Glasilo Socialisiične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO IL DECEMBER 1963 Št. 11 Zaključene letne konference osnov, organizacij ZK Letne konference osn. org. ZK so bile sorazmerno dobro pripravljene. Poleg problemov, ki so se pojav¬ ljali v vsaki osnovni organizaciji, kjer deluje, se je na konferencah razpravljalo še o mednarodnem de¬ lavskem gibanju, o idejnem delu komrnvstov, kadro¬ vanju itd. O mednarodnem delavskem gi¬ banju so osnovne organizacije dale poudarke o ohranitvi miru v svetu potom aktivne .miroljub¬ ne koeksistence, sodelovanja med deželami z različnimi notranjimi ureditvami na miroljubni koeksi¬ stenci. Plod take politike pa se je že odrazil in tudi dobiva vse pozitivnejši izraz v svetu. Na konferencah se je ugotovi¬ lo, da člani ZK ne posvečajo do¬ volj velike skrbi idejnemu delu. Pri tem pa ne smemo pozab¬ ljati na IV. in V. Plenum CK ZKJ, kakor tudi na Pismo IK CK ZKJ in govor tov. Tita v Splitu. Potrebno je, da o tem spregovorimo nekaj besed, ki jih navaja III. Plenum CK ZKJ. »Idejno politična delovanja ZK ne sme slabiti, ampak mora ne¬ nehno naraščati z razvojem ne¬ posredne socialistične demokraci¬ je. Decentralizacija v upravlja¬ nju družbenih zadev neogibno terja, da stalno upoštevamo os¬ novne težnje in smer socialistič¬ nega gibanja družbe, terja idejno enotnost komunistov o vseh veli¬ kih načelnih vprašanjih in enot¬ no usmerjanje zavestne družbe¬ ne akcije.« Osnovne organizacije so spreje¬ le gotove Sklepe v idejnem izpo¬ polnjevanju komunistov. Mnogo je bilo govora o obveznostih vsa¬ kega komunista, da se zavzema za to, da bi v vsakem konkret¬ nem primeru našel najboljše re¬ šitve, pri tem pa se boril na de¬ mokratični način proti zaostalim nazorom, malomeščanski stihiji, cehovski zabuibljenosti, lokalizmu itd. O politiki kadrovanja v član¬ stvo ZK so osnovne organizacije razpravljale, da kažejo dejstva, da je treba storiti nujne ukrepe, da bi zagotovili naravno rast v ZK. Poudarjeno je, da morajo biti merila za sprejem taka, kakršno (Nadalj. na 2. str.) Ob Dnevu republike LETOS PRAZNUJEMO 20. OBLETNICO USTANOVIT VE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE. ZGODOVINSKEGA 29. NOVEMBRA i943 JE BILA SOCIALISTIČNI JUGOSLA¬ VIJI ZAČRTANA POT BODOČEMU RAZVOJU, ISTOČAS¬ NO PA JE BILO OBRAČUNANO S STARIM SISTEMOM, KI JE BIL POVSEM NASPROTEN IDEJAM REVOLUCIJE. SOCIALISTIČNA REVOLUCIJA V JUGOSLAVIJI JE POVSEM USPELA, S ČIMER SO BILI DANI VSI POGOJI IZGRADNJE NOVEGA SISTEMA IN NOVIH ODNOSOV MED LJUDMI. NAPORI, KI SO JIH VLOŽILI VSI BRAT¬ SKI JUGOSLOVANSKI NARODI, SO KMALU RODILI SA¬ DOVE. SISTEM KAKRŠEN JE DANES PRI NAS, GA JE BILO MOGOČE ZGRADITI LE Z ZAVESTJO V DUHU MARKSIZMA IN LENINIZMA. V IZGRADNJI TEGA SI¬ STEMA, SO SI DELOVNI LJUDJE PRIDOBILI ZNANJA IN IZKUŠENJ, ZARADI TEGA SO JIM BILA ZAUPANA V UPRAVLJANJE TUDI VSA PROIZVAJALNA SREDSTVA. V POGOJIH DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV SO BILE DANE MOŽNOSTI DOSEGANJA VEČJIH IN BOLJŠIH RE¬ ZU! /TATOV TAKO V GOSPODARSTVU KOT V VSEH DRU¬ GIH INŠTITUCIJAH. DOSEŽENI REZULTATI V GOSPODARSTVU IN VSEM OSTALEM DOGAJANJU NAM KAŽEJO, DA JE NAŠA POT V SOCIALIZEM PRAVILNA. MARSIKDO OBČUDUJE NA¬ ŠO SOCIALISTIČNO DEŽELO, ŠE POSEBNO DRŽAVNIKI RAZLIČNIH DEŽEL, KI SO NAS OBISKALI, SI NE MO¬ REJO PREDSTAVLJATI, DA JE VSE TO KAR IMAMO RESNICA, ŠELE OB KONKRETNEM VPOGLEDU V DE¬ JANSKO STANJE SE PREPRIČAJO V RESNICI. TAKE REZULTATE SE DA DOSEČI LE V MIRU IN KOEKSISTENCI MED NARODI. PRAV NA TEM PODROȬ JU PA IMA NAŠA SOCIALISTIČNA JUGOSLAVIJA VIDNO VLOGO. O TEM PRIČAJO OBISKI MARŠALA TITA V DE¬ ŽELAH AZIJE, AFRIKE IN LATINSKE AMERIKE, KA¬ KOR TUDI IZJAVE NAŠIH NAJVIDNEJŠIH PREDSTAV¬ NIKOV PRED ORGANIZACIJO ZDRUŽENIH NARODOV. PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE JE POSTALO SIMBOL PRIDOBITVE NAŠE SOCIALISTIČNE FEDE¬ RATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE. TaF 2 GLAS NOTRANJSKE konference osnovnih organizacij ZK Zaključene letne (Nadalj. s 1. str.) je postavil III. Plenum CK ZKJ. Organizacija ZK je usmerjevalec aktivnih in odgovornih družbeno političnih delavcev, ki jih pove¬ zuje idejna enotnost in s samim vstopom v ZK prevzamejo nase večjo obveznost, ne da bi zahte¬ vali kakšne privilegije. V gospodarskih organizacijah so osnovne organizacije obravna¬ vale uspehe in neuspehe gospo¬ darjenja. Ugttovilo se je, da ko¬ munisti premalo razpravljajo o merilih gospodarjenja, to se pra¬ vi o' produktivnosti, rentabilnosti ih ekonomičnosti. To pa so vse¬ kakor velike nepravilnosti, ker zaradi tega v nekaterih gospodar¬ skih organizacijah hitreje nara¬ ščajo osebni dohodki od produk¬ tivnosti. Ugotavlja se, da nekatera pod¬ jetja nimajo Urejene kadrovske politike, politike štipendiranja itd. in zato se pojavljajo proble¬ mi tehnične inteligence, dalje v zvezi s tem nimajo urejene teh¬ nološke postopke, perspektivni plani so sestavljeni površno in podobno. Vse to je posledica, ker ni strokovnega kadra. Veliko se je razpravljalo o sta¬ tutih, prehodu na 42-umi delav¬ nik, o pravilnikih čistega in ose¬ bnih dohodkov. Pri vsem tem se je ugotovilo, da komunisti pre¬ malo rešujejo probleme in da bi Ce analiziramo gospodarski rezultat našega podjetja vidimo, da smo v letu 1963 kar dobro gospodarili, saj se predvideva, da bo proizvodni plan realiziran z 140,2%, kar je vsekakor lep uspeh. Spričo sprejetega proiz¬ vodnega plana za leto 1964, ka¬ teri