^ ruk dan rsse" s®**. ia prsialkev. . ufd dally e«ert Saturdays, Sunday« wd Holiday«. .TEAR XXIX Cana UtU ja $«.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnilki in upravnUki proaiorii IM7 S. Uwndaia Ava. Off ira ai Publication! Mft7 South Uwndaia Ava. Talapbona. Rockwall 4904 J>¿^,MS?TCHICAGO»lLL l*ONDElJEKt 31. AVGUSTA (AUG. SI), 1936. Subaeriptloa * .00 Yaarly STKV.—NUMHKR 173 Acccptaace lar mailing at apecial rata of poitaga provided for tn »action noa, Act of Oct. ». 191T, authorliad on Junt 14, I9U. rancija in Anglija zahtevata ■ustavitev izvoza orožja v Španijo tavali sta evropske države, naj podprejo nev-tralnostni pakt, da bo civilna vojna v Španiji čimprej končana. Ljudska armada prodira proti Burgosu, glavnemu stanu fasističnih re-belev. Vladne čete prisilile fasiste na umik na fronti v bližini francoske meje. Militaristična diktatura je cilj voditeljev revolte rao KADRIH, 31. avg.—Rebelno je vrglo ¿tiri bombe na madridsko ulico. Dve . padli na trg Cibeles, nekaj Krov stran od Španske banke glavnega poštnega urada, dru-dve pa v bližini železniške po-Dva policaja, ki sta stra-postajo in sedemnajst dru-i je bilo ranjenih. Letalo potem odletelo proti jugu, to-vlada je uveljavila varnostne be v bojazni, da se bodo II iz zraka na glavno mesto ije obnovili. London, 29. avg. — Anglija je pridružila Franciji in obe ita naslovili apel sedemnajstim ivropskim državam, naj ustavi-iivoz orožja in bojnega majala v Španijo., da bo civilna »ojna čimprej končana. To naj bil prvi korak, pozneje pa naj te države sklenile in izvajale Hvtralnostni pakt. Angleški zunanji urad je ob-ivil telegram, katerega je pre-od H. Chiltona, angleškega ilanika v Madridu, v katerem pozval londonsko vlado, naj ideluje v poskusih, ki naj bi itavili masakre in druga bar-intva v španski civilni vojni, inanji urad pravi, da odobril h predlog poslanika. "Notranje za&eve v Španiji tičejo španskega ljudstva, to-barbarstvo v civilni vojni je ndeva vsega civiliziranega sve-je rečeno v telegramu. "Podnje jetnikov, masne ekseku-Bj« in drugi barbarski čini izdajo reprisalije in mi ne smelo mirno gledati na vse to." Francija je informirala angle-» vlado, da že formira nev-lnostni odbor, čigar glavni n naj bi bil v Londonu, zae-P» *e je izrekla sa takojšnji lic embarga za izvoz orožja v fpanijo. (Velika Britanija in Nemčija t* že ustavi^ izvoz orožja v Sovjetska unija pa je danila, da bo to storila, če "do Angliji in Nemčiji sledile Wija in druge evropske drža- ^•nl Jean de Luz, Francija, ■»vg.—Diplomat je zunanjih *¡v: k' «o He umaknili sem iz *>nda po izbruhu civilne voj-* * *edaj trudno, da pridobijo rebele kakor voditelje Jtnsk,- ljudske armade za sklepov devora glede izmenjave '0,nih "Jetnikov. Obe sovražni wpini namreč pobijata ujetni-■|lma Pridejo v roke in zu- .,njl diploma t je hočejo to ustaviti. "»«■nd, M. avg. _ Levičar-■Miada je naznanila, da odo-«•a napore zunanjih diploma-• k; "aj bi ustavili masakre •jelkov. Ona je zagotovila di-J da bo Ktorila vae, kar " -m moči, da pomiri stra-' prepreči teroristične čine. ■¿Ji**». Špani ja, 29. uv».— Nova poteza nacijske Nemčije Rada bi pretrgala zvezo med Rusijo in Francijo Pariz, 29. avg. — Iz zanesljivih virov je prišlo poročilo, da je Nemčija ponudila Franciji velike koncesije, če bo preklicala pogodbo vzajemne vojaške pomoči, katero je pred nekaj meseci sklenila s sovjetsko Rusijo. Govorice o koncesijah so se pričele širiti po obisku dr. Hjal-mara Schachta, nemškega finančnega ministra in predsednika državne banke, V razgovoru s premierjem Blumom je Schacht dal zagotovilo, da Hitlerjeva odredba, ko je podaljšal vojaško obvezno službo na dve leti in s tem povečal svojo oboroženo silo, ^H naperjena proti Franciji, temveč proti Sovjetski uniji in ruskemu komunizmu. Francoski finančni krogi pra-vi jo, da JeScTlacht Iskal posojilo v Parizu, glavni cilj njegove misije pa je bila utrditev gospodarskih vezi med Francijo in Nemčijo. Francija naj bi odprla svoje meje nemškim produktom, v zameno pa bi dobila koncesije. Pariški tisk naglaša, da skuša Hitler pridobiti Francijo na svojo stran in ojačiti prijateljstvo med njo in Nemčijo, da bi Mussolimiahteva velike družine Pozval je Italijanke, naj rodijo več otrok Domače vesti Minnesotske novice V Hibbingu je bil 21-letni Joseph Bučar obsojen v plačilo ^100 zaradi prehitre vožnje z avtom. — V Gilbertu je umrla mrs. Samsa, ki zapušča moža in tri majhne otroke. Istotam se je Joe Muhvič mlajši oženil z nekim finskim dekletom. — V Virginiji sta se poročila M. L. Starkovič in Rubby Sotlič. — V kliniki bratov Mayo v Roche-stru Čaka na operacijo M- Lav-rič iz Murrayja, Utah, član SNPJ. Nesreča pri delu Cornwall, Pa. — Tone Klepec iz Goosetowna, star 30 let, se je zadnje dni težko ponesrečil pri delu. Velik kos železne rude je padel nanj in mu zlomil levi bok. Odpeljan je bil v bolnišnico. Pred več leti je bil član SNPJ. Nov grob v Penni Imperial, Pa. — Dne 24. t. m. je umrl za posledicami operacije na želodcu Jos. Jankel, star fi*6 let ln doma iz Žabje vasi pri Novem mestu. Bil je član društva 106 SNPJ in tu zapušča ženo, dva sinova in štiri hčere, v Los Angelesu, Cal., pa brata. Deček umrl Glencoe, O. — Po daljši bo->ezni je umrl Johnnie Ujčič, star tast let in rojen tu. Bil je član mladinskega oddelka SNPJ in zapušča starše in pet sester. Mihv^taike vesti "f'§§ifWBtiitGfr~mm Mladi Joe Bi-lene, 24-letni sin slovenskega farmarja v Palmyrl, Wis., je bil ored nekaj dnevi ubit, ko se je razletela pnevmatika na kolesu tovornega avta, ki jo je napi-haval z ročno sesalko. Z njim vred je bil ubit še neki drugi fant. Zapušča očeta, šest bratov in tri sestre. — Poročila sta «e Slavko Petrič in Ana Boldin. Iz Clevelanda Cleveland. — Zadnje dni je imrla v bolnišnici Frančiška Rim, 29. av{. Mussolini je po i talljanke, naj ker jih domovi "Ako bodo si — Diktator »vno pozval I« i jo dosti otrok, potrebuje, lil prazne, ne imel potem proste roke za svoje operacije na vzhodu. To potrju-je tudi Hitlerjeva izjava, da je Berčlč, roj, Glavan, staraJ7 tet odredil povečanje armade zaradi boljševlflce nevarnosti. in doma od Dobrnic na Dolenjskem. V Ameriki je bila 18 let in tu zapušča moža In brata. bomo osvojili imperija in ne bomo ga mogli braniti, če pride taka nevarnoet," pravi Mussoll-ni v svojem poaivu. "Le rodovitni ljudje si laško lastijo pravico do imperija — oni, ki imajo toliko ponoea« da so pripravljeni pomnotiti svoje pleme, vsgojiti junake v «pravem pomenu besede. U^am, da bo mol apel issval ugodan odmev v vseh italijanekih provincah." Rim, 28. avg. Uradno glasilo fašištiČne vlade je nasna-nilo gradnjo tunSlov in podsem-skih hodnikov, v katerih naj bi prebivalstvo našlo zavetje v slučaju sovražnega napada iz sraka. Vlada je Imenovala že posebni odbor, ki vodil in nad-soroval konstrukcijo tunelov. Totvnsandavci dobili 36 odstotkov glasov v Californiji San Francisco, Cal., 29. avg. — Zadnje objavljene številke o rezultatu primarnih volitev kažejo, da so dobili demokratski In republikanski ksndidatje, ki so odobrili Townsendov pen-zijski načrt, 38$,277 izmed 1,-070368 pri prlmgrninh volitvah oddanih glasov, sli 36 odstotkov. Med dvsjselimi kandidsti, Id ao bili nomlnlmi sa kongres nike, je enajst townsendovcev. Moskva za izvajanje sankcij proti napadalnim driavam Ženeva, 29. avg. — Sovjetska vlsda je pozvala Ligo narodov, naj pod vzame korake glede takojšnjega Izvajanja ekonomskih in militaristlčnlh sankcij proti državam, ki bi napadle druge, ki so sklenile pogodbe vzajemne vojaške pomoči. Sankcije naj bi se izvsjale predno oi Liga narodov odločila, kdo je napadalec. HITLER NALOŽIL NOVE DAVKE KORPORACIJAM Nacijska vlada išče dohodke sa financiranja oboroževanja MOSKVA VIDI NEVARNOST VOJNE Herlin, 29. avg. — Z namenom, da financira oboroževanje armade, ki je bila povečana na milijon mož s podaljšanjem ob-vesne vojaške sluibe na dve leti, je Hitlerjeva vlsda naložils nove dsvke kompanijam in korpo-racijam. Dodatni davek bo letos snašal 26 odstotkov, v prihodnjem pa 50 odatotkov. Uradno nasnanilo pojaanju-je, da velike korporacije delajo mastne dobičke ln kopičijo rezerve, sato morsjo prispevati več v obliki novih davkov sa oboroževanje Nemčije. To velja slasti sa korópanije in korporseljs, ki isdelujejo orožje in munldjo. Druga vest se glasi, ds Nemčija ne bo povečala samo svoje oborožene alie na auhem, temveč tudi na morju. Program, ki ga je vlada pravkar odobrile, določa gradnjo novih bojnih ladij, rušilcev in podmornic. Moekva, 29. avg. — Svarilo, da se Hitler pripravlja ns krvavi konflikt, je bilo latoftasno objavljeno v vladnem časopisju in v glasilu komunistične stran- ke C ' * '»'it*»-» , "Hitlerjev dekret, s katerim je podaljšal obvezno vojaško službo na dve leti, jé doka*. ds se Nemčija pripravlja na novs provokacije, da se Evropa ss-plete v krvavi konflikt," piše Pravda, glasilo komunistične stranke. Isvestija, vladni orgsn, pa naglaša v uvodfnlku na prvi strani, da se Nemčija priprav. Ija ns nspad Sovjetske unije, "Nemški fašizem se je oborožil do zob, da s pomočjo fašistične Italije uniči demokratične države v Evropi," je rečeno v uvodniku. Napad na norveško NEMŠKI ŠKOFJE delavsko stranko PONUJAJO POMOČ HITLERJU Abesinski naskok na Addis Ababo 'Jiid-ke č-ete so odko-t|®'rotí .ü"rgosu, glsvnemu ' »*i"t!rne armsde. Gene-w ^-u. Mola, poveljnik re-^ "rrrad»* na severu, je v f"0,'ilisiral svoje čets, da 1'ranje ljudske arma-A«kaj milj oddaljena G» ^ «d i iba; ^ranrija. 29. avg. J* bitka, ki j« sledi-*'*tični rebeli nasko-rijn. je rezultirala v "v. Ofenziva je bila * to rrwuto je še ved-v«adnih čet. H*la «o metala bom- • M I. 'trasi.) . Nad dvesto ubitih v spopadu z Italijani Rim, 29. avg---Uradno poročilo -se glasi, da je 12,000 A-besincev navalilo na Addis Aba-bo, glavno mesto Abeslnije, a so bili po vroči bitki z Italijsni in domačinskimi četami vrženi nazaj. V bitki je padlo nad dvesto Abeeincev, 15 Italijanov in domačinov, okrog 40 pa je bilo ranjenih. I Abesinci, ki so v uradnem poročilu imenovani "banditi", so invadirati Addis Ababo z južne strani in se zapletli v bitko z Italijani. Morali so se umakniti, ko so italijanski topovi pričeli si pati krogle, dostavlja poročilo. Poljski radarji v gladovni stavki Beuthen, poljska ftlezija, 29 avg. — Tristo rudsrjev že ni zsvžilo ničessr itlri dni. Zaprli so se v premogovniku in izje-vill, ds ne bodo odnehali v gladovni stavki, dokler jim ne bo družba izplačala zaostale mezde Ob vhodu v premogovnik se zbirajo žene in otroci rudarjev, to-ds njihovi apeli, naj rudarji pridejo iz premogovnika, eo zamen V posebnem poročilu zahtevajo odslovite v nekaterih kompanij «k»h uradnikov in naglaSajo, da s« borijo sa svoje žene in otroke. Krpanje kepHallsUčnega abUsuu (Nariaal Jerger.) Sovjetsko časopisje pravi, da ičiti Trockija Moskva, 29. avg. — Sovjetski tisk srdito nspsda norveško delsvsko stranko, "ker ¿¿iti In hrani morilca Trockija", Tu prevladuje mnenje, da bo sovjetska vlada naslovila protest Norveški, ker nudi savetje bivšemu boljševiškemu voditelju, čeprsv je prelomil obljubo, da ne bo sodeloval v političnih aktivnostih proti sovjetskemu režimu. '*Norvešks delavska stranka še vedno sagovarja morilca Trockija in s tem podpira tudi na-cijsko tajno policijo, ki je sodelovala s njim pri kovanju sarote proti življenju StalinS In drugih sovjetskih voditeljev," piše Pravda, glasilo ruske komunistične stranke, Sovjetski tisk je včeraj 'na-snanll obravnavo proti trinajstim drugim sarotnikom, ki ao nameravali umoriti Stalina. Med obtoienci ata dva vojaška častnika, Dimitrl Schmidt in Boris Kuemičev, ki sedaj čakata v zaporu obravnave. Oslo, Norvsika, 29. svg. — Norveška vlada je sinoči Internirala Trockljs in njegovo ženo. Justlčnl minister je nasnsnil, da bosta oba pod strato v stanovanju v Hoenefoasu, dokler ne bo najden drugI primeren prostor sanju. Da II jih bo vlada isgns-Is Is dežele, minister nI omenil. Dva Trockljeva tajnika ao norveške avtoritete aretirale In ju bodo najbrž Isgnale. Kravat na banketu legionarjev Baltimore, Md„ 29. avg. — Nepovabljen gost v kratkih his-čah, s indijanskim pokrivslom na glavi in nsmasan s rdečo barvo, je povsročtil krsval na banketu državne orgsnlsaclje Ameriške legije, ki ime tu svojo konvencijo, ko Je rastresel dva bušlja kurjega perja med goste. Sprvega ao leglonarjl vseli vse skupaj sa šalo, končho pa so navalili na vsiljivca, ga podrli na tla in prenvlkestili in po-tem vrgli is dvorane. Na policijski postsji Js nepovabljeni gost Izpovedsl, ds ae piše Woody Hocksdsy, doms is Wlchlte, Kana., in da Je pacifist. Prisnsl Je tudi, da Je nedavno Invadlrsl i urade vojnega departmenta v Washlngntonu, v katerih Je u-prlzorll sllčno burko. Štirje agitatorji aretirani v Peoriji Peorlja, III. — Ns ahodu Workers Alliance, orgsnlzscljc | ljrez|»oselnlh, je pollcljs srstlra-Ia štiri delavske agitatorje, dva socialists in dvs komunista, ki so nsstoplli kot govorniki. Ob- i tožila jih je "potepultva", tlra-| Is pred sodniks, ksterl jih Je poslal v Ječo za še«t mesecev. Vsa proc«*dura Je blls gorostssno lls-galna, ker Jim nI bil dovoljen noben zagovornik. l'o enem tednu Jih Je dobila I« Ječe Workera Defense liga, socialistična o-brambna organizacija, Viharji zahtevali 391 irtev v Koreji Hroul, Koreja, 29. avg. — U-radno poročilo se glasi, da ao \ veliki viharji, ki ao zajeli južni del Koreje, zahtevali U »91 člo-vaških življenj, več sto oseb pa še |»ogrešajo. Materialna škoda, ki so jo povzročili viharji, znaša nad dva milijona dolarjev. Cikaski reveii bodo dobili podporo v gotovini Chicago, 29 svg. — V prihod njem mifreru bodo brezposelni reveii prej*msli podporo v gotovini nsmesto v živilih kakor doslej. Tsko Je nssnsnll L«o M V yon • načelnik mestne relifne komisije, po tč*rsjšnji aeji čls-nov komisije. Pozvali so ga, naj sklene spravo s katoliki POBIJANJE KOMU. NISTICNE NEVARNOSTI Berlin, 29. avg. — Katoliški škofje v Nemčiji, ki so sbranl na konferenci v zgodovinski katedrali v Fundi, so naslovili pastirski list diktatorju Hitlerju, v katerem obljubujejo, da bodo sodelovali v njegovi kampanji proti boljševlkom, ako bo skle-nll mir s rimsko cerkvijo. Pismo vsebuje goreč apel na diktatorja, naj posabi na prejšnja ne-soglasja, "kajti kstollšks cerkev je pripravljena pomagati pri pobijanju kounlatlčne nevarnosti, ki ksie avojo sločeato roko v Rusiji, Španiji ln Mehiki." Škofje poudarjajo, da puško In strojnice ne sadostujejo pri zatiranju komunizma, največje šibe človeštva. Potrebna je živ-Ijenska filosofijs, globoka ver-aka vsgojt, v borbi proti komu-nismu, da se sagotovl smaga. Pastirsko pismo se tudi nanaša na obravnavo proti akuplnl frančiškanov v Koblsncu, ki so obtoženi nemorslnostl. Vlada nsj bi smstrsla vse to ss nesna-ten presto)>ek msle skupine ljudi, nlskegs odatotks mogočne kstoliške organizacije, "ki hoče aodelovstl s nscljsko držsvo". To psst Irsko pismo bo prečite no ns prlftnicsh v vssh katoliških cerk-vsh \ Nemčiji, Olavno vprašanje, ki Je issvs-lo apor med Hitlerjem In katoličani, ata verska vsgojs otrok In katoliške organlsscljs nemških delavcev. Kstollkl pravijo, ds konkordat, ki gs Js Hitler sklenil s Vstlksnom, določa katoliško vzgojo otrok, toda na-cljake avtoritete jim odrt»k*Jb to pravico, Problem katoliških delavakih organizacij Je bolj zapleten. Klubi katoliških delavcev v Po. rurju in v drugih katoliških dl-atriktih so sabredil v sagato, ko je nacijska Delavsks fronta na-zns"lla, da bo izključila vse. ki so člani beh klubov, saeno pa jim Je zapMila s izgubo dela. Cerkveno avtoritete ao doslej zaman aimllrale na Hitlerjevo vlad«, naj razveljavi odlok De-lavake fronte, ki bo oropal tl-aoče katoliških delavcev saalui-ka, Psrls, 29, svg. —' lllmakl do-pivnik llata "U Mstln" poroča o tajnem sestanku representaii- tov Nemčije In Itsllje, ns kste. rem so razprsvljsll o organlsl« ranju motne fronte, ki naj bi vodila kampanjo proti komunla» mu. Politična šltuaclja v Franciji, ki kaže okrepitev vesl s Ho-vjetsko unijo, Je dala povod, da j« bila rimska konferenca sklicana N ariji In fašisti vidijo možnost vz|K;stavltve sovjetskega režima v Franciji in to Je virok kovanja enotne fronte. Prosekucija homoseksualcev v Nemiijt B«rlin, 29 avg. — Nacijska sodila so v zadnjih tednih <»b-sodila veliko število oseb v zapor na obt aaA Coo«4o IMS »o* roar. Okhoao aM Cloor* SIAS pm pma. l«fSi aowotrioi BN pat yaar. ««looav »a 4ow»»oro. BokopW éaptaaa la a«aara4oalk ao aa vwméaM- B-ko»Nl Mto*arao wMN (értioo. 9+ rama, paamI ItA.) - vraala poé II Molja la a olaiaja. ta i* prtloéll poétaloo. ASrortMaa ratai w» o*r«omoot ~Uamma*f* at maamaav-mUma amé w"rfaníoU* wlii mat ha retoma*. OtAor «ooo^HrU. mmB oo Sala, pío*, paoa». ote.. will ko rotarnos ta MftSor «a* wkaa aaaampmmtmé k» «oll aa roa. kor Ima atlk a 1'EOSVETA . LatraSalo A*«.. CMropo. or TBS rKDBBATBD __v cAU»aJo, na prlaur (Jalp «I. IMS, polo« voftopa aa aaalovu poa^al. N )• • Ka Satane patakla aa. rMalaa. JToaa^lU ja pra*o*aano. 4a aa »a» tM — Boljiefašizem v Rusiji Pred več ko desetimi leti je iz Moskve prišla nov» besede "soclaHašizem". Gregorij Zinovijev, takratni tsjnik kominterne — komunistične sli tretje Internacionsle — je mends skovsl to besedo, s katero je označil demokratične socialiste po vsem svetu. In beseds "socialist" ali "socialni fašisti" je šla kakor blisk od dežele do dežele. Prišla je tudi v Ameriko in ameriški socialisti so bili po ameriških komunistih na komando iz Moskve krščeni za "socialfašlste". Tudi slovenski socislisti v Ameriki so bili v hrvaškem komunističnem orgsnu, kateri menja ime vsako leto, nazvani "socialfašisti". Gregorij Zlnovijev, ki je pred desetimi leti vodil propagando nasilja in psovsnja po vsem svetu in rszbijsl delavske stranke ter unije pri vseh nsrodih, je bil zadnji torek s petnajstimi drugimi starimi boljševiki, pristaši boljševiške "stare garde" vred, postavljen ob zid v Moskvi in--ustreljen. Zakaj je bil Zinovijev ustreljen? Zakaj je bil Leon Kamenjev, zet Trockega In pred leti visoks glsvs v vladi sovjetov? Zakaj je bil ustreljen Jevdokimov in drugi bivši visoki boijševiški voditelji? Zakaj je Mihsjl Tom-skij izvršil samomor? Zato, ker so sami Izpovedali, da so se po nasvetu Trockega, kateri iivi zdaj na Norveškem, zarotiii zoper življenje Stalina in da so hoteli z nasilnim pučem strmoglaviti komuni-atično vlado Sovjetske unije ter jo nadomestiti n — fašistično diktaturo. Pri tem izdaj-skem činu so se zarotniki poslužili pomoči Hitlerja, ki jim je dal na razpolago svoje tajne policijske špion«. Taka je bila izpoved viaokih boljževišklh voditeljev, ki so bili potem hitro obsojeni v smrt in hitro ustreljeni. Koliko je bilo resnioe v omenjeni izpovedi? Koliko resnice j« bilo v sovjetski obtožnici? Ns vemo. Vse skupsj js tako fantastično, da se trezni pameti upira razmišljanje o tem. TrockiJ, ki je v tem momentu varen pred Stalinovo maščevalnostjo, isjavlja, da je vse skupaj kolosalen biuff in njegovi prijatelji v Rusiji so umrli nedolžni. Dokler nima TrockiJ boljših dokazov in boljših prič, da opere aebe in avoje pristaše, smo prisiljeni verjeti Zinovijevu in ostalim, ki so sami priznali, da ao hoteli a pomočjo nemških nacijev izpremeniti boljševiško diktaturo v fašiatično diktaturo. Zinovijev, Kamenjev, Mmirnov, Jevdokimov in ostali so sami izjavili pred moakovakim sodiščem, da so se iz boljševlkov prelevili v — fašiste. Postali so torej boijševiški fašisti ali — boljšefašisti. Zinovijev, ki je po krivici krstil poštene delavce in poštene prijatelje delsvstva: demokratične socialiste za "oocialfašists", je sam postal boljšefašist in obležal je pod boljševiško kroglo! Ali si morete misliti večje ironije? Noben demokratični socialist, če je prepričan demokratični socialist, ne more postati fašist. Dokazov, ki bi pobili to trditev, ni. Muasolini je bil pred vojno nekak anarho-sindikalističen socialist, histeričen individij, ki »e js pov»od spri in nikjer gs niso mšrall, ker je bil vedno diktatoričen in vselej je preziral demokratične principe. Vsi fašistični prvaki vseh dežel »o eksplosivni in diktatorični tem-peramenti, skrajno individualistični megalo-manijaki, ki ne trpe nikogar poleg sebe. Niti trohice demokratične zavesti nI pri njih. In nata>#iio taki so boijševiški in komunistični prvaki: skrajni egoisti, ki neprestano Jntrigirajo In izpodrivajo drug drugega s ospredja. Kolektivističnega sentimenta in socialnega čuta, s katerim toliko blufajo, zaman iščeš pri njih. Dokler Js Lenin živel, so "skl-msli" proti njemu, čim je p* umrl. se je vnele ljuta borba med Trocklm in Stalinom sa oblast. Zmsgal je Stalin — In od takrat «o neprestane intrige in zarote proti njemu. ' Stalin je za nekaj časa potlačil boljšefaši-»•m v Rusiji. Dal je poatreliti č«z 120 pristašev Trockega. boljšefašistov, v teku dveh let — s pojavijo ne novi boljšsfašisti, saj od boljše-vika do fašiata ni daleč. In tako bomo neprestano čitali o novih zarotah in novih ekaeku-cijah. To škandalozno l»»n«Mije bo trajalo toliko čaaa. dokl*r as rusko Ijudutvo ne privadi demokraciji in enkrat ss vaelej obračuna s diktaturo — takšno in takšno. Glasovi iz naselbin poročfla Sharon, Pa. — Zadnjič sem poročal iz Pittsburghs z mojega krotkega potovanja v John-atown in okolico. Takrat sem o-blskal naselbini Claridge in Yukon, potem pa tudi Uerminie št. 1. Omenil *em veliko slavje o priliki 60 letnice Mary Cerar. Takrat aem pomotama zapisal njeno ime oziroma priimek. Pravilno bi bil moral zapisati Cerar, ne Curar. Ona In njeni sorodniki naj oprostijo moji pomoti. Msry Cersr jo ugledno žena, tako tudi vsa njena družina. Take pomote se morajo v javnosti popraviti, kar aem pač drage volje atoril.- . Mary Cerar poznam že nad 30 let, pa niaem njene hiše nikdar obiskal, da ne bi bil tudi lepo sprejet In postrežon. Ona Je prava mati revnih ljudi. Ona ima štiri člane pri SNIPJ in je zdravijo s slikami njegovega političnega in kandidatskega nasprotnika! Ta stvar je republikanskega kandidata baje tako ujezila in razočarala, da je obdržaval k kratek govor in pol ure pozneje so se ljudje razpršili na vse kraje. Nekateri trgovci so računali občinstvu postreči z raznimi dobrotami, pa odjemaloev ni bilo. Seveda so imeli pri tem trgovci občutno škodo. Slišal aem tudi, da so se domačini in pa ožji sorodniki v dotični vasi penili jeze, ker so vaščani ponoči razobesili o-gromne slike predsenika Roosevelta. Taka predrzost! Kako si upajo! Se tega je bilo treba! Vsekakor se ti ljudje, ki se sedaj jezijo nad Rooseveltovi-mi slikami ob prihodu republikanskega kandidata Landon a, ne zavedajo, da živjo v Ameri- zvesta naročnica dnevnika Pro- ^ u §\ovit da je svobodna in svete, in že večkrat mi je rekla, da so zanims za moje dopiae v Prosveti. Zakaj naj bi potem sedaj ob avoji 60 letnici izgu-bla avoje pravo ime vsled ene same nepravilne črklce! Zato je ta moj popravek na mestu, kajti radi ene same Črke se je že marsikaj zgodilo, Četudi se v tem slučaju ne bi. Vendar je vedno prav, da svoje napake popravimo in priznamo. Moje zadnje potovanje in o-biaki pri rojakih so bil dokaj kratkočasni in zadovoljivi. Rojaki in rojakinje ao mi tU vsepovsod na roke, le ta prekli^-na vročina, ki je tako ailno neznosna, me je zelo ovirala pri mojem delu. Najboljše bi bilo, če bi človek imel čas, da se bi vlegel v hladno senco košatega drevja, v sodček piva pa bi vtaknil cev. Prepričan aem, da bi na ta način gotovo premagal vročino in žejo. V dneh 22. in 23. avgusta bi bil vročini kmalu podlegel, tako allno je pritiakala, vrh tega pa je bilo ozračje tako nasičeno z vlago, da nI bilo za prestati. Vae je godrnjalo, vae se je pritoževalo, mlado in staro. In kaj se ne bi! Saj smo trpeli kakor v peklu, kakor (pravijo, četudi nikjer takega prostora ni, k večjem v možganih praznovernih ljudi. Pekel je tu na zemlji, kadar ljudje trpijo vsled tega ali onega pojava naravnih sil, nesreče ali bolezni. Drugega pekla nI, kakor ni nebes. Nebesa so le na zemlji za one, ki imajo vsega. Delavci so najbolj opravičeni do nebes na zemlji, kajti oni vse producirajo, vse u-stvarijo, največ trpijo in najmanj za svoje delo dobijo. Zato ps morajo poskrbeti sami, da si bodo pripravili nebesa na zemlji! Dne 22. avgusta se je v teh krajih mudil republikanski kandidat za predsednika Združenih držav, kansaški governer Alf Landon. Obiskal je avoj rojatni kraj Weat Middlesex, Pa., ki' ni poaebno daleč od tu. Pa kakor sem slišal od drugih ljudi, ni bil deležen posebnega sprejema. Rekli ao, da je bil hladno sprejet. So pred njegovim prihodom so razni ljudje na mnogih oknih razobesili tri čevlje velike alike predsednika Roosevelta. Kako neki naj takale poteza dobro vpliva na do-šlega goats, če ga prebivalci po- BrebivalcL v Hstorju, zuaanja Moagolija, opazujejo aevjetaka letala, kl oo doepela v Bator. demokratična To pač znači, da je lahko vaak po avoji volji v politiki svoboden, kajti v Ameriki imamo politično demokracijo. Ce pa ni ta demokracija taka kakor bi napredni elementi želeli, je to seveda kriva brez-brižnost in pa razna zavajanja nevednega ljudstva. Vsak državljan pa ima pravico, da razobesi sliko tistega kandidata, ki si ga je izbral, da ga bo podpiral. Tiste slike ob prihodu republikanskega kandidata so pač znak, da bodo dotični ljudje oddali svoje glasove za Roooevel-ta. Naj bo kakor hoče, na dan volitev naj vsakdo odda svoj dragoceni glas — sebi v korist, ne pa v korist svojemu kapitalističnemu sovražniku, ki se ti prilizuje le toliko čssa, da te vjame v svojo zanko. In ko si enkrat vjet, potem pa moraš plesati kakor ti on gode po svoji kapitalistični muziki, ki ni bila še nikdar delavcem v korist in tudi nikdar ne bo. Cas je, da ae bi delavci sedaj v tretjem desetletju 20. stoletja prebudili. Da ai bi naročili delavske liste, tako da bi videli in vedeli, kaj se po svetu godi in kaj je njihova dolžnoat kjer so, da ae prepreči fašizem. Videli bi, kaj in kakšna grozodej-atva se godijo v Italiji In Nemčiji ter ostaHh fašističnih državah. Potem se bi bolj reeno zavzeli za domače razmere in bi postavili v javne urade svoje delavske uradnike, ki bi delali za delavske Interese. Le na ta način je mogoče preprečiti fašizem, katerega se v zadnjem naskoku na delavske vrste poslužuje kapitalizem. Požrešni kapitalizem delavcem do mozga izčrpava njih silo, potem jih pa vrže na smetišče. Kako naj potem pametni delavci volijo za svojega sovražnika in njegovo reprezentante! Delavci bijejo sami sebe po zobeh vselej, kadar volijo za svoje sovražnike, ki delajo za kapitalizem. Delavci ne smejo verjeti raznim kapitalističnim hlapcem, katere ima na razpolago vaepovaod. V avojo maši no ima vpreiene duhovne in škofe, cerkve in radio, šole in Časopise. Torej ima moderni kapitalizem ves aparat na avoji strani. Kljub temu lahko delavai spoznajo pravo stran avojih dolžnosti. To lahko spoznajo le potom delavakega čaaopiaja, tiskovin in knjig. Razni duhovni učijo, da je Muaaolini pravi božji blagoelov. To pa zato, ker jim dovoli, da še naprej lahko poneumnjuje» jo bedno ljudatvo. Tega pač ni učil noben Krist, v čigar imenu so se in se še uprizarjajo razne nezaslišnosti, grozodejstva in krivice. Mussolini s papežem vred zatira v-Italiji delavce, medtem ko naše rojake v zasedenem ozemlju v Primorju ropa njih pravic, njihovega jesi-ka ter jih preganja- in terorizira. Star sem že, nad 70 let nti je, zato skoro gotovo ne bom dočakal večjega preobrato, da bo na svetu zavladala pravica za vse, ki delajo in ustvarjajo, ko bodo ljudstva pometla s svojimi izkoriščevalci in paraziti. Vem pa, da bodo mnogi, ki aedaj živijo in pa letošnji novorojenčki prav gotovo doživeli in videli velike preobrate in pa dobo, ko ne bo vera imela več nobene veljave. Takrat bodo le čitali o takih patronih kakor sta MussoHni in Hitler. Takrat bo zavladalo delavstvo, čim se bo izobrazilo in spoznalo, da edino njemu je namenjena aila, da vlada za dobrobit vseh ljudi. Takrat ne bo imela v svoji posesti vseh privilegijev le peščica ljudi, ki so si z izkoriščanjem pridobili moč nad množicami. Ta sistem bo odpravljen enkrat za vselej. To niso nikak-šne prerokbe. To lahko vsak vidi, ki količkaj čita in pozna razvoj Človeške družbe. Takrat bo zavladal pravi socializem med vsemi civiliziranimi narodi In bo dal vsem priliko do poštenega Življenja in poštenega plačila. Dne 25. avgusta smo tukaj imeli precej hudo neurje. Lilo jo kakor iz škafa, močan veter pa je prineael nekaj drobne toče, ki pa ni napravila posebne škode. Naj zadostuje za danes, ko pa ae bo nabralo v moji torbi spet kaj novic in pa potreba, da spet omenim splošni položaj ter potrebo delavstva, da se organizira in spoana svoje dolžnosti napram samemu sebi, pa bom spet poročal. Dodati še moram, da so me prijazne Moonrunčanke osebno povabile, naj 30. avg. pridem v Moon Run na plesno veselico gospodinjskega kluba. Ako mi bo le mogoče, se bom udeležil, kajti med njimi sem se še vedno dobro zabaval. Obljubiti pa ne morem, da pridem. Saj veste, da star človek je lahko dopoldne zdrav, popoldne pa bolan. ' Aston Zidanftek, zastopnik Prosvete. Natter« dolžnih 1* ofeveziiisti z amrlftlm drftt I Od leve proti d iv ako lige. I: L. Berry, Hlllnuu» is J«ha L. (Osemnajsti članek o državljanstvu in naturalizaciji.) Kar se tiče zaposlenosti, javnih služb, starostnih pokojnin, prihoda aorodnikov • iz iaoéem atva itd., ao ameriški državljani, kakor znano, mnogo na bel jem nego inozemci . in obveznosti, ki jih mora vsakdo prav resno u-važevati, ako miali postati ameriški državljan. Pred veem, ko polaga prisego zvestobe do Združenih držav — tik pred podelitvijo ameriškega državljanstva — mora kandidat zaprisači, da bo "podpiral in branil ustavo in zakone Združenih držav proti vsem sovražnikom, i-nozemskim in domačim". Troje nedavnih in važnih odločb vrhovnega aodišča Združenih držav je raz tolmačilo pomen te prisege tem zmislu, da kandidat za ameriško državljanstvo mora obljubiti, da je pripravljen za vojaško službo, oko bo pozvan. Kar nioo to obljubili, je to najvišje sodišče dežele odreklo ameriško držav ljanstvo nekaterim osebam, ki so iz verskih ali drugih razlogov izjavile, da nočejo nositi orožje slučaju vojne. Te odločbe vrhovnega sodišča niao nikakor bile nesoglasne; dveh izmed njih so štirje sodni ki izmed deveterice bili drugačnega mnenja kot večina. Vendarle, dokler kongres z novim zakonom ne spremeni beeedila te pri šege, nikak kandidat ne bo v stanu dobiti ameriškega državljanstva, ako ni pripravljen zapriae-Či, da bo, ako, nastane potreba, branil z orožjem Združene države "proti vaem sovražnikom, inozemskim in domačim", morda ee¿ lo proti rojstni domovini sami. Služiti kot porotnik je tudi dolžnost, ki jo naturalfeirani državljan sprejme ip za katero mora biti vedno pripravljen. Voliti tretja obveznost, ki jo prevzame, in je najvažnejša ismed vseh; to je velika pravica, ob enem pa dolžnoet. Dolžnoat novega držav Uana je, da to funkcijo iizvršfr čim primernejše in da moza to storiti, naj se v naprej seznani političnimi strankami, ki tvorijo tako znamenito silo v ameriškem sistemu vlade. Ko se je spoznal s političnim življenjem, najt glasuje za onega, ki najbližje zastopa one ideje, v katere on sam veruje. Noj glasuje za kandida te in volilne programe, dokler ti odgovarjajo njegovi zavesti, in naj se prizsdeva postati vpliven činitelj v organizaciji in vadenju stranke, ki si jo ja isbrai Kajti tudi najbolj skroosni veUiat more potom takih iaetrameaftalitet, kot ao primarne volitve ia konvencije, prispevati k usmerjanju strankino politike. Dobro je zapomniti si sledeči nasvet, ki ga da¿e Afee Brok-hier Morris novim državljanom v svoji knjigi "Amerttko držav-ljanstvo": "Končno navodila novim državljanom jo tole: Na la psUnaHM se kaki Stranki, marveč marljivo la vršiti svojo strankine prontos; rabi svoj vpliv ia glej, ds se stranka savssma sa poštene stvs-ri, da oo poštenjaki izbrani sa njeno voditelje in ss stranki so kandidata sa javne aJušbe. Bodi integralen atrankar ali strank», rica s tem, da oo pašno udeležuješ vodstvo stranke." lUk MUU o vzgoji postane človek samo! Mora biti 1. Človek lahko vzgojo. (I. Kant.) 2. Kdor se svoje mladosti nsunv« minja, je slab vzgojitelj. (M. Zlt^ 3. Rastline poplemenitimo z n*iro tlt,. vzgojo. (J. J-. Rousseau). * ' ,Judl 4. To, kar vzgajamo za sedanjo^ slabše ko sedanjost. (J. PsuTT ' ^ 6. Kdor hoče vzgajati druge je Sam vzgojen. ■■■■■■ 6. Za vzgojitelja in umetnika mora biti /.i vek že rojen. »lo močno, se vrši ■»«onaglo in nenadno, da * ' katere edi-f . Plujejo pri teh vajah ?:>;, ^-vflo teh čet. Da u 2 umo*vojHitva v«-. pati iz raznih po- m ],r,hi> ■ * posameznih a /mf««fa in h lov enak i ' »n Nankcije ffri v,< J"m kraju v Soški ^4 ' ' zavzetju Adis A-|-la\e kot pp osta r«rkven stolp pa r mladenke, da bi >"v««ni priliki pri zvonovi ao zvonili k"t bi bilo pritr-'*J*no kakšnemu ° "blaatniki po-' "k upi no fan » jim toliko vina, -' nča nem zvone-< oblastniki vsak svoj slanik držali kvišku in vpili: "sankcije, sankcije"! Vojaki izsivali naše mirne fante j Otlica se je nekdaj imenovala Angel j »ka gora. Iz besede "Ange-ljska" je nastalo zaporedoma an-d . • Q .„„llofo ya i delska, ondelska, odleska, od oli- ^r^?,^,1!8!;-^;1»^. ctlica' »telo»- Torej Ot.i- ca naj postane Monte Sant* An- dnjo.nedeljo v juliju so-priredili domači fantje v Novi Sušisi pri Košani javen ples. Takrat so se nahajali tam vojaki 10. regimenta artel., ki ao prišli na manevre iz Trsta. Od prirediteljev so zahtevali vojaki, da jim dovolijo vstop na plesišče za polovično ceno. Vstrajali so na svoji zahtevi in jo upravičevali s tem, da gelo, Erzelj pa naj postane Sant' Angelo, ker Erzelj naj bi izviral iz nemškega Erzengel. Obsodba v kontumaciji na 14 mesecev zapora Gorica, avgusta 1936. — Na 14 me»secev zapora in 2,000 lir globe je bil v kontumaciji obsojen Ja- jim je tudi v mestu priznana j kob Ruta*, doma iz Cadrga št. pravica do polovične vstopnine 6 Tolminom, ker je zbežal za kino predstave in druge slič-ne, ter hoteli to doseči z nasiljem. DomaČi fantje so se jim uprli in takoj so prišli karabinjerji ter odbili zahteve vojakov. Ti so se hoteli za neuspeh svoje zahteve maščevati s tem, da bi izzvali prepir. Odšli so v najbližjo gostilno k Benigarju, začeli razgrajati in na vse načine izzivati domačine, ki pa so sicer težko, toda kljub vsemu ostali mirni. Novo vojaško letališče ob meji Črni vrh nad Idrijo, avgusta 1936. — Na črnovrški planoti in sicer v območju vasi Zadlog so se pred kratkim mudili vojaški inženirji. Izmerili so gotov teren, na katerem bodo Daje v najkrajšem času pričeli z urejevanjem in gradnjo vojaškega avion-skega letališča. V zadnjih dveh letih niso prav za prav uredili in gradili nobenega sličnega letališča, pač pa so bila zgrajena in urejena že prejšnja leta razna redna in zasilna letališča kot pod Učko, v Matenji vasi pri Postojni, v St. Vidu nad Vipavo, v Vipavi, v Ajdovščini, Šempasu, na Rojcah pri Gorici, na Tolminskem in pri Bovcu. Med tem časom pa so napovedali gradnje letališč tudi v Trnovem pri Ilirski Bistrici, nekje na Tolminskem in drugod. Nova raznarodovalnica Trst, junija 1936. — Na na-noški planoti je raztresenih nekaj kmetij, baje šest. Ker so zelo oddaljene od okoliških vasi, n sicer od Št. Vida, kamor tudi spadajo, 2 do3 ure, nameravajo oblasti v prihodnjem šolskem etu odpreti za otroke na nanoš-ki planoti eno razrednico, da jim ako omogočijo pouk. Ta načrt bi bil vsekakor za pozdraviti, če bi se skrbelo za naše otroke v judskih šolah vsaj toliko, kolikor neobhodno potrebujejo za življenje. Ker pa navadno za take male enorazrednice skrbijo in vodijo le družbe, kot je "Umani-taria", "Italia Redenta" itd., ki so znane po svojem raznarodo-valnem sistemu in ki zasledujejo vse druge namene prej, kot nuditi našim otrokom res prave 1-zobrazbe, ne bo ta novootvorjena šola drugo kot novo breme za kmete na nanoški planoti in za šentviško občino. Nadaljno poitalijančevanje slovenskih krajevnih imen V reviji "Porta Orientale" --zvezek junij-avgust — je neki Angel Scocchi (Skok!) priobči; drugi del članka o slovenskih krajevnih imenih, ki jih je skrbno prevedel v italijanščino na podlagi globokega - raziskovanja zgodovine in jezikoslovja. Po njegovem bodo morah Cerkno i-menovati Casale Chiesa, Cerkov- z doma in s« tako izognil vpoklicu v Abesiniji. SPET SLOVENSKA PESEM POVOD ZA PREGANJANJE Globa in pettedenski zapor idrij< skega gostilničarja 'te, I e Irri Nt V T«*tj V idrijski gostilni pri ,4Sepe-tavflu" «e je 19. julija zbralo nekaj fantov in deklet. Med razgovorom in ob vinu so se ojuna-čili in zapeli neko slovensko narodno pesem. Takoj nato pa so ae na gostilniških vratih pojavili policijski agenti, popisali vse fante in dekleta, ki jih je bilo o-sem po številu in jih spodili iz gostilniških prostrov. Gostilničar je bil zato, ker je dovolil prepevanje slovenske narodne pesmi v svojem lokalu kaznovan z globo 300 lir in pettedenskim zaporom, ostalih osem pa so prijavili na merodajno oblast. Postopanje oblasti napram našim in priseljencem Bovec, avgusta ~V Bovcu in okolici je že več let delal s svojimi kozumi neki priseljeni Italijan našim kmetom po polju in nasadih velike škode. Pasel je vsepovsod svojo čredo, neglede na škodo, ki so jo koze prizadejale sadnemu in drugemu drevju. Vsi opomini domačinov napram priseljencu niso zalegli, pa tudi protesti na me-rodajne oblasti niso bili upoštevani. Končno so le toliko dosegli, da so gozdni nadzorni organi (milizin foréstala) pregledali teren, toda škode pač niso priznali. Vendar pa so po tej komisiji priseljenega Italijana poslali na 2ago pri Bovcu, kjer* pa ravno tako pase svoje koze po polju, kot je to delal v Bovcu. Ce se pa kateri kmet predrzne ga opozoriti, ga priseljenec nažene s kamenjem. Obratno pa je postopanje napram domačinom. V CezsoČi je Življenska borba \ španskega ljudstva Civilna vojna napravil« konec srednji poti 1 Barcelona. — (FP, poroča Pierre Van Paasaen.) — Kako bo izpadla civilna vojna v Španiji, je najvažnejše svetovno vprašanje, še važnejše pa je za špansko ljudstvo. Ako zmaga fašizem, bo general Kranco nedvomno skušal izpolniti svojo obljubo, da bo dal postreliti vse, ki so pri zadnjih državnih volitvah glasovali za listo ljudske fronte in momentalno porazili reakcijo z glasovnico. Ako bo zmagal fašizem, je gotovo to, da bo Španija dobila nečloveški, srednjeveški barbarizem, ki bo v trinoštvu daleč zasenčil vsak dosedanji fašistični režim v Evropi. Poraz fašiatov bo pa na drugi strani prinesel popolno osvobojenje španskemu ljudstvu. Prihodnji španski režim bo ali fašiatični ali sociali» stični. srednja pot razvoja tudi. Toliko je zdaj že gotovo. Velika pomočnika generalu Francu sta Mussolini in Hitler. Poslala sta mu vsak 20 težkih bojnih aeroplanov in ga zalagata tudi z drugim vojnim materialom. Nemške kjrižarke stra-žijo sleherno špansko pristanišče in pričakuje se, da bo Hitler ukazal izkrcanje svojega vojaštva kakor hitro bi fašistom grozil poraz. Izkrcal bi ga pod pretvezo, "da vzpostavi red", to je, da posadi v sedlo generala Fran. ca s fašistično vojaško kama-rilo vred. Druge naloge nemške križarke nimajo v španskih vodah. Druga dežela, ki bi najbolj občutila zmago španskega fašizma, je Francija. Znašla bi se v izredno težkem mednarodnem kakor tudi notranjem položaju. Njena pot v Sredomskem morju do svojih ufriških kolonij bi dobila novega sovražnika — faši-stično Italijo, kateri je Franco obljubil Balerijske otoke, ki ao tako za Italijo kot Francijo ve-Hkega strategičnega pomena, ker se nahajajo blizu francoske obale. Pod Španijo niso nevarni, ker ona nima ne močne mornarice niti ekapunzijskih ambicij. Francija bo tudi notranje občutila posledice, pa naj izpade üfr » ÇTM I * m m l't«'.i vjaponske tekstilne delavke s plinskimi maskami na obrazu. Ijati in zidati več barak. V U namen so seveda odvzeli domačim kmetom zemljo in nekaterim vse polje, kar so ga premogli. Tako je tudi na ta način zgu-... x , ^ , .bil svojo zemUo pousstniik, po bilo na primer še pred časom ka- |d<>mikte Klančar iz Poljubinja. znovanih več gospodarjev z de- Na4 km#t ^^ Tolminec, ki narno globo od 80 do 200 lir, ker so v gozdu sekali nakazana drevesa, a se na korenini ni več poznal udarec kladiva od lanskega leta, ali pa, če je po nesreči pri podiranju nakazanega debla moral poseči še kakšnega drugega. Tako razliko delajo med priae-ijenci in domačini tudi povsod drugod in ne pomaga noben četudi še bolj potreben in upravičen protest. Posetnik Klančar radi fašistov-ske razlastitve zemlje zblaznel in umrl Tolmin, avgusta 1936. — Naš list je že poročal, da so v zadnjem času na poljubinjakem polju začeli z vso naglico postav- civilna vojna v Španiji v prilog tej ali drugi skupini. Zmaga fašistov bi dala novega Življenja francoskim fašistom in postavila ljudsko fronto v kritičen |K>- ... .. . . _ . ložaj. Zmaga španskega dolav-Liberaliiet» je končal, gtva bi nedvoltmo imdll moralni efekt ne samo na francosko delavstvo, marveč tudi na vse demokratične elemente. Največji pomen pa bi bil v tem, ker bi ta slučaj dokazal, da v nt*kih okolščinah lahko zmaga tudi o. boroženo ljudstvo nsd armado. Fašisti se bore a vso vnemo in brutalnostjo, kakor je od njih pričakovati. Ne prizanašajo nikomur. V Saragossi so po s tre-lili člane ljudske fronte do zadnjega moža. Bolnišnice namenoma bombardirajo. Poročevalec je videl na lastne oči, kako ao fašiati pod vodstvom generala Molla obrnili topove na otroški tuberkulozni sanatorij v gorovju Sierra aeverno od Madrida. Ko ata zdravnik in strežnica šla pledirat k rebelem, naj bolnišnice ne bombardirajo, sta bila enostavno poatavljena ob zid in ustreljena brez vsako besede. Tukaj v Barceloni ima ljudska fronta 80,000 mož pod orožjem. V mestu kot tudi v pVo-vinci Catalonljl vlada vzoren red. Nobenega ropanja. Vaakdo, ki skuša krasti, je brez milosti ustreljen. Municijske in orožne tovarne obrat ujrfjo z nadčasom. Ena tovarna izdela tri bojne ae-roplane na dan, druga 10 tankov vsakih 24 ur. Deset tisoč delavcev in delavk prispeva svoj nad-Časni zaslužek za nabavo medi* kalnih potrebščin v tujini. Pol milijona mož ljudske fronte is« je za en dan od|>ovedalo tobaku in pijači, da je šel denar za nabavo antltetanovega seruma. Municije ne primanjkuje in tudi ne živeža. Kmetje Catalonije ao z delavci. Dasi so raztrgani in bosi, i-majo orožje, s katerim so pripravljeni brsniti zemljo, do katere so prišli z zaseženjem po dolgih, stoletjih največjega Izkoriščanja. Dejstvo, da je v naglici zbrana in neizvežbana ljudska mi- zna ceniti svojo zemljo, dedova-no iz roda v rod, ki jo a težavo in z velikim trudom obdeluje, da prehrani svojo družino, je s takim postopanjem dvakrat udarjen. In nič čudnega, če je omenjeni Klančar zahteval od oblasti, da mu vrnejo zemljo. Seveda, ni- lica ustavila in nazaj vrgla šest-so mu ugodili. Klančar pa je bil krat močnejšo armado generala toliko obupan zaradi te izgube, Molla severno od Madrida, je da je zblaznel in na posledicah dvignilo v ljudstvu trdno pn umrl. V kolikor našega kmeta pričanje, da bo tudi armada gene ugonabljsjo s pretiranimi in norala Franca pognana v morje, vedno večjimi davki, v kolikor __— ga n« preganjajo kot protidržav- Qe§et Arabcev ubi-nega z domov, mu še brezvestno .„ ..---J., m --jemljejo zemljo za razne vojaš-, tih V. •£>Padu * ke in druge take naprave in ga gleiktm VOjaitVOm tako tirajo v uboštvo in obup. Jeruzalem, 29. avg. — Knajat Arabcev je bilo včeraj ubitih, okrog dvajset pa Je bik» ranjenih v spopadu z angleškim vo-Jašklm oddelkom v bližini mesta Kiriat. V novih Izgredih, ki ao labruhnill m«d Židi In Arabci v Jafl, so bili trije židje ubiti, dva pa nevarno ranjena. Francija in Anglija sa htevata ustavitev izvosa orožja v Španijo (Nadaljevanja s 1, strani.) be na Irun, Pasajes iu San Se-bastian. Slednje mesto je obstreljevala rebelna ladja Kspa-na in bombardiranje povaročilo paniko med prebivalci. Vest se glasi, da je bilo več oseb ubitih in ranjenih, toda natančno Število ni znano. Lojalne čete ao ustavile prodiranje rebelev v okolišu mesta Bidassoa, ki leži na nasprotni strani francoske vasi Blriatou, Rebeli so potem zasmili gorske grebene v bližini Puente in sedaj se pripravljajo na novo o-fenzivo. Na osemlju v bližini Bidasaoa so se izkazali za Junake rudarji iz Asturije, ko so a dinamiUiimi bombami iu ročni* mi granati naskočili rebule in jih prisilili na umk. Njihov naskok je bila največja značilnost bitke, v kateri Je bilo večje šte-vilo ubitih in ranjenih, Z južne fronte je prišla vest, da je major Jose-Castejon, poveljnik rebelne kolone, ki je pred dvema dnevoma odšel Iz Estremadure, dospel v Talavera de la Relne, v mesto, ki leži 84 milj jufžno bd Madrida. Na a-rugimaki fronti v bližini Sara-goss« Je mir, odkar so vladne čete potisnile rebele nazaj, liurgoe, Španija, 29. avg. — Voditelji fašistične revolte so naznanili, da bodo vzpostavili militaristično diktaturo, slično oni v Italiji in Nemčiji, ko bo-do zmagali v aemb in ustvarilo paniko med prebival* atvorri. Škoda, ki ao Jo povzročile bombne ekaplozije, Je malenkostna. Vojno ministrstvo je pozneje apeliralo na prebivalstvo, naj ae ne razurja in naj zaupa vladi. Kruim Perkin«. ...r«. d***. Uft«. Hia« h ta* k» M '»—*»>« ženske organizacije v Parts«. Zid a topi na kotodvoru k avto-matu. ki je na nJem napisano: Vrzi U« pet 20-dinarskih novčičev, pa dobit« pet zavojčkov čokolade. —> Jaz pa poskusim s enim. al misli Žid in vrže v avtomat dinarski »vfff Iz avtomata n% pade nič. —. Aha. poskusim še enkrat. Iz avtomata ne pade nič. — Aha, poskusim še enkrat. Drugič pa vrže dva 2 ataje v Domžalah, šele Čet dva dni Je bila napeljava popravljena In se Je spet začelo i radijskim oddaljanjem. Strela je letošnje poletje mnogo uligala. Pred nekaj dnevi Je neurje divjalo nad okolico Št. Ruperta na Dolenjskem in napravilo velHco škodo v tamošnjih vinogradih. Strela Je udarila v goapods—ko poslopje poaeatnlka Jermana ne Trstenlku. Poslopja Je pogorelo do tal. Otrokom, ki so bili tedaj na podu, ae k sreči ni nič agodl-lo. To Je bilo 12. avgusta. Tedaj je divjalo pred (»oldnevom silno ituurje tudi v ljubljanski okolici in okolici Logatca, V Rovtah nad Logatcem Je st rela udarila v neki hlev In ubila svinjo. Zažgala je tudi kozolec, ki Je pogorel i vso ralogo požetoga žita. Pri David Mariji v Polju v neposredni bUlinJ LJubljana Je strela obiskala več hiš in hlevov, ubila o* no kravo, zsžgula neki pod In napravila precej škode. O številnih neurjih s točo poročajo tudi Iz Sloveuakili fOrift in is ttale Krajine, kjer jim toča menda no. beno leto ne prizanese. Vinogradniki iu kmetje se obračajo I a» |Hxlporo na oblasti — toda denarja ni. Dr. Tankar — poslanik v Buenos Alresu. — Že pred msseei amo poročali, da Je bil ljubljanski univ. prof. dr. Izidor Cankar Imenovan za Jugoslovanskega poslanika v Buenos Airssu. Toda to Imenovanje as tedaj ni Izvršilo. Zdaj Je znova Izšlo v listih uradno poročilo, da je dr. Cankar imenovan za poslanika t Buenos Airssu, znamenje, da aa bo zdaj imenovanje izvršilo in bo dr. Cankar odpotoval v Buenos Airea zastopat našo državo In vlado. Dr. Izidor Cankar je bratranec pokojnega pisatelja I-vana Cankarja, rojen Je bil v šidu, se šolal za duhovnika in postal duhovnik, postal urednik katoliške lepoakivn« revije "Dom in svet", piaal članke in povesti, ae udejatvoval politično ob prevratu. pfsttal (sitem glsvni urednik "AÎwenc*" zs nekaj časa, keaneje |s>atsl izredni in rsdnl profesor zs umetnostno zgodovino ns ljubljanski univerzi, kjer je predaval minjs. kako ae Je leta lSftf I in I MM bojeval s 'PIJ«tmonUaar-! JI". Vsi njegovi bratje In sestre so le pomrli. HOSVKTA KRIŠTOF D1MAČ Spisal JACK LONDON. — Is angleščino prevedel FRANCK MAGAJNA pondeljek.xi av< "Bomo že morali iti na «uho in zanetiti o-genj," je rekel, ko se je čoln zopet zagreznil v peeek. "Zmrzujem " "Ne boj ee moče," je prezirljivo rekel Stine. -Drugi so bili še bolj mokri, pe so vendar odpluti. Zdaj grem pa jaz poskušat; videl boé, da bo splaval/' Zdaj se je premočil Stine, ki je z zobmi šklepetajoč naznanil, da je res treba zakuriti. "Kaj bi tistih psr kspljic vode," je zanič-Ijivo dejal Sprague, dasi je sam »klepetal z zobmi. "Najbolje bo, Če vožnjo nadaljujemo." "Cok, poiičite vrečo z mojo obleko in zakurite." je ukaaal Stine. "Nak, tega pa že ne!" je zavpll «pregue. Cok je pogledal zdsj tega, zdaj onega ter pljunil, toda genil se ni. "Cok je moj slugs in misli iti, da bo poslušal moje ukaze," je odvrnil Stine. "Cok, nesite vrečo na breg!" Cok je ubogal, Sprague pa je še nadalje trepetal v čolnu. Kriš je lepo mirno čakal, kdaj bo dobil ukaz, in je bil veeei počitka. "Coin, Id ga tlači nesloga, ne preplove morja," je rekel sam pri sebi. "Kaj ste dejali T' se je obregnil Sprague. "Sam s seboj govorim — imam tako navado," je odgovoril Kriš. Delodajalec ga je ošinil s pogledom od strani in še par minut molče trepetal. Potem se je vdal. "Mojo vrečo, Dlma^'1 je ukazal, "in pomagajte malo pri ognju! Na pot gremo šele jutri zjutraj." Naslednjega dne je veter še vedno pihal. Jezero Lindermann je bilo oaka, gorska globel, napolnjena z vodo. Ker je veter padal z gorskih strmin In se tesnil po tej soteski, ni vlekel enakomerno, ampak je včasih bil podoben hudim sunkom burje, včasih pa je oelabeval v svežo sapico. "Ce sadevo prepustite meni, mislim, da mi bo uspelo," je rekel Kriš, ko je bilo vse pripravljeno sa odhod. "Saj vi ne veste ničesar o teh stvareh," ga je Stine nahrulil. "O, čisto nič," je rekel Kriš hladno in odstopil. Kriš je prvič delsl za dnevno plačo, toda ni mu bilo težko privaditi se disciplini, ki jo tako delo zahteva. Poslušno in dobre volje se je udeleževal neuspešnih prizadevanj, spraviti čoln na širino. "No, kaj bi pa Vi storili?" ga je končno vprašal Sprague, težko sopeč od napora. "Usedite se ln pošteno se odpočljte, dokler ee burja ne poleže; takrat pa bo treba riniti in veslati, kar se da." Dasi je bila misel čisto preprosta, Je bil on prvi, ki mu je bila šinila v glavo. Takoj prvič, ko so poskusili, jim je uspelo. Potegnili so odejo na jambor in čoln je odbrzel po jezeru. Stine in Sprague sta takoj postala zadovoljna. Cok je bil kljub svojemu nagnjenju k zabavljanju vedno židane volje, Kriš pa sploh ni mogel biti drugačen. Sprague se je četrt ure ukvarjal s krmilom, potem pa se proseče ozrl na Kriša. "Kmalu bi se mi bile kite pretegnile," se je opravičeval Sprague, ko je Kriš prijel zs veslo. "Gotovo še niste jedli medvedjega mess, kajne?" ga je Kriš vprašal prijazno. "Kaj zlodja menite s tem?" "O nič; kar tako ^em si mislil." Toda za hrbtom svojega gospodarja je Kriš zapazil pri-znalnl nasmeh Coka, ki je ie vedel, kam to vprašanje meri. Kriš Je krmaril vso pot preko Lindermanške-ga Jezera. Pri tem je razvijal tako spretnost, Hvala bogu—ladja se je potopila Tri mesece sva delala na plantažah kave, v bližini mesta (lampinas v Braziliji, l^eo in jaz. Dostikrat sva prebila noč v mestu, kajti Campinas, * svojimi 116, OtM) prtlivalci, ima živahno nočno žlvVtnje, ki je delavcem s plantaž popolnoma zadostovalo. Toda o tem nočem pripovedovati; hotel sem samo povedati, da sva v nočeh, ki sva Jih prebila v mestu, zsfrčkala ves svoj zaslu-lek. lie da bi kaj dosti mislila na bodočnost in da sva potem, ko j« bilo delo na plantažah končano, ostala brez sredstev na cesti, da sta ga petična in delu nenaklonjena mlada gospoda določi Is za krmarja. Cok je bil tega zelo vesel in je prav rad ostal pri svojih piskrih in prepustil čoln tovarišu. Jezeri Lindermann in Bennett veže pretok. Coin so le Ishko naložen speljali po ozki, pa deroči vodni atruji. Pri tem je Kriš odkril marsikaj novegs o čolnih In plovbi. Ko pa je bilo treba izloženo blago prenesti, sta Stine in Sprague izginila kot kafra in njuna najemnika sta garala dva dni, da so jima kosti pokale, preden sta znesla stvari od konca enega jezera do začetka drugega. In taka je bila zgodovina še mnogih drugih dni tega potovanja. Kriš in Cok sta delala kot črna živina, dočim sta njuna gospodsrja stala s prekrižanimi rokami in celo zahtevsls, naj jima slugi strežeta. • Neizprosns severna zima pa se je čimdalje bolj bližala. Številne in neizogibne ovire so jim prečile pot. Ko so dospeli do soteske Windy Arma, je Stine eamolastno odstavil Kriša od krmarjenjs in se ga sam lotil. V teku ene ure pa je že poškodoval čoln ob izprani obali. Dva dni so izgubili, preden so ga spet popravili. Tisto jutro, ko *o se spet podali na pot, so našli na sprednjem in zadnjem koncu čolna z velikimi, z ogljem načrtanimi črkami napisano beeedo "Cičeko". Kril se je nasmehnil, ko je zagledal to edino primerno, marsikomu neljubo besedico. "Bežite no," je rekel Cok, ko ga je Stine obdolžil, češ, da je on napisal tisto stvar. "Seveda, čitati in slovkati znam in tudi vem, da 'či-Čeko' pomeni mehkonožec, toda moja vzgoja se nikdar ni povzpela tak o visoko, da bi znal pravilno napisati tako razčeljustalo." Oba gospoda sta kakor gada gledala Kriša, kajti posmeh je zadel v živo. Toda Kriš je ostal ravnodušen In niti ni omenil, da ga je bil prejšnji večer Cok naprosil, naj mu pokaže, kako se ta značilna besedica zapiše. "Veš, to ju skoro tako hudo peče kot tisto tvoje zbadljivo vprašanje glede medvedjega mesa," mu Je rekel Cok kasneje.^ Kriš ss je smejal. Kakor si je bil od dne do dne bolj svest svoje moči in spretnosti, tako je vedno bolj obsojal početje svojih gospodarjev. Pa ne da bi bilo to radi sitnosti, ki sta jo tako rada prodajala. Ne, zoprna sta mu bila. Kriš je okužil meso in mu je ugajalo; onadva pa sta ga hotela učiti, kako ga ne sme jesti. Sam pri sebi je Boga hvalil, da ga ni ustvaril po njuni podobi. Postala sta mu tolikanj mrzka, da je to čustvo malodane mejilo na sovraštvo. Njuna zlobnost ga je jeaila mnogo njanj kot njuna brezpomočnost. Nekje v njegovi notranjosti je rastel duh starega Izaka BeUewa in drugih korenjaških Bellewov. "Cok," Je rekel nekega dne, ko sta kakor po navadi čakala, kdaj se bo gospodarjema zljubilo odriniti; "taka me drži, da bi jima poslal prijazen pozdrav z veslom po glavi ln ju potem v reki pokopal." "Tudi mene ima taka," je prikimal Cok. "Nista mesojeda, temveč ribojeda in gotovo že smrdita po ribah." Prišle so brzice; najprej Box Canyon in več milj niže White Horse. Slap Box Canyon je imel čisto pravilno ime. Bil je škatla, past. Čolnu, ki je zapeljsl vanj, ni bilo več vrnitve; moral je skozenj. Na obeh straneh soteske so kipele k nebu navpične skalne stene. Reka se je stisnila in divje bobnela skozi ta temačni pretok. V besnem zsletu se je voda sredi struge brusila v greben, ki je bil za celih osem čevljev višji nego površina ob skalnatih bregovih. (DeUo prtbodnJM.I žal z levim očesom, z desnim pa je poškilil proti krčmarju. Ampak kako! V tistem blisku njegovega očesa si Ishko rszločno čital: Cemu si me, falot, seznanil s tema dvema postopačema? Da bi se ju znebil, a? . . . Naenkrat se je zasukal na peti in odšel, ne da bi bil še besedo spregovoril. Krčmar je gledal za njim, potem pa je napol obrnjen proti nama, dejal: "Zdita se mu malo preslabotna! Nosač premoga mora imeti dobro razvito mišičevje . . . povrhu tega pa še precejšnjo plast masti, da se t-ma od česa znojiti! Nosač, ki nima kje jemati znoja, mora pred ¿arečo kotlovnico od vsega hudega konec vzeti; no in takle kapitan nima rad opraviti s potrebščinami .. . Nadomestila pa na visokem morju tudi ne more najti." • "Morala bi bila kapitanu reči, la lahko več vzdrživa. kakor je je pripomnil Leo Kdor se znajde v tuji deželi, na tujem delu sveta brez firka \ žepu. ga bo gotovo prevzelo hudo domotožje: vsaj meni in mojemu prijatelju l.eotu se je tako ,um~ Videti, f011'10 ! «Oal* volje; "je še res. da nima Gostilničar v ulici Dean JuneeIva dosti mesa na kosteh in ma-naju Je seznanil z nekim nem ¡sti sploh nobene, — ali delo na škim pomorskim kapitanom, ki J plantažah tudi ni bilo lahko, ven pa je strašno vihal nos, ko sva,dar sva vzdržala. Vročina tam ga vprašala, ne bi 11 naju hotel ( menda ni bila nič manjša kakor vzeti na svoj parnik kot nosač* e na ladji v kurilnici." premoga Kapitan Kder od plove 1 "letita se Jutri še enkrat ka-kakor sva zvedela, prihodnje dni {pitana Kderja." je vzpodbujal s svojim pa ni i kom "Viktorijo" krčmar. "Mislim, da vaju bo konici K v ropi Zaničljtvo tr,