56. Številko. O Ljubljani, v petek, 8. mimo 1907. XL leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po potti prejeman za atatro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje delete toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat aH večkrat. — Dopisi naj se izvole franko vati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln upravnisrvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari UfeiPwWtv» telefon M. 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Poiaatiit storilke po 10 h. Upravnifttva telefon št 85. Važna določba zakona o volilni svobodi. Na vsem reformnem delu, s katerim se je parlament postavil na temelj takozvane splošne in ,enakeJ volilne pravice, je brez dvoma najboljša stvar zakon o volilni svobodi. Če bi se bil v zakon sprejel še ^kanzelparagraf"4. bi ta določba odtehtala toliko, da bi ne imeli več povoda se pritoževati, da ni dovolj zajamčena volilna svoboda. A vkljub temu je zakon o to-lilni svobodi velike važnosti, ker je v njem nekaj točk, ki so zlasti za volilno gibanje neprecenljivega pomena. O določbi, ki onemogočuje do-sedaj običajno razbijauje volilnih, in drugih političnih shodov, smo že opetovano govorili in pokazali njeno izredno važnost zlasti z ozirom na naše razmere. A še ena točka je v tem zakonu, ki je zlasti za našo stranko vzpričo terorističnih sredstev, ki se jih v volilni borbi poslužuje klerikalna stranka, naravnost neprecenljive vrednosti. Naši stranki pripada po deželi pretežna večina zavednih trgovcev in obrtnikov. Ti naši somišljeniki pa doslej niso mogli z ozirom na svoj položaj posegati v volilno borbo tako odločno in uspešno, kakor bi bilo želeti, ker se jim je bilo bati, da proglasi nasprotna stranka takoj preti njim gospodarski bojkot, čim bi se le količkaj izpostavili v volilnem gibanju in v volilni borbi v prilog napredni stranki. Zato so se tudi naši trgovci in obrtniki držali v volilnem boju vedno nekoliko v ozadju in le malo jih je bilo, ki bi se upali vzpričo grozečega jim bojkota odločno nastopati in brez strahu delovati za uresničenje onih idej, ki jih je napisala na svoj prapor narodno napredna stranka. V bodoče odpadejo vsi. ti oziri in bojazen pred eventualnim grozečim bojkotom je za vselej odstranjena! V zakon o volilni svobodi je namreč sprejeta tudi določba, ki pod najstrožjimi kaznimi zabranjuje vsak poziv na bojkot in naj se poživlja na bojkot na javnih zborovanjih ali v cerkvi, zakon ne pozna v tem oziru nobenega razločka in kaznuje oboje z vso strogo-stj o. S to zakonsko določbo so naši somišljeniki na deželi, nad katerimi je vselej visel, ako so se le količkaj ganili in se zamerili klerikalcem, Da-mokljejev meč gospodarskega bojkota, osvobojeni vsakih ozirov, predvsem pa bojazni pred bojkotom, zakaj zakon o volilni svobodi jim daje tako uspešno orožje v roke, da si bo vsakdo dobro premislil, predno se bo jel proti njim posluževati doslej navadnega sredstva in poživljati nevedne ljudske mase proti njim na bojkot. Trgovci, katerim je po-največ grozil ta klerikalni bojkot, si lahko sedaj svobodno oddahnejo in ni se jim treba več bati, da bi jih nasprotniki materijalno mogli oškodovati, ako stopijo z odprtim vizirjem v javnost in posvetijo vse svoje moči za borbo v uresničenje svojih političnih idealov. Trdno se nadejamo, da bodo sedaj naši trgovci in obrtniki, ko se jim ni treba več bati klerikalnega terorizma in nasilstva, krepko posegali v volilno borbo in stopili zlasti po deželi v prve naše bojne vrste. Ue bi pa vkljub zakonskim določbam vendarle se kdo drznil, ljudstvo ščuvati na bojkot bodisi na shodih ali v cerkvi na prižnici ali v spovednici, naj se dotičnika brez par d ona ovadi pristojni oblasti. Ako bi pa kak naš somišljenik tega sam ne hotel storiti, naj se nam naznanijo dotičniki, ki bi se drznili navzlic zakonski prepovedi poživljati na bojkot, bodemo pa mi skrbeli za to, da bo tem hujskačem za vedno prešlo veselje, ščuvati nerazsodno maso na Doštene ljudi! _ Deželni zbori. Gradec, 7. marca. Posl. K r e n n j^ zahteval, naj se spremeni deželni zakon o volitvah v okrajne zastope ! tako, da se razdele mandati po davčnih silah. Namen predlogu je, omejiti industriji in najvišje obdačenim mandate na korist kmetskih občin. — Posl. S tiger je utemeljeval svoj predlog, naj bi se uvedlo pridelovanje I tobaka na štajerskem. Dokazoval je, da so za to dani vsi predpogoji. Predlagal je. naj dela deželni odbor poskuse, namestnik in deželni glavar pa naj zastavita ves vpliv na merodajnih mestih. Predlog se je izročil deželnemu kulturnemu odseku. — Poslanec dr. Jankovič je interpeliral deželni odbor zaradi škode, ki jo provzroČa divjačina na Spodnjem Štajerskem ter zahteval, naj se prizadetim posestnikom izplača odškodnina iz deželnih sredstev. Trst, 7. marca. Deželni odbor istrski je izročil namestniku spomenico, v kateri pravi, da državnozbor-ski volilni red ne more biti popolen in zakonit, dokler vsi deželni zbori ne sklepajo o volilni obveznosti. Na podlagi takega nepopolnega zakona izvršene volitve bi se morale smatrati za nepostavne. Ker vkljub nujni prošnji na vlado istrski deželni zbor ni bil sklican, opozarja s tem deželni odbor vlado na posledice, ki bi nastale za Istro, ako se deželni zbor ne skliče. V spomenici prosijo namestnika, naj jo takoj naznani vladi. (Ako bi se deželni zbor sklical, počenjali bi Italijani zopet neslane nagajivosti napram slovanski manjšini). Op a v a, 7. marca. Šlezijski deželni zbor je sprejel zakon o volilni dolžnosti, toda zakon ima veljavo le do leta 1912., t. j. le za predstojeće državnozborske volitve. Dunaj, 7. marca. Vlada želi, da bi se deželnozborsko zasedanje čim-preje zaključilo. Prvi se zaključi šie-zijski deželni zbor, namreč 16. t. m. Volilno gibanja. Praga, 7. marca. V okraju Marijini vari-Toplice je proglašen za dr-žavnozborskega kandidata dr. Baern-r e i t h e r. Trst, 7. marca. V prvem istrskem volilnem okraju je nastala nova stranka, ki se imenuje kmetska ljudska stranka ter je postavila za kandidata v državni zbor odvetnika dr. G a m bini j a. V tem okraju kandidirajo italijanski liberalci dosedanjega poslanca dr. Bennatija, pa tudi socialni demokratje in Slovenci postavijo svojega kandidata. Za šesti istrski volilni okraj je postavljen za kandidata odvetnik v Voloski dr. C o n-s tantini. Predsedstvo hrvatskega sabora pri cesarju. Dunaj , 7. marca. Danes opoldne je sprejel cesar predsedstvo hrvatskega sabora, da mu izroči adreso. Predsednik dr. Medakovič je nagovoril cesarja hrvatsko ter mu izročil adreso. Cesar je odgovoril nemško: „Sprejmem spomenico mojih ljubljenih kraljevin Hrvatske, Slavonije in Dalmacije z dopadenjem ter se veselim, da se delovanje sabora giblje v normalnih tirih. Z obžalovanjem sem pa izvedel, da so se s sklepom, ki se tiče moje pravice p o m i -loščenja, posebno pa z brzojavko dalmatinskim škofom v zadevi glagolice, prekoračile meje rednega delovanja sabora. Pričakujem, da bo predsedstvo sabora delovalo na to, da ostane sa- bor v svojem delokrogu4*. — Potem se je cesar razgovarjal s predsednikom in podpredsednikom o delovanju sabora. Njegova graja se nanaša na sklep, ki ga je storil sabor na predlog dr. Franka, naj bi se vsi politični obsojenci iz Fejervarvjeve dobe predložili cesarju v pomiioščenje. Z drugo grajo se je postavil cesar glede glagolice popolnoma na stališče rimske kurije. Zatiranje nemadz irskega časopisja. Budimpešta, 7. marca. Justični minister je izdal na vsa državna pravd-ništva tajno naredbo, naj strogo nadzorujejo kritiko vanje v nemadžarskem časopisju zakona o učiteljskih plačah ter naj nastopijo proti kri tiku j očim časopisom z največjo strogostjo. Državni zbor je razpravljal o peticijah za revizijo narodnostnega zakona. Posl Lazar (neodvisna stranka) je izjavil, da se mora narodnostni zakon ne samo revidirati, temuč sploh odpraviti, ker narodnosti ščuvajo proti madžarski državni ideji. Proti takemu očitanju sta odločno nastopila rumunska poslanca P a p in S uciu. Italijanski kralj za Grke. Rim, 7. marca. Kralj se odpravlja na obisk v Atene. Da se prikupi Grkom, izročil je po svojem poslaniku v Carigradu sultanu lastnoročno pismo, v katerem zagotavlja sultana trajnih prijateljskih Čuvstev italijanskega dvora ter ga prosi, naj bo zaščitnik tudi grškemu narodu in ekumenskemu patrijarhatu. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 7. marca. V Džub-sku so revolucionarji umorili Švicarja Moora, posestnika velikih vrtnarij, dva njegova sorodnika so ranili. Taka hudodelstva proti Švicarjem bodo neugodno vplivala glede ruskih begunov, ki so dosedaj dobivali najboljše zavetišče v Švici. LISTEK. Povest o nasmehu in obupanih očeh. Spisal Vi tom i 1 Feodor Jelene. (Konec.) Neprenehoma sem jo opazoval, a njen obraz je bil vedne isti . . . vedno oni smehljaj . . . Ko je bil končan koncert, se nisem mogel več premagati, stopil sem k nji in jo nagovoril . . . Gledal sem ji v oči, a na ljenem obrazu se ni izpremenila niti ena poteza. Prijazen in ugoden je bil njen >:las ; spremljal sem jo do doma, mnogo je govorila, spoznal sem, da je izobražena, doma povsod... Vedno se je smehljala, a njenih oči sem se bal ... tako obupne so bile. a obenem tako globoke; kadar je pogledala vame, sem se ustrašil njenega pogleda . . . In odslej sva se sreČavala, pogovarjala vsak dan! Jaz morem občevati le z ljudmi, ki morem ž njimi govoriti o vsem, ki me hočejo razumeti. Z mnogimi ženskami sem že občeval, a z vsemi jako U*žko, ker mi je neskončno dolgočasno v družbi žensk, ki ne vedo drugega govoriti, kakor le o toaletah, plesih, kavalirjih! Zato sem tolikanj raje občeval ž njo. Ljubil je nisem. Bal sem se njenega lažnjivega smeha, bal sem se pogleda njenih obupnih, a obenem koprnečih oči. Ona je bila vedno enaka, njen govor je bil enak onemu, ki sem ga s išal iz njenih ust takrat, ko sem jo srečal.in ogovoril prvikrat. Ko sem sedel po sestanku doma, sem še vedno mislil nanjo, a vedno nerazumljivejša mi je bila. Zastonj sem iskal zveze med onim zadovoljivim nasmehom, sentimentalnimi potezami in obupnimi očmi. Ali je morebiti že mnogo doživela, da ji je otopel vsak čut, da njene oči izražajo njen pad, da hoče s svojim smehom skriti sij obupanih oči? Ali mogoče hrepeni njeno srce po življenju, ali so mogoče njene oči le izraz goljufanih nad, njen nasmeh le vabljiva vada. Ali ,?e mogoče ta smeh, obupanost le slučaj, igra narave, ali je dekle nedolžno-naivno, ki se ne zaveda niti svojega smeha uiti svojih ' obupanih oči ? Vsak dan sem si stavil ta tri vprašanja, a do zaključka nisem dospel. Postavljal se si ta vprašanja, a odgovora si nisem našel. Hotel sem večkrat v razgovoru ž njo napeljati besedo na to, da bi kaj zvedel. Toda včasi so bili njeni odgovori tako naivni, da sem se moral nehote nasmejati, včasi pa je tako lino zaobrnila pogovor na drugo stran, da sem se moral čuditi njeni duhovitosti. Tako mi je ostala ta ženska uganka, ki je še danes ne razumem; zato se pa bojim takih žensk, kajti usoda te ženske — kar povem pozneje — je napravila name tak dojem strahu, posebno ker sem pozna! že poprej par takih žensk, ki so se mi izgubile izpred oči. Mogoče je zadela vse enaka usoda, mogoče si je po mojih mislih našla bodočnost ena tam, druga tu! Toda naj nadaljujem. Že takrat sem se začel bati te ženske. Skušal sem se je izogibati, a zdelo se mi je, da me ona išče. Nekega večera sva sedela gori v parku. Ne bom opisoval lepega večera, luninih žarkov, slavČevega petja, saj to sem bral že neštetokrat napisano od raznih avtorjev pa skoro vselej z istimi besedami. Torej sedela sva v pajc^u. Govorila sva nekaj časa kakor po navadi, kar naenkrat mi ovije ona svojo roko okoli vratu, pritisne mojo glavo k sebi in mi reče s strastnim glasom: „Toliko časa, kar občujeva, pričakujem od vas ene besede . . ,u Pogledal sem jo, okoli usten smehljaj, a v njenih očeh se je zrcalil obup, njene oči so drhtele . . . Kakor še nikdar, ustrašil sem se takrat njenega nasmeha, njenih obupanih oči, nekaka groza se me je polastila . . . šiloma sem se odtrgal njeno roko raz svoj vrat in odšel od nje... Cel teden nisem šel nikamor od doma, bal sem se, da je ne bi srečal na ulici . . . Preselil sem se popolnoma na drugo stran mesta in so vedno pazil, da je ne bi kje videl. In nisem je videl nikdar več! Pred par tedni pa sem bral v Časopisu, da je dobil samostan novo sestro — in to je bila ona . . . On onega časa pa se tako bojim žensk, ki jim plava okoli usten zadovoljen nasmeh, ki v kotih njenih usten drhti ona melanholična poteza, ki njih oči gledajo tako obupano v daljino . . . „Repar, še dva konjaka!" Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) XXXVI. A trese se drolje i kamenje Oko gore, visoke planine, Od topova, šiba i pušaka Od jauka ranjenih junaka. Nad Nikožijom sunce pomrčalo Od crnoga praha i olova. A zidovi krvavi bijahu _Sve od krvce duždovih delija. Hrv. narodna. Že več mesecev je turška armada oblegala mesto Nikozijo, a ves trud zavzeti to mogočno utrdbo je bil brez uspeha. Poveljnik turške armade Mu-stafa-pasa je poganjal dan na dan nove čete na naskok, a vselej so bile odbite. Na tisoče turških mož je že padlo v teh bojih, a še se niso vdali Benečani in proveditore Dandolo je prisegal vsako jutro, da se ne vda pod nobenim pogojem, da če bi moral zadnji boj do bojevati sam. Napadi Turkov so bili strahoviti. Bombardirali so mesto neprestano tako, da so bila poslopja le še razvaline, a Dandolo je skrbel, da so ljudje vsak dan popravili škodo, ki so jih turške kroglje napravile na mestnih utrdbah in je boj nadaljeval. Varšava, 7. marca. V ravnateljeve- sobo neke tukajšnje realke je bila vržena bomba, ki je razrušila sobo. Moskva, 7. marca. Osem oboroženih mož v dijaških uniformah je opoldne vdrlo v vseučilišče in odneslo blagajno s 50 000 rublji. Uradniki se niso upali upreti. Na begu so ustrelili policaja, ki jih je zasledoval. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8 marca. — Zaupniki narod no »na pred ne stranke so prošeni, da iz vse dežele Kranjske poročajo zanesljivo in točno o volilnem gibanju, zlasti o korakih naših nasprotnikov. Poročila naj se načeiništvu izvrševalnega odbora do-pošiljajo in ono bode potem potrebne korake v interesu stranke storilo. Taka poročila pričakuje izvrševalni odbor iz vseh volilnih okrajev, zlasti pa iz onih, kjer postavi napredna stranka svoje kandidate. Vsako poročilo bode dobrodošla informacija za vodstvo stranke. — Ljubljanski magistrat in klerikalci. Vsako leto, kadar se bližajo občinske volitve, buta škofov kosmati koštrun, ki sliši na ime „Slo-venec", pravzaprav pa se piše „U1-tramontanecu, svojo grdo bučo v naš magistrat. Hujska. dela zdražbe in se vede kakor norec od same jeze. ker ve, da je ljubljanski občinski zastop tista trdnjava, ki je ne more zavzeti! Prav je, da se kritizira vse, kar je javno, ali „Slovenec" ne kritizira, nego napada s podlim namenom župana in občinski svet, Čeprav mora vedeti, da je mestno gospodarstvo v dobrih rokah in da je ljubljanski občinski svet najbolj slovenski med vsemi občinskimi sveti slovenskimi! Zadnje čase „Slovenec" že kar nori, tako da se bojimo za njegove pičle možgane. Notice, v katerih napada in zdražbari proti mestu, se množijo, in kar je zelo. zelo žalostno, je to, da mora imeti škofov dnevnik na vsak način svoje zaupnike in poročevalce ^n a rotovžu! Tisti magistratni uslužbenec, ki se je tako globoko ponižal, da daje „Slo-venčevemu^ uredništvu informacije, igra vlogo podkupljenega izdajalca, ki pomaga sovražniku v trdnjavo. Ne ve se še natanko, kdo je tisti brezznaČajnež. pa pravijo, da so mu že na sledu — in potem mu naj pomagata štefe in Gostinčar pa Bona-ventura! — Državna železnica in Slovenci. Razmere na državni železnici so za Slovence že neznosne. Pri direkciji kakor na progi se protežirajo Nemci priromani iz Tirolske in drugi. Poglejmo v Gorico in Jesenice. German Wieser odpušča slovenske delavce kar na svojo roko, ne da b vprašal direkcijo v Trstu. Kako dolgo bomo Slovenci to početje gledali. Kaka je služba na novi progi, tega noče direkcija vedeti, vsaj so tangirani Nemci. Posebno postaja Bled bi dala materijala več kot dovolj. Vpra- • - Bolezni so divjale med beneškim vojaštvom in pomorile na tisoče ljudi, a proveditor Dandolo se le ni vdal. Naposled pa je le napočil dan, ko je omagala beneška armada. Piali-paša je bil na svojih ladjah pripeljal novo armado pred Nikozijo in s temi močmi je Mustafa-paša napravil odločilni naskok. Tri dni in tri noči je trajal boj brez prestanka. Zemlja se je tresla od streljanja topov in otem-nelo je celo solnce od silnega dima. Kri je tekla v potokih, na tisoče Turkov je pokrivalo bojišče in čez ta trupla je peljal Mustafa-paša svoje <5ete na zmago. Po večmesečnem obleganju so Turki končno zavzeli zidove, ki so obkrožali Nikozijo in silne turške čete so se kriČaje vsule med razvaline mesta in klale in ropale, kar jim je prišlo pod roke. Bila je noč groze in trepeta za nesrečno mesto. V tej noči je bilo poklanih trideset tisoč ljudi. Mustafa-paša je izmed ljudi, ki so v tej noči utekli smrti, izbral vsa najlepša dekleta, ki jih je v dar namenil turškemu sultanu. Od hiše do hiše so hodili vojaki in zganjali ljudi na obrežje, koder so poveljnikovi zaupniki izbirali dekleta in jih raz- šali bi samo direkcijo, kaj je storila, ko so ji pač znane stvari, ki so se godile na postajah Bled in Bohinjska Bela. Ali je resnična vest o ponoćnih vožnjah z železniškim vozičkom skozi predor, ne da bi bili obveščeni službujoči čuvaji V Kaj pravi k temu generalna direkcija. (Fahren in der Nacht mit Bahnwagen, Sicherheitsvorsohrif ten!) Kje so stali vlaki? Čudne stvari so se že morale goditi in nevarnost za promet je morala biti velika, ako so odslovili mladega aspiranta Slovenca. Ali so pri tem bili drugi brez krivde ? Ali niso bili pri teh nevarnih vožnjah morda prizadeti tudi drugi? In za vse je trpel le mlad slovenski uradnik. Ali sme Nemec vse storiti, Slovenca se pa odslovi? Pa tudi na ljubljanskem državnem kolodvoru ni vse v redu. Pred nekaj dnevi je bil priljubljeni pristav Ž. premeščen v VolČjo-Drago za načelnika in ljubljanska postaja ni imela zanj nadomestnega uradnika. Posledice tega pomanjkanja so Čutili slovenski uslužbenci na tej postaji. Dasi obstoje strogi predpisi o tem, kako dolgo sme opravljati naporno in odgovorno prometno službo en uradnik, se je preko teh predpisov zahtevala po 16, 17 in celo 24urna nepretrgana služba več uslužbencev. Pri takih razmerah se moramo vprašati, ali so predpisi brez veljave, brez vrednosti, kadar gre za slovenske uslužbence. Ali so slovenski uslužbenci na ljubljanski postaji za to, da se jih izrablja do skrajnosti, da se jim nalaga opravljanje najtežavnejše službe, dočim se uslužbence druge narodnosti varuje vsake neprijetnosti. Naši domačini naj se pehajo in napenjajo Čez mero, ki jo stavijo železniČni predpisi; težave, napor in trpljenje to naj gre našim ljudem, Nemci pa naj spravljajo vse mogoče ugodnosti, postranske zaslužke po substitucijah? Naši ljudje naj bodo z vsem zadovoljni, naj trpe in prenašajo, pa če se postopa ž njimi v službi tudi na način, ki ni niti dostojen niti dopusten, Nemcem pa naj se trosijo rožice na službeno oot. Te razmere se morajo nehati. Napraviti se mora red. Ena mera mora veljati za vse. če so slovenski uslužbenci sposobnejši, jim to ne sme biti v škodo pri oddelitvi službe. Treba le odločnosti od g. postajnega načelnika tudi napram tistim, ki mislijo, da jih varuje nemška narodnost pred ukazi predpostavljenih, zlasti če so Slovenci; pa bo kmalu boljše. Drugič, Če to ne pomaga, bomo bolj konkretni. — Nezakonito postopanje večine v tržaškem dež. zboru. T največjem viharju med splošnim vpitjem ?e je v tržaškem deželnem zboru sprejela volilna reforma, ki znači nesramno krivico za Slovence. Da je italijanska večina postopala popolnoma nezakonito, dokazuje dejstvo, da se je razpravljalo tako, d a niti vladni zastopnik ni vedel, o katerem paragrrafu da se razpravlja. Iz poluradnega „Tri-ester Tagblattau je razvidno, da je vladni zastopnik vprašal deželnega delili na posamezne ladje, ki naj bi jih odpeljale v Carigrad. Vse ostale ljudi je dal Muatafa-paŠa umoriti in njihove glave natakniti na kopja, ki so jih nosili pred vojaštvom, ko je zapustilo razvaline Nikozijo in odkorakalo proti Famagusti. Prav spredaj na desni in na levi od Mustafe-paše so nesli glavi proveditora Dan-dola in škofa Kontarina. Po odhodu turške armade je ostal en del turškega brodovja še v pristanu, dočim je drugi del odjadral v Famagusto. Prvi del je imel namen, da spremi s plenom otvorjene ladje v Carigrad. Zmage pijani Turki niso mislili na nič drugega, kakor da poropajo kar največ mogoče. Turški pomorski vojaki so preiskovali vse razvaline in znašali izpod njih raznovrstnega blaga. Izpraznili so cerkve in palače, samostane in skladišča in razkopavali zidove, kjer so mislili, da je skrit kak zaklad. To je trajalo več dni in noči. Nihče izmed Turkov ni mislil, da zna nastati kaka nevarnost. Niti straž niso razpostavili, ne na kopnem, ne na morju, nego le ropali in ropali, trpinčili ranjence, če so slučajno Se kje kakega zalotili in onečaščali mr- glavarja, pri kateri točki dnevnega reda da so in ko je zvedel, da že pri drugi, dejal, da tak način razpravljanja ne o dgo var j a o pravilniku, ob takem hrupu, rekel je, je diskusija nemogoča, ker ni mogoče slediti razpravam. OpraVilniku ne odgovarja, ako ne more stavljati spremi-njevalnih predlogov kak poslanec veČine, ne kak zastopnik manjšine in ne zastopnik vlade. In kljub temu se je v takem položaju sprejela volilna reforma! — Shod zaupnikov v Pulju V sredo se je v Pulju vršil shod zaupnikov „Političnoga društva za Hrvate in Slovence v Istri". Za volilni okraj Volosko-Čres Krk in občine Veliki Lošinj je bil soglasno proglašen za kandidata v drž. zbor profesor V Spinčič, za kandidata v volilnem okraju Pazin-Buzet-Labinj-občina l far ban pa dr. Matko L a g i -nja. Po daljši debati je bila nato soglasno sprejeta sledeča resolucija glede glagolice: Zaupniki političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri, zbrani na sestanku dne ii. t. m. v Pulju smatrajo (vatikansko) naredbo od 19. decem. 1906 kot žaljenje hrvatskega naroda in žalj enj e nj ego vih naravn ih in verskih pravic, ter opozarjajo v tem smislu kompetentne činitelje na pogubne posledice v vsakem, posebno pa v verskem pogledu, katere posledice bi brez dvoma nastale iz izvedbe rečene naredbe. — Jeseniški častni občani. Vsled pritožbe kranjske industrijske družbe je upravno sodišče razveljavilo imenovanje častnik občanov v Jeseoicah, češ, da dotična občinska seja ni bila zakonita. Industrijsko družbo je zastopal dr. Egoer iz Ljubljane. — Slovenska zmaga na Štajerskem. V trgu Vuzenici ob koroški meji na Štajerskem so pri včerajšnjih občinskih volitvah zmagali v vseh treh razredih Slovenci. Slav?, zavednim slovenskim volilcem! Ob koroški železniški progi napreduje v zaanjem času slovenska narodnost, da je veselje: pred meseci slovenska zmaga v tržki občini Spodnji Dravograd, a sedaj v nic manj važni Vuzenici ! Naj bi si ptujski, radgonski in slovenjebistriški okraji vzeli za zgled delavne narodnjake v podravski dolini, pa bi kmalu zbrisali s svojih okrajev madežejfda so posamne slovenske kmetske občine v nemškutar-skih rokah! — „Posavska straža11, ki so jo ustanovili brežiški rodoljubi, da bi budila v brežiškem in sevniškem okraju narod iz spanja in ga bodrila h krepkemu narodnemu življenju, je postala v zadnjem času zgolj osebno glasilo dr. Benkoviča, ki je ne rabi skoro za ničesar drugega, kakor da v nji napada „Narodno stradko za Štajersko4* in udriha po njenih liče. Bestijalnost teh divjih Čet je slavila svoje triumfe. V tretji noči po zavzetju Niko-zije so se daleč zunaj na morju pojavile luČce, ki so prihajale bliže in bliže. Nihče se ni zmenil zanje in nihče jih ni zapazil, tako da so prišle turški mornarici prav blizu in se razvrstile v velikem polukrogu okrog nje. Te luČce so brlele na ladjah, ki jih je kralj GjaČič pripeljal na boj zoper Turke. Ena piratskih ladij je ugasnila edino svojo lučeo, se ločila od drugih in se v temi bližala obrežju. Na tej ladji je bil kralj GjaČič in v njegovi družbi njegov sin Ladislav ter odposlanec proveditora Bragadina plemič Andrej Kržan. Ladja je jadrala skoro do obrežja, a precej daleč na strani od mesta in se tam ustavila. Mornarji so sneli čolniČ in ga rahlo spustili na valove. — Ravnaj ta se strogo po mojih naročilih, je rekel kralj Gjačič in vrnita se nemudoma. In zdaj potujta srečno. — Kržan in Ladislav Gjačič sta stopila s Tomom in nekim mornarjem v čoln in previdno odrivala na breg. Imela sta nalogo vtihotapiti se v voditeljih Ali se je list zato s težkim trudom ustanovil, da služi samo osebnim ambicijam dr. BenkoviČevim?! »Zadružna tiskarnau v Krškem je v naprednih rokah, zato se Čudimo, da trpi pod svojo streho to klerikalno zel. - Gostinčarjeva korajža. Stari Gostinčar je v snočnem „Slovencu" pokazal, da zna še vse več nego pometati v „Zadružni zveziu in nositi pisma na pošto. Poslušajte: mož pravi, da je tako poučen v delavskem iu kmetskem vprašanju, da se hoče celo z nami kosati. Pasja dlaka — to je pa korajža — pa tiste vrste, kakor sta jo svoj čas imela SusterŠič in Šiška, ko sta razpisala 1000 kron, če jima dokažemo sleparijo z žlindro. Ko je bil dokaz doprinešen in sod-nijsko potrjeu, sta se namreč potuhnila in nista nič več hotela slišati o tistih kronah. Gostinčar naj bo prepričan, da je zanj veliko bolje, če se posveti pobiranju čikov kakor pa javni polemiki. — Umazana konkurenca. „Splošno slovensko žensko društvou priredi v nedeljo v „Mestnem domu" Gregorčičev večer. Naše klerikalce, ki so do zadnjega časa blatili spomin neumrlega našega pevca, je jezilo, da bi napredno društvo slavilo (Gregorčiča, zato prirede na isti dan in na isto uro svoj contra - Gregorčičev večer, prav kakor bi tega ne mogli storiti preje ali pozneje. Iz tega se vidi, da našim klerikalcem ni k a k o r n i n am e n p r o s 1 a v-ljati Gregorčiča, ampak delali samo umazano konkurenco „Splošnemu slovenskemu ženskemu društvu". Vsa tista mamljiva vabila in poveličevanje Gregorčičevega spomina po klerikalnih listih je prav navadna hinavščina, ker klerikalci, ki so slej kot prej vedno metali kamenje na goriškega slavca, se tudi zdaj vnemajo neodkritosrčno zanj, ki je premnogokrat dosti jasno obsodil njih ostudno protinarodno delovanje in rovarenje. — PoŠta in volitve. Ker je pričakovati, da bo volilno gibanje prihodnje mesece dalo pošti izredno mnogo dela, izdalo je trgovinsko ministrstvo posebne instrukcije na poštna ravnateljstva v tem oziru, da se bo čim hitrejše vršil poštni promet. — Promocija. Jutri promovira na češki univerzi v Pragi g. Anton Dermota, odvetniški kandidat in urednik „Naših Zapiskov", doktorjem prava. Čestitamo! — Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v soboto, (nepar) se vprizori izvirna noviteta „ A n t o n i o Gledjević", igrokaz v treh dejanjih i petih slikah), prosto po dr. Ivan Tavčarjevi zgodovinski podobi spisal Hinko Nučič. Dejanje se vrši početkom osemnajstega stoletja v Dubrovniku. Naslovno vlogo igra gosp. Nučič, nastopi vse dramsko oso bje. — Slovensko gledališče. Včeraj se je ponavljala večno mlada in sveža Verdijeva opera „La Traviata". Predstava je bila v vsakem oziru prav tako dobra kot premijera, dasi mesto in se dogovoriti s provedito-rom Dandolom, da obrne vse svoje topove na turške ladje, v tem, ko bi jih piratje na drugi strani napadli. GjaČič si je obetal, da bi napad z dveh strani moral turško brodovje spraviti v zmešnjavo. Turki, je menil, bodo mislili, da je prišlo beneško brodovje in se bodo razdelili, a piratje, ki so šteli šestdeset četudi jako majhnih ladij, bi potem lahko napadli posamične turške ladje in jih uničili. Ladislav in Kržan sta se s svojima spremljevalcema previdno bližala mestu. Kmalu sta prišla do bojnih jam in napisov, ki so jih bili izkopali Turki. Pri vsakem koraku so zadeli ob kakega mrliča in čim bliže so prišli mestnim utrdbam, toliko več le ležalo vse naokrog mrtvih turških vojakov, živega pa ni bilo videti nobenega. Končno so se priplazili čez mestne utrdbe in se zdaj prepričali, da je njihova slutnja bila utemeljena da je mesto zavzeto in porušeno ter da so v pristanu samo tiste ladje, ki odpeljejo narejeni plen v Carigrad. (Dalje prih.) je moral g Ranek nenadoma vskočiti na mesto pre hlajenega g. Oulednika. Njegov glas sicer v forte preveč tre-mulira, v mezza voce pa kaže še polno milobe, tako da so se mu posamezni odstavki izredno dobro posrečili; da gosp. režiser krasno pred-naSa, o tem smo že davno edini. Pel je svojo partijo v Češkem jeziku, kar mu nihče ne more zameriti, ker je nenadoma vskočil. Gospa Skalova je bila sicer mnogo manj disponiraua kot pri njenem Častnem večeru, vendar je kot Venietta močno ugaja a. Tudi g. Rezunov je pel z isto lahkoto in fioim nijansiranjem, ki ga že vedno pri DJem občudujemo Končno moramo še omeniti izredno dobre maske solistov, zlasti gospe Skalove, gg. Beteta in Rezunova. Zbor je bil prav dober in le ža1, da gledališče ni bilo razprpdauo. P. K. — Gregorčičev večer „Splošnega slovenskega ženskega društva1'. Da ne bo v nedeljo zveČ«r prevelike gneče, prosi odbor „Splo-Šnega slovenskega ženskega društva-1, naj se oskrbi slavno občinstvo kolikor mogoče prej z vstopnicami, ki se dobe v trgovinah Fran Čuden, Prešernove ulice, Josip Vidmar, Pred škofijo, J. Lozar in & in k o vic, Mestni trg. — Druga skupina odvetniških in notarskih uradnikov. Društveni večer, ki ga je priredila II. krajevna skupina društva odvetniških in notarskih uradnikov v gostilniških prostorih g. Avguština Zajca v Sodnijskih ulicah 7. t. m., je vrlo dobro uspel. Posebno nas je razveselilo obilo število došlih tovarišev, med katerimi smo opazili take, ki jih v svoji sredi še nikdar ali pa že dolgo časa videli nismo. Kot gosta udeležila sta se društvenega večera gg. dr. Fran Win-diseher in knjigovodja Silvester Sker-binec. Po otvoritvi društvenega večera poročal je tovariš Tavčar o izidu občnega zborovanja osrednjega društva v Celju. Svoje poročilo, ki je bilo temeljito in obširno, omejil je na sklep občnega zbora, s katerim je ta sklenil, predrugačiti pravila za krajevne skupine v tem smislu, da se tem prepuščajo vpisnine in 50J , vplačanih mesečnin v lastno upravo. Nadalje poročal nam je tudi, kaj se je sklenilo v zadevi skupščine vseh avstrijskih odvetniških in notarskih uradnikov o Veliki noči na Dunaju ter priporočal delegatu tovarišu Josipu Christofu, da se odločno poteguje na tej skupščini za naše koristi in da naj bode posebno pri točki šesti „zavarovanje za starost in onemoglost" dnevnega reda te skupščine prav previden. Nato podala sta nam gg. Silvester Škerbinec in dr. Fr. Win-discher pregled o zavarovanju zasebnih nastavljencev in pečala se z uredbo uprave penzijskega zavarovanja. Dr. Windischer priporočal nam je neumorno delovati na to, da dobimo na Kranjskem podružnico pen-zijske zavarovalnice. Na tem društvenem večeru sklenilo se je prirediti shod jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov v „Narodnem domu4*, kjer naj bi se vršil po shodu tudi koncert s petjem in tombolo. K dnevnemu redu tega shoda nasvetuje tovariš Christof sledeče točke: 1.) organizacija; osnovanje zv^ze jugoslovanskih odvetniških iu notarskih uradnikov; 2.) zboljšanje gmotnega in socialnega stanja (določitev plač, nedeljski počitek, dopust, službena odpoved, ureditev pravic;: 3.) zavarovalnica in ustanovljenje pogrebnega zavoda | zahteva, da napravi državna zavarovalnica zasebnih uradnikov podružnice v Ljubljani i: 4 ) poročilo o uspehu državne skupščine na Dunaju. Ta nasvet se je enoglasno sprejel in začasno izvolil pripravljalni odbor 10 članov, in sicer: Cimerman, Christof, Čebulj, Kamenšek, Kocmur, Kosec, PetriČ, Slana, Štor in Tavčar. K zadnji točki dnevnega reda se ni nihče oglasil k besedi, vsled česar je pred sednik ob 11. zaključil društveni večer, zahvalivši se gostom in tovarišem za njih udeležbo. Nato se je razvila živahna prosta zabava, v teku katere je tovariš Tavčar napil tovarišu Pe-triču, ki je sprožil misel, prirediti take prijateljske sestanke večkrat v mesecu. Tovariš Josip Christof pozdravljal je iskreno to misel ter napil vzajemnosti in slogi odvetniških in notarskih uradnikov. Vedno izvirnemu --Slovencu" V album! Od Senjske ravnine se nam piše: Gospod urednik, stvar je sicer že malo post festum. a ker se „Slovenec" zadnje čase tako rad na prsi bije, češ, mi smo originalni, drugi listi pa žive le od plon-kanj a-prepisa vanj a. moram vam to-le sporočiti. O dokončanih pomorskih vajah v Dalmaciji preteklo jesen so pisali malone vsi avstrijski nemški listi jako zanimive in resne članke. Jako dober in temeljit članek o stra-tegičnih razmerah v našem Primorju (Dalmaciji) je prinesla tudi graška „Tagespostu, kjer Člankar strokovno razpravlja to vprašanje povdarjaje, da je neobhodno potrebno napraviti poleg vojnih pristanišč v Pulju in Kotoru še tretjo, že po naravi jako ugodno ležečo mornariško luko v Šibeniku (Sebenioo) (sic !) Ta članek je „Slovenec" malone dobesedno preplonkal, pa se je prelaga -telju pripetila nesreča, da pravi v onem prevodu, da misli avstrijsko ministrstvo zgraditi še tretjo pomorsko pristanišče v Sinju (Sinj) (na kopnem!) Ta obadva članka smo vsi Čitali in še tisto popoldne napravi neki porednež iz naše družbe nekoliko čolničev iz papirja, kakor jih imajo otroci za igračo, pa jih spusti na vodo, da jih je veter veselo podil po vodni gladini. Ko smo Šli mimo njega nam reče, pokazavši na veselo se zibajoče papirnate „barkeu : rTo niso „S1 o v en č e ve" race, ampak bojne ladje, ki manevrirajo v pomorskem pristanu 8injskem!u Splošen smeh je sledil temu dobremu dovtipu. — Mi pa pravimo le toliko: „ako imaš maslo na glavi, ne hodi na solnce!" Mornar. — „Amtsschimmel". V včerajšnjem uradnem listu se bere nastopni uradni oklic: „Zoper zamrlega Karela Fabiani v Kranju se je podala pri c. kr. okr. sodniji v Kranju po . . . tožba itd. V obrambo pravic Karola Fabiani se postavlja za oskrbnika g. Rajko Peterlin v Kranju. Ta oskrbnik bo zastopal toženca v ozna-menjeni pravni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca." Amtsschimmel se je malo ponesrečil. Sodnija bo morala precej dolgo čakati, predno se bo zamrli Karel Fabiani oglasil pri njej in imenoval svojega pooblaščenca. — 0 cementni obrti. Telika uporaba portland-cementa začasa graditve južnih alpskih železnic povzročila je mnogo načrtov glede ustanovitve novih cementnih tvornic; omeniti pa je, da se je v svrho tega v slednjih letih brezdvomno porabilo več cementa, nego ga potrebuje Kranjska celo leto, toda po dovršeni gradbi omenjenih železnic se je že minulo leto uporaba cementa znižala na polovico v primeri z ono 1. 1905. Vsled te male uporabe cementa v južnih kronovinah in vsled pomanjkanja podjetnosti na Kranjskem ni upati, da bi ustanovitev novih tvornic uspevala. Dasiravno skoro nobena teh tvornic svojih izdelkov ni za-mogla spečavati. se gradijo nove tvornice v Bakru in pri Vildonu in sliši se, da se namerava ustanoviti tudi tvornice pri fc>t. Petru na Kranjskem in v Rojanu pri Trstu. Okol-ščina. da tvornice na Kranjskem minulo leto svojih izvrstnih izdelkov niso spečale, da neka velika tvornica v Dalmaciji še polovico letnega izdelka ni oddati zamogla, da je neka tvornica na Koroškem svoje delovanje zelo omejila in da je neka tvornica na Štajerskem sploh morala svoj obrt ustaviti — nas privede do sklepa, da na novo ustanovljene tvornice na Kranjskem in Primorskem ne bodo uspevale, saj že obstoječe dobro upe-ijane tvornice svoje zaloge vsled pomanjkanja večjih naroČil ne morejo oddati. To v preudarek občinstvu. — Oslovski kašelj razsaja v litijskem okraju ter je zahteval že več žrtev med otroci. — Jeseniškega Sokola" gledališki odsek naznanja, da se uprizorijo rL e g i o n a r j i" v nedeljo teden, t. j. 17. marca. — Sveti misijon na Bohinjski Bistrici. Piše se nam: Pretekli teden je osrečil Bohinjce sveti misijon, to je tista cerkvena naprava, ki posebno pomaga človeku v nebesa. Kaj se vse v misijonskih pridigah uči ljudi, naj nam svedočijo sledeče vrste. Prevzvi-šeni knezoškof ljubljanski, Bolna natura, je poslal v Bohinjsko Bistrico svojega prijatelja Mružovega Janeza recte patra Kunstljaiz Polšice pri Gorjah doma kot vodjo svet. misijona, ki se je posebno odlikoval v četrtek, dne 28. februarja t. 1., ko je bil odločen dan za dekleta. Med pridigo ta fanatik ni le kakor po navadi vsak dan vlekel na dan francoske razmere, pripravljal občinstvo k volitvam, napadal oštirje, vsa-kojake romane, liberalne liste, med temi posebno „Slov. Narod", katejega je skoraj vsako črko posebej preklel, in pa tudi one oštirje, kateri ta list posedujejo, ni mu bilo Še vse to dovolj ampak učil je dekleta v svoji sveti zmoti, ne le moralno ampak dejansko ubijati fante rekoč: „Ti krščanska dekle, ako si sprejela od katerega zapeljivca zlato urico, ketenco, prstan, ali pa morda celo fotografijo, vrzi jo od sebe v ogenj ! odpovej se njegovi zapeljivosti! Ako te ne bode ubogal in se od tebe odstranil, vzemi poleno, zavihti mu je pod noge ali v obraz, in če še tone bo pomagalo, ▼somi v roko orodje naJaJbodl katerekoli vrata, pa ga nbi|l Za-stopiš? TJbij ga do smrti I Zastoptf? Le tako naredi! Kaj pa je, če si dva meseca zaprta radi tega, zato pa bo tvoja duša srečna v nebesih". (Ali ni to lepa priložnost v nebesa priti s pomočjo državnega pravdništva ?) Isti misijonski vodja je prešal tudi fante prav po krščanskih notah, da je skoraj vsak le ta suho potegnil 2—3 krat in zato je ostala velika množina fantov brez izpovedi. Nekega fanta je vprašal pri spovedi: „Ali hodil kaj na vasvanje?« Ko mu ta to potrdi, ga vpraša: Ali imaš ka] deklica? »Nimam niči" „Marš, zbogom, adijo!" Fant je bil zato spoden od spoved-niče, ker ni imel nič deklica. Mružov misijonar je bil tudi silno proti oštir-jem sploh, samo proti konsumu ne, ker se tam najbolj popiva in pobija; posebno je bil hud na tiste gostilničarje, kateri imajo nSlov. Narod", grozil vsem tistim, ki zahajajo v take gostilne, da bodo pogubljeni, da služijo hudiču i. t. d. in da zakaj nosijo svoj dragi denar ostirjem, da še bolj ošabno žive in presitost pasejo za njihove žulje. Ljudje so pri teh besedah čisto drugače mislili in govorili, da ravno farji uživajo od njih najbolj nezasluženoga denarja. Taki sveti nauki so se delili ves teden v cerkvi dobrotnika otrok, sv. Miklavža, ki je doživel od 1886. leta že 5krat take neumnosti, ki jih je menda že do grla sit s poslušalci vred. Pater Kunstelj je 5. božjo zapoved postavil na glavo, ker je učil ubijanje. Od Bohinjcev je pričakovati, da se ne podo ravnali po takih naukih. Svetujemo jim pa, naj ostanejo v strahu božjem do 6. misijona. Sreča Vaša, Bohinjci, je, da ste obvarovani pred vsemi, in tudi pred kruljavim hudičem, torej molite in boga prosite, da bi Vas rešil dajati drva, seno, sir in druge razne bere farjem, in da jih spodite iz občinskega odbora. — Mrtvega so našli lsietnega Čevljarskega pomočnika Jerneja Br-tonclja na Bledu v njegovi postelji. Zadela ga je kap. — Štirirazrednica v Kosani. Piše se nam: Skoraj leto dni bo preteklo, odkar se je sprožila inicijativa, da se preosnuje trirazredna ljudska šola v Košani v štirirazredno. Število šoloobveznih otrok, ki se suče v zadnjih letih okoli števila 360, kriči dovolj jasno po potrebi četrte učne moči, posebno še, ako se upošteva dejstvo, da je učiteljsko osobje prišlo vsled napornega dela v slabo zdravstveno stanje. Odločujoča šolska oblast je, sklicuje se na drž. ljndskošolsko postavo, da se računa pri poldnevnem šolskem pouku 100 otrok na eno moč, privolila v priklopite v še enega razreda. Vršil se je nato komisijski ogled, pri katerem se je sklenilo preurediti šolsko poslopje tako, da bi bilo uporabljivo za štirirazrednico. Stvar bi kmalu nato postala meso, da ne bi prišla v zadnjem trenutku vas Kal z zahtevo po lastni šoli. S tem se je morala vsa akcija v Košani ustaviti. Kalanom se je ustreglo ; dal se jim je rok, do katerega naj tehtno preudarijo zadevo. Možje so stvar premotrivali; na koncu vseh koncev so se pa skujali. Sprva so pravili, da lahko enorazrednico postavijo ali vsaj v najem vzemo, kadar bi pa bilo spregovoriti odločilno besedo, so pa tarnali, da bi imeli ogromne stroške. Isti proces, kakor pri vodovodu! Zaradi vodovoda se bodo možje Še kesali, pa bo prepozno. To le mimogrede. Svarim Vas, da bi se še enkrat spozabili nad takim početjem; kajti s stvarjo, ki pospešuje blagor občine, norca briti, to ni malenkost! Imeli bi zdaj že štirirazrednico, da je niste na tak način zavlekli; tako ste pa le pospešili, da košanska štirirazrednica mirno 3panje spi. Na drugi strani je pa nekaj, ki poskuša uničiti, kar je že storjenega v prid naši Šoli! Se dobijo ljudje, ki imajo kaj čudno na-ziranje. Dobro bi bilo, da se odloženo delo zopet spravi v tir. Naj kompetentna o*blast preskrbi, da se že med letošnjimi počitnicami izvrši prezidava notranjih prostorov v šolskem poslopju, tako da bi se s prihodnjim šolskim letom odprla že štirirazrednica. Želel bi vsej stvari hitrega teka; kajti pomagano bo s tem učiteljskemu osobju in občini. Jaroslav. — V zrakoplova od Dunaja do Kočevja. Po južnem Štajerskem in po Dolenjskem so imeli včeraj priliko videti velikanski zrakoplov, ki je jadral visoko v zraku z veliko hitrostjo proti jugu. Zrakoplov je bil bel. Razločevalo se ga je s prostim očesom in videlo se je tudi, da je v košu, ki je visel pod balonom, Človek. Nad Novim mestom se je balon prikazal ob en četrt na 2 inje kmalu izginil za Gorjanci. V njegovi viso-čini je moral biti močan veter, in sioer ravno nasproten veter kakor na zemlji. V Novem mestu je namreč takrat pihal prav pohleven južno-vzhodni veter, dočim je plul balon v južnozapadni smeri. Ob polu 2 popoldne je zrakoplov prišel na Kočevsko in se ustavil v Hohenegu. V balonu je bil neki stotnik, ki se je pripeljal v petih urah z Dunaja v Hoh-eneg. Stotnik se je odpeljal z večernim vlakom v Ljubljano. — T konkUTZ je prišlo socijalno-demokratično konsumno društvo v Trbovljah. Kakor se govori je primanjkljaja 14000 pri Jeli*«. Po večletnem pr^t vanju šmarskega okrajnega zastopa je deželni odbor vendar enkrat siste-miziral za celi okraj Šmarje, ki šteje do 18 000 do neznatne izjeme kmetijskega prebivalstva, mesto deželnega živinozdravnika. Z razglasom dne 25. februarja t. 1. je to službo razpisal in je vložiti prošnje do 15. aprila. Slovenski, oziroma slovanski gospodje živin o zdravniki se opozarjajo na ta razpis s pripombo, da ni v celem šmarskem okraju nobenega živinozdravnika in so dani pogoji za zelo obširno prakso. Vrhutega pa je v okraju okoli 35 živinskih sejmov in morajo dotične občine veterinarsko nadzorstvo na dan sejma posebej plačevati. — Umor In poiig. V Kozmin- cih pri Žetalah v ptujskem okraju so neznani zločinci umorili posestnika Antona Mlakarja, pobrali 700 K ter zažgali hišo. — Smodnišnica so |o razletela. V Spielfeldu se je razletela Se hali ham merjeva smodnišnica. En delavec je ubit, eden pa se bori s smrtjo. — Ustrelil SO jO v Celovcu vojak brambovskega polka Anton Iršič iz strahu pred kazniju. — Moder Župan. Koje 26. februarja predsedstvo okrajnega sodišča v Gorici povabilo župane, duhovščino in šolske učitelje na dogovor, kako naj bi se v bodoče skrbelo za zanemarjene otroke, je stavil neki župan predlog, naj bi se ljudskošolski pouk tako preustrojil. da bi bila v ljudski Šoli nemščina obligatni predmet. Nadalje je izrazil željo, da bi učiteljstvo opravljalo službo vaškega policaja. Za to modrost je dobil lekcijo od navzočih, ki mu bo donela še dolgo po ušesih. Draga maša. V Vitovljah na Goriškem here črniški dekan vsako leto po eno mašo, ki je od sile draga. Letos je dobil zanjo 404 K. 20 K dobi dekan takoj, ko jo prebere, razen tega je pa še bera po vitovski fari v ta namen. Ta bera je bila pretekli ponedeljek in je nesla dekanu 384 K. Ljudje so bili o kri-vičnosti bere že zdavnaj prepričani, zato so se ji ustavljali. Da bi letos gotovo vsak faran dal, poslal je dekan nad ljudi dva žandarja ter dva čuvaja in vitovskega podžupana K., ki je rado volje prevzel častni posel. Ni vraga, da so vsi farani dali, ker so morali dati. Na tak način so včasih valpti ošabnih nemških graščakov hodili nad ubogega slovenskega kmeta — dandanes pa hodijo c. kr. možje z bajoneti in puškami in občinski zastopnik nadenj. Da se kmetje protivijo tat emu krivičnemu davku, imajo prav, in če bi imeli v ordinarjatu v Gorici kaj srca za kmeta-trpina, bi bili tudi ustregli prošnji teh, da naj se odpravi krivični davek. — Tatvina V cerkvi. Predvčerajšnjim je neznan zločinec vlomil v mirensko cerkev na Goriškem in odnesel več zlatnine. — Nespodobnosti Je uganjal z nedoraslimi deklicami Iv. No grič, čevljar iz Steverjana na Goriškem. Obsojen je bil na 7 mesecev ječe. — Žrtev alkohola. V goriško blaznico so pripeljali 351etnega Ivana Bizjaka iz Vipolž: zblaznel je, ker je bil preveč vdan pijači. — Tatinski uslužbenci. V zad- nih meseoih se je izvršilo ns državnem kolodvoru v Trstu več tatvin; zlasti so tatovi kradli jestvine. Policija jim je zdaj prišla na sled in zaprla 271etnega Franca B. iz Krškega, UOletnega Ivana B. od Sv. Urna in 241etnega Jožefa S. iz Naklega. Prva dva sta bila uslužbenca pri državni, tretji pa pri južni železnici. — Žrtev versko blaznosti. Pred porotnim sodiščem v Ulmu na VirtemberŠkem je stal v ponedeljek 571etni krošnjar Ivan Butala iz Zgornjih Radenc na Kranjskem, obtožen hudodelstva umora. 29. oktobra 1905 je Butala brez vsake besede zabodel krošnjar j a Grzetiča tudi iz Zgornjih Radenc, da je vsled tega umrl. Vzrok umora je bilo staro 81 etno sovraštvo Buta-lovo do Grzetiča, o čegar ženi je Butala mislil, da ga je začarala, da je postal spolsko nesposoben. Ker se Butali nekoč ni posrečilo, da bi bil usmrtil čarovnico, ker se „coprnic sploh ne da pokončati", hotel se je začaranec zmaščevati nad njenim možem, ki je branil pri takratnem napada svojo Ženo. Dasi je predsednik porotnega sodišča obtožencu na vse načine dopovedoval, da ni čarovnic in čarovništva, se vendar Butala ni dal preveriti, da ga Grzeti-Čeva žena ni začarala. Ko je obtoženec — tako je pripovedoval pri sodišču — nekoč nekega kapucina vprašal zaradi svojega začarani a, pokadil ga je ta s kamionu poškropil a blagoslovljeno vodo, delal ariše nad njim in molil, da bi mu podelil spet prejšnjo moč. A bilo je vse zastonj. Butala je bil kljub vsemu naporu „za nič*, ker je bil začaran. Tudi za pričo zaslišani Butajov brat je bil docela prepričan o' obtoženČevi zača-ranosti in pripovedoval, da se je nekoč prepiral s tujim človekom, da smejo biti redovniki v Nemčiji, pri čemer je on (priča) zagovarjal redovnike. Ko se je tuji Človek dotaknil njegovega rokava, je' priča potem padel in se zelo pobil! Obtoženi Butala je bil obsojen na devet let težke ječe. Kako je dobro, to naše verno katoliško ljudstvo ! — Posledice letošnje zime. Letošnje zime noče in noče biti konca, ampak se nam trdovratno vsiljuje. Bila je pa ta zima tudi huda in posledice tega se že kažejo na drevesih, katerih je mnogo razpokanih do tri metre na dolgo. Razpokani kostanji so dobri le še za kurjavo, lipe, hrasti itd. pa zgube kot merkantilno blago vso vrednost. Vinske trte se bodo vsled prestanega mraza najbrž posušile. — Aretovana je bila 26letna slaboglasna Meta Zalokarjeva iz Rodio pri Kamniku, ker je ukradla neki stranki par zlatih uhanov. Navedenka je baje tudi po mestu beračila z mrtvaškim listom nekega moža za njegovo ženo pod pretvezo, da je dotična vdova bolna na pljučih. Zalokarjeva je po obrazu kozava in naj se one stranke, katere je s tem listom obiskala, zglase pri policiji. — Zaradi vloma v trafiko v Šelenburgovih ulicah, o kojem smo že poročali, je bil kot osumljenec prijet neki krojaški vajenec. — Tudi pekovskega pomočnika Franceta M. so dejali pod ključ, ker je sumljiv, daje grešil proti S 131. kaz. zak. (krvosramstvo), radi kojega delikta je že svoj čas šest mesecev obsedel. — Posredovalnica služb zadr. gostilničarjev, kavarnarjev itd. v LJubljani je posredovala meseca februarja v 45 slučajih. Potrebuje se več služkinj, natakaric, učencev za hotel in 1 snažilec. Službe išče fina izšolana blagajniČarica. Oglasiti se je v zadružni pisarni, Gradišče št. 7. — Nesreča. Koje danes dopoldne 191etui mesarski vajenec Gašper Rebolj iz Iga po sejmišču prepeljaval konja, je padel konj in Rebolj, katerega je konj na desni in levi nogi tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. — Delavske gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 32 Slovencev in 15 Hrvatov. V Heb je šlo 30, v Inomost 25, v Scheibbs 40, v Beljak pa 25 Hrvatov. — Izgubljeno in najdene reči. Postrežnica Julija Zidarjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela okoli < 10 K denarja. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena palica in del nekega stroja. — Cecilija Krekova je izgubila Črno usnjato denarnico, v kateri je imela večje vsoto denarja. — „Ljubljanska društvena godba" priredi jutri zvečer koncert v hotelu „Južnikolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — Današnjemu listu smo za cenj. ljubljanske naročnike priložili vabilo na družinski večer „Ljubljanskoga Zvona". • Najnovejše novice. Tri rudarje je podsulo v Lujizinem rudniku pri Zabrzu. — Tajinstvena ladja. V irskem kanalu je naletel neki angleški parnik na ladjo brez moštva, na kateri je bilo toliko razstreliva, da bi lahko ž njim pognali v zrak celo angleško brodovje. Tajinstvena ladja ima napis n£smeralda". — Ustrelil se je v Varšavi 171etni sin grofa Potockega. — Ženska bančni ravnatelj. V Szatmaru je imenovana gospodična Bor oš za ravnateljico obrtne banke. — Škof pri italijanskem kralju. Italijanski kralj je sprejel v enourni avdijenci kremonskega škofa Bonomellija. To je prvič, daje škof obiskal italijanskega kralja v Kvirinalu. Pod Levom XIII. bi kaj takega ne bilo mogoče. — Lastnega otroka vrgel volkom. Blizu Eperieša na Ogrskem so volkovi napadli kmeta, ki se je vozil domov. Kmet je vrgel svojega sinčka volkom, udaril po konjih ter utekel. — Za polkovnike in generale namerava avstrijsko vojno ministrstvo določiti starost, kadar morajo iti v pokoj. — Cirkus v konkurzu Cirkus Wulff se je prodal na javni dražbi ter se je iskupilo 75.000 K. Tirjatev pa je 300.000 K. * Kitajski pogreb ,v Potre). gradu. Dne 24. m. m. so imeli v Petrogradu sijajen kitajski pogreb. Umrla je žena kitajskega poslanika Hao-Vej -Toa. Pokopali so jo začasno v luteranski cerkvi, odkoder jo prepeljejo na Kitajsko. Temu nenavadnemu pogrebu je prisostvovala nepre- gledna množica radovednežev. Mrtvaški voz je vleklo Šest belcev. Po kitajskem običaju je bil ves sprevod v belem cvetju. Članovi poslanstva so šli za krsto v narodnih nošnjah. Oder v cerkvi je bil ves okrašen z belim cvetjem in belo svilo. * Prvi strelec na svetu je angleški lord \Valsingham, ki ima tako zanesljivo oko in mirno roko, da zadene vsako oso ali čebelo v zraku. Razen tega je tudi najboljši angleški pisatelj na polju moderne entomologije, Član mnogih učenih društev in lastnik najpopolnejšem najlepše zbirke metuljev na svetu. * Carduccljeva zapuščina. Nedavno umrli italijanski književnik Carducci je zapustil pol milijona lir. S svojim 301etnim literarnim delom si je prihranil 180.000, za 20.000 je bil zavarovan, za 40.000 je kupila kraljica Margherita njegovo knjižnico, a ostalo je dobil pred tremi meseci z Nobelovo nagrado. * Ženaka kurjač na železnici. V Budapešti je napravila pred tozadevno komisijo žena Avgusta Wald izpit za železniškega kurjača z izvrstnim uspehom. Književnost m umetnost. — Janeza Trdine zbrani spisi. V založbi L. Schwentnerja je izšla Trdinovih zbranih spisov IV. knjiga, ki obsega tretji del „Bajk in povesti o Gorjancih". Kar smo svoj čas pisali o 1. in 2. delu Trdinovih bajk, to velja v polni meri tudi za tretji del. Cena 198 strani obsežni knjigi je 2 K, vezanemu izvodu 3 K 20 vin., po pošti 20 vin. več. — Glasba. Neverjetno — toda istina — je, da smo Slovenci (je tudi mnogo častnih izjem) tako hladnokrvni za slučajne književne in umetniške publikacije. — Meseca marca 1. 1. so izšle v samozaložbi „Pesmi za moške glasove", uglasbil Alojzij Sachs. Ekspedicija, mnoga opomi-njevaJna pisma, silno drag tisk in prenizka prod. cena (2 K 70 vin.!) mi je povzročilo skoraj 200 K izgube. — Prosim torej dolgujoča si. pevska društva in cenj. gospode, da store v kratkem svojo dolžnost. Kar se tiče šaljivih skladb, katere sem nameraval izdati, naznanjam vsem cenj. naročnikom, da se ne upam z njimi na dan, ker se je premalo odjemalcev prijavilo. — Alojzij Sachs, učitelj v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. _ Izpred sodišča. Kazenske obravnavo pred deželnim sodiščem. Z noiem se ga Je lotil. V Kunstljevi gostilni v Radovljici je bil v noči na 19. listopada m. L čevljar Ignacij Kollman v vinjenosti navzočim gostom tako nadležen, da so ga morali na prosto postaviti. A Kolman se ni odstranil, marveč je razbijal po hišnih durih. Med tem sta pa Miha Megušar in Andrej Artelj stopila iz gostilne. Kolman se je takoj zagnal v Megu-šarja in ga podrl na neko mizo, Arklja pa vrezal z nožem na leve lehti. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. Slabo plačana vljudnost. V Dimnikovi gostilni pri O. M. v Polju sta bila med drugimi gosti tudi navzoča Alojzij TrŠkan, posestnika sin na Studeucu, in mesarski pomočnik Janez KruŠič, ki je poleg prvega sedel. Krušič je napil Trskami, a ta mu odgovori: „Pusti me," obenem ga pa sunil z nožem v desno stegno. Obdolženec pravi, da je bil docela opit. Obsojen je bil na šest tednov zapora. Topot. Dne 25. sušca m. 1. ponoči je zapustilo Višnerjevo gostilno na Jesenicah več domačih delavcev, med njimi France BabiČ in Se-bastijan Smole j. Trčili so skupaj z delavcema Janezom Zupanoem in Jakobom Benediktom, s katerimi so si bili v nasprotstvu. Takoj so se začeli z noži obdelavati. Rabič in Smolej sta osuvala Zupanca na desni prsni strani in mu zadala več vreznin na levi rami, Zupane je pa delavca Franceta Ceglarja dregnil z nožem v desno roko, Matijo Kopitarja pa v levo roko sunil. Benedikt je ranil RabiČa na hrbtu. Par dni pred tem dogodkom je Zupane Matevža Zupančiča na tla vrgel in ga s kamnom po glavi tolkel. Obdolženci se zagovarjajo, da so se morali braniti. Sodišče je obsodilo Zupanca na osem, Rabiča na pet, Smolej a na štiri in Benedikta na tri mesece težke ječe. Telefonsko in brzojavna poročilu. Dunaj 8. marca. V palači ministrskega predsednika ae je danes nadaljevala konferenca med ogrskimi in avstrijskimi ministri. Konference so se udeležili mini- strski predsednik baron B e c k , finančni minister dr. Korytow-ski in ogrski ministrski predsednik dr Wekerle. Razpravljala so se vprašanja, tikajoče se užit-nine. Dunaj 8 marca lz verodostojnega vira dementujejo vesti, ki so jih r»zš rili nekateri Isti. kfjkor di bi bila žadagnaoa stvar, da se uvode pri polkih, ki se rvgrutirajo z Ogrskega mad-larski povcljevalni jezik. Korripeteritn! kr< gi o tej za4< vi nit' ra/pravi:il niso. zato so tudi vse tozadevne vest1 cd kraia do ki rjca neresnična Dunaj 8. n,arca Minister zu nsnjih del baron Aeren t h a I po-xn]v koDCOtn tega me^ca v Rim, kjer se sestane z Jtali anskim ministrom Tittonijem. V tem oziru je italijanski prstanfk d Ave rna na Dunaju Že konferiral z av-str jsko vlado Zagreb 8. marca. Nadškof sarajevski Stadler je poslal saboru brzojavni protest proti govoru posl. Supila, ki se je v sarx ru dotaknil tudi bosanskega vprašanja. Stadler zahteva, naj se okupirane dežele priklopijo Hrvatski in dolži posl Supila veleiz-dajstva, ker je v svojem govoru izjavil, da vidi ra j e, da se Bo sna priklopi bratski Srbiji, kakor pa kakšni tuji državi. Posl. Supilo je zavračal Sta-dlerja, mu očita, da vedoma laže, ker on ni tako govoril o Bosni, 1 kakor mu Stadler podtika, in iz- j javil, da se neČe spuščati v nobeno j polemiko s Človekom, ki je* v sv. jeronimski aferi igral za hrvatsko stvar tako klavrno in sramotno vlogo. Bel grad 8. marca. Včeraj je bilo 2 "> let, odkar je Srbija postala kraljevina Z ozirom na to skupščina ni imela seje. Akademija nauka je imela tem povodom slavnostno sejo, katere se je udeležil kralj Peter in prestolonaslednik Gjorgje. Oricialno se ta jubilej ni praznoval, kar nekaterim časopisom ni po volji. Petrograd 8. marca. Mnistr-aki preds dnik Stoivpin ne bo razvil v dumi svojega programa, marveč bo zbornici ene stavno predlcžd ra*ne vadoe zakonske načrte ter lin obrazložil. Rjg^ 8 marca. Ta je nenadoma umrl neki veja*, na kate rem so se pojavil: sumljivi snnp tonoi. Bakterec logićri - preiskava je dognala, ua je vojak umrl na sibirski kugi. Umrli so v Ljubljani. Dne 6. marca: Marija Guri, zasebni ca, 74 let Zaloška cesta 11. Ostarelost. — Karel Kanoni, delavec, 70 let Dolenjska cesta 11. Sarcoma. Otrpmenje srca. — Damijan Kobal, delavec, 82 let. Hranilniška cesta 9. Ostarelost. Borzna poročila. LlmMlaaaka kreditna banka v Ljubljani Jradnl Kurz! dun. borac 8 marca l'^07. i i • « ■ |% ra*»%a rsvta . . »rebrna renta . -§• . avstr kronska renta I*;, , ilata » . . 4\ »grsk* kronski renia |*/t „ i. U ta , *v4 pesojho /» . . . . od 1. K*»4 .... a Ktx»«c...... sem. kre4. 1. smisli« 9 sgrsk* itis banke , . srbske k frs. 100-- m turske...... asllika srečka . . Creditne » ... joorreške , ... Krakovske . . . . Ljubljanske m . . Avstr. rdsč. križa m . • . Ogr. , » B » * . ^udolfovs u * . « Salcburške „ t • • Dunajske kom . « - --e železnice .... Državne železnice .... ^vstr.-ogrske bančne dsi« . \vstr. kreditne banke . . Odrske . civnostenske . . . ^remogokop v Mose« (Br* \ipinske montan .... :raške žel. iimL 4r. . . . Ouai at-m 10o »0 99 05 117 36 94 90 113 6=». 99 lO 104 50; 99 7 V 99 75, 9y30 Blag »9 30 100 30 »ft 117 bfi 96 10 113*85 100 iO 101 60 100 86 100 75 100-76 99 76 100 IO1 *ol trboveljska trasi. \vstr. droifie t«*vr. 4eH&& u^sike siatikt5>me 1 ! 106* i 107 — 100 — ioi — 100- 100-60 100- 100 20 100- 1U0 20 100 — 101 *9 90 S8 7S 99 7- i 306-75 30875 j| 100 66 1016.» t 15^76 154 r b 266 SO 207 5'» 14R 75 16u75 263 - 273 1 268 - 278* 243 251 98 - 106- 'H* 10 186 m 21 70 23 70 438 — 448- 80 - 90 92 - 101- ^6 - 8170 46-15 48'lh 26- 28— 60-- 84 50 9050 487 - 497 - 155 f* 156 BO f8l 50 682 50 1772 — 783 — ^81 - 68^- 808 — 809- j 244- *45 25 1 760 - 766— 619 75 62375 i,2657- 2667 — !| 665 50 566 50 884 -1 285— 564- 139 "0 '40 — !* 40 13 08 19-11 ! S5-58 2S 59 »4 12 3 *.7-7fi 17 95 a^3b 06 50 263 2-54 4*4 6' Dve hiši ¥ LJubljani, ki Me dasta deliti 788 2 SB se ugodno prodasta W£ V hitf so goatilniaU in trgovski prostori trr veik.. skladiiće. Vprašanja le pismena pod „2 hiai" sprejema upiavD»stvo „Slov. Naroda 3 ali tudi več spretnih črkostavcev spreime takoi z dobro plačo oz. v raćun °*o i pr. Lampret tiskarnar v Kranju. mmm V V W W ^ Posteljno ne ii prt oprano in osnaženo 12kj od 35 kr. naprej H 7 -l prodaja C. i. Hamann v Čjubljatil. thno oene v SudiropoŠt? Dne 8. marca 1907. Meteoroiosično poročilo. Višin:* natl morjem OC-2 Srednji zračni tlak 736 0 mm. ■a april . . aa 60 kg K 7 F2 „ oktober . . „ BO „ a 7-86 m »Prti . . » a a 678 ^orusa ■ ™*A ■ , 60 „ , 5 21 n - - , 50 „ „ 5-37 **e< sorti 60 7 52 Vljudno se priporoča trgovina ■ ■ i BlbNlv. Zdržoo i Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtari trs steu. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Ceno zmerne. 47 O+sv. kr, a¥OtrU»ko ^ državno lel#inloov Izvod iz voznega reda. Ta- Stanje k ;-' 8 i vama o C J V WIU t, = Nebo 7 9. 741 2 \ 2 si. svzb. janno 8 7. ju. rag 7 —53' ■L sever megla t. pop. 7371 G2 sl.jog jasno Veljaver od dne 1 Ortho* fts I4nbl|aaa |ni. toLi •x» s) u t-a j Osebni vlak v smeri: jesemes, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žal., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. r-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straž&-To;:ii.:e, Kočevje. H-30 pr© ;p.-idn-. Oseoni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Saicburg. (aotnosi, iiregenc. oa popo»dne» Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-TopSice. Kočevje. iOO pop 'd >e. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Gorica c. Vi. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, 3udejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-08 .--od- r Osebni v!ak v smsri- Nove mesto, Kočevje. 730 zveoer. fJsebni ria^vameri: Trbii. ■: 23 pono6l. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. dr*, tel., Trst c. kr. drž žel., Beljak, rnomost, Moatkovo. Dohod v Lfvbl|aao |at. te!.- r-os sjutraj. Osebni vlak ie Trbiža. S*44 zjutrai. Osebni vlak iz Novega mtsta, Kočevja. ekiobra 1906. leta. ms predpoMn* Oaebai vlak le c. kr. drž. zel., Trbiža, Celovca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor, i 32 popoldne Osebni vlak is Streie Toplice, Novega mesta, Kočevja. 430 popoldne. Osebni vlak ia lelctaia Celovca, Inomosta, Monakovega, fteijatu Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta e. kr. ari. S a-3B ivr-čer. Osebni vlak lz Straie-Tesitte Novega mesta, Kočevja. 84? iv«6er. Osebni vlak iz Prage, Uacr Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbila Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. lei 11-34 ponodl. Osebni vlak iz Pootabt}* Trbiža, Trsta c. kr. d. i., Gorice c. ar. d. I Odhod is LtnbMane dri. kalea^ari 728 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-oe popoldne. Mešani vlak v Kemnsk. 7 IO rvofcor. Mešani vlak v Kamnik. (C 43 {vonool. Mešani vlak v KaninUt. . v oktobru in le ob nedeljah ta pfaaaOna] Dohod r Mahlfano dri. kolodvori €40 zjutraj. Mešani vlak ii Kimaiaa. 'O eo p"edpoidne Mešani vlak iz KoireUSw 0-10 iv»Oer. Mešani vlak ic Kamnika. OOB ponofti. Mešani vlak iz Kamnika, (aoisfe v oktobru in le ob nedeljah is prtjmieftu (Odhodi in dohodi so naznačont v «f