predvideva bruto proizvod¬ njo dve milijardi in pol ali po¬ večanje proizvodnega plana na- pram letu 1963 za ca. 90%, ter predvideni realizaciji za ca. 36% pa bo potrebno veliko več napo¬ rov posameznega člana kolektiva, pa naj bo to na katerem koli delovnem mestu, če hočemo do¬ seči zastavljen proizvodni plan. Kot vidimo se bo potrebno energično spoprijeti s problemi in težavami, da bomo izvedli to kar smo si zadali. Predvsem bo potrebno nabaviti, oziroma do¬ polniti pomanjkljiv in zastarel strojni park, kateri je delno že izrabljen ali pa ni več ekonomi¬ čen. Nujno bo pristopiti k izde¬ lavi kombiniranega orodja, v ka¬ terem bi bilo združenih več de¬ lovnih operacij vsaj za izdelke, kateri se delajo v velikih nakla¬ dah in mehanizirati čim več roč¬ nih del, ker le na ta način je možno doseči večjo proizvodnjo. Ker je pravočasna nabava su¬ rovin zelo važen faktor za nemo¬ ten potek proizvodnje bo potreb¬ no, vsaj v kolikor razmere do¬ puščajo, polagati temu več pozor¬ nosti, ravno tako galvanski obde¬ lavi posameznih sestavnih delov. Berite in dopisujte v Glas Notranjske morali dajati nove, boljše, pra¬ vilnejše predloge v rešitev sa¬ moupravnim organom. Zavedati se morajo tega, da morajo biti člani ZK idejni usmerjevalci or¬ ganizacije v podjetju. Osnovne organizacije v druž¬ benih službah in ustanovah so v glavnem obravnavale o delu ko¬ munistov pri izdelavi statutov, o šolskih reformah, sestavi učnih načrtov, o delitvi osebnega do¬ hodka itd. Za izdelavo statutov so komunisti zavzeli stališče, da morajo biti izdelani v najkraj¬ šem času. Komunisti, ki bodo de¬ lali v komisijah za pripravo predosnutka statuta, morajo nuj¬ no skrbeti, da statut uzakoni vse delo, pa naj bo to v ustanovah ali družbenih službah. Komunisti v pedagoških služ¬ bah so govorili o nepravilnostih, ki se kažejo v nagrajevanju po delu. Napake so bile v tem, ker se niso iskale možnosti takega pravilnika, kjer bi bila jasno pri¬ kazana delitev gibljivega dela. Komunisti bodo morali v bodoče aktivneje sodelovati pri sestavi stimulativnejših pravilnikov, kaj¬ ti komunisti se morajo zavedati, da je nujno preiti na plačevanje po opravljenem delu. Vaške in terenske osnovne or¬ ganizacije so razpravljale o do¬ sedanjih pomanjkljivostih delo¬ vanja komunistov na terenu in da morajo v prihodnje pristopiti Za povečanje proizvodnje je zelo važno, da se povečajo serije posameznih izdelkov, vsaj v ko¬ likor so dane možnosti, ker več¬ je serije omogočajo večjo in eko- nomičnejšo proizvodnjo. Tu je podanih le nekaj aktu¬ alnih problemov s katerimi se bomo srečavali v prihodnjem le¬ tu, v kolikor se ne bodo pričele že takoj sistematično reševati. k bolj aktivnemu delu in to pred¬ vsem v družbenih ter polftiičnih organizacijah. Terenske in vaške osnovne organizacije so zavzele stališče, da v prihodnje več ana- V skrbi za zdravje delovnega človeka vlaga družbena skupnost ogromna sredstva za stalno raz¬ širjanje materialnih temeljev v zdravstvu. Skladno s svojo funk¬ cijo v našem družbenem sistemu je prevzela komuna vso odgo¬ vornost za organizacijo zdravst¬ vene službe in zdravstvenega var¬ stva. V pristojnost občine je da¬ no odločanje o vseh vprašanjih nadaljnjega razvoja zdravstvene¬ ga varstva in izvajanje splošne politike na področju zdravstva. Z utrjevanjem zdravja, z izva¬ janjem splošnih higienskih ukre¬ pov, s preprečevanjem obolenj, z odkrivanjem in odstranjeva¬ njem vzrokov obolenj, s sistemat¬ skimi pregledi, nadalje z zdrav¬ stveno prosvetnim in vzgojnim delom bi se stroški za kurativno zdravstveno varstvo močno zmanjšali. Občina skrbi za razvoj preven¬ tivnih dejavnosti v zdravstvu, kar pomeni v končnem efektu zmanjšanje obolelosti in umrlji¬ vosti ljudi, povečanje delovnih sposobnosti in storilnosti obča¬ nov, za zboljšanje higiensko teh¬ ničnega varstva delavcev pri delu. Splošna ugotovitev je, da pre¬ ventivno zdravstveno delo za¬ ostaja za kurativnim delom, če¬ mur bodo morali pristojni orga¬ ni posvetiti še več pozornosti, da, bo ta dejavnost dobila svoje me¬ sto in da bo pravilno vredno¬ tena. Z obstojanjem, z ustanavlja¬ njem in povečanjem gospodar¬ skih organizacij, zlasti večjih, lizirajo o delu vsakega posamez¬ nika v družbenih organizacijah. Člani ZK bi se morali več zani¬ mati za probleme na terenu in po takih vprašanjih sklicevati akti¬ ve komunistov, da bi se hitreje odstranilo napake. nastajajo nove potrebe, nova zdravstvena problematika, ne sa¬ mo za zdravstveno službo, am¬ pak tudi za občino. Zato so go¬ spodarske organizacije moralno dolžne upoštevati vse splošne preventivne ukrepe za zdravstve¬ no varstvo. Prav posebno pa so zavezane financirati preventivne dejavnosti, ki so v neposredno korist članom delovnega kolek¬ tiva. Za izvedbo vseh teh nalog mo¬ rajo biti na razpolago potrebna finančna sredstva in biti na raz¬ polago tudi potreben strokovni kader. Pogleimo kako je s kadri v na¬ ši občini. Trenutno opravljajo zdravstve¬ no službo štirje zdravniki sploš¬ ne prakse in dva zobozdravnika, kar je občutno premalo. Zanimi¬ vi so naslednji podatki. V Jugo¬ slaviji pripada povprečno na ene¬ ga zdravnika 1600 prebivalcev, v naši republiki pa na enega zdrav¬ nika splošne prakse 1100 prebi¬ valcev. Poglejmo pa podatke za našo občino, če upoštevamo, da šteje naša občina 14.000 prebivalcev, odpade torej na enega zdravnika nad 3000 prebivalcev, kar visoko presega zvezno in republiško pov¬ prečje. Na