61. štev.
V Ljubljani, sreda 10. marca 1920.
Poštnina pavšali rana.
Ve^js v Ljubljani in po pošti:
selo leto 4*1 leta ietrt leta
m rcescc
K 1M-— . »-
10--
Za inozemstvo:
edo lete yal teta. tetri leta u ascsec
K I4Qr— „ 70-„ J8— „ 11-
IPjiŽriinn
IIL leto.
Na pismene naročbe bres
pošiljat e denarja se n« moremo ozirati.
Novi naročniki naj poklljajt naročnino po nakaznici
zaračnnajo po prostora In sicer
Ok ter 55 mm it i» enkrat I K, krat popnst
Dijana.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleton štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu i^l1.---—	štev.	8.	Teleton	štev.	44.	   ■	■	-
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 60 vin.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. ste naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. ______________
■ SS'"C Rokopisi se ne vračajo.	1—...........-
Masarykova zahvala našemu regentu.
LDU. Praga. 9. marca. Poslanik £van Hribar ie v nedeljo izročil predsedniku Masarvku lastnoročno pt-smo s čestitkami regenta prestolonaslednika Aleksandra. Predsednik Masarvk le odgovoril na lastnoročno pismo regenta prestonaslednika Aleksandra z nastopnim lastnoročnim pismom:	»Hradčani.	8. marca
1920. Vaše kraljevo Visočanstvo gospod regenti Prisrčno se zahvaljujem za liubezniive izjave Vašega priznanja in priiatelistva. Odlikovali »te me z Vašim naivišjim redom in me počastili z lastnoročnim pismom. Vaše prizndnje me napolnjuje z od-
kritosrčnim veselični. Odpor proti bivši Avstro-Ogrski In njeni politiki le naše narode združil k obrambi in meni ie dodelila sreča, da sem moge! pobližle spoznati Vaš narod in ga vzljubiti. Spominjam se z veseliem. da sem se v Londonu mogel sporazumeti z Vami in Vašimi državniki. V moji zunanll delavnosti nisem nikdar pozabil na lugoslovenski narod, ker bo Vaša svoboda in moč tudi nas 1a-čila. Ostanimo edini! Želim Vašemu narodu. Njegovemu Veličanstvu kraljevemu očetu. <n Vam najboljše uspehe! — T. Masarvk.«
Seja narodnega predstavništva.
Smod3akovq skupina, republikanci in srbski poljedelci proti Protic-Koroščevi vladi.
Beograd, 9. (Izvirno poročilo.) Današnjo sejo nar. predstavništva je otvoril predsednik dr. D. Pavlovič ob 9 in pol uri. Po izvršenih formalnostih In odobrenjn zapisnika zadnje seje je odgovarja! notranji minister Marko Trifkovic na interpelacije zakaj je prepovedala vlada demonstracije po glavnih beograjskih ulicah. Izjavil Je, da se je zgodilo to Iz razloga, ker leže ob teh ulicah dvorec, parlament in vsa zastopstva tujih dr-fav, pa je v vseh državah navada, da ee v takih ulicah ne prirejajo politične demonstracije.
Zastopnik zemljoradničke stranke je v imenu svojih pristašev izjavil, da Protlčevi vladi ne more zaupati. ker v svojem reakcijonarstvu popolnoma zanemarja težnje kmečkega stanu. Ota sova! bo zato dogledno proti vladi.
V Imenu izvenstrankarskega parlamentarnega kluba ie podal njega predsednik dr. Smodlaka daljšo fojavo, v kateri povdaria. da tzven-parlamentarnl klub sedanje vlade ne smatra sposobne in /.možne, da uspešno vodi vladne posle v današnjih težavnih časfh. Zato Protičeve vlade ne bo mogel podpirati. Edino
rešitev iz večne vladne krize vid' iz-venstrankarski klub le v sestavi močne koncentracijske, oziroma vsaj širše koalicijske vlade. Ako sedanja vlada na tozadevne predloge ne bo hotela pristati ali pa bo pogajanja namenoma zavlačevala, bo začel iz-venparlamentarni Mub najostrejši boj proti njej.
Sef republikanske stranke Jaša Prodanovič je podal v imenu republikanske stranke dališo tziavo. v kateri ostro napada sedanio vlado in It izreka nezaupnico. Obenem kritizira postopanje krone. češ. da se na nedopusten način vmešava v parlamentarno živlienie. Ministrski predsednik Stojan Prctič zavrača očitke proti regentu in izraža svoie začudenje, zakal Je pustu zbornični predsednik dr. Pavlovič zastopnika Prodanoviča nemoteno govoriti. Predsednik dr. Pavlovič iziavlia. da se Je držal Prodanovič parlamentarnega tona in da le smatral za dolžnost parlamentarne tolerantnosti, da Je pustil Prodanoviča mimo govoriti.
Po kratki repliki poslanca Prodanoviča le bila seja zakliučeua ob pol 13. Piihodnta seia sc vrši jutri dopoldne z istim dnevnim redom.
S CIM VSE NEMCI AGITIRAJO.
LDU Ljubljana, 9. V plebiscitnem ozemlju se agitira proti naši državi tudi s trditvijo, da se eno- dve- in desetkronskl bankovci ne bodo zamenjavali v našo valuto ta da bodo torej ob vso vrednost. Kakor poroča tukajšnja delegacija ministrstva financ za Slovenijo ta Istro, Je ta vest popolnoma neosnovana; resnica je le, da fe zamenjava teh bankovcev nameravana za poznejši čas.
POLJAKI IN BOLJSEVIKI.
LDU. Moskva. 9. marca. LJudskt poverlenik za zunanje stvari Čičerm le brezžično prosil angleško, ameriško. francosko, italijansko ta Japonsko vlado, naf bi vplivale nri potiski vladi na to, da bi ustavila vojaška napade na sovjetsko Rusijo. Ruska in ukrajinska sovjetska republika, ki hočeta obe živeti s Poljsko v miru, se nahajata v novem ooložaiu in morata naznaniti zavezniškim vladam, da z ozirom na predstoieče vojaške
operacije ne moreio vzdrževati gospodarskih zvez z zavezniki, t. 1. zvez o katerih se ooealata ali katere nameravata skleniti. Rušila in IJkraiina pa sta še vedno pripravljeni pričeti takoišma mirovna pogajanja s Polisko.
LDU. Washhigton. 9. marca. »Chicago Daih$|iNeu’S« objavljajo poročilo posebnega poročevalca n Moskve, da so poluuradno po Poljski oblateni mirpvni pogoli. ki ob-segalo|wm me!e\Lz leta 1772. povzročili nri vsem ruskem prebivalstvu brez razlike naivdčlo neievolio. To bo brez dvoma .Jdovedio do nove vojne. Maksim :®rkii. vodja duševnih delavcev, se ie izjavil napram poročevalcu da bo Rusija poslala šc enkrat Poliski bratsko svarilo.
MADŽARSKO VPRAŠANJE NA POSLANISKI KONFERENCI.
LDU London, 8. Poslaniška konferenca je obravnavala teritorijalne in gospodarske pogoje mirovne pogodbe z Ogrsko in proučevala note, vposlane po Madžarih, Romunih Srbih in Čchoslovakih.
CARIGRAD IN MORSKE OŽINE PRIDEJO POD KONROLO ZVEZE NARODOV.
LDU Amsterdam, 8. Po poročilih angleških listov Je izjavil lord Robert Cecil, da pridejo Carigrad in morske ožine pod mednarodno kontrolo zveze narodov ta ne pod nadzorstvo kakšne skupine narodov.
Metla triumfira.
Odkar je naznanil g. Protlč, da prime za veliko državno metlo, iz-gleda vesoljna Jugoslavija liki ogromno smetišče. Po njegovem vzgledu so se poprijeli pometanja pokrajinski satrapi, veliko po-metanie vzdiguje oblake prahu pri pošti ta železnici In meria Je posegla i v strukturo političnih slrank da ur5 nas ti kar mrgoli vreh frakcij mani ali bolj užali si'h ta ne-priznanih tolitičmih talentov.
Dobro in potrebno ie pometatfje
i v zasebnem J državnem gospodar-
stvu. Vsi veliki preosnovatelii političnega in družabnega reda vseh vekov In svetov .-,o bili obenem izvrstni pometači, temu bo prikimal sleherni četrtošolec, ali odkimal bo najvzdalnejši vzporedljjvosti med g. Protičem fn n. pr. Klejstonom ali Cromwe!lom. Ker je namreč na tem
nainepopolnejšem svetu, kar jih poznamo. vsako podvlzanje zagrešeno,
ako se ne izvršuje po metodi ta sistemu. toraj tudi pometanje, ni mogoče našemu ministrskemu predsedniku in sploh vsej slavni vladi prerokovati, da se dokopljejo tim potom do bogve kakšnih zaslug. Pometa se brez strokovnega izbora vse, kar ni radikalno-kler:katno-se-paratistično. Taista metla, ki oosa-nja iz državne uprave to malo Inteligence, kar nam ie ie pustila vojna, maši v izpraznjene vrzeli vsevprek,n - kar pride pod roko. Nemce, čifute, avstrijakante, Turke, kaplane, verlžnike. sploh ljudi, ki nimajo kaj izgubiti, pač pa vse pridobiti
Pa tudi enostavno rokodelstvo Jcakor je pometanje, mora biti plačano. Tn kdo drugi bo kril stroške nego oni, ki ie plačeval doslej še vedno vladine grehe, delavec, km?t, obrinik. srednji stanovi? Nobene ro-
jenice niso sedanjemu kabinetu prisodile večnosti — sad dete je sakl-tično, je od spočetja — in tako se bo najbrž pripetilo, da bodo druge vlade — tudi pometale ta to najbrž z taisto če ne iz umevnih ozirov z povečano temeljtostjo. V zadnjih letih smo se otresli precej sentimentalnosti ta vračati nemil«, za nedrago. To šteje h kardinalnim političnim načelom. To Je pa najkrajša pot k spolfjativnemn drž. sistemu, o učinkih katerega se dočltamo o Bryce-ovem »The American Comntonve-alth« ne ravno vzpodbujajočih reči, Prosim vas, kateri pošteni inteligent, ki skriva še količkaj zavesti in čuta za kontinuiteto v uradnem poslovanju, bo še zahrepenel po vladni službi in kje boste našli osla, ki bi stavil temelje svoje itak ne sijajne eksistence na samovoljo danes te, Jutri one strankarske metle? ta tako se zna zgoditi, da sl bodo tskali pravi talenti svoje torišče povsod drugod, le v državnih 'službah nikoli. Nasprotno bodo morali na ta mesta naj-zanesljivejši. od političnega strankarstva otrovani elementi brez vesti in sramu, brez čuta odgovornosti ta spoštovanja do svojega poklica. Našo državo bi morati zidati Izkušeni strokovnjaki, resni ta odločni državniki. To le edina pot, da se Čim-prej izkopljemo iz kaotičnih sedanjih razmer. Toda ne, glupec je in fantast, kdor se ud a ja podobnim nadejam. Nam se hoče še praznega diletantizma. Inkompetenca bo zavladala nad Jugoslavijo, inkompetenca v šolstvu, industriji, trgovini, pri železnicah In poštah, Inkompetenca povsod, kjer gre za dobrobit celega naroda. Nerodnosti ta pregrehe fn-kompetence bodo pa seveda nosile politično najmanj probnjenl sfoii, oni, na ramenih katerih sloni današnja vlada.
