at. milila. i utfitf, i nft,b. Mmrii mi u. im. .Slovenski Narod' T»l|a p* p*4tli a Avsfeo-Ogriko: M NeaSjo: 2f\i^°tklip^ IMpi^ • K ?"- I °*> Wo «P«i . . . . K 40— «rt leta . T • • I 9-— I " Ameriko in vie druge deiele: ■ft aiescc „ „ • • . 3-— | c*lo !cto napet] . . . . K 4a— VpraSanjem glede Inieratov se naj prilozi za odgovor dopisnica ali maraka. OpravnUtro (»podai, dvortfčc lcvo. ffnsr.ora milo« tt. 5, teletoa *t 85, ■*■!• fiak *aa svtdM1 ta***p*l nlil|ila »ra&alk«. tmenti ae računalo po porablfenem pf#toru ln ticer: 1 mm visok, ter 54 no Urok prostor renkrat po 12 vla, ovakrat pa 11 vfn., trtkrat pa 10 v. Poslano (caak prostori 33 vi a., aarte Ij zahvale (enak prostor) 20 vio. Pri večjih inserrffjitrpo dogovora. ------—i^^^------ N«ff sarvtiitf aa| poiljefo iiročiie> *e#to gp* 90 naktcalcl. "WS Na sano pisaeae itrožbe brez poslitre dttarja sj as aniejn ■ifeafcar ozirati. ,,ftarodaa ti Hanu* telafoi it. 89. .Slovenski Narod* velja T LJakl|aal dostavljen na dom ali če se hodi ponj t četo leto naprej . . . . K 32-— I četrt leta „ . ; J ; # gw pol leta „ ..... 16— I na mesec „ ..... 2*70 Posamezna itevilka veli« 14 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. Uredniitvot KaaHova ulioi it. 9 (v I. nad str. levo\ Ultfon At 34 Wi!i odaoverla bno io MMi V^ashingtoa, 12. februvarja. (Reu-ttf) Predsednik VVilson je govoril da-nes pred kongresom o izjavah državnikom centralnih đržav. Izvaial je tole: Dne 8. januvarja sem sovoril o vojnih ciljih. kakor jih razumeva naš narod. AnsJeški ministrski predsednik je 5. januvarja govoril podobno v isti za-devi. Na ta dva govora sta odgovorila isti dan. t. j. 24. januvaria. nemški državni kaneler in avstnjski zunanji mi-ni>ter grof CzernR Veseli me, da se raspravlja o teh zadevah pred vsem svetom. Prijaznost za prljaznost Odgovor grora Czernina, ki je v pogiavitnem naslovljen na mojo adreso, je zelo prijazen. On vidi v moji izjavi zadosti spodbudno približanje k stališču njegove lastne vlade ter izraza upanje, da bo mogoće na tej podlagi priti do podrobnejšega razgovora o ciljih obeh vlad. Baje ie namignil, da je bilo naziranje, katero je izrazil, prej meni sporočeno in da sem bil iaz oni čas, ko ie o tem govoril, o ne^ovem stališću že podučen. V tem oziru gč. gotovo nišo razumeli. Jaz nisem dobil nobenega sporojila o tem, kaj namera-va povedati. Ševe da tuđi ni bilo nobenega vzroka. zakai Di stopil privatno z menoj v stik. Popolnoma zadovoljen sem. da spadam med njegovo i a v n o poslušalstvo. Odgovor grofa ffertiin^a. Reci moram, da je temu nasprotl odgovor grofa H e r 11 i n g a zelo ne-določen in zek> zmeden. N.egov govor je poln dvoumnosti in ni nam jasno, kam meri. Njegov govor pa ima tuđi popolnoma drugačan navlas in ima ocividno tuđi ravno nasproten n a m e n, k^kor govor grofa Czernina. Hertlingov govor, žal, potrjuje n e -srećni u t i s, ki smo £ra dobili iz kon-feren^ v Brasiu Litovskem in pribi'a-nje naših splošnih nače! ne more dovesti do praktičnih posle-dic. Grof Hertltng se brani upoia-biti ta načela pri najvažnejših točkah, ki morajo tvoriti vsebino vsake konene pogodbe. Grof Hertling je nezaup-ljiv proti mednarodni akciji in proti mednarodnemn posvetovanju. On ak-ceptira, kakor Oravi, načelo javne diplomacije, zdi se pa, da vztraia pn tem, da se to načelo vsaj v tem slačaiu omeli na splošnosti, da pa se ne smejo obra\Tiavati razne podrobnosti o pokrajinah in poelavarjih države, +orej o vprašanjih, od katerih je odvisno ali sprejme 23 sedaj v vojni se nahajočih držav mir ali ne v sp!ošnih pogajanjih. marvec ločeno med narodi, ki so vsled svojega sosedstva neposredno udele-ženi. On priznava svobodo moria, iz-raia pa svoje dvome o omejit\i te svobode potom mednarodnih, v interesu svetovnega reda postavljenih dolo-čil. Z brezpogojnim veseljem bi videl, da padejo gospodarske ovire med po-sameznimi deželami, ker bi to na no-ben način ne oviralo stremljenja voja-Ške stranke, s katero hoče očividno ostati v dobrem razmerju. Ravnotako malo ugovarja utesnitvi oboroževanja. On misli, da se bo to vprašanje vsled gospodarskega položaia, ki bo sledil vojni, samo uredilo. Glede nemških ko-kmij pa zahteva, da se vrnejo brez na-daljnega razgovora. On noče govroriti z nikomur drugim, kakor z zastopniki Pusi je o vprašanju, kaj naj se zgodi z narodi in deželami BaltiŠkih pokrajin, z nikomur dmgim kakor s franeosko vlado o pogoiih, pod katerimi naj se umak-nejo nemške čete iz franeoskega ozem-Ija. Edino Ie z Avstro - Ogrsko se hoče razgovarjati, kaj naj se zgodi s Poljsko. Rešitev vseh vprašanj, ki za-devajo balkanske države, odkazaje, kakor ga iaz razum em, Avstro - Ogrski in Turčiji, in pogodbe, ki zalevajo ne-turške, sedaj olomanski državi pripa-dttjoče narode, turSkim oblastim samim. To so mttode dunajske-ta kongresa ' Za doto ureditev narodr.ega vprašanja. Kar pa hočemo mi, je nova uredite v narodnega vprašanja, zgrajena na dalekovidnem, vse ob^ega-' joČem temelju pravice in pravičnosti, [ ne pa !e zakrpan in zaŠit mir. Mogoče [ je, da grof Hertling te?a ne vidi ali ne razume. Ali živi v svojih mislih $e ved-no v svetu, ki ga ni več? \!i je popolnoma p ;zabil na sklep nemškega državnega zbora z dne 19. julija, ali ta sklep namenoma pozablja in ki»pr.ih po-godb in garancij. On pa ne more pri-čakiv^ati, da bi se mu to priznalo, če ?e ne ra^nravlia o drugih vnrašaniih, ki nai se določijo v mirovnih plenh na i ti način kot točke v končnem računu. On ne more zahtevati dobrote skupne pogodbe na ene.n polju, ne da bi priznal te dobrote tud! na drugem polju. Mislim, da jrotovo uviieva. da samopašne šepa ratne pogodbe o trgovini in o Hst-venih surovinah ne morejo tvoriti pod-lacre za mir. ravnotako malo. in to naj si zanomr.i, kn kor samopašne seoa-ratne pogodbe o nrovin:ijih in naodih. Czernin je bofl bfctre^a pogleda neso Hertl'ng. Zdi se, da grof Czernin podlace miru vidi z jasnimi očmi in da iih noće prikrivati. On ve, da je neodvisna Poljska ustvariena iz vseh nedvom-no poljskih pokrajin zadeva ev/opske-ga sporazuma in da se mora torei na-ravnost kot taka priznati. On vidi, d a je treba zapustiti Beljrijo in io obnoviti. Ne glede na to, koliko žrtev in koncesij to zahteva. On vidi. da je treba ugoditi narodnim stremljenjem ćelo v lastni državi in to v sku^nem interesu Evrope in človcštva. Ce molći o vprašaniih. ki zadeva.io interese in namene njegovih zavezrnkov boli, k^kor interese in namene Avstro - r*gr ke some, stori to Sdmo, ker se čuti. kakor dom-nevam. primoraneffT pod gotnvimi okolnostmi pokazati na Nemčijo in Tur-čijo. S tem pa. da spoznnva in priznava , da je treba «va~na v po-ritev prihajajoča vprašanja in načela od-kritosrčno udeistviti, priznava seveda tuđi, da more Avstro - Ogrska Iožje sprejeti vojne cilje, kakor so jih Zedinjene države postavile, nego Nemčija. Najbrže bi bil šel Še delj, če bi se ne bil moral rzrati na zvezo Avstro - Ogrske z Nem!iio in na njeno odvisnost od Nemčije. Nejasno ie. ali bo mogoče obema vladama nada-ljevati z izmeno svojih naziranj. MlroTna načela. Načela, ki jih moramo uporabiti, so ta-le: 1.) Vsak del končne pogodbe mora biti zgrajen na pravičnosti in v vsa-kem slučaju na takem sporazumu, o katerem je verjetno, da bo dovedel do miru, ki bo trajen. 2.) Narodov m provincil ne srne državna suverenost porivati sem ln rja, kakor da gre samo za stvari ali kamne i v kaki i£ri, četudi v veliki igri ravno-vesja moči, ki je sedaj za vse čaše di- I skiedirirana. 1 3.) Rešitev vprašanja pokrajin, v kolikor je vojna spravila to vprašanje v tek, je najti v interesa in v dobro pri-zadetega prebivalstva in ne kot del ka-kega sporazuma ali kompromisa med zahtevami tekmujočih delov. 4.) Vse iasno orisane narodne zahtev e naj se rešijo kolikor mogoče v zadovoljnost ter naj se pri tem ne sprejmejo novi elementi niti naj se pe-trificirajo stari elementi spora in na-sprotstva, ki bi najbrže v kratkem zo-pet motiii mir Evrope in s tem vsega sveta. Nadaljevanje vojne. Na tej podlagi zgraien splo^nj mir daje možnost za pogajanja. Tako dolgo, dokler ni zagotovljen tak mir, nim^rro druge možnosti, kakor da n a -daljujemo vojno. V kolikor mo-rcnio soMorninf? Post< pravi k sklicanju romtmskega državnei?a zbora, da je pričakovati važnih posvetovanj, zlasti z ožirom na Besarabiio, ker je ukrajinska Rada proglasila, da Besarabija ni v območju in r interesu Ukrajine. Pfcria. 10. februaria. (Kor. urad.) >Echo de Parisc poroča. da v Parizu prav nič ne poziajo romunskih name-Qom. >Petit Journal« skuša prepričati Romansko o potrebi, da ostane na strani zaveznikov ter pravi, da bi popuet-luvoet Romunske samo povećala po-tUep&ost centralnih držav. Hrvatska politika. (Vladina in politična kriza. — Sabor na nedoločen čas odgođen. — Konfiskacija jugoslovanskega memoranduma. — Ko« rupcijske afere. — Spori v koaliciji. — Za združenje zdravib eiementov.) /s. — Zagreb, 8. februarja. Sprememba političnih razmer na Ogrskcm je vpUvala tuđi na hrvatsko politiko. Koncentracija madžarskih šo-vinističnih strank pod vodstvom grofa Andrassyja, grofa Apponyja in ministra Sterna-Szterenyja in želja izigravati demokratske reforme, naj bi bila na Hrvatskem ustvarila podobne raz-mere. To je, onemogočila naj bi notra-nje reforme in posebno pričela z borbo proti jugoslovanski mislL Madžari bi mogli trpeti tako hrvatstvo, kakor je postalo pod pritiskom svetovne vojne bolgarstvo, ali kakršno bi odgovarjalo intencijam šarajevskega Stadlerja ali pa ljubljanskega Šusteršiča, trpeti pa ne morejo jugoslovanstva, katerega program je samoodločba jugoslovan-skega naroda. To gibanje je treba pobijati, treba ga je ubiti na rirvatskem, da ne inficira še sosednjih pokrajin. Brezdvomno deluje v tem oziru Pešta v popolnem sporazumu z Dunajem. To je eden glavnih vzrokov za napade na bana Mihalovića, ki da ni dosti ener-gičen in ki da ne varuje dovolj zajedničkih, t. j. madžarskih iuteresov. Madžarski listi so napravili iz našega bana — horribile dlctu — pravega jugoslovanskega propagatorja, tako da se gospod Mihalović pač samega sebe a čudom ogleduje, kaj je iz njega^ postalo. Njegova navzočnost v Pešti in nagli odhod hrvatskih delegatov v ogrsko prestolnico, sta bila gotovo v zvezi z resno bansko krizo. Lez od-ločno intervencijo je mogla saborska većina bana obdržati na banski stolici. In tako je prispel iz Budimpešte de-menti madžarskih vesti, ki so nazna-njale, da je gosp. Mihalović po dal de* misijo. Njegove budimpeštanske konfe-rence so naenkrat postale docela priprosta posvetovanja v aprovizacijslrih zadevah. V političnih krogih se govori, da se je ban Mihalović pri nekaterih obljubah napram Madžarom prenagliU da je Wekerleju obetal vsakovrstne stvari, n. pr. volihio pravo za Madžare, ki na Hrvatskem nimajo domovinske pravice, nakar ni mogla in ne more pristati seveda niti ena hrvatska ali srb-ska stranka v banovini. V tej kritični atmosferi se je sestal dne 4. februarja hrvatski sabor, v katerem je zlasti v zadnjih sejah prešla vsa inicijativa v roke opozicije. Tako je postalo očito, v čem pravzaprav kriza ob-stoji. Starčevićeva stranka je že preje naznanila, da bo predložila dva nujna predloga: da se prekliče vojna naredba glede zborovalne pravice in pa, da se dvigne konfiskacija jugoslovanskega rhemoranduma, poslanega mirovni delegaciji v Brestu Litovskem. Predsed-ništvo je pred sejo dne 7. februarja ta dva predloga odstopito klubu saborske večine, ki je imel o njih posebno posve-tovanje. Tako se je začetek včerajšnje saborske seje zavlekel in ker se je na-hajal predlog v klubu većine, ni mogla opozicija nabrati nanj dovolj podpisov, s čemer se ji sicer tuđi mudilo ni, ker je bil dosedaj običaj, da so se mogli predlogi podpisovati tuđi Še tedaj, ko so bili že na predsedniški mizi. Seja je pričela sele ob 12. in predsednik je opozicijonalna predloga odklonil, češ, da nimata dovolj podpisov. V opozici-jonalnih vrstah je nastalo veliko ogorčenje in padale so prav oštre besede na adreso koalicije. »Bojite se Madžarov, nimate poguma se izjaviti za narodno politiko, ne upate se pa tuđi nastopiti proti njej!« V burji medklicev in prote-stov se je dvignil poslanec dr. Dušan P o p o v i ć (ki je v vojni zaslovel kot neutrudni intervencijonist za vojne liferante pri vladi), da brani postopanje predsedništva. »Eto Popovića kad treba braniti kakovu nekorektnost,« so mu klicali opozicijonalci. Razvila se je ne-skončna razprava o poslovniku "in na-stal je dote prepir, tako da so končno tuđi poročevalci prenehali s svojim de-!om in to vsled škartdaloznecra poteka seje ter radi velike zime v dvorani. V tem se torej zrcali vsa naša kriza. Ban Mihalović ln koalicifa so dobili v PeštJ svoio lekcijo in sedai izvrsujejo dom-misijo, dano ilm od Madžarov. Ccosurr Stran 2. ,dLOVbN:>KI NAia potrebno, da se temeljito preišče Sadi poslovanje deželnega gospodar-■skega komisarijata. Izvoljen je bil od-Itor 9 članov. ki naj revidira delovanje pentrale za promet s klavno živino. Od-"fcor je že dobil svoje popularno ime »panamska komisija«. Videli borno, Ttakšne uspehe bo dosegeL V javnosti se mnogo ^jvori, kako so razni odi:_ni Ijudje pri tej centrali obogateli, koliko "io dnigi zaslužili z intervencijami itd. jRaznaša se govorica, da se je v Zagrebu dobilo dovoljenje za izvoz blaga iz Hrvatske za 20.Od*-—40.000 kron. Kdo je plačeva!, kdo je podkupnino pobasal, se danes ne da konkretno uzotoviti. Situacija je postala taka, da se je zdelo "Vladi in večini najbolje, ako se o teh *tvareh ne razpravlja več. Sabor je bil xa dolgo časa odgođen . . . Eno je gotovo: politika naie saborske većine je le preveo zašia v tire vojnih liferantov in nima dane^ nohene sile ne ođpora napram Madžarom, pa. bogme, tuđi nobene popularno ti med ljudstvom. Do tega ni trebalo in ni smelo priti. Sedaj pa. ka je več ali rrnnj gotovo, da se ves režim ne bo vej dcUo držal in ko bodo morali morda Madžari koalicijo s silo po*^;rti v opozicijo, je potrebno, da se 2bira vse. kar je zdravo fn da se da razcepljenermi poHttč^e-no življenju Hrvatske, ki ie v ostalem povsem orijentirano v smislu jusoslo-vanske ideje, ttidi formalno edinstvo, đa se tako ojači njegova odporna sila *i njegova energija v borbi za narodno sjedinjenje. flotronlepoiin^! položaj. Dunaj. 12. februar ja. Zbornica je ^»klicana k plenarni »ej i dne 19. februari a. V sobo to se .»bere Poljski klub. ki bo v posebnem ♦manifestu utemelji! svoje nadaljno politično postopanje. Razburjenje v polj-skib krogih se veđiio narašća in poljski poslanci stoje pod pritiskom velikega fgil^nja poijskega naroda, ki se ćuti vsied dogodkov na vzhodu ogroženega V svojih najvitalnejših interesih. Kakor poročajo iz Berlina, je zadel Poljake .nov udarec: ne ie da jim je biia v mirovni pogodbi z Liv raj ino vzeta holm-siea gubernija, hiti sedaj nemška vlada organizirati posebno 1 i t c v s k o drža-rvo z glavnim mestom Vilno, ki naj za-Jezi poljske aspiracije na severu. Tej •novi litevski državi se naj prideii rudi !Iep kos ozemlja, ki ga Poljaki smatrajo za svoje. Ni čuda, da so tuđi najkon-.servativnejši Poljaki za nciostrejšo taktiko napram vladam centralnih dr-jžav in da zlasti avstrijski poljski za-'stopniki očitajo Dunaju ilojalnost in za-'▼ratnost. Poljskemu klubu so se pridružili tuđi \ ,i poljski čtani gosposke :*bornice in pGiitični krogi računajo z -▼so gotovostjo, da bodeta tuđi oba fDcljska ministra - naučni minisftr •Cviklinski in minister-rojak Twardow-f*kl — posvedočila svojo solidarnost htr demisijonirala. Poljaki računajo na podporo Če-kov in Jugoslovanov. V tem oziru se me bodo varali. Nemški listi skušajo vedno znova »vzbujati dvome o odločnosti .»ugoslo-tvanske politike. Temu nasproti je treba \z vso jasnostjo poudariti, da Jngoslo-ranski klub ne pozna nobenega ikompromisa in se ne spu-*ča v nobene kupci je. Ako erozijo vlada in Nemci, da bo moral minister Z o 1 g e r demisijonirati, če Jugoslovanski klub svoje taktike ne iz-jpremeni — take grožnje ne napravijo • {sobenega vtisa. Minister Žolger ni bil | jpoklican med cesarjeve svetovalec \ jr a d i nas, temveč radi države. iAko meni vlada, da ne potrebu je več jnoža, ki svoje ostale tnvariše daleč presega na inteligenci in je poznavalec iugoslovanskih zadev — svobodno ji. /Jugoslovanski klub se ne čtiti poklica-iiega, varovati njene interese. ^ Ministrski predseđnik živahno kon-Jerira z nemško eospodo. Čehi name-ravajo dne 19, februar ja vložiri nujno Interpelacijo radi trutnovske zadeve fn Titez Seidler b| rad odgovoril tako. da bi ostal voik sit, koza pa ćela. Seveda *se mu ne bo posrećilo. Eđina rešitev za vlado so nem5ki socijalni demokrati. Le ako se ti vnrežeio v vladni voz, mo-Jre dobiti SeHIer svoj proračunski t>ro-•vfzorij. Nemški socijalno - demn^rrtsk! klub Ima v ponedeliek. dne 18. febru- Pobtićni krogi sodijo, da socijalni demokrati pač nr bot?o mafli prevzett odgovoriK»sti, da bi podprli vlado, ka-tero so do zadnjega sami najbolj oštro kritizirali. Nemci groze seveda s § 14„ češ, če Seidler ne dobi većine, bo parlament odgođen in za nekaj časa zopet uveU^vl'en absolutizem. Ne moremo si predstavljati državnika, ki bi se upal v sedaniem resnem času igrati z absolu-tizmoin ter državo pred vsem civiliziranim svetom postaviti nazaj na nivo carisučne Rusije ali pa Sturgkhovega j nasipa. : Danaj), 12. februarja. Poljski klub je pretrgal vse osebne stlke t ministr- skim predseđnikom. V imenu poljskih ! članov gosposke zNornice ie posetil vi- j teza ?eidlerja grof Goluliovskl ter mu ! sporočil. da Si> poljski člani gosposke i Tbornice popolnoma solidarni s polj- 1 5:kimi po slane i. ! Dona?. \2. februarj a. V parlamen-j tarnih krogih se jrovori, da ni izkli^e-j no. da rjride do razpusta noslan-|^ke zbornice. Češki, poliski in jugoslovanski parlamentarci izjavljajo. d i bi nove volitve bife prav miporoč-Ijive, ker bi vladi in vsemu svetu pokazali:, da su nenem?ki narodi neomaj'io za politiko svojih ćeklarucij. Največji na^protniki eventualnega raspusta no-slanske zbornice in no^h volitev so seveda nemški po*!anci katerih ogromna vcJina bi zapad!a obsodbi volilcev. Potiska. Vnanjepolitični vzroki so nagnali gali^ke Poljake v drža\7iem zboru v strogo opozicijo ter jih morda definitivno privedli v tabor -deklarantov«, tistih avstf * "> "arodov, ki se bore za svojt u;,. .. ,c in za svojo svobo-do. Mir z Ukrajino je prepustil Poljake popcbinma oblasti okupacijskih držav. Te2[a so se Poljaki na^olj bali. sai v Nemciii vedno boli rtadvladuie ?• ♦nižem, ki hoče preko samo- nc „.vanja narođov iti na dnevni red. To Pol Jaki dobro vedo. Z nejevo-Ijo r«riznavajo »Wiadrmosci PoNkte'. ki izhajajo pod vojaško upravo v Piotr-kovu, da ic večina Poliakov od začetka vojne onjentirana proti centralnima državama, in zaman očitajo poljski inte-IUenci, da s svajo ^msofilsko« politiko zahuja v — četrto dimertzijo. Ce1o kra-kovska ^Nova Reforma*, ki je §e r>red nedavnim pisala tako, kakor da bi io izdajafi nemški ča^nikarji na Dunaiu, ne \idi sedaj v obljubah cesaria Vilje-ma nič več kakor fraze, ki izginejo v nič, ker i2vr§evate!;i njesrove prave vo-ije. njezovi ministri govore le hriDave protipoljske besede. Poljska vlada sama kaže. da hoče bodoča Poljska biti v prijateljskih odnošajih z Rustjo. Seveda b o 1 j š e v i š k e Rusije i e pač Poijaki boje. Prva revolucijska nt-ska vla^a. je leta 1917. ustanovila »Poljsko likvidacijsko komisijo-, ki je bila kakor neka posebna provizoriČna vlada za Poljsko, ter je 5 tem priznala neod-vis^ost PcVske. Ta komisija naj bi llk\i-dirala vse medsebejne odno5afe med Rusko m Poljsko, ki so nastali vsled stoletne ukupnosti. Na čelu tej komisiji ie bil odličen Doljski mecen Alek^ander Lednicki. bivši poslanec dume. Boljše-viška vlada oa je pred nekaj časom hotela >zdemokratizira!U kom'gijo ter ie na mesto Lednickega postavila mlađega J. Leščinskega, ki se je doslej imel baie za Rusa. a nato je tjkinila komisiio sploh ter io nadomestila z boljševiškim ' ^komisarijatom za poljske stvari*. Poljaki vidijo v tem znake centralizma, >kateresra se niti carske vlade ne bi sra-movale^, a teza centralizma si ni tol-mačiti tako, kakor da H bil na^erjen proti poljski narodni samostalnosti, marveč iz\*ira iz ?lavnega stremljenja boljševikov. zanesti revolucijo čim dalje v ^rednjo Evropo. A za to stvar se jim konservativni in nedemokratski Poijaki sami zase zde nezaneslihi. »Z gospodi Poliaki ni račun a ti,« je baje rekel Trockij. Kar se demokratske revolucije tiče, utegne imeti Trockii glede Polja-kov prav. Nekaj časa so očividno boli-ševiki mislili, da se bodo poljski vojaki v arrnadi navzeli dosti boliševiškega duha in da potem, ko se sklene mir. za-neso revolucijo tuđi na Poljsko: a zdi se, da so se y tem nekoliko uračunali; vsaj poliski listi trde, da se Poljakom tega ni bat:. Poljski regimenti so zadnji čas vzeli Smolensk: to podjetje meri najbrž na to. da bi se mele bodoče poljske države pomaknile čim dalie na iz-tok. obrnjeno pa je naibrž tuđi proti bolištrvištvu kot takemu. Razmerje med boliševiki \n Poliaki se ie moralo še do-slabšati. odkar so noliševiki decimirnli poljski bel^orođski polk, »Drvi ooliski revol-icjiski polk«, ki se je brani! iti nad Ukraiino. Ker sta centralni državi hoteli pridobiti Ukrajino čim preje. ni čudno, da Je bila Poljska pri novih mejah znatno prikrajšana. Velik del hoimske guber-nije, starega ter spornega vprašanja med Rosi in Poliaki. je bil priznan Ukrajincem in nova zapadna ukrajinska meja odreže (kolikor ie razvidno iz Nieuerlejeve karte) lep kos poljskoga narodnega ozemlja. Kako bo s poljski-mi interesi v notraniosti Ukrajine, še ne vemo. Ti interesi so bili došle dosti močni. Veleposestvo je bilo tam po ve-Iikem delu polisko ter se je vedno tuđi narodno prav živo uveliavljalo. Poljski ve!epr>sestniki v Ukrajini so držali »»Matico Poljsko* v Kijevu, ki je imela s*tfri srednje Sole (2 moškl in 2 ženski) s 1000 gojenci ljudske sole, pripravljalne teča-je za srednje sole, kurze za odrasle, de-lavnice z izobraževalnimi tečaji. bolnfš-nice. internate itd. V zadnjih mesecih je socij?lna revolucija umčiJa ve?eoosestva in s tem vzela moč tuđi »Matici Poli-&ki« ter podiago poljskoni iolstvo, V samostahM Ukrajini pclfsk\ gospođjt pać ne bodo imeli ve^ prejšiti« moći. Položaj Poljske še ni gotov in hipo-ma za Poljaka«malo rarve.seljiv. Toda poljska svoboda piide brez dvoma in bo tem popolnejša, čim mani bodo paktirali in se pokajali io klanjali, čim bolj bodo zahtevMi, to, kar je pravica vsakega naroda* — samoodločevanje. Ob tej DriliJn naj podamo še malo statistiko o Poljakih (po studiju C Ro-merja, Krakov, 1917). Leta 1910. ie bilo Poliakov v došle ruski Poliski 15 mili-jonov 150.000, nadalje v sosednjih po-krajinah in v notranjosti Rusije 380.000; na Pruskem in v Nemčiji sploh 4 milijo-ne 761.0CKJ: v Avstriji 4,334.000; emi-grantov 2,000.000. Pred 8. leti je torej bilo poliskega naroda 26,619.000. Ker znaša, dorastek pri Poljakih letno 16° •, jih je pred vojno (1. 1914.) hilo 23 mili-jonov 324.0D0, t. i. blizu 30 milijonov. Po Rusih, Nemcih, Angležih, Francozih in Italijanih so Poljaki v vrsti evropskiii narodov na Vestern mestu. . • Poljska vlada demlslfonlrsla. Iz VarŠave poročajo: Ko je prižlo poročilo o miru z Ukraiino, je nastala kriza. Vojbški guverner grof Szepticki je takoj demisijoniral in civilni adlatus Mateyski je prosil, da se za. oclpusti. TuUi dvorni svetnik Rosner, ki je delo-val v Vuršavi kot zastopnik zunanjegn ministrstva, je odstopil. Vodilni kro^i se boje, da dosedaj ustvarjene poljske institucije zopet izsinejo in stopijo na površje ultraradikalni elementi, ki i^če-ju priklopitev Rusiji v republikanski obliki in bt mo?:li rvoriti tajno vlado. Razmere na Poljskem so jako nejasna. Prevladiiie rnnenjc, da je poljska državnost okružena in da ute^rne Poljska veljatt zopet za okupirano državo. Liga -a rebitev poljskih vprašnnj v avstro-filskem smislu se raziđe. Na mesto mi-nistrstva KuchaczewskeKolnlsche ZeiranRc poroča: Glasom z.inesliivib ve^ti vlada ▼ Petrosrradu in Moskvi po-polna anarhija. Tovarne stoje. Banke so v rokah mase. Vlada ie razsrlasila nad vso dež Je; o.iačeno obscdio stanje. Vlada še dal.ie raz»«irja rfjvoluciionarno propagando, Ru«ko vrhovna povel^ni-^tvo ie izđnlo ukaz, v katerera pnziv-ija vojake, da nai preeovor^ nemške čete da oUstranijo svoj(e častnikeA oiiaki iskušajo ta ukaz kar najboli razširiti. Dckler ruska olada ne «premeni r tem oziru sroieffa fitališ^a. <»e tud' v Xem-^iji ne mora Bič »zpremeniti frlede vo-iapkega položaja nanram Fusiii. Zato je na m^stu nezaupljiva previdnost. Berlin. 12. februaria. Nemška k<> misija v Petroen*adu 1e dobila ukaz, naj se vrnc domov. Gospodarska porafania z Ukrafino. Berolin. 12. febrnarja. Kakrtr se po-roča se bodo vršila noaraianjtt firospodar-ske komisije med Ukraiino in centralni mi državami v Berolinu. Zastopnik avstriisk*1?« trirovirifiikesja minipfrptva se ođpelje ▼ Berolin, da ?=e udeleži teh pogajanj. Homatije na Rus&em. Sofiji«, 12. febrriaxj[a. Boćarska vlada ie zopet obnovila dipiomatiČne udnošaje z Rusiio. Bivši belgrarski poslanik v Belerađu ie odpotoval kot poslanik v Petrograd. Haac. 12. februari a. Wst o prene-haniu vojnepra stanja z Rusiio je napravila clobok vtis. Na borzah se ie dvisr-nil kurz nem^ke marke in avstro - opjr-ske krone. Baset 12. februarja. Ts Petrocrada poročajo: Sovjet ruskih komi^anev je priče'l z novi mi poerajian,ii % Finci in Ukrajinci ter odklanjaio sovieti politiko nasilneg:a pod;iarm]jf»nia ruskih narodov. Popvetovanja sovjeta o mirovnem vpra5aniti so bila taina. 2eneva. 12. februartrja, lErho đe Parisc poroča, da je maksimalistiTna vlada imenovala živodskecra krojača Holrmanna za ruske^a veleposlanika v Pari zri. • Stockholm 11. februana. \% Vibor-Ka poročaio, da ie terorizera rdeče Kar-de nepopisen. Vučina privatnih hi? \& oplenjenn. živila fo pokradena, tako na je zavladala lakota med onimi, ki nišo pristaši rdeče garde. Storkholm, 11. februar ja. Iz Vaše na Fin?kem poro^nio 10. t. m.: Vcerajj in dane? »o se vržili živahni boji. Pri napada n« neki oklopni avtomobil j« imela bela garda 2 ranjena, rdeča garda pa več mrtvih. 2eneva. 12. februaria. I* Petro^rada poročajo. o novih izgredih. Liudeke mase so Backočile največie sklfidišče živil ter ee pola^tile 3 miliionov kilogramov kronrpiria. Rdeča garda ni opravila ni-česar, dasiravno ie nastooila tuđi % oklopnimi avtomobili. Nemiri traisjo. Stockko'm. 12. februarja. V Ta-ekentu se je proslavila neodvisnost Turke«tana. Ko jle množi« p osvobodila od mak9imalis*ov zaprte fe naetonila rdeča sr.rda. Prišlo ie do bojev. Triie rurkdneftt^npki renrrali in 1 nolkovnik so bili ubiti. RdsSa carda ie irvršila strahovita grozodejstva. V večini tur-keetanskih mest ie bila proglašena republika, NO^ RUSKE REPUBLTKR Zarffh, 12. febnr:rja. I* Petrocrra-da poroea^o: V Tomsku ?e ie sestr.la pi- ftibirak« republika napram Rusiji tu Lkrajini. Siuir&ka republika namerav* ustanoviti v Petrojfradu in Kiievu diplomati r no eastopsivo. Oben«m bo 8i-birija vreklicala zaporo mcie proti zapadu ter isvažala v Kusito žito kakor hitro bodo ieleznifike zveze poprav-lj«B^. Bofite, 12. febrbuaiia. (Kor. urad.) Tr Babadaga poročajo š. t. m.: Republika Vol na - Umi se ie proglasila za eko-nomoo Obse-ald bo guberntil Ural In Kasan ter del erubernije Samara io Orenhurer ter Perni. Kodani. 12. febi-uaria. Raljedin ie t imenu donske republike predlagal Ljeninu. da u.ii se ^klene med Kozaki in bol^eviki premirje in nozneje mir. Kaljeain želi, da se pripuste k mirovnim pokajanjem v Petrogradu tuđi za-fetopniUi kozakov. Ruski držsvni bonksret Feiro^rrad. 10. februarja. (Kor. ur.) Vlada priobčuie na*tapni dekret o anu-liranin državnih poeoiil, knteri je bil ?pre]ek v seli eentralnega i^vr^evalne-ga odbora 3. t. m : 1. Vsa državna posojila, katera co eajeie vlade ruske buržoatije, .-=e pro-gia^iiiu za neveijavna od 1. decembra 1917. delje. 2. Isiotako po neveiiavna vsa jajn-fltva. kaicra »o dala te vlade za posojila raznih podjeiij. 3. Vsa inozemska posoiiia se anulira jo brpzpo;roino in brez izieme. 4. Obiiffarije na kratki r» ^ optane-ju v veiiavi. Obresti ^e ne plačujeio. Oliligacije same veljajo kot kreditne na-kaznictv 0. Manj premožni državliani. ki imajo anulirana notrania posoiila do 10.000 rnbljev. e?e oilJkodulejo z deleži noveea posoiila ruske eocijalibticne fe-uerativne republike. 6. Vlose v državnih hranilnićah in obrepti vlog tso nedotakljive. V po^esri hranilnir se nahajajoča anulirana poso-jila se ppreimejo na dole: republike. 7. O oškodnintih zrotu? itd, bodo izdane posebne določbe. 5. Vodstvo likvidacije posoiil ima najvišji ljudski jyospodarski evet. 9. Izvedba je naloga državne banke. 10. Določitev manj prernožnih ?e iz-\TŠi po posebnih komisijah- Te jitj^jo pravice, anulirati prihranko \* poinein znesku, ki nišo bili prisltiženi z deiom. tuđi ako ne prepescajo 3vofr> 500 rnbljev. V glavnem je zadeta r. dekretom ru-rike vlade Francija, ki ie posodilal Ru-8iji že pred vojno gotovo do 20 miljard frankov. Afritacija, da je kapital sijajtio naložen, je dosesrla. da imajo na Fran-rroskem ćelo delavec in najmanjši roko-delec ruske papirje. Zato pa mora zadrti Francijo ruski bankerot kot narodna nesreća. Angleških zahtev j|e okoli 7 milijard rubljev. Amerika je dala komat jedno milijardo dolarjev. Ja-Donska kakih 390 milijonov jenov, Ho-lcririska tuđi izerubi pretej. Nemčija morda do 2 milijardi. Anfflija j|e za svoi posojeni denar zahtevsla vedno zadost-nes:a jamstva in dobila je tuđi del ru-6kepolitično ne zfidosti zaneoljivegfa<. Temu ee ne čudimo. To je etorila v tolikih Bluoajih in brez nRimanjših konkretnih dejjstev, da se nam zdi popolnoma samo ob sebi razumljivo, da je to staro pravo upora-bila rudi proti *. Hribariu. Ovadba pravi nadalje, da obsto.ia proti r. Ivanu Hribarju Že dol eto eumnia veleizdaini-Skih stikov z Rusijo in Srbijo. To dol-potrajno sumničenje nai torej nadomesti dokaze. Drusrepa. kakor da se je «. Hribar vo-il ves čas po ćeli Evropi, ni i mo^la policija najti. Ovadba očita g. Hribariu tuđi. da je kompromitujoci ma- I terijal se pravooasno unići 1 ali pa flpra- j vil na varao. Za policijo je torei dokazano, da je eksistiral tsk materijal. Za obdolženca je obremenilno. da se ta materijal ni našel . . . Pri tem pozablja policija, da trdi tama. da je že dol^ro sumničila. pozablja, kar ve vsak, da so že mesece in mesece nadzirali njegovo korespondenco. Tuđi staro«lavni pan-slavizem navaja policija, Iz profesorja na petro*rrad*ki voiaški akademiji na-pravlja ovadba kar pod roVo generala, da to slučajno 2nanie pokaže v nevami luci. Višek pa đo^eara ovadba r trditvi, da jje znane demonstraciie od 17. do 20. septembra 1903 v JLjubljani sklenil koneres slovenskih časniTvariev. ki se je rršil to leto v Liubli^nj! Vsakđo ve. d% po bili nemiri v Ljubljani samo reakcija na napede na STovence v Ptnju. Tuđi «. Skubl ve to. Trdi r»a đru^rače. da bi mogel svojo denoocijacijo pod-prerf in prikriti. Kada ie trdi r*©Meiia. da «<* fe eosr>. Hribar nenro3tovoMno uma'^nil iz jav-ne^a živMpTii* S tem mni^va na dej- i *tro, 4* L idiO. oesAr Hrib«ri« &i potr- dil kot župana. IMko ti mislimo, kako neijubo je bilo c kr oblastim, ko se ie K. Hriuar v vlo^i 7 decembra 1914., da osFfctli ta doajodek. ekllceval na iaiavo fem. Potioreka. da&o bilo ćelo vojaske oblasti prin^rićane, da so viaoki krop^i naeedli intricram dr. 6upterK6a. Torej vse trditve nepodpne s đel-»tri. Zato prihaja dr. Skubl končno s konkretno obdolžitviio. da ie Hribar opetovano konferiral e Pa^ičem, Dokaza 6eveda ne roore prinesti, Preiskava je podala takoi neletinitopt te obdolžit-ve. Ker pa bi pomenilo Drehitro ustav« ljenje kazenskejra posiopanjla za policijo težko blamažo, so pričeli »adevo zavlačevati pod pretvezo, da gotovih aktov. ki so za razjasnitev položaja ne-obhodno potrebni, ni inosoče najtL Ker mu je primanjkovalo luči, «ra* ka in giliaiija, je g. Hribar zbolel ter fp mu je vlila kri. Bilo je to koncem novembra. Hribar ie bil takrat v 62. le-tn. Soini zđravnik je moral seveda po-trditi, da obstoja nevarnost Ea njegovo življenje. To bi bilo tem gospodom ven-dar sitno, Će bi bil Hribar v ječi umri. Težka bolezen je pomagala in ▼ par dneh so bili akti. ki jih orei ni bilo mo* gore najtt, na razpola^o in preiskava usiavhena. Hribarja pa nišo izpustili. Najprel so vpražiili vojaško oblast, ali pređlaga interniranje. T>i tedne je moral Hribar ostciii v policijskem zaporu. Da je za-frreSil e tem voditelj policijeke^a ravnateljstva zločin zlorabe uradne oblasti in utesnitve osebn^ juvobode. tepra po-k ličani varuhi zakona nišo uvide li. Ko je konTno vojaštvo izreklo, da nima ni-cesar proti temu da se Hribar izpusti, .je smel prosto stanovati v Ljubljani. Zaradi svoje bolezni se ie hotel preseliti v Barkovlje pri Trstu, kar je po-vzro^ilo oblastim zopet najveće skrbi, dr-piravno ie izjavil takratni namestnik v Trstu princ Hohenlohe, da prevzema popolno odgovornost z* g. Hribarja. Začetkom 1915. je >Krie£suberwA-rhunS'Samt< name^to. da bi bil Hribarju dovolil preselitev v Barkovlje, bivšesra pnslanta v interesu nadaljevanja vojne interniral. Zaprli so ^a v policijski za-por in 2 meseca pozneje eo £a poslali ▼ ♦rg Abtenau pri Solnoeradu. Tam je ostal do konca maja 1917. konfiniran. Pa tuđi tam mu nišo dali miru. Vsak dan se je moral zjarladit* pri orožništvu in polei te^a ga je nadzirala vsa njegova okolica. Sprehajati se ni smel delj. kakor od enega konca trsa do dru-Kesa. Po^etov ni amel »prejemati, o«i-roma. kdor sa je hotel obiskati, je moral iti prej doIrotrajno birokratično in-žtančno pot nakar je »mel srovuriti s g. Hribarjem v navzočnosti nadzorovalne osebe, toda le ne v njegovem maternera jeziku. Tu vidimo, kako so oblasti neprestano kopičile Kločine. Tuđi ko j(e biia konfinacija preklicana, se Hribar ni sTiiel vrniti domov. Se ni bilo zadostl ma^čevanja. Sele. ko se je koncem novembra 1917. Kranjska izlovila iz ožje-jera vojnesra ozemlja. «e je mogel vrniti y Ljubljano. Samo ob eebi razumljiv^ ie, da je trpel ?. Hribar vsled dolgo-trajnejra zasledovanja ne samo na svojem zdraA'ju, marveč da je imel tuđi ma* terijplno Škodo. Pravi vzrok, šakaj eo K. Hribarja tako vstrajno Kasledorali je pač iskat i v tem, da «o hoteli kazno-vati njegja za njegovo dolsroletno po-žrtvovalno narodno delovanie, juposlo* vADKki narod pa ostrašiti z udarcem proti enenm njegovih roditeljev ter ga tako ukloniti nemfckonacijonalnim nar menom vSlučaj « firibana i% doka« fanta sovražnosti državnih in vojaških oblasti proti našemu narodu. Vpražamo torej oelorno vlado, ali hoče eksempla-rič.no prijeti krive pollciiske in sođne uradnike ter odgovorne osebe za slo-činsko delovanje >Krieirstiberwa-chnnj?8amtac ter dati g. Hribarju popolno zadoScenje. Dogodki na bojiščih. NAŠE URADNO POROČILO. Dima], 12. februvarja- (Kor. nrađj Na visok! planott Sette Commanf in na ozemlju hriba Asolone Živahno {»rtillerifsko delovanje. Severno Val-Stagtie* so vrgle naše Ćete sovražntka \t njegovih pozlelj. Pri tem ie bilo vje-tih šest oUclrjev in 170 moi. — Še! generalnega štaba. NEMSKO UPADNO POROČILO. Berolin, 12. februvarja. (Kor. iir.) Zapadno bojišče. Skupini gfm. Ruprehta in nemškesra pre-stolonaslednika. Na mnojlh frontnifa mestih artiljerijsko delovanja. Infanterijski oddelki so izvršili jutoa St. Quentlna iu na vzhodnen bregn Mose v gozđn Cauriesso uspešno izvide In vjeli nekaj mož. — Skupina vojvode AIbrehta Wilrtem-berškega. Med Flirevjem In Moslo boi topov ht min, ki so jo davi poostrO posebno v pokrajini RemenauvUIe. Vzhodno boji^če. Vojašk! položaj }# na fronti nasproti Velikorusom in Ro-munom neizpretnenien. Italijanska fronta. Na visoftf planott Sette Communi £ez dan iivahen ognjeni boi. S kraievnim napadom so Iz-čistile avstro - ogrske čete neko so-\ razno oporišče na severnem pobočia Sasso Rosso in so vjele & oOcirjev Io 170 mož. Z makedonske fronte, Nfčesar «o-vega. — v. Ludendorf. NEMSKO VECERNO POROCILO. Berolln, 12. februvarja (Kor. nrad.) Wolffov urad poroča zvečer: Zapadno Mozle je bojno delovanje ponehalo popol-dne po izjalovijenih franco-s k i b s u n k i h. Z drugih bojišč nič no-?ej a. ^«____ ITALIJANSICO URADNO POHOCftO. 11. febraarja. Jako ljut koncentr? j cijsTci ogenj artiljerije in stinki sovražnt in J fcmterije so sledili včeraj zaporedoma za ' padno ia vtaodoo flolint Frcnzekk CM 36 ***- ___________ .SLOVENSKI NAROD% dnt 19. ftbrurfft 1918. Strin 3. nalfmi aovini »ojtefUni m toltm Valbefta in Col del Rosso Je bila tovražm akcija z ognjem na*ih baterij hitro vđu§ena. Daljt Tzhoino na poboćjih Sasso rotso so poskupili avstriiski oddelld v vtrstvu svoj« »rtl-lieriie večkrat zasesti B«ka) jarkov. kater« rt c tn kr. armađnem vrhovnem ;>ovel1ni$tv»i r>ađ postopanjem Zagorskoga. ki pa je bil za svoje *de'ovanie« povtšan v stotnika ter imenovan za justičnega ^eferenia pri c In kr. zboru Hoinnann. O tem človeku poročalo Mđaj ;ole grozno, z dokazi podprto dejstvo: Pne !9 oktobra 1914. je takratrri nadporočnlk ^vdt-tor Zagorski kot voditelj raznrave iz-rekel in 5e isti dan taJi izvrii! srrr:no oh^odbo na enajst obtožencih, proti katerirn :e pričala ena «ma rrićs. Oh-V)}errt so bili suri od 26 do 64 let »o imeli vsi skupai 37 ntrok ttr »> bili po pokliču sami kmetovalcl. Vsi so bili rimcko - katoličke vere. Priča Senk > Mu^ak |e bil takrat 25 Tct star In dni-Aar. Ta eiina priča ?e obd-lzVi on»h \2 oseb, da so v prvih dveh tednih mest-ca oktobra 1914. kc so zasfdtl Pusi neka! krajev v Galidii. občevali s sovra*-nikom, povedaii Runom, koliko avMr j-skih voiakov ie bflo v tej pokraiini ter »impatizirafl * ru?li*ml vofaki. Pravi tuđi. da so rx>majr.ali Rusom pler.iti in da so iim pokazali pota. Niti priča «am >e ne upa pri s\*ojih obdolžitvah pov^od trditi, da %o obdolženci res pokazali Ru-< >m pot, obsodba pa smitra že 5amo domnevanfe priče ra dovoli Jasen dokaz zločina, ki so sa obdolženci storili. Pri tem se obsođba sklicuje neprestano na rusofilstvo obdoižencev. Ce je ijt dejstvo «amo, da more kako sod^če izreći smrtno obsedbo na dolžitev ene ^ame priče in to ob^odbo tr?di «vršU!. nepojmljivo, je tem inani razumeti. kako more vojno sodi?Če smatrati ne '"\%-ne obdolžitve priče žc kot d^Vaz. Pri ttm Je le prtp^mniti. đa priroved ne I Musak, da so obdolženci ved«*!i. da si I zapisuje nfih imena m da nadzira njih postopanje v svrho, da jih ovadi av-sfrij^kemu vojncrriu ^odi^^u. Iz nje^a torei fovorl deloma tući ma5čevafno5t ker pravi, da 3O ?a obdolženci isk?Vu Seveda pristavlja, da so ga iskali za to, da bi ga izročill Rusom. Na pođlagi izpovedb take priče se ie izr?k1a in izvršila smrtna obsodba in nečloveSki nadporočnik - avditor fe bil ćelo vo-\llan v st 3tnika .. s= Not trfrsko - hrvatski dnevnlit ▼ Sarajerit. »Hnafska Država« iavHa. ila vlada med narodnim! Hrvati I« Srbi v Bosni popilna ^ida^nost. Priprav-Ha se ustanovHev sktrpneira Usta (ki bo ^eveda delovaJ i* huroslovanski Probam) = Političiia In zuroafistlc«« kos-hfn^cHe. Mnojco ljudi ^e sedal čudt da *c je z Ukrafino tako h tro m'^el skTe-niti mir: drusi zopet pravijo, da so se poga^nja vršila že već !ct — pred vol-no. Tud! hitri najnovej5i korak *joll§e-vikov Je zagoneten. Nekateri si ra raz-Ingajo tako, drugi drn.arače; domišljiji Je ^-:a svobodna pot 2e Mito, ker prvih virov m končnlh cll;cv bolj§ev1^tva Podrobno ne poznamo. Ni čuda, tt se v takih razmersh poiavliajo najraz-Hčnri?;^ vesti m kombtnactte. PoM^Ki Rsti prina§?Jo zadnji čas zarrmiva to-ročila o Trockcm. Ta je bale malo pred I itbmhom voIm govoril ▼ Faomnitfi M ■ i | miahMMtemofcrmtsfcffn ftio^i m *• 9*> 1 I hvaUeva! avttriisko fiocijarno demokracijo za ftnanćno poJpora M )o k da-. j jala ruskim organizacija«; omenjai |t i tam tuđi «mor ruskeica mlni0«r^li«ca - predsednika Stotvplfm, ki %m ie lUtreJfl ; židovski revoJucOonar Bagror. Med ruskimt revolucijonarfi ki avttro • ofr* > skim vnanjim ministrstvom obstoiajo \ baje zveze izza leta 1879., ko Je bfl Kalnokv poslanik v Petrosrradu. Proces vojneza ministra Suhom li nova, ki Je za-krivii ruski poraz pri Gorllcah, razjas-■ njuje rudi ozadie smrti Stolypinove. Stoly-pia |e bi! prsmestil znane ga poi-, kovnika Mjaso^edova, ki ye pri Mazur-skih jezerih igral lzdajalsko vloco, od , nemSke meie v Samaro, čei, trebi je i uza ČIoveka trideset meridianov daleč I prot spraviti od nemSke mc^ ter je , hotel tuđi od carja zah te vati demisijo Suhnmlinova. In ^ato. ker »e btoiypin ' hotel notranjost Rns;je tzćisTiti takih nevnrnih oscb, ie žid Ba^ro-v ostriM bai njeza in ne cd -^tolvpi-na. V njem ni hot-H z^dert aviokr*ta — reakcijonarja. an;i>Lik moža, ki ie nekoć zidom - r«volirc«onarjem rekel: •Vi imate in;t?»rt, porušiti Rusijo; juz hočem. da bo velika a I jke vesti se »e-veđa dan?s ne '.taio kontrolirati; čitali srna da ie bil Trockij v Hrovu FJtov-skem izreJno spreten debatant: kosa pa fe pravzaprav varal, to borno Sele \ideli -= Srbska radikalna stranka o ujo-đlnjen'n. Predsednik srbsko-radikalne stranke v Banovini dr. Gj.irfcie Krasoje-vič phobčuje v »Glasu S. H. S.€ tole izjavo: »Srbska narodno - radikalna stranka nima danes, dasi ie pri zadnjih Ivolitvah zbrala neknj tisoč Klasov, v nobenem deželnem zboru svojega ro-slanca, ki bi v poglavitnem zastopal staHšče te stranke. Ker k sedai nemo-goče skiicaa strankarski snr>d. da bi označil svo^e stališče napram dekl.;ra-ci;i Jujro5iovanske?a kluba v drž3vncTn zbora z 6?\č 30. maja 1917, iziavljam, cdgovarjaioč na Številna vpra§anfa in v sporazumu z narodom tole: Srb. ka r.a-rrKino-radikalna stranks ne vidi v ome-njeni deklaraciji alpha in om^ga vscjfa tega vprašania in U» tem manj, ker mnogo podrobnosti v tej deklaraciji ni zadostno preciziran ih. Naglašam. da stoji srbska narodno-radikalna stranka po svojem programu cd vs"ga po'et' a na stafitču odkritosrčne dem'..k^cije in samoodločbe narodov. Ona zahteva, da 5e mora snrantirati vsaki ukupnosti I narodno ime, kulturni :.n ^ospoda^s'vi rafvoj in vse. kar ie kcK-^mn na"^du s\etr> in pofrebno. Srb*t. Ra-ztirr?e se. da ne more fa vmo formalna raz!ka tvoriti ovire za srl^vni cilj in zn-to lahko odkrifo re^em, da srbska narodno - radikalna stranka pri ustva- | ritvi ic^oslovanske skupnnst! ne b<» 1 %ttfn na zadniem me tu. marveč da se bo borila ramo ob rami z vsemi onimi, k? odkrito deiajo ob urc^njčenh? te^a ci-1*3 U to ime napred jer pregaocu bog daje mahove. :r= Dr. Pavelič o delovaifla hrvat-skega sabora. Dne 4. t. m. se le nriče'o zasedanjc hrvatske^a sabora, ki ie to-krat poteka'o do!il dolg in z^lo zanimiv. Uspeh se ni ?nan in najbrž se ni §1o preko znanih točk. Važno pa je, da sn pri takih vprašanjih prebije led. Konferenca je že sama na sebi poroŠtvo, da se bodo bodoća pojra'anja med Italiiani In Jugoslovani o jadranskom problemu vršila v duhu pravičnosti, treznosti in konciKJantnosti.€ — Londonski »Manchester GaarJian« za-tTjiije, da fe Ita!ita pripravljena revidirati svoio politiko napram Jugoslova-nom To je uspeh londonskih konferenc med Crlandom in LI y1cm Oeorgcm, v katerih je Italija pristala na to, da bo zavzela napram juftoe!ovanckim aspira-ciiamtako stalHčs, ki bo omogočllo med državami enter.te čim naložio harmonijo. — Veliko senzacijo vzbuja v italibnskf javnosti deistvo, da se »Gi-ornale d' Italia«, glasilo zunanissra ministra Sonnina, izreka proti pogajan^em s »problematičnim! zastopniki slovan-skih narodov«, kl se nahajajo pod av-strijsko oblastio. Absurdno je, če Italija prHiga razkosanie Av-trije ter ho^e biti varuh S^ovanov, ki stremijo po odcepltvl od Avstrije. Ttalljanska politika od vsesra začetka ni stremila po razk^sanju monarhije, temveč le po uredit\i spornih vprašanj v Alpah In ob Adriji. — Ostalo »talijansko časopisje Sounina rađl te izlave oštro napada. = Krakom t žalosti Iz Krakova: Listi izvaiajo. da je odstop cho'm-kega ozemlja Ukrajini iako mučen. Predstave v gledališčih in kinematograf ih so odpovedane. Na mnogih hišah so raz-obe^ene crne zastave. Vsi listi priobiu-jejo oklic, da nai se vzdržita mir in red. =*- NemSkl yldmattiiB ententi? »rZcho de Pariš« poroča: Pred začetkom velike ofenzive na zapada bo Nemčija poslala ententi ultimatum, kl bo zapadne države zadnfiČ pozval da na| se pričnejo pogajati za mir. =r Intrliee četvero**«* proti Ln» defidorffu. »KOln. Vokszeitung« i>oroća^ da po zanesljlvih irrformacUah ve, da se vr§e ogromni napori entente proti Ln-dendorffo. Delujc cei sistem intrig. Do-kler ostane Lnd^ndorff na svojem me-sto. se ne more misliti na kak mirovni I sklep. Pri tem npaio. da. ako bi 5d Lti-dendorff, bi Hindeobirg prostovoljno odstopil. SređiSče te agitacije )e ▼ SvkA ______ tk* čete. Bern, 11. februvarfa. (K. ■> fz Washin?tona: Vojnema tainfcu Ba-keriu je v odseku za prciskavo vzro-kov o zavlaČevanjo opremtjenja amer*-Ske »rmade demokratični senator Uhamberlan očital, d^ ie s ^vojo zad-njo izjavo o razpolozljivih fr Edinost< ie hotela objaviti interpelacijo dr A. (TrejrorĆiča radi razm^r na Goiiftkem, ali renzura je crtala vso interpelacijo. Odlikovanje. Dr. Mak M mi li jjan A d-1 e r s \ « i n y Gorici \e oblikovan z za-»latnim »latim križem f krono na traku hrabrostne svetinje r me^i ▼ priznanje požrtvovalnetra delovania v sanitstni i»hi*bi In hrabrena obna^anta pred so-vratnikom. Urari 1« v umobolnici v Kromerižu Anff**H Mohorović iz Koiskeca. Prvi redni ob^ni zbor »Mednarodna rveze tržaAkih in primorskih £a*nikar-jeT« se je vržil t nedelto 10. februar ja t se ini dvorani trža^ke Trgovinske in obrtn« zbornice. Iz voljeni po v odbor: za predsednika Josio P a s s i g 1 i. za podpredseđnika Makso C o t i č in Karei Maverweg, za tajnika Anton E k a r in Marij S t a n t a , za blagajnika Marij Centa, za knjižničar ja Raimondo Scabar, r,a njegovo na-mestnicoAvrelija Cesarl. za odbornika Silvii Gaiivoda; Žastno feodi-sče: Karei Blnmauer. Josip Dola-n e f, dr. Erminij Metlirovitz: pre-ffledovalca računov: Karei Mi oni 'j Joeip P r u n k. — Novoizvolieni predsednik se je nato zahvalil P a ? p i e 1 i vfiem tovari&eni za izkazano mu bratsko zaui>&nje in izvajal: >Xaša praTila do-locaio, da ^e v našem druMvn ne srne voditi politika. N'a§a politika bo satno ptanovaka nolitika. to je. nolitika naših koristi, politika obramb« na/>e časti in uerleda časnikarestva.< f^Joveje meso t Pnlin **ano odslej: sprednii deli 8 R 80 v, radni i 14 K. Dnevne vesti. — Novi feld nar*f 1. Cestr je imena-ral ffeneralobersta Kohrt za feldmar-iala, načelnika creneralštaba barona Arza pa za generalo^er-sta. — Odlikovanje. Viteški križ Franc Jožefove^a reda i vojno dekoracijo je dobil stotnik bo3.-her. dp 3 Jurij Dei-s i ii sr e r . doma iz Skof je Loke. — Ljubljanski rojak iurist Vinko V r h u ■ n e c , sedaj poro oni k pri nekem bos -herc. polku je odlikovan v drtisrič p si^-nura laudi(=. To je že njegovo 3 odlikovanje. — Narednik 97. pp. Mihael Kna-f © 1 c i« Knežaka okrni Post« jna ie odlikovan s hrabročtno medaljo 2. razreda. — Poidrar in nrosnia ia italiian-ske/^a vietništva. Podpisani pošiljamo iz IaškeRa vjetniStva vsem čitateljem in ^itateljicam >S!ov. Naroda« prisrcrie pondrave ter prosimo đa bi te našlo kako narodno dobro srce, ter nam po-slalo slovenski koledar aH kako slovensko knjijero. Devjak AndrejL So Lo-ratec; Mervič Pavlo, Idriia. Kopčar Franc. Jesenice; dr. Rtmnilt Prečko, ftmarje Sp. ^tajersko: Kuhar Lovro Kotlie, Korosko; Melavc Fran^-, Reći-ca. Sp, fttajerpkn; Kramar Martin, So-stanj; Krajne Blaž. Ptnj: Mulec Mihael. Radiona; Frelih Iran. Oslića, Krajn-eko: Mihevc Anton. Gor. Lo^at^c; Župan Karl. lržic: Turšič Leo^old. Cirk-nica; Seljak Tomaž, Primorsko; Bartol Josip. Loški notok; Race Franc, Trst: Krizman Josip. Pazin, Istra; Blaznik Anton, Velenje; Isod A leksan-der, Koroško: Golievsček Ismac. Plave, Primorsko. Naslov: Josip Bartol, pri-irionlero df sruerrL Sulmona, Caserma Umberto !., I ta li a. — Draštvo za4ebnih nrađnikov in ■radnir nm ulov. ozemlia ;ma evoi redni oboni zbor v eoboto. dne 16. t m. v re-stavraciji NarodnesrA doma ob 7. uri »večer. Olani in članice, pridite vrH — Prodala nevrocliivih zavitkor. C. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu spo-roda: Prodaja vsebine zavitkov, ki po me nabrali v smislu § *& naredbe c. kr. tr-Brovinskeirft ministrstva z dne 8. decembra 1914. drž zak štev. 342, postni in brao javni naredbenik it. 164, *e bo vr-§ila od sedai zananrej do slede^ih na-feiih: 1. Zavitki, ki so že veČ ko 6 me-secev shranjeni na tiikajšnjem poStnera ftkladiščnem uradu. «e hodo prodali ta* koj. ostali pa eaporedoma In sicer po preteku šeetmesecneea roka za ehra-njevanje. 2. Do!or-be $$ 195 in 211 post-ne&ra reda se bodo uporabljale emislti primerno. vendar pa na ta način, da se ćloloči hrani Ini rok za skupila do 31. decembra 1921. 3. Pieemske po5ilike in rredno8tna pisma ođianeio shranjjena io nadalinjo odredbe. Te določbe se dalo a* tpjošno znanje. — ožar gospodarska Doslor.ja, šeno tn ilamo z iitoa ia ttroii 6kod« le okoli ».000 K. Tatvina. Neznani tatovi 90 nkradli >oMstniel Neti Kosovi v Lo^ni pri ^re^n! nsnja. podplatov. ma^ri, ftneba, cio bas. ftl&dkoria, moke. moško obleko n drueih atvVri v vrednorti več ttsoč tron. Ts Metlike nam noročajo: Umri le 10. februaiia t. L v bolnici v Kandiil lodni oficijal v Metliki Ivan Novak n> đvomeacftui Aa- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dovo-liti, da potuje naprej ia komisija se ie po daUših brezuspesnih pocaiaaUk vr«. nila na Dunaj. + Pstrefej a* iskaamk* Msr. 1 (aa rodbine) ee bo oddajal po ajadataa redu: Na vsaJto s&kaznico ftt. 1, ki t« t*-ljavna za L do VI. okntf ee dobi 1 liter petroleia, ki stane 56 ▼; (VII. do IX. okrai. ki so zadnjić dobili Ie pol Utr« peiroleja, dobe vsled tega pri prihodnii razdelitvi pol litra v©fi, kakor okrai 1 do VI.) Ce bi katoremn trsrovcu zmani-kalo petroleja, naj prinese takoi vae kane v mestno posvetovalnieo, kjer bode rfobil &e naknadno nakazilo ta pe-trolej. Vse iskaznice sa petrolej St t 2 in 3 ter prejemnioe pa se morajo predložiti n&fkaeneje do 13. t. m. t mestni po8vetovalnici. ter »porociti koliko je še preostalo petroleja, ker se bode slcer na stroške mudne?& trgovca odredila revizija v trgovini. Petrolej se bode dobil v sledečih trgovinah. Na i z k a z- • iee iiL »krafi a» vrt frligiajL PoUeaeke eeete> S sa ft ^1—UO dne & f^brmarU; na *. 1*5—•*> dmm »t febrm-srja; bi pri *. Braaoraria. Poljanek* eeete 7» sa at 800 do 500 dne 98. fsfar*- •**»;«) pit sMUeto, AsieteleT ar« S a* itflOO do ttOdnelt. fearaarfr; na it «50 do koooa dne *L iskrvari*. - Ne tskiiMle« ii n. okre 1: a) pri jr Zoren &V Florjaaa mlica mm at 1 do 960 dne 28 februaiia; na it 260 do 60D dne 24. februerla; b) pri ft. Drisja, UUea na Grad od it 500 do 750 dne 28. februari*; od it 750 do 1000 dne 24. februari*; c) pri jr. Skubicu St. Florjan* uli-ea 80 od it 1000 do 1200 dne 28. febrn-arja; od eter. 1250 do 1500 dne 24. fe-hruarja. — Niiikiinie« u IIL okrai: a) pri c. Zetko. Emoneka omU na Atev. 1 do 250 dne 23. februari*; na ste. 250 do 500 dne 24. februarja; b) pri 3. Steinerju, Opekarska oesta na it. 500 o 750 dne 23. februari a; na it 750 do 1000 dne 24. februarja; c) ori g. Pocku, Opekarska ceeta na it 1000 do 1250 dne 23. febniarja; na it. 1250 do 1500 dne 24. februarja. — Na iskaznice za IT. ekre.lt e) ▼ ksosvam t Zreađ na it 1 do 250 dne 23, februarja, na it 250 do 550 dne 24. februari*; b) pri s. El-bertu, Konicresni trs; na it. 500 do 750 dne 23. februArja, na it 750 do 1000 dne 24. febnutfi*; e) pri s;. Moraaeiju, Gra-dlice 7 na it 1unaiska cesta na it. 350 do 500 dne 23. februaria, na št. 500 do 700 dne 24. febniarja; c) v Konmimu- Sodna ulios na it 700 do 850 dne 23. februaria, na it. 850 do konca dne 24. februaria. — Na izkaznice za VI. okrai: a) pri fc. Legatu, Slomškova ulica na štev. 1 do 250 dne 23. februaria, na št. 250 do 500 dne 24. februarja; b) Dri g. Zorčiču. Kolodvorska ulica na št. 500 do 650 dne 23. februaria, na 6t. 650 do 800 dne 24. februaria; cT pri g. Om&nu. Radeckega cesta na St. 800 do 950 dne 23. februarja, na št. 950 do konca dne 24. februaria. Darila. t— Za diiafiko podpomo društvo »Denofina«. G. tovarnar Ivan Bouač jo poslal *e. dr. Tavčarjevi voSčilo k pet-desetletnrci, kateremu ie priložil 100i kron z #?ljo, da naj gospa Županja, >ki je narodu kakor dobra mati«, pridene to svoto tištim darovom, ki jih tako akrbno nabira, da v krutem času ublaži bedo naše mladine. Gospa dr. Tavcarje-va je izročila dar gospoda tovaru ari a Bonaca dijaškemu podpornemu društvn >Domovina<. Zivela darovalec in iubi-lantka! — Na svatbi gospoda Jakoba Gor-janca, četovodje, rezervna bolnica Št. 4 v Ljubljani, je nabrala deklaracijska družba za dr. Krekov spomenik 100 K, Novoporočencema^obilo sreče! Izdajatel] hi odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna In rtek »Narodne tlskarne«« Lahko kočijo ali koleselj ••broobrujeii, leti kspiti JOSIP ROZMAN, ^judjana, Oradišče št. 13. 663 UUnka St iprejne u modno trgortno. A. SAJNEC, v. Petra cesta 57. 632 Snrekovo ali hrastovo Inbje *• kmoi po Tlsokl cenl. Ponudbe pod „floher Pr«ti 700" na upravo iSfov. Naroda^__________________7C0 STANOVANJE od 2-4 sob s kuhinjo in piitikiinami .Ct možno s kora'nfco išče miina [ftranka 3 oseb za takoj a!i pozneje. ! Ponudbe pod „Wohnwiig SOt*1 na Opravo »Slov. Naroda«. 699 n Stanovanie :: i sobe in kuhinjo ali v?a« eno sobo rn kuhinjo Uće ta takoi ali sa f ■tsree za dve osebe — stalna strrnka. Ponudbe na urravo »S'nvenskejfi Naroda« pod „19O0 675» e75 Kmal se nova ali Ie malo rabljena kočija. Josip Premelč, Župeievec pri Brežicah. 708 |aar- AJbaa Fr. Trttnikovib skic "9B s „Seganci". Udala in založila »Unetniškt propi-ginda* v Ljubljani, Sodna uiica št. 5. B^IT Cena 6'— K. *^aj lfU||Af> močan, vajen pri konj ih ki J\iajlli» rlzume izdelovati »odavodo, se Uk*j sprejme v službo. Plač« 40—50 kron mesečno in prosto hrano. l^Mdj Ptar, Jesenicc, Gorenjsko. 706 O«l4«*aai v ua«io ma k«liari»» koU tlTCi wt sto iUhtBla prltil- »■Ti* 5 lotnlh Mdalk «t«tm. Anton reraat umetni vitnar Llnblfana, Ambrožev trg št 3 656 Službo bi ra9 spremeniL Sem 37 let star, vojaščlne prost oženjen, poicg slovenskejja govorim preče} dobro nemško ?ti la?ko. Sprejmem službo kot skladiSčnik ali kaj sličnega. Ponudbe pod „poš!eao5t705- na npravni?t\o .Slov. Naroda V 705 Izveibascga 711 knjigovođo in korespondenta z daljšo prakso Učen proti dobri plači za večje trgovsko podjetje v Ljubljani. PonudDc znavedbo doscdanjega »l'izbo-vania na ptsarno odvctnika dr. Otot!t Fetttcha v Ljubljani. Sodna ul. it. 11. M\A pontte ■■r* sprejme v et*lo <^K| vojna čevljarna v Ljllijasi. Plača po dogovoru in sedanjim rar-meranri primerna. — Ponudhe naj se rošljeio na Z«to4 va poa««iaTaj|fa obrti ¥ Liubilaai, DajuilaiM oirta it 21, k;er naj se čevliarji, ki Žele vstopit! v službo v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne cio 2. ure popoldne. 4.-21 Franjo Pogačnik f solski vodi a Reziha Pogačnik roj. Toga *+yjk* pero tena. mX&+ Aad Loko pri Žusmu, dn4 IL svcana T918. 702 Naročite poliudni tednik PrinaSi preglede o vseh dogodkih minulega tedna, razven tega zanimive in važne {■". gospodarske, politične ter poučne Članke. Ijp Posamezne §tevilke po vseh traffkah a 24 vLn. ■ ■ Naročnina za ćelo leto 12 K na upravniStvo „Domovine v Ljubljani44 j>i Sodna uiica štev. 6. 507 V =H1» ME==Jl-^==---------==J Po Najviij. pooblaščenja Nj. -$0( ces. in kralj. Apost Velič. III. izvanredna c. kr. državna loterija sa TOlaiko akrfestvMie aaatie. Ta devama loterlla Ima 21,146 dobitkom t gotov*« d€aar)a ▼ sknpnea masku 625.000 kra«. Glavni dobitek znaža 200.000 krOII« Žrebaaic bo javno na Duna]u dne 21. februaria 1918. Srečki stane 4 K. Srca« st dobitsio pri oddeRco za dobredetne krterijt na Dwiaj^ M, Vordtrt Tilwli-strass« S. po loterflah. trafikah. pd tofEnih. poSteft. bnoJavaRi H) žilmaMi ■ratfh. pri sa^fikah rtl IfrtU nčrH za kupet sreOt zkM. Srada m »tUMi »rit pm* Od a. kr. ffaaaralaasa raraataliatva driavnlk latarlj (addalak sa dotooialaa lotarila). ln|i i Indi ntnji od 2—6 konjskih sil, novi ali tuđ' tt rabljeni. Ponudbe je vposlati na tvrdko VpJmtić * at. Ljubljana. «3S Vralaiatks ^8"1 trK°v|n«« »^ flVV*imi*m n\m blagom, lahko tuđi kot MRtostojna, želi ivojd •!■!»• prtat-■tti. Cenjene ponudbe na naslov: »Prt-dajaUu 1S2- Boh. Bistrica, ^Uj. 707 Posor! Dobro ohranjen salonski gramofon x mnogiml prvuvrstnimi plol^aml (Caruso, Ruffo. Kubelik itd. wm preda. Na ogled od 1 — 4. pop Kje pove uprava »Stovenskega Naroda« 687 prazne vreće fuke Trstr. aamlM ffj«ke9 k«- ■a k«pa|6 vetfoo m v w**\e\ mnoftni, ter plačaje p% ■«{- ▼ liilk datrraik ttith trf«vaka 0raa J. KtiilaB, BreW|f flor. ^T\ 500 kron! i^^^^W Vam plačam, tko mo ■u^ ^W unfčev. korenki aHa VL ^^w Baisaai ne odpravi v ^^V\ j 3. dneh brei boleCIn ^P**^^^ Va§'h ka^JIto a)Ca)a^ beaMB^vfte« o^vaCMPCCV« Ce_r»a Ion- 2ku z lamstvemm pismom S*7S K 3 icnjki K s*aa, e tončkov K a*ao. Na stotine zahva'^ih nfsem in prUnani K____^. __ v^aVcA ACatfaaa IPA^aV f€h U UMI, OfJitlO. 3938 BJW **m^w ■—^—wai ^BiV masa^na soba s posebnim vhodom, X razgledom na u\cn •• taik^J *e1«1au VeC se Izve •ft«rl traj ftt. ta IM. Freda •• Wfa z gospo), poslopjcm Ljubljano ob državni cesti. Ugodna prilika xa trgovce in obi trnke, ker je blizu kolodvora in farne cerkve Podrobnu pojasnila da)e g fraM ■■-itarAlA, vulgo Slepi Janez, gosti.m-čar v Zapuiah. 676 ——— 6 zidamlli poslopl) x opeko krttlh ob okrajni cesti leieOh pol ure od kolodvora večjega trga in i/4 ure od premogokopa oddaljenih z vrtom in sadonosnikom na Spod SU. Poalopja to porabna xa trgovino, peka-rifo. gostllfio in mesaiijo PlaČUni p>. goji ugodni. Ponudbe na uprivništvo .Stov. Nar." pod «t V.4MM. 488 Šolske potrebščine priporoia lumoDim HiiiiBflRnu v tjubllanl. i 4/157 , "^* Uvedba postopanja v dokaz smrti. foni i grog—, rojen 22. jul i ja 1879 na Lufi St 8 fare Št. Jorij pri Kraniu, naradnje pekarski delavec v Ljubljani, Vel. čolnarska ulica 5t I, jt ob izbruhu vojne leta 1914 Sel v vojake. Dne 15. decembra 1914 ie bil pri boju v Karpatih tadet od sovražne krogle v glavo, da se je s krvjo polit in brez besede zgradi 1 na tla. Tako pripoveduje njegov tedanji tovari« Pranc Hočevar iz BUU st. 5 pri SKofljici, ki Se pravi, da st< potem neki Ja«kovi drevje oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanja ležati, ampak raorajo tt goacnicc obrati od njih ali pa drevje in veje precej sežgati. Dalje morijo gori imenovane osebe hroste, dokler letajo. od svojega sadnega in lepotnega drevja, lepotnega grmovja In drevoredov, po^em od drevja ob gozd-nih robeh v istih slučajih, kjer je tega treba zarad« blizine. v>-^k dan, zlasti ob ranih urah otresti in pokopavati ali obraćati kmiMjstvu na korist Na polju se morajo čnri (podjedi, ogrd) pti oranja a!i kopanju r-mlje precej zm plugom, motiko ali lopato pobirati in takn- pr.fcončsti. če se bode kdo obotavtjal gori navedens opfavi!« IzvrStM do d I aprovia^oijske kredite. a»___________________________ __^_^__^^^^_„^^^^^^^^^^_^^^_^_^^^_^_^_....._., ^_______^^^^MMi