enega zobozdravnika pa pripada 7000 prebivalcev. Že ti podatki nam kažejo, da bodo pristojni organi morali do¬ biti v občino čimprej še dva zdravnika splošne prakse, od ka¬ terih naj bi eden opravljal pred¬ vsem preventivno službo, kajti voditi nas mora načelo, da ie bolje preprečevati bolezni kot jih pa zdraviti. Iz poročila za I. polletje 1963 je razvidno, da je bilo v naših ambulantah opravljenih 6241 pr¬ vih pregledov in 15.043 ponovnih, skupaj torej 21.284 pregledov. Protituberkulozna služba je opravila 1663 pregledov. V po¬ svetovalnice pa je prišlo 1807 že¬ na, v otroške posvetovalnice in v dispanzer je prišlo 1910 otrok do 6 leta starosti, v šolski dispanzer pa 970 otrok. Patronažna služba ima pod nadzorstvom 1498 družin in je bilo skupaj v I. polletju oprav¬ ljenih 1736 obiskov, babiška služ¬ ba pa ie opravila 2393 obiskov. Za zbol jšan ie zobozdravstvene službe v Zdravstvenem domu Cerknica je potrebno urediti pro¬ store za ordinacijo, saj je 70 % opreme že nabavljene. Potrebno ie ob tej priliki poudariti, da je opremo nabavil kolektiv tovarne Brest in jo izročil Zdravstvene¬ mu domu, za kar zasluži vso po¬ hvalo. Vprašanje torej nastaja, kako zagarantirati občanom še boljše zdravstveno varstvo in kako oo- jačati preventivno dejavnost. Nuj¬ no je torej, da prideta v občino čimprej potrebna zdravnika, to pa bo možno le tedaj, ko bodo preskrbljena za zdravnike po¬ trebna stanovanja. Poleg tu.ame »BREST« gradi SGP »GRADIŠČE« Cerknica mo¬ deren 16-stanovanjski blok. Z deli so začeli jeseni, vendar jim bo z dobro organizacijo uspelo v nepolnih treh mesecih objekt po¬ kriti. Uporabljen* so sodobni gradbeni materiali, kar omogoča še hitrejše napredovanje. Objekt bo veljal okrog sedemdeset milijo¬ nov dinarjev. Ker Lesno-industrijski kombinat »BREST« zelo pc* trebuje stanovanja, bo SGP »GRADIŠČE« predalo objekt namenu že v mesecu maju prihodnjega leta. Zahteve za doseganje plana za leto 1964 ZiF Zdravstveno varstvo v občini glas notranjske 3 Družbeno-gospodarska problematika gospodarjenja z zasebnimi gozdovi Osnovna značilnost celotnega našega gospodarskega razvoja v zadnjem obdobju je vzpodbuja¬ nje neposredne ekonomske zain¬ teresiranosti osnovnih proizvajal¬ nih enot in njenih organov delav¬ skega upravljanja za razvijanje proizvodnje v skladu z družbeni¬ mi interesi. Potrebno je, da se mora takšen razvoj odraziti tudi v gozdarstvu, kjer so zaradi po¬ sebnega značaja te gospodarske zvrsti, do nedavnega še vedno prevladovali administrativno— upravni posegi v gospodarjenju z gozdovi. Čedalje večje in zahtevnejše potrebe po lesu določajo spre¬ membe z dosedanjim načinom gospodarjenja v zasebnih gozdo¬ vih, katerih ni mogoče prepu¬ stiti posamezniku, ampak so družbeni ninteresi za napredek in dvig proizvodne zmogljivosti. V naši občini je cca 25.500 ha površin zaraslih z gozdovi, od te¬ ga je cca 16.000 ha privatnega sektorja. SLP gozdov je torej 37 %, če preanaliziramo proizvod¬ no zmogljivost gozdov, ugotovi¬ mo, da dajejo družbeni gozdovi skoraj ravno toliko lesne mase, kakor privatni, čeprav po povr¬ šini obsegajo polovico manj ha od privatnih gozdov. Tako lahko ugotovimo, da je na zasebnem sektorju neracionalno izkorišča¬ nje gozdov. Da bi se doseglo smo¬ trno gospodarjenje s privatnimi gozdovi, se je pristopilo k podru- ža|bljanju gozdne proizvodnje. Za podružabljanje gozdne proizvod¬ nje je nujno potrebno imeti eko¬ nomske pogoje, dovolj strokovne¬ ga kadra in tehnične opremljeno¬ sti. Nosilca podružabljanja goz¬ dov na območju naše občine je Občinska skupščina sprejela sklep, da se pooblasti Gozdno go¬ spodarstvo Postojna. Zaradi splošnih potreb našega gospodarstva v tej smeri je bila narekovana nujnost razvoja, ki so gospodarstvu po vrsti let več ali manj normalnega napona v izkoriščanju gozdnih fondov po¬ stavile pred izredne proizvodne zadolžitve. Nadaljnje možnosti in pogoje je nakazal novi zakon o gozdovih za Vključevanje zaseb¬ ne gozdne proizvodnje v načrtno gospodarjenje, seveda pa zahteva takšna naloga usmerjanje celot¬ ne blagovne realizacije gozdar¬ stva, ne glede na lastništvo goz¬ dov. Dosedanji dosežki pri vključe¬ vanju gozdnih zasebnih gozdnih proizvajalcev v organizirano družbeno proizvodnjo — kljub iz¬ rednemu gospodarskemu poudar¬ ku te naloge so nezadovoljivi. Za¬ to se nakazuje potreba po' pospe¬ šenem nadaljevanju te akcije. Podružabljanje zasebne gozdne proizvodnje predstavlja Skupno nalogo vseh družbeno političnih organizacij v občini in gozdne gospodarske organizacije, kot no¬ silca in organizatorja podružab- li, Ijanja. Podružabljanje zasebne gozdne proizvodnje mora teme- I " Ijitd na vključevanju celotnega gospodarjenja v organizirano družbeno proizvodnjo. Pod go¬ spodarjenje z gozdovi pa se sma¬ trajo vse faze dela v gozdni pro¬ izvodnji od semena do blagovne realizacije. Torej vedno večje potrebe po 3SU predstavljajo pred gozdar¬ stvo izredno težko nalogo, kako vskladiti proizvodno zmogljivost gozdov z vedno večjimi zahte¬ vami lesnega tržišča. Zato pa predvideva perspektivni plan in¬ tenzivnejše gojenje in izkorišča¬ nje prirodnih gozdov. Ta naloga pa se seveda mora nanašati na vse gozdove, ne oziraje se na sektor lastništva, saj celotna zmogljivost naših gozdov komaj zadovoljuje vedno večjo potro¬ šnjo lesa zaradi rastočih potreb predelovalne industrije po lesni surovini. Razumljivo je, da ob takšni si¬ tuaciji stopa vedno močneje v ospredje tudi gospodarjenje z za¬ sebnimi gozdovi, ki morajo kljub privatnemu lastništvu, enako kot ostali gozdovi služiti širšim družbenim interesom in jih za¬ to ni mogoče odtegniti družbeni skrbi za napredek in načrtno go¬ spodarjenje. Razumljivo je, da je novi republiški zakon o gozdovih, na podlagi pooblastil temeljnega zakona, posvetil zasebnim gozdo¬ vom posebno pozornost ter na podlagi že ustvarjenih pogojev začrtal nove možnosti za uvaja¬ nje naprednejših oblik gospodar¬ jenja z njimi. Prelomnico v tem oziru pred¬ stavlja novi temeljni zakon o go¬ zdovih, ki gospodarjenje z gozdo¬ vi v celoti zaupa gozdnogospo¬ darskim organizacijam, odnosno njihovim delovnim kolektivom, s tem, da jih s svojimi določili hkrati zadolžuje za smotrno go¬ spodarjenje z gozdovi v cilju o- hranitve gozdov in povečanje njenih donosov. Pri uveljavlja¬ nju takšnih načel zakon seveda ni mogel itd mimo gozdov v dr¬ žavljanski lastnini, ki kljub za¬ sebnemu lastništvu morajo ena¬ ko kot družbeni gozdovi služiti gospodarskim in drugim koristim, ki jih Skupnost pričakuje od goz¬ dov. S pogodbenimi dogovori je možno zajeti vse faze zasebne gozdne proizvodnje ter zavaro¬ vati družbene interese nad to proizvodnjo. Pri tem pa za gozd¬ no gospodarsko organizacijo ni bistvenega pomena, če bo lastnik svojo pravico do lastnega sodelo¬ vanja v proizvodnji uveljavljal v večji ali manjši meri, ker se pač itak obveže, da bo svoje delo opravljal pod strokovnim nadzor¬ stvom, njegovi dohodki iz gozda pa so tudi pogodbeno regulirani. Zaradi razdrobljenosti gozdne posesti pa bo gozdno gospodar¬ stvo v mnogih primerih celo za¬ interesirano nad sodeiovanjem lastnika pri sečnji, izdelavi in spravilu, kjer je njegova proiz¬ vodnja iz znatnih razlogov ce¬ nejša. V dosedanji praksi v drugih občinah so se uveljavile le prve oblike podružabljanja gozdov v dolgoročnih pogodbah o proiz¬ vodnem sodelovanju. V teh dol¬ goročnih pogodbah pa morajo bi¬ ti polno določene pravice in dolž¬ nosti obeh pogodbenih strank. To za gozdno gospodarsko organiza¬ cijo pomeni pomembno razširitev družbenega poseganja v gospo¬ darjenje s privatnimi gozdovi še na izkoriščanje gozdov, s čemer gozdno gospodarstvo postane or¬ ganizator celotnega proizvodne¬ ga procesa po najsodobnejših strokovnih in ekonomskih nače¬ lih. Za gozdnega lastnika pa se s pogodbami zagotavljajo pravice, ki po določilih zakona izhajajo iz zasebnega lastništva. Le na tako zasnovanih pogodbenih odnosih bo v celoti zagotovljen dvig pro¬ izvodnje v zasebnih gozdovih, do¬ hodek privatnih lastnikov iz goz¬ dov pa bo v skladu z našimi družbenimi načeli odvisen le od pripadajočega dela cene lesa na panju in nadomestila za efektiv¬ no plačano delo. POGODBENI ODNOSI MED LASTNIKOM GOZDA IN GOZDNIM GOSPODARSTVOM POSTOJNA Odkazovanje po sečnih dovo¬ ljenjih se bo odvijalo tako, da bo lastnik gozda predhodno pi¬ smeno obveščen o dnevu in času odkazila. Pregled sečišča se bo opravil takoj po izvršeni sečnji, da Ibomo lahko pomagali pri kro¬ jenju lesne surovine in eviden¬ tirali lesno maso, ki bo napadla. Glede na možnosti tesnejšega proizvodnega sodelovanja, ki bo v korist tako lastniku gozda, ka¬ kor gozdnemu gospodarstvu, se bodo sklepale pogodbe o proiz¬ vodnem sodelovanju. Ker je možnih več načinov, navajamo najvažnejše pogodbe in iz njih iz¬ virajoče obveznosti! in ugodnosti. I. DOGOVOR Z DOLGOROČNIM SODELOVANJEM To velja za določeno obdobje. S tem prenaša lastnik gozda pra¬ vico gospodarjenja na GG. Obe pogodbeni stranki se do¬ govorita, da bosta skladno z do¬ ločili zakona o gozdovih sodelo¬ vala pri izvajanju del po gozdno¬ gospodarskem načrtu. Gozdno gospodarska organizacija bo o- pravljala zlasti naslednje dejav¬ nosti: gojitvena dela perspektiv¬ no in letno načrtovanje vseh gozdno gospodarskih dejavnosti, gozdno varstvena dela, načrtova¬ nje ter gradnjo in popravilo gozdnih poti in stavb, sečnjo, spravilo in prevoz gozdnih sorti- mentov, prodajo gozdnih sorti- mentov in gozdnogospodarsko evidenco. Pri izvajanju navedenih dejav¬ nosti ima lastnik prednostno pra¬ vico do sodelovanja z lastnim de¬ lom ali svojimi sredstvi ob ena¬ kih splošnih pogojih, vendar mo¬ ra priglasiti svoje sodelovanje v roku, ki ga razpiše gozdnogospo¬ darska organizacija. Če lastnik pri izvajanju del ne sodeluje, po¬ skrbi za njihovo izvršitev gozd¬ nogospodarska organizacija. Za sodelovanje in za les iz njegove¬ ga gozda pripada lastniku obra¬ čunski znesek, ki vključuje tudi predpisani del cene na panju, to je najmanj 50% prodajne cene. Lastnik gozda ima pravico do le¬ sa za domačo uporabo, za popra¬ vila in za drva v okviru zmoglji¬ vosti gozda in skladno z določili občinskega organa za gozdarstvo. Vse obveznosti glede prispevkov od posekanega lesa in lastnikove¬ ga gozda za gozdni sklad prevza¬ me gozdnogospodarska organiza¬ cija, razen lesa, ki je določen za domačo uporabo po določitvi pri¬ stojnega občinskega organa za gozdarstvo. Davek plačuje lastnik gozda GG mora lastnika vna¬ prej obveščati o delih v njego¬ vem gozdu in ga vabiti tudi k izmeri. Dogovor velja tudi za mo¬ rebitne pravne naslednike obeh pogodbenikov. II. POGODBA O SODELOVA¬ NJU PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI ZA ENO LETO Ta pogodba je sklenjena med lastnikom gozda ih gozdnogospo¬ darsko organizacijo, kjer bo last¬ nik gozda navedeno količino lesa oddajal na panju, posekal in iz¬ delal, spravil in ga izvozil do ka¬ mionske ceste, dostavil franko žaga ali železniška postaja. Pri delu se bo lastnik ravnal po ve¬ ljavnih predpisih in po navodilih gozdnogospodarske organizacije. Gozdnogospodarska organizacija bo za enoto sortimentov glede na mesto oddaje izplačala lastniku določeno ceno. III. ZAKUPNA POGODBA Lastnik gozda prepusti svoje gozdove za daljšo dobo v gospo¬ darjenje gozdnemu obratu. Na tej osnovi se dogovori o višini zakupnine, ki je odvisna od les¬ ne zaloge in lege gozda. Lastnik gozda se v tej pogodbi lahko ob¬ veže, da bo določene faze dela še naprej opravljal sam, prav tako lahko dobi tudi les za last¬ no porabo, seveda v višini zmog¬ ljivosti gozda in odobrene koli¬ čine. Gozdni obrat pa mora v teh parcelah gospodariti v okviru gozdnogospodarskega načrta po načelu dobrega gospodarjenja. V zakupno pogodbo, ki je sklenjena za več kot pet let, odpade dohod¬ nina za parcele, ki so dane v za¬ kup. IV. IZROČILNA POGODBA Tukaj lastnik gozda izroči goz¬ dove gozdnemu obratu, da si iz¬ govori določene dajatve. Višina dajatev se izračuna na podlagi vrednosti gozdov ih za sečrijo zre¬ lega lesa. Izročitelju 'gre nadalje pravica do smrti, aa mu prev¬ zemnik dovoli pošea potreone Ko¬ ličine lesa za primer požara ah drugih elementarnih nezgod na poslopjih domačije izročitelja 'iz prevzetih gozdov aii drugin goz¬ dov po minimalni ceni na panju. Ta pravica se poračuna v izreč¬ nimi v določenem znesKU, konkor je bila vrednost lesa. V. DARILNA POGODBA Lastnik gozda daruje svoje go¬ zdove gozdnemu obratu v trajno last — brezplačno. V tem prime¬ ru postane prost davčmn oovez- nosti za gozdove. Obstoja še ob¬ lika, ko lastnik poda izjavo o opustitvi lastninske pravice. V tem primeru dobi tako zemljišče v last gozdno gospodarstvo, če gre za gozdne parcele. VI. KUPOPRODAJNA POGODBA Možna je tudi ta oblika, tako da se napravi kupoprodajna po¬ godba med lastnikom in gozdno¬ gospodarsko organizacijo, v ko¬ likor bo imela gozdnogospodar¬ ska organizacija določena sred- (Nadalj. na 4. str.) 4 GLAS NOTRANJSKE Kako smo gospodarili v 10. mesecih letošnjega leta Vsak delovni kolektiv stremi za tem, da proizvede čim več ma¬ terialnih dobrin, kajti samo te lahko zadovoljijo materialne po¬ trebe, ki so iz dneva v dan večje. Tega se dobro zaveda kolektiv »Kovinoplastika« Lož, ki v na¬ šem plansko-blagovnem gospo¬ darstvu vsako leto uspešno rešu¬ je postavljene naloge, kljub te¬ mu, da dela podjetje v težkih po¬ gojih, saj se odvija proizvodnja v nekaj obratih po Loški dolini, ki so samo zasilno preurejeni za namene proizvodnje. Toda če po¬ gledamo uspehe gospodarjenja »Kovinoplastike« Lož v letošnjem letu, ugotovimo, da je podjetje v celoti doseglo svoj letošnji plan že 15. septembra in ga do konca oktobra preseglo že za 16 %. Po dosedanjih rezultatih sodeč, pa lahko pričakujemo, da bo dose¬ žena letna realizacija v znesku 1,850 do 1,900 milijonov din in bo znašala prekoračitev plana 600 milijonov din, odnosno bo ca. 800 milijonov din večja kot lansko leto. Uspehe 10-mesečnega gospodar¬ jenja nam bo najnazorneje poka¬ zala naslednja tabela razdelitve dohodka, v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu. Nom proizvodi v prihodnjem letu Z namenom, da se kolektiv približa gibanju tržišča od¬ govorne službe stalno spremljajo razvoj dogodkov in pri¬ pravljajo temelje za osvajanje novih artiklov. Asortiman gradbenega okovja imamo že tako širok, da bomo v prihodnjem letu le v manjši meri pristopali k osva¬ janju novih izdelkov. Število novih izdelkov iz tega področ¬ je se bo predvidoma gibalo okrog 10. Za smotrnejši izkoristek obstoječih strojnih naprav pa pripravljamo avtomatizacijo proizvodnje nekaterih izdelkov iz področja gradbenega in pohištvenega okovja. Največ novitet se predvideva v predelavi plastičnih mas in sicer posebno pri izdelavi farmacevtske embalaže ki je eden najzahtevnejših proizvodov glede namena uporabe. Ta embalaža je izdelana specialno po zahtevah kupcev in sko¬ raj vedno v višini naklad, ki so potrebne, da se pokrijejo potrebe domačega trga. S predvidenim uvozom specialnih strojev za predelavo plastičnih mas se nam bo odprlo novo področje, stopili bo¬ mo na nezorano ledino in kolektiv se bo spoprijel z novimi problemi. Rezultati tega dela pa se bodo pokazali koncem prihod¬ njega poslovnega leta in ti rezultati bodo pokazali ali smo v tem pogledu pravilno zastavili predvideno pot. Gradnja na objektu nove tovarne »Kovinoplastike« Lož Za podjetje je seveda najzani¬ mivejše vprašanje obsega »pri¬ gospodarjenih« sredstev npr. či¬ stega dohodka, saj zajema ta ekonomska kategorija tisti del, ki odpade na bruto osebne do¬ hodke delavcev. Višina dejansko izplačanih bruto osebnih dohod¬ kov je v letošnjem letu znašala 336,257.000 din. Na tako hiter po¬ rast čistega dohodka je poleg ostalih činiteljev delno vplivala večja rentabilnost in ekonomič¬ nost poslovanja, saj je narastel v primerjavi za isto obdobje v lanskem letu za 112 %. Podjetje si vztrajno prizadeva, da bi še bolj povečalo fizični ob¬ seg proizvodnje, vendar pa ker temelji nadaljnji razvoj podjetja na povečanju osnovnih in obrat¬ nih sredstev na eni strani in na povečanje zaposlitve delovne sile na drugi strani, mu bo to uspelo v znatni meri šele z zgraditvijo nove tovarne, saj so za dvig pro¬ duktivnosti potrebna tehnično bolj popolna proizvajalna sred¬ stva ter izšolani kader. Družbeno - gospodarska problematika... (Nadalj. s 3. str.) siva v ta namen. V vseh nave¬ denih pogodbah bo gozdni obrat vodil posebno evidenco in sproti obveščal davčne organe o nasta¬ lih spremembah, tako da se bo odpis dohodnine čimprej izvršil. Pogodbe o dolgoročnem sodelo¬ vanju bodo Sklepali revirni vodje in delovodje, podpisoval pa jih bo vodja obrata. V kolikor bo šlo tudi za spremembo lastninske pravice, se bo moralo podpise o- veriti na sodišču. Za vse vrste in kategorije lesa, potem cene za določeno delo. lastnikov gozdov, ki bodo šli v kooperacijske odno¬ se z Gozdnim gospodarstvom Po¬ stojna, bo imel revirni vodja, de-' lovodja in oba gozdna obrata. Čeravno je bilo zadnje dni precej deževno vreme, ki je ovi¬ ralo normalen potek dela na gradbišču, je kljub temu delo napredovalo. Kompletno izvršena je vsa glavna kanalizacija v trak¬ tu proizvodne hale skupne dolži¬ ne 350 m. Zabetonirani so vsi te¬ melji za križne in nihalne jekle¬ ne stebre konstrukcije. Polože¬ nega kamnitega tlaka je 5820 m- t. j. 75% tlorisne površine proiz¬ vodne hale. Če bo še nadalje ugodno vreme, lahko računamo, da bo možnost s 15. decembrom pričetek montaže jeklene kon¬ strukcije. Jekleno konstrukcijo izdeluje in jo dovršuje podjetje »Kovinarska« Videm-Krško. Na¬ pravljenih je 23.000 kom. cement¬ nih blokov, kar znaša za 207.000 normalnih enot opeke, kar je pri¬ pravljeno za hitrejšo gradnjo ob¬ jekta v bodočem letu. Udejstvovanje prostovoljnega dela članov kolektiva se še nada¬ lje vrši, kljub temu, da je že krajši dan svoje obveze nemo¬ teno izvršujejo. Člani ZB Kra¬ jevne skupnosti Loška dolina so že napravili enkratno večjo ak¬ cijo prostovoljnega dela in po¬ novno napovedujejo, da jih pri¬ de v kratkem še 70 do 90 čla¬ nov, kateri bodo dali svoj pri¬ spevek k pospešitvi začetega de¬ la. Do sedaj je bilo izvršenega 6700 m 3 in strojnega odkopa 2150 m 3 . ! jfiatda še ne veste,., f — da je podjetje BREST največ¬ ji izvoznik artiklov lesne pro¬ izvodnje v Sloveniji, ki letno izvaža za blizu 2 milijona do¬ larjev. — da bo v začetku leta 1964 za¬ čela obratovati na Rakeku Kartonažna tovarna, — da bo v letu 1964 SAP-Ljub¬ ij ana odprl svojo poslovalni¬ co v Cerknici, kjer bo moč hitreje naročati prevozniške usluge. — da bo v kratkem odprta v Cerknici slaščičarna pred av¬ tobusno postajo. — da se nahaja v bližini Cajnar¬ jev izvirek vode, ki ne spre¬ minja svoje temperature niti poleti niti pozami. — da so bile na Križni gori naj¬ dene rimske izkopanine v ze¬ lo ohranjenem stanju. Videti je, da si je krajevni odbor Unec mnogo prizadeval za ure¬ ditev zunanjega izgleda vasi. Tako so vaščani pred kratkim dokon¬ čali cvetlični park pred Zadružnim domom in uredili okolico spo¬ menika padlim borcem. (5LAS NOTRANJSKE človek in ekonomičnost na Šestdeset članov ZK — delega¬ tov osnovnih organizacij kombi¬ nata BREST iz Cerknice je v ponedeljek polagalo obračun eno¬ letnega dela. Med gosti sta bila predstavnika okrajnega komiteja ZK tovariša Zajc in Habič. Vsebinsko bogato po roč To se¬ kretarja tovarniškega Komiteja tov. Ivana Skrabca je dopolnilo 17 diskutantov. Člani ZK so na¬ pravili (kvaliteten premik tako' pri rasti proizvodnih uspehov kut na področju delitve in notranjih odnosov. Dokaj uspešni rezultati se kažejo na vseh področjih, vedno bolj pa izstopa v ospredje skrb za človeka. Proizvodnja je porasla napram lani za 20 %, do¬ hodek in čisti dohodek za z8 %, produktivnost za 13 %, osebni do¬ hodki pa so se povečali za 22 %. Kot največji izvoznik lesnih pro¬ izvodov v Sloveniji in finalnih lesnih izdelkov v Jugoslaviji bo¬ do dosegli za okrog 2 milijona di¬ narjev izvoza. Forsiranje izvoza je posledica posluha za družbe¬ no problematiko, saj so ekonom¬ ski rezultati na domačem trgu privlačnejši. Naglo večanje iz¬ voza izvira iz kvalitetna proiz¬ vodnje, saj se je kvaliteta znat¬ no stabilizirala, izboljšali so ter¬ mine dobav, kvaliteto transporta in podobno. Tako so dosegli iz¬ delki Bresta dobro afirmacijo na Zunanjem trgu. V razpravi so poudarili, da so izvozne organi¬ zacije premalo angažirane v de- taljme analize zunanjih tržišč. To vodi podjetje k temu, da bo po¬ skrbelo za šolanje lastnega ka¬ dra, ki bo sposoben prevzeti vse izvozne posle v podjetju, tako da bo lahko samostojno' nastopalo na inozemskem trgu. Velik napredek je bil storjen s specializacijo poslovnih enot pri obvladovanju proizvodnje. Oblike kooperacij znotraj kombinata so pogojene s to specializacijo. Pra¬ vilna investicijska vlaganja že kažejo prve sadove. Moderniza¬ cija tehnoloških postopkov in od¬ stranjevanje grl, ki jo predvideva tudi plan prihodnjega leta, 'bodo osnovni viri črpanja produktiv¬ nosti in osebnih dohodkov. Niz¬ ke izvozne cene znižujejo ekono¬ mičnost pri že tako slabšem iz¬ koriščanju materialnih stroškov. Borba za znižanje prekomerne porabe surovin, potrošnega mate¬ riala in obveznosti, ki ostajajo pri nizki aii povečani proizvodnji skoraj enake, bo glavni cilj čLa- nov ZK v prihodnjem obdobju. Popolnejše izkoriščanje proizvod¬ nih kapacitet z minimalno dodat¬ no delovno silo bo nujno vodilo k povečani akumulativnosti. Pri tem delu so poklicani prvi na oder uslužnostni servisi skupnih služb podjetja, ki bodo skupaj s planskimi službami poslovnih enot s stalnimi kvalitetnimi ana¬ lizami omogočili organom uprav¬ ljanja konstruktivne posege v sa¬ mo proizvodnjo. Pri vprašanju preskrbe podjetja z osnovnimi surovinami to je s hlodovino, na¬ staja veliko vprašanje dobave zadostnih količin. Lahko se zgo¬ di, da bo potrebno znižati pri¬ marno proizvodnjo na začetku prihodnjega leta, ker so komuni¬ sti predolgo razpravljali o po- družbljanju gozdnih površin in ostali pasivni pri pravočasni pre¬ skrbi osnovnih surovin. Preveč¬ krat se komunisti zapletejo v drobne probleme, ki jih lahko re¬ ši operativni kader in pri tei-i zanemarjajo probleme, ki bist¬ veno vplivajo na gospodarsko rast podjetja. Vprašanje zadost¬ nega števila dobrega strokovne¬ ga kadra je za enkrat še šibka točka kombinata, vendar bo to vprašanje z dobro kadrovsko po¬ litiko v nekaj letih rešeno saj šo¬ lajo na srednjih in višjih šolah 72 tovarišev, skupno pa štipendira¬ jo 100 obiskovalcev raznih šol. V izobraževanju vloži kombinat letno okrog 14 milijonov din. Izo¬ braževanje bo prihodnje leto še hitreje širilo predvsem na lastne kadre. Na račun pospešenih investicij¬ skih vlaganj v zadnjih letih je Plan in realizacija Leto se nagiba h koncu in za¬ to je prav, da pogledamo 'kako iz¬ polnjujemo planske obveznosti in primerjamo naše dosežke v dese¬ tih mesecih letošnjega leta z lan¬ skoletnimi uspehi. Gospodarska politika se odvija po dobro začrtanih planskih me¬ rilih. Ce pogledamo obseg proiz¬ vodnje, vidimo, da se je le-ta po¬ večal napram istem obdobju lan¬ skega leta za 20 %. Plan proiz¬ vodnje je presežen za 5 %, vred¬ nostno pa znaša že 3 milijarde .200 milijonov dinarjev. Primerjava prodaje v letu 1963 napram letu 1962 nam daje še ugodnejšo sliko, saj se je poveča¬ la kar za 22 %. Tudi plan proda¬ je je do oktobra presežen za 4 %. Izvoz je porasel od lanskega za '7 %, medtem ko je desetmesečni plan presežen za 5 %. Skupna re¬ alizacija znaša do konca oktobra 1963 že 1,692.000 $. Doseganje vseh planskih normativ poteka najbolje v Tovarni pohištva Cerknica, Tovarni Iverka in na poslovni enoti Žaga Cerknica. Slabše stanje pa je v poslovnih enotah Tovarne lesnih izdelkov Stari trg in v Tovarne pohištva Martinjak. Gibanje osebnih dohodkov se je proti lanskim bistveno spre¬ menilo v korist višjih povprečnih osebnih dohodkov na zaposlene¬ ga. Tako so znašali lanski pov¬ prečni osebni dohodki do konca oktobra 22.900 din, medtem ko znašajo do letošnjega oktobra 27.700 din, to je za 22% več kot lansko leto. Produktivnost je na¬ rasla za 13 %. IZ K O L E K T IVA Q ZA KOLEKTIV prvem mestu bil nujen pritisk na zmanjšanje osebnih dohodkov, zato pa so da¬ ni sedaj vsi pogoji za izboljšanje osebnih prejemkov, ka se že kaže v tem letu. Kombinat je priprav¬ ljen prevzeti vso organizacijo in prispevati tudi svoj delež pri gradnji delavskih stanovanj, ka¬ terih anuitete bi bile napram blo¬ kovni gradnji neprimerno cenej¬ še. Manjše stanovanjske hišice nameravajo graditi predvsem v krajih, za katere niso potrebni urbanistični načrti. Člani ZK so grajali togost organov, pristojnih za odobritev gradenj, ki zavirajo hitrejšo rešitev tega perečega problema. Več pozornosti bodo v prihodnje posvečali tudi rekrea¬ ciji in oddihu članov sindikata. Na konferenci so se zavzeli za prehod na 42-umi tednik po eta¬ pah. Tako naj bi prešel kombi¬ nat najprej na 45-umi delovni teden in potem na 42-umega. Go¬ vorili so še o statutu, ki bo prišel prihodnji mesec v razpravo, o poživitvi dela zveze mladine, o dobrem sodelovanju med skup- nosijo podjetjem in drugem. Za novega sekretarja tovarni¬ škega komiteja so izvolili Fran¬ ca Tavilja. Nujnost koncentracije hlodovine Počasen proces podružbljenja gozdne proizvodnje se negativne odraža tudi v naši proizvodnji. Pogodbe za dobavo hlodovine, ki jih je imelo podjetje sklenjeno z kmetijskimi zadrugami, od kate¬ rih je prevzelo pred nedavnim odkup hlodovine Gozdno gospo¬ darstvo Postojna, so bile v za¬ četku novembra izpolnjene le s 75 %. Preostalih 25 % po pogodbi zasigurane hlodovine pa skoraj verjetno ne bo možno letos do¬ baviti našim poslovnim enotam primarne proizvodnje. Tako na¬ staja na teh naših poslovnih enotah resno vprašanje proizvod¬ ne v začetku naslednjega leta. Da se ne bi dogajalo več kaj podobnega je nujno, da se hlo¬ dovina usmerja na tiste obrate, kamor gravitira in je nujno pre¬ kiniti s pojavi odhajanja hlodo¬ vine izven našega območja. Gozdno gospodarstvo Postojna zagotavlja dotok hlodovine z in¬ tenzivnejšo sečnjo in hitrejšim spravilom. V bodoče je nujno navezati tes¬ ne stike in večkratna dogovorje- nja med proizvajalci hlodovine in našim kombinatom ter bomo le na tak način uspešno reševali po¬ dobne prob 1 eme, ki so nastali le¬ tos. lll lll l llllllllll ll lllllllllllllllllllllllillilHIillllllllllllllliilllllllliillllllihllllllllMIIHlllt Zaradi vedno večjih potreb po razvedrilu zaposlenih ljudi, so se gospodarske organizacije v naši občini odločile zgraditi moderno štiri stezno kegljišče. Vse gospodarske organizacije bodo prispeva¬ le po svojih zmogljivostih denarna sredstva ali gradbeni material. Predvidevajo, da bo objekt letos dograjen. Za dograditev si naj¬ bolj prizadeva državni kegljaški reprezentant Leo GROM, ki orga¬ nizacijsko stalno spremlja gradnjo. Objekt je lociran za Brestovo upravno stavbo. 6 GLAS NOTRANJSKE MED KRAJI, KI SO MNOGO PRISPEVALI V ZADNJI VOJNI, JE TUDI UNEC, ZATO SMO PROSILI TOV. ANDREJA ISTENIČA, DA NAM NANIZA NEKAJ DROBCEV IZ ŽIVLJENJA UNCANOV, KO SO ODŠLI MED PARTIZANE Unčani med partizani Že spomladi leta 1943 smo ak¬ tivisti OF na področju Unca, Slivci in Ivanjega sela prejeli po¬ velje iz Dolomitskega odreda, ki je .deloval tudi na našem pod¬ ročju. da naj se pripravimo za množični odhod vseh za orožje sposobnih vaščanov k partiza¬ nom. Bili smo na to pripravljeni že maja in junija 1943, ker se je že tedaj čutilo, da. se je fašizem / Italiji spričo prodirajočih za¬ veznikov (Angležev in Amerikan- Tov. Andrej Istenič cev) po italijanskem — apenin¬ skem polotoku in spričo velikih zmag Rdeče armade v Sovjetski zvezi majal, ter da ne bo dolgo, ko bo ta fašizem vsaj v Italiji vsak čas izbrisan, k čemur naj bi prispevale svoj delež tudi mno¬ goštevilne protifašistične sile v sami Italiji, ki so bile vse doslej zatirane. Tedaj je bilo že popol¬ noma jasno, da italijanska voj¬ ska ne bo dolgo več kljubovala kot zaveznica nacistične Nemčije. Njen propad je bil le še vpraša¬ nje nekaj dni. Da smo pravilno mislili je bil dokaz tudi v tem, da je bil julija 1943 vržen faši¬ stični vodja (duce) Benito Musso¬ lini in je na njegovo mesto, torej na čelo italijanske vlade stopil zmernejši maršal Badoglio, ki je že kazal znake popuščanja. Se bolj smo bili prepričani o tem, ko smo 8. septembra 1943 izvede¬ li, da bodo italijanski vojaki pri nas pustili vse zesedeno ozemlje, vse orožje in drug material par¬ tizanskim edinicam, ker je Italija kapitulirala. Tako razpoloženje je prispeva¬ lo mnogo k razmahu osvobodil¬ nega gibanja tudi pii nas na Un¬ cu. Začelo se je intenzivno delo in priprave na sestankih OF. Treba je bilo rešiti, kako bomo organizirali partizanske edinice, kdo bo vodil desetine in večje enote. Potrebna so bila številna posvetovanja. Po italijanski kapi¬ tulaciji smo vsak čas pričakovali ukaza za odhod v odrede in bri¬ gade. Vsa kvodja desetine je imel točno določene osebe, ki jim bo vodja. In res. Že na isti dan, ko je Italija kapitulirala, je k meni prinesel pokojni Janez Bajt (Sim- ščev iz Unca) obvestilo Dolomit¬ skega odreda, s katerim je imel omenjeni tovariš stalne stike. Na obvestilu je pisalo sledeče: »Za svobodo slovenskega naroda naj se vsi moški, ki so sposobni za boj, takoj priključijo najbližjim partizanskim enotam!« Jaz sem bil odrejen za organizatorja tega zbiranja in odhoda, moj namest¬ nik pa je bil Alfonz Dolhar iz Unca. Listek sem spravil v od¬ prtino krmiia kolesa in odšel z njim na Unec in v Ivanje selo obvestiti vodje skupin in deloma, kolikor je bilo pač mogoče, Se posameznike. Vsakemu sem po¬ vedal kraj in uro zbiranja in kaj naj vzame vsak s seboj. Za zbor smo določili Krivelco (za Mai¬ strovim in Grgoričevim vrtom) ob mraku. V Slivicah je prevzela obveščanje tov. Ančka Udovič - Merkuševa. Ob določeni uri se nas je zbralo na dogovorjenem kraju okrog 35. Vsi prostovoljci so bili moški. To pa še niso bili vsi, ki smo jih pričakovali. Manj¬ kalo je še okrog 15 ljudi, tako iz Unca kakor tudi iz Slivic. Ker smo imeli za nadaljnjo zvezo v Grahovšah pri vodi »vodonosje« točno določeno uro, ki je nismo smeli zamuditi, smo se dogovo¬ rili, da krene prva skupina pod Dolharjevim vodstvom takoj na pot, medtem ko sem šel še po druge zamudnike, ki sem jih zbrai potem še 15. S temi sem krenil eno uro za drugimi na že poprej omenjeno mesto, kjer naj bi čakali vodiči iz Laz in sprem¬ ljevalci iz Dolomitskega odreda. Ko smo prišli na mesto, kjer naj bi nas čakala prva skupina z vo¬ diči, ni bilo tam nikogar. Dogo¬ vorili smo se, da ostane tam eden od nas, ki naj bi počakal morebitno zvezo, nas o tem ob¬ vestil in bi tako lahko prišli tudi mi tja, kamor smo se namenili. Naslednji dan sem tudi sam odšel v Laze, da se dogovorim, kje naj bi zvečer čakala zveza in spremstvo. Določeno je bilo isto mesto in ista ura kot prejšnji dan. In res. Drugi dan smo kre¬ nili na zborno mesto že prej ome¬ njenih 15 Unčanov in Slivljanov in še 3 iz Rakeka, skupno nas je bilo torej 18. Ko smo prispeli v Grahovše v »vodonos«, nas je tam že čakala zveza in tov. Pepca Urbas (Mihova) iz Ivanjega sela. Naš vodič je bil tov. Komovc iz Laz. Z njim srno krenili ob Uni¬ ci proti Lazam. Tov. Kumovca sem vprašal, če je mogoče laški most zastražen. Odgovoril je, da zanesljivo ve, da na mostu ni no¬ bene straže. In tako smo šli po¬ gumno naprej ter stopili na cesto pri mostu. Frvi je bal vodič, za njim sem šel jaz, nama so pa sledili ostali. Nismo še vsi bili na cesti, ko je zadrdraLa strojni¬ ca nemške straže z mosta. Ven¬ dar smo vsi odnesli zdravo kožo, le vodič je bil lažje ranjen v ro¬ ko. Hitro smo se umaknili s ce¬ ste, nismo pa se mogli takoj od¬ ločiti, kaj naj storimo, oziroma kam naj krenemo. Vedeli smo le, da je naš edini prehod čez Uni¬ co, ki je bila globoka ponekod za celega moža. Nič ni pomagalo — vrgli smo se v vodo in jo pre¬ bredli prvič in nato še drugič. Čeprav smo bili mokri do kože, smo vseeno bili srečni, saj ni nihče utonil, kar bi se bilo prav lahko zgodilo. Odrinili smo v smeri Starega gradu, čez Kolo¬ bar in Cerovec, prekoračili želez¬ niško progo in se preko Rakove¬ ga Škocjana napotili proti Javor¬ niku. Ko smo prišli v takozvano Monte Guardiano pod Javorni¬ kom, smo izkoristili toplo jesen¬ sko sonce. Odpočili smo se in pri tem prvem partizanskem počitku posušili mokro perilo in obleko. Dva smo poslali v vas Zelše, kjer naj bi opazovala gibanje sovraž¬ nika, obenem pa sta morala ugo¬ toviti, kako bi dobili stik' z bri¬ gado, za katero smo izvedeli, da se nahaja v Cerknici. Ko sta se omenjena tovariša vrnila iz Zelš, sta prinesