdelan v kombinaciji različnih materialov. Prvič pa bodo pred-
stavili javnosti novo zvrst nakita, tako imenovane turistične spominke. V Lapidorju bodo predstavljeni tudi novejši izdelki iz programa široke potrošnje: kolekcija stenskih in srebrnih ter zlatih ročnihNur za leto 1985.
Drugo prizorišče 19. zlatarske razstave bo na obrtnem sejmu v hali Golovec, kjer bodo predstavljeni še trije proizvodni programi zlatarske in dentalne opreme, industrijskih polizdelkov in široke potrošnje. Novost, privlačna za malo gospodarstvo in številne ljubitelje bodo predstavljeni materiali za lo-tanje. Na razstavnem prostoru pa bodo ljubitelji lahko kupili tudi mali paket lotov.
V času razstave bo na obeh razstaviščih organizirana tudi prodaja celotnega asortimana zlatega in srebrnega nakita ter nakita iz 8 karatnega zlata ter srebrne ročne in stenske ure.
UGODNA
RAZPRODAJA KOKOŠI
KIT Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ima
RAZPRODAJO rjavih kokoši pri kooperantih: Alojzu BLEKAČU, Rečica ob Savinji 38 # Ivanu KOTNIKU, Ljubuja 6, p. Mozirje Cena za kokoš je 220,00 din
Prodaja bo vsak dan od 15. septembra do razprodaje. IZKORISTITE UGODEN NAKUP!
TRGOVINE
PLIBERK - SMIHEL - LABOD
3 x vam nudimo: cenejši nakup kot drugje
meinl minarett kava 1 kb
ponudbe veljajo do 22. sept. 84. vse cene v šilingih. če ste v avstriji, se vam priporočajo
spar trgovine pliberk - šmihel - labod
DAN PROIZVAJALCEV
nama
ljubljana, škofja loka, cerkno, kočevje, ravne, Žalec, leveč, titovo velenje, slovenj gradeč
	stara cena din:	nova cena din
ZKZ MOZIRJE		
iajca po 10 kom.	185,00	130,00
CARNEX VRBAS		399,90
svinjske zarebrnice		
ETA KAMNIK	78,00	54,00 58,00
paprika paradižnik 720 g		
korenje kocke 720 g	84,00	
paprika rezana 720 g	108,00	70,00
KOLINSKA LJUBLJANA		
gorčica 700 g	80,50	56,30
hren 260 g	79,00	55,30
softy	28,29	19,80
PODRAVKA KOPRIVNICA		
kinderlada 250 g	109,80	82,30
pesa 0,66	61,00	45,70
gov. golaž 400 g	148,46	112,00
sadne kocke 185 g	30,30	22,70
kis za vlaganje 3 I roč.	175,00	122,50
podrav. juhe 5 kom.	144,50	108,40
EMO CELJE		
grt. posode robart (3 del.)	3.578,65	2.505,05
TUBA LJUBLJANA	53,78	37,6E
zobna pasta denikotin		
zobna pasta dentaform	53,78	37,65
FERROMOTO MARIBOR		
'blago 2. kvalitete)		
likalna podlaga — rokavnik	190,00	135,00
likalna podlaga — za desko	665,70	443,70
likalna podlaga — za mizo		
100 x 60	722,20	488,70
krpa za tla 50 x 80	140,00	98,00
krpa za tla 56 x 65	170,00	119,00
flip standard 30 x 40	89,00	62,00
starlet krpe	106,00	37,80
flip standard 3/1	89,00	33,60
glitzi st.	.26,40	15,90
goba wh-l	55,00	' 11,20
goba fema	71,40	49,00
STEKLARNA HRASTNIK		
kozarci 320 g (grt. 6 kom)	344,94	232,00
kozarci za vodo (grt. 2 kom)	146,30	103,10
kozarci za viski 240 g		
(grt. 6 kom)	391,21	283,60
uvoz iz čeSke		278,00
lak za lase 200 gr.	498,10	
SVILANIT KAMNIK		
brisače 2. in 3. kvalitete	po zelo ugodnih cenah	
KLJUČ SARAJEVO		
moške, ženske in otroške		
——nogavice 2. in 3. kakovosti	po zelo ugodnih cenah	
17.9.84 do 40% ceneje
Delovni čas: od 8. do 22. ure
13. —ptembra 1984 ★ Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 7
KOLEDAR
ČETRTEK, 13. septembra — JANEZ
PETEK, 14. septembra — MILAN
SOBOTA, 15. septembra — MELITA
NEDELJA, 16. septembra — LJUDMILA
PONEDELJEK, 17. septembra — ROBERT
TOREK, 18. septembra — IRENA
SREDA, 19. septembra — KONSTANCA
MALI OGLAS!
PRODAM krzneno jakno — skandinavski pastelmink, svetlo drap, št. 36. Potočnik, Foitova 8, Titovo Velenje (v soboto in nedeljo popoldan).
PRODAM šivalni stroj Singer v kovčku. Tel.: 854-022 do 16. ure. PRODAM kravo šeko, drugič brejo (8. mesecev) ali zamenjam za mesnato. Kovačič, Mali vrh 73 a, Šmartno ob Paki. PRODAM osebni avto Cimos Citroen D 20 Sirper, letnik 70. Telefon: 891-191 od 17. do^ 18. ure.
PRODAM Lado 1600 in Fiat 750, oba letnik 1979. Telefon 857-155, popoldan in zvečer. UGODNO PRODAM osebni avto Citroen GS, letnik 1979. Andjelko Tičič, Kardeljev trg 1, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM ženska zimska plašča št. 38 in 40 ter nekaj zimske garderobe štev. 38 in 40. Naslov v uredništvu. PRODAM kombiniran otroški voziček, hojico in nahrbtnik (avto-sedež). Ogled možen vsak dan od 19.30 ure dalje. Nani Crešnik, Kardeljev trg 2/5, Titovo Velenje. PRODAM Diano 6, letnik 79, dobro ohranjeno. Telefon: 855-321 interna 577, dopoldan. PRODAM avto Zastava 101 L, prevoženih 56.000 km. Informacije na tel.: 853-257.
kino • kino
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 13. 9. od 18. in 20. uri:
PREPOVEDAN ZA MLADINO
POD 15 let, UČENKE GOSPE
OLGE — španski, erotska drama,
v gl. vi. Helga Line.
Petek, 14. 9. ob 10. uri: TARZAN
IN NJEGOVA PRIJATELJICA
— ameriški, avanturistični. V. gl.
vi. Johny VVeismiiiller
Petek, 14. 9. oib 18. in 20. uri:
RAZKROPITE SE, KAJ ZIJATE
—	FRANCOSKI, komedija. V gl. vi. Jane Birkin
Sobota, 15. 9. ob 18. in 20. uri in nedelja 16. 9. ob 18. in 20. uri: TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA — ameriški avanturistični. V gl. vi. Johny Weismiiller Ponedeljek, 17. 9. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 18. 9. ob 18. in 20. uri: ŽENSKA APAČ — italijanski western. V gl. vi. Al Cliver Sreda, 19. 9. ob 10., 18. in 20. uri: MAŠČEVALEC IZ PEKLA — hong-konški. V glavni vi. Bruce Lee
Sreda, 19. 9. ob 18. in 20. uri: VONJ TELESA — domača drama.
V	gl. vlogi: Dušan Janičiievič Cet.rtek 20. 9. ob 18. in 20. uri: MAŠČEVALEC IZ PEKLA — hong-konški. V gl. v. Bruce Lee
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 15. 9. ob 20. uri ZA MLADINO POD 15 LET PREPOVEDAN UČENKE GOSPE OLGE — španski, erotska drama.
V	gl. vi. Helga Line
Nedelja, 16. 9. ob 18. in 20. uri: RAZKROPITE SE, KAJ ZIJATE
—	francoska komedija. V gl. vi. Jane Birkin
Ponedeljek, 17. 9. ob 18. in 20: TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA — ameriški avanturistični. V gl. vi. Johny WeismUller Sreda, 19. 9. ob 20. uri: ŽENSKA APAČ — italijanski vvestern. V gl. vlogi. Al Cliver
KINO DOLIČ
Petek. 24. 9. ob 20. uri: TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA
—	ameriški avanturistični
KINO BRASLOVCl
Nedelja, 16. 9. ob 19. uri: UČENKE GOSPE OLGE — španski, erotska drama ZA MLADINO POD 15 let PREPOVEDALI
Sreda, 19. 9. ob 20. uri: TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA
—	ameriški avanturistični
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
—	ČETRTEK, 13. septembra, dnevni dr. Hrastnik, nočni dr. Marolt
—	PETEK, 14. septembra, dnevni dr. Koren, nočni dr. Markovič
—	SOBOTA, 15. septembra, glavni dr. Grošelj, notranji dr. Janežič
—	NEDELJA, 16. septembra, glavni dr. Grošelj, notranji dr. Janežič
titovo velenje
PzKA
tozd gostinstvo
TGP PAKA TOZD GOSTINSTVO
Rudarska 1, Titovo Velenje
Hotel Paka Titovo Velenje prireja za svoje goste
Zabavni večer
S PLESOM
s pričetkom ob 20. uri tretjo in četrto soboto v septembru 1984
Zabaval vas bo ansambel »ODMEV«
Rezervacije in informacije: recepcija hotela Paka Telefon: 853—351
Vljudno vabljeni!
GIP »VEGRAD«, n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje Prešernova 9a, 63320 Titovo Velenje
Na osnovi skJepa komisije za delovna razmerja tozd Gradnje Velenje objavljamo prosta dela in naloge
VODENJE SEKTORJA ŽELEZOKRIVNICA
Za sklenitev delovnega razmerja zaHtevamo:
—	višješolsko izobrazbo tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
—	strokovni izpit
—	poznavanje metod dela z ljudmi, organizacije in ekonomike podjetja.
Kandidati morajo pismeno vloge poslati v kadrovsko službo v 15 dneh od objave oglasa.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Vse prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
—	PONEDELJEK, 17. septembra, dnevni dr. Lešnik
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
—	ČETRTEK, 13. septembra, dr. Lazar
Od 14. septembra do 16. septembra dr. Dovšak
ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene. mame in stare mame
Marije Čuk
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili pisno in ustno sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Zdravstvenega centra Velenje. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica. ki soji lajšali trpljenje v njenem boju z boleznijo, govornikoma tov. Podlesnikovi in tov. Hladinu za izrečene tople poslovilne besede, rudarski godbi, pevcem in duhovniku za opravljen pogrebni obred.
ŽALUJOČI: mož Tone, hčerki Zvonka in Metka z družinama
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Od 15. septembra do 16. septembra, dr. Božo Jevšek, Kidričeva 17, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ:
Od 14. septembra do 20. septembra, Franc Blatnik, dipl. veterinar, Prešernova 22 E, Titovo Velenje tel.: 853-668
plBANJE R
ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža in očeta
Venčeslava Dreva
Lokovica 100, Šoštanj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja, pomoč v najtežjih trenutkih ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja govotrnikom, godbi Zarja Šoštanj, G D Lokovica, ter duhovniku za opravljen pogrebni obred.
ŽALUJOČI: žena Cecilija, sinova Rudi in Viktor ter hčerki Venčeslava in Erna z družinami
MATIČNI URAD VELENJE:
POROKI:
Boris Režek, roj. 1958, gradbeni teh. iz Titovega Velenja in Neven-ka Jalšovec, roj. 1963, študentka iz Titovega Velenja
Slavko Kortnik, roj. 1956, šofer iz Podgorja in MatjaTučman, roj. 1957, natakarica iz Kavč.
SMRTI:
Martin Dolenc, upokojenec iz Titovega Velenja, Kidričeva 17 roj. 1919
Alojz Zabukovnik, iz Titovega Velenja, roj. 1893
upokojenec Cesta VI/3,
kovinotehna
KOVINOTEHNA CELJE OE OPREMA ŠOŠTANJ







. \/se



e<30



Hkrati obveščamo cenjene kupce, da bomo s 15. septembrom 1984 pričeli poslovati s celodnevnim delovnim časom — od 7. do 19. ure ob sobotah od 7. do 13. ure. Za obisk se priporoča Kovinotehna Celje, OE Oprema Šoštanj!
gorenje
Gorenje, Gospodinjski aparati, n. sol. o., Titovo Velenje'
DELAVSKI SVETI
TOZD Štedilniki, n. sol., Titovo Velenje
TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika, n. sol. o., Titovo Velenje
TOZD Pralno-pomivalna te.. ^ika, n-. sol. o., Titovo Velenje
TOZD Mali gospodinjski aparati, n. sol. o., Nazarje
TOZD Galvana, n. sol. o., Titovo Velenje
TOZD Gostinska enota, n. sol. o., Titovo Velenje
RAZPISUJEJO
prosta dela in naloge individualnih poslovodnih organov:
1.	VODJA TOZD ŠTEDILNIKI
2.	VODJA TOZD ZAMRZOVALNA IN HLADILNA TEHNIKA
3.	VODJA TOZD PRALNO-POMIVALNA TEHNIKA
4.	VODJA TOZD MALI GOSPODINJSKI APARATI
5.	VODJA TOZD GALVANA
6.	VODJA TOZD GOSTINSKA ENOTA
Za vodjo TOZD posamezne temeljne organizacije združenega dela je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori
—	da ima višjo izobrazbo ali z delom pridobljene delovne zmožnosti in vsaj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v gospodarstvu
—	da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote, ob načelu solidarnosti in vzajemnosti.
Pri izbiri bo delavski svet upošteval moralno politične kvalitete kandidatov.
Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: GORENJE SOZD, Delovna skupnost splošni posli/Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, z oznako -Razpis del in nalog vodje TOZD........«(Navedi za kateri TOZD se prijavljaš!).
O izidu imenovanja bodo kandidati obveščeni v roku 45 dni po zaključku roka za prijavo.
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Luke Zamuda
iz Ljubljanske 42, Titovo Velenje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje,
izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu RLV za godbo in častno stražo, govornikom, pevcem ter sosedom za nesebično pomoč. Iskrena hvala vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali.
ŽALUJOČI: žena Pepca, hčerka Vera in sin Janko z družinama
Miletičeva državna prvakinja
V kotalkarsko-drsalnem klubu Rudar Titovo Velenje so bili v soboto zvečer nadvse veseli, saj je njihova tekmovalka Gordana Miletič izredno dobro kotal-kala ter med 10 mladinkami z veliko prednostjo osvojila prvo mesto in s tem driavni naslov. Alenka Oven je bila Četrta, njena sestra Andreja peta, Simona Gollinik sedma in Petra Majerič deseta.
Med pionirji A je Robi Marinič osvojil drugo meslo (tekmovali so le trije), med pionirskimi pari sta bila Monika Svoljšak in Robi Marinič druga, Klavdija Čater in Nenad Miletič pa tretja (nastopili trije pari). Ekipni naslov za pokal Stanka Bloudka za leto 1984 so osvojili kotalkarji Stanka Bloudka iz Ljubljane 20 točk, 2. mesto pa si delita Rudar Titovo Velenje in Cinkarna Celje s S točkami.
lzola-Šmartno3:1
Pomlajena enaisterica Smartnega se v nedeljskem srečanju z izkušenejšo Izolo ni mogla enakovredno postaviti po robu. Gostitelji so Smarčane premagali z rezultatom 3:1.
Za goste je dosegel zadetek Kopušar v 7. minuti srečanja. Šmarčani imajo sedaj 3 točke in so na 8. mestu prvenstvene lestvice. V nedeljo pa na domačem igrišču gostijo enajsterico trenutno dru-gouvrščenega Kovinarja.
Ilirija—Rudar (TV) 1:1
Nogometaši velenjskega Rudarja so v srečanju z enajsterico Ilirije v Ljubljani iztržili le točko, rezultat 1:1.
Gostitelji so goste presenetili z zaprto igro in hitrimi protinapadi, iz katerega so dosegli tudi gol. 6. minut pred koncem srečanja pa je s strelom z okoli 30 m bil uspešen rudarjev branilec Džurič.
V 4. kolu Velenjčani znova gostujejo. Tokrat v Mariboru, kjer
se bodo sestali z enajsterico Železničarja.
Rudar-Šmartno 16:16
Boj za prvenstvene točke so začele tudi rokometašice v slovenski rokometni ligi. Smarčanke so v prvem kolu gostovale pri ekipi Rudarja v Trbovljah in se vrnile le s polovičnim izkupičkom. Rezultat srečanja je bil neodločen 16:16.
V	slabih pogojih za igro je bil izid srečanja vseskozi tesen, največ zadetkov za Šmartno pa je dala Goličeva, in sicer 9.
V	soboto se bodo Smarčanke prvič predstavile domačemu občinstvu. Njihove nasprotnice pa bodo igralke Veta Polje.
Astra-Jadran- Šoštanj 21:25
V prvem kolu v slovenski rokometni ligi so preteklo soboto SoStaničani gostovali pri ekipi Astra-Jadran in osvojili pomembni točki. Nastopili so namreč nekoliko oslabljeni — brez
Dodatna olimpiada po Los Engelesu
V soboto, 15. septembra, bo na atletskem stadionu ob jezeru zanimiva športno zabavna prireditev z naslovom Olimpiada po Los Angelesu. Pričala se bo ob 16. uri. Sodelovali bodo Tone Fornezzi Tof • svojo skupino — moped show, Janez Ho-čevar-Rifle, plesna skupina Krik, prav tako se bodo gledalcem predstavili naši kolesarji olimpijci v krožnem tekmovanju po atletski stezi. Zlata selekcija (Tone Fornezzi, Miro Cerar, Bogdan Norčič, Janez Hočevar, Jože Trobec — avtor Vučka, Alenka Cuderman — prva Slovenka z zlato olimpijsko medaljo) se bo v nogometu pomerila z ustrezno ekipo Titovega Velenja. Zanimiv bo vsekakor tudi nastop Branka Vivoda, ki bo na-skakoval višino dveh metrov, nastopilo bo 10 najboljših atletov Slovenije v teku na 1500 m, na programu je vlečenje vrvi (RLV: Gorenje) in nastop velenjskih učencev v teku po travi.
Puca. Kljub temu so svoje nasprotnike premagali z rezultatom 25:21, polčas 13:11.
Za Soštanjčane so dali največ zadetkov Plaskan 10, Lesjak 6, Vrečar 5, Požun in Ocvirk 2.
Zlatorog-50:72
Elektra
To je bila že osma zaporedna zmaga mladih košarkarjev Elektre. Kljub temu, da so Šoštanjčani nastopili brez Janiča, ki je zbolel, 202 cm visok Ocepek je na pripravah z republiško pionirsko reprezentanco, brez Lipnika in Kočarja, ki imata pouk v popoldanskem času, so brez težav ugnali svoje tekmece.
Proti Zlatorogu so za Elektro zaigrali: Blagotinšek 4, Sevšek 10, Pečovnik 6, Kitak 10, Dumbuya 12, Kremer, Lesjak, Vinkovič 2, Rotovnik 24, Brešar 4 in Vovk.
Karate
Člani Karate kluba iz Titovega Velenja so končali enotedenske priprave na Slemenu in se tako dobro pripravili na začetek jesenskega dela tekmovanja. V klubu si močno želijo, da bi osvojili naslov republiških prvakov in se tako ponovno uvrstili na kvalifikacije za prvo zvezno karate ligo.
V teh dneh pa se velenjski kara-
teisti marljivo pripravljajo na že tradicionalni turnir mojstrov karateja za pokal mesta Titovo Velenje. To je najmočnejše tekmovanje v tem športu v Sloveniji.
Ena od nalog karate klub? iz Titovega Velenja je pridobivanje novih članov. Vsi, ki bi se jim radi pridružili, se lahko vpišejo v začetniški tečaj 17., 18. in 24. septembra od 19. do 20. ure v avli osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda. Posebej bodo pripravili še tečaj za pionirje in pio nirke ter dekleta. V tej skupini je sedaj 50 članov, ki uspešno nasto-
pajo na raznih tekmovanjih po republiki. Prav tako uspešni so starejši člani.
Vabijo nove pevce
DPD Svoboda iz Šoštanja, Šaleški oktet vabi k sodelovanju nove pevce. Vse tiste, ki se bodo odločili za sodelovanje, vabijo, da se 20. septembra ob 17. uri zglasijo v glasbeni šoli v Šoštanju. Vse informacije pa dobite tudi po telefonu številka 855-606, interna 911, od 6. do 14. ure, ali pa od 14. do 17. ure po telefonu številka 881-165.
Razstava malih
V ■	I*
živali
Društvo gojiteljev čisto-pasemskih živali Titovo Velenje bo pripravilo v soboto 15. septembra od 11. ure dalje pri gasilskem domu v Lokovici razstavo živali. Razstavo bodo popestrili s streljanjem za nagrado — orjaški kunec, pripravili pa bodo tudi bogat srečo-lov ter poskrbeli za ples in razvedrilo. Obiskovalce bodo postregli z zajčjimi specialitetami in domačim vinom. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 16. septembra.
Ravenska noč s skupino VIS Vesna
OO ZSMS Ravne bo v soboto, 15. septembra ob 19. uri organizirala Ravensko noč na nogometnem igrišču pri novi šoli v Ravnah pri Šoštanju.
Za jedi na žaru, glasbo, ples in veselo počutje bo poskrbljeno. V
primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo soboto.
OO ZSMS Ravne vas vabi v osrčje gozdov!
Trim pohod na Graško goro
Zveza (elesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira v nedeljo, 16. septembra, tradicionalni trim pohod na Graško goro. Pohod se bo pričel pri osnovni šob Miha Pintar-Toledo Velenje od 8, do 10. ure. Od iu bodo šli pohodniki mimo Konovega, Sembrica, preko Cirko.vc na Graško goro. Kontrolne točke bodo v Sembricu, Cirkov-cah in na Graški gori.
Udeleženci trim pohoda bodo lahko med potjo nabirali gobe, na cilju pa jih bo čakal strokovnjak, od katerega boste lahko izvedeli vse o tistih gobah, Id jih boste nabrali.
Vsak udeleženec trim pohoda bo dobil za prehojeno jiot značko pohodnika in nalepko, družine z najmanj tremi člani pa še družinsko priznanje. Organizatorji bodo na cilju, če boste seveda nabrali dovolj gob, poskrbeli za degustacijo gobove juhe.
Na svidenje na Graški goril
Zmaga v finalnem tekmovanju za pokal Maršala Tita
"v nedeljo, 9". septembra je bilo v Petrinji na Hrvatskem finale letošnjega tekmovanja za pokal Maršala Tita za klubske ekipe v castin-gu — peteroboju. Kot republiški prvak je na tem tekmovanju nastopila tudi ekipa ribiške družine Paka. Tekmovalci te ekipe so posegli po vseh državnih naslovih. Za ekipo so nastopili Vlado Mešič, Franc Reberšek in Boris Mrak.
Janez Kvar: ,,Srečko seje odločil, da bo zbil zagozdo . . ."
nalogo, da izropamo klasične stojke, ki so še stale v komori po demontaži sekcije KTU. To smo delala do polnoči, ko je zmanjkalo električne energije in smo morali prenehati."
Tudi ta čas so rudarji koristno porabili. Pomalicali so in potem hoteli spet na delo.
,,Srečko se je odločil, da bo zbil zagozdo pri stojki. V trenutku, ko je udaril po njej, pa se je vsulo in moža naenkrat ni bilo več. Skočil sem k njemu, pogledal kako je z njim, takoj za tem dal navodila Felicijanu in Goršku kako naj ukrepata, sam pa sem odhitel iskati nadzornika. Čeprav sem ga takoj našel in se vrnil, so bili na kraju nesreče že tudi nadzornik s priprave št. 104 in njegovo celotno moštvo.
Nihče ni stal križem rok. Vsi so pomagali. Pripravili so dovod zraka, vodo, s katero so morali Srečka polivati, kajti vroč premog mu je povzročal neznosne bolečine in ga nemoteno odkopavali.
,,Hudo je bilo," je še enkrat ponovil Janez, ,,zasulo mi je sodelavca, s katerim delam že osem let. Kako težko je bilo, se z besedami ne da opisati."
V pogovor se je vključil Edo Konovšek, nadzornik: ,,Rudarji so ob nesreči pokazali res veliko prisebnosti in požrtvovalnosti. Ko sem prišel na mesto nesreče, sem lahko ugotovil, daje prav vse potekalo hitro in pravijno. Mladi knapi so zaščitili del zruška, uredili zračenje s sosednjega delovi-šča, napeljali vodo in pristopili k reševanju."
Rudi Felicijan je rudar že deset let: ,,Oba z Janezom sva skočila k ponesrečencu. Takoj sem mu rekel: Janez, sama ga ne bova rešila, pojdi po pomoč. Takoj je odšel in se hitro vrnil. Najbolj nas je prizadelo njegovo vpitje, da gori. Prestajal je neznosne bolečine."
Pri reševanju je pomagal tudi Gregor Goršek, dvajset let že ru-
Sreča v nesreči v velenjskem rudniku
Naenkrat se je vsulo
(!), zrak pa je imel takrat 29 stopinj.
Reševanje se je začelo takoj. Bilo je še posebno težko, ker je bil premog, pomešan z jalovino sipek, močno ogret, Srečko pa je bil zasut do ramen.
Oto Gradišnik, varnostni referent za področje Jame Preloge je dejal: ,,Na kraju nesreče so bili sami mladi rudarji, kopači. Reše-; vanje je steklo takoj. Pri tem pa so ti ljudje ohranili veliko mero prisebnosti. Vsi ukrepi, ki so jih izvedli so bili hitri in kar je najpomembnejše, pravilni."
V trenutku, ko se je premog zrušil, je bil na mestu nesreče Janez Kvar, vodja delovne skupine,
rudar že deset let: ,,Od nadzornika Eda Kogovška smo dobili
Edo Konovšek: „Vse je potekalo hitro in pravilno"
dar. Se ves pretresen nam je pripovedoval: ,,Preprečiti je bilo treba, da se premog ne vsuje še bolj. Najbolj nevaren je bil kos premoga nad Srečkom. Da se ne bi zrušil, sem ga držal toliko časa, da so prišli rudarji in kos premoga zaščitili." Tudi Gregor pravi, da je bilo pri reševanju njegovega sotovariša najpomembnejše to, da ni nastala panika, ampak da so prav vsi ohranili prisebnost.
Oto Gradišnik: ,,Kot varnostnik na tem področju lahko reševanje ocenim samo z odlično. Pri vseh pogojih, ki so vladali na delovišču, so znali ti ljudje ohraniti prisebnost. Vsi so si prizadevali po svojih močeh in sposobnostih, da bi Srečka čim prej rešili."
Drago Jamnikar je član jamske reševalne čete. V trenutku, ko se je zgodila nesreča, je bil od mesta oddaljen petnajst minut. Za nesrečo je zvedel od svojega nadzornika in takoj odhitel pomagat. Posrečilo se jim je.
Srečko Trančar je v tem trenutku na zdravljenju v celjski bolnišnici. Čeprav je na varnem, še prestaja hude bolečine, ki jih
Rudi Felicijan: „Janez, sama ga ne bova rešila."
povzročajo opekline. Njegovi sodelavci ga pogosto obiskujejo in mu krajšajo čas. ,,Prav vsi smo ga že obiskali," so nam povedali prejšnji teden
Jamska reševalna četa Rudnika lignita Velenje je letos praznovala 60. letnico. Reševalci so najboljši delavci, najboljši rudarji. Vsak mesec imajo vaje, da obnavljajo svoje znanje, da v trenutku nesreče lahko pomagajo. Tokrat pa so se poleg članov jamske reševalne službe izkazali tudi rudarji in pokazali veliko znanja.
,,Rad bi se zahvalil vsem sodelavcem, ki so pomagali pri reševanju Srečka Trančarja in jim zaželel, da bi bilo v naši jami takšnih nesreč čim manj. Prav vsi si želimo, da bi Srečko čim prej okreval in se ponovno vrnil med nas," je v imenu vseh izrazil svojo željo Jože Rovšnik, vodja tozd jama Preloge.
Prav vsem, ki so pri reševanju Srt#:a Trančarja sodelovali izražamo tudi mi, uredništvo Našega časa, vse priznanje, Srečku pa, da bi hitro okreval in se vrnil med svoje knape.
Milena Krstič-Planinc Stane Vovk
Drago Jamnikar: Za nesrečo je zvedel od svojega nadzornika.
Hi
Jože
i
J
Rovšnik in
Oto
Sobota, 1. septembra. Na delo v rudnik odhaja tretja tretjina rudarjev. Kolikokrat so že šli! Kopati črno zlato. Zato, da bodo preskrbeli sebe, družino, zato, da bodo svojim otrokom kupili zvezke za šolo, ki se je pričela čez dva dni, zato, da se bo naša dolina še naprej razvyala. Odšli so zatd, ker so rudarji, vajeni težkega dela, ker jim delo pod zemljo daje kruh.
opravili prav to noč do konca, je povečan pritisk v stropu prelomil leseni podboj. Pri tem se jc premog vsul in pod seboj pokopal
kvalificiranega rudarja Srečka Trančarja. Premog je bil močno ogret. Njegova temperatura je bila med 80 in 90 stopinj Celzija
Obiskali smo Srečka
■ N '
,,Bilo je težko. Ni besed, s katerimi bi lahko to opisali," so bile besede njegovih sotovarišev, tistih, s katerimi smo se pretekli teden pogovarjali v prostorih jamske reševalne čete Rudnika lignita Velenje. Enake pa bi bile verjetno tudi od vseh tistih, ki pri pogovoru niso sodelovali, so pa zato pomagali. Bilo pa jih je veliko in vsak se je trudil, vsak je prispeval svoj del, da se je vse končalo dobro, srečno. Le prisebnosti in znanju tistih, ki so bili v težkih trenutkih ob Srečku, gre zahvala, da je Srečko živ in da bo spet lahko delal. Samo ena napaka in lahko bi se zgodilo najhujše.
Kraj nesreče — tozd jama Preloge. Pri demontaži mehaniziranega čela KTU, rudarji bi delo
L;
Gregor Goršek: ,,Preprečiti je bilo treba, da se premog ne vsuje še bolj."
Gradišnik
Med njimi je bil tudi SREČKO TRANČAR, mlad rudar, star komaj petindvajset let, mož in oče dveh otrok. Ko je odhajal od doma, prav gotovo ni slutil, da bo ta noč, ko bodo drugi tako brezskrbno spali, zanj tako dolga in boleča, za njegove sotovariše, knape, pa velika preizkušnja, ki so ji bili kos.
Ker ga je naslednji dan čakala težka operacija, ga nismo hoteli preveč utrujati. Povedal nam je, da je rudar že od leta 1974, ko je v Titovem Velenju začel obiskovati rudarsko šolo, da pa je doma iz Ptuja. V Titovem Velenju pa nanj že težko čakajo žena ter sin, ki je star pet let in hči, ki ima le dve leti -
Srečko nam je ob koncu obiska zatrdil,, da se bo vrnil v jamo med knape. Nesreča, ki se mu je pripetila, ni prav nič vplivala na njegovo odločitev.
I
V ponedeljek smo v celjski bolnišnici obiskali Srečka Trančarja. Takoj je pohvalil svoje tovariše, ki so se izkazali v nesreči, pozornost pa mu posvečajo tudi še sedaj, ko ga obiskujejo.