I Krogittkrog Jugoslavije se krepi in raste koncentracija državotvornih moči, kroginkrog vidimo rasti iz razvalin silne temelje vstajajoče narodne samozavesti, samo pri nas motamo prekrižanih rok in klavrno gledati, kako se metla povišuje v, simbol državne umetnosti.
abo.
Dva angleška tekmeca«
V početku svetovne vojne, ko je Nemčija še zmagovala, je moral takratni angleški premijer A«uiuh poslušati mnogo grenkih besed od svojega bojevitega tekmeca L!oyd Georgea, dokler n| bil slednjič primoran, odstopiti mu svoje mesto ta se umakniti v ozadje.
Iz ozadja je gledal Asquith v blestečo zvezdo svojega tekmeca, ko-jega so uspehi na političnem in boj* nem polju naredili za nekakega svetovnega zapovednika, L!oyd Oeor* ge je postal ideal vsakega Angleža, ker si Je postavil za čili popolno uničenje militaristične Nemčije, prisvojitev nemških kolonij ta s tem zasf-guranje še nadaljnja svetovnega gospodstva Anglije. Temu nasprotno pa je stal Asquith pred narodom kot brezbrižnih, ki še vrh tega fakorekoč sabotira angleško zmago. To zmago je pripravljal LIoyd George v -»mlslu pravega imperializma 'ako. da se je raztegnila tudi na bivšo zaveznico Rusijo, kjer le hotel s pomočjo cari-stičnih ruskih generalov 'zvesti svo-I jo voljo proti volji celega ruskega naroda. Toda 1u se njegova volja ul | izpolnila, kakor sc ni U.r-olnila niti na pariški konferenci, od koder je prišlo v svet prepričanje, da se z impe-rljalističnhni nasilnimi zahtevami ne da ustvariti trajen m;r. Kar je Llovd George obetal Angležem, se je izjalovilo. L.Joyd George ;e to uvidel sam in bivši nepomirljivi sovražnik sovjetske Rusije se ie začel pogajati s boliševiškim zaupnikom Lltvinom. Tudi glfde uničenja Nemčije in razdelitve Turčije je prišel do pomirljl-vejših nazorov
L!oyd Oeorgevo kolebanje v vo-efenju notranje in zunanie politike ni ostalo prikrito ostroumnemu Ascjul-thu, ki je v tem ona ril približevan je tistega trenotka. ko bo lahko zopet vrgel svojega bivšega zmagovalca. Opazil Je, da je Lloyd Oeorg?ov ugled izpodkopan pri ljudstvu, katero ?e Llovd Georgeu v tolikih nak« nadnib volitvah izrazih) nez^Moapie ta v zaključkih angleške delavsko stranke (Labour Party) jasno pokazalo svoje nezadovoljstvo napram njegovi politiki. Asoulthu tudi ne bo težko pridobiti proti Llovd Georgeu lord Greya. Robert Cecila, lorda Northcliffa ta še mnoge dm-
Za milijoni.
(Dalje.)
Zakrila si je obraz in vzkliknila: »Na kako preskusijo ine stavite! Ako bi me ljubili, bi me ne silili k tako težki volitvD.
»Ljubim vas«, je odgovoril v svečani resnobi; toda ako hočete biti moja, zahtevam ljubezen tudi od vas. Nič vam ne bodj na svetu dražje, kakor srce, ki ga vam nudim; le popolna vdanost mc more zadovoljiti. Hočem posedovati žensko, ki sem jc videl vzdramiti se iz smrtnega spanja, in ne dedinjo z zlatom in biseri, s katerimi jo Je okitil moj tekmec, ta ki jih ne mara odvreči meni na Hubo. Ne mogel bi bit J srečen, dokler je med nama senca druge ljubezni. Vprašajte se torej, ali Je moja ljubezen vredna tolike žrtve«.
Odmaknila se je njegovim izprašujočim pogledom; polastila se ga ta neskončna gren-kost, vendar je ostal trden.
v Ko sem zapuščal domovanje, sem preje! vabilo gospodične Aspinvall, da jc obiščem v njenem mestnem stanovanju- Ali pridete tja?«
Prikimala je.
»Sestanek Je določen na dane« teden. Do
tedaj izprašajte svoje srce. Ako mislite, da ie vaša sreča nataoll trdna ob molj strani, tedai si oblecite ta da Isto temno obleko, v kateri vas vidim danes. Tedaj vas odvedem kot drago gospodarico svojega domovanja ta srca. Ako pa menite, da je vaš delokrog tem, kjer je čast In bogastvo, te<W se m oblecite v dragocen
baršun in se okrasite z biseri ta demanti. Vredni ste, da se pokažete v taki krasoti, zame pa Je to znamenje, da nimam pravice vas oropati tega okrasja. Na tak način se izogneva vsakemu mučnemu razpravljanju. 2e prvi pogled ml razodene, kaka bo moja bodočnost, In vas ne zadene nikak očitek, ako se odločite proti meni, kajti zapustil bi takoj hišo«.
Stala je ter se molče borila, ne da bi ga pogledala. Ko je zapazila, da hoče oditi, mu je ponudila roko. »Enega še niste razodeli: Kaj se nai zgodi z denarjem, ako se mu odpovem?«
»Gospod Degrasv bi ga zopet sprejel ta ga izročil mladi učiteljici, ki najbrž nima tako ljubosumnega oboževatelja.«
»Tudi Jenny Rogers?«
»Da — in zelo velikodušno dekle.*
»To je vse, kaT sem želela vedeti: ne zadržujem vas dalje.« —
DVAINTRIDESETO POGLAVJE.
Ko Je Degraw hitel iz hiše, se ta v slep! nagne! zadel ob gospo, ki ta prihajala skozi vežo. Osramočen nad lastno nevljudnostjo se Je opravičil. Gospa pa je šla, ne da bi se zmenila zanj, po stopnicah navzgor. »Resnično! 1° k *:ortaglzinJa, ne motim se, to ta preoblečena PortuglzInJa. Ta korak, ta vzbočena ramena — nisem se zmotil*«
Gospa fe Prihalala očividno s ceste, ker Je nosila klobnk in plašč, nastopila je odločno, kakor da Je v hiši znanka.
»Kako grozno!« je zavzdihnil, mogoče je ljubljena deklica Že v krempljih te '•olkulje, ne
da bi slutila.«
Hotel se je prepričati, kdo je ta gospa In Je vprašal strežnico, ki je prihajala skozi vežo.
»To je frizerka gospod! 5ne Rogers. ki prihaja vsak dan k njej,« ta odgovorilo dekle začudeno.
»Al! je inozemka?«
»Govori angleški,« mu je odgovorila:
Tega ne zm Portngizirja, ako se ni takrat potajila. Kaj naj stori? Ker ni mogel časa izgubljati, je poiskal Byrda.
Ta je sprejel novico deloma iznenaden, deloma vzraclo$čen. »2e delj časa poizvedutemo za Portugizinjo, toda brezuspešno. Vi pravite, da je preoblečena?«
»Da, komaj sem Jo spoznal. Celo barva n len ih lic fe drugačna; v svoji sedanj! cbleki Izgleda zelo dostojno. Ako bi ne bil takrat preveč razburjen, bi najbrž ne zbudila noje pozornosti.«
»Na četn menite, da Ste njo spoznali?«
»Nehote sem se spomnil na Annetto In ista tnržnja se me je tmlastlla, kakor takrat, ko je stala fa ostudna Portngizinia poleg nedolžnosti In krasote signortae.«
»Drugih znakov nimate?«
»Ne. toda tako močne čustvo me ne more varati. Tako dolgo ne najdem mlrn, dokter ne zvem, ah fe ženska, ki Ima vsak dan dostop do gosnodlčne Rogers, njena sovražnica.«
»Takoj se napotim k hiši.«
»Toda. ako fe Porfugizinja?«
»Tedaj je ne smemo piti za trenutek pustiti izpred oči«
»Smem se ea to zanesti. Byrd? — Za me Je od tega vse odvisno, in moja bojazen je najbrž dovolj utemeljena. Vi sami ste menili, da Izvede Portugizinda načrte Montellija. Četudi nima Več upanja, da bi dedinjo izrabljala za svoje namene, vendar ji lahko škoduje iz sovraštva Sami veste, kako se maščujejo vročekrvni južni ljudje.«
»Spite mimo, bočimo jo čuvati.«
»Kako sem vam hvaležen! še sanjalo se mi nikdar ni, da me vnovič pomiri dejstvo, ker Imam prllatelja v službi policije.«
Byrd se je nasmehnil nekoliko prisiljeno, njegovo razpoloženje očividne ni bilo tako odkritosrčno kakor navadno. Samo -Degravv o tem ni opazil ničesar; Čutil Je le, da Je oproščen velike skrbi.
»AH m! sporočite še danes?« je vprašal.
»Samo tedaj, ako se pripeti kaj izrednega.*
»Torej pojdem.«
»Samo eno mi še povejte. Ali je sprememba zunanjosti Fortugizinle taka, da Je varala tudi gospodično Rogers?«
»Mogoče, če je znala potvoriti svof glas in svoje obnašanje enako dobro kakor obleko in obraz.«
»Ne morem si misliti, da M bila Portugi-z taja,« Je menil Byrd. »Težko, da se ^postavlja tako veliki nevarnosti samo iz maščevanja.
Pa sai bomo videli. Policijo ne bo varala, če bi je tudi njena prejšnja gospodinja več ne spoznala.«
Ločila ste se.
(Dalie prih.)
'ge očitne ali tihe Lkyyd Oeorgeove nasprotnike.
Asquith ni slabo računal, ko Je stopil pred volilce v Aisley (Škotska). Njegova Izvolitev je njegov sijajen uspeh. Sedaj mu je zopet dana možnost, da stopi na plan s smernicami svoje politike, ki so Lloyd Georgovi smeri povsem nasprotne. Asquith ne mara nadaljevanja vojne politike, temveč želi, da se čim prej ustvari zveza narodov, da se zmagovalci pomirijo g premaganimi, da se revidira versailisk a pogodba, pri kateri naj se bolj upošteva princip narodnosti, In da se od Nemčije ne zahteva tako velika volna odškodnina. Asquith nadalje zahteva, da se takoj sklene mir z Rusijo, da se podonavskim državam omogoči življenje In da se zaveznikom odpustijo dolgovi.
Volilcl. ki so izvolili Asqu!tlia, torej odobravajo njegove zahteve. Ravnotako je večina angleškega časopisja sprejela njegove nazore. Raditega se splošno pričakuje skorajšnji padec LJoyd Oeorgea. kar M menda celi svet pozdravil z iskreno radostjo — zlasti, če bi potem njegovo mesto zasedel Asquith.
Novinarski shod v
Prag!,
Zastopniki jugosloveuskih in če-fiosfovaških dnevnikov in drugih periodičnih listov so se zbrali v Pragi v dneh praznovanja 70. rojsinega dne predsednika Masaryka, ter so v štiridnevnem posvetovanju obravnavah vsa vprašanja, ki se tičejo obojestranske novinarske službe, kakor tudi medsebojnih odnošajev v razmerah obeh narodov, in dali izraza čustvom in volji teh dveh narodov. Časnikarji so sklenili: Čehoslovaški in Jugoslovanski narod želita za svoj nadaljni obstoj učvrstitev in izgraditev dosedanje tradicionalne narodnostne zveze. Od vlad svojih držav pričakujejo, da bodo to zveaso nadalje vzdržavale v vseh razmerah. Zavezujejo se, da bodo povsod in zlasti med časnikarji delali v tem zmislu in da se na odločen način uresniči taka praktična obojestra-nost na vseh poljih časnikarskega vpliva. Z ozirom na referat tovariša urednika Hajšmana o obojestranski hovlnarski službi, kakor tudi z ozirom na Uradna sporočila o tem vprašanju se Je sklenilo, da se uporabi ta referat in njegovi predlogi kot podlaga in smernica bodočemu skupnemu delu. Nadalfne uresničenje tefi predlogov se poveri: za čehoslova-ško republiko posebni komisiji sindikata čehoslovaškega dnevnega časopisja v Pragi, ki se bo ustanovila iz zastopnika jugoslovanskega časopisi*: za Jugoslavijo, za čas, »dokler se ne organizira enaka komisija jugoslovanskega novinarskega udruže-nja, posebnemo odboru, ki je bil na posvetovanjih že izvoljen, ki ima tudi opcijsko pravo in v katerega vstopi tudi zastopnik čehoslovaškega časopisja. Obe komisiji izpopolnita kongresu predložene predloge ter delujeta v obojestranskih najožjih oduo-šafih. Komisiji naj poda sta o izvedenih 'zadevah poročilo že konferenci Ju,Toslovenskih in čehoslovaškh čas-nikarfev. ki bo še letos na medna-rodem časnikarskem kongresu. Za poročevalca jugoslovenskega časopisja v praški subkomislfi Je bil izvoljen g. Ostojič, v lugoslovenski odbor pa gg. Jovan Olafa, Zivljevtč I* Beograda. Rudolf Oiuna !z Zagreba,
Brozovič bc Zagreba in Rasto Pusto-slemšek Iz Ljubljane, za poročevalca čehoslovaškega časopisja pa g. Košak. Z ozirom na nujno potrebo in sedanje zapletene politične razmere zahteva kongres od vlad obeh držav nastopno: Da se k vsem mednarodnim konferencam, ki se tičejo komunikacijskih vprašanj, železnic, zrako-klovstva, paroplovbe itd., pritegne v vsakem primeru najmanj en časnikarski ekspert; obe vladi naj skrbita, da se uvede prednostni tarif za vse časopisne odnošaje med obema državama, bodisi glede poštnega dostavljanja časopisov, bodisi glede telefonskega in brzojavnega občevanja: vladi naj zagotovita ozir. zboljšata tuzemsko kakor tudi obojestransko poročevalno službo in sicer popolnoma in vsestransko; skrbi naj se, da se čimprej, ko dopuste razmero, uvede direktna poštna ambulanca med glavnimi mesti; v obeh državah se bc na enak način uvedla fn varovala popolna thfkovua svoboda. Tiskovni zakoni naj imajo po možnosti enako vsebino. Po zadnjih presenetljivih vesteh je stavil na vrhovni svet zaveznikov italijanski ministrski predsednik Nittl predlog, naj se tzpremene odločbe mirovne konference na korist Madžarom in na škodo državam, ki meje na Mažarsko. Zato Je sknp-ščfha sklenila na predlog tovariša urednika dr. Holečka. da odpošlje brzojavno (laieaerglčflejši protest proti tef nameri čehoslovaškemu delegatu Osuskem« In hivosiov. delegat« dr. Trum biču, v katerem se Izraža ogorčenost 1n naloga jugoslovenskega In čehoslovaškega naroda. — Skupščina jugoslovanskih ht čehosiova-šklh časnikarjev je poslala pozdravne brzojavke nastopnim osebam: predsedniku Masaryku, regentu prestolonasledniku Aleksandru, predsedniku Wilsoitu, publicistom In prijateljem obeh narodov Denisu v Parizu, Oouvajnu v Parizu Seton Watsonu v Londonu in Steedsu v Londonu. Ko se le ugotovila polna soglasnost zastopnikov obeh narodov v vseh vprašanjih, so bili zbrani zastopniki enotnega mnenja, da bodo v vseh vprašanjih, o katerih se Je razpravljalo, delali v bodoč« sporazumno in nastopali skupno.	LDU.
tejfcj ttMMtiti.
Brzojavne čestitke Tudi papež le
med gratulantL
LDU Praga, 8. Danes Je prejel predsednik Masarvk k svojemu rojstnemu dnevu številne brzojavne čestitke od odličnih osebnosti, korporacij ki društev, nele iz Cehoslova-ške republiko, temveč tudi lz inozemstva. Čestitke sta poslala med drugimi Jugoslovanski ministrski predsednik Stojan Protič in italijanski kralj Viktor Emanuel, ki izraža v svoji brzojavki željo, naj bi se v zgodovini čehoslovaškega naroda pričela nova stavna doba. Brzojavno čestitko je postal tudi papež Benedikt XV., ki slove: Na dan Vašega rojstnega dne nam je prijetno, da Vam moremo poslati svoje čestitke z želio, da bi bil verski mir v zadevah In sodelovanju vseh državljanov Vaših dežel podlaga Vašemu predsedniškemu delovanju v rastočo korist plemenitega čehoslovaškega na-' roda. Prosimo Boga. da bi blagoslovil ta narod. — Nadalje so poslali svoje brzojavne čestitke minister za Slovaško škrobar. zastopnik ukrajinskega ministrskega predsednika in ministra za zunanje stvari LevJcki
predsednik Izredne ukrajinske misije Slavinski, avstrijski kancelar dr. Retine r, osrednji narodni svet kar-patsko-ruskega naroda, švicarski konzul Deteidre. nemški zastopnik dr. SSnger. Italijanski general Plttt-oni, general Booth iz Londona, vdova grofa Lutzova, slovaška kolonija v Filadelfiji, ki je darovala milijon dolarjev za čehoslovaški Rdeči križ v korist slovaškim vdovam in sirotam, mednarodna misija v Tešlnu in čtani ameriške misije v Spiču in Oravi.
Jugoslovanske čestitke.
LDU Praga, 8. Danes dopldne Je prišel k predsedniku Masaryku jugoslovanski poslanik Ivan Hribar z zastopniki beograjske občine, ki so predsedniku Masa-ykn sporočili čestitke k 70 .rojstnemu dnevu, kakor tudi, da je Imenovan za častnega meščana Beograda In da se je imenovala ulica v Beogradu po njem.
Vojaška parada.
LDU. Praga, 8. marca. Danes dopoldne ie bila velika parada praške garniziie. pri kateri ie volni minister Klofač odlikoval zastavo prvega strelskega polka mojstra Husa z vojnim križcem. Pri tel priliki »e vodla francoske vojaške misije general Pelle čehoslovaškega divizijo-narja Snejdareka z udarcem svojega meča imenoval za viteza francoske častne legije. Po slavnosti so čete defllirale pred dostojanstveniki v vzornem redu.
LiiiisM Mili m J
Proslava Masarvk a.
V začetku sinočnjo sele mestnega sveta se le spominjal župan dr. Tavčar 70 letnice roistva predsednika CSR Masarvka in si Izprosil do-vollenle. da mu s posredovanjem min. preds Tušarja v imenu Ljubljane iskreno čestita.
Zvišanje alkoholnih naklad.
Na predlog finančnega odseka sklene mestni svet s kvalificirano večino z veljavnostjo od 1.1. m. zvišanje naklad na špirit in rum za 3 K pri litru, na žganle za 2 K, na vino za 74 vin., na vinski mošt 51 vin., na sadni mošt 12 vin., na pivo pa za 32 vin. Zvišanje velja . tudi za Spodnlo Šiško.
Prodala belgijske vojašnice.
Poverjeništvo za socilalno skrb se pogafa glede nakupa belgijske vojašnice. Id bi se preuredila za invalidne šoie. Mestni svet v principu privoliuje v prodajo, vendar samo pod pogojem, da prevzame poverjeništvo vso odgovornost proti vojaški hi Železniški upravi in da r e zadene občine vsled prodale od teh dveh faktorjev nikakšna škoda.
Zvišanje gostaščlne.
Za dobo od 1. V. t. L do 31. XII. 1929 se določi gostaščina za Ljub-jjano sledeče: pri najemnini do 200 K 2 %, od 200- 600 K 4 %. od 600 do 800 K 6 %, od 800 K do 1000 K 8 od 1000—1200 K 10 %. od 1200 do 1400 K 11 %, od 1400—1600 K 12 %, od 1600—2000 K 13 %. od 2000 do 4000 K 14 %. nad 4000 K pa 15 %.
Opustitev mestne zastavljalnice.
Sklene se takojšnja opustitev in likvidacija mestne zastavljalnice. Ze od 15. t. m. naprej ustavi zastavljalnica obratovanje. Zastavljeni predmeti se morajo rešiti najpozneje do
1.	IX. t. 1., sicer zapadejo dražbi.
Uradništvo »o deloma odpasti, delo* ma zaposli v drugih mestnih aradJK.
Zgradba zasilnih hiš.
Za zgradbo dveh leseniB hiš. Id se postavijo na svetu za šolo na Prn-lah, se dovoli kredit treh milijonov kron. — Inženirju Dukšiču se proda 2800 m* mestnega sveta ob cesti v Rožno dolino Po ceni 12 K za m*, da postavi na teh parcelah dve poskusni hiši iz patentiranega votlega betona.
Povtšanfe cene plinu in tramvaju.
Na predlog mestne plinarne se zviša cena plinu za m* od 4 na 5 K.
Družbi mesto« cestne železnice M dovoli, da zviša enotno tarifo za vožnjo od 60 vin. na 1 krono.
Tarfl za Izvoščeke.
Na tozadevno vlogo Hubljanskfli bvoščekov se Hm dovoli zvišanje t*-rlfov na 15-kratn! znesek tarife vg leta 1902.
Odklonitev domovinske pravice.
Prošnji za sprejem v ljubljanska domovinstvo se odklonita trgovce-ir. ? S. Buliču iz Nagy Kanisze in Vt-Uenra SpStzerju iz Gradca.
Jugoslavija.
Prekmurski parlament.
LDU Ljubljana, 9. Tretja seja sosveta civilnega komisarja za Prekmurje, takozvanega prekmurskega parlamenta, se bo vršila dne 17. marca 1920 ob devetih v veliki dvorani »Narodne čitalnice« v Murski Soboti, v hotelu Dobraj, !. nadstropje. Razpravljalo se bo o vseh važnejših in aktualnih vprašanjih, ki se tičejo Prekmurja.
Se en Hra snica.
Sarajevo, 9. (Izvirno poročilo.) Za poverjenika za socijalno skrb so bosanski klerikald kandidirali nekega svojega vodilnega člana, katerega sc pa srbski radikalci odločno odklonili, ker je v dobi avstrijske strahovlade podpira! protisbskl terorizem. Ker so klerikalci kljub temu vztajali pri svoji kandidaturi, so predložili celo zadevo v razsodišče Stojanu Prottču. Radi te stvari se je podal v Beograd poseben zastopnik hrvatskih klerikalcev.
NIttčič hoče do denarja,
Beograd, o. 'Izvirno poročilo.)
V parlamentarnih krogih se zatrjuje.
da bo trgovski minister Ribarac v. najkrajšem času odstonil. Na r»ego-vo mesto pride dosedanji pravosodij minister dr, Nirtčič. ki hoče na vsraJc način priti zopet do resorta, kjer bo mogel razpolagati z denarjem. Ket Ribarac pravosodnega ministrstva noče sprejeti, bo sploh Izstopil 1* vlade, pravosodno ministrstvo ra bo prevzel poslanec Tofič. Kakor se zdi, niso vsi člani Ribarčeve skupine zadovoljni in je treDa pričakovati, dl bodo nekateri iz njih izstopili iz vladne stranke.
Bo| za povcrfenlška mesta v Bosni Sarajevo, 9. marca. (Izvirno ik>-ročllo.) Pogajanja za sestavo bosanske pokrajinske vlade so potekal« zelo težavno, ker se stranke niso moglo-sporazumeti o razdelitvi po-verjenišklh mest. Zlasti oster boj s« le bil za notranje poverjeništvo, katerega niso privoščili niti radikalci Hrvatom, niti Hrvati radikalcem. Tak* so slednjič posegli po Izhodu, da se poverili to mesto mobainedancen*. Tudi za prosveto Je določen moha-medanec, proti čemur pa tako srbski kakor hrvatikl separatlčnl krogi odločno protestirajo.
Razna poročila.
Turški ookoiH v Armeniji
LDU London, 9. Lloyd George je včeraj izjavil v poslanski zbornici, da so po vesteh, ki Jih je prejela vlada. v zadnjih tednih Turki poklali v CliiciJi nad 15.000 Armencev, Fran-, coska vlada pošlje v Sirijo precejšnja olačenja. General Oeuraud bo na ta način mogel ojačiti postojanke in preprečiti nadaljnje pokolje. Anglija pošlje svoje čete v Carigrad, odkoder jih bo po potrebi lahke uporabljala v azijski Turčiji, Palestini In Egiptu. Carigrajska posadka se poviša od 16.000 na 50.000 mož.
Bollšovlkl obvladalo celo Sibirijo.
LDU. Berlin, 9. marca. »Deutsche Allgemelne Zeltung« iavlla Iz Hel-smgfors^. da so bollševikl zasedli Irkutsk. Potemtakem hnalo vso Sibirijo v rokah.
Z boHševIšklh front.
LDU Moskva, 9. Frontna poročila z dne 8. t. m..: Na severni fronti smo zavzeli Bineg In Kem. — Na zapad-ni fronti poljski napadi pri Mosyrju in Ovuču. — Na južni fronti nespremenjeno. — Na kavkaškl fronti prodiramo dalje.
Socljatlstlčaa vlada na švedskem.
LDU Kodan], 8. »National Tiden-de« javlja Iz Stokholma, da je kralj sprejel socialističnega voditelja Bra-tinga in ga naprosil, naj prevzame sestavo novega kabineta.
Huszar vnovič poveri«« s sestavo
madžarske vlade.
LDU Budimpešta, 9. Država! upravnik je danes dopoldne rpiejdl ministrskega predsednika Huszavja In mu poveril sestavo novega kabineta.
Stavka v ostrovsko kttrvfaskem re» vlrju.
LDU Dunaj, 9. Po poročJUh Ustov, I* Moravske Ostrove je Iznovn 1*-bruhnlla stavka v Ostrovi-Karvhm. Vsega skupaj stavka približno 400® delavcev. Dogodili so se Izgredi proti nepriljubljenim uradnikom In na<k zornlkom.
Velika eksplozija v Nemčiji
LDU Neurath, (PorenJe), 9. % ronsko-vestfalski elektrarni se je dfe vi razpočil parni kotel. Število mrtvih In ranjenih cenijo nad petdeseA
vh m m . -rt« jr if-ran«««
BORZA.
LDU. Zagreb, 9. marca. Devize, Berlin 180—200. Milan 865-667, London 52fr~565. New York 15.3001 Pariz 1135—1145. Praga 177-180, Curih 2350-2400, Dunaj 63-66, Vik lute. Dolarji 14.400—14.600. avstrtj* *ke krone 65—67. čehoslovaške kro* ne 182. angleški funti 520, francoski franki 1060—1080, marke 208 -221. Ure 870—880.
Kulturne drobtine.
Medjlmurskl večer. Jeseni — če *e ne motim — so Ljubljano posetlU vrli pevci »Tomislava« iz Varaždina ter so koncertirali v Unionu pod vodstvom dr. Ernesta Krajan-skega. Poleg slovenskih in hrvaških zborov so nam zapeli tudi par medjl-murskih narodnih pesmic v vsekakor zanimivi harmonizaciji, o kateri Je pa vsakdo rekel, da ni narodna marveč umetna. In pravtako dvomim, da bi bil narod v Medjimurju kedaj pel svoje pesmi tudi v le prl-približno takih harmonijah kot smo jih čuli v petek na koncertu kmetl-ške^a pevskega zbora iz Macinca pod vodstvom župnika Lipnjaka. Iskreno dobrodošel nam Je bil ta zbor, nastopajoč v narodnih nošah, sestavljen iz preprostih ljudi, ki ne poznalo not, in nimajo šolanih glasov. Podal nam je šopek narodnih pesmi, ki so po pretežni večini otožnega značaja. Le v malokateri zabrni vesela struna hi odmeva rahel humor. Res zanimivo bi bilo, ko bj nar-,	rnifi gnst»e nodali v toki
obliki kot jih narod poje, ker bi v harmonizaciji, kakršno jim je vpo-rahljajoč celo stare tonove načine podložil župnik Žganec, mogle priti
do posebne veljave le v prednašbi Izurjenega, Izšolanega zbora, ki čisto Intonlra In obvlada vsaki naši narodni pesmi tuje harmonične zveže. Zato sem se mora! tem bolj čuditi, da je pevski zbor MedJImtircev z brezprimemim trudom mogel dirigent izvežbari v toliko, da je bilo prednašanje ponekod enotno In na marsikaterem mestu v dinamičnem oziru dobro pogodeno. Občinstvo, ki je napolnilo unionsko dvorano do zadnjega kotička Je medjimurski pevski zbbr In njegovega živahnega dirigenta živahno pozdravljalo, pevke tat pevd naše Glasbene Matice pa so mu po koncertu priredili prijateljski večer, n« katerem so se gostle seznanili z našo pesmijo,. Vsekakor zanimiv bi bil ta pevski večer tudi brez slavospevnih reklamnih notic, ki so zbor Medjimurcev primerjale Slavlanskemu in ga zahtevale za reorezentamco naše kulture pred lnternacijonalniml misijami.
Z. P.
Marij Kogoj: Tri pesmi za
en glas s spremljevanjcm klavirja. Odkar so začetkom svetone vojne prenehali izhajati »Novi Akordi«, katerih glavna zasluga je bila, da je naša glasba v razmeroma kratki dobi Izredno mnogo napredovala, se
Je z malimi Izjemami (vsakoletne publikacije Glasbene Matice, Cerkveni Glasbenik itd.) tudi ustavilo izdajanje skladb. Morda je temu krivo izdatno podraženje tiskaml-ških del. mnogo pa tudi premajhna podjetnost. Pred kratkim so izšle v neznani založbi tri pesmi Marija Kogoja, mladega skladatelja, ki je učenec SchCi.bergov in v svojih skladbah moderen, zameta starci konven-djonalno glasbo. V Izdanih pesmih hodi neizhojena pota in bi .iih prijateljem glasbe toplo priporočal v študij In premišljevanje. Ce ne bodo našle mnogo Interpretov, še s tem ni dokazane, da bi ne bile dobre. Saj Je Lajovic s svojimi globokimi skladbami prodrl v koncertno dvorano šele mnogo let po njihovi izdaji.
—a.
»časopis za slovenski jezik, književnost In zgodovino«, H. letnik, 1, In 2. snopič je te dni izšel. Naročnina stane 25 kron. časopis obsega devet pol In Ima sledečo vsebino: Razprava: Weber Fr.: O fenomenologiji je-zaka; Kidrič F.: Prispevki ln opombe k zgodovini reformacije na Slovenskem. I. Ivan Ungnad v pregnanstvu. (Nadaljevanje.); Ramovš Fr.: Sorodstvo staroindijskega sama »Halb-Jahr«; Dolenc Met.: Pravni izrazi v
prevodah vinogorskega zakona: Kos Milko: Srbski Brankoviči in goriškl grofje. Ocene: Ramovš Pi,: Donesek k slovenskim starožitnostlm; Kidrič Fr.: Josip Jurčič, Zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatelj; Kidrič Fr.: Stritarjeva antologija; Prijatelj Iv.: Slavica. Herausgegeben von M. Murko. I. Die protestantische Kir-chenordnrdg der Siovenen im XVI. Jahrhundert. Elne literarlsch- kuliur-hlstorisch - philologische Untersu-chung von Fr. Kidrič: Kidrič Fr.: Beitrage zur bayer, Ki robengeschi-thte, XXVI/1; Oeorg Loesche. Tru-bcciana, filr die Wirksamkeit im Kempten; Kos Milko: Novi doneski k zgodovini turških bojev na Slovenskem; Hauptman Ljudmil:	Anton
Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov, Slovencev. I. del. Male vesti: Nahtigal R.: Koren vend— (vond-; Ko-štial Iv.: Etimologi e; Ramovš Fr.: K zgodovini slovanske konjugaclje; Ramovš Pr.: Zanimiv primer razvoja prehodnega y v slovenščini: Kidrič F.: Bibliografski inštitut; Ko« Milko: K. Kadlec. Moščenlcky statut; Kos Milko: Dr. A. Gnirs, Das Oftrzer Statptbuch. Pač ni potreba Še-le dokazovati potreb« takega filološko-historičnega časopisa, posebno sedaj ue, ko Imamo svojo lastno univerza
Dolžnost vsakega izobraženega Slovenca je, da pozna svoj jezik, svojo literature in svojo zgodovino. In ravno to je namen tega časopisa, d€ širi slovensko znanost. Časopis izid« redno štirikrat na leto. Poživljamo vse ljubitelje slovenskega jezika, nje* gove zgodovine tei znanosti sploh, prdevsem naše cenjeno učiteljstvo, da sl čimprej naroči časopis. Tudi juristi bodo imeli dobiček od njega Naročnino je poslati na upravništvo ČJKZ: Matica Slovenska v Ljubljani, Kongresni trg, št. 7.
Zdravje. »Društvo za čuvanj« narodnega zdravja v Beogradu izdaja že 10. leto mesečnik »Zdravje«, ki objavlja Izpod peres najboljših srbskih zdravnikov poljudne člank« v vseh panogah ljudskega zdravstva: urednik Je sloveči srbski hlgV-Jenlk prof. dr. JovanoviČ-Batuj. Sedaj lzhala »Zdravje« tudi v slovenskem izdanju in je prva številka pravkar izšla. Prva številka »Zdravja« obravnava razna važna poglavja Iz ljudske higijene. prinaša zlasti nujna navodila doječim materam, opozaria javnost na nevarnost Jetičnih bolnikov, ki trosijo kali tuberkuloze med zdravimi ljudmi, dokazuje s svarilnimi zgledi pogubnost alko* holizma tld. Priporočamo!
Dnevne vesti.
— Koroikc . *©b;, Jstvo ▼ poan
B le. kakor se poroča. i sedanjimi razmerami iako nezadovoljno. Vsled tega je pred par dnevi naslovil prof. Lutz na medzavezniško komisijo v Celovca spomenico, v kateri zahteva. da se neznosne razmere odpravilo. ker bo sicer prebivalstvo v imenovani zoni izvedlo plebiscit na lastno roko in se bo — če bo treba —« tudi s silo priključilo naši državi.
— 25ietnlca narodnega gledališča v Zagrebu. 14. oktobra 1.1. poteče 25 let. odkar le bilo v Ztgrebu otvor-jeno sedanie narodno gledališče. Tem povodom le gledališčna uprava razpisala dva natečala: za Izvirno dramo z nagrado 5000 K in izvirno opero z nagrado 10.000 K.
— Pevlšanie mtevnlne. Ker se Je dne 6. t. m. dosegel med zastopniki iniinskib podieTii in zastopniki organiziranih delavcev mlinarjev za Slo-vcniio glede 40% povišanla mezde sporazum, se je istega dne vršila anketa zastopnikov mlinarske industrije pri odseku za prehrano. Lastniki _ mlinov so zahtevali, da se mlevnina' zviša na 60 K, svoje zahteve so podprli tudi na okolnost. da že sedal znaša mlevnina v Slavoniji 70—80 K za 100 kg in da grozi konkurenca v Slavoniji in Vojvodini uničiti mlinarsko industrijo v Sloveniti. Doslej je znašala mlevnina 12 K za 100 k*. Vodja prehranjevalnega odseka dr. Senekovič ie predložil zahteve mlinarjev deželni vladi.
— Ravnateljstvo pošte in brzo-java za Slovenilo oglaša: Z dnem 16. 111. 1920 se uvede pri kr. poštnemu uradu Guštanl dostavllanle poštnih nošiliatev po selskem pismonoši
v sledeče vasi: I. okraj: Javornik. Tolsti vrh (zahodni del). Selenberg;
II.	okrai: Tolsti vrh (vzhodni del) Dobrije. Seiovec. Dostavljanje se bo vršilo v I. okraiu vsak oondellek, srpdo in petek, v II. okraju vsak torek. četrtek in soboto. — Z dnem 16. III. 1920 se uvede pri kr. poštnem uradu Dravograd zopet dostav-lianie poštnih pošiliatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: I. okraj' Vič. Rebenstein, Gorica. Sv. I.ov-renc. Stari grad. II. okrai: Ojstrica. Sv. Duh. Velko. Kozji vrh. Moren-hof. Sv. Boštjan. Dostavljanje se bo vršilo v I. okraju vsak pondeljek, sredo In petek .v II. okraiu vsak torek. četrtek ln soboto.
— Pri podružnicah »Drž. posred. za delo« (v Liubllani. Mariboru m Ptuju) te iskalo v preteklem tednu od I. dp 6. marca 1920. dela 290 mo ških in 94 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 211 moških rn 113 ženskih delavnih moČL Posredovani se ie izvršilo 194. V delo se snrtime.io • gozdni delavci hlapet, dekle, služkinje, kuharice, mizarji. Šivilie za voi. obleko vaienci razne stroke, dninarji dninarice. pletarjl itd.
— Vidiranic potnih listov za dl lake v Avstriji. Društvo nemških vi sokošoloev iz Jugoslavije na Dunaja poroča: Zastopstvo avstrijskega državnega urada za zunanje zadeve v Ljubljani ie določilo svoj čas pristojbino za vidiranje potnega lista znesek ca. 100 jugoslovenskih kron. Ker Je taka vsota za uboge diiake naravnost katastrofalna, ie doseglo društveno vodstvo znižanje te vsote za manj imovite diiake. in sicer stane sedai vidiranje potnega lista 21 K 60 vin., izkaznica za živila oa 10 K 80 vin. tugoslovenskega denarja. Te olajšave se dado samo od slučaja do slučaia na tozadevne prošnie. lei jih le nasloviti na »Vertretung des. Šs-terreichischen Staatamtes ffir Aus-seres« v Ljubljani, sklicujoč se na št. 725 z dne 7. februarja 1920. Prošnjam je priložiti uradno potrdilo domovinske občine o uboštvu prosilca.
— Iz službe. DeŽeinovladni kon-cipist dr. Slavko Barič le imenovan za pisarja II. razreda ort kraljevskem poslaništvu v Washtngto-nu. — Za višjega kulturnostavbnega komisarja v VII. čin razredu je bU imenovan inž. Alojzij Hočevar.
— Rudarski svetnik in upravnik rudnika v Velenju Viktor Gostiša Je Imenovan za nadzornika H. razreda pri viavni rudarski direkciti.
Uredništvu dnevnika »Jugoslavije« v Ljubljani. Z ozirom na notico »Korupcija se vrača« v Vašem listu z dne 28. februarja 1920 se naprošate, da objavite sledeči uradni popravek: Ni res. da je bil ing. Rueh odstavljen od vodstva demobiliza-cijske komisije zaradi nerednostl v upravi, ampak res ie, da ga je Gradbena direkcija v Ljubljani že dne II. decembra 1919 št. 174-p ra e s. zaradi silne množečih se uradnih poslov pri Poverjeništvu za javna dela, zlasti pa prt Gradbeni direkciji, odpoklicala nazaj v službovanje pri gradbeni
dJrekctJi ta tehtava naj ra aa odveže službe pri Ooepodarskl komisiji t dopisom s dne 27. januarja 1920 St. 174-praes 1919 ie ponovila nakar je bil odvezan od službovanja pri Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo z nastopnim odlokom:	Gospodarska komisija za
stvarno demobilizacijo 81 496 v Ljubljani, 29. januarja 1920. Oospodu ing. Franc Ruehu, tu. Gradbeno rav nateljstvo Je Vale blagorodje že v decembra reklamiralo v »voje službovanje. Z ozirom na ponovno urgenco Vas z današnjim dnem odve zujem od službovanja pri Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo. Uradne spise, ključe itd. izvolite izročiti pisarniškemu ravnatelju gospodu I. Prosencu. Predsednik: Dr. Pestotnik. !. r. Tudi ni res, da je preiskovalna komisija zbrala proti ing. Ruehu naravnost uničujoč materija! In da sta gospodarila Remec ln Rueh s stomiljonsklm premoženjem brez inventarja kakor tudi ni res, da ni ne materija!*, ne zapiskov ta ne denarjev. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacija V Ljubljani, dne 5. marca 1920. Vodja: Ing. Franc Rueh.
•
Priobčujemo gornji popravek vodle gospodarske komisile. Id pa ne spremeni prav ničesar na naših trditvah o skrajno neodgovornem gospodarjenju z demobilteacHsMm blagom. ker ne ovrže nobene naših trditev. De Je bil g. tog. Rueh odstav-llen v obliki, kakor zatrjuje v popravku. Je lahta) mogoče. Predsednik komisije je hotel ravnati menda kavalirsko in obzirno: dejstvo pa je. da ie moral g. Rueh popustiti svoje mesto, zato ker le na njem oškodoval državo za milijone ln milijone. To te preiskovalna komisi la tudi ugotovila ta tat gospod Inženir §e tako talf in pooravlia. 2eleli M. da ne bi bilo tako. ali Je žal resnica; razpravljalo se bo prei ah dej o tel zadevi ln bolimo se že tega. sai bo vrgla afera slabo luč na vse Slovence. ki smo se dosedal vedno ponašali. da srno tudi z javnim premoženjem dobri, vestni ln pošteni gospodaril.
— Redni občni zbor društva koncertnih uradnikov politične uprave za Slovenijo se vrši 21. marca t. L ob 9. uri dopoldne v magistratnt zbornici v Ljubljani.	—K.
Ljubljana.
» Petindvajsetletnico svolega obstoia praznuje domača tvrdka Fr. Slap le*, trgovina z železnino ln poljedelskimi stroji v Ljubljani Ob tel priliki sta »e g. Fran in ga. Irma Stupica hvalevredno spomnila z znatnimi svotaml raznih dobrodelnih naprav.
* Nesreča ali umor? Pod hribom Ooievcom pri Radečah so vče-ral našli orožniki mrtveca predsednika nižjih mestnih aslužl »ncev ln odbornika Sokola IL g. Josipa Bevca. Pokotaik te odšel v soboto obiskat svole sorodnike v Radeče. AH se Je Bevc ponesreči) ali če se Je nad njim izvršil umor. še ni noiasnleno.
= Hitra vožnia po ljubljanskih uHccJl »Posebno ljubljanski mesarji sl dovoljujejo hitro vožnjo. Meni Je čudno, da Je tako malo ovadb,« je včeraj Jzjavil sodnik na sobi št. 28. »Treba bo voznike strogo nadziiati.« — V resnici v Ljubljani drvi vse brez Teda po ulicah v divjem bega. NI Čuda, da je Imd pol. uradnik tudi včeraj veliko kopico {olfcijskib ovadb glede rrestopkov cestnega reda. Kar 90 raznih slučajev Je, med temi tudi 5 mesar lev.
= Neprevidnost s samokresom. Včeraj popoldne je sedelo v neki utici v Rožni dolini več fantov In se zabavalo. Tej družbi se Je pridružil dtjak Pepe Rus Iz Olinc, ter jim začel kazati svuj samokres, obenem pa pritiskal na pero. V tem trenotku se je samokres sprožil ta krogla Je zadela 14 letnega ključavničarskega vajenca Vinkota Klobučarja Jz Gline naravnost v trebuh in prodrla na hrbtu van. Nevarno poškodovanega so prepeljali v bolnico.
„ f TaJ.na P^lbidja. Po Ljub-Panl se silno širi talna prostitucija. Nočemo priobčevati policijskih kazni In Izgonov deklet, kot Je to prešlo v obl^j ljubljanske kronike, konsta-tiramo samo dejstvo, da stole dan za dnem nesrečnice pred prlicirskiml ur3dmk1. Mnenja sme, da bi morali merodajni faktorji zadevo premotri-vati s stališča splošnega javnega zdravstva. Sedal dobivajo tajne prostitutke kazni od 5 do 6 dni.
-- Zanimiv gost Iz or len ta v Ljubljani. Omerbeg-Halil iz Ada Pase pri Carigradu se »e nastanil v Ljubljani, ne v hotelu I. vrste, tem-
več v Kolodvorski utici Policijski
kontrolni organ ga vpraša: »Kaj ste?« — »Turčin.« — »Od kod?« — »Is Carigrada.« »Kako pa, da »site športno čepico, Turki vendar nosijo fes?« -— »Gospod, odkar sem v JugcslavtK sem se tud) Jaz —■ Turčin — modernizira! < Zanimivega
fosta odpošljejo odgonskim potom v ‘ničijo.
= Mala sodna kronika. V sob) St. 28. ljubljanskega okrajnega sodllča
Je postalo živahno. Sodnik zeve: »Stefan Klobučar!« —» »Hier!« —
»Tukaj! Ne — hier!« — Včeraj
so bili v resnici zanimivi tipi. Fant Anton Čuden, napadalec deklet Je bi obsojen na 14 dni zapora, ker je na sveti večer raztrgaj šerpo dekletu Ivanki Jarc. — »Za deset let ste izgnani !x okoliša ljubljanske policije. Desetkrat ste že kaznovani!« pravi sodnik staremu Valentinu Homanu, velikemu verižniku iz škofje Loke. Verižll je s srebrnim denarjem ter je sklenil kupčijo 995 K srebra po 8 K 20 v. Zaradi povratka v Ljubljano brez dovoljenla policije je sodba: en mesec strogega zapora * enim trdim ležiščem na teden. Mož
Je kljub starosti dobro rejen. — Ka-tor smo ž* poročali, je imel zidar "Janez Mofškerc Iz Bizovika preteklo soboto »slabo žomado«. Nameček Je prejel še od sodnika Avsec* —* 14 dni zapora, ker ie bil soudeležen pri tatvini podplatov v Pollakovi tovarni. — Mladi Henrik Stric je dobil zaradi postopanja 14 dni zapora. Sodnik je uradno ugotovil, da fena roke kot kaka »mestna gospodična«.
= Opozarjamo na današnji plesni večer Care Negrl r »Narodnem domu*. Podrobnosti na lepakih. Predprodaja vstopnic v- trafik! v Prešernovi tflici.	^
Maribor.
Kako rastejo cene. Pišejo aamt Ne samo v Ljubljani, temveč tudi pri nas rastejo cene neprestano. Nekateri trgovci so si izmislil! nov način navijanja cen, samo da se pade do-draženje ubogim konsumentom takoj v oči. Podražujejo namreč blago samo po kronah ln ne več kar z« 60 ali še več procentov. V dveh, treh mesecih le uspeh seveda ravno takšen, kakor če bi zvišali cene do gotove višine kar čres noč. Nekatere konzument* je mogoče na ta način preslepiti, toda mnogo nas je še pa. ki sito navzlic zvitemu postopanju ortšlf zvila« na sled. — Tudi prof! temu načina mo« urad proti veriž-nfkom in nsvijaicem cen nastopit! n* kakšen račk* T
Razstava bosanskih narodnih vezenin. V nek*/dneh otvori v Mariboru g. Nikola Popadlč razstavo bosanskih narodnih vezenin. Vzentae so pristne narodne In teta) lepo Izdelane. Kedaj se razstava prične, se bo prav-časno objavilo.
Samovoljno postopanje mUfa ■ atraž. V vesti, ki smo lo pred kratkim Prinesli pod tem naslovom, niso mišljene varnostne straže, ki so podrejene tukajšnjemu policijskemu komisa rijatu. Toliko v pojasnilo, d* i bo ncsporazumllente.
Celle.
Pijančevanje se Je razpaslo po
našem mestu. NI Je noči. da bi se n« opazilo v poznih urah zibajočih s* oo mesta glasnih vinjenih bratcev. Seveda to po večini niso niti CetJanl. temveč verižnlška zalega, M se Je pritepla od vseh strani v naše mesto, da ga »eksploatlra«. ML ki delamo ooštend cef dan ta smo ponoči potrebni počitka, ne maramo več prenašati ponočnega razgrajanja. PozivTlamo varnostne stražnike, da ne poz naje milosti proti nikomur — tudi proti kakšnemu »boljšemu« razgrajaču ne.
Za železničarski dom v Ljubljani Jte darovala krajievna skupina Celle »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« 2000 K od čistega dobička, ki ga Je Imela pri zadnjem plesnem venčku.
7BOROVAI NA SVOBODA.
V namen, da vzpostavi red te eveljavt zakon, opozarja deželna vlada na določbe zakona o zboro-valni svobodi. Po tem zakonu »e kaznuie z zaporom od enega tedna do šestih mesecev vsakdo, ki namenoma onemogoča sam ali v dražbi volilne shode, pod društveni zakon ali pod zakon o shodih spadajoča zborovanja o Javnih zadevah s trnu, da prepreči upravičenim osebam dostop k zborovanju ali da neopravičeno na shod pridere aH odriva od zborovanja navzočne a* ra vodstvo In red pok”cane osebe. Če se s silo upira odrpdbnm, ki imata namen, da se vzdrži red. — Ako se kdo vedoma neupravičeno udeleži takega zborovanja, akoravno te to namenjeno le volilcem ali točno
označeni rienpta! roOcer att druthne-
nim članom ali vabljenim gostom ter -S kljub opomina za vodstvo in red poklicanih oseb ne odstrani tega kaznuj* okrajno politično afi policijsko oblastvo s globo od 10—4000 kron. — Istotako se opozarja Javnost na zakon o koalicijah. Po tem zakonu so popolnoma neveljavni dogovori delodajalcev v namenu, da se s prenehanjem obrata aH odpustom delavcev le — tem zniža mezda ali pa naložijo sploh manj ugodni delavni pogoji. Neveljavni so tudi dogovori delodajalcev, ki hočejo s skupnim prenehanjem dela Izsiliti od delodajalcev višjo mezdo aH sploh bolj ugodne delovne pogoje. Kdor bi delodajalcem ali delojemalcem s silo ali strahovanjem zabranil ali skuša! zabraniti, da dajejo dete. oziroma da gredo na delo, tega kaznuje sodišče z zaporom od 8 dni do treh mesecev. — Poverjeništvo za notranje zadeve /e naročilo vsem političnim oblastim, da postopajo v smislu navedenih prepisov. Občinstvo se o teni ponovno eri)vešča, da se izogne posledicam, da vzdržuje Javni red In mir da tako pomaga pri del« za vzpostavitev normalnih razmer.
jded popisanih prilik prenesti sfcocf
Par dni nato se Je dogodil podobe« incident s nekim transportom, ki •* ga celo spremljali vojaki 7. pešpolka. Oba slučaia sta se končalo mirno ii brez upotrebe kake sile.
Obmejni komisariiat je pri mlttL atrstvu notranjih del podvzel primer« ne Korake, da se končno enotno uredi vprašani* dijaških transportov, pri katerih dffak) izrabi la V) a služnost dr« žavnih uradov na način, ki resno ogroža ugled Javne uprave in celo —* kakor kažeta popisana slučaia — Javni red te varnost Dr. Radova* Brenčič, državni obrnete! komisar.
»PRAVLJICA«/
Na Vašo, v štev. 54. izlilo »Pravljico« Izvolite priobčiti kot pojasnilo predsioieči odlomek iz tozadevnega, tauradnega poročila:
»Dne 16. jan. 1920. so prelil mejo pri SplUu trlle transporti beigrajskih ta zagrebških dijakov. Ker so nekateri od njih Imeli živeža do 80 kg. kateri nal bi bU — kakor je btto označeno na Izvoznicah —- carine prost pa Jim ga je hotela tukajšnja carinarnica pregledati te zacarinltL Je nastala med dilaki velika pobuna; s silo ko zabranlli železniškim uslužbencem vagon odklopiti. L* posredovanju gospoda poslanika Pogačnika, Id se te slučajno vozil v Istem vlaku, se te posrečilo, da se je ta slučaj mirno završll. Dijaki so končno pristal! na to. da plačalo carino, a pri revlzta prtljage te bilo ha« aajgfas-nelemu rebriantu zaplenjeno do 40 kg masti In neka! duham. Toda v avstrijski stacili. kjer se te Izvršila natančna kontrola. Jhn te bila odvzeta večja količina tobaka. Id so ga mogtt
Aprovizacija.
UuhUaoskf prodajalci sfafkorja s* vabijo, d« se zgfase v Jadranski
banki radi nakazila sladkorja po sledečem redu: y četrtek trgovci iz L do III. okraja, v petek Iz IV. do VI. okraja, v soboto Iz VII. do X. okraja. Sladkor Je treba plačati naprej pred prevzemom. Za deželo bo do-šel sladkor prihodnji teden.
Prodaja sladkorja. Na vsak odrezek it. 3 dob! občinstvo po pol kil sladkorja._________________
Gledališče«
REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA.
Opero.
Dn* 12. marca, petek: »Faust«. Gostovanje gosp. Nikola Zeca, prvega basista državne opera no Dt*. oajn. Abonma Izven.
Dne 13t marca, sobota: »Netopir«. Abonma E/2.
Drama. \
Dne 12, marca, potek: »Vraga* Abonma A.
Dne 13. marca, sobota: »Koran, Abonma B.
Dne 14. mercu, nedelja: »Favtt« popoldne. Abonma Irmi.
Dne 14 marca, nedeOa: »Betss. »d trgove« zvečer (Scfcjrlok-DaufcOf Abonma te ven.
Dne 15. marca, pondeljek: »Begati trgovec«, (Okpovlc-ShilokJL Aoenm D.
Pokrajinske vesti.
Zelo nasilno le obnašanje Italijanskih oblasti v postojnskem okraju. Nedavno se nam le posrečilo dobiti iz naše bele Ljubljene Blaznikov o pratiko, ki Je prtprost ali zelo priljubil en koledarček pri našem ljudstvu. Koma! so karablnerjl za to dorasli, so se že začete vršiti hfšne preiskave, ln gori? — kjer Izvohalo nedolžno knjižioo. »Krivce« pošljejo tako! v Trst ta lih zaprejo za 3 do 4 tedne. NafboH bode Italijane v oči popis srbske dlnasrtte. ki se nahaja v pratiki. — Gospod civilni komisar Cavaili. te hodite uverfenL j da takšao nasilje ne bo prineslo nobenih koristi ra ras. nam ostanejo navzlic temu svete vse slovenske kniige In časopisi ki prihahdo Iz Jugoslavije. Nihče nam lih ne bo ubranil. pa če postavite tudi žično mrežo 100 metrov nad Javornikom.
Metlika. (Smrtna nesreča.) Minuti petek so našli blizu Drasič na cesti strašao razmesarjenega nekga Kolariča Iz Dobravlc pri Metliki. Sprva se je mislilo, da gre za umor, loda dognalo se Je potem, da se Je zgodila nesreča ta da Je Ml Kolarič povožen. Voz mu Je šel preko glave ta mu jo razdvojil. Voznika, ki Je zakrivil nesrečo, do zdaj še niso našli. Pokojni Kolarič, ki se je pred dobrim mesecem o?pnti. Je bil šele 30 tet star.
— Zagori e ob Savi. župau Tomo K o p r I v c te pri seli dne 7. t. m. tz različnih vzrokov odstopil. Občinske posie prevzame 15. t. m. prvi svetovalec Janko Levstik.
Rogaška Slatin*. Tobačna trafika v Rogaški Slatini št. 10 Je do 30. sušca 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček Je zifiša! 4659 K 45 vin. Položiti se mora predno ac ponudba Izroči 450 K lamščine.
Dolnte Lendava v Prekmurju Je lepe mesto. Leži ob vznožju vinorodnih hribov, pred seboj pa ima proti zahodu ta severu prosriano rodovito prekmursko ravnino, pntl Jugu pa bogato Medjhnuje. Dolnja Lendava je bogato mesto. Trgovina in obrt sta zelo razvItL V Dolnji Lendavi Je tudi velika tovarna za dežnik«, sedež sodnije, raznih civilnih ln vojaških uradov ter sedež namestnika civilnega guvernerja za Prekmurje. Naseli! se je v Dolnji Lendavi že notar Janko Globočnik iz Kranja, v kratkem pride tudi par slov. odvetnikov, g. dr Leskovic In drugL Nujno potrebujmo v Dolnji
Leodori tudi atov. trgovcev ln obrtnikov, predvsem bi bfi potreben ta bi dobd zaslužek: dimnikar, slaščičar brivec, pek itd. Dolnja Lendava im* some slov. napise, da se človek počuti čisto domačega. Za ge-renta je g. Božidar Sever, zaveden te sete ajrlten Slovenec, katerega so bfll madžarski boljlevlkl prej uleži ln obsoditi na smrt. Sedaj deluje g. Sever agilno in zelo uspešno za Rrobjtie narod*, povsdigo mesta Dolnje Lendave in ntrjenjs jugo« slovanske drtavne misli. Nevarnost oa tena! Madžarov za Dolnjo Lendavo sedaj n! več, ker je naša posadka močna te ker sl domačini ne Me več pod madžarsko strahovlado temveč so » našo pravično upravo zadovoljni. Kdor Izmed obrtni« kov aH trgovcev bi se želel naseliti v Dolnji Lendavi naj se obme na fwenta g. Severja, kateri mu postreže z natančnejšimi informacijami. Pripomnim še, d« Ima Dolnja Lendava Jako ugodne železniške zveze z ostalo Jugoslavijo. Ako sp pelješ zjutraj ob pol 5 iz Ljubljane, čez Zidaalroost, Pragersko, Ormož, Čakovec, si popoldan ob 2 že v Dolnji Lendavi ta popoldan odhaja vlak od tam ob 2 pa dospeš že ob pol 16 v Ljubljana
Mozirje. (Roparski napad.) Dn« a. t m. sta napadla 2 moška: eden j« bf! civilno oblečen, drugi p* vojaško, nekega posestnika. Roparla sta si s sajami pomazala obraze. Nastopala *ta zel° silovito in sta posestnika obstrelila. Prihiteli so na pomoč sosedje, kateri so roparja prepodili. ZU-kovcei t« niso Izsledili.
Iz ''roške. Kakor Je znano 11 časopis,ja. so vojaki pliberške „Heim-vehrkompagnle* nedavno ob demarkacijski Črti zavratno ustreli)! orožnik* Pečnika. Kmalu nato pa je prišlo čez mejo v Velikovec 30 moŽ„ od iste nemške stotnije ' enda zato, ker so stradali v Avstriji, Izročili aa našim oblastem orožje ln šli vsak n* svoj dom. Človek bi mfslfl, da bodo naše oblasti bolj previdne, če s« VTačaJo ljudje, ki so se borili proti nam in zagrešili mnogo zločinov proti tuji lastnini. Tl bivši nemški vojaki naravnost izzivajo ta ko vldD Jo, da se Jim nič ne zgodi, postajajo predrzni. II to naj bodo dobri državljani, ki bodo glasovali za nas! P6-ziyljamo oblasti, da strogo pazilo na nje, da ne bodo begali ljudstva.
izdajatelj to odg. urednik A. Pesek.
01. filev.
Proda se:
Prodani l. fAo z vrtom v bll-Ctni Kranja na Gorenjskem. Poizve ae v ■pravi .Jugoslavije*.	830
PiMHlnl stroj malo rabljen, z
vidno pissvo se proda. Naslov v upravi
Jugoslavije.	887
Službe:
Sprejme ae takoj 1 mi zairski pomočnik proti dobri plati. Eventuelno tudi a hrano In stanovanjem
pri Josipu Slejko, Zg. Šiška St 82.
I>ol»ri» hniiorlea išče mesta v restavracijski kuhinji kot druga ali tretja kuharica. Ponudbe prosim pod »restavracijo* na upravništvo Jugoslavije v Mariboru, Glavni trg.	840
Sprejmem dva samostojna sed Urška pomočnika, Izurjena za komate ln konjsko opravo. Starejši moči. Vstop takoj, Mihael Osolin, sedlar, Domžale.
Iščem alulne v kaki pisarni
«11 trgovskem komoarju kot začetnica. Imam potrebno pred zobrazbo in trgovsko prakso. Cenjene ponudbe prosim pod .Vestna* na upravo lista.	351
fšdem službo kot plačilna natakarica, nafiaje v kakem mestu blizu LjubIJ ne. Vstopim lahko takoj. Cenjene ponudbe prosim pod .Poštena na upra-i o lista.	352
Razno:
Gospodična Išče mesečno sobo. Ce drugače ni mogoče, gre tudi I kot sostanovalka k pošteni družini. Cen-1 Jene ponudbe prosim pod »Takoj* na1
upravo lista.	350
Soliden |[ospod Išče me- j hlovan« sobo v sredini mesta za| takoj. — Ponudbe pod HPra|[s“ na opravo lista.
Zaloga pohištva ln tapetniška delavnica
brata Sever,
LJUBLJANA. Gosposvetska cesta (Kolizej) priporoča vsakovrstno pohištvo po i zmernih oenah. Vabimo na ogled. 258
Kupujem in prodajam
vse vrste starine (antikvitete) kakor: nerodne noše, umetnine, preproge, starinska stekla in porcelan itd., kakor tndi umetno, nerabno zobovje. Konce-sijoniran posredovalec pri prodaji In nakupu posestev in nepremičnin. Albert Derganc, brivec in starinar, Ljubljana, Frančiškanska ul. 10.	86
Domača tvornlca mbifa d. d.Iščemo URADNIKA
18i kot predstojnika delavskega urada, ki je vešč v računanju in bo.! kalkulaciji delavskih mezd in ima izkušnje v tej stroki. — Dalja
sprejmemo skladiščnika
Zagreb, Jelačičev trg br. 2, L kat. nudja trgovcima samo na veliko
muško rublje
kao razne vrsti košulja, gada, nočnih košulja, orukvica, meka-nih manšeta i mekanih ogrlica.
ROBNI ODIO preporuča svoje gsto skladišto svakovrsne
manufakturne robe
Zeto v lepem slogu, iz trdega lesa izdelan
Naručbe pouzečem obavliaju se kretom pošte.
______________________.__________  »	i
Vsak trgovec In obrtnik si kupi	276
koo engleskih takanina, potslava, svila, ilfona,kretona, zefira, pamučnih ikon- z večletno prakso v železninski stroki. — Ponudbe na poštni čanih tkanina itd.	;	predal	31.	311
II
I	Dobavimo sukcesitmo
več vagonov jajc
ie v popolnoma dobrem stanju, kompleten a Sipami In roleti, 4 m dolg, 3 m visok se po ugodni ceni proda pri
IVAN SAVNIK, Kranj.
Zahvala.
I
Sladkor
v kolikor izhaja Iz presit Ircorint kupuje:
„ADRIA-IZDELKI«
LJUBLJANA, Gosposka ul. 10.
Cigaretni papir
aledeče vrste:
Golub, Abarife,
Club In Samtum
priporoča na debelo
JiaDDS-Prltnlta“,Llnbljaiia. Kntni trgll
Ta knjiga je neobhodno potrebna za vsakega, ki ima vodili knjige, jtatssE1'/*.	i	a	___
delati bilanco, voditi tovarno, izdajati in sprejemati menice i. t. d.	pFVO^FStlllll	GKSDOrt«	^
Omenjena knjiga je edino in moderno delo te vrete v slovenskem I
jeziku. Dobiva se v vseh boljših knjigarnah in v zalogi 327	Ponudbe	z	navedbo	cene	sprejema
»Zasebnega učilišča LEGAT“ v Mariboru „ Jugo slov. kreditni zavod v LjubHnrn“.
Vetrinjska nlica 17, I. nadstr. - Cena 12 K, s povzetjem 14 K. •—-
Kupi se za Čehoslovtsko
V®
vsako množino vagonov
1(11! T8II2
Izšla je
najnovejša moda za dame in gospode.
Kostimi, pomladni plašči, obleke, žaketi za gde.
natančno po modelih. Podčastnikom in uradnikom in hakor ,udl Tolov8Ulh tn hravJJh ronov p0 najboIjft ceni *
doslim ujetnikom primeren popust.	ISO	penaaeU« *c dobi suhno za inožke 11 ženske, stel; o za šipe, porcelan In
Krojači in krojačice! Razpošiljam najmodernejše drobnarilew^E?.n»d.bc.i ™ci «^«y«iho množine. „„ zastopstvo fhav
kroje. Treba vposlati samo mero in dobi se ni od era kroj. Cena za delo oblek od 300 K naprej.
HltEPEK, Maribor, Tnltčnb»cliovn uli<-» 11.
313
Vsem onim, ki eo soobčutill
našo nouteKIjvo bol o emrti n#-tieji« blagega
Justi - ja
ki nam ga je nemila usoda ugrabile v cvetju njegove dobe, kakor tudi vsem onim, ki «0 ga spremili k trajnemu počitku ter trosili na njegov grob veneev in cvetk, dalie »Glavni komandi mesta Ljubljana" za Častni vojački sprevod in godbo: najprisrčnejča hvalaI Iskreno se zahvaljujemo tudi gg. zdravnikom, ločič m č, g. kuratu hitro pomoč in prttac nam ga ohranili.
». nam IBM.
Brožlna Pite
Esrvfizai3jca(ptt)!5fK,Nok-!: Šmirgelpapir Pečatni vosek i\kTw'
In druge kemične predmete razpotllja po povzetju	JtJ	VC.	Zagreb
I>t met rova ulica 14.1. 324
Orodje
(alat)
Z3 vse svrhe
priporoča
Odon Koutny
Ljubljana.
Črnilo :: rdečilo
barva za fitampilke (modra ln rudeča)
PF%SNAŽI“
najboljše sredstvo za čiste* nje kovin po tovarniških cenah.
Kemični proizvod
O.Čertalič, Ljubljana
Opekarska cesta štev. 31.
F. Potočnik, Selenburgova ul. 6jl.
ISTIH
trgovačko društvo za uvoz i izvoz Zagreb - - -	Zrinjevac	15»
Brašno, pfienicu, kukuruc, zob ! ostale žitarice. — Sibiee, avječe, sapun, kavu i ostalu kolonijalnu robu ua vellku nudi uz najpovolnije uvjete.	190
Tovarna RstPiisi vsakovrstno - -v r* •	1 epcsb wcm biago.
JOS. Reich Kemično čisti
nasip ttn. L -.......;................. ~
■>	.	riMMM domače perilo (t)O-
IfgOia Dlka 3. "©■© šlje ponje na dom).
Podružnica v Mariboru Svpflniika vratnike, zaPe-Gosposka uiica štev. 88. —
vsakovrstnega lesa išče«
Ponudbe pod lesno industrijsko društvo na upravo lista.
—m—p—m—————im————saj——s—Mcm—«——————	______
K?imn • mr—»m iimiimsuii
Kc n—■»■»s—p—wn
Sfcrisics 15 n renta
PODRUŽNICE
Maribor Novomesto Kočevje
Gosposka ul. 38.	Glavni	trg
Itev. 39.
Srbski baninS biro
»Hermes1*
Novak P. Novafeavifc BEOGRAD
Terapije 21. - Uhodh Site; IJancke ulic* štev. t.
Izvršuje vse bančne posle.
Posreduje za račun poštne klijentele za beo-gradsko in zagrebško borzo, kupuje in prodaja vseli vret valute, devize, državne vrednostne papirje ter akcije denarnih zavodov itd.	sž«
Ilurcan de Cln<nqne »Iletu en“ Reigrade
Jadranska banica
Delniška glavnica: K 80,000.000'—.	Rezerva	nad	K	10,000.000.—.
Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader, Zagreb.
Ekspozitura: Kranj.	Brzojavni	naslov:	Jadranska.
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača iz svojega.
Kupuje in prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta,
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
Avtogaraža
Popravilu vidi atrojev Šušteršič & drug.
Elektrotehništvo
»Svetla« Janko Pogačar, Ljubljana Mestni trg sj.
Kleparstvo
akob Fliegl, Prešernova nlica.
f codor Korn, krovtki in kleparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta itev. 0.
Krojači
j. Gestrin, Poljanski nasip 8.
Pran Malis, diplomirani krojač, v Rebri it. 11 (vhod is Starega trga)
Modni salon damskih klobukov
8tuchl]r~Masehke, Židovska uL 3.
Optik „
Jurman Karl, Selenburgova ulica.
Pisalni stroji Kontrolne blagajne
prodaja in popravlja
Franc Bar, Cankarjevo nabr. 3.
Puškar
F. K. Kaiser, Selenburgova ulica.
Urar
Ivan Škerle, Jeranova nlica 0,'
Restavracija Krvarič, Prešernova ulica.	Zajutrkovalniea Tinka Grošelj, Poljanska cesta 7.
Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33.	Orodije in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37
Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telei, 366).	
	Trgovina ■ Ipecerljtkim in deUkategnlm blagom Janko Štupica, Sodna ulica.
Špedicija Uher J. & A, Selenburgova ul. 4. Telefon el. 117.	
	b UobBki Ivan Soklič, Stari trg št. 4.
Slikarstvo, pleskarstvo Josip Jug, Rimska cesta 16. Stare P. Franc, Florjanska ulica.	b papirjem Uranus, Mestni trg xi.
	b pohištvom in mizarstvom Franc Škafar, Rimska cesta 16.
Špecialna trgovina 1 j uveli tn jflatnino Lud. Černe, Wolfova ulica 3.	
	Manufaktura na debelo Filip Pečenko, Dunajska oesta 6.
h pisalnimi utiojl
The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6.
s čevlji
Aleksander Oblat, Sv, Petra c. 28.
■■
a Špecerijskim in kolonijalnim blagom Hinko Štancer, DunajBka c. 10.
t vsemi pisarniškimi potrebščinami ln lino galanterijo
Tičar A., Selenburgova ulica x.
1 železnino na debelo in drobno
Breznik & Fritsch, Canlcarjcvo nabrežje štev. 1.
t. delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19.
Arhitekt
Viljem Treo, Gosposvetska c, t«.
a železnino tn poljedelskimi ;.troji
Zalta&Žilič, Gosposvetska c. 10.
a gramofoni in godbenimi inHrumenti Ranberger, Sodna ulica.
Hvalnih ln pitalnih atiojev in koles Ivan Jan & sin, Dunajska c. 15.
¥ Ptuiu:
Gostilne
Dostal »pri Zamorcu«
Trgovina
s usnjem, atrojarna kol Josip Pirich.