o =(NJ > CO Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsaktorek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si 2 v Štajerski i PEUGEOT 1- ^ f / POOBLAŠČEN SERVIS IN ^ PRODAJA VOZIL SPC TOPLAK Podlehnik, 02 788 40 50 Aktualno Zavre • 1,6 milijona evrov za sanacijo plazov O Stran 2 Ptuj, petek, 16. avgusta 2024 Letnik LXXVII • št. 64 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR KLEMEN BUČAN: »Vsak dan se tehtam, dvakrat do trikrat« i Slovenija, Podravje • Poletna vročina in vroče cene goriv Lahko bi vozili ceneje, a država polni proračun Vlada je ponovno zvišala trošarine na pogonska goriva in s tem ohranila nespremenjeno ceno naftnih derivatov, ki bi se v nasprotnem primeru lahko vendarle pocenili. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo poudarjajo, da če vlada ne bi regulirala cen pogonskih goriv,. bibile te še višje. A.nesporno je, da z višjimi trošarinami polnijo državno blagajnov iinMiW ■ fliMMMiT i1 iti^i^tmai^mekJmmmjmmJt^mimš^MM^ ______ Pravosodje Ptuj • Ministrstvo za investicije 4,5 milijona evrov O Stran 2 Gradnja optike Haloze • Rune naj bi gradil v Majšperku, Žetalah in Makolah O Stran 3 Zdravstvo Središče ob Dravi • ZD Ormož zagotovil nadomestnega zdravnika O Stran 2 Kronika Podravje • Letalci, ki gredo v bitko z nevihtnimi oblaki O Stran 9 Podravje • O žuljih 500-milijonskJ obnove železniške proge ^//////////////////^^^^ Šolske kuhinje • Večina šol za islamske otroke posebej ne kuha ! Delo poštarjev • Ko lije, sneži ali je preUjči poštar enostavno"^ mora na teren + v* sJ % tO Strani 6 in 7 | A $ V////////////*" 2 Štajerski Aktualno petek • 16. avgusta 2024 Središče ob Dravi • V ambulanti novi zdravnik Delal bo polovični delovni čas Težave srediških pacientov, ki so imeli zaradi dolgotrajne odsotnosti zdravnice okrnjen dostop do zdravstvenih storitev, se, kot kaže, vendarle končujejo. Foto: ZDO Paciente v središki ambulanti bo prevzel zdravnik Oliver Prvulovic. Iz Zdravstvenega doma (ZD) Ormož so sporočili, da v središko ambulanto prihodnji teden, natančneje v torek, 20. avgusta, prihaja Oliver Prvulovic, specialist družinske medicine. Osebni zdravnik bo nadomestil Željko Igrec Blagus, vendar bo po besedah vršilca dolžnosti ZD Aljaža Čibeja zaposlen le za polovični delovni čas. Spomnimo, da je bilo v Središču zadnje mesece vse več slabe volje v zvezi z zagotavljanjem redne zdravstvene oskrbe; v ambulanti, ki je bila večkrat zaprta, so se izmenično menjavali različni zdravniki ZD Ormož, s čimer pacienti seveda niso bili zadovoljni. O tem so večkrat govorili tudi na sejah občinskega sveta, zato so svetniki z županom Tonijem Jelovico na čelu že razpravljali o možnosti podelitve koncesije, če jim ZD ne bi v kratkem priskrbel stalnega zdravnika. Gradnja zdravstvenega doma Po novem bo torej v središki ambulanti delal Prvulovic, od avgusta zaposlen v ZD Ormož. To ne bo edina novost, saj so pri obstoječi zdravstveni postaji uredili klančino, tako da bodo do ambulante lahko dostopali tudi gibalno ovirani in starši z majhnimi otroki v vozičkih. Kot napoveduje Čibej, bodo v Pajekovi hiši v bližini dvorane Sokolana pripravili prostore za fizioterapijo, pri stari vagi pa naj bi zrasel zdravstveni dom, za katerega je občinska uprava že oddala vlogo za gradbeno dovoljenje. »Med številnimi letošnjimi novostmi smo se v naši ambulanti Medicine dela, prometa in športa nedavno razveselili novega perimetra, pomembnega aparata za analizo vidnega polja. Dispanzer za žene je bogatejši za najmodernejši ultrazvočni aparat, omogoča tudi 3D in 4D zajem slik, kupili smo ga s pomočjo ormoške občine. Pacienti in mimoidoči so gotovo opazili tudi nove svetlobne napise na stavbah našega zdravstvenega doma,« je pojasnil začasni direktor ZD Ormož Aljaž Čibej. SD Zavrč • Začela seje sanacija večjih plazov v občini Za plazove 1,6 milijona evrov Sanacija osmih plazov, ki so vključeni v letošnji proračun občine Zavrč, bo stala več, kot so sprva planirali. Z rebalansom so sredstva za ta namen povečali za približno 300.000 evrov, torej z 1,3 na 1,6 milijona evrov. Razliko so našli v proračunski rezervi in presežku preteklih let. Dobra novica je ta, da so se dela na nekaterih lokacijah že začela ali pa se bodo v kratkem. Gradbeni stroji so že pri stanovanjski hiši Punčec v Belskem Vrhu, ki jo plaz ogroža že dobro leto dni. Izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj, vrednost investicije pa približno 294.000 evrov. Isto podjetje bo saniralo plaz Pesti-ke-Skok-Lorbek. Tam je cesta od avgusta lani neprevozna, prebivalci se morajo voziti naokoli. Občina je izbranega izvajalca že uvedla v delo, vrednost investicije je 494.400 evrov. Za plaz, ki ogroža stanovanjsko hišo Tine Recek v Hrastovcu, je projektna dokumentacija izdelana. Predvidoma naj bi v kratkem izbrali izvajalca del, začeli še letos z izvedbo in najverjetneje naložbo v višini 179.000 evrov končali naslednje leto. Projektna dokumentacija je pripravljena tudi za sanacijo plazu v Korenjaku pod terasami, v teku je izbira izvajalca. Se je pa vrednost te investicije s 178.000 povečala na skoraj 300.000 evrov, torej za okoli 120.000 evrov oz. 70 odstotkov. Za sanacijo plazov v Hrastovcu in Turškem Vrhu čakajo na izdelavo projektne dokumentacije. Župan Slavko Pravdič je na zadnji seji občinskega sveta pojasnil, da so imeli precejšnje težave z iskanjem projektantov. Slednji so namreč zaradi posledic poplav na Koroškem polno zasedeni. Zaradi tega se je sanacija plazov zamaknila v drugo polovico leta. »Zavedamo se, da najverjetneje vseh plazov letos ne bomo mogli sanirati, saj v celotni državi primanjkuje projektantov. Na srečo v naši občini nimamo tako velikih težav v primerjavi z Tako se je lani maja sprožil plaz pri stanovanjski hiši Tine Recek u Hrastoucu. Lastnica na sanacijo čaka že ueč kot leto dni. občinami na Koroškem. Občanka v razmeroma kratkem času lahko Tina Recek nekaj dni ni mogla bi- vrnila. Vsekakor si bomo prizadevati v svojem domu, a se je nato vali, da v čim krajšem možnem Neurja so lani v občinah Spodnjega Podravja povzročila nemalo škode. V Halozah, Slovenskih goricah in na Ormoškem so se sprožili številni plazovi. času izvedemo večino načrtovanih projektov,« je povedal župan. Občina je od države za sanacijo plazov po lanskem neurju prejela okoli 1,2 milijona evrov. Praviloma bi morala ta sredstva porabiti do konca leta. Ali bo država ta rok podaljšala, trenutno še ni znano. Občina Zavrč bo sicer letos za preostalo prometno infrastrukturo namenila 230.000 evrov, od tega za tekoče vzdrževanje občinskih cest nekaj manj kot 90.000 evrov. Za investicije je v proračunu planiranih 131.400 evrov, večina za preplastitev in modernizacijo ceste Belski Vrh-Vočjak (127.510 evrov). Estera Korošec Ptuj • Investicije v prostorih pravosodnih organov 4,5 milijona evrov za nakup in obnovo Ministrstvo za pravosodje letos v prostorih ptujskih pravosodnih organov izvaja obsežna investicijska vlaganja. 4,5 milijona evrov so namenili za nakupe nepremičnin in njihovo prenovo. Medtem ko dela v poslovni stavbi v Vodnikovi ulici, kjer sta tožilstvo in okrajno sodišče, še vedno potekajo, so dela v Ulici heroja Lacka, to je nekdanja poslovalnica Nove KBM, končana in sodišče na lokaciji že tudi posluje. Prostori so za delo bistveno primernejši, kot so bili prejšnji, njihova prednost je tudi, da so v pritličju. „Na novo lokacijo na naslovu Ulica heroja Lacka 5 sta se preselila Zemljiška knjiga, ki je bila prej v Vodnikovi ulici 2, in Sodni register, ki je bil v prostorih Okrožnega sodišča v Krempljevi ulici 7. Skupaj se je v nove prostore preselilo devet zaposlenih (osem na Zemljiški knjigi in eden na Sodnem registru). S selitvijo smo pridobili večje in boljše prostore za stranke, za zaposlene in za glavne knjige. Zagotovitev enotnega prostora zemljiške knjige pomeni boljše delovno okolje, lažjo organizacijo dela, saj zaposleni niso ločeni po nadstropjih, kot so bili do sedaj. Več je prostora za stranke, zaposlenim smo omogočili ustrezen prostor za vpoglede v knjige in fizično varovanje. Število glavnih knjig na Zemljiški knjigi znaša 1.317 in se hranijo v kovinskih omarah, kar je z vidika statike predstavljalo obremenitev za sam prostor, saj je bila Zemljiška knjiga v prvem nadstropju. Prav tako so prostori lažje dostopni uporabnikom, so v pritličju in hitro dostopni z glavne ulice," je pojasnila predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju Albina Hrnec Peč-nik in nadaljevala: „Sodni register je bil doslej v nadstropju, kjer ni bilo dvigala. S preselitvijo smo pridobili dodatni prostor za pisarne zaposlenih, s selitvijo Zemljiške knjige pa bomo v Vodnikovi ulici 2 pridobili novi prostori za javne uslužbence in skupne sodniške kabinete, kar je pomembno predvsem z vidika varnosti, saj do sedaj vsi prostori niso bili pod videonadzorom ali fizičnim varovanjem." Dela v Vodnikovi ulici, kjer preurejajo prostore nekdanje poštne poslovalnice in prostore v nadstropjih, še niso končana. Izvajajo jih po etapah. „V začetku septembra bodo dokončane pisarne v prvem nadstropju, zaključek vseh del bo predvidoma konec leta," je dodala predsednica Hrnec Pečnik. Nakup nepremičnin in njihovo obnovo financira Ministrstvo za pravosodje. Milijon evrov so odšteli za nakup prostorov pošte v Vodnikovi, 400 tisočakov za prostore banke v Lackovi. Za obnovo in opremo prostorov v Vodnikovi bodo namenili dobre tri milijone evrov, za ureditev v Lackovi pa 32.000 evrov. Ministrstvo namerava stavbo okrožnega sodišča v Krempljevi ulici opremiti z dvigalom, vrednost investicije pa še ni znana, so povedali za Štajerski tednik. Mojca Zemljarič V Ulici heroja Lacka, kjer je bila nekoč Nova KBM, poslujeta zemljiška knjiga in sodni register. Foto: CG petek • 16. avgusta 2024 Aktualno Štajerski 3 Slovenija, Podravje • Poletna vročina in vroče cene goriv Lahko bi vozili ceneje, a država polni proračun Vlada je ponovno zvišala trošarine na pogonska goriva, s tem ohranila nespremenjeno ceno naftnih derivatov, ki hi se v nasprotnem primeru lahko vendarle pocenili. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo sicer opozarjajo, da če vlada ne bi regulirala cen, bi bile te še višje, a nesporno je, da z višjimi trošarinami polnijo državno blagajno. Namreč medtem ko so vozniki dizlov leta 2022 državi preko raznih dajatev namenili 67 centov po litru goriva, sije že lani država odvzela 72 centov, letos pa še tri cente več. Vlada Republike Slovenije je junija 2022, ko je dizelsko gorivo doseglo ceno več kot 1,8 evra za liter, zaradi nedelovanja trga cen naftnih derivatov izven avtocest sprejela uredbo, s katero je določila mehanizem oblikovanja cen 95-oktanskega bencina in osnovnega dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest. Od sredine septembra 2022 je veljavi tudi regulacija cene ekstra lahkega kurilnega olja (KOEL). Junija 2023 je bila regulacija podaljšana, prav tako se je ohranila v letu 2024 z določitvijo najvišje dovoljene marže trgovcev z gorivi. Po sprejetju regulacije je vendarle sledil padec cen. Najnižje so bile decembra lani, ko je bilo treba za liter dizelskega goriva odšteti 1,4 evra ter za liter neosvinčenega bencina 1,38 evra. Zadnje tedne pa so cene dizelskega goriva ponovno v vzponu, predvsem zaradi trošarin, ki so prihodek države. Zakon o trošarinah namreč daje vladi pooblastilo za zmanjšanje ali povečanje trošarine v skladu z ekonomsko politiko države. Vlada s prilagoditvijo trošarin ohranja višino maloprodajnih cen in s tem dostopnost in konkurenčnost, hkrati pa si v luči dodatnih prihodkov iz naslova povečanega tranzitnega prometa prizadeva za javnofinanč-no vzdržnost, so pojasnili na finančnem ministrstvu. Glede cene goriv v sosednjih državah in reke pločevine, ki se v poletnih dneh pretakajo skozi Slovenijo, se ukrep celo zdi smiseln, toda z vidika državljanov finančno boleč. Namreč na podlagi Povprečne cene goriv v izbranih državah, 8. avgust Država Bencin 95 (l) Dizel (l) I Slovenija 1,54 € 1,56 € Hrvaška 1,58 € 1,56 € Avstrija 1,60 € 1,59 € Italija 1,84 € 1,72 € Nemčija 1,80 € 1,62 € Madžarska 1,53 € 1,55 € Češka 1,50 € 1,45 € Francija 1,81 € 1,66 € Poljska 1,50 € 1,50 € Slovaška 1,58 € 1,48 € višje trošarine je višji tudi DDV, ki prav tako roma v državno blagajno. Sladko zavajanje? Na ministrstvu za energijo so sicer prijazno pojasnili, da je država res zvišala trošarino, ki sedaj znaša skoraj 48 centov ali 30 % cene litra dizla, a da če ne bi regulirali cen dizla in hkrati potrošnikov oprostili plačila prispevka za obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in elektrike, bi po njihovih ocenah morali vozniki odšteti pet centov več na liter - oz. 2,5 evra več na 50 Vir: Direktorat za energijo, EU litrov. Dobrohotno? Nikakor. Država si je namreč preko raznih dajatev to 'izgubo' povrnila. Le z višjo trošarino za tri cente po litru bo od voznikov dizlov, ki v rezervoar na-točijo 50 litrov tega tekočega zlata, prejela 1,5 evra več, kot bi, če bi trošarine pustila nespremenjene, kar bi vodilo k nižji ceni. K temu je treba dodati še davek na dodano vrednost, ki se obračuna od vseh postavk - torej višja trošarina pomeni tudi več davka. Obe dajatvi pa sta pomemben vir proračuna. Na primer vse trošarine (tobak, alko- Foto: Črtomir Goznik Cene goriva bi se lahko ta teden tudi znižale, a država se je odločila za dvig trošarin, in sicer za dva centa je dvignila trošarino za neosvinčeni bencin ter za dizelsko gorivo za 2,9 centa. Razlika med ceno litra goriva brez dajatev in končno ceno, ki jo plača voznik 2022 2023 Brez dajatev Končna cena Razlika Brez dajatev Končna cena Razlika Euro 95 (EUR/liter) 0,83 1,49 0,67 0,74 1,45 0,71 Dizel (EUR/liter) 0,96 1,63 0,67 0,82 1,54 0,73 hol, energenti) v državni proračun primaknejo 11,1 % sredstev, davek na dodano vrednost pa 38,4 %. Konkretno za leto 2024 ministrstvo za finance ocenjuje, da bo iz naslova trošarin država pridobila Povprečna cena dizelskega bencinskega goriva od aprila do junija z dajatvami april—junij 2024 Brez dajatev Taksa co2 Prispevek za energetsko učinkovitost Prispevek OVE in SPTE* Trošarina DDV Končna cena Razlika: brez dajatev in končna cena Euro 95 (EUR/liter) 0,74 0,040 0,007 0,009 0,458 0,276 1,531 0,791 Dizelsko gorivo - Skupaj (EUR/liter) 0,77 0,047 0,008 0,002 0,425 0,275 1,526 0,757 * prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije Vir: MOPE 1,56 milijarde evrov prihodkov, kar je za 110 milijonov evrov več kot v prvotni oceni sprejetega proračuna. Glavnina povišanja pa se nanaša ravno na trošarino za energen-te. »Ob sprejetju proračuna 2024 je Vlada RS z uredbo znižala trošarine na energente na najnižje dovoljene vrednosti. Ker so trenutne trošarine višje od tedanjih, iz tega naslova pričakujemo 83,4 milijona evrov več prihodkov,« se glasi pojasnilo prihodkov državnega proračuna. Mojca Vtič Vir: MOPE Slovenija, Podravje • Rune Enia z novo pogodbo za gradnjo omrežja Do leta 2030 več kot 56 milijonov evrov za optična omrežja Pitna voda na dosegu roke, električna energija v vseh porah zgradb, cestna povezljivost in v zadnjem obdobju tudi dostop do kakovostnih in hitrih spletnih povezav so postali minimalni pogoji za delo in življenje kjerkoli. Za vodovode in ceste v glavnini skrbijo občine, električni vodi so na plečih državnih podjetij, dolžina optičnih vlaken pa odvisna od zasebnega interesa. Na območju Haloz je osrednjo vlogo gradnika optičnih povezav prevzelo podjetje Rune Enia, izkušnje s podjetjem pa so zelo različne od občine do občine. Čeprav so mnogi že namigovali, da se bo podjetje iz zahtevnega haloškega okolja predčasno umaknilo, je nedavno ministrstvo za digitalno preobrazbo objavilo novico, da je s podjetjem Rune Enia podpisalo pogodbo, ki zajema naslove, kjer mora podjetje v prihodnjih treh letih zgraditi optiko. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je konec maja objavila seznam gospodinjstev ter pozvala investitorje v elektronska komunikacijska omrežja, da povedo, kje jim je interes graditi. Odzvalo se je podjetje Rune. Na seznamu je 7.084 naslovov, od tega 369 gospodinjstev tudi iz občin Majšperk, Makole in Žetale. Glede na seznam naslovov je podjetje na nekaterih priključke že zgradilo, na ostalih še mora. S podpisom pogodbe si je podjetje zagotovilo pravico Foto: Crtom, Goznik in obveznost gradnje na odkazanih našlo- Podjetje Rune Enia se je zavezalo, da bo najkasneje u treh letih zgradilo priključke tudi do 369 gospodinjstev u občinah Makole, Maj-vih, sama pogodba pa ne vsebuje nobene šperk in Žetale. Seznam je objavljen na spletni strani Ministrstva za digitalno preobrazbo. postavke o morebitnem sofinanciranju iz državnega proračuna, so dejali na ministrstvu in dodali: »Podjetje Rune Enia bo to celotno omrežje zgradilo s svojimi zasebnimi sredstvi.« Z ministrstva so še odgovorili, da v naslednjih mesecih načrtujejo izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje gradnje optičnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij na celotnem območju države, kjer se gradnja optike brez pomoči države ne bi izplačala zaradi redke poseljenosti (pod 150 preb./km2) in/ali geografsko zahtevnega območja. »Navedeni razpis bo vseboval tudi območja, na katerih tovrstna omrežja še ne obstajajo, za njihovo gradnjo ni tržnega interesa in se v preteklosti niso gradila na podlagi javnih razpisov za njihovo sofinanciranje z javnimi sredstvi ter zadoščajo zgornjima pogojema.« V okviru Načrta za okrevanje in odpornost je za gradnjo širokopasovnih omrežij zagotovljenih 30 milijonov evrov ter iz Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 še dodatnih 26,5 milijona evrov. Mojca Vtič 4 Štajerski Podravje petek • 16. avgusta 2024 Juršinci • Praznovali jubilejni občinski praznik Ponosni na občino in njenih 30 let Na proslavi ob letošnjem prazniku občine Juršinci so se s ponosom ozrli v 30-letno zgodovino samostojne lokalne skupnosti. Župan Robert Horvat je podaril, da je razvoj občine opazen, zahvalil se je vsem, ki so soustvarjali pogoje za boljši jutri. Foto: MZ Prejemniki občinskih grbou in priznanja v družbi župana in obeh podžupanj Župan je med drugim v govoru dejal, da občina niso samo občinski organi in ustanove, ampak jo soustvarjajo ljudje, občani. „Danes se mogoče niti ne zavedamo, kakšen privilegij smo imeli, da so naši predhodniki Juršince zarisali na zemljevid občin. V začetku je razvoj malih občin hitro napredoval, v 30 letih smo ustvarili dobre pogoje za življenje." Juršinčani so letos prvič podelili občinske grbe. Prejemnik zlatega grba je Andrej Čeh, ki se udejstvuje v lokalni skupnosti in društvih. Podelili so tri bronaste grbe, ki so jih prejeli Aleš Frlež za delo v gasilstvu in civilni zaščiti, Marjeta Gomilšak za izjemne uspehe na maratonih in Alojz Horvat za nesebično pomoč pri krvodajalstvu, kri je daroval že 92-krat. Priznanje občine so izročili podjetniku Nenadu Vrba-nicu in kmetiji Denisa Hrge, ki se ukvarja s prirejo mleka, redijo 200 glav govedi. Čestitali so zlatim odličnjakom, v letošnji generaciji devetošolcev jih je 11. Vpisali so se v zlato knjigo odličnjakov, župan Horvat jim je izročil uokvirjeno grafiko - jedka- nico z motivom občine Juršinci, ki jo je oblikoval akademski slikar Tomaž Plavec. Na govorniškem odru dva častna občana Slavnostni govornik na 30., jubilejnem občinskem prazniku je bil prvi častni občan Juršincev dr. Ludvik Toplak. „Bil je in ostaja naš človek," ga je napovedala voditeljica prireditve. Toplak se je v nagovoru spomnil let po osamosvojitvi države, ko so se z zanosom rojevale nove občine in Juršinci so bili med prvimi. Povedal je, da so pričakovali oblikovanje pokrajin, ki pa jih še danes nimamo, saj državni organi in Ljubljana za to niso bili zainteresirani. „Žal se je zgodilo, da se je vse koncentriralo v Ljubljani, centraliziralo." Nato je razmišljal o dogajanju v svetu ter spomnil na propad Rimskega imperija, ko so bili vsi „pijani" od oblasti, kar je bilo za civilizacijo pogubno. Dodal je prispodobo sodobnega časa: „Protislovja naraščajo. Po eni strani nas pestijo lakote, kuge in vojne, po drugi strani se pož- rešnost, napuh in razvrat potencirajo. Vprašanje je, ali je te trende moč ustaviti." Kljub vsemu, kar se dogaja v Sloveniji in svetu, ga ob pogledu na razvoj domače juršinske občine navdaja zadovoljstvo. „Zelo sem vesel, kako lepo se občina razvija." Na govorniški oder je stopil še en častni občan Juršincev, Dejan Zavec, ki je prav tako ponosen na kraj in občino, kjer živi. Glede širše družbene slike zunaj občine pa je opozoril, da so ljudje v pehanju za materialnimi dobrinami izgubili čut za sodelovanje. „Imamo možnost, da to popravimo, saj kjer je volja, je pot." Na oder so povabili Marto Toplak, ki je dve desetletji vodila prireditve Zahvala jeseni, na vsaki so imenovali kraljico, zadnjo leta 2012, to je bila kraljica Slovenskih goric. V uro in pol trajajočem programu prireditve so se predstavili domači kulturni ustvarjalci (pevski zbor, ljudski pevci in pevci posamezniki), zaigrali so tudi člani Pihalnega orkestra Marezige s slovenskega primorja. Mojca Zemljarič Ljutomer • Priznanja in nagrade ob prazniku občine y Plaketa lončarstvu Zuman Na osrednji slovesnosti ob letošnjem 68. prazniku občine Ljutomer so bile podeljene nagrade in priznanja. Letošnji nagrajenci Občine Ljutomer Plaketo Občine Ljutomer z listino in denarno nagrado je za 150-Ietno obrtno delovanje prejelo Lončarstvo Žuman, priznanja županje Olge Karba pa so prejeli: Ricardo Žibrat s Cvena (za 40 let aktivnega udejstvova-nja v karateju kot tekmovalec, trener in sodnik), Florjana Kas-telic iz Ljutomera (za oživitev mestne slaščičarne in promocijo prleške gibanice), Anton Žinko iz Precetincev (za pomemben prispevek k promociji vinogradništva ter angažiranje pri gradnji doma vinogradnikov), poslovna hiša Mitra (za 30 let delovanja ter organizacijo kulturno-gastro-nomskih dogodkov) in Kasaški klub Ljutomer (za 150 let uspeš- Foto: NS ne organizacije kasaških dirk in reje ljutomerskega kasača). Nagrajenci sveta občine Ljutomer pa so Silva Pučko, Branko Krajnc, Tanja Trstenjak in Prleški študentski klub za 70 let uspešnega povezovanja prleških študentov in za 30 let organiziranja Zobl žurov. NŠ Podravje • Dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem Za svet svobode in miru Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj je ob dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem v sodelovanju z MO Ptuj ter občinami Juršinci, Gorišnica, Markovci in Hajdina povabilo na slovesnosti in polaganje cvetja k spominskim obeležjem, na katerih so sodelovali tudi praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij. Foto: Črtomir G ozn i k S spominske slovesnosti ob dneuu vrednot na Ptujskem v M.0 Ptuj, Park spominov, 8. avgusta Spominska slovesnost je bila na Ptuju ob grobnici padlih v Parku spominov, v občini Juršinci pa v gozdičku Laze, kjer so padli borci Slovenjegoriške - Lackove čete. Tam so obudili tudi spomin na organizatorja osvobodilnega gibanja v Juršincih dr. Metoda Spin-dlerja in študenta Franca Toplaka. Občinske organizacije ZB (Ptuj, Gorišnica, Markovci, Hajdina) in krajevne organizacije ZB Vitomar-ci - Trnovska so organizirale obiske spominskih obeležij od 27. julija do 10. avgusta. Cvetje in vence so ob dnevu spoštovanja vrednot NOB k spominskim obeležjem položili tudi v drugih občinah na Ptujskem. Na spominski slovesnosti v Parku spominov na Ptuju je govoril podžupan MO Ptuj Boštjan Šeru-ga. »Svoboda je vrednota, za katero so se borili mnogi pred nami in za katero so danes mnogi po svetu pripravljeni ponovno žrtvovati svoja življenja. Tudi slovenski narod je šel v svoji zgodovini skozi obdobja, ko svoboda ni bila nekaj samoumevnega. Narodnoosvobodilni boj je bil eno najpomembnejših obdobij v njegovi zgodovini. To je bil čas, ko so se ljudje združili v boju proti okupatorju, da bi zaščitili svojo domovino, vrednote in pravice. Ptuj z bogato zgodovino in pogumnimi ljudmi je imel v tem boju izjemno pomembno vlogo. Številne družine so doživljale trpljenje in so se bile pripravljene žrtvovati. Njihovi želja in odloče- nost sta pripomogli k osvoboditvi,« je poudaril Šeruga. Iz zgodovine in preteklih napak se nismo ničesar naučili, pojavljajo se nove vojne. Zato je skupna dolžnost, da se ob spominskih slovesnostih ne le spomnimo preteklih dogodkov, temveč tudi opozorimo na nujnost miru in sožitja. »Moramo si prizadevati za svet, kjer dialog in razumevanje prevladujeta nad sovraštvom in nasiljem. Vsak izmed nas si mora prizadevati, da bi živeli v svetu svobode in miru,« je še pozval. V kulturnem programu so nastopili: kvartet DPD Svoboda Ptuj, kantavtor Primož Vidovič in recita-tor Tin Šoškič. m Promocijsko sporočilo Premium Pet Ptuj - vaša nova trgovina za male živali V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Ocentru v Puhovi, boste odslej dobili vse, kar potrebujete za nego in dobro počutje svojih hišnih ljubljenčkov. Z največjim veseljem vas namreč pričakujejo v novi prodajalni Premium Pet. V Premium Pet ponujajo širok izbor kakovostne hrane, priboljškov, igrač in opreme za pse, mačke, glodavce, ptice in druge male živali. Prijazno in strokovno osebje vam bo z veseljem svetovalo pri izbiri najboljših izdelkov za vaše ljubljenčke. Za vas so pripravili posebne ponudbe: popuste na nakupe za stranke Loyalty programa, brezplačne vzorce hrane ter redne akcije in popuste na izbrane izdelke. Zakaj izbrati Premium Pet? Predvsem zato, ker prodajajo kakovostne izdelke priznanih blagovnih znamk, imajo širok izbor izdelkov, ponujajo ugodne cene in posebne akcije ter prehransko svetovanje. V njihovi prodajalni vas bo pozdravilo prijazno in strokovno osebje. Vabljeni v trgovino Premium Pet v Gcentru Ptuj, kjer boste našli vse za svoje ljubljenčke! Odpiralni čas: od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro. Ne zamudite priložnosti, da obiščete trgovino Premium Pet Ptuj v Gcentru Ptuj in se prepričate o odlični ponudbi. Veselijo se vašega obiska! Premium Pet - ljubezen, prijateljstvo, odgovornost. petek • 23. avgusta 2024 Podjetništvo Štajerski 5 Spodnje Podravje • Večina šol ne pripravlja obrokov za islamske otroke Šolska kuhinja ne more biti restavracija a la carte Večina osnovnih šol Spodnjega Podravja ne pripravlja posebej obrokov za otroke, ki iz verskih razlogov ne uživajo svinjine. Prav tako ne za vegetarijance in vegane. Ko je na jedilniku svinjina, si lahko vzamejo prilogo ali solato oziroma vse tisto, kar pač jedo. Eden izmed ravnateljev je poudaril, da v šolski kuhinji tega ne morejo upoštevati, ker bi se potem javilo še veliko drugih otrok, ki bi želeli jedilnik po svojem okusu. Poudaril je, da šolska kuhinja ne more biti restavracija a la carte. Šolski kuharji imajo namreč že veliko dela s pripravo prehrane za učence, ki imajo razne diete. Glede na zakonodajo morajo namreč šole pri organizaciji šolske prehrane upoštevati zdravstvene omejitve učencev oz. mnenje otrokovega lečečega zdravnika. Jedilnike za alternativne vrste prehranjevanja lahko pripravijo v skladu s svojimi zmožnostmi in v dogovoru s starši, čeprav to ni njihova dolžnost. V največji ptujski osnovni šoli Ljudski vrt upoštevajo samo zdravstvene diete in prav nobenih drugih. Od staršev islamskih otrok do sedaj pritožb glede te odločitve ni bilo. Tisti dan, ko je ne jedilniku svinjina, izberejo samo tisto hrano, ki jo v skladu s svojimi prepričanji oz. bolj prepričanji svojih staršev jedo. Podobno je tudi na OŠ Olge Meglic, kjer nimajo veliko islamskih otrok. Drugače pa je na OŠ Mladika, kjer za učence, ki ne uživajo svinjine, pripravijo kaj drugega, največkrat je to piščanec. Starši morajo v šolo prinesti napisano izjavo, da njihov otrok iz verskih razlogov ne uživa svinjine. Ko so na primer na jedilniku svinjska rebrca, jim ponudijo piščanca ali kaj drugega. To pomeni nekoliko več dela in organizacije V osnovnih šolah Spodnjega Podravja jc svinjina na jedilniku povprečno enkrat tedensko. v kuhinji, vendar za zdaj zmorejo. V preteklem šolskem letu svinjine ni jedlo 32 učencev, za devet otrok pa so pripravljali stroge diete. Najpogostejše so alergije na laktozo, gluten, oreščke, nekaj je tudi sladkornih bolnikov. Vegetarijanka je bila samo ena učenka, ki pa so ji na mesne dneve ponudili večjo količino priloge in solate. Starši naj za obroke poskrbijo sami ali pa njihovo pripravo doplačajo Ena izmed mamic iz Ptuja je glede kuhanja obrokov za islamske otroke, ki ne jedo svinjine, povedala:»V Rimu se obnašaj kot Rimljan, če si kje drugje, živi, kot živijo tam. Starši naj za otroke, ki zaradi verskih razlogov ne uživajo določene vrste hrane, sami poskrbijo za obroke, ali pa doplačajo za njihovo pripravo. Res je, da imajo nekateri otroci posebne diete, a tukaj je ogroženo njihovo zdravje, kije na prvem mestu, vse ostalo je drugotnega pomena.« Foto: Pixabay Na OŠ Mladika na Ptuju učencem islamske veroizpovedi namesto svinjine pripravijo piščančje meso. Šole sicer niso dolžne upoštevati želja otrok, ki zaradi verskih prepričanj ne jedo svinjine. V osnovnih šolah vse manj svinjine V vseh šolah je sicer svinjina na jedilniku največ enkrat do dvakrat tedensko. Tudi v večini podeželskih osnovnih šol ne kuhajo posebej obrokov za islamske otroke, ampak upoštevajo samo zdravniška potrdila. Včasih se zgodi, da tovrstna potrdila uspe pridobiti tudi islamskim staršem. OŠ Cirkulane--Zavrč je lansko šolsko leto obiskovalo 14 učencev, pripadnikov islamske vere. Po besedah ravnateljice Suzane Petek posebej zanje obrokov ne pripravljajo. Na jedilnikih je načeloma zelo malo svinjine, veliko več je piščančjega mesa, pa govedine in teletine. »S starši se dogovorimo in razumejo način dela v šolski kuhinji. Do sedaj na tem področju nismo imeli nobenih težav,« je povedala Petkova. V zadnjem času se je sicer v Sloveniji ponovno odprla razprava o vključevanju svinjine na jedilnike osnovnih šol. Nedavno se je mufti Nevzet Porič sestal z ministrom za vzgojo in izobraževanje Darjem Feldom in mu predstavil ugotovitve delovne skupine za zagotavljanje obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Minister Felda se je na sestanku seznanil z ugotovitvami in začel aktivne pogovore o iskanju ustreznih rešitev za boljše zagotavljanje obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževal-nih ustanovah za vse tiste, ki svinjine ne uživajo iz verskih in drugih razlogov. Pri tem niso govorili o tem, da bi se izdelki iz svinjskega mesa črtali z jedilnikov slovenskih vrtcev in šol, ampak da bi šole v večji meri pripravljale alternativne obroke za islamske otroke. Estera Korošec Ptuj • Parkiranje kar na cesti Pred pekarno kršitve vsak dan Pekarna Hlebec, ki deluje v Ulici heroja Lacka, je izjemno priljubljena, imajo pa stranke precej velike težave s parkiranjem vozil. Ta del mesta je z vidika parkiranja zelo obremenjen, vozil je veliko, parkirnih mest bistveno premalo, zato mnogi avtomobile puščajo kar na cestišču. Na občini načrtujejo spremembe. V zadnjih letih so občani in svetniki podali veliko pobud za ureditev razmer. Dobro delovanje pekarne je absolutno zaželeno in zasluženo, gospodarska dejavnost v mestu je izjemnega pomena. Lastniki vpliva na obnašanje strank nimajo. Te so se tako kot marsikje drugje tudi v tem primeru vajene pripeljati neposredno do samega vhoda. A ker je objekt za vogalom, puščanje vozil na samem cestišču pomeni za druge udeležence v prometu veliko nevarnost. Da bi izboljšali stanje, so nadzor poostrili tudi redarji, a kakšnega večjega učinka ni. Prav zato so na MO Ptuj potrdili, da v prihodnje načrtujejo nove spremembe, uvedbo enosmernega prometa: »Pred dokončnim predlogom je sicer treba še preučiti vse prome-tnovarnostne vidike.« Glede na stanje bi najbrž bilo smiselno urediti enosmerni promet in ob sami pekarni zagotoviti nekaj dodatnih parkirnih mest, ki bi prav prišla tudi za druge obiskovalce mesta. Tu so ZPIZ, pa banka, gostinski lokal ...V smeri s parkirišča v Ulici heroja Lacka proti Vinarskemu trgu se vozi zelo malo vozil. Večina jih s parkirišča zavije desno proti Osojnikovi. Torej bi bila navedena rešitev z uvedbo enosmernega prometa najbrž (laično) ob spremembi odloka možna. Foto: CG Vozila parkirajo neposredno pred vhodom, ob koncih tedna jih je tudi po deset. Podobne težave kot v Ulici heroja Lacka vozniki opažajo na več lokacijah, med drugim tudi ob uvozu na parkirišče za avtobusno postajo, na Potrčevi cesti. Ob stojnici za prodajo sadja in zelenjave kot tudi na drugi strani cestišča (ob vstopu v prostore PP) se vsakodnevno (kratkotrajno) ustavljajo in parkirajo vozila, ki prav tako ovirajo promet. Na tej lokaciji občina sprememb ne načrtuje, saj je, kot pravijo, trenutni sistem urejen, kršitvam pa se v celoti nikoli ni možno izogniti. Bodo pa redarji na obeh navedenih lokacijah v prihodnje poostrili nadzor. Dženana Kmetec KUPON Ime in priimek: Darilo naročnikom Štajerskega tednika BREZPLAČNO NA FESTIVAL NZG 2024 Naslov: Naročniki Štajerskega tednika, ki boste izpolnili priložen kuponček, boste prejeli dve brezplačni vstopnici za letošnji Festival narodno-zabavne glasbe, ki bo 6. septembra ob 19.30 na Ptuju. Izpolnjen kuponček prinesite osebno v tajništvo: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj. Vstopnice prejmete v tajništvu na Osojnikovi 3 (pritličje) od ponedeljka, 19. avgusta, naprej. Vsak delovnik med 7.00 in 15.00. Število brezplačnih vstopnic je omejeno, zato pohitite! 6 Štajerski V središču petek • 16. avgusta 2024 Slovenija, Podravje • Ekstremnih vremenskih razmer ne more ublažiti noben pravilnik Ko lije, sneži ali je prevroče, mora na teren Foto: Pošta Slovenija Visoke temperature, ki smo jim priča te dni, gotovo otežujejo delo tistim, ki večino delovnega časa preživijo na prostem. Med temi so tudi poštarji, ki so vajeni takšnih in drugačnih vremenskih razmer. „Včasih je torba tako polna dežja, daje zelo zahtevno ohraniti suho vso pošto. Tudi zdaj, ko je vroče, niso najenostavnejši delovni pogoji, ampak se hladimo, poskrbimo zase. V vsakem poklicu je tako, sprejmeš prednosti in slabosti," pravi Stanko Šumenjak, poštar iz Gorišnice, ki bo naslednje leto obeležil 20 let dela na Pošti Slovenije. Simpatični pismonoša je v teh letih razdelil na milijone pošiljk. Svoje delo opravlja z velikim veseljem, o njem govori v superla-tivih. Priznava pa, da so pogoji dela pogosto težki, sploh kar se tiče vremenskih razmer v zadnjih letih, ki postajajo vedno zahtevnejše: „Ampak tako pač je. Na nekatere stvari nimamo vpliva. Ko se zaposliš, moraš vedeti, kaj te čaka in to sprejeti. Enostavno moraš biti človek za to delo. Če je vroče, je pač vroče, se hladiš tako ali drugače, če je dež, to sprejmeš. Seveda se dostikrat vprašaš, zakaj dežuje ravno dopoldan in ne raje popoldan, ampak to so stvari, na katere nihče od nas nima vpliva. Skušaš si olajšati delo in se ne sekirati preveč." V trenutnih razmerah, ko precej časa preživijo na vročini, zjutraj pismonoše pred odhodom na teren najprej poskrbijo, da imajo zadostne količine vode. „Pošta nam je kupila bidone, pri nas upravnica res skrbi, da žejni ne gremo iz pošte, kako pa se obnaša vsak posameznik na terenu, je odvisno od njega," pove Šumenjak. Sam pošto raznaša na mopedu, kar mu nekoliko olajša delo, saj ga med vožnjo hladi vetrič. Iz izkušenj se spominja, da so bile sicer že pred 20 leti, ko je začel delati, prav tako vročine, a so trajale manj dni in niso bile tako intenzivne kot danes. Vpliv podnebnih sprememb je očiten, čutimo ga vsi, najbolj izrazito pa tisti, ki delajo na prostem. Šumenjak. »Priznati je treba, da je tudi veliko prednosti v našem poklicu!« Zraven vremenskih vplivov, ki so najbrž največja slabost tega poklica, Šume-njak izpostavlja promet. Nekateri vozniki so nestrpni: „Tudi tega se navadiš, sam si bolj pazljiv. Res pa je, da vsi poudarjamo slabosti svojih služb, pozabimo pa na prednosti, ki jih je prav tako veliko, če smo iskreni. Sam cenim, da je redni dohodek, da ob vikendih ne delam, tudi popoldneve imam proste, nimam izmenskega dela." V Pošto raznaša 2.609 zaposlenih pismonoš Trenutno je v Pošti Sloveniji zaposlenih 2.609 pismonoš oz. delavcev, ki opravljajo delo dostave poštnih pošiljk. Pošta Slovenije zaposluje tudi državljane drugih držav, predvsem iz Hrvaške, Srbije, BiH in Severne Makedonije. Delež tujih zaposlenih v dostavi je precej nizek in znaša 2,5 odstotka vseh zaposlenih na Pošti Slovenije. Na delovnih mestih, kjer zaposlenih primanjkuje (predvsem v dostavi), so zaposlovanja v polnem teku, vključno z aktivnim oglaševanjem delovnih mest. Prosta delovna mesta objavljajo na zaposlitvenih portalih, spletni strani, na socialnih omrežjih in na straneh Zavoda za zaposlovanje RS. zadnjem obdobju Šumenjak opaža, da se jim pridružuje precej mladih. Pozna kar nekaj primerov, da so sicer zamenjali službo, pa so se nato vrnili med poštarje, pismo-noše: „Marsikje je izmensko, nočno delo, tudi plače niso take, kot jim obljubljajo. Na Ptuju je nekaj takih, ki so prišli nazaj v naš kolektiv. Pomembno je, da je tim pravi; če so odnosi dobri, je vse lažje. Mi poštarji smo odprti, komunikativni ljudje, si priskočimo na pomoč." Mnogim poštarji polepšajo dan Poštarji morajo na teren v vsakem vremenu. v ~Foto: S. Švigelj „Če gre rahel dež, za nas ni moteč. Mi pošto raznosimo. Najtežje je, ko se močno vlije, ko torbo odpreš, pa je v njej precej vode. Seveda skrbiš, da so pošiljke čim bolj suhe, to je naše delo. Delamo od ponedeljka do petka, začnemo ob 6. uri, se pripravimo, zložimo pošiljke in jih začnemo razna-šati okrog 8. ure," svoj delavnik predstavlja Šumenjak. Marsikje se jih prejemniki izjemno razveselijo. Najbolj so jih veseli starejši, upokojenci, ki s poštarji praviloma zelo radi pokramljajo: „Zamudiš deset minut, pa te že čakajo. Še najmanj veseli so položnic, kar je razumljivo." Šumenjak pravi, da se zelo dobro počuti tudi ob srečanju z najmlajšimi, vrtčevskimi otroki, ki se mu nasmehnejo, mu pomahajo ... Sindikat: ureditev razmer je nujna Problem dela v ekstremnih vremenskih razmerah, kot smo jim priča te dni, je pred kratkim poudaril Sindikat delavcev in prometa Slovenije. Pozive za ureditev razmer so na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovili že lani, letos so ga pravzaprav le ponovili. Sindikat je zahteval spremembo, prilagoditev delovnega časa pismonoš, odmore, zagotovitev večje količine vode ... Od Pošte Slovenije, ki je sicer v stoodstotni državni lasti, so zahtevali izboljšanje delovnih pogojev v vročini. Na pozive se je odzval tudi minister Luka Mesec, ki je dejal, da se zavedajo problematike ekstre-mnih temperatur: „Evropska agencija za petek • 16. avgusta 2024 V središču Štajerski 7 Foto: S. Svigelj Večina poštarjev zasluži 1.200 evrov neto mesečno Osnovna bruto plača pismonoše v Pošti Slovenije znaša 1.441 evrov. Poleg osnovne bruto plače pismonoše prejmejo še dodatke za delovno dobo, za delo v manj ugodnem delovnem času, v neugodnih vplivih okolja ter druge dodatke in prejemke oziroma povračila (regres, poslovna uspešnost, prevoz, prehrana) kot vsi ostali zaposleni. Z vsemi naštetimi dodatki lahko pismonoša začetnik v povprečju prejme plačo v višini okoli 1.530 evrov mesečno bruto ter povračilo stroškov za prehrano (7,96 evra/dan) in prevoz na delo in z dela. »Pismonoše so skozi delovno kariero nagrajeni tudi z napredovanji, s tako imenovanimi kariernimi stopnicami, ki še dodatno vplivajo na višjo bruto plačo. V Pošti Slovenije je več kot tretjina zaposlenih pismonoš z delovnimi izkušnjami več kot 20 let. Ta del zaposlenih prejema plačo v višini okoli 1.970 evrov bruto,« so pojasnili na Pošti Slovenije in dodali, da seje v zadnjih dveh letih bruto plača poštarja skupno zvišala za več kot 400 evrov bruto oz. za 29,1 %. Poprečna plača poštarja za mesec junij 2024je za polni delovni čas znašala 1.803 evre bruto oziroma 1.200 evrov neto. V aprilu so zaposleni prejeli tudi najvišji regres v Pošti Slovenije doslej, v višini 2.000 evrov. Stanko Šumenjak bo kmalu obeležil 20 let dela na Pošti Slovenije. varnost in zdravje pri delu je v letu 2023 izdala smernice za vročino na delovnem mestu, ki smo jim sledili tudi pri pripravi nove zakonodaje na področju gradbišč. Pri prenosu uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih v nov zakon in dva pravilnika smo bili posebej pozorni in predlagali nove rešitve za preprečevanje škodljivih posledic visokih temperatur za zdravje delavk in delavcev. Predlagamo počitke, hladne brezalkoholne napitke in prostore za ohlajanje." Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije je minister formalno pri njihovih prizadevanjih za izboljšanje pogojev dela v času vročine podprl. Mesec je še navedel, da je v zadnjih 20 letih v Evropi število smrti, ki jih pripisujejo prekomerni vročini, naraslo za polovico. Poudaril je, da bo podnebnim spremembam treba prirediti tudi delovno zakonodajo. Na kak način bodo to uredili v primeru poštarjev, še ne ve nihče. Predlogi gredo predvsem v smeri, da bi delo (tisti na terenu) ob ekstremni vročini začenjali prej. Kako odgovarjajo v Pošti Slovenije V Pošti Slovenije pravijo, da si prizadevajo za čim bolj varno in zdravo delovno okolje in dodajajo, da je ob tem treba upoštevati tudi samo naravo dela pismonoš: »Posodobljen predlog navodil za delo v visokih in nizkih temperaturah, ki smo ga pripravili ob upoštevanju predlogov socialnih partnerjev, zaradi vmesnih postopkov volitev in konstituiranja novega sveta delavcev še ni bil obravnavan in potrjen, pri čemer že zdaj veljavna navodila za delo v visokih in nizkih temperaturah naslavljajo omenjena področja. Zaradi obvladovanja tveganj, ki se lahko pojavijo ob povišani temperaturi zraka na prostem, imamo sprejete tako splošne kot tudi dodatne ukrepe za varno delo v času povišanih temperatur oz. vročine. Med ukrepi naj omenimo predvsem dnevno pitje zadostnih količin vode, zračenje prostorov v jutranjih urah in zgodaj dopoldne. Glede prilagoditve delovnega časa naj poudarimo, da zaposleni najzahtevnejša dela po možnosti opravijo zgodaj zjutraj, da imajo kratke redne odmore med delom, prilagojena pa je tudi organizacija dela v dostavi, ki se izvaja peš, z dvokolesi ter z vozili brez klimatskih naprav (zaposleni opravijo dostavo v zgodnejših urah).« Kot še trdijo, zdravstvenih težav zaposlenih, ki bi bile povezane s povišanimi temperaturami ozračja oz. vročino, ne beležijo. Dženana Kmetec Foto: DK Slovenija • Obetajo se spremembe na področju zdravstva Bolniške odsotnosti vedno večji problem Bolniške odsotnosti za delodajalce in državo predstavljajo veliko finančno breme. Iz leta v leto narašča tako število izgubljenih koledarskih dni zaradi bolniške odsotnosti kot zaposlenih, ki manjkajo na delovnem mestu. Prav zato se na tem področju obetajo zakonodajne spremembe, ki naj bi poenotile postopke. Mlajši so bolniško odsotni praviloma krajši čas Podatki za leto 2022 kažejo, da so ženske bolniško odsotnost koristile večkrat, vendar je posamezna odsotnost trajala krajše časovno obdobje kot pri moških (NIJZ). V Sloveniji je bilo na sto zaposlenih kar 160 primerov bolniške odsotnosti, en primer je trajal povprečno 13 dni. Najdaljše so bolniške odsotnosti pri najstarejši populaciji: starejši od 65 let so bili v povprečju z delovnega mesta odstotni okrog 38 dni, stari od 45 do 65 let skoraj polovico tega časa manj, dobrih 20 dni. Pri mlajših zaposlenih pa so bolniške praviloma krajše, povprečno okrog devet dni. Foto: ČG V povprečju je bilo v letu 2022 na sto zaposlenih kar 16 primerov bolniške odsotnosti Zadnji podatki, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), so za leto 2022. Zaradi bolniške odsotnosti je bilo pri zaposlenih delavcih izgubljenih skoraj 20,5 milijona koledarskih dni, vsak zaposleni je bil v povprečju nezmožen za delo 21,6 dneva, kar predstavlja 5,9 % izgubljenih koledarskih dni v letu 2022. Primerjava podatkov za zadnjih deset let kaže ogromen porast na tem področju. Izgubljeni koledarski dnevi so v desetih letih narasli s skoraj 15 na dobrih 21 dni. Zmanjšalo se je le trajanje bolniških odsotnosti. Najdlje so z delovnega mesta v povprečju odsotni tisti, ki se zdravijo za neoplazmo (rakasta obolenja, tumorji ...), na drugem mestu so poškodbe in zastrupitve pri delu, na tretjem bolezni, povezane z nosečnostjo in poporodnim obdobjem, precej dolgo trajajo tudi odsotnosti, ki so posledica duševnih težav, povprečno 57 dni je trajanje ene odsotnosti, pri bolezni obtočil pa je ta doba približno teden dni krajša. Bolniške odsotnosti na NIJZ spremljajo tudi po panogah, najdaljše so v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu, sledijo gradbeništvo, rudarstvo, gostinstvo in nato promet in skladiščenje. Zanimiva je primerjava povprečnega trajanja ene odsotnosti po regijah. Vzhod države pri tem precej prednjači. Sprememba zakonodaje za manj bolniških odsotnosti V večini primerov so seveda bolniške odsotnosti upravičene in zaradi nezmožnosti dela nujne in potrebne. A zlorabe sistema še zdaleč niso redkost. To je ključni razlog za uvedbo sprememb Zakona o Inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti. Predvideva se poenotenje kriterijev za ocenjevanje delazmožnosti. Ko bo stopil v veljavo, naj bi državljani hitreje prejeli odločitev in se ne bodo več obračali na različne institucije. Na ministrstvu so prepričani, da bo ustanovitev enotnega organa in kriterijev prinesla hitrejšo obravnavo v prvih nekaj mesecih bolniške odsotnosti, da se bodo lahko delavci hitreje vrnili na delo, se usposobili za drugo delo ali pa uveljavili pravice ob izgubljeni delazmožnosti. „Prednosti skupnega izvedenskega organa vključujejo tesnejše sodelovanje med posameznimi izvedenskimi organi, delodajalci in specialisti medicine dela, enotno in strokovno obravnavo zavarovanih oseb, usmerjeno v hitro vračanje na delo ali v pridobitev pravic socialne varnosti," so prepričani na ministrstvu za zdravje. Dženana Kmetec Posebna enotna komisija za bolniške „Trenutno so izvedenski organi razpršeni med različne zavode -Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Inštitut RS za socialno varstvo. Izvedenski organi delujejo ločeno in med seboj niso povezani. Sočasno iskanje rešitev, hitrejše vračanje na delo ali pa iskanje rehabilitacijskih potencialov oziroma pravic iz invalidskega zavarovanjaje zato zelo oteženo. Z zakonom in nato delovanjem enotnega izvedenskega organa bodo kriteriji za ocenjevanje začasne in trajne nezmožnosti za delo poenoteni. Pri tem bo pomembna osredotočenost na ohranjanje delazmožnosti in ne primarno na omejitve, ki so posledica bolezni ali poškodbe. Cilji zakona so tudi boljša kadrovska izkoriščenost in racionalizacija postopka," so razloge in cilje sprememb zakona predstavili na ministrstvu za zdravje. 8 Štajerski Podravje petek • 16. avgusta 2024 Ptuj, Podravje • Pogovor z Majo Pavlica, ginekologinjo-porodničarko v SB Ptuj Iz Litije se je preselila le zato, da lahko dela v ptujski porodnišnici Kolektivu ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice seje to poletje pridružila nova zdravnica, Maja Pavlica. Čeprav je iz Litije in je imela možnost za delo v domačem okolju, oz. blizu domačega kraja, je izbrala prav Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj. Govorili sva o tej odločitvi, izbiri specializacije, pa tudi prednostih in slabostih poklica, ki ga opravlja. Specialistični izpit iz ginekologije in porodništva je Pavlica opravila konec maja letos. Nekaj dni zatem se je zaposlila v ptujski porodnišnici. V velikih bolnišnicah kaotično V času specializacije je krožila po več slovenskih bolnišnicah in kot najboljšo izbiro prepoznala prav ptujsko, kjer so ji ponudili zaposlitev. „Delala sem v Ljubljani in Trbovljah, na Ptuju sem pravzaprav pred tem bila le en mesec, a je bilo to dovolj, da sem vedela, da je to najboljša izbira. Ljubljanska bolnišnica je zame osebno prevelik sistem, preveč kaotično se mi je zdelo delo tam. Najbolj sem se prepoznala v sekundarnem nivoju. V Trbovljah se je prav tako pokazala možnost, da bi ostala, a se nisem odločila. Izbrala sem Ptuj, ekipa tukaj je zelo dobra, tudi predstojnica nas odlično povezuje, tako da je bila izbira enostavna. Med specializacijo sem se prepričala, da se v večjih bolnišnicah porazgubi odnos do pacienta, kar je normalno. Meni osebno pa je pomembno, da žensko vidim, sledim poteku zdravljenja in da to ni zgolj ime na papirju. Maja Pavlica je nova kadrovska okrepitev ptujske porodnišnice. Tu dejansko imaš možnosti spremljati vse, pacientke dokaj osebno spoznaš, bistveno bolj kot v večjih centrih," je svojo odločitev, da se zaposli prav v ptujski bolnišnici, predstavila Pavlica. Stanovanje našla v Mariboru Nad sistemom dela in kolektivom, ki se mu je pridružila, je za zdaj navdušena. Čeprav je zaradi izbire delovnega okolja morala spremeniti praktično celoten način življenja, je to ni ustavilo na poti do cilja. Prepričana je, da je bila njena odločitev pravilna. Pred kratkim se je iz Litije preselila v Maribor in si olajšala vožnjo na delo. Iskala je stanovanja tudi na Ptuju, a je vendarle v tem primeru izbrala nekoliko večje mesto: „Imam ravno dovolj časa, da si med vožnjo na delo zbistrim misli, tudi ponudba stanovanj je bila v Mariboru večja. Realno pa je tudi dogajanja več. Ne izključujem pa možnosti, da se bom nekoč preselila na Ptuj." Odločitev za zdravniški poklic že pri 13 letih Tako kot izbira službe je tudi izbira poklica pri naši sogovornici potekala zelo enostavno. Da želi biti zdravnica, se je odločila že pri 13 letih. Naravoslovje ji je bilo zmeraj blizu, zelo rada je gledala razne nadaljevanke, v katerih so prikazovali delo zdravnikov. To jo je navdušilo. Ker je imela dobre ocene, je imela odprte vse možnosti in odločitev je bila na dlani. Šolanje sicer traja dolgo, a tudi to je ni oviralo. Po opravljeni gimnaziji je Pavlica šest let študirala medicino, sledilo je leto dni pripravništva, nato pa je pet let opravljala specializacijo. V tem času je pridobila ogromno znanja in izkušenj, ki ji pri njenem delu pridejo zelo prav: „Pri mojem poklicu mi je všeč vse. Najbolj pa so mi blizu operativni posegi in delo v porodni sobi, sam porod, ki je praviloma zelo vesel dogodek." Na področju ginekologije in porodništva specializacijo opravlja bistveno več žensk kot moških. Pavlica, ki je redno delo na Ptuju začela pred dobrima dvema mesecema, dela v porodnih sobah, na oddelku, v ambulantah in tudi operativne posege. Sprejema tudi nove pacientke, ki potrebujejo osebnega ginekologa. Čeprav je šele začela ambulantno delo, ima že kar nekaj opredeljenih pacientk. Dober glas se očitno hitro širi. V ptujski porodnišnici je trenutno zaposlenih sedem ginekologov in porodničarjev za redni in eden za polovični delovni čas. Imajo pa tudi tri speci-alizante, ki so - kot kaže primer naše sogovornice - v prihodnje potencialni redni sodelavci. Dženana Kmetec Promocijsko sporočilo Parni Valjak prihaja na Ptuj! Legendarna skupina bo 30. avgusta 2024 nastopila v sončnem parku pred dominikanskim samostanom. Glasbeni navdušenci, pozor! Legendarna ročk skupina Parni Valjak bo 30. avgusta 2024 ob 20. uri nastopila v čudovitem sončnem parku pred dominikanskim samostanom na Ptuju. Ta ¡konična lokacija bo ponovno prizorišče nepozabnega glasbenega spektakla, ki ga ne smete zamuditi! Parni Valjak, skupina, ki je že več kot štiri desetletja na vrhu regionalne glasbene scene, je znana po svojih energičnih nastopih in brezčasnih uspešnicah, kot so Jesen u meni, Svejoš miriše na nju in Lutka za bal. Njihova glasba je zaznamovala generacije in še vedno navdušuje množice oboževalcev po vsem svetu. Njihovi koncerti so sinonim za vrhunsko glasbeno doživetje in neizmerno energijo, ki povezuje vse generacije. Sončni park pred dominikanskim samostanom na Ptuju je idealna lokacija za tovrsten dogodek. Park s svojim zgodovinskim ozadjem in čudovitim ambientom ponuja edinstveno izkušnjo, ki združuje glasbo in naravo. Lokacija je že gostila številne uspešne koncerte, ki so privabili obiskovalce iz vse Slovenije in širše. Na tem prizorišču so se zvrstili številni priznani glasbeniki, ki so pohvalili vzdušje in organizacijo. Vstopnice za ta ekskluzivni koncert so že na voljo na: Entrio.si, blagajni Javnih služb Ptuj, v trafikah 3DVA in na črpalkah OMV. Pohitite, saj je povpraševanje veliko! Za več informacij obiščite www.dominikanskisamostan.si. V primeru slabega vremena se bo koncert preselil v dvorano CampusSava Ptuj, kar zagotavlja, da bo prireditev v vsakem primeru. Pridružite se nam 30. avgusta in doživite nepozaben večer z legendarno skupino Parni Valjak v enem najlepših ambientov v Sloveniji. Ne zamudite priložnosti in postanite del zgodbe, ki bo še dolgo odmevala! ?f javne službe^nlj mestna občima ptuj Admiral supernova• mi dominikanski # predskupina samostan t LEONART dem PTUJ vstopnice: sončni park ENTRIO | BLAGAJNA JSP DOMINIKANSKI SAMOSTAN WWW.DOMINIKANSKISAMQSTAN.SI petek • 16. avgusta 2024 Podravje Štajerski 9 Podravje • Letalci, ki gredo v bitko z nevihtnimi oblaki Z oblaki se Ko se bliža neurje, temni in visoki nevihtni oblaki že od daleč vzbujajo strah v kosteh. V Podravju so junaki, ki pred njimi nimajo strahu. Pogumno se jim postavijo po robu, s tem pa opravijo veliko delo - raztopijo led, ki se spremeni v dež. Govorimo o ekipi pilotov in radaristov Letalskega centra Maribor (LCM), ki izvaja obrambo pred točo. Možakarji dežurajo vsak dan, do večernih ur je v pripravljenosti tričlanska posadka; poleg pilota sta to še kopilot in radarist, ki dela v komandni sobi in usmerja posadko v zraku. V ekipi letalske obrambe pred točo je osem pilotov, 12 kopilotov in 15 radaristov. Letos so protitočno obrambo začeli izvajati junija, v zraku so bili že 14-krat. Povprečno letijo po eno uro. Dežurna ekipa v letalskem centru ves čas spremlja dogajanje na nebu, radarske slike, oblake, napovedi in modele razvoja vremena. Karakter oblakov imajo »naštu-diran« do potankosti. Ko ocenijo, da bi oblak lahko trosil točo, je čas za akcijo. Pilot in kopilot sedeta za krmilo belo-mod-re cessne, radarist ju med potjo usmerja s podatki, ki so mu na voljo na zaslonu računalnika. »Letim pred oblakom. Ko najdem dvižne tokove, prižgem plamenico. Oblak srebrov jodid posrka vase in ledena zrna razpadejo. Ves čas sem pred oblakom in pazim, da me ne dohiti. Vem, do kod smem leteti. Držim se pravila, da ne izgubim pogleda na zemljo. Kje in do kod je varno, se naučiš, občutek imaš enostavno v sebi,« je bitko z besnečim oblakom opisal 61-letni Danilo Kovač, ki je letalec 47 let. V obrambo pred točo je vključen redno in to delo mu na nek način predstavlja rutino. A kljub temu v boju z oblaki, ki imajo moč atomske bombe, ni popolnoma ravnodušen. »Malo zdravega občutka strahu je prisotnega. To je tiste vrste strah, ki poziva k previdnosti.« »Prepričan vase, vem, do kod lahko grem« Večine ljudi je črnih in težkih oblakov, ki sejejo vihar in točo, strah, ko jih samo gledajo na nebu. Kaj pa pilot, ki se jim neposredno približa in se jih še malo dotakne? »Navadiš se, nič posebnega,« je mirno dejal Kovač. »Prepričan sem vase, enostavno si zaupam. Vem, do kod lahko grem. V ekipi pilotov in kopilotov nas je 20, ki smo temu delu kos. Greš pred oblakom, ga posipaš in to je to. Saj pride do mejne situacije, ampak nisem še imel občutka, da bi šlo za življenje. Imam eno manj prijetno izkušnjo, ko smo bili z Avstrijci dogovorjeni, da lahko branimo še na njihovi strani do Lipnice. Oblak naju je zagrabil, dva nisva obvladala krmila, instrumenti so odpovedali, nemočna sva bila. Potem naju je zajel sunek vetra in potisnil iz oblaka. Tudi zaprlo nas je že, da nismo mogli ne naprej in ne nazaj, ampak samo navzdol. Smo rešili, leteli nižje in pristali. Bili so tudi primeri, ko smo se z intervencije vračali in bili pred pristankom, pa nas je radarist usmeril še na drugo lokacijo.« Letalec mora imeti vreme v malem prstu Ekipa LCM je v bitkah z nevihtnimi oblaki običajno oziroma največkrat uspešna. So pa tudi okoliščine, v katerih ostanejo nemočni, na primer, če je nevihta že razvita. Tudi na več lokacijah hkrati ne morejo posredovati. »Danes so nevihte bistveno drugačne, kot so bile včasih. Letalec mora dobro poznati meteorologijo, predvideti in spremljati vreme. Še posebej dobro izpiljeno znanje v vremenu in gibanju zračnih mas moraš imeti kot pilot v obrambi pred točo. Da veš, kam piha veter in kam se masa pomika - da se oblaku ne približaš preveč, ker bi te posesal,« je pojasnil Kovač. Energija v oblakih kot v atomskih bombah Alen Bihar Bobinski je mlad pilot, prav tako član protitočne ekipe. Pri 22 letih ima 300 ur letenja in že kar nekaj izkušenj, tudi s slalomiranjem med nevihtnimi oblaki. Zaenkrat kolegom pomaga kot radarist in daje napotke posadki, ki je v zraku. Alen bi želel v prihodnje tudi sam sesti na krmilo protitočnega letala. Področje obrambe pred točo ga zelo zanima, napovedi neviht in karakterje oblakov ima v malem prstu. Med posredovanjem je že letel z ekipo. »Z oblakom se gledaš iz oči v oči ...« je opisal. »Neposredno se srečaš z nečim tako velikim, vsemogočnim. Vidiš, kako si kot človek proti naravi majhen. Nevihtni oblaki so visoki več kilometrov, horizontalno se lahko raztezajo čez več pokrajin ali pa celo v sosednje države. V oblakih je energija atomske bombe, ne ene, več. Strele udarjajo čisto blizu, turbulenca dela, oblaki so temni, prš je v tisti gmoti . Potem pa pri-letiš iz oblaka in je čista milina, vse mirno. To so posebni občutki.« Mojca Zemljane Haloze • Vinarska zadruga z novim predsednikom Odločeni, da postavijo nov center za vina iz Haloz Krmilo Vinarske zadruge Haloze je letos prevzel Ivo Rajh iz Dražencev, hajdinski podžupan, svetnik, samostojni podjetnik, vinogradnik z 10.000 trsi na območju Vareje. Odločen je, da bo Vinarska zadruga Haloze s pomočjo Občine Podlehnik v prihodnjih letih postavila promocijsko-distribucijski center ob avtocesti v centru Podlehnika, ki bo predstavljal najboljše iz Haloz - vino haloških vinogradnikov. Vinarsko zadrugo Haloze sestavlja 35 članov, ki obdelujejo nekaj čez 220 ha vinogradov v vinorodnem podokolišu Haloze. Deluje od leta 2016, ko je bil za prvega predsednika imenovan Jožef Šmigoc. Od ustanovitve naprej je zadruga sodelovala in izvedla več različnih projektov. Člani zadruge so leta 2018 kupili mobilno polnilno linijo, ki jo upravljajo in so v tem času z njo napolnili nekaj čez dva milijona steklenic. Izdelali in potrdili so tudi idejno zasnovo za izgradnjo skladiščno-prodajnega centra Foto: Občina Podlehnik Predvidena podoba inkubatorja s skladiščno-prodajnim prostorom Vinarske zadruge Haloze vinogradnikov iz Haloz ter pridobili gradbeno dovoljenje za drugo fazo izgradnje omenjenega centra. Prva faza namreč že poteka, in sicer v sklopu vzpostavitve inkubatorja PUNKT, za katerega je Občina Podlehnik pridobila 1,2 milijona evrov, preostanek do 1,5 milijona evrov pa je pridala sama. V Vinarski zadrugi Haloze se sedaj nadejajo razpisa, na katerem bi lahko kandidirali še z drugo fazo - torej izgradnjo skladi-ščno-prodajnega centra. »V tem delu predvidevamo ureditev degustacijske sobe, laboratorij, kjer bi bil enkrat tedensko prisoten enolog, distribucijsko-skladiščni center ter prostor za mobilno polnilno linijo,« je pojasnil Rajh. Hajdinčan verjame v uspeh projekta, v uspeh zgodbe haloških vinogradnikov. »Celoten projekt s prvo fazo je ocenjen na vsaj tri milijone evrov. Si Foto: LAS Haloze Nekdanji predsednik Jožef Šmigoc (od leve) in sedanji luan Rajh. Upravni odbor do leta 2028 poleg predsednika še sestavljajo: Zuonko Arnečič, Tine Brodnjak, Janko Jus, ban Kramer, Jožef Šmigoc, Gorazd Šeruga, Janez Zavec in Bojan Kobal. V nadzorni odbor so bili imenovani Marjan Kramer, Tine Kotolenko in Franci Plajnšek. pa želimo zgradbo, ki bo čim bolj moderna in okolju prijazna, ki bo pripomogla k prepoznavnosti Haloz. Želim si, da bi bil tudi najmanjši vinogradnik nekaj vreden, da tudi najmanjši vinogradnik ostane.« Sicer pa se sedež Vinarske zadruge Halo- ze iz Vidma seli v Podlehnik, odprtje novih prostorov je predvideno konec avgusta. Rajh je še pohvalil sodelovanje lokalnih skupnosti, želi pa si še dodatno podporo na državni politični ravni. Mojca Vtič 10 Štajerski Kultura petek • 16. avgusta 2024 Knjigarnica DOM ZA UMRET Pred časom so precejšen delež moje dopustne prtljage tvorile knjige. Zadnja leta izberem po tehtnem premisleku tri ali štiri. Letos so se z menoj zibale na barki: Novo življenje (Orhan Pamuk. Prevedel Vid S. Žigon. Ljubljana: Sanje, 2023), Deklice: sedem pravljic (Annet Schaap. Prevedla Mateja Seliškar Kenda. Ljubljana: Sanje, 2023), Slučaj vlastite pogibelji (Kristian Novak. Zagreb: Ocean-more,2023), Drugi komadi: Še 111 pesmi za mlade in vse druge (Izbral, uredil in opombe napisal Andrej Ilc. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006), zraven še dve reviji, Mladino in History. Seveda nisem bila edina s knjigami na morju, pravzaprav je bila le posadka lesenjače brez knjig. Kar je razumljivo, saj niso bili na dopustu. Tudi tokrat nisem mogla iz svoje bralsko radovedne kože in sem kukala iznad svoje knjige k drugim. Res, vedno me je zanimalo, kaj berejo drugi. Dragi bralci, saj si mislite, da dam nekaj na različico pregovora, ki pravi, povej mi kaj bereš, pa izvem, kdo si. No, šalo na stran in ne bom vam razlagala o vseh knjigah, ki so plule z nami. Toda oči sem prilepila na knjigo vabljivo temno gozdne barve, mehke platnice, zmerno tanek hrbet. In pojma nisem imela, kaj bere sopotnica z ladje. A ko sem se potrudila, sem opazila: opa, gospa bere strip. Ti mi vedno vzbudijo zanimanje in mojo radovednost je bralka opazila. Da je odličen strip, bolj za odrasle, nagrajevan ... in mi ga posodi, če želim. Seveda sem želela in se takoj lotila branja. Le kako sem lahko spregledala tako imenitno branje? Zatopila sem se v pasice in klasično stripovsko pripoved, a brala in gledala in premišljevala sem počasi. Uf, podnaslov Družinska risotragedija je tako močan in ta risoroman je prevedel Boštjan Gorenc - Pižama. Knjiga ima sedem oštevilčenih in naslovljenih poglavij (Stari oče, stari umetnik, Srečna smrt, Tista stara poguba, V senci cvetočih deklet, Kanarčkasto rumeni voz smrti, Idealni soprog, Antijunakovo potovanje) ter vsako bi lahko bilo posebna zgodba, a tukaj tvorijo roman, ki bi bil v drugačni obliki, torej ne v stripu, dolg okoli petsto strani. Tako bi bila lahko napisana družinska saga o odraščanju in življenju petčlanske famili-je, če bi ne bilo likovne pripovedi, ki nadomešča morje besed. Domala ves ocean besed bi bilo treba, da bi lahko pričarali zapletene in hkrati vsakdanje družinske odnose in situacije, ki jih s filigransko natančnostjo risbe in besede pričara avtorica Alison Bechdel (1960). Hja, ob branju stripa Dom za umret (Ljubljana: Zavod Vi-geVageKnjige, 2022. Zbirka Risoromani. 238 strani) sem bila deležna nekaj živahnih pripomb, češ, a zdaj pa si se tudi pri branju popenzionirala in si bolj za ilustrirane knjige. Pa da sem se pootročila, kaj pa drugega, če berem stripe. Seveda ni bilo zamere, a vseeno sem navrgla nekaj o pomembnosti in hvalevrednosti stripa, ki doživlja renesanso v našem majhnem knjigotrškem prostoru. In nekateri so dejali, da bi stripe z veseljem brali, a nekako ne morejo. Tako globoko je zakoreninjena davna miselnost, da je strip šund, ki ni vreden resnega branja. Naj vas izbrano povabi k branju: KAJTI ČE JE BIL MOJ OČE IKAR, JE BIL TUDI DEDAL - TISTI VEŠČI UMETNIK, TISTI BLAZNI ZNANSTVENIK, KI JE SINU NAPRAVIL KRILA IN ZASNOVAL SLOVEČI BLODNJAK... TRUPEL OBIČAJNO NISEM VIDELA, DOKLER NISO BILA OBLEČENA IN V KRSTI. PO MOJEM MNENJU JE MOJ OČE NAREDIL SAMOMOR, VENDAR BI Z ENAKO GOTOVOSTJO LAHKO REKLI, DA JE UMRL MED VRTNARJENJEM. Liljana Klemenčič Ps.: In nobene druge knjige nisem prebrala na dopustu, kajti po tako dovršeni knjigi, kot je Dom za umret, je nujen bralski oddih. Za premišljevanje... Ptuj • Promocijski dogodek slamovske poezije Prisluhnili performansu poezije Na Mestnem trguje v okviru dogodkov »Sobota je, pridi v mesto« potekal promocijski dogodek slamovske poezije v okviru festivala Dnevi poezije in vina, s katero pesnik poskuša s svojim poetično-dramskim nastopom kar najbolj prepričati občinstvo s svojo pesmijo in njeno sporočilnostjo v okviru časovne omejitve. Njena značilnost je tudi v tem, da pesnik pri interpretaciji ne sme uporabiti nobenih rekvizitov, razen svojega glasu in telesa. Slam pa v svoji definiciji vsebuje tudi tekmovalnost, nastope sla-movskih pesnikov ocenjuje naključno občinstvo, včasih tudi vnaprej določena žirija ali pa ocenjevanje poteka v kombinaciji obojega. Odlika slovenske slamovske poezije je njena pestrost. Slovenski slamerji se uspešno predstavljajo tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Prvi slamovski dogodek pa je bil na Ptuju leta 2016 v Kolnkišti. V soboto so se na Ptuju predstavili znani slovenski in lokalni slamerji: Mišel Amo Ristov (zmagovalec drugega nacionalnega prvenstva v slamovski poeziji), Matic Ačko (zmagovalec petega državnega prvenstva, tudi šesti na evropskem prvenstvu v slamovski poeziji in udeleženec tovrstnega svetovnega prvenstva), Alen Harb, Tomaž Lovrenko, Aljaž Šešo in Neža Prah Seničar (zmagovalka tretjega državnega prvenstva). Pesmi Mišela Ama Ristova, Neže Prah Seničar, Matica Ačka in Tomaža Lovrenka pa so objavljene tudi v prvi slovenski antologiji slamovske poezije Tri minute. Z njo so želeli pokazati, da lahko tudi slamovska besedila spadajo v kakovostno sodobno poezijo, da so njeni teksti relevantni. Slamovski poeti so vedno bolj zaželeni tudi na različnih kulturnih prireditvah in festivalih. Pogovor o slamovski poeziji in o prvi slovenski antologiji te poezije, iAWA/A i Foto: Črtomir Goznik Udeleženci promocijskega dogodka slamovske poezije na Mestnem trgu na Ptuju: Mišel Amo Ristov, Matic AČko, Alen Harb, Tomaž Lovrenko, Aljaž Sešo in Neža Prah Seničar. Pogovor je vodil Aljoša Toplak. V okviru festivala Dnevi poezije in vina bo v Stari steklarski potekala tudi delavnica slamovske poezije, ki jo bo vodil starosta in začetnik lokalne slamovske poezije Mišel Amo Ristov. ki je letos izšla v okviru Mladinskega kulturnega centra Maribor, je vodil Aljoša Toplak. Ob tej priložnosti so predstavili tudi letošnji program festivala Dnevi poezije in vina, ki vključuje delavnico slamovske poezije v prostorih Stare steklarske, na kateri se bodo udeleženci učili izražanja skozi pisanje pesmi in perfor-mativnih oblik poezije, 23. avgusta pa se bodo predstavili tudi na posebnem dogodku, skupaj z znanimi mojstricami in mojstri slamovske poezije, ki že vrsto let navdušujejo s svojo energijo, izvirnostjo in močjo besede. MG Foto: Črtomir Goznik Prva antologija slovenske slamovske poezije Tri minute, v kateri so objavljene najboljše pesmi petnajstih avtorjev, ki jih je bilo mogoče slišati na slovenskih slamovskih odrih v zadnjih osmih letih. Ptuj • Festival Art Stays še vabi Tudi vodenje v angleškem jeziku Razstave letošnjega festivala sodobne umetnosti Prostor vabijo k ogledu vse do 8. septembra. Že doslej sijih je ogledalo veliko število domačih in tujih obiskovalcev. Avgusta so se razstavam pridružili še nekateri spremljevalni dogodki, na primer likovne delavnice za družine z naslovom Mini prostor za mini zbirko v ptujskem gradu, v sodelovanju s PMPO, ki bodo potekale še v sredo in četrtek, ter vodeni ogledi razstav s kustosinjo in umetnostno zgodovinarko Dorotejo Kotnik. Tako imajo vsi tisti, ki se niso udeležili odprtja razstav, možnost, da spoznajo posamezne umetnike in kustose razstav. V Galeriji FO.VI v Strnišču pa bodo danes odprli še razstavo dveh izjemnih kiparjev: Milojke Drobne in Roberta Juraka, čigar skulpture velikih dimenzij bodo razstavili tudi na vrtu galerije. V soboto, 17. avgusta, bodo vodeni ogledi razstav potekali v dominikanskem samostanu in na ptujskem gradu, kjer je na ogled velika razstava Tranzitni prostori za mobilne indentitete, v prostorih nekdanje konjušnice pa instalacija Vstopni modul v prostor svetlobe umetnika Dušana Fišerja. Prav poseben performans Dušana Fišerja pa bo 24. avgusta, pet minut pred polnočjo, potekal v vzhodnem stolpu ptujskega gradu. Performansi, Foto: Črtomir Goznik Razstave sodobne umetnosti Ari Stays Prostor in spremljevalni dogodki tudi letos bogatijo ptujsko poletje. ki spremljajo njegove projekte, so vedno rezultat sodelovanja s plesalci, glasbeniki in drugimi umetniki. Tokratni, Telo svetlobe in njena mrtva senca, bo premierno predstavljen na letošnjem festivalu sodelovalne umetnosti, v sodelovanju s festivalom Dnevi poezije in vina. Umetnik bo performans povezal z glasbo Sare Korošec (Muzika- ča) in gibom plesne skupnosti Gea. Zadnjo avgustovsko nedeljo pa bo kustosinja Doroteja Kotnik vodila po osrednji razstavi Prostor letošnjega festivala sodobne umetnosti Art Stays, katere kustosa sta direktorja festivala Jernej Forbici in Marika Vicari. Najprej bo vodstvo potekalo v slovenskem jeziku, nato pa še v angleškem jeziku. Vodenje v tujem jeziku organizatorji pripravljajo v sodelovanju s ptujskimi hotelirji, da bodo tudi tuji gostje, ki se v zadnjem času pogosto ustavijo na Ptuju, dobili vpogled v vrhunsko sodobno umetnost in Ptuj prepoznali kot pomembno prestolnico te umetnosti v evropskem in širšem svetovnem prostoru. MG petek • 16. avgusta 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Podlehnik • Haloški klopotec odganja škorce, vabi vinoljube »Klopotec že klopota klip-klap-klip-klop« Člani TD Podlehnik so s prijatelji na dan pred Lovrenčevo nedeljo na Gorci že devetnajstič dvignili klopotec, katerega klip-klap-klip-klop se sliši daleč naokoli. Postavljanje lesenega velikana s trimetrskimi krili so spremljali glasba, juckanje, blagoslov in seveda zdravica z željo, da obvaruje letino do trgatve, ki bo letos vsaj 14 dni pohitrila, je dejal predsednik Milan Vidovič. Tradicionalno postavljanje klopotca so tudi letos spremljale šaljive igre, kulturni program, ki so ga pripravili člani, seveda pa ni zmanjkalo niti ciganskih pečenk in v vroči soboti ohlajene pijače. Veselje, smeh, dobra družba - kot pritiče prazniku vinogradnikov in vinoljubov. Melodija klopotcev namreč oznanja bližajoči se vrhunec vsakoletnega prizadevanja imetnikov vinogradov - trgatev. Letošnja bo sicer za nekatere bolj klavrna, spet za druge imenitna. Najprej aprilska pozeba, nato še junijska toča, ki v ozkem pasu ni prizanašala nikomur. Kjer je bilo vreme naklonjeno, pa Vidovič pravi: »Zase lahko rečem, imam okrog 2.200 trsov, da takšne gorice, kot jo imam letos, še nisem imel. Trgatev bo vrhunska.« Grozdja ne prodaja, ima ga za lastne potrebe, a kot opaža, je povpraševanje po vinskih jagodah in vinu že sedaj veliko. »Ocenjujem, da bo temu primerna tudi cena, tako da bomo vinogradniki vendarle dosegli nivo cene, ki pokrije stroške.« Po ljudskem verovanju klopotec izganja kače iz grozdja in ga mehča. Vinogradniki si sedaj želijo, da bi jih obvaroval tudi morebitne toče v preostanku poletja. V Podlehniku so ga torej postavili dan pred lovrenčevo nedeljo, sicer pa vinogradniki lesene vetrnice postavljajo vse od jakobovega (25. julij) do jernejevega (24. avgust), nato pa ga z droga snamejo po trgatvi, najkasneje do martinovega (11. novembra), in ga shranijo za naslednje leto. Tako veleva tradicija postavitve klopotcev in tak dekret je dala cesarica Marija Terezija. Medtem ko je trgatev vrhunec za vinogradnike, bo martinovo za turistično sezono na Gorci. V TD Podlehnik so tudi v letošnjem letu zadovoljni z obiskom, čeprav imajo viničarski muzej odprt le po dogovoru. »Letos nas je obiskalo že okrog 1.000 obiskovalcev, z veseljem pa pričakujemo martinovo, saj pripravljamo tritedensko martinovanje in že sedaj vabimo vse, da nas obiščejo.« Mojca Vtič Člani TD Podlehnik zbrani ob že 19. postavitvi klopotca Foto: MV Jana Potočnik »Postavitve klopotca sem se udeležila, ker smo sosedje, sosednja občina, sosednje društvo - FD Rožmarin Dolena. Doma sem pod Gorco in glas se sliši tudi do nas, do naših brajd in upam, da bo tudi pri nas preganjal škorce. Sicer pa je prav, da že znamo uživati v dobri družbi in se veseliti prihoda jeseni, kije praznik za nas Haložane.« Stanko Prevolšek »Že vse od prvega postavljanja sem kot član TD Podlehnik zraven. Klopotec s trimetrskim premerom kril je v teh 19 letih postal težji, a predvsem zaradi mojih pridobljenih let. Sicer pa je sodelovanje pri postavljanju še vedno privilegij in veliko veselje. Klopotec vedno postavim tudi doma, pri mojih brajdah v Tržcu.« Stanislav Šel »Zvok klopotca z Gorce se sliši tudi do nas v Jurovce in z veseljem sem se udeležil letošnje postavitve, enako pred dnevi v Dravcih. Do upokojitve sem delal na štiri zmene, tako da sem zamudil te priložnosti, sedaj sem v penziji. Gre za lep in prijeten praznik, ob tem pa je treba izkoristiti čas, ki nam je dodeljen.« Ptuj • Utrinek s Slovenskega trga Mirko s črno kitaro Ptujčan Mirko Kosi, ki občasno ob sobotnih dopoldnevih na Slovenskem trgu na Ptuju bogati mestni utrip, ni tipičen ulični glasbenik, nima košarice za zbiranje prispevkov. Poje bolj za dušo in veselje, ob tem pa opazuje odzive ljudi. Po navadi se ob njem ustavijo tujci, ki se jim zdijo njegovi nastopi zelo zanimivi, predvsem pa so otroci tisti, ki zelo radi vidijo, da brenka na kitaro. Njegovi nastopi v starem mestnem jedru so se začeli pred nekaj leti v pustnem času, ko je takratni Zavod za turizem Ptuj iskal glasbenika, ki bi v tem času igral in zabaval ljudi v ptujskih gostilnah. Odziv je bil zelo dober, tudi zato občasno vzame v roke kitaro in zapoje v starem mestnem jedru. Najpogosteje ga bomo srečali pred sedežem TD Ptuj, katerega član je. »Ko se ljudje vrnejo z gradu, pridejo na Prešernovo, nato na Slovenski trg, jim dobrodošlico v Murkovo in dalje na Mestni trg na nek način izreka tudi moj nastop. Če je le mogoče, jim zapojem tudi kakšno v njihovem jeziku. Tako sem ob neki priložnosti italijanskim gostom zapel Mariano - kako so bili veseli,« pravi Mirko, ki ga črna kitara spremlja že trideset let in je njegov zaščitni znak. Ko jo je kupil, ni bila nova, tako da naj bi imela več kot petdeset let. S kitaro se je elektrotehnik oz. elektronik po poklicu začel družiti po vrnitvi iz JLA. Za glasbo so ga navdušile Avsenikove in Slakove pesmi, ki so bile v tistem času, nekje pred davnimi leti, zelo popularne. Njihove pesmi je zelo rad prepeval. »Moj začetek je povezan z narodnoza-bavnim ansamblom Metuljček, pozneje sem igral z več drugimi glasbeniki, z ansamblom Fantje izpod Vurberga, tudi v skupini Kapljica, s katero sem nastopil na večeru mladih ansamblov ob 50. obletnici ptujskega festivala NZG. Danes nastopam sam ali v du-etu z drugimi glasbeniki na najrazličnejših praznovanjih. Glasba predstavlja nadvse pomemben del mojega življenja, pomeni mi sprostitev, prinaša veselje, še vedno pa se tudi učim, da bi bil čim boljši. Pel sem v pevskih zborih, igral pri tamburaškem orkestru, plesal v folklorni skupini DPD Svoboda Ptuj. Pogosto pojem pesmi Oliverja Dragojeviča in Miše Kovača, tudi kakšno Plestenjakovo, še posebej njegovo pesem En poljub, ki jo je zapel z Modrijani. Spomin na Oliverja je še posebej živ. Po njegovem nastopu na Ptuju je z družbo prišel v gostilno Ribič. Pristopil je k meni, pozdravil, podal roko, povedal, da me je opazil med občinstvom na koncertu. Nisem mogel verjeti, začudeno sem gledal, kaj se mi je zgodilo, morda me je s kom zamenjal, sem pomislil prvi trenutek, tega ne bom nikoli pozabil. Povabil me je v Velo Luko, da ga obiščem. Še danes mi je žal, da ga nisem. Nisem vedel, da je tako preprost človek, tako družaben in tako neposreden, da mu ljudje toliko pomenijo. Zato še s toliko večjim žarom in vznesenostjo pojem njegove pesmi. Zame ostaja mali bog. Slediti sem mu začel po pesmi Oprosti mi, pape,« Mirko opiše svoje glasbeno udejstvovanje. Kot upokojenec pa je še toliko bolj zagnan in željan igrati in peti glasbo, ki ga osebno navdihuje in za katero je prepričan, da prinaša veselje tudi ljudem. MG Foto: Črtomir Goznik Mirko Kosi s petjem in igranjem na kitaro bogati sobotne dopoldneve na Slovenskem trgu- 12 Štajerski Črna kronika petek • 16. avgusta 2024 Spodnje Podravje • O starih in novih žuljih 500-milijonske obnove železniške proge O težavah na projektu modernizacije železniške proge Prager-sko-Hodoš, pišemo že desetletje, odkar se je projekt izvajal. Primerov nezadovoljstva krajanov je bilo več, in to vse od Dravskega polja do Prlekije. Mladi družini na Dravskem polju so na primer most in cesto zarisali kar čez dvorišče ob novi hiši. Tako so ju tudi zgradili, saj projekta in državnega prostorskega načrta (DPN) zaradi rokov gradnje in črpanja evropskih sredstev ni bilo moč spreminjati. Lastnikom zemljišča je republiška direkcija za infrastrukturo (DRSI) plačala visoko odškodnino, saj druge možnosti ni bilo. V Borovcih so podvoz gradili kar v vodi, tam je namreč zelo visok vodostaj podtalnice. Med gradnjo so vodo nenehno črpali z gradbišča. Podvozi na Ptujskem polju in na ormoškem koncu so bili že večkrat poplavljeni. Za prehod v Mihovcih, ki je ostal nivojski in kjer zapornice nemalokrat zatajijo, smo prelili veliko črnila. Zadovoljni so bili le v Pavlovcih, kjer je država hiše od- kupila in plačala ne tako majhne odškodnine. Ena od zgodb so tudi betonski pragovi, na katerih so se pojavile razpoke; država je pragove zamenjala, zoper njihovega proizvajalca - Pomgrad - pa vložila 40-milijonsko tožbo. Zamenjali 414 pragov „Upravljavec javne železniške infrastrukture, podjetje SŽ-Infra-struktura, je pri rednem pregledu v marcu 2021 zaznal, da so na določenih odsekih glavne železniške proge Pragersko-Hodoš nastale manjše razpoke na betonskih pragovih, vgrajenih v obdobju 20112015. Razpoke bi lahko vplivale na pričakovano življenjsko dobo pragov, ki so jih izdelali v podjetju Pomgrad. Podjetje smo o ugotovljenem stanju obvestili in predlagali, da nastalo stanje sanira ali dokaže, da razpoke ne bodo vplivale na varnost železniškega prometa v pričakovani življenjski dobi pragov. Ker z izvajalcem sporazuma ni bilo moč doseči, smo aprila zoper pogodbenega izvajalca SŽ-ŽGP 2022 Po DPN iz javne razgrnitve bi za podvoz v Mihovcih rušili samo en objekt Nekdanji ormoški župan in poslanec Vili Trofenik je posredoval izsek iz edinega javno objavljenega državnega prostorskega načrta (DPN), v skladu s katerim je DRSI v Mihovcih načrtovala podvoz, za rušitev je bila predvidena samo ena stavba - gostilna, neposredno ob cesti in progi, na skici označena modro. Po Trofenikovih besedah seje postopek sprejemanja DPN peljal izven pravnih okvirjev. Odgovornost za to, da je ostal prehod z zapornicami, Trofenik pripisuje visokemu uradniku na DRSI, vodji projekta, Ormožanu Dejanu Jurkoviču, nekdanjemu vodstvu občine Ormož in občinskemu svetu, ki daje bil zaveden oziroma svetniki naj ne bi niti vedeli, kaj točno potrjujejo. „Dali so pavšalno soglasje k DPN, pa niso vedeli, daje bilo od faze razgrnitve do sprejemanja sklepa na občinskem svetu izvennivojsko križanje nadomeščeno z nivojskim. Tam je izvorni greh," je povedal Trofenik. vložili tožbo v znesku 40 milijonov evrov," so pojasnili na DRSI. Železničarji so v rednih pregledih ugotovili, da bo za zagotavljanje varnosti treba zamenjati 414 betonskih pragov. To so tudi izvedli, stroški so bili 163.000 evrov, ponovno so vgradili Pomgradove pragove. Možno je, da jih bo treba zamenjati še več. „V prihodnje bomo zamenjali tiste, za katere bo upravljavec ob rednih pregledih prog ocenil, da jih je zaradi zagotavljanja varnosti v železniškem prometu treba zamenjati," so dodali na DRSI. Ali ob tožbi na zalogo pričakujejo še več okvar? Zakaj tožba v znesku 40 milijonov evrov, če je zamenjava pragov stala 163.000 evrov? Zaradi obdobja 10 let, ko izvajalec v skladu z obligacijskim zakonikom odgovarja za morebitne napake pri gradnji. 40-milijonski znesek v tožbi so navedli iz previdnosti, so nam z DRSI pojasnili po telefonu. Če bi se torej na železniški infrastrukturi pokazala še kakšna druga škoda, je zaradi 10-letnega roka za vložitev tožbe ne bi več mogli uveljavljati. Kot je razumeti, gre za tožbo na zalogo. Ali to pomeni, da je na dejansko novi infrastrukturi pričakovati še več okvar? To bo pokazal čas. Trofenik: „DRSI očitno ne pozna svojih lastnih dokumentov" Po objavi članka, v katerem smo pisali, zakaj v Mihovcih na križanju glavne ceste in železnice niso zgradili podvoza, se je še enkrat oglasil nekdanji politik Vili Trofenik. Izpostavil je, da je navedba DRSI, da bi bilo treba v primeru izgradnje izven nivojskega križanja v Mihov-cih pri Veliki Nedelji »porušiti več hiš«, neresnična. „Očitno ne poznajo lastnih dokumentov oziroma Predloga državnega prostorskega načrta za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge, ki je bil kot edini prostorski načrt razgrnjen in predstavljen javnosti v javni razpravi in iz katerega je razvidno, da bi bila potrebna in predvidena rušitev ene same zgradbe, bivše gostilne, ki že več kot dvajset let ni v funkciji in je bila po oceni GURS-a iz leta 2020 ovrednotena skupaj s parcelo slabih 60.000 evrov. Tudi če bi bila odkupna vrednost dvakrat višja, še zdaleč ne bi bila primerljiva s stroški odkupa dveh zgradb za potrebe izgradnje nadvoza v Pavlovcih na cesti nižjega ranga, kot je glavna cesta skozi Mihovce. Utemeljevanje nivojskega križanja na najbolj prometno obremenjeni cesti z nezgrajeno hitro cesto Haj-dina-Ormož, po izgradnji katere naj bi po glavni cesti Ptuj-Ormož potekal le lokalni promet, je sramotna za institucijo, ki so ji zaupane državne investicije, in žaljiva za javnost. Po izgradnji hitre ceste s cestnino bo morala obstoječa glavna cesta omogočati ves promet za tiste, ki ne želijo ali ne morejo plačati cestnine. Še bolj neresno pa je upravičevanje nivojskega križanja z »razmišljanjem« o več kot petdeset let stari ideji o novi trasi glavne ceste med Mihovci in Trgoviščem, ko nihče ni sanjal niti o elektrifikaciji železniške proge, še manj o hitri cesti ...," je poudaril Trofenik in dodal: „V odgovoru DRSI bi pričakovali argumente, na podlagi katerih so bile v investicijski dokumentaciji obdelane obvezne variantne rešitve, kot to predpisujejo veljavni predpisi, in pojasnilo, zakaj izbrana varianta ni bila predstavljena javnosti v ponovljeni javni razpravi oziroma razgrnitvi. Še zlasti bi javnost zanimala primerjava variant z varnostnega in ekološkega vidika, saj vsak dan pred zapornicami s prižganimi motorji stoji več sto vozil." Mojca Zemljane Maja 2023 je bil pod vodo tudi podvoz v Mihalovcih, ki vodi do ene domačije. Z rumeno barvo je označena cesta Ptuj-Ormož, železnica je označena sivo in rdeče črtkano. Veliki šmaren brez dežja, sladko vince bo doma. Danes bo pretežno jasno, verjetnost popoldanskih neviht bo majhna. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, na Primorskem do 22, najvišje dnevne od 31 do 36 °C. OPOZORILO Po nižinah velika toplotna obremenitev. OBETI V soboto bo sončno in vroče. Popoldne možne posamezne nevihte. V nedeljo zjutraj bo še sončno. Napoved za Podravje Nedelja 18.8. pretežno oblačno Ponedeljek 19.3. dež Foto: MZ Foto: MZ Vir: ARSO Motokros TimGajser drugi na Švedskem Stran 14 Kolesarstvo Hana Jeromel zmagala v Ilirski Bistrici Stran 14 ^EL Epj - T^® ¿I V ¿T» m ^ÄJÄIT» AF-J 'V * * \ ; iT^f* 1 T K.^^^š A 1 Nogomet 2. memorialni turnir družine Lešnik Stran 15 Šah AnejZlatolas tretji v konkurenci Open 18 Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogoomet • 2. SNL tednik íPoiluiajÍE naí na íuitounün ifibtu! RADIOPTUJ tut afiietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Jura Arsič najbolje pozna obe ekipi Trener Aluminija Jura Arsič je otrok Drave, ki je kot pravi profesionalec sprejel ponudbo za delo v kidričevskem klubu. Tega se je s svojo ožjo ekipo lotil stoodstotno, podobno, kot se je v začetku leta 2024 lotil projekta vrnitve ptujske ekipe iz 3. slovenske nogometne lige vzhod v 2. slovensko nogometno ligo. Ta premik ali cilj, ki mu ga je dalo vodstvo s predsednikom Andrejem Maglico na čelu, je izpolnil, medtem ko imel je prvi mož ptujskega kluba precej težav pri spremljanju in podpori članske ekipe v višji rang tekmovanja. Vsem skupaj je uspelo predvsem zato, ker je Jura Arsič združil igralce, vcepil jim je zmagovalno miselnost in dodal jim je igralni DNK. Na podobno misijo se je sedaj podal k Aluminiju, za katerim je slaba minula tekmovalna sezona, v kateri so izpadli iz Prve lige Telemach. Rde-če-beli so bili v zadnjih letih stalnica slovenske prvoligaške scene, ki so ob redni podpori podjetja Talum in Foto: Črtomir Goznik Jura Arsič je letos najprej treniral Dravo, sedaj pa trenira Aluminij. drugih sponzorjev lahko delovali in tekmovali dokaj normalno. Hkrati so že dolgo časa bistveno bolje organizirani kot njihovi navidezni rivali iz Ptuja. Slednji so v vročem nedeljskem popoldnevu ponovno stopili na drugoligaško sceno in so v Slovenskih Konjicah prišli do zaslužene točke proti Dravinji. Ta točka predstavlja uspešen start v novo turbulentno sezono Drave. Manj turbulentna sezona bo gotovo v Kidričevem, kjer je Aluminij v dvoboju prvega kroga stopnjeval pritisk proti vratom Kety Emmi & Impola Bistrice in je z zadetkoma v končnici prišel do zmage z 2:1. Takšen razplet si je za start želel trener Jura Arsič. Pred sobotnim derbijem med Dravo in Aluminijem na Mestnem stadionu na Ptuju (op. p., tekma se začne ob 17.30) ima nekaj prednosti pred svojim ptujskim trenerskim kolegom Sašem Gajserjem, saj bolje pozna igralce obeh ekip. Pol leta je treniral večino fantov v modrih dresih, kar pomeni, da pozna njihove prednosti in slabosti. Sedaj zadnja slaba dva meseca trenira fante v rdeče-belih dresih, ki jih še spoznava, saj ima v kadru kar trinajst novincev. Kdo bo koga taktično presenetil, je težko napovedati, prav tako je težko na- povedati, kdo bo na derbiju bolje razpoložen, ali bo imel boljši dan. Veliko je torej faktorjev, ki bodo odločali na sobotni tekmi, pred katero je vezni igralec Drave Luka Lovenjak povedal: „Ta derbi smo vsi čakali kar nekaj let. Upam, da si bo tekmo ogledalo čim več gledalcev, saj si takšen derbi to zasluži. In upam, da bo našo ekipo prišlo podpret veliko gledalcev in da se jim bomo oddolžili z dobro igro ter zmago." Tudi v sosednjem taboru se dodobra zavedajo pomena tekme in nadaljevanja pozitivnega niza v boju za mesta pri vrhu drugoligaške lestvice. Iz tabora Aluminija je pred derbijem kapetan Rok Schaubach dejal: „To bo gotovo zelo težka tekma za obe ekipi. Na to tekmo smo se v teh dneh dobro pripravili in smo tudi opravili analizo nasprotnika. V tekmo bomo šli stoodstotno in bomo naredili vse za zmago." Po sezoni 2015/2016 se nam ponovno obeta drugoligaški obračun med Dravo in Aluminijem. Vse poti v soboto popoldan vodijo na derbi na Mestni stadion na Ptuju, kjer boste simpatizerji lahko podprli ali ptujsko ali kidričevsko ekipo. Naj zmaga nogomet! David Breznik Nogomet • S. SNL vzhod Tudi tretjeligaši začenjajo Po nogometaših v Prvi ligi Telemach in 2. slovenski nogometni ligi ta petek prvenstvo začenjajo tudi v 3. slovenski nogometni ligi vzhod. Naše območje bo imelo v sezoni 2024/2025 v tekmovanju, ki sodi pod okrilje Nogometne zveze Slovenije, štiri predstavnike. Ti predstavniki so ZASE Videm, IBLO Podvinci, Hajdina in Zavrč. V vseh štirih sredinah so v zadnjih šestih tednih zavzeto trenirali in so se pripravljali za novo prvenstvo. O stanjih v naših nogometnih sredinah, opravljenem delu in željah za začetek prvenstva so za Štajerski tednik spregovorili trenerji naših tretjeligaških nogometnih klubov. Nogometaši ekipe ZASE Videm so pripravljalni ciklus opravili v glavnem pod vodstvom novega trenerja Gregorja Cafuta. Slednji je s tem prvim uvodnim obdobjem kar zadovoljen, saj so oddelali priprave v skladu z načrtom. Manj zadovoljen je z zdravstvenim kartonom, saj so se mu v zadnjem obdobju poškodovali trije igralci. Ti so Blaž Cesar, Marcel Žižek in Žan Plajnšek. Brez omenjene trojice bodo začeli Videmčani novo prvenstvo, na katerega so se pripravljali z nizom prijateljskih tekem. V njih so se pomerili s Staršami, mladinci Aluminija, IBLO Podvinci, Mons Claudiusom, Ormožem in mladinci Drave. Rezultat na teh tekmah ni bil prvotnega pomena, ampak preverjanje forme igralcev in ekipe. Slednja je že ujela dober ritem in je močnejša za tri nove posameznike. V zadnjem obdobju se je Videmčanom priključil še Črt Vukovič. Z bivšim mladincem Aluminija bo ekipa še močnejša in bo ponovno v igri za mesta pri vrhu v 3. slovenski nogometni ligi vzhod. To tekmovanje bo ekipa ZASE Videm začela to soboto, ko bo ob 17.30 na svoji zelenici gostila Maripol Starše. Proti novincem v ligi si želijo pozitiven start oziroma prve zmage v novi tekmovalni sezoni. V ekipi IBLO Podvinci je prišlo pred začetkom nove sezone do večjih kadrovskih sprememb, saj so igralsko pomladili ekipo, hkrati pa so klub zapustili tudi vsi tuji nogometaši. Trener Aleš Čeh je načrtno šel v pomlajevanje svoje nogometne vrste in eden izmed njegovih ciljev je tudi ta, da te mlade igralce v določenem času pripravi za igranje v višjem razredu tekmovanja. Temu cilju je podredil tudi pripravljalni ciklus, ki je bil naporen in uspešen. mt*' «il L -A 1 F JH m wr> -S s' 1 M ffj Ir* i t m W 1 ^W ^^^ ti V. t'fl Foto: Črtomir Goznik Nogometni derbi Zavrč - IBLO Podvinci. Foto: Črtomir Goznik ZASE Videm na tekmi proti Hajdini Kako uspešen je bil, bodo pokazale prvenstvene tekme in nanje so se Podvinčani pripravljali z nizom prijateljskih pripravljalnih tekem. Na njih so se pomerili z ekipami Dravinje, Jurovskega Dola, Hajdine, Drave, ZASE Vidma, Klime Tratnjek Beltinci in Bistrice. S slednjimi so s »težkimi« nogami odigrali generalko pred začetkom prvenstva. IBLO Podvince čaka start v prvenstvo to soboto, ko bodo na igrišču z umetno travo v Celju igrali s Šampionom. Po mnenju trenerja Aleša Čeha gre v osnovi za najslabše gostovanje njegove ekipe v celotni ligi, saj jim ekipa Šampiona ne leži. Kljub temu se v podvinškem taboru veselijo izziva, imenovanega Šampion, in gredo v Celje brez strahu z željo po osvojitvi treh točk. Hajdina bo drugo sezono zapored nastopala v 3. slovenski nogometni ligi vzhod. Lansko sezono je imel trener Miran Emeršič kar dober igralski kader. Ta se je pred to sezono dodobra spremenil, saj je odšlo kar nekaj nosilcev igre. V člansko ekipo so se vrnili nekateri mladi nogometaši, ki so se v zadnjem obdobju kalili v drugih nogometnih sredinah. Ti igralci, ki so šli skozi ONŠ Golgeter Hajdina, so Miha Galun, Aljaž Verlak in Alen Ostroško. Z omenjenimi povratniki in drugimi igralci je Miran Emeršič opravil solidni del priprav, v katerih pa so zaradi dopustov manjkali nekateri igralci. To je bil minus tega pripravljalnega obdobja, v katerem so odigrali štiri prijateljske pripravljalne tekme in njihovi tekmeci so bili IBLO Podvinci, Maripol Starše, Aluminij in Zavrč. Na teh tekmah rezultat ni bil v ospredju, ampak le uigravanje ekipe. Ta je glede na prikazano po besedah trenerja kar dobra. Glavni kazalnik pripravljenosti in uigranosti bo že prvi prvenstveni test. Na njem bodo Hajdinčani gostili Avto Rajh Ljutomer. Gre za težkega nasprotnika za uvod prvenstva, proti kateremu pa naš tretjeligaš cilja na zmago. Pri Zavrču so pripravljalni del opravili v skladu z načrti, a z upravičenimi izostanki nekaterih igralcev zaradi dopustov. Na seznamu igralcev trener Robert Hojnik nima več nekaterih starejših izkušenejših igralcev. V kadru pa ima nekaj mlajših igralcev, med katerimi se je kot zadnji ekipi priključil povratnik iz Drave Nik Hren. S temi mladimi igralci so dodobra zapolnili manjkajoče vrzeli in zaradi njihovih specifik je trener tudi spremenil igralni sistem igre. Ta sistem igre je preizkušal na prijateljskih pripravljalnih tekmah. Tekmeci Zavrča so bili Makole Bar Miha, Boč Poljčane, Čarda, Odranci in Hajdina. Omenjene tekme so izkoristili za preizkus novega igralnega sistema in za uigravanje ekipe. Ta je glede na splošen vtis kar dobra in pravi kazalnik pripravljenosti bo prva prvenstvena tekma. Na njej bo haloški klub gostoval v Ravnah, kjer jih čaka obračun proti Fužinarju. Lanskoletni drugoligaš je v vlogi navideznega favorita na tej tekmi, a Zavrč ima svojo računico na tem zahtevnem gostovanju na Koroškem. David Breznik 14 Štajerski Šport petek • 16. avgusta 2024 Motokros • Svetovno prvenstvo MXGP Gajser drugi na Švedskem Tim Gajser je dobro vozil na Švedskem. Rokomet • RKJeruzalem Ormož Španski motokrosist Jorge Prado, branilec naslova svetovnega prvaka v razredu MXGP, je po zmagah v obeh vožnjah zmagovalec velike nagrade Švedske za svetovno prvenstvo v Uddevalli. Drugi je bil slovenski as Tim Gajser, sicer vodilni v seštevku S P, a je v primerjavi s Špancem danes ¡zgubil osem točk, tako ima zdaj še 17 točk naskoka. Gajser je na Švedsko po četrtem mestu v Belgiji prinesel 24 točk prednosti. To je povečal za točko po zmagi v sobotnih kvalifikacijah, kjer je bil Prado drugi. A po današnjih dirkah se je ta prednost nekoliko stopila, saj je Slovenec v obeh vožnjah zaostal za Špancem. Prado je slavil v prvi vožnji pred Gajserjem, tretji je bil Francoz Romain Febvre. Prado je v drugo odpeljal še bolje in vodil od starta do cilja, Gajser je bil tokrat tretji, vmes pa se je vrinil Nizozemec Jeffrey Herlings. Skupno je Prado nabral vseh 50 možnih točk, Gajser pa 42. Herlings in Febvre sta osvojila 38 točk, a je bil po zaslugi drugega mesta v drugi vožnji tretji Nizozemec. Slovenski as motokrosa ima pet dirk pred koncem sezone 17 točk naskoka pred najbližjim zasledovalcem. Na vrhu ima 757 točk, Prado je pri 740. Tretji je Herlings s 709 točkami. V prvi vožnji je Gajser po startu in tesnih nekaj zavojih vozil na četrtem mestu, po slabšem startu je bil Prado kmalu za njim na petem mestu. V nadaljevanju je Gajser prišel v vodstvo, a ga je kmalu zatem z agresivnim napadom, ko je skočil na Slovenčevo linijo, prehitel Prado. V drugi po gneči na startu Gajser znova ni bil povsem na vrhu, za kratek čas se je ustalil na petem mestu, nato pa v enem zavoju po zunanji strani prišel na tretje mesto za Her-lingsa in vodilnega Prada. V naslednjih krogih si je Prado pri-vozil dobrih pet sekund prednosti pred Herlingsom in Gajserjem, vsi preostali dirkači so bili po sedmih krogih že več kot 20 sekund zadaj. A tudi Gajser nato ni več sledil tempu Nizozemca in do konca je vrstni red pri vrhu ostal nespremenjen. »Prva vožnja je bila dobra, naredil sem samo eno napako. Pustil sem preveč odprta vrata in Jorge me je prehitel, to je bila moja napaka, ampak hitrost je bila dobra. Druga vožnja ni bila tako dobra, zaradi dirkačev, ki so zaostajali za en krog, sem moral nekajkrat upočasniti, bili so po celi stezi. Ampak soliden vikend, dobre točke za prvenstvo in zelo se veselim naslednjega,« je takoj po dirki za organizatorje dejal Gajser. * Izidi, MXGP: - 1. vožnja: 1. Jorge Prado (Špa), 2. Tim Gajser (Slo), 3. Romain Febvre (Fra) ... 8. Jan Pancar (Slo) - 2. vožnja: 1. Jorge Prado (Špa), 2. Jeffrey Herlings (Niz), 3. Tim Gajser (Slo) ... 11. Jan Pancar (Slo) - skupno na dirki: 1. Jorge Prado (Špa) 50, 2. Tim Gajser (Slo) 42, 3. Jeffrey Herlings (Niz) 38 ... 10. Jan Pancar (Slo) 23 - SP skupno: 1. Tim Gajser (Slo) 757, 2. Jorge Prado (Špa) 740, 3. Jeffrey Herlings (Niz) 709 ... 14. Jan Pancar (Slo) 202. Drugi Slovenec v elitnem razredu MXGP Jan Pancar je končal na desetem mestu. V prvi vožnji je dobro opravil in končal na osmem mestu, v drugo pa je zasedel 11. mesto. V skupnem seštevku je Pancar zdaj pri 202 točkah in je 14. Prihodnji teden sledi preizkušnja na Nizozemskem v Arnhemu, zadnja dirka sezone pa je na sporedu 29. septembra v Španiji. STA Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Ormožanom tokrat ni šlo nič od rok Hana zmagala v Ilirski Bistrici Na pripravah za sezono 2024/2025 so Jeruzalemčani odigrali drugo pripravljalno tekmo. Nasprotnik je bila zasedba Varaždina, lani šestouvršče-na ekipa elitne hrvaške lige. Sosedje iz Varaždina so letos sestavili zelo kakovostno moštvo, kar so z igro in gladko zmago z rezultatom 27:32 dokazali tudi na Hardeku. Rezultat na tekmi je bil le dvakrat poravnan, ves preostali del tekme so vodili gostje. Najvišji zaostanek Prlekov je znašal kar devet zadetkov (21:30). Gostitelji so imeli obilico smole, saj so kar šestkrat zatresli okvir vrat. Zaradi poškodb so pri Jeruzalemu manjkali Gašper Hebar, Miha Kolmančič in Teo Šulek. V petek, 16. avgusta, je v Varaždinu na sporedu povratna tekma: „Vidi se, da smo v najtežjem delu priprav. Noge in roke so težke. Enostavno je to bila tekma, kjer nam ni šlo nič od rok. V obrambi nismo bili dovolj čvrsti, posledično smo s tem Denis Škrinjar (Jeruzalem Ormož) Foto: Spela Stajnko Jeruzalem Ormož - Varaždin 27:32 (14:17) Jeruzalem Ormož: Zemljič (+6), Ranfl (+4), Balent (+1); Bogadi, Sok 1, T. Hebar 5, Munda, Mlač Černe 2, Krabonja, Lukman 3, Jerenec 3, Pun-gartnik 8, Škrinjar 4, Vin ceki. Trener: Saša Prapotnik. Sedemmetrovke: Jeruzalem Ormož 4/3; Varaždin 6/5. Izključitve: Jeruzalem 10; Varaždin 8 minut. Sodnika: Igor Ivančič - Dejan Ivančič Potek rezultata: 2:4, 4:7, 9:10, 14:15,15:19,16:22,18:25, 22:30, 26:31, 27:32. prejeli veliko zadetkov. Tudi odtekli smo slabo. Čestitke Varaždinu, ki je sestavil odlično ekipo, ki je kako-vosto dokazala s svojo predstavo na Hardeku. Ne preostane nam nič drugega kot trdo trenirati še naprej in prišel bo naš čas. Konec koncev v pravi formi moramo biti meseca septembra," je povedal Gašper Pungar-tnik, strelec osmih golov za Jeruzalem. Zadovoljni z rezultatom so bili gostje iz Varaždina: „Odigrali smo odlično tekmo in povsem nadigrali Ormožane. Šlo je za pripravljalno tekmo, ki nima večjega pomena. Res je, da je lepo zmagati na Hardeku, ampak na takem nivoju bo treba biti v državnem prvenstvu," je zaključil vratar Varaždina Marin Šutalo, kijev preteklosti branil tudi za Jeruzalem. Uroš Krstič PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, 16. avgust 00:00 08:00 08:30 09:00 10:15 11:15 12:00 13:30 14:30 18:00 19:30 20:00 21:50 23:00 00:00 08:00 08:30 09:00 10:00 10:50 11:20 13:00 17:00 18:00 19:30 20:00 21:30 22:30 23:30 Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Dan gasilca in 90 let PGD Muretinci Polka in Majolka Utrip Ormoža Koncert il divji z m.j.a.v Lenart Starpoint prodajno okno Italijanska trgovina - v živo Državno srečanje OFS Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 24. Praznik Občine Gorišnica Astro — v živo Video strani SOBOTA. 17. avpust Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Koncert MoPZ Markovci z gosti Utrip Ormoža Ptujska kronika Za prijatelje Video strani Starpoint prodajno okno Državno srečanje OFS Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Revija PZ in drugih glasbenih zasedb Za prijatelje Starpoint prodajno okno Video strani NEDELJA, 18. avsust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Domoznanski večer s Cecilijo Bernjak 11:00 Postavitev klopotca v Dravcih 13:00 Košnja trave na star način na Polenšaku 13:40 Podelitev Steletovih priznanj 15:00 24. Praznik Občine Gorišnica 16:20 Državno srečanje OFS 17:50 Veseloigra Poštar Jakec 20:00 Pozdrav jeseni v Staršah 2023 22:00 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani PONEDELJEK. 19. avuust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Praznik KS Sela 10:30 Ptujska kronika 11:00 Utrip Ormoža 12:00 Starpoint prodajno okno 13:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Postavitev klopotca v Dravcih 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Revija PZ in drugih glasbenih zasedb 21:30 Koncert MoPZ Markovci z gosti 22:30 Starpoint prodajno okno 23:40 Video strani V soboto je potekal 5. Kriterij v Ilirski Bistrici. Na njem so se na startu dirke zbrali vsi mlajši mladinci iz Slovenije. Na dirki so nastopili tudi hrvaški kolesarji. Krožni kriterij v Ilirski Bistrici je vse prej kot lahek in vsebuje tudi zahteven ciljni vzpon. Mlajši mladinci so prevozili 18 krogov. Prav toliko so prevozile ženske, ki so bile združene v eno kategorijo (op. p., skupaj so vozile članice, starejše mladinke in mlajše mladinke). Pri fantih se je dirka začela hitro in nadaljevala v visokem ritmu. Po prvih treh krogih je sledil sprint, na katerem sta presenetila konkurenco Nik Muršec in Maj Bohak iz Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Prvi je osvojil 5 točk, drugi pa 3 točke. Na vsake tri kroge so sledili sprinti (op. p., bilo je šest sprintov skozi dirko). Nik Muršec je držal stopničke do zadnjih dveh sprintov, ko ga je presenetil Maks Olenik iz No-vogoriške ekipe Meblo JOGI. Slednji je dirko končal na tretjem mestu, medtem ko se je moral Nik Muršec zadovoljiti s četrtim mestom. Iz Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj je Maj Bohak zasedel sedmo mesto s tremi točkami, David Adam je zasedel deseto mesto z dvema točkama in Luka Lupša je zasedel štirinajsto mesto brez osvojenih točk. Hana Jeromel (Kolesarski klub Perutnina Ptuj) je dirkala skupaj s starejšimi kategorijami. Uspelo ji je v enem izmed sprintov priti do točk, bila je namreč druga v sprintu in je osvojila 3 točke. Tako je slavila med mlajšimi mladinkami. Mlada kolesarka je slavila tudi naslednji dan na nedeljskem vzponu na Sviščake. De-vetnajstkilometrska proga iz Ilirske Z? BiSTRiCA Foto: Tim Roškar Na najvišji stopnički mlada kolesarka Hana Jeromel Bistrice je bila izjemno selektivna. Startali so skupaj članska in mladinska kategorija ter združene ženske kategorije. Dirka seje začela z zaprto vožnjo in nadaljevala z najstrmejšim delom celotnega vzpona. Približno 10 % vzpona je bilo dovolj selektivno, da se je po prvih kilometrih formiralo veliko skupin. Hana Jeromel je sledila svojemu tempu in gledala na konku-rentke. Čakala je na ciljni sprint in je tam tudi premagala vse druge kolesarke. Približno 150 metrov pod vrhom je začela napad, ki je bil prehud za konkurenco. Pri fantih je 3. mesto na vzponu na Sviščake osvojil Maj Bohak. Kolesar Perutnine Ptuj trase ni poznal in šlo je za zelo dolg vzpon. V povprečju so kolesarji vozili vzpon od 45 do 60 minut. Maj Bohak je na delu vzpona naprej spustil skupinico, v kateri sta bila njegova letnika, a mu jih kasneje do konca dirke ni več uspelo poloviti. Med vzpenjanjem so bili tudi kratki spusti in ravninski odseki. Na takšnih segmentih posameznik vedno izgublja v primerjavi s skupino kolesarjev. Ti so bili hitrejši od Bohaka, ki je bil na koncu vzpona primoran iti v boj za 3. mesto, ki ga je na vrhu tudi dobil. Izmed preostalih članov Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj je na 4. mestu sledil Luka Lupša, na 9. mestu Nik Muršec in na 18. mestu David Adam. Čestitke vsem mladim ptujskim kolesarjem za dobre predstave na dveh zahtevnih dirkah minuli konec tedna. DB/TR Foto: Tim Roškar Tretje mesto je na vzponu na Sviščake osvojil Maj Bohak. -oto: AMZS petek • 16. avgusta 2024 Šport, šport mladih Štajerski 15 Nogomet • 2. memorialni turnir družine Lešnik Zmaga ostala v Gerečji vasi & ŠPORTNI PARK GEREClA VAS Najboljši ekipi Gerečje vasi in Ormoža Foto: Dejan Pacher Športno društvo Gerečja vas je minulo sredo in četrtek ter v soboto organiziralo 2. memorialni turnir družine Lešnik v nogometu. Šlo je za spominski športni dogodek, na katerem se je na tekmovanju skupno zbralo šest ekip Skorba, Brunšvik, Gerečja vas, Jurovski Dol, Hajdoše in Ormož. V prvem delu se je tekmovanje odvilo v dveh skupinah, v katerih sta bili najboljši ekipi Gere-čje vasi in Ormoža. Slednji sta se v soboto pomerili v finalu, kjer so domačini zmagali z rezultatom 3:2. Za Gerečjo vas so zadeli Tadej Rozman, Simon Kaisersberger in Damjan Her-tiš, medtem ko je za Ormož dosegel oba zadetka Patrik Jaušovec. Tekma za tretje mesto med Jurovskim Dolom in Skorbo se je po rednem delu končala z rezultatom 1:1, medtem ko so po streljanju enajstmetrovk z rezultatom 9:8 zmagali nogometaši Skorbe. Za najboljšega igralca turnirja je bil razglašen Alen Kraševec (ŠD Gerečja vas), ki mu je pokal predal dolgoletni pomembni igralec ŠD Ge-rečja vas Rok Sagadin. Najboljši vratar prav tako prihaja iz domačih vrst, to je Nik Šmigoc (ŠD Gerečja vas). Pokal za najboljšega vratarja turnirja mu je predal »gerečka hobotnica«, vratar Nogometnega kluba Celje Matjaž Rozman. Ta nogometni turnir je bil zadnji članski ples dolgoletnega kapetana in simbola ŠD Gerečja vas Tadeja Rozmana. Zadnjih petnajst let je igral v dresu s številko 20 in je v 20. minuti simbolično zapustil igrišče. Pred menjavo je na svoji poslovilni tekmi med Gerečjo vasjo in Ormožem zadel prekrasen zadetek za 1:0. Domači in gostujoči igralci so mu ob odhodu z igrišča naredili špalir in mu zaploskali. Kapetanski trak je simbolično predal nasledniku Simonu Kai-sersbergerju. Predsednik domačega društva Miha Lešnik mu je v zahvalo za vse, kar je naredil za klub, predal darilo v obliki njegove karikature. O samem namenu turnirja in nogometnem dogajanju na 2. mem-orialnem turnirju družine Lešnik je Šah • prvenstvo EU za mlade Anej Zlatolas tretji v konkurenci Open 18 V avstrijskem kraju Cmurek je v organizaciji Štajerske šahovske zveze in Avstrijske šahovske mladine potekalo 21. mladinsko prvenstvo Evropske unije v štirih starostnih kategorijah U8, U10, U12 in U14. Istočasno je potekal tudi 30. odprti mednarodni turnir v konkurenci U12 in U18. Skupaj je nastopilo 121 mladih iz 13 evropskih držav, v odprti konkurenci pa še iz Kenije. Večino udeležencev je bilo iz Avstrije, s štirimi predstavniki pa je sodelovalo tudi Šahovsko društvo Ptuj, med katerimi je bil najuspešnejši Anej Zlatolas, ki je v konkurenci Open 18 osvojil bronasto medaljo. Bližina tekmovanja bi morda lahko pritegnila večje število mladih iz štajerskega in prekmurskega konca Slovenije, vendar je gotovo čas dopustov tudi vplival na nekoliko skromnejšo udeležbo, saj je bilo skupaj samo 12 slovenskih udele- žencev. Ob štirih Ptujčanih še štirje člani ŽŠK Maribor Poligram ter štirje iz drugih slovenskih klubov. Slovenci so bili izredno uspešni, saj so osvojili naslov prvaka Evropske unije (EU) v konkurenci do 8 (Noel Čontala, ŠD Pomgrad) in 10 let (Aleksandr Ko-nopatskyi, ŽŠK MB) ter pri dekletih do 14 let (Sofija Timagina, ŠD Domžale). V borbi za naslove prvakov EU je od članov Šahovskega društva Ptuj najboljši rezultat dosegel Tom Crnjakovič v konkurenci U14, čeprav je 8. mesto morda nekoliko manj od pričakovanj glede na to, da je bil tretji nosilec. Izkazala pa se je najmlajša, devetletna ptujska članica Zarja Gomboši, ki je kot 23. nosilka v najmočnejši konkurenci U10 osvojila absolutno 13. mesto, med desetimi dekleti pa je osvojila tretje mesto. Na 30. odprtem mednarodnem prvenstvu Štajerske v konkurenci U8 do U12 in U14 do 18 let je iz Slovenije Steiril i> Schac - predsednik Športnega društva Gerečja vas Miha Lešnik dejal: »V imenu predsednika Športnega društva Gerečja vas kot tudi v imenu preži- velega člana družine Lešnik se vsem povabljenim ekipam zahvaljujem, da so se tega turnirja udeležile in s pošteno tekmovalnostjo uprizorile zares zanimive in izenačene nogometne predstave. Veliko gledalcev je vse tri dni turnirja lahko videlo lep in kakovosten nogomet. Po tekmah je sledilo prijateljsko druženje igralcev vseh ekip. Slednje je tudi namen tega turnirja, ki smo ga letos 2. leto zapovrstjo organizirali v čast mojim staršem in sestri. Moj oče je dolgo let deloval v nogometu, ne samo v MNZ Ptuj, ampak tudi na NZS in v našem društvu. Najprej kot igralec, kasneje pa je vsa leta vse do prerane smrti skrbel za sekretarske naloge. To društvo je imel zelo rad in ravno zaradi te ljubezni mojega očeta do tega društva, kljub gospodarsko in kadrovsko zelo težkim časom, vztrajam kot igralec in predvsem kot predsednik SD Gerečja vas. Vse dokler bom jaz predsednik društva, bomo ta turnir tradicionalno organizirali in upam, da bodo to storili tudi moji nasledniki. Že zdaj pa vse vabim naslednje leto drugi avgustovski vikend na 3. memorialni turnir družine Lešnik.« David Breznik Rezultati: Skupina A: ŠD Gerečja vas - ŠD Skorba 1:0 ŠD Brunšvik - ŠD Gerečja vas 0:2 ŠD Skorba - ŠD Brunšvik 1:0 Skupina B NK Jurovski Dol - ŠD Hajdoše 2:0 NK Ormož - NK Jurovski Dol 3:1 ŠD Hajdoše - NK Ormož 0:3 Tekma za 3. mesto: NK Jurovski Dol - ŠD Skorba 8:9 Tekma za 1. mesto: ŠD Gerečja vas - NK Ormož 3:2 ŠD Gerečja vas: Nik Šmigoc, Miha Lešnik, Tadej Rozman, Aljaž Avguštin, Simon Kaisersberger, Matic Kolarič, Ino Prelog, Luka Pišek Sven-šek, Alen Kraševec, Gašper Plajnšek in Žan Leljak. V kadru so še bili: Leopold Šmigoc, Jakob Tomanič, Damjan Hertiš, Denis Nahberger, Pavel Medved, Luka Gorečan, Žan Habja-nič, Nik Zupanič in Jure Stopinšek. NK Ormož: Denis Prapotnik, Rok Lah, Štefan Zazič, Sebastijan Pri-berčnik, Luka Ladika, Blaž Borko, Patrik Mihalic, Nino Hebar Kosi, Aljaž Anušek in Patrik Jaušovec. V kadru so bili še: Marko Kralj, Kristjan Filipič, Nejc Trop in Aljaž Strnad. Nogomet • NK Aluminij Jaka Domjan okrepil napad rdeče-belih Jaka Domjan, prvi strelec lanske EON NEXTGEN lige, se vrača v Kidričevo. Po dogovoru med Nogometnim klubom Aluminij in Muro bo dvajsetletni napadalec v Kidričevem igral kot posojen nogometaš črno-belih. Dvajsetletni napadalec se tako po treh sezonah vrača v »šumo«, kjer si bo nadel dres s številko 98. Jaka Domjan je svojo kariero sicer začel pri ptujski Dravi, v Kidričevo pa Ptujski udeleženci, spredaj Zarja in Svit Gomboši, zadaj z desne Tom Crnjakovič, Anej Zlatolas, Tibor Veber nastopil samo član ŠD Ptuj Anej Zlatolas, in sicer v starejši skupini s 25 udeleženci. Anej je kot tretji nosilec upravičil svoj nastop, ki je ob dveh porazih nanizal šest zmag in en remi, kar je na tako močnem turnirju izreden uspeh. Veliko ptujskih šahistov bo že čez nekaj dni sodelovalo na tradicionalnem mednarodnem turnirju Hum na Sutli v sosednji Hrvaški, Zarja Gomboši pa odhaja na premierni nastop na mednarodni finale športnih iger mladih v Split, kjer ji bo v 152-članski slovenski delegaciji mladih športnikov in športnic s ptujskega območja družbo delala članica NTK Cirkovce Pia Kundih ter v malem nogometu članice NK Aluminij iz Kidričevega. Omenjenega finala se bodo udeležili tudi mladi rokometaši RK Jeruzalem. Rezultatu v Cmureku za kategorije, v katerih so sodelovali Ptujčani: kategorija U10 (27): 1. (2.) Aleksandr Konopatskyi SLO - ŽŠK Maribor Poligram 6,5 točke, 2. (3.) Tino Sander GER 6,5, 3. (5.) Maksim Kra-njc SLO - ŽŠK Maribor Poligram 6 ... 13. (23.) Zarja Gomboši SLO 4,5 (3. mesto med dekleti) ... 21. (12.) Svit Gomboši SLO 4 točke (oba člana ŠD Ptuj) ... kategorija U12 (22): 1. (9.) Josip Mesič CRO 7,5 točke, 2. (5.) Anton Rauscher AUT 7,5, 3. (17.) Aleksandra Naneva BUL (1. mesto med dekleti) ... 18. (6.) Tibor Veber SLO - ŠD Ptuj 3,5 točke... kategorija U14 (14): 1. (1.) Lir Bacha KOS 8 točk, 2. (7.) Rayan Todo-rov BUL 7, 3. (4.) Sofia Timagina SLO - ŠD Domžale 5,5 (1. mesto med dekleti) ... 8. (3.) Tom Crnjakovič SLO -ŠD Ptuj 4,5 točke ... kategorija Open U14-U18 (25): 1. (5.) Matteo Gstrin U14 AUT 7 točk, 2. (7.) Richard Raichütter U16 AUT 6,5, 3. (3.) Anej ZlatolasU16 SLO - ŠD Ptuj 6,5 točke ... Silva Razlag Foto: NK Aluminij Kidričevo se je preselil kot kadet ter v rdeče-belem dresu nastopal zraven kadetske ekipe še za mladinsko ekipo. V Muri je za člansko ekipo nastopil na osmih tekmah, v lanski sezoni pa je zablestel v mladinski ligi EON NEXTGEN, kjer je na enaindvajsetih tekmah dosegel prav toliko zadetkov ter osvojil prestižni naslov najboljšega strelca lige. V vseh mladinskih selekcijah je v 73 tekmah skupaj dosegel 42 zadetkov. Jaka Domjan je v svojem prvem intervjuju kot član rdeče-belih poudaril, da verjame, da je prihod v Kidričevo prava odločitev za nadaljevanje kariere, ob tem pa upa, da bo s svojimi zadetki pomagal rdeče-belim k zastavljenim ciljem: »Občutki po vrnitvi v Kidričevo so zares dobri. Veselim se treninga, tekem, ekipa je mlada in mislim, da je prav mladost in zanos ekipe največje orožje, ki ga imamo. Verjamem, da tudi s prilagajanjem ne bom imel večjih težav, saj večino soigralcev poznam od prej. Zagotovo bi si želel, da prav z mojimi zadetki vrnemo Aluminij med prvoligaše, vendar verjamem, da bomo kot ekipa vsi dali svoj maksimum ter dosegli zastavljen cilj. Prihod v Kidričevo zares vidim kot izjemno priložnost, da se dokažem na članskem odru, absolutno pa je želja, da dosežem čim več zadetkov ter po svojih najboljših močeh pomagam rdeče-belim.« UR Konjeniški šport • 34. kasaški derbi v Ljutomeru Zorko za KD Krim osvojil najvišjo lovoriko Ljutomerski hipodrom je gostil 11. tekmovalni dan letošnje kasaške sezone. Tokrat je bilo še posebej slovesno, saj KK Ljutomer letos praznuje 150 let, odkar so se v Prlekiji organizirale prve kasaške dirke (12. 9.1874), v programu osmih dirk pa se je vozila tudi najpomembnejša v karieri vsakega kasača - slovenski kasaški derbi. Že 34. po vrsti je postregel z dvanajstimi nastopajočimi štiriletnimi konji, ki so se pomerili na 2600 metrov dolgi stezi. Rekordnih, nekaj več kot 2.000 gledalcev je spremljalo izjemno zanimivo in izenačeno dirko, ki je bila izpeljana šele v ponovljenem štartu, kjer se je najbolje razpletlo za žrebca Marcella z voznikom Brankom Seršenom (KK Ljutomer), ob tesni spremljavi kobile Dirke Ž (Žarko Debelak, KD Slov. gorice, Lenart) in kobile Libby (Darko Sodec, KK Ljutomer). V nadaljevanju se je zgodil nepravilen kas dveh favoritov za zmago - L'Neste (Milan Žan, KK Komenda) in Vaiane Vive (Jože Sagaj ml., KK Ljutomer), za kar sta bila diskvalificirana, s tem pa se je odprla možnost za preboj v ospredje kasačem, ki so se podali na dirko z druge startne pozicije. Še pred vstopom v ciljno ravnino za zadnjih 100 metrov je najbolje kazalo še zmeraj vodilnemu Marcellu, nakar se je v ospredje izstrelil domačin Dušan Zorko z žrebcem Johnom VVishem TP (na posnetku) in s kasaškim društvom Krim - v izvrstnem zaključku - prvič v zgodovini slovenskih derbijev osvojil najvišjo lovoriko. Doseženi kilometrski čas zmagovalca je znašal 1:19,8; Marcella na drugem in Libby na tretjem mestu pa 1:20,1. Za dosežek dneva je poskrbel 8-letni Maugli, ki je z voznikom Jožetom Sagajem ml. (KK Ljutomer) na spominski dirki Franca Zorka za 4- do 14-letne kasače tujega registra na 1.600 metrov dolgi stezi dosegel rekord ljutomerskega hipodroma, s kilometrskim časom - 1:13,1. Za posebno atrakcijo in popestritev sobotnih dirk ob 68. prazniku Občine Ljutomer je organizator poskrbel s promocijsko dirko dvosedov, kjer so skupaj z vozniki KK Ljutomer sodelovale osebe iz gospodarskega, druž-beno-političnega in glasbenega življenja . Zmago sta slavila Janko Sagaj in županja občine Ljutomer Olga Karba, s 13-letnim konjem Tarsom Starsom. NŠ Foto: NS Foto: D. V 16 Štajmki Šport petek « 16. avgusta 2024 Pogovor • Franjo Rozman /\1 • •• "I • • V* •• V g Olimpijske igre so največja promocija športa Pariz je med 26. julijem in 11. avgustom gostil 31. olimpijske igre. To tekmovanje je ponudilo veliko nepozabnih zgodb, v katere so se zapisali tudi slovenski športniki. Med njimi je bil tudi Ptujčan Kristjan Čeh, ki je v metu diska zasedel 4. mesto. Za našega šampiona je množica navijačev ob finalnem nastopu držala pesti na mestni tržnici, kjer je tri dni potekal projekt Ptuj, olimpijsko mesto. Organizirali so ga OKS ZŠZ, Športna zveza Mestne občine Ptuj, Mestna občina Ptuj in Javni zavod Ptuj. Svoj pogled na olimpijske igre v Parizu, projekt Ptuj, olimpijsko mesto in nastope naših športnikov je podal vodja regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez in predsednik Športne zveze mestne občine Ptuj Franjo Rozman. Športno dogajanje je bilo v neverjetnem fokusu na olimpijskih igrah v Parizu. Kako ste vi videli ta fokus in same olimpijske igre? Franjo Rozman: »Pariz je bil zadnjih šestnajst dni središče olimpijskega sveta, ki nam je ponujal vso paleto čustev, od solza sreče do razočaranja, po mojem mnenju pa predvsem ponos. Pred natanko 100 leti je ravno v Parizu Leon Štukelj osvojil dve zlati olimpijski medalji. Še vedno je edini slovenski olimpionik, ki ima tri zlate medalje (op. p., tretjo zlato medaljo je dobil leta 1928 v Amsterdamu). V teh 100 letih se je delež zastopanosti žensk podesete-ril - s približno 5 % do današnjih 50 %. Otvoritvenega spektakla ne bo pozabil nihče, kot tudi ne bomo pozabili na pomembnost varovanja okolja - predvsem ohranjanja čistosti rek ter nujnosti določitve natančnih pravil za tekmovanje bodisi v ženski ali moški konkurenci. Posebno poglavje je sojenje na tako pomembnem tekmovanju. Na podlagi letošnje izkušnje se bodo pravila nadgradila, da bo možnost vpliva sodnikov na rezultat še manjša. Vsi športniki in strokovni delavci se zavedajo, da morajo poznati pravila tekmovanja zelo natančno, da lahko pri domnevnem oškodovanju takoj odreagirajo. Dobro so se ob slovenskih športnikih videli na tekmovališčih tudi slovenski navijači, saj toliko plapolajočih slovenskih zastav, kot smo jih videli na olimpijskih igrah, ne vidimo niti ob praznikih. Šport imamo Slovenci in Slovenke zelo radi, kar dokazujejo udeležba tekmovalcev, število športnih prireditev, gledanost ...« Zakaj so olimpijske igre največje srečanje športnikov sveta? Franjo Rozman: »Razlogov je več. Eden izmed najpomembnejših je zagotovo zgodovinski. Žal dokumentiran začetek olimpijskih iger ni Foto: Črtomir Goznik Na Mestni tržnici so tri dni potekali dogodki v sklopu projekta Olimpijski festival Pariz 2024. znan, najstarejši dokument o igrah v antični Olimpiji je iz leta 776 pred našim štetjem. Takrat so tekmovali v teku, kasneje so igre prerasle v vsegrški dogodek in povečevalo se je število športnih disciplin. Leta 393 našega štetja jih je rimski cesar Teo-dozij prepovedal, s čimer je zaključil tisočletje antičnih olimpijskih iger. Na kongresu na pariški univerzi Sorbo-na, organiziranem med 16. in 23. junijem 1894, so na predlog francoskega barona Pierre de Coubertina sklenili, da se prve olimpijske igre moderne dobe organizirajo leta 1896 v Atenah. Leta 1924 so bile predvsem na predlog nordijskih držav organizirane prve zimske olimpijske igre v Chamo-nixu, ki so se do leta 1992 (Albertville) odvijale istega leta kot poletne, kasneje pa zaradi lažje porazdelitve stroškov z dveletnim zamikom za poletnimi igrami (najprej leta 1994 v Lillehammerju). Povečevanje števila držav udeleženk, povečevanje števila športnih disciplin in s tem tudi števila udeležencev je pripomoglo k temu, da so olimpijske igre postale največji medijski dogodek na svetu. Zahtevni kandidacijski postopek za sodelovanje na igrah, ki omogoča le najboljšim, da se iger udeležijo, je še dodana vrednost k temu, da je to ne samo največje, temveč najpomembnejše srečanje športnikov na svetu. Kljub temu da kar nekaj športnikov zasluži ogromno denarja na različnih tekmovanjih, jim zmaga na olimpijadi pomeni veliko več. Tudi iz organizacijskega vidika, medijske prepoznavnosti in števila vseh deležnikov je to dogodek, ki presega vse druge.« Kako velik projekt so olimpijske igre za Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez? Franjo Rozman: »Slovenska krovna športna organizacija ima že v svojem imenu olimpizem in tudi zaradi tega so olimpijske igre za nas najpomembnejši in največji projekt. Na tem projektu delamo praktično vsi. Vse se začne s pozivom panož-nim zvezam, da pripravijo kriterije za izbor kandidatov v skladu z do- Foto: Črtomir Goznik Predsednik Športne zveze MO Ptuj Franjo Rozman ločitvami kvot za vsako panogo. Pripravi se finančni okvir, celostna grafična podoba za reprezentanco in izdelava promocijskega materiala, komunikacije s sponzorji itd. Imamo tri spremljajoče projekte na državni ravni: Slovenska bakla - ki je letos potekala skoraj v vseh 212 občinah, Olimpijski dan - organiziramo ga na dan, ko je bil sprejet sklep o začetku olimpijskih iger moderne dobe, in Mini olimpijada - za predšolske otroke in osnovnošolce v prvi triadi. Vzporedno s športnimi dogodki na olimpijskih igrah organiziramo Slovensko hišo, katere poslanstvo je predstaviti Slovenijo kot dinamično, inovativno in gostoljubno državo, ki združuje športne dosežke, kulturno dediščino, gospodarsko moč ter turistično privlačnost.« Slovenija je glede na število prebivalcev športa velesila. Ali znamo Slovenci ceniti uspehe, ki jih dosegajo slovenski športniki? Franjo Rozman: »Upoštevajoč število prebivalcev smo res športna velesila, tako po številu športnikov, raznolikosti zastopanosti v športnih panogah kot tudi po rezultatih. Tega ne smemo nikoli pozabiti in smo lahko upravičeno ponosni. Tako kot so naša številna jezikovna narečja dokaz o starosti slovenskega jezika, je tudi ta športna aktivnost Slovencev in Slovenk dokaz ne samo ozaveščenosti, temveč tudi razvitosti. Verjamem, da vsi znamo ceniti uspehe, saj so naši športniki zelo priljubljeni. Težko je najti kakšno družbeno entiteto, ki bi bila tako popularna. Imamo jih za promotorje Slovenije, so naš vzgled in so naši junaki/junakinje. Z njimi smo povsod, tako na njihovem odhodu na tekmovanje, na tekmovanju in ob vrnitvi v njihov domači kraj.« Kakšna je vaša splošna ocena nastopov slovenskih športnikov na olimpijskih igrah? Franjo Rozman: »Že sama uvrstitev na tako veliko in zahtevno tekmovanje, kot so olimpijske igre, je velik uspeh. Marsikdo nima niti možnosti, da bi si tako tekmovanje v živo ogledal, kaj šele, da bi na njem tekmoval. Če pogledam iz vidika množičnosti - imeli smo 90-člansko ekipo, in iz števila zastopanosti panog je ocena seveda najvišja. Vsak športnik da od sebe na tekmovanju svoj maksimum - o tem odloča sam. Doseženo mesto ni odvisno samo od športnika, temveč tudi od rezultatov drugih tekmovalcev. Rezultati so bili odlični, vsi smo si pa želeli še kakšno medaljo več. Treba je vedeti, da nas je na svetu 8 milijard, na olimpijadi je bilo 10.500 športnikov/športnic iz več kot 200 držav, ki so tekmovali v 48 športnih panogah in v 329 disciplinah. Vsi si zaslužijo spoštovanje in pohvalo.« Na olimpijskih igrah je v metu diska tekmoval Kristjan Čeh, ki je na koncu osvojil četrto mesto. Kako ste vi videli njegov nastop? Franjo Rozman: »Kristjanov nastop sem spremljal na tržnici skupaj z dvema dvakratnima udeležencema olimpijskih iger Mirkom Vindišem (maraton, Seul 1988 in Barcelona 1992) in Miranom Vodovnikom (met krogle, Atene 2004 in Peking 2008). Že po prvem Kristjanovem metu smo se vsi strinjali, da je odlično pripravljen. Ko je vrgel drugič še dlje, se je slišalo glasno navijanje in vsi smo bili prepričani, da je ena od medalj njegova. Tretji met je bil žal v mrežo, vendar se je videlo, da bi lahko šel zelo daleč, daleč. Težko je bilo vedeti, kako se počuti Kristjan, vendar smo čutili in bili z njim vsi mi. Navijali smo do konca, vstali in zaploskali, saj je tudi četrto mesto na olimpijskih igrah daleč največji uspeh kateregakoli ptujskega športnika. Kristjan je še zelo mlad in pred njim je dolga in uspešna športna kariera.« Nastop Kristjana Čeha so mnogi spremljali v živo na mestni tržnici. Kakšno je bilo vzdušje na javnem spremljanju šampiona? Franjo Rozman: »Ptujska tržnica je bila polna, vihrale so slovenske zastave, navijanje je bilo glasno in iz srca. Ni ga bilo Ptujčana, ki ne bi želel Kristjanu vse najboljše. Navijale so vse generacije. Prinesli so si navijaške rekvizite, bili so oblečeni v navijaške majice in skupaj z našim moderator-jem Urošem Lavričem ter maskoto Foxijem ustvarili nepozabno vzdušje.« Tri dni je torej potekal projekt Olimpijski festival Pariz 2024 na Ptuju. Kakšen je bil osnovni namen projekta in kako je uspel? Franjo Rozman: »Olimpijski festival Pariz 2024 je bil organiziran tako kot na Ptuju še v Kopru, Celju, Zagorju, Velenju in Ljubljani. Naš osnovni namen je bil prenesti strast in čustva olimpijskih iger preko neposrednega prenosa največjega športnega dogodka na velikem ekranu do vseh slovenskih navijačev. Vsi udeleženci festivala so se lahko preizkusili v športnih izzivih: odbojki, košarka, golfu, sedeči košarki, veslanju na ergometrih, plezanju, disk golfu, spretnostnem poligonu ... Vsak, ki je uspešno opravil športne izzive, je dobil simbolično nagrado in lahko je sodeloval pri žrebanju za praktične nagrade. S pozitivno energijo in navijaškim vzdušjem smo glasno spodbujali športnike. Sam festival je ob pomoči Mestne občine Ptuj in Javnega zavoda Ptuj ter športnih klubov, ki so pripravili izzive, odlično uspel, saj ga je obiskalo v treh dneh več kot 2.000 ljudi, med njimi seveda največ otrok. Med udeleženci je bilo tudi kar nekaj družin iz drugih držav, ki so kot turisti obiskali naše mesto.« Ali lahko morda po vašem mnenju v naslednjem štiriletnem ciklusu Ptuj dobi še kakšnega Olimpijca? Franjo Rozman: »Realno mislim, da vsaj še enega. Največ možnosti ima po mojem mnenju atletika.« Kaj po vašem mnenju pomeni biti olimpijec? Franjo Rozman: »Predvsem hvaležnost staršem in vsem zaslužnim, ki so mu pomagali na športni poti. Velika čast in ponos pa je, da lahko zastopaš Slovenijo. Ne nazadnje je tudi odgovornost, saj je olimpijec vzgled in vzor vsem generacijam.« David Breznik PETEK 16. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuj 8:00 Otroški kotiček 9. od 8:25 Zogarija 6. oddaja > Utrio Ormoža aaja ;55 L 9:40 Art Stavs 2024 10:00 Tele M 10:15 Rimske igre 2020 11:05 Vol, podjarmljena moč 11:45 Zapuščina Štefke Cobeli 12:00 Ptujska kronika 12:20 Poftal 12:30 Glasba za vse 13:00 Cista umetnost - avgust 13:40 Pogled nazaj 14:05 Tele M 14:25 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (slo.) 18:50 Rimske igre 2020 19:50 Mali Prim 20:00 Ptujska kronika 20:20 Poftal 20:30 Cista umetnost - avqust 21:10 Pogled nazaj 21:35 Iz dežele ob Muri 116. oddaja 22:00 Ptujska kronika 22:20 Pomurski tednik 23:00 Tempo 14. oddaja 23:30 sLOVErotika 2014 00:40 Videostrani SOBOTA 17. avgust 7:30 Glasbena osmica (slo.) 10. oddaja w PISANA • ZABAVNA • AKTUALNA NEDELJA 18. avgust 7:30 Glasbena osmica (ti 8:00 Otroški kotiček 11. oddaja 8:35 Zoqariia 8. oddaja 9:05 70Tet dr. Ljudevita Pivka 9:55 Naša Drava 10:50 Utrip Ormoža 11:35 Poqled nazaj 11:35 Art Stavs 2024 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:40 Cista umetnost - avgust 13:20 Glasba za vse 13:50 Iz dežele ob Muri 116. oddaja 14:15Tempo 14. oddaja 14:50 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (slo.) 19:15 Cista umetnost - avgust 20:00 20:30 20:40 21:40 22:00 regled tedna Pctfïaf îimske igre 2020 8:00 Otroški kotiček 1 8:25 Zogarija 7. oddaja 8:55 Utrip Ormoža 9:40 Rimske igre 2020 11:30 Poqled nazaj 12:00 Pregled tedna 12:30 Goital 12:40 Cista umetnost - av 13:20 Iz dežele ob Muri 1 13:45 Tempo 14. oddaja 14:15 Charlie Chaplin ' 14:50 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (tuja) oddaja avgust 18:55 Pogled nazaj 19:20 Cista umetnost -20:00 Pregled tedna 20:30 Porfal 20:40 Glasba za vse 21:10 Tadej Toš in odpadki 22:00 Ptujska kronika 22:20 Pomurski tednik 23:00 70 let dr. Ljudevita Pivka 00:10 Mdeostrani ■ igre 2U2U 'oetovi Cup 2024 _____Ptujska kronika 22:20 Pomurski tednik 23:00 Rudniki kralja Salomona 00:50 Videostrani PONEDELJEK 19. avgust 7:30 Glasbena osmica (šlo.) 8:00 Otroški kotiček 12. oddaja 8:25 Zogarija 9. oddaja 8:55 Šola zdravja 9:35 Iz dežele ob Muri 116. oddaja 10:00 Tele M 10:15 Preglednik Tele M 10:40 Tempo 14. oddaja 11:10 Utrip Ormoža 12:00 Pregled tedna 12:30 Porfal 12:40 Cista umetnost - avgust 14:20 Pogled nazaj 14:45 Tele M 15:00 Preglednik Tele M 15:30 Videostrani 18:00 Pregled tedna 18:30 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Čista umetnost - avqust 19:35 Art Stavs 2024 20:00 Pregled tedna 20:30 Porfal 20:40 Glasba za vse 21:10 Pogled nazaj 21:35 Tadej Toš in oarevanje 22:00 Pregled tedna 22:30 Pomurski tednik 23:10 Rudniki kralja Salomona 01:00 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv £ telemach ri:«l.li,li.il Te ¡ Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 5. KROGA - PETEK ob 20.15: Primorje - Domžale; SOBOTA ob 17.30: Mura - Bravo; SOBOTA ob 20.15: Koper - Nafta 1903; NEDELJA ob 17.30 Kalcer Radomlje - Maribor; NEDELJA ob 20.15: Olimpija Ljubljana - Celje Nogomet« 2. SNL PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.45: Triglav Kranj - Gorica; PETEK ob 18.30: Krka - TKK Tolmin; SOBOTA ob 17.30: Drava Ptuj - Aluminij, Kety Emmi & Impol Bistrica - Ilirija 1911, Bilje - Jadran Dekani, Rudar Velenje - Beltinci Klima Tratnjek; NEDELJA ob 17.30: Tabor Sežana - Dravinja, Slovan - Brinje Grosuplje Nogomet « 3. SNL vzhod PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Krško Posavje - Korotan Preva-Ije, ZASE Videm - Maripol Starše, Hajdina - Avto Rajh Ljutomer, SOBOTA ob 18.00: Šampion - IBLO Podvinci, NEDELJA ob 17.30: Čarda Mar-tjanci - Brežice 1919 Terme Čatež, Šmartno 1928 - Premium Dobrovce, Fužinar SIJ Ravne Systems - Zavrč PADALSTVO Aeroklub Ptuj organizira 45. Ptujski padalski pokal. Tekmovanje v padalstvu v skokih na cilj bo na Letališču Moškanjci v soboto med 9. in 18. uro ter v nedeljo dopoldan. petek • 16. avgusta 2024 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK zelenjavna gobova juha, vratovina testenine z bučkami, musaka z mletim kumarična omaka s cvetačna juha, slivovi mešana solata s enolončnica s na žaru, krompir z paradižnikova solata mesom, zelena solata krompirjem, pečena cmoki, jabolčna piščančjimi trakci in piščančjim mesom, zelenjavo, kumarična hrenovka čežana jogurtovim prelivom, pecivo z makom in solata kruh jabolki Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Testenine z bučkami • 2 bučki • 1 čebula • 6-7 strokov česna • 100 g kremnega sira • olivno olje • začimbe po okusu • sol po okusu • poper po okusu • 4-5 listov sveže bazilike • 2-3 žlice naribanega parmezana • poljubne testenine Bučke narežite na kocke (lahko jih olupite ali pa ne) in jih dajte v pekač. Čebulo narežite na večje kocke, česen pa olupite in oboje dajte v pekač k bučkam. Začinite po okusu (npr. timijan, majaron, rdeča paprika ...). Polijte z žlico ali dvema olivnega olja in dobro premešajte. Dodajte kremni sir in pekač pokrijte z aluminijasto folijo. Pecite pri 200 °C 45-50 minut, da se bučke zmehčajo. Medtem skuhajte testenine po navodilih z embalaže. Dodajte lističe bazilike, potresite s parmezanom in zalijte z malo vode, v kateri so se kuhale testenine. Spasirajte s paličnim mešalnikom, da nastane gosta kremasta omaka. Po potrebi dolijte še malo vode od testenin. Dodajte testenine in dobro premešajte. Pecivo z makom in jabolki • 2 jajci • 1 skodelica sladkorja • 1 vaniljev sladkor • 1 skodelica olja • 2 skodelici mleka ali sirotke • 2 skodelici moke • 1 pecilni prašek • 2 skodelici maka • 4 žlice ruma • 1 kg jabolk • Obliv • 150 g jedilne čokolade • 100 g masla ali olja Jabolka očistite in grobo naribajte. V večji posodi penasto zmešajte jajci s sladkorjem in va-nilijevim sladkorjem. Postopno izmenično dodajajte olje, mleko, moko s pecilnim praškom, mak in rum. Gladko premešajte z električnim mešalnikom .Nazadnje v zmes dodajte jabolka, premešajte, vlijte v pekač in ga postavite v segreto pečico. Pecite 45 minut in preverite z zobotrebcem, ali je pečeno. Za obliv nad soparo stalite maslo in čokolado (lahko tudi belo) ter premešajte, da nastane enotna masa. Prelijte malo ohlajeno pecivo. Stoperce • Hvalnica Halozam in Haložanom Marjetka Božičko: »Haloze so moj dom« Marjetka Božičko, rojena na Kočicah, sedaj Stoperčanka, je ljubiteljska fotografinja, zbi-ralka besed in oblikovalka verzov, ljubiteljica zgodovine in domačih Haloz. Pred dnevi je v preddverju doma krajanov v Stopercah razstavila 12 črno-belih posnetkov, ki so jih dopolnile njene pesmi. »Prvo pesem sem napisala v sedmem razredu, posvetila sem jo Donački gori. Čutim pripadnost Halozam in čutim, daje tukaj moj dom,« je dejala. Naklonjenost fotografiji, fotografiranju, torej shranjevanju trenutkov v večnost se ji nekako pretaka po žilah. »Moja babica je že med obema vojnama in med drugo svetovno vojno fotografirala, razvijala fotografije, tudi stric je fotografiral. Spomnim se, kolikokrat smo sedeli ob črno-belih fotografijah in si ogledovali osebe ali motive na njih.« Pravijo, da če ti je nekaj usojeno, se ti bo zgodilo. In tako je pred leti v enem izmed predalnikov odkrila fotoaparat iz leta 1954, imenovan Start, kar pomeni začetek. Uporabljal ga je partnerjev pradedek, po letih ne-uporabe pa je edinstveno funkcijo dvookega zrcalno-refleksnega fotoaparata obudila Marjetka, sicer po poklicu je zgodovinarka. Začela je odkrivati skrivnosti, pravila, posebnosti analogne fotografije. Morala se je naučiti ustaviti se, nastaviti fotoaparat, ujeti trenutek na fotografski film brez pomoči sodobnih tehnologij, ki danes nudijo pomoč pri fotografiranju ali kasnejši obdelavi fotografij. »Udeležila sem se tečaja analogne fotografije, a najbolj sem se zanašala na svoje občutke.« Fotografirala je domače motive - stare zgradbe, potujočo trgovino, trgatev, koline, mamo med delom, igro senc in svetlobe na gozdni poti ... Črno-bela fotografija, ki nas prikrajša za spekter barv, v ospredje postavi motiv, ob tem pa so fotografije Marjetke Božičko, kot je tudi sama poudarila, neobdelane, torej pristne. Gre za prvo razstavo ljubiteljske fotografinje, ki je zbrala pogum in s pomočjo domačinke Romane Kamenšek v okviru fotografske sekcije KPD Stoperce odbrala fotografije in pesmi. S ponosom je svoje delo predstavila domačinom, prijateljem, sorodnikom, ki so se udeležili odprtja razstave, in vsem obiskovalcem, ki bodo v prihodnje odprli vrata doma krajanov. Razstava se imenuje Med nami je svet, ki ustavi čas besed. »Občasno se moramo ustaviti in prisluhniti kraju, času, sočloveku in tudi tišini. Tišini, ki prinese spoznanja, misli, kreativnost.« Božičkova dodaja, da je v Halozah še veliko materiala za ustvarjanje, veliko besed in motivov za povedati, veliko za prisluhniti. Pričakovati je torej, da prva razstava ne bo zadnja. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Marjetka Božičko je ljubiteljska fotografinja, ki že več kot desetletje biva v Stopercah, poklicno pa je kot kustosinja zaposlena v Fotografskem muzeju Maribor 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 16. avgusta 2024 ■ . v/,: - S starimi «m- v Društvo Vitezi Pesničarji, ki ga vodi Miroslav Slodnjak, je priredilo tekmovanje v oranju s traktorji starodobniki. Udeležba na dogodku je bila zelo dobra, orači so prišli iz celotnega Podravja, vse od Prlekije do Dravskega polja in Slovenskih goric. Tekmovanje je bilo medgeneracijskega značaja, najstarejši orač je bil star 78 let, najmlajši 19. Prikaz oranja pa ni bil edina atrakcija vročega sobotnega dopoldneva v Dornavi. Na prireditvenem prostoru, to sta bila njiva in travnik ob grajskem parku, so bili starodobniki tudi na ogled, vse od traktorjev in priključkov do avtomobilov in mopedov. Posebej so v oči padla vozila, ki jih niti na srečanjih starodobnikov ne vidimo pogosto: ameriški vojaški džip, ruski vojaški motor s prikolico, traktor starodobnik, h kateremu se priključki priklopijo na sprednji strani ... Veliko je bilo starih Tomo-sovih motorjev in mopedov, pisana druščina traktorjev starodobni-kov različnih znamk in modelov ter nekaj avtomobilov starodobnikov, vse od fička in juga do limuzin. Po jutranjem zboru so se vozniki starodobnikov odpravili na panoramsko vožnjo, vse skupaj je bilo v Dornavi okoli sto vozil. „Dejansko Ekipa, ki je poskrbela za okusno malico. je to bila potujoča razstava stare tehnike," je povedal Miroslav Slodnjak, ki ga je po uspešno izpeljani prireditvi navdajalo zadovoljstvo. Vsi odlični, odločale malenkosti Oračev s traktorji starodobniki je bilo 25. Vsakemu so na njivi odmerili parcelo, ki jo je preoral. Parcele so bile majhne, zato je še posebej štela natančnost. Delo oračev je ocenjevala štiričlanska komisija v sestavi Drago Ciglar, Vid Štrafela, Janez Veselič in Tomi Horvat. „Skrbno smo pregledali vsako od 25 parcel, strogo oko smo imeli pri ocenjevanju. Komisija ni imela lahkega dela, zorano je skoraj perfektno, vsi bi lahko bili zmagovalci. Malenkosti Foto: MZ Foto: MZ Podravje • Bojan Majcen - 38 let potapljanja, več kot 5.000 potopov in 1.500 tečajnikov Potapljanja se lahko nauči vsak V poletnih mesecih se v marsikom prebudi kanček strasti do odkrivanja morskih globin. Največkrat se ljubezen do potapljanja začne nekje na morju, z masko, dihalko in plavutmi. Nekatere podvodni svet tako zelo navduši, da opravijo potapljaški tečaj, potujejo po svetu in se potapljajo na raznih eksotičnih lokacijah. Med njimi je tudi Bojan Majcen, strasten potapljač in višji inštruktor potapljanja, ki se s tem športom ukvarja že zelo dolgo. Za Bojana je potapljanje eden najlepših načinov preživljanja prostega časa. »Predstavljajte si, da okoli vas plava na tisoče barvnih ribic, pa pridejo mimo hobotnica, morski konjiček, želva, manta, kit ali katera druga morska žival. To so res trenutki, ko lahko popolnoma odklopite zunanji svet, delovne obveznosti, morebitne skrbi ali stres. Telo lebdi in se popolnoma umiri. Nekateri hodijo za dušo v hribe, Foto: Pro Dive drugi se potapljamo,« je ljubezen do potapljanja ponazoril Bojan, ki je v štirih desetletjih opravil že okoli 5.000 potopov po vsem svetu. Po njegovih besedah je potapljanje z jeklenko varen šport, pri katerem skorajda ni nesreč. Ljudi je običajno strah, da jim ne bi zmanjkalo zraka, Morski psi manj nevarni od meduz Bojan Majcen se poleg potapljanja profesionalno ukvarja tudi s fotografiranjem podvodnega sveta. Večkrat fotografira tudi velike morske pse, ki plavajo okoli njega. Slednji so za potapljače manj nevarni kot morski ježki in meduze. Nobena žival pod vodo namreč ne napade kar tako. Foto: Pro Dive Bojan Majcen, strastni potapljač in višji inštruktor potapljanja Potapljanje zaradi varnosti praviloma vedno poteka v paru. vendar je to praktično nemogoče, če upoštevaš vsa pravila varnega potapljanja. Vsak izkušeni potapljač ima manometer, zato točno ve, koliko zraka ima na razpolago. Varno se lahko potapljajo samo tisti, ki so opravili kakovosten po- tapljaški tečaj. Seveda obstajajo bližnjice, vendar jih ne priporočam. Tudi vožnje z motorjem se ne morete naučiti samo v nekaj urah,« je poudaril Bojan Majcen in dodal, da se je potapljanja najbolje lotiti po korakih. V ta namen je pred več kot petek • 16. avgusta 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 tekmovanj. Na prireditvi so pokal prejeli trije najboljši v oranju, pa tudi najmlajši in najstarejši udeleženec. Za prav vse tekmovalce so pripravili darilne pakete. Prvo mesto je osvojil Aleš Hobot, drugi je bil Boris Kerčman, tretji Jože Kocbek in četrti Stanko Zebec. Dva pokala ekipi podjetja Hmelj Dornava Najstarejši med orači je bil 78-le-tni Franc Čuš iz Bresnice, ki je tudi član društva Oldtimer Polenšak. „Tekmovanja se udeležim vsako leto, orjem s svojim rdečim steyer- Ocenjeualna komisija oziroma detajli so bili tisti, ki so na špica med sicer vsemi dobrimi. Pri koncu odločili. Pri ocenjevanju smo ocenjevanju smo bili člani komisije se odločili za tri parametre: vhod dokaj enotni," je povedal vodja ko- in izhod iz brazde, razor in videz misije Drago Ciglar, ki je bil poklic-celotne površine. Orači so bili ize- no zaposlen v kmetijski dejavnosti načeni, zmagovalci so bili pa res ter tudi sam večkratni udeleženec Najmlajši udeleženec, 19-letni Benjamin Jager iz Suete Trojice Foto: MZ Najstarejši udeleženec, 78-letni Franc Čuš iz Bresnice Vitezi Pesničarji tudi dobrodelni Članov društva Vitezi Pesničarji je okoli sto, prihajajo iz vseh občin Spodnjega Podravja, združuje jih veselje do tehnične in kulturne dediščine. Predsednik Miroslav Slodnjakje povedal, da imajo v društvu tudi posluh za dobrodelnost. V preteklosti so pomagali več posameznikom, letos so na dobrodelnem koncertu zbirali prispevke za obnovo strehe na farni cerkvi. „junija smo priredili blagoslov vozil, po blagoslovu pa dobrodelno-glasbeno prireditev. Nastopilo je 16 izvajalcev, zbrali smo 1.300 evrov, ki gredo v fond za obnovo cerkvene strehe." Foto: MZ Z leue: predsednik društua Vitezi Pesničarji Miroslau Slodnjak direktorica dornauske občinske upraue Natalija Kouše, četrtouurščeni Stanko Zebec, zmagovalec Aleš Hobot, tretjeuurščeni Jože Kocbek in blagajnik društua Vitezi Pesničarji Jože Brodnjak jem, letnik 1964. Prihodnje leto pridem ponovno." Pokal so podelili tudi najmlajšemu, 19-letnemu Benjaminu Jagru iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Benjamin z veseljem sede na traktor, doma pomaga na kmetiji, v podjetju Hmelj Dornava je na počitniškem delu. „Končal sem srednjo šolo na Tehniškem šolskem centu Maribor in se vpisal na študij strojništva. Bolj kot v kmetijstvu se vidim v strojništvu. Ker rad delam s traktorjem, mi je delo na zemlji v veselje, zato sem na počitniškem delu v kmetijskem podjetju. Naslednje leto se bom tekmovanja v Dornavi verjetno ponovno udeležil, saj je dogajanje prijetno." Zmago med orači je odnesel Aleš Hobot iz Benedikta, ki je sodelavec podjetja Hmelj Dornava. Fantje v podjetju so se na tekmovanje kar resno pripravljali in vadili. Hobot je bil prvega mesta vesel, domov je odnesel kar dva pokala - za prvo mesto in prehodnega. 27-letni zmagovalec tekmovanja se s kmetijstvom ukvarja doma in v službi. „Izkušnje z delom na kmetiji imam dejansko od zgodnjega otroštva. Doma obdelujemo kmetijo, zaposlen sem v podjetju Hmelj Dornava. Na tem tekmovanju sodelujem tretje leto, zmagal sem dvakrat. Pred tekmovanjem smo trenirali, smo se kar pripravljali," je zadovoljen po koncu tekmovanja povedal zmagovalec Aleš. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ V Sloveniji med zanimivejšimi lokacijami piranska Punta in Fiesa Tropske potapljaške lokacije so za mnoge nedosegljive, kljub temu pa imamo tudi v Sloveniji nekaj zanimivih območij. Enoje na piranski Punti, kije zaščitena kot krajinski park in kjer velja prepoved ribolova, kar pomeni, daje ribji mozaik izjemno pester, poleg tega je teren orientacijsko dokaj nezahteven, ponuja pa še podvodni greben z luknjami. Drugi je v Fiesi, kije priljubljena tudi zaradi preprostega dostopa in valjastih skrivališč za ribe. 20 leti ustanovil Potapljaški klub Pro Dive, kjer izvajajo tako začetne kot nadaljevalne in druge specialne tečaje. Potapljanje zanima vse generacije, pridejo tudi starejši od 65 let V zadnjih letih se zanimanje za potapljanje povečuje, na leto pa imajo okoli 100 tečajnikov vseh generacij. »K nam pridejo tudi starejši ljudje, stari nad 65 let, ki bi se radi naučili potapljati. Če si to res želijo in so zdravi, potem jim to brez večjih težav omogočimo. Potapljaških tečajev se namreč lahko udeležijo vsi, ki so v primerni fizični kondiciji in radi preživijo veliko časa v vodi.« Tečaje običajno izvajajo tako, da kombinirajo teoretični in praktični del, pri čemer se prvi potopi opravijo v bazenu kopališča Pristan v Mariboru, kjer ima klub tudi svoje prostore. Začetni tečaj med drugim obsega od 15 do 20 ur vaj na bazenu, globokem do štiri metre, in vsaj šest potopov na morju do maksimalne globine 18 metrov. »Pri nas se je izobraževalo že 1.500 tečajnikov in nobenemu izmed njih se do danes ni zgodila nezgo- da, na kar smo res ponosni.« Vsi, ki uspešno opravijo začetni tečaj, se lahko potapljajo največ do globine 18 metrov, maksimalna globina za rekreativno potapljanje je 40 me- Foto: Pro Dive Začetni tečaj potapljanja je uedno na bazenu kopališča Pristan. Foto: Pro Dive Tečaj eu potapljanja se lahko udeležijo že otroci, stari od sedem do deset let, ki se potapljajo samo u bazenu. Tečajniki, stari od 10 do 15 let, pa se že lahko potapljajo tudi u morju, u spremstvu staršeu ali inštruktorja, in sicer najueč do globine 12 metrou. trov. Potapljanje zaradi varnosti vedno poteka v paru, kar je določeno tudi z Zakonom o varstvu pred utopitvami in Uredbo o merilih za potapljanje. Zanimanja za potapljanje na eksotičnih lokacijah je kar nekaj Bojan Majcen se še vedno potaplja z enako vnemo kot pred leti, prav tako organizira potapljaška potovanja po svetu. Na leto preživi v tujini okrog 100 dni, letos je na primer zabeležil že 153. vstop v Egipt. »Ena izmed najbolj osuplji- vih lokacij je prav gotovo Papua Nova Gvineja, ki leži severno od Avstralije. Letos smo se s skupino izkušenih potapljačev tja podali že četrtič. Tam res lahko doživiš neokrnjen podvodni svet, največ vrst koral, na tisoče rib. Nekoliko ugodnejša varianta je Rdeče morje, ki je od nas oddaljeno štiri ure vožnje z letalom. Morje je zelo bistro in bogato s koralami. Zelo zanimive lokacije za potapljanje so tudi v Indoneziji, na Filipinih, Tajskem, v Mehiki ... Morski svet Karibskega morja ni tako bogat kot indonezijski. Svojo opremo nosimo s seboj, razen jeklenke in svinca. Potapljači ne gremo smučat, ampak se raje podamo kam v tople kraje. Praviloma okoli 14 dni preživimo na ladji in se potapljamo, ostale dneve pa izkoristimo za oglede lokalnih znamenitosti.« Pri tečajih in ostali organizaciji Bojan že skoraj 20 let uspešno sodeluje z Boštjanom Klajnškom. Potapljaški inštruktor in inštruktor potapljanja na vdih je tudi njegov sin Kevin Majcen, ki ga je prav tako zasvojil ta šport. Vsako leto organizirajo dan odprtih vrat in poskusna potapljanja, kjer lahko obiskovalci preizkusijo, ali jim je potapljanje všeč ali ne. Estera Korošec 20 Štajerski Za kratek čas petek • 16. avgusta 2024 Potrebujete: 3 kg rumenih ali rdečih paprik, 3 dl vode, 1 l kisa za vlaganje, Vi dl olja, 150 g sladkorja, 120 g soli, poprova zrna, lovorove liste, stroke česna pasenje glasbenik meglic avtor: janez presecnik Človekova zavest kulturna rastlina obrtnik živilske stroke severnoam. košarkar. liga nasad okrog hlse gorska deu.vna «g» VNFMA ' PAKI5T. vnema gorovju _karakoruh rok margui severno-atlantski pakt igralka munson zelo dolgo krilo Priprava: Paprike operite in očistite (odstranite jim peclje in semena). Po dolgem jih narežite na 4 ali 6 kosov. Kozarce za vlaganje in pokrovčke temeljito operite in potisnite v pečico, segreto na 50 °C. Na kuhalnik pristavite večji lonec, v katerega ste dodali vodo, kis, sladkor, sol in olje. Med občasnim mešanjem sestavine zavrite, nato pa v lonec dodajte narezane paprike. Počakajte 1 minuto, potem pa paprike s penovko poberite iz lonca in z njimi napolnite sterilne kozarce. V vsak kozarec po želji dodajte nekaj zrn popra, lovorov list in olupljen strok česna. Paprike zalijte z vrelo tekočino iz lonca in pri tem pazite, da so vsi kosi v celoti pokriti s tekočino. Kozarce tesno zaprite, pokrijte s preganje-no odejo in pustite, da se počasi ohladijo. Tedenski horoskop d J OVEN (21. 3. - 20. 4.) Toplo avgustovsko sonce vam bo podarilo moč in motivacijo. Drzno boste stopali po svoji poti. Učili in pilili se boste v diplomaciji, ki jo boste potrebovali. Na delovnem mestu se vam odpirajo izzivi in priložnosti. Sprejeli jih boste z odprtimi rokami. V ljubezni bo vladala strast. _^ BIK (21. 4. - 20. 5.) Delo vam bo vlivalo samozavest. Življenje vas bo naučilo, da se boste morali postaviti zase in narediti stvari tako, kot boste občutili. Dodatno energijo vam bo povrnila narava. V zdravstvenem smislu bodite bolj prožni in telesu dovajajte naravne vitamine. i» J mh Prihajajoči teden bo namenjen veselju in zabavam. Vaši učitelji bodo otroci. Odpravite se lahko raziskovat tisto, kar vam je uganka. Ker vam bo življenje izziv, bo v njem več adrenalina. Na delovnem mestu bodo občutki mešani in štela bo diplomacija. TEHTNICA J^ (23. 9. - 23. 10.) Globoko v sebi boste občutiti notranjo moč in zvedava energija vas bo radovedno vodila po razpotjih življenja. Aktivni boste tam, kjer bo veliko ljudi. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. Dobra glasba vam bo razvezala jezik. Prisluhnili boste svoji intuiciji. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Čeprav boste imeli veliko priložnosti za dokazovanje, se boste osamili. Samota bo naravna oblika meditacije in možnost, da boste dokazali svojo moč. Bolj poglobljeno se boste lotili tistih stvari, ki vas veselijo in vam pomagajo na razpotjih življenja. Živahno bo v ljubezni. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Obiskala vas bo vila kreativnega izražanja in prinesla svežino. Omenjeno vam bo dalo krila. Razbrati je velik napredek v razmišljanju. Finančno boste cveteli, a je modro varčevati. Ljubezen bo za vas kot morje, prednost boste dajali romantiki in povezanosti. ALDEBARAN - najsvetlejša zvezda v ozvezdju Bika, ATAKA - knjižni izraz za nenaden močen vojaški naskok, ŽINKO, Luka -slovenski nogometaš Hajdina • Komisija bo ocenjevala urejenost okolic Vloge zbirajo do konca meseca V občini Hajdina se počasi pripravljajo na občinski praznik, ki ga tradicionalno zaznamujejo na martinovo. Sv. Martin je namreč njihov farni zavetnik. Vsako leto ob občinskem prazniku podelijo tudi priznanja za najlepše urejene okolice. Komisija za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in objekte poziva k oddaji predlogov. »Vabimo, da oddate predloge za objekte, ki jih bomo vključili v tradicionalno ocenjevanje. Zbiramo predloge v kategorijah najlepše urejen stanovanjski objekt, najlepše urejena kmetija in najlepše urejen poslovni objekt. Podelili bomo tudi priznanje za ohranjanje tradicionalne arhitekture in celotnega videza. Predloge zbiramo do 30. avgusta,« so v povabilu zapisali člani komisije, ki na Hajdini ocenjuje urejenost okolic. Rok oddaje je treba ujeti, prepozno oddane predloge bo komisija izločila. Prav tako v natečaju ne morejo sodelovati lastniki objektov, ki se z urejanjem okolic ukvarjajo profesionalno, pa tudi ne prejemniki priznanj v preteklih treh letih. Komisija bo iz ocenjevanja izključila predloge, ki so bili dve leti zapored že podani, a neizbrani - če se stanje do danes ni spremenilo. Ocenjevali ne Foto: Pexels Lani je komisija, ki je ocenjevala okolice, šla na teren 19. septembra. Podoben termin bo verjetno izbrala letos, saj so septembra rože na vrtovih še v razcvetu. bodo niti objektov, za katere bo prispela vloga brez soglasja lastnikov. Vse navedeno je zapisano v Pravilniku o podeljevanju priznanj občine Hajdina. Lani so najvišjo oceno za urejenost vaške skupnosti dosegli Hajdošani. Priznanje za urejenost poslovnega objekta je šlo v roke prodajalca rabljenih avtomobilov Top avtomobili, priznanje za urejen turistično-gostinski objekt so dobili v Hotelu Murat. Nagradili so kmetijo Kajetana Brodnjaka iz Haj-doš, posebno priznanje za ohranjanje tradicionalne arhitekture in krajine so izročili Rozaliji Metličar, prav tako iz Hajdoš. Zlate vrtnice za urejenost stanovanjskih objektov so prejeli Martina in Branko Horvat iz Dražencev, Dragica in Marjan Horvat ter Peter Kaučevič iz Hajdoš. MZ (H n "Ž/" H RAK (21. 6. - 22. 7.) Finančno se bodo stvari uredile tako, da boste zelo srečni. Potrebovali boste nekoliko več varnosti in zanesljivosti. Omenjeno boste pričakovali od srčnega izvoljenca. Njegovi nasveti se bodo lesketali kot zlato. Če imate delo vezano na tujino, se bodo uspehi nadaljevali. Vi LEV (23. 7. - 22. 8.) Službene obveznosti bodo v ospredju in uspehi bodo za vas sestavni del. Harmonija časa bo tista, ki prinaša motivacijo. Od sebe boste oddajali pozitivno energijo, zato se bodo ljudje v vaši družbi dobro počutili. Čas bo, da najdete ravnovesje in skladnost v ljubezni. fj\ DEVICA C^L (23. 8. - 22. 9.) Odprle se vam bodo nove poti in s tem možnosti za novosti. Sveža energija vas čaka v prijateljstvu in znašli se boste v humanitarnem delu. Znali si boste vzeti čas zase, istočasno boste reševali uganke na življenjska vprašanja. Izpolnila se vam bo srčna želja. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Verjeli boste v tisto, kar vas bo osrečilo. Priložnosti so v tem tednu nakazane na poslovnem svetu. Odpravite se raziskovat tisto, česar ne znate dobro. Harmonija časa vam bo podarila upanje. Nekaj več nemira bo v ljubezni. Vendarle se boste od ljubljene osebe veliko učili. VODNAR (21. 1. - 18. 2.) V vaše življenje bodo prišli prijetni ljudje. V ospredju bo trma in tako bo zelo težko tedaj, ko ne bo vse tako, kot si želite in menite, da je pravilno. Energije bo veliko v poslovnem svetu, uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Zavedali se boste drobnih pozornosti. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Vsekakor vas čaka planetarno zanimiv teden. Premiki planetov bodo v vas prebudili občutek radovednosti in povečane drznosti. Odgovorno stopajte naprej po svoji poti in dokazali boste svoje sposobnosti. Razrešili boste tisto, kar vas veseli. Prebudili boste intuitivno energijo. petek • 16. avgusta 2024 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 I^J kmetijska zadruga i ^^ ai/n ia x/n ia nn -m na nn ■ai na ono/i m , AKCIJA VEUA OD 10.08. DO 31.08.2024 oz. do razprodaje zalog! NOVO V PONUDBI mm www.kz-ptuj.sil GNOJILO PLANTELLA CVETU, 3L r*M BUM *■£*, , cvet:, . i* sslt S^S fck, * -' - II ILLLU nmm £-15% BIO PLANTELLA KALCIJ * ZA PARADIŽNIKE 250ML KAD RDEČA ICS 80L NIZKA.... 16,56 € 100L NIZKA.... 20,48 € fsm mi Ponudba za vinogradnike... ŠKARJE ZA OBIRANJE GROZDJA RAVNO REZILO EvtO) -15x Éít 5,85]_ SOD BELI Z NAVOJNIM POKROVOM IN PIPO 1 10. SEZONA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO MOTORNA KOSA FS 55 Enostavni osnovni model za zasebne uporabnike; za urejanje vrta in okolice; z okroglim ročajem; preprosto polnjenje kosilne glave z novo nitko; DELOVNA PROSTORNINA r KOSILNICA BENCINSKA AL-KO EASY 5.10 SP-S kategorija: easy; moč (kw / obr/min / km): 2,3 / 2.900 / 3,1km motor: bencinski motor; pogon: 1 prestava; motor: al-ko tech 160; kolesa spredaj / zada) (mm): 200/250 širina reza (cm): si; za travnati površine do (mz): 1s00; višina reza (mm): 30 - 75; nastavitev višina reza: centraltlo, 7-kratna; prostornina koša (l): so; ohišje kosilnice: jeklena pločevina Z nami bodo slovenske pesmi peli finalisti in zmagovalci preteklih sezon. Vidimo se v četrtek, 29. avgusta, ob 18. uri na Mestni tržnici na Ptuju. Promocijsko sporočilo Festival, ki slavi mednarodno poezijo in domača vina, znova prihaja na Ptuj in v številna druga mesta Dopusti in počitnice se počasi iztekajo, vseeno pa druga polovica avgusta nikakor ne bo dolgočasna, na Ptuj in v številne druge kraje namreč prihajajo že 28. Dnevi poezije in vina, ki vsako leto v najstarejše slovensko mesto pripeljejo pomembna imena svetovnega pesništva. Festival v organizaciji Beletrine vsako leto združi izbrano poezijo, vino in glasbo ter ponudi prostor za družbeno razpravo. Večerna pesniška branja, vinske pokušine, intimna branja na dvoriščih, umetniške razstave, pesniški sprehodi, okrogle mize in koncertni večeri predstavljajo edinstveno izkušnjo v slovenskem festivalskem prostoru. Program zajema vse starostne in interesne skupine, svoj prostor pa ponudi tudi vizualni, fotografski in filmski umetnosti. Ob letošnjih častnih gostjah, danski pesnici in pisateljici Pia Tafdrup in belorusko-ameriški pesnici in prevajalki Valžini Mort je med letošnjimi izpostavljenimi avtorji tudi poljski pesnik, pisatelj in prevajalec JacekDehnel, avtor tokratnega Odprtega pisma Evropi, v katerem izbrani pesnik izpostavi pereče težave, ki pestijo evropski prostor. Tokratno pismo ne nagovarja le Evrope, ampak ves svet, Dehnel pa ga bo prvič javno prebral na uradni otvoritvi festivala v četrtek, 22. avgusta, naVrazovemtrgu na Ptuju. V letošnjem festivalskem fokusuje Južna Koreja, ki navdušuje predvsem s svojo kulturo in kulinariko, letošnje obiskovalce festivala pa bo navdušila tudi s svojo poezijo. V goste prihajajo trije glasovi sodobnejužnokorejske poezije, pesnik in performativni umetnik Kim Kyung Ju ter pesnici in romanopiski ChoiYoung-mi in KimYi-deum, ki bodotudi del prevajalske delavnice, na kateri bodo v prevajalsko-pesniškem dialogu sodelovali s slovenskimi pesniki. Ojužnokorejski poeziji je programska vodja festivala Kristina Kočan povedala: »Na razvojjužnokorejske poezije so vplivale nenehne politične spremembe, pravi razcvet pa država doživlja šele od šestdesetih letprejšnjega stoletja, zato bo še toliko bolj vznemirljivo slišati, kakšno poezijo pišejo sodobni južnokorejskipesniki. Želim si, da bo mlajše, ki obožujejo predvsem korejsko kulinariko, nagovorila tudinjihova poezija.« Fokus na izbrano državo letos razširjajo, obiskovalci bodo lahko uživali vtradicionalnihjužnokorejskih okusih, že v predfestivalskem dogajanju pa so se organizatorji povezali z Mestnim kinom Ptuj, ki je v Ciklu korejskegafilma predstavil odličnojužnokorejsko filmsko produkcijo. Ob že omenjenih pesniških glasovih se bodo predstavili še številni tuji pesniki in domači avtorji Maja Haderlap, Nina Dragičevic in Muanis Sinanovic. Tuje pesniške gosteje letos izbral kurator, ukrajinsko-ameriški pesnik in univerzitetni profesor llya Kaminsky, slovenske goste pa je izbrala programska vodja festivala Kristina Kočan. Letošnji slovenski avtor v fokusu je Zdenko Kodrič, ki se bo na festivalu predstavil tudi s svojimi fotografskimi deli, ogledali si bomo njegov dokumentarni portret, na otroškem programu pa bodo prebirali njegove zgodbe za otroke. Vsestranski literarni ustvarjalec in dolgoletni novinar je Grumov nagrajenec in dobitnik Glazerjeve nagrade, trikratje bil nominiran za nagrado kresnik. Novost letošnjega festivala Dnevipoezijein v/naje pesniška rezidenca. Ptujjetakovavgustu postal dom pesnikoma mlajše generacije, latvijskemu Artisu Ostupsu in litovski Dovile Bagdonaite, ki prihajata iz povsem drugačnega okolja. »Pesnika bosta lahko dodobra raziskala mesto, njegovo kulturno dediščino,folkloro in tradicijo ter ustvarjala na podlagi novih dognanj. Na Ptuju bosta ves mesec, med bivanjem pa bosta seveda nastopila tudina festivalu.«je povedala Kristina Kočan. Svojo poezijo bosta predstavljala tudi na različnih lokacijah in dogodkih po Sloveniji. Na živahnih večernih koncertih bodo obiskovalci lahko uživali v akustični preobleki mariborskega raperja Emkeja s svojo zasedbo Muzičari, nastopili bosta tudi ljubljanska skupina Kokosy in vznemirljiv kvintet Gugutke, ki preigrava ljudsko glasbo. Že v sredo, 21. avgusta bo občinstvo ogrel trio akk:zent, ki se uvršča med najbolj zanimive na avstrijski jazzovski sceni, istega večera pa bo nastopil tudi domačin, šansonjer Primož Vidovič. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. avgusta 2024 GRAD Vurberk nedelja, 25.8.202 ob 19:30. . 'Jhk i 4 i < * - 'f Vj .i Marko SKUGOP Prodaja vstopnic: EVENTIM, PETROL, POŠTA, Mali oglasi STORITVE OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna brezplačna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudimi kombi prevoze do 1,5 tone. Gsm 031 733 1 12. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMA-INOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KOKOŠI nesnice - rjave, grahaste, črne, leghorn in štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadram-ska vas 19, Poljčane, tel. 031 751 675. NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01. KUPIM debele krave za izvoz -plačilo takoj! Odkupujemo bikce in teličke za pitanje, težke od 150 do 250 kg. Tadej Drofenik, s. p., Nezbiše 13. Tel. 040 179 780. VOZILA PRODAM mini avto za izpit A-kate-gorije. Telefon 041 562 100. RAZNO UGODNO prodam usnjeno sedežno, dva troseda, tabure, bordo rdeče barve. Tel. 070 257 339. PRODAMO - 3 sobno prostorno stanovanje z balkonom in kletjo (1949), delno opremljeno, 92 m2, Cena: 118.000,00 EUR. Kontakt: 041 391 003 S RE/MAX miL-tno OÍL • POETOVI° ali Ui/uiUo olu www.re-max.si/Poetovio www.otrocipojejo.si FINALE 10. SEZONE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Rimski kamp Poetovio, 7. septembra 2024, ob 18.00 Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. (^radioPTUJ štajerski TEDNIK novi tednik MESTNA OBČINA PTUJ i Vent Smart ventilation Dobrodošli doma XXXI KOMUNALA PTUJ SAZAS JESENSKA POSLASTICA - PELJEŠAC DOŽIVELI BOMO: • mesto v Dalmatinski zagori skriva dva naravna fenomena - Rdeče in Modro jezero • obisk Orebica, mesta pomorcev in kapitanov • Pelješac, vinogradniško čudo z legendarnim vinom Dingač 25.-29. september Imotski, slikovito mesto s kamnito arhitekturo in sredozemsko klimo, le 50 kilometrov od morja. Tu bomo občudovali trdnjavo Topana iz turškega obdobja ter slavna Imotska jezera, vključno z najglobljim kraškim jezerom v Evropi, Rdečim jezerom, in priljubljenim Modrim jezerom. Pot čez Pelješki most nas bo vodila do mesta Orebic, ki ga krasita frančiškanski samostan Gospa od Andela in zbirka pomorskega muzeja, ki pričuje o bogati zgodovini slavnih pomorščakov. V Stonu bomo obiskali obnovljeno trdnjavo Kaštio in se po želji povzpeli na obzidje, s katerega so Dubrovničani varovali polotok Pelješac. Pri lokalnem vinarju bomo uživali v ogledu in degustaciji vin. Lahko se boste odločili za ogled čudovitega mesta Korčula, rojstnega kraja Marca Pola in občudovali staro mestno jedro, obdano z obzidjem in ulice razporejene v obliki ribje kosti. Zaključek potovanja bo v simpatičnem Omišu na ustju reke Cetine, kjer bomo občudovali lepote obmorskega kraja. SILKEM Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! CENA VKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu **** Aminess Grand Azur - 4 x polpenzion (pri večerji vključena pijača-pivo, vino, brezalkoholna pijača iz šankomata) - zunanje oglede po programu (Imotski, Ston) - degustacija vina - vodenje in organizacijo potovanj ŠtajerskiTEDNIK radioPTUJ torek • 23. avgusta 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716251 www.oknavrata.com Noč je s seboj odnesla tvoje življenje, za seboj pokopala vse upanje in hrepenenje. Odšel si tja, kjer ni več trpljenja, a v naših srcih pustil si drag in lep spomin. ZAHVALA V 57. letu starosti nas je zapustil dragi sin in brat Kwirin Cafuta Z žalostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala! Žalujoča: mama in brat Bojan z družino Ko oči zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli ... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšla, v naših srcih večno boš živela. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice Marije Ozvatič IZ ŽETAL 84B 23. 3. 1960-7. 8. 2024 se iskreno zahvaljujem stricem ter drugim sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražene ustne in pisne besede sožalja ter darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospe govornici Zdenki Golub za besede slovesa, župnikoma za opravljen obred, pevcem Feguš za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, zahvala Lovski družini Žetale, sodelavcem Perutnine DE TPJ in pogrebnemu podjetju Mir. Hvala tudi osebju internega oddelka SB Ptuj, posebej doktorju Cenčiču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. V globoki žalosti sin Stanko Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. SPOMIN 14. avgusta so minila tri leta, odkar si nas zapustila, naša draga žena, mama, tašča in babica Marjana Marčinko IZ HAJDOŠ 59D Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče ob njenem preranem grobu. Tvoji: mož Martin, sin Lovro z družino in brat Franc z družino Ko nekoga izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga ljubiš bolj kot sebe. V SPOMIN Danes mineva leto, odkar si nas zapustil, dragi sin Nino Lendero IZ ŠTUKOV 34 Hvala vsem, ki z lepo mislijo ohranjate spomin nanj, postojite ob njegovem preranem grobu ter mu prižgete svečko. Radi te imamo, pogrešamo te. V mislih s teboj vsi tvoji KOLOFON IARNUŠ ¿Ž^ OKNA VRATA d.o.o. PWG ©[¡CIMA, WRÄTÄ, 8 EN C OLA www.roletarstvo-arnus.si www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Štajerski TEDNIK www.tednik.si Istajerskitednik . Stajerskitednik Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. M arodno abavne Ptuj 2024 Rimski kamp Poetovio, 6. septembra 2024, ob 19.30 PRODAJA VSTOPNIC: tajništvo Radia-Tednika Ptuj, Gostilna pri Zihri Moškanjci, Inplan Ptuj in na 02 749 34 10. Število vstopnic je omejeno. MESTNA OBČINA PTUJ o^y-^sLo Original Harmonika H, O ^fÄ Ifc RADIO VESELJAK KOMUNALA PTUJ 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 16. avgusta 2024 Markovci • Letos že 16. Mladinski glasbeni tabor Ptuj • Dobrodelno ob drugi obletnici delovanja Prepevalo bo več kot 70 mladih KUD Markovski zvon tudi letos ponovno organizira tradicionalni mladinski glasbeni tabor. Zanimanje je vsako leto zelo veliko, tokrat pa se bo družilo in prepevalo več kot 70 mladih od blizu in daleč. Vsa prosta mesta so že zasedena, priprave so v polnem teku, saj se 16. tabor začenja v torek, 20. avgusta, končal pa se bo v nedeljo, 25. avgusta. Foto: KUD Markovski zvon Priprave animatorjev na mladinski glasbeni tabor Cilj tabora je po besedah organizatorjev spodbujati glasbeni razvoj mladih in jih navdihovati za nadaljnje ustvarjanje v glasbi. Poleg glasbenega znanja, ki ga mladi pridobijo, je pomemben tudi socialni vidik - na taboru se namreč tkejo nova prijateljstva in ustvarjajo nepozabni spomini. »Osnovnošolci bodo šest zanimivih dni preživeli skupaj s svojimi vrstniki, hkrati pa tudi koristno preživeli zadnje počitniške dneve in že pred začetkom šole ponovno zagnali svoje male sive celice. V teh letih je postala stalnica, da tabor organiziramo predzadnji teden v avgustu in tudi letos bo tako. Na taboru so otroci razdeljeni v skupine, vsako skupino pa budno spremljata, vodita in otrokom pomagata dva od mnogih animatorjev, ki jim organizatorji povsem zaupamo,« je poudaril Gregor Zmazek, predsednik KUD Markovski zvon, in dodal, da je zadnjih nekaj let organizacija tabora v domeni mladih. Tabor je vsako leto tematsko obarvan, lani so mladi pevci ustvarjali na temo Glasba na platnu, letošnjo temo bodo razkrili prvi dan tabora. Tabor je namenjen osnovnošolcem, letos jih bo vseh skupaj 50, prihajajo pa večinoma iz domače občine in okoliških krajev. Spali bodo v župnijskih prostorih, ustvarjanje pa poteka v prostorih ZAF centra. Poskrbljeno je tudi za prehrano, letos je kuhinjo prevzel mladi kuhar Gaj, še vedno pa mu bo pomagala večletna taborniška kuharica Marta. Poudarek tabora je na celostnem glasbenem izobraževanju. Mladi pevci in glasbeniki delajo z izkušenimi mentorji, ki jih učijo tehnik petja, pravilne uporabe dihanja in interpretacije skladb. Vsak dan tabora je poln vaj in delavnic, kjer se mladi učijo pevskih tehnik in usklajevanja v pevskem zboru. V soboto ob 20. uri bo zaključni koncert na župnijskem dvorišču, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji lepega petja. Ta dogodek je pomemben tako za pevce kot njihove družine, prijatelje in vse obiskovalce, saj predstavlja vrhunec tedna trdega dela in ustvarjalnosti. Estera Korošec OKNA, VRATA ^ GARAŽNA VRATA www.naitors.si i NAH ORS, Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 204 Gorišnica 1, Gorišnica Otroci narave praznujejo Skupina Otroci narave, ki deluje v ptujskem CID-u, se pripravlja na velik dobrodelni dogodek, s katerim bo praznovala drugo obletnico svojega delovanja na področju skrbi za naravo, živali in podnebje oz. okolje. Otroke vodita mentorici Petra Filipič in Anja Bezjak. Zelo bodo veseli vsake donaci-je. Hrano in druge potrebščine za brezdomne in rešene živali zbirajo vsak delovnik od 9. do 18. ure v dnevnem centru CID-a, Stara steklarska, Ulica Tomaža Šalamuna 1. Vsi, ki želijo pomagati, lahko napolnijo male in velike skledice. Donaci-jo bodo predali Društvu za dobrobit živali AniMa - Animals Matter in Društvu za zaščito živali Maribor na prazničnem dogodku, ki bo 30. avgusta v mali dvorani Stare steklarske. Zahvalili se bodo s pesmijo in glasbo, se poveselili skupaj z vsemi, ki jih podpirajo v njihovem delovanju. Tega pa ni malo. Otroci narave so aktivni pri reševalnih akcijah živali, dobrodelnih in čistilnih akcijah, izvajajo dogodke, delavnice, projekte ter druge aktivnosti, ki izhajajo iz njihovega poslanstva. Z mentoricama Petro Foto: Črtomir Goznik V dnevnem centru ptujskega CID-a skupina Otroci narave zbira hrano in druge potrebščine za brezdomne in rešene živali. in Anjo so povedali, da upajo še želijo deliti z vsemi, ki so jim blizu na mnoga naravovarstvena leta njihova prizadevanja, sporočilnost s pozitivno noto za naravo, živali in pozitivno ravnanje. in podnebje. Praznični dogodek MG * * * i\ViWačaK prižgala :io u rit. T,sB,kitt«»I<"l0k0'C' , d „ast^nterologa: „ICak,«* » ,„>> tía, vrA«*'^ ■WOBOMW*®01 ^^ Nagradno turistično vprašanje o o veliko d vo eksotičnih živali in poletnega cvetja v okviru edinstvenih tematskih vrtov. Pri tem so se povezali z društvom ljubiteljev eksotičnih živali Bio-exo. V parku bodo obiskovalci vse do nedelje, 18. avgusta, lahko srečali atraktivne pitone, eksotične ptice, želve velikanke. Zanimiv bo tudi pogled v kotiček za insekte. Otroci bodo lahko zbirali žige v okviru lova na zaklad in tako še podrobneje spoznali park in živali. Svoj prostor bodo tudi letos imeli domači podjetniki in obrtniki. K ogledu vabijo tudi zgodovinski objekti. Svoj praznik imajo tudi ljubitelji piva, pivovarji ter lastniki pivnic in drugih lokalov. Ta je že tradicionalno prvi petek v avgustu. Posebej pa poudarja pomen dviga kulture pitja piva, zmernega in odgovornega pitja Vročina še kar naprej vztraja. Senca je v teh dneh še najbolj zaželen kotiček. Številni jo bodo v teh dneh poiskali tudi v gozdovih, na tematskih in pohodniških poteh, ne samo ob vodi. Praznični dan se je za nekatere podaljšal v krajše štiridnevne počitnice. V vseh turističnih krajih tudi avgust prinaša številne zanimive prireditve. Ptuj je ta konec tedna še posebej zanimiv zaradi tradicionalnih rimskih iger, s katerimi se mesto vrača v zlato obdobje rimskega Ptuja in njegovih prebivalcev. Jutri se bo po ulicah in trgih mestnega jedra vila rimska povorka z vsemi udeleženci letošnjih rimskih iger iz Slovenije in tujine. V rimskem kam-pu Poetovio si bo mogoče ogledati tudi boje gladiatorjev, ples vestalk in še veliko drugega iz rimskega obdobja Ptuja. Zainteresirani se bodo lahko jutri udeležili tudi rimskega vodenja po Ptuju s turističnim vodnikom. Več zanimivih dogodkov bo jutri potekalo v CID-u. Zagotovo bodo pritegnili številne mlade obiskovalce, ki bodo lahko uživali v različnih igrah in ob zvokih ambientalne in chill-out elektronske glasbe, sledila bo noč z elektronskimi ritmi. Za ljubitelje starejše glasbe zanimive glasbene dogodke prinaša letošnji Festival Radovljica, ki bo potekal še do 27. avgusta. Veliko sence pa je v teh dneh mogoče najti tudi v Mozirskem gaju, kjer so odprli poletno razsta- V Mestnem stolpu, kjer nastaja edinstveni razgledni stolp, zaključujejo ureditvena dela. Foto: Črtomir Goznik alkohola ter se zavzema za izboljšanje ugleda pivovarstva v Sloveniji. Podatki za leto 2023 kažejo, da je bilo v Sloveniji 94 pivovarn, ki so proizvedle skupaj 1,8 milijona hektolitrov piva, vključno z brezalkoholnim pivom. Delež porabe piva v gostinstvu je znašal 36 odstotkov, v maloprodaji 64. V Združenju pivovarjev Slovenije si prizadevajo za podporo države pri aktivnostih za odlično pivovarsko destinacijo, ki bo spodbujala turistični razvoj države in pivovarjem zagotovila stabilne pogoje za poslovanje. Lani je Slovenija izvozila za 32 milijonov evrov piva, od tega, največ, kar 36 odstotkov, v Hrvaško. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, po kom se imenuje Volkmerjeva ulica na Ptuju, da po Leopoldu Volkmerju, duhovniku, vzgojitelju, pesniku, pisatelju, skladatelju, prevajalcu, narodnemu buditelju, bo prejel Dejan Unuk s Ptuja. Danes sprašujemo, katerega leta so na Ptuju odprli prvo česalnico za ženske. Sedež je imela na nekdanji Gosposki ulici 15. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojniko-va 3, do 23. avgusta. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katerega leta so na Ptuju odprli prvo česalnico za ženske? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.