1/ (latodno - osvoboditni točki smo si pokositi ust t*a*c psa-uiu, med dcufim tudi fcavito, da lahko pousod in ok vsaki psi -laičnosti gauocimo v hoU mate - ♦ V ¥ • • cutseua. Letnik HI. GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling tDVttUD KARDELJ; Jugoslavija se dosledno zavzema za utrditev miru in mednarod. sodelovanja Med splošno razpravo na III. zasedanju Generalne skupščine OZN je govoril tudi šef jugoslovanske delegacije, podpredsednik in zunanji minister vlade FLR Jugoslavije, Edvard Kardelj, ki je med drugim dejal: Med splošno razpravo so nekateri govorniki včasih skoraj panično izražali svoj strah za usodo miru. Taka pretirana zaskrbljenost je primeren izraz za tisto voj-nohujskaško ozračje, ki ga danes ustvarja velik del mednarodne reakcionarne propagande, da preganja široke ljudske množice, izmučene po strahotah in opustošenju druge svetovne vojne z raznimi »napovedmi«, da je tretja svetovna vojna ta-korekoč na pragu. Politični »nauk« takih napovedi in drugih podobnih zastraševalnih filozofij, ki jih mečejo razni vojnohuj-skaški centri v mednarodno življenje, je v tem, da je treba hitreje sprejeti ter z vsemi silami podpreti sovražno gonjo in tako imenovano politiko »trdne roke« proti Sovjetski zvezi, proti državam ljudske demokracije ter proti demokratičnim gibanjem sploh, ker se bo sicer vnela, kakor govori ta propaganda, tretja svetovna vojna. Jugoslovanska delegacija misli, da so prav te težnje eden glavnih vzrokov za precej slabe uspehe dela OZN. I ukaj bi se morali posluževati takili sredstev, ki bi olajševala dosego sporazuma v spornih točkah, zlasti med velesilami, ker ostane brez soglasja velesil mednarodno sodelovanje prazna zamisel, toda vodilna skupina večine držav se je drugače usmerila, to je, da izvaja svoje namene in svojo voljo, opirajoč se na formalno aritmetično večino v OZN. Taki pogoji ne vodijo k razumevanju, ampak k spreminjanju OZN v politično sredstvo določene skupine držav ali pa celo ene same države. Navedel je nato primer Grčije, ki z izredno jasnostjo prikazuje pravo vsebino stremljenja, da se OZN izkorišča v korist posebnih interesov nekaterih držav večine. Predstavniki Jugoslavije skupno s predstavniki Sovjetske zveze in drugih držav ljudske demokracije so vedno poudarjali, da so pravi vzroki vstaje v Grčiji v dejstvu, da je bila v tej državi sestavljena vlada, ki ji večina grškega ljudstva nasprotuje, z druge strani pa zaradi surovega vmešavanja ZDA in Velike Britanije v notranje zadeve Grčije. Edina pravilna rešitev grškega vprašanja bi bila umik vseh tujih čet ter vsakovrstnih komisij in »izvedencev«. Kardelj je nato poudaril, da delovanje komisije za Balkan predstavlja napad na suverenost Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Tudi »korejska komisija« ni rešila vprašanja Koreje, temveč je dosegla samo to. da se je kompromitirala OZN s tem, da s svojo komisijo pomaga zatreti neodvisnost demokratičnega naroda. Sovjetska vlada je te dni napravila praktičen korak k ureditvi demokratičnega vprašanja s tem, da je sklenila umakniti sovjetske Čete iz Koreje ... Potrebno bi bilo, da bi ta skupščina svetovala isto tudi ameriški vladi, kajti ta priporočila bi v resnici več koristila miru kakor omenjene posebne komisije OZN, ki so se večji del tako kompromitirale, da jih sprejema ljudstvo povsod z nezaupanjem in celo sovražno. načrta nesprejemljivi za neodvisno državo, ki se usmerja v vsestranski razvoj svojih produktivnih možnosti. Če pogledamo rezultate tega načrta, je dejal Kardelj, vidimo, da smo pravilno mislili o njegovi gospodarski vlogi, kajti ta načrt je hkrati povzročil resne mednarodne posledice v Evropi in na vsem svetu in zadal težak udarec vlogi in ugledu Združenih narodov. Kardelj je nato omenil vprašanje tako imenovanih razseljencev iz Vzhodne Evrope in dejal, da hoče reakcionarna propaganda prikazati te ubežnike kot žrtve neznosnih režimov za »železno zaveso«, pri čemer seveda pozablja, da gre tu za ljudi, ki so v velikanski večini bežali iz svoje države skupno s hitlerjevsko vojsko prav zaradi tega, ker so sodelovali z njo, ali pa so jih prevarali njihovi kviztinški voditelji. Dejal je, da te razseljence uporabljajo danes deloma kot najcenejšo delovno silo, deloma pa v svojih sovražnih akcijah proti državam Vzhodne Evrope. Težko si je zamisliti, kako je mogoče obenem govoriti o miru in miroljubnem sodelovanju med narodi, hkrati pa pošiljati v države — članice Združenih narodov — fašistične plačance, da bi izvedli diverzantske akcije v teh državah. Kardelj je dejal, da vlada FLRJ zahteva izvedbo resolucije Generalne skupščine OZN, ki pravi, da zločince, ki so sodelovali pri ubijanju mirnega prebivalstva in antifašistov, izroče jugoslovanskim sodiščem, za vse druge begunce pa veljajo amnestije, ki so jih že zdavnaj izdelali najvišji državni organi FLR Jugoslavije. ZDA hočejo nadzorovati proizvodnjo atomskega orožja Varnostni svet tepta obveznosti glede (TO Podobno je tudi z izpolnjevanjem mednarodnih pogodb in obveznosti. Italijanska mirovna pogodba je stopila v veljavo dne 15. septembra 1947., torej več kot pred enim letom. Varnostni svet se je s svojo resolucijo z dne 10. januarja 1943. leta obvezal, da bo varoval neodvisnost in nedotakljivost STO in čimprej imenoval guvernerja. Znano je, da je STO še sedaj pod začasnim režimom vojaške okupacije in guverner še ni določen. Z vsakovrstnimi spletkami so hoteli onemogočiti izvedbo določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na STO. Tudi ukrajinska resolucija, ki je opozarjala Varnostni svet na nujnost in možnost čim hitrejšega imenovanja tržaškega guvernerja, je bila zavrnjena. Večina v Varnostnem svetu v celoti podpira ne le omenjeno kršitev določb mirovne pogodbe z Italijo, marveč tudi politiko ZDA in Velike Britanije, ki leži za direktno revizijo mirovne pogodbe. Jugoslovanska vlada je predložila Varnostnemu svetu pritožbo, s katero je opozorila na dejstvo, da organi ZDA in Velike Britanije v Trstu izvajajo politiko dejanskega vključevanja STO v Italijo. Toda večina v Varnostnem svetu ni storila ničesar, da bi zagotovila izpolnjevanje mirovne pogodbe, dejansko je poteptala svečano sprejete obveznosti, da bo varovala neodvisnost in nedotakljivost STO. Mar ni jasno, da se mora takšno ravnanje opaziti v poslabšanju mednarodnih odnosov? Nato je govoril o vprašanju človečanskih pravic in podčrtal, da je nasprotje n>ed besedami in dejanji, ki ga kažejo vo- dilne države večine, v samem delu OZN tako očitno, da ga ni mogoče prikriti z najbolj svečanimi izjavami o človečanskih pravicah, ki so jih dali v tej hiši. Ostro je tudi obsodil izrabljanje kolonialnih narodov in poudaril, da so ti narodi prišli tako daleč, da morajo vsak korak na poti k svoji osvoboditvi odkupiti s krvjo. Kljub temu pa nam predstavljajo kolonialni režim kot neke vrste človekoljubno ustanovo. Opozoril je tudi na vprašanje Palestine in dejal, da bi bilo z izpolnitvijo resolucije Združenih narodov z dne 29. novembra 1947. leta o razdelitvi Palestine prihranjenih mnogo človeških žrtev v tej deželi. Na drugem izrednem zasedanju Generalne skupščine je hotela večina odkrito revidirati sklepe v vprašanju Palestine. Tako so spet zavlekli ureditev vprašanja, medtem ko se v Palestini razpihuje sovraštvo in preliva kri. Ko je govorit o tako imenovani »ameriški pomoči« Evropi — o Marshallovem načrtu — je Edvard Kardelj dejal, da je bistveno pri tem to, da je ta pomoč vezana na takšne pogoje, ki so nasprotni načelom Ustanovne listine OZN in nezdružljivi z neodvisnostjo narodov. G. Bevin je v svojem govoru trdil, je nadaljeval Kardelj, da je vzhodno-evrop-skim državam »ukazano«, da ne smejo pristopiti k Marshallovem načrtu. Kar zadeva Jugoslavijo, moram v imenu vlade izjaviti, da njeni vladi niso nikoli ukazovali, marveč je sama tako odločila, ker je bila in je globoko prepričana, da so pogoji tako imenovanega Marshallovega Ko je govoril o vprašanju atomske energije, je Kardelj obsodil politiko ZDA, ki s svojim načrtom o nadzorstvu nad atomsko energijo odstranjujejo načela soglasnosti velesil glede tega vprašanja in dejal, da očividno hočejo odstraniti vse, kar bi lahko oviralo politiko ZDA. Ni slučajno, je nadaljeval Kardelj, če mnogi vplivni ameriški in drugi ljudje odkrito govorijo, da bi se OZN morala spremeniti iz skupnosti enakih suverenih držav v eno »svetovno držaVo«, ki bi imela »svetovno vlado« in bi delovala na podlagi nekake mednarodne zakonodaje in v kateri bi bila nadvlada ZDA zavarovana. So tudi vplivni krogi v Ameriki, ki odkrito govorijo drugim narodom: »Odrecite se suverenosti, sprejmite našo nadvlado iti vse, kar je z njo v zvezi, pa boste rešeni vojne in atomske bombe.« Z drugimi besedami: »Odločite sc sami, če sc hočete zlepa ali zgrda podrediti ameriškemu svetovnemu gospodarstvu.« Jasno je, da na take možnosti ne morejo pristati narodi, ki se hočejo svobodno razvijati na podlagi svojih pojmovanj in naprednih socialnih pridobitev. Kardelj je nato govoril o sodelovanju med socialističnimi in kapitalističnimi dr,-žavami in dejal, da so Sovjetska zveza in države ljudske demokracije dokazale in vsak dan dokazujejo svojo željo po takem sodelovanju in svoje prepričanje, da je tako sodelovanje možno in potrebno. Tega pa ni mogoče trditi o državah, ki imajo večino v OZN. Če sem pravilno razumel, je dejal Kardelj, je gospod Spaak trdil, da je sodelovanje s Sovjetsko zvezo nemogoče, ker je to komunistična država. Splošno pa je znano, da je bila Sovjetska zveza prav taka tudi med vojno in tudi po vojni in da ni pomenil takrat njen družbeni sistem nikake zapreke za sodelovanje. Če zastavljajo danes predstavniki večine to vprašanje drugače, potem to samo pomeni, da se je pri njih nekaj spremenilo, ne pa pri Sovjetski zvezi in ljudskih demokracijah. To pomeni, da jim sistem mednarodnega sodelovanja, ki je bil ustvarjen med vojno ter neposredno po koncu vojne in ki je bil izdelan v OZN, ni po volji. Da pa bi ti narodi lahko pristopili s polno paro k mirni izgradnji, ;e treba sprejeti ta sistem mednarodnega sodelovanja. Milijonom delovnih ljudi, ki jih dan za dnem zastrašujejo vojni hujskači s svojim krikom, je treba dati viden dokaz, da se jim jutrišnjega dne ni treba bati. Atomsko orožje je treba prepovedati Ob koncu je Kardelj v celoti podprl izvajanja sovjetskega delegata Višinskega in dejal: Edina realna pot, ki vodi ob pogojih današnjega sveta k temu cilju, je prepoved atomskega orožja, uničenje atomskih bomb, nadzorstvo nad atomsko energijo ter splošno zmanjšanje oboroženja. Prav zato pa pomeni predlog, ki ga je podal g. Višinski v imenu sovjetske vlade, glede zmanjšanja efektivov oboroženih sil za eno tretjino, resen in važen prispevek v boju za utrditev miru in miroljubnega mednarodnega sodelovanja. Sprejeti la predlog bi pomenilo bistveno pripomoči k temu. da bi ljudske množice osvobodili strahu pred vojno, da bi odstranili vojne grožnje kot metodo mednarodne politike In bi ustvarili ozračje, v katerem bi lahko sporazumno reševali nujna mednarodna vprašanja. Jugoslovanska delegacija, ki Izraža želje narodov Jugoslavije, ki niso pozabili trpljenja In strahot druge svetovne vojne. podpira z vso odločnostjo ta predlog in bo podprla tudi vsak drugi predlog, katerega cilj bi bila utrditev miru in miroljubnega sodelovanja med narodi. Govoril je tudi ukrajinski delegat Ma-nuilski, ki je izjavil, da se v celoti pridružuje predlogu Višinskega glede razorožitve in prepovedi atomskega orožja v vojaške namene in dejal, da hočejo ZDA nadzorovati ležišča urana v vsem svetu z namenom, da po svoji volji določijo delež vsem drugim državam in se tako vmešavajo v njihovo gospodarsko dejavnost. Omenil je Byrnesov načrt za štiristran-sko rešitev nemškega vprašanja in dejstvo, da Bevin očita Sovjetski zvezi, da ga je odklonila in poudaril, da bi ta načrt služil samo za zakrinkanje načrtov za novo oborožitev Nemčije. Zahodni zavezniki so tisti, ki so prekršili potsdamske dogovore, je dejal Matiuilski. Izjavil je dalje, da Bevinov in Spaakov govor (Nadaljevanje na 2. strani) Štev. 71 (164)j -----;---------—* Jugoslavija se dosledno zavzema za utrditev miru in mednarodnega sodelovanja (Nadaljevanje s 1. strani.) zadajata udarec miroljubnim namenom Združenih narodov. Manuilski je izjavil, da je tako imenovani »strah«, ki ga po Spaakovem mnenju povzročajo sovjetski narodi, samo izgovor za utrditev zahodnega bloka. Obtožil je tudi Bevina in Spaaka, da začenjata evropsko krizo in živčno vojno. Glede Palestine je Manuilski izjavil, da se to vprašanje rešuje v krogih, kjer se dve državi skušata polastiti petrolejskih bogastev in strateških položajev. Obtožil je tudi intervencijo ZDA v Grčiji in v Italiji pri zadnjih volitvah ter spletke imperialističnih držav v Indoneziji. Dne 30. septembra t. 1. je politična komisija na Generalni skupščini OZN začela razpravljati o nadzorstvu atomske energije na podlagi načrta, ki ga je komisiji za atomsko energijo predložila večinska skupina držav. Poročilo komisije temelji na ameriškem predlogu in določa, da se uničenje rezerv atomskih bomb ne more izvesti prej, preden ne bo ustvarjen nadzorstveni organizem, ki naj nadzoruje izvajanje te določbe. Ta načrt, ki bi omogočil ZDA vmešavanje v notranje zadeve drugih dfžav, je priporočila tudi večina Varnostnega sveta. Kanadski delegat je zatrjeval, da predstavlja ta načrt edino praktično sredstvo, da bi preprečili tekmovanje v proizvajanju atomskega orožja in za daljšo dobo zajamčili varnost v svetu. Sovjetski delegat Višinski je v imenu Sovjetske zveze izjavil, da komisija za atomsko energijo ni izpolnila nalog, ki so ji bile naložene; to pa zaradi tega, ker izvajajo ZDA načrtno opozicijo z željo, da bi se izognili nadzorstvu nad atomskim orožjem. Ta mednarodna ustanova, ki jo predvideva načrt atomske komisije, bi zagotovila ZDA večino, ki bi se je posluževale za gospodarsko zasužnjevanje drugih držav, zlasti Sovjetske zveze. Obrnjen proti delegaciji ZDA je Višinski dejal: »Vi pravite, da dokazujete svojo spravljivost, toda ali ste vi, ki predstavljate večino v tej ustanovi, res pokazali voljo za mednarodno sodelovanje, ko ste na primer izključili iz vseh predsedstev komisij predstavnike ljudsko-demokratičnih držav?« Višinski je ob koncu izjavil, da Sovjetska zveza ne bo nikoli sprejela načrta, ki bi dejansko prepustil njeno ljudstvo in njeno gospodarstvo neki ustanovi, ki bi bila mednarodna samo po imenu in dejal, da pomeni pristanek večine k ameriškemu načrtu za nadzorstvo atomske energije kapitulacijo pred ameriškim imperializmom, česar Sovjetska zveza ne bo nikdar storila. Višinski je nato predlagal, da bi istočasno podpisali dve pogodbi in sicer eno o prepovedi atomskega orožja, eno pa o mednarodnem nadzorstvu nad atomsko energijo. ZDA so dosedaj vedno odklanjale sovjetski predlog, da bi najprej uničili vse atomsko orožje in ga sploh prepovedali in kot protipredlog prinašale vedno le mednarodno nadzorstvo nad proizvodnjo atomskega orožja. „V Sovjetski zvezi gradimo .. Ukrajinski delegat Manuilski je v teku diskusije o atomski energiji odgovoril na trditve Bevina, Mc. Neil-a in Spaak-a, da nihče ne ve, kaj se dogaja v Sovjetski zvezi. Dejal je: »Kaj se v Sovjetski zvezi dogaja, ne veste zaradi tega, ker tega nočete vedeti. Iz našega tiska se lahko informirate o življenju v Sovjetski zvezi. V Sovjetski zvezi gradimo in sicer gradimo pri nas z uspehi. Imeli smo bogato žetev. Mnogo delavcev dela z istim junaštvom, ki ga poznamo iz Stalingrada.« Manuilski je nato govoril o delu atomske komisije in dejal, da so se sovjetski zastopniki vedno trudili, da bi v tem vprašanju dosegli sporazum. Zastopniki ZDA trdijo, da je atomska bomba ameriški monopol in orožje, s katerim dobivajo ZDA v mednarodnih vprašanjih nadmoč. Kdor hoče to spodbiti, mora prinesti dokaze. Sovjetska zveza pa bo, če bo potrebno, svoje trditve podkrepila tudi z dokazi. Mednarodni zadružni kongres zaključen Mednarodni zadružni kongres, ki je za* sedal v Pragi, je bil dne 30. septembra t. 1. zaključen. V resoluciji, ki so jo vsi delegatje soglasno sprejeli, pozivajo vse zadruge sveta, da se borijo za mir in demokracijo, za neodvisnost vseh dežel, za mirno mednarodno sodelovanje in za prost razvoj zadružništva. V Osrednji odbor Mednarodne zadružne zveze so izvolili 93 članov, med njimi 34 iz Sovjetske zveze in iz ljudskodemokra-, tičnih dežel. Za predsednika Mednarodne zadružne zveze so soglasno izvolili britanskega zastopnika Hill-a, za podpredsednika sovjetskega zastopnika Chochlov^ in francoskega zastopnika Barraulta. Togliatti spet v parlamentu Generalni sekretar Komunistične partije Italije Palmiro Togliatti je dne 30. septembra prvič po svojem okrevanju spet prisostvoval seji parlamenta. Ko je stopil v dvorano, so vsi poslanci vstali in pozdravili voditelja komunistične parlamentarne frakcije z dolgotrajnim ploskanjem. Predsednik poslanske zbornice Gronchi je pozdravil Togliattija v imenu vseh frakcij. Kmetijske obdelovalne zadruge v Sloveniji bodo izboljšale kmetijsko proizvodnjo Tobačna tovarna v Skoplju dosega največje uspehe med tobačnimi tovarnami v Makedoniji. Svoj letni proizvodni plan (ki ga je lani začela uresničevati avgusta) je izpolnila 15 dni pred rokom. V letu dni je bilo v delovnemu kolektivu 345 udarnikov. Kolektiv je dosegel 1,243.745 din prihrankov pri znižanju proizvodnih stroškov. Kmetijske obdelovalne zadruge so najnaprednejši tip združevanja kmetov v zadružni skupnosti. V svojem razvoju od leta 1945 dalje so jugoslovanske obdelovalne zadruge prešle preko različnih razvojnih razdobij in danes postajajo pomemben činitelj pri preureditvi jugoslovanskega kmetijstva. Pospešen razvoj zadrug Prva zadruga je bila ustanovljena že med ljudsko vstajo — 1944. leta — kar dokazuje, da se je že takrat pričela revolucionarna preobrazba jugoslovanskega kmetijstva. V letu 1946 je število zadrug naraslo na 27, v letu 1947 na 44, letos pa na 54. Dosedanji uspehi kmetijskih obdelovalnih zadrug so že pokazali mnoge prednosti, ki jih imajo pred razdrobljenim kmetijskim gospodarstvom. Jugoslovanski kmetje v zadrugah postajajo vse bolj zavedni in napredni graditelji jugoslovanskega načrtnega kmetijskega gospodarstva. Njihovi uspehi: boljši pridelki, večji hektarski donosi, prednosti strojnega obdelovanja zemlje, dvig in izbera živine in drugo kažejo še mnogim kmetom, kakšne koristi jim nudijo zadruge. Zato se bo tem 54 kmetijskim obdelovalnim zadrugam septembra in oktobra letošnjega leta pridružilo nad 10 novih zadrug, v več kot 40 krajih pa se pripravljajo na nadaljnjo ustanovitev takih zadrug. Dočim so v letu 1945 — 1946 ustanavljali v Sloveniji take zadruge le agrarni interesanti, so v letu 1947 pričeli vstopati 449 ofenzivnih operacij Demokratične armade v enem letu v kmetijske obdelovalne zadruge mali kmetje in proti koncu leta 1947 ter v letu 1948 tudi že srednji kmetje. V začetku so se predvsem ustanavljale vinogradniške obdelovalne zadruge, ki so se organizacijsko utrdile in s svojim boljšim pridelkom vzbujajo zaupanje med kmeti. V začetku so kmetje z nezaupanjem gledali na zadruge, sedaj pa že prihajajo po nasvete, po semena — in tudi že pristopajo v zadruge. Preobrazba kmetijstva Letos so kmetijske obdelovalne zadruge postale važen činitelj v proizvodnji semenskega blaga. Ker jim je država oskrbela dobro sortno seme in ker so se posluževale agrotehničnih ukrepov — čeprav še delno primitivnih — so letos pridelale toliko semenskega žita, da krijejo z njim svoje potrebe in so oddale seme za nad 2500 ha zemlje, s čimer bodo mnogo pripomogle k dvigu hektarskega donosa žit v Sloveniji. Letošnji plan proizvodnje žit so presegle za 20 odstot., čeprav je bil plan postavljen za 30 odstot. višje kot za privatni sektor. Primerjava površine zemljišč privatnih kmetov in obdelovalnih zadrug kaže, da so zadruge oddale sorazmerno 300 odstot. več kot privatni kmetje. Pri žitu so dosegle zelo lepe hektarske donose. Tako je kmetijska obdelovalna zadruga Dobrna pridelala 3000 kg rži na ha, sadjarska obdelovalna zadruga »Osojnik« Štuki pri Ptuju 3000 kg pšenice na ha, kmetijska obdelovalna zadruga Apače 2513 kg ječmena na ha; povprečen hektarski donos v obdelovalnih zadrugah pa je bil: pšenica 17 q na ha, ječmen preko 20 q na ha, rž 16.5 q na ha. V primeri z donosom v letu 1947 se je pridelek pšenice zvišal na 7 q na ha. V splošnem se je pridelek žit zvišal v primeri z lanskim letom za 60 odstot. — To je'poleg dobre letine bilo doseženo vsled tega, ker so že uporabljali sortna semena, pravilno uporabljali umetna gnojila, pravilno negovali kulture in v večji meri uporabljali stroje. Dvanajst zadrug ima že lastne traktorje, s katerimi bodo zorali zemljo za jesensko setev. Zadruge imajo že izdelan jesenski načrt setve, ki je v skladu z državnim setvenim planom, pripravljeno imajo sortno seme, umetno gnojilo in vse ostalo. Napredek živinoreje Stanje živine se je v kmetijskih obdelovalnih zadrugah naglo dvigalo. Od leta 1946 do 1947 se je dvignilo pri govedu za 56 odstot., v letu 1948 še za 34 odstot., število prašičev za 80 odstot., kokoši za 742 odstot., čebel za 10 odstot., zajcev za 30 odstot. Predvideni načrt dviga živinoreje so zadruge pri nekaterih vrstali že dosegle. Prvenstvena letošnja naloga v živinoreji je bila, da jo številčno dvignejo. Dočim imajo dovolj delovne živine, bo predvsem treba dvigniti število produktivne živine. / Letos gradijo več velikih gospodarskih objektov, za kar so sprejele potreben investicijski kredit. Hleve za 100 glav živine gradijo štiri apaške in dve kočevski za4-' drugi, svinjake za po 200 prašičev zadru* ga v Stični in Lackova zadruga, svinjak za 100 prašičev zadruga v Zg. Kungoti’ In druge. Poleg gradnje hlevov in svinjakov imajo zadruge predvideno gradnjo stanovanjskih objektov, skladišč in silosov. Ob obletnici ustanovitve štaba Demokratične armade v Tesaliji je oddajala radijska postaja Svobodne Grčije poročilo o operacijah sil Demokratične armade v Tesaliji od ustanovitve do danes. Oddelki Demokratične armade so izvedli v letu dni 449 ofenzivnih operacij, 229 defenzivnih ter imeli 438 manjših spopadov. V teh operacijah so imeli monarhofašisti naslednje izgube: 3445 mrtvih vojakov in oficirjev, 8466 ranjenih in 1108 ujetih; skupne izgube sovražnika znašajo 165 oficirjev in 6631 vojakov. Borci Demokratične armade v Tesaliji so razen tega razstrelili 55 mostov, 45 mo-narHofašističnih tankov, 309 kamionov in 15 lokomotiv. Zaplenili so 71 metalcev, 154 strojnic, 658 strojnih pušk, 26 radio-brzojavnih in radio-teiefoničnih aparatov ter velike količine municije. Oddelki Demokratične armade so zadali na področju Kajmakčalana močne udarce blindiranim enotam sovražnika in onesposobili dva tanka, en protiletalski top in eno letalo. V Ruineliji so prodrli oddelki II. divizije Demokratične armade na področje Dorine in razbili sovražnikove enote v vaseh Ma-lakokine ter Belopula, kakor tudi sovražne. okrepitve, ki so jih poslali iz Anavena In Amijodana. V teli operacijah je imel sovražnik 83 mrtvih in 140 ranjenih. Diverzanti, ki operirajo med sovražnikovimi vrstami na odseku Vici v zaledju in na področju Floride in Kastorije, razvijajo smelo delavnost ter zadajajo sovražniku resne izgube na ljudeh in materialu. Od 11. do 14. septembra so diverzanti razstrelili štiri monarhofašistične kamione in vodovod pri kraju Beskopi, med 21. in 22. septembrom pa vodovod Kajla-rija. Monarhofašisti so imeli pri teh operacijah 24 mrtvih in 28 ranjenih. Razen tega so razstrelili tudi most na cesti Sijati-sta-Neapilis in podrli veliko število brzojavnih drogov. V vzhodni Makedoniji so enote Demokratične armade napadle sovražnikove sile na področju Mikrosteni in Likoviča «a Pangeonu in v Papadesu. v v Monarhofasisticna vlada prosi za novo posojilo Zaradi velikanskega proračunskega primanjkljaja, ki je posledica stroškov za državljansko vojno, jc sklenila atenska vlada, kakor poroča agencija France Presse, da zaprosi ZDA za novo posebno pomoč, da bi krila vojaške izdatke. Po prvotnem proračunskem programu je bilo določeno, da bodo porabili za vojaške operacije monarhofašistične vojske 500 milijonov drahem Marshallove pomoči. Zadruge izboljšujejo preskrbo mnogo pripomogle k dvigu živino- Delež kmetijskih obdelovalnih zadrug za izboljšanje preskrbe je precejšen. Kmetijska obdelovalna zadruga Arja ves je dala na primer samo za potrebe zdravilišča v Rogaški Slatini zelenjave v skupni vrednosti nad 150.000 dinarjev; kmetijska obdelovalna zadruga Dobrna oskrbuje zdravilišče v Dobrni z vso zelenjavo, Lackova zadruga pa uspešno posreduje s cenami na mariborskem trgu. Kmetijske obdelovalne zadruge bodo znatno povečale površino zemlje, zasejane z zimskimi zelenjavnimi kulturami, da bodo v bodoče čim več dale za prehrano mest in industrijskih centrov. Zadruge v Savinjski dolini bodo pomagale pri preskrbi Trbovelj, zadruge mariborskega okoliša pri preskrbi mariborskega tržišča, ostale ljubljanskih tržišč, s čimer bodo pomagale kriti potrebe teh krajev ter onemogočale špekulantom, da bi navijali cene. Oddale bodo 150 vagonov semenskega krompirja, ki so ga že letos marca kon-trahirale. Pomembna je oddaja mleka; v letu 1947 so zadruge oddale poleg 12.280 litrov obvezne oddaje 21.350 litrov prostih presežkov mleka. Z dvigom perutninarstva, rejo malih živali in čebelarstva pa bodo še nadalje izboljševale preskrbo. V novo zgrajenih svinjakih bodo prevzele rejo 800 plemenskih svinj; s katerimi bodo reje. Zadruge se ne poslužujejo visokih cen proste prodaje, ampak oddajajo po nižjih cenah kot kmetje. Zato prejemajo od države vso potrebno pomoč; oskrbuje jih z umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, z velikimi in srednjimi stroji, gradbenim materialom, cepljenkami iz državnih trsnic — vse po nižjih cenah brez bonov, nudi jim obratni in investicijski kredit brez dobitkov, pomaga s kmetijskimi strokovnjaki, brezplačno šola zadružnike v kmetijskih šolah in drugo. Kmetijske obdelovalne zadruge se lahko razvijajo le takrat, če se stalno razvija in dviga tudi kader ljudi, zaposlenih v zadrugah. Zato je bila glavna skrb strokovni dvig zadružnikov. Organizirano je bilo mnogo strokovnih tečajev; v letu 1947 je v tečajili izpolnjevalo svoje znanje 510 tečajnikov, pozimi 1948 2500 zadružnikov; tečaji so se nadaljevali tudi med letom-47 zadružnikov je dovršilo nižjo kmetijsko, veterinarsko in splošno vinogradniško šolo, 32 pa tečaj za knjigovodstvo, evidenco in statistiko; nad 50 mladincev je že spet pripravljenih v kmetijske šole. Kmetijske obdelovalne zadruge pa bodo v bodoče poslale še čim več mladine v kine* tijske šole. DEJANJA GOVORE Ob vsaki priložnosti skušajo koroški in avstrijski politiki prepričati svetovno javnost o mnenju, da je na Slovenskem Koroškem »vse v popolnem redu«, da imamo koroški Slovenci vse mogoče in nemogoče pravice in da vlada na Koroškem in sploh v Avstriji popolna enakopravnost. Tako sta govorila apostola miru Wedenig in Ka-risch, ko sta se vrnila iz Londona. Isto je govoril zvezni kancler Figi na izzivalni in vojnohujskaški prireditvi v Borovljah. O istem pa je skušal prepričevati tudi državni predsednik Renner, ko je obiskal »najzvestejšo« pokrajino Koroško. Ne smemo se čuditi, če napravi eden ali drugi režijsko napako, kakor sta jo napravila Wedenig in Karisch, ko sta vabila na pogreb Osvobodilne fronte in sta grozila s koroškimi pestmi. Čudimo pa se ljudem, ki še verjamejo tem prozornim govoričenjem in se pustijo naščuvati proti koroškim Slovencem. Seveda so to samo ljudje, katerih preteklost ni dovolj privlačna, to so bivši SS-ovci, HJ-fiihrerji In drugi narodni nestrpneži, ki se zbirajo v raznih bundlh. Zgovoren primer nam je tako imenovani »Bund« domovini zvestih južnih Korošcev s svojimi neonacističnimi Wurfkomanda-mi, katerih »junaške« člane nagrajujejo s čokolado in podobnimi dobrotami. In te ljudi izrabljajo danes v to, da napadajo slovenske antifašiste, da razbijajo slovenske prireditve, ki jih naše ljudstvo prireja poleg težkega dela na kmetih popolnoma iz lastnih sredstev. Nešteti primeri nam dokazujejo, kako aktivni so ti nestrpneži. Iz najnovejšega časa pa imamo spet dokaz, kako so na Djekšah in v Št. Lipšu skušali motiti naše kulturne prireditve. Kako daleč pri tem gtejb, nam kaže primer iz Št. Lipša, ko je SS-ovec Norčič napadel celo župnika Srienca s psovkami in ga žalil na nesramen način. Podobno je tudi govoričenje o svetohlinski skrbi za vero Slovencev, za katero baje skrbijo koroške posvetne in cerkvene oblasti. Koliko odgovarja to resnici, vidimo iz neštetih primerov, začenši pri prepovedi maše zadušnice na dan izseljencev, nato nezaslišane zahteve po odstranitvi napisa na partizanskem spomeniku v št. Rupertu pri Velikovcu in prepovedi blagoslavljanja spominskih plošč našim borcem — partizanom, ne nazadnje pa tudi iz dejstva, da celovški škofijski ordinariat brez vsakega vzroka popolnoma načrtno premešča slovenske duhovnike v oddaljene nemške kraje. Vse to nam povsem jasno dokazuje pravi namen dozdevne skrbljivosti za vero: na vse načine skušajo izkoreniniti Slovence na Koroškem. Iz teh in številnih drugih primerov vidimo, v koliko odgovarja resnici besedi- čenje o enakopravnosti in o mirnem sožitju obeh narodov na Koroškem. Z dejanji se razkrinkujejo vsi tisti, ki skušajo svetovno javnost prevarati o resničnem stanju pri nas. Vse lažnjivo potvarjanje ima samo namen, da bi napravili videz, da na Slovenskem Koroškem vse v miru živi in da sploh ni nobenega zatiranja in izkoriščanja naroda po narodu. Mi imamo pa že dolgoletne izkušnje in predobro vemo, koliko smemo verjeti Celovec Neka zavedna Slovenka je bila 11 tednov zaradi popolne oslabelosti v bolnici in se je vrnila šele pred kratkim domov. Ker mora še zdaj iskati zdravniško pomoč, je šla pred par dnevi k zdravniku dr. Male-ju. Kakor je pač ob zadnjem obisku pri zdravniku nanesel slučaj, se je dotična žena srečala z neko znanko v čakalnici, kjer sta se nekaj časa pogovarjali v slovenskem jeziku. Zdaj se je zgodilo, da je bil dr. Male odsoten in je prišel v čakalnico dr. Mule, s katerim imata skupno čakalnico. Najprej je vprašal, kaj želita in ko sta mu povedali, da čakata na dr. Male-ja, se je oddaljil za nekaj korakov. Oni dve pa sta nadaljevali pogovor v slovenskem jeziku. Dr. Mule je nekaj časa poslušal, nato pa se je zadrl nad njima, naj takoj zapustita sobo. Seveda sta ga začudeno pogledali, ko sploh nista vedeli, kaj naj to »omeni. Ko pa je dr. Mule svojo grožnjo ponovil, sta šele razumeli, da je bil samo pogovor v slovenskem jeziku vzrok, da ju je napodil iz čakalnice. Vprašamo se, ali naj je to pravica in enakopravnost, ki jo baje uživamo koroški Slovenci, da niti govoriti ne smemo v našem maternem jeziku. Ne vemo, če je napravil dr. Mule to samo iz osebnega sovraštva do slovenske besede, ali pa je dobil tozadevna navodila s strani višjih oblasti. Naj je kakor hoče, stvar je vsekakor vredna, da o njej zve vsa svetovna Kakor vsako leto bo tudi letos v Narodni šoli v št. Rupertu pri Velikovcu pod vodstvom čč. šolskih sester polleten gospodinjski tečaj Tečaj se prične s 1. novembrom 1948 ter traja do maja 1949. Slovenske mladinke, ki želijo obiskovati gospodinjski tečaj, naj pošljejo pismene prošnje na SPZ v Celovcu. Prošnje naj vsebujejo ime, rojstne podatke in bivališče prosilke. Priložen naj lepim besedam koroških in avstrijskih oblasti. Kako gospodje iz vladnih krogov izpolnjujejo svoje obljube, smo videli in na lastni koži občutili že v prvi avstrijski republiki. Ravno tako pa imamo že nad tri leta možnost, da se prepričamo o demokraciji druge »demokratične« avstrijske republike. Danes imamo za te gospode samo ta odgovor: Minili so časi, ko smo verovali v vašo pravičnost in verjeli vašim lepim besedam. Mi smo se odločili, da nikdar več ne bomo tlačanih tujim gospodom, temveč si bomo sami gospodarili na naši slovenski zemlji. javnost. Mi smo mnenja, da danes ne živimo več v času, ko so po vseh hišah pisali »Karntner sprich deutsch!« V narodnoosvobodilni borbi smo si priborili vse naše pravice, med drugim tudi pravico, da lahko povsod in ob vsaki priložnosti govorimo v naši materinščini. Št. Peter V nedeljo, dne 3. t. m. smo slavili poroko našega tov* Francija Rasingerja, ki si je za ženo zbral tov. Dinijo Štornikovo iz Leš. Popoldne smo šli v Lese na dom Dinije, kjer se je zbrala velika množica Lešanov, ki so se poslavljali od neveste. Po civilni poroki smo se peljali na dom ženina v Št. Peter, kjer je bila svatovšči-na. Zbrali so se najbližji sorodniki in prijatelji, zvečer pa so se pripeljali tudi fantje iz Leš z dvema vozovoma. Veselo je bilo na svatovsčini, kakor po navadi, posebno pa še, ko je .bila mladina zbrana v tolikem številu. Vsi smo občudovali mlada zakonca, katerim je sreča sijala iz oči. Mnogi izmed nas smo si na tihem želeli, da bi tudi mi kmalu sedeli kot srečni novoporočenci za svatovsko mizo. To željo so Lešani tudi pokazali s tem, da so »ukradli« nevesto in jo odpeljali. Ženin in nevesta sta nam oba znana kot zavedna Slovenca in požrtvovalna pro-svetaša. Oba sta že večkrat igrala v našem društvu, tov. Franci pa je še posebno znan kot dober pevec. Vodil je tudi več P I S bo tudi kratek, lastnoročno napisan življenjepis, ki naj vsebuje tudi ime in starost staršev ter njihov gospodarski položaj in predizobrazbo prosilke. Ker je na razpolago le omejeno število mest, naj se mladinke, ki še niso dopolnile 17. leta, ne prijavljajo. Prošnje se morajo vložiti najkasneje do 15. oktobra 1948 na SPZ v Celovcu, Salmstrasse 6. Slovenska prosvetna zveza. Stran 3 let blagajno SPD »Svoboda« v Št. Jakobu. Vsi, kar nas je bilo zbranih na svatov-ščini, smo mlademu paru želeli vso srečo v zakonskem življenju, danes pa se še v našem listu obračamo do njiju in jima iz srca želimo, da bi mnogo let živela v srečnem zakonu. Prepričani smo, da bosta tudi v bodoče zastavila vse sile in pridno sodelovala v našem prosvetnem društvu. Naj živi naš mladi zakonski par! Leše • Zadnjo soboto smo se poslavljali od naše tovarišice Dinije Štornik, ki se je odločila, da gre s svojim možem tov. Francijem Rasingerjem na njegov dom v Št. Peter. Zvečer smo se zbrali na njenem domu vsi fantje in dekleta naše vasi, da se še enkrat po domačem poveselimo. Pozno v noč smo peli in plesali ob veseli godbi domačih muzikantov. Saj je bila tudi zadnja noč, ki jo je naša Dini preživela kot neporočeno dekle v očetovi hiši. Tov. Dinijo mi vsi poznamo. Že večkrat je stala na odru in kot igralka našega prosvetnega društva igrala slovenske igre. Neštetokrat smo jo videli tudi na naših' mladinskih’ sestankih, kjer je z veseljem prevzemala in izvrševala naloge, ki jih' ji je nalagal naš narod. Mi vsi ji danes želimo prav mnogo sreče in zadovoljstva v novem stanu in ji kličemo: Ostani tista, ki si bila! Ostani tudi kot poročena žena še mladinka, ki bo vedno pripravljena boriti se za pravice svojega naroda. ij Hfli ŠE DOBIMO Na odrezke tobačnih nakaznic 46. do-delitvene periode dobimo naslednje količine cigaret: R 1 10 cigaret Austria 3, Austria 2 ali Austria C; R2, R3 in R4 po 10 cigaret Austria 2; R 5 in R 6 po 10 cigaret Austria C ali Austria 2. Cigare ali tobak dobimo samo na odrezke R L R2, R3 in R4. Odrezki tobačnih nakaznic 46. dodeli-tvene periode zgubijo svojo veljavnost s koncem 46. dodelitvene periode. Cigarete Austria D, Austria 1 in »Jonny« dobimo tudi še naprej v prosti prodaji. Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu, Salmstrafie 6 — telefon 14.98. Vse slovenske izseljence pozivamo, da se pred podpisom razsodb pri komisiji za povračilo posestev v Celovcu v lastnem interesu posvetujejo z zastopniki ZSI. Dosedanje obravnave so pokazale, da se v mnogih slučajih dogajajo izrazite krivice in so bili mnogi izseljenci ponovno težko oškodovani. V nekaterih primerih pa so se dogodile brezprimerne protizakonitosti. Da se izognete nadaljnim škodam, se poslužite svoje Zveze. V. Groblachet, 1. r. predsednik. RAZ Pokrajinski komite je veliki razmah osvobodilnega gibanja opisal 11. januarja 1944 z naslednjimi besedami: »Pri delu za OF je uspelo povezaiti v rajonske in terenske od bole predstavnike množic, zlasti predstavnike delavstva in slovenske stranke, ki je imela za seboj skoraj vse nacionalno zavedno prebivalstvo. Sedaj stoji pred nami naloga izgraditve okrožnih odborov OF In Pokrajinskega odbora OF . .« V pravem nasprotju z izdajalsko vlo-Ko starega političnega vodstva pri vseli Jugoslovanskih narodih so ljudje slovenskega vodstva na Koroškem s simpatijami spremljali in pozdravljali gi-P°nje pod vodstvom Osvobodilne fronte, ^Piav so še precej časa držali bolj re-**»'virano. Ta rezerviranost je bila kri- va, da niso takoj v celoti mogli doumeti vseh ciljev OF. Počasi pa je spoznanje prodiralo. V osebnih razgovorih med zastopniki Pokrajinskega odbora OF za Koroško in zastopniki prejšnega slovenskega vodstva, ki so se vršili v začetku 1944. so že skupno naglasili, da je treba narodnoosvobodilno gibanje okrepiti tudi z njihovo pomočjo, in da je treba poiskati zveze z avstrijskimi proti-fašisti, zlasti s Komunisti, in dati avstrijski manjšini na Slovenskem Koroškem vse narodne pravice. Temelj za še lepši razvoj slovenskega osvobodilnega gibanja je bil s tem širokopotezno razširjen na staro koroško politično vodstvo. Ljudje, ki so imeli za seboj nepregledno vrsto preganjanj zaradi svoje narodne zavesti, so pravilno razumeli idejo svo- bode in bratstva med narodi. Pokazali so na drug svet, kakršnega so kazali koroški nemški šovinisti. Prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta 19./20. 2. 1944 v Črnomlju je bilo zgodovinske važnosti za vse Slovence. Poleg ustanovitve Osvobodilne fronte, ki pomeni začetek slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, februar, izjave temeljnih skupin v OF, ki pomeni ustvaritev popolne enotnosti OF, pomeni zasedanje SNOS-a v Črnomlju kot prehod osvobodilnega gibanja v oblast tretji najvažnejši dogodek v zgodovini slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Zasedanje je položilo temelje slovenski republiki v okviru demokratične in federativne Jugoslavije, SNOS je na tem zasedanju postal najvišji zakonodajni in izvršilni organ slovenskega naroda, postal je prvi slovenski parlament. Potrdil je delo slovenske delegacije na dragem zasedanju AVNOJ-a v Jajcu in s tem proglasil združitev slovenskega naroda po načelu samoodločbe z narodi Jugoslavije v demokratično in federativno Jugoslavijo. Na zgodovinskem črnomeljskem zasedanju je bil navzoč tudi delegat iz Koroške inž. Žaucer. Po njegovi prisotnosti je črnomeljsko zasedanje dobilo vso vrednost in pomen tudi za koroške Slovence. Njegova prisotnost je pomenila zmago slovenskega naroda nad vsemi mejami in žičnimi pregradami, ki so jih postavili na slovenski zemlji okupatorji. Po njem so koroški Slovenci postali živ in borben del vsega slovenskega naroda. Njegova navzočnost je bila dokaz borbene sile koroških Slovencev in njihove volje po združitvi z vsem slovenskim narodom. Njegova prisotnost je bila uspeh dveletnega partizanskega boja na Koroškem, v katerem so žrtvovali kri in življenje tudi koroški Slovenci. Inž. Žaucer je imel na Črnomeljskem zasedanju govor, ki pomeni nekak rosu-me vsega dotakratnega boja koroških Slovencev, hkrati pa izraža voljo, boriti se do konca za uresničenje velikega cilja svobode in združitve z vsemi rodnimi brati. Na tem zasedanju je tovariš Žaucer po* udaril: (Dalje) Naš kmet in vmesni trg Z U. oktobrom stopijo v veljavo zvi- ki so bile letos 3 do 6-krat večje od od-4ane cene za živila na legalnem trgu. Po- kupnih cen pri kmetih in vrtnarjih, draženje živil, ki nastaja zaradi zvišanja Medtem ko so se cene kmečkim pridei-prevzemnih cen kmečkim pridelkom, je kom zvišale za okrog 100 odstot., so se postavilo zahtevo po znižanju profitov zvišale cene industrijskim izdelkom za vmesnega trga ponovno na pozornlco inte- najmanj 450 odstotkov. Profiti vmesnega resov delovnega ljudstva. trga pa so se po previdnih cenitvah zvi- l)a je bilo zvišanje agrarnih cen šali za več kot 500 odstot. Strokovnjaki nujno, ni osporaval jiihče. Vendar so pravijo, da bi bilo danes brez nadaljnje-se že takrat slišali različni predlogi, ka- ga možno, da bi izločili celo vrsto takšnih ko priti do sredstev, ki bodo krila to zvi- »zvez« in vmesnih trgovcev, ki stojijo šanje. Širokoustno so vladni krogi propa- med kmetom in delavcem kot potrošnl-girali tezo, da se zvišanje ne sme vreči kom in živijo od podraženja kmečkih pri-na rame konzumentov. Spominjam pa na delkov in živil. Ko so sedaj določevali uvodnik, ki ga je ob tej priložnosti napi- nove cene živilom, ni bilo nikdar govora sal v »Volkszeitung« predsednik OeVP na in sklepov o znižanju profitov vmesnega Koroškem Hermann Gruber, kjer je na- trga, še veliko manj pa o ukinitvi ali vsaj migaval, da bodo to zvišanje nosili na- zmanjšanju vmesnega trga, tako imeno-vsezadnje vendarle konzumenti. V sta- vanih gospodarskih zvez, prekupčeval-lišču, ki smo ga zavzemali, smo vedno cev in nakupovalcev, poudarili, da mora to zvišanje iti na ra- Če upoštevamo, da je fašizem povzro-čun velikih profitov vmesnega trga. To čil in zapustil na Slovenskem Koroškem stališče ni bilo samo stališče konzumen- ogromno gospodarsko škodo, ki do da-tov - delavcev — temveč tudi stališče nes še nikomur ni poravnana, ter upo-našega kmeta, kajti on je le predobro števamo nakane in teror prekupčevalcev občutil v zadnjih letih, kako nesramno ga nad našim kmetom prav v zadnjem času, je navmesni trg odiral in mu trgal iz rok kakor tudi zaščito, kakršno jim nudijo se-zaslužek trdega žuljavega dela. danje oblasti s po fiihrerprincipu postavlje- V raznih oblikah se je razbohotil v zad- 110 kmetijsko zbornico na čelu, potem je njili 10. letih profit vmesnega trga. Nje- razumljivo, da se mora kmeta oprijemati govo bohotenje so izzvali razni ukrepi ne volja do gospodarstva in srd na celoten nacizma, kakor postavljanje raznih s'stem. »zvez« (Milch- und Fettwirtschaftsver- Borba proti takšnemu gospodarskemu band, Kartoffelvvirtschaftsverband, Vieh- izkoriščanju je pot v kmetijsko zadružni* vervvertung itd.) in neštetih delivcev štvo, je izmenjava blaga na zadružni po-(Verteiler), preko katerih so šli vsi pro- dlagi in bojkot prekupčevalcev in vmes-dukti, predno so prišli v roke tistemu, ki nih trgovcev. Vendar skuša tukaj oblast jih je potreboval in uporabljal. Njihov apa- preprečiti tudi ta razvoj, kakor to doka-rat je v celoti živel od razlike cen, s ka- zuje odgovor koroške deželne vlade za-terimi so odkupovali produkte pri kme- drugarjem Južnokoroške gospodarske zatrti in jih potem »delili« potrošnikom. Ta druge v Sinči vesi, ki so zaprosili za razlika je bila zelo velika. splošno trgovsko obrt. Tukaj je deželna Avstrija se do danes krčevito drži te vlada z mnenjem, da bi podelitev obrti nacistične dediščine in bogato plačuje za JUGOZI spravila v nevarnost vse trgov-neproduktivno in ncekspeditivno delo ce v okolici in tudi veletrgovce v Celov-razne vmesne trgovce, namesto da bi cu, zgovorno dokazala, da »socialistu« jim dala v roke krampe in lopate in jih VVedenigu ne gre za to, da bi se zadovo-s to plačo zaposlila pri prepotrebnem de- bilo potrebam ljudstva, temveč da tudi lu obnove. Kmečki pridelki gredo še da- njemu gre samo za zaščito vmesnega trga, nes preko gospodarskih parazitov, predno da mu še naprej zajamči dosedanje dojili dobi delavec. Poleg vseh davkov in bičke^ prispevkov, ki jih nakladajo za kritje ob- Države ljudskih demokracij se borijo z nove, morata danes kmet in tnali proiz- likvidacijo slehernega izkoriščanja po vajalec vzdrževati skupno z delavcem vmesnem trgu. Največji del te likvidacije armado vmesnega trga — parazitov, ki vršita kmet in delavec, ki se združujeta v se bolj in bolj zajedajo v njihovo kri in zadruge in delata eden za drugega. Pa življenje. To dejstvo najbolj nazorno po- tudi pri nas je v kmetu in delavcu tista trjujejo cene sočivja in zelenjadi v mestih, sila, ki je zmožna da zruši to izkorišča- .. ---------n................... nje in izžemanje. Prej ali slej bodo izgini- r*d*i»ieij. '»»taik ia zaiocaik n»u or Kr«a0 i*ouk, li veletrgovci, nakupčevalci in gospodar-veiik»*»c. ai»»oi «r«dnik: or. Kr»aoi zvitton odgo- ske zveze, če bo naše ljudstvo, predvsem ▼orni uradnik' «r»nol OfrU. ob« CoIotm. SdoutraS* «. „„ n j k :X . (i-jnm no|ainniil ■prav*.- C*lovoo, VOtkormarktor Strafio 21, Oopl.l •• o.j Pa R ^ PUCUO / aelOm, IiaKUpOill pošiljajo na naslor' C.lors. (K1a,joorart>. Poštam. t„ Posl- ,n Prodajo V Zadrugah, katere bo UStanaV-••hiusraoh »7* Tiska: .Kkmtosr Voiksraria* o. m. b. h \ ijal sam in za katere se bo znal boriti. Kt*7*nfurt. 10. Oktobar-Stratt« 7 BIčlŽ SiflJ^f Sovjetska zveza V BORBI IN DELU Ven z okupatorju okupatorji, ki nas hočejo uničiti in za- Sovjetski človek ne pozna suženjstva, sužnitj! Prenesti je treba kritični trenu-»Kol izbija kol, zob za zob in kri za kril« ea’ ne izgubimo svoje časti in sla-je zavpilo sovjetsko ljudstvo. Vsako ve’ } rPe*1 bnmo, toda Nemci za vse več-nemško grozodejstvo Je priklicalo v živ- I}e ne bodo pozabili, da so vdrli v Ijenje nove partizanske odrede, sleher- ^ov,efcsko zvezo-na porušena vas je kričala po maščeva- * nju. 7. julija 1943. je generalni pomoč Kako je to mogoče? nik Dittmar ugotovil po radiu: »V za- v dobi državljanske vojne je rekel Sta-ledju nemške vojske je nastal ogromen |jn; »Vsaka armada se odlikuje po tem, in močan sovražnik.« Nemci so javkali: da se vojskuje za svobodo in neodvi-»Partizanska vojska presega vse, kar si snost svoje lastne dežele, da se njeni In-je mogla človešto fantazija predstavlja- teresi krijejo z interesi tiste dežele, za ti.« Partizani uničujejo skladišča, napa- katero preliva kri in z interesi tiste vla-dajo oporišča, rušijo poti, minirajo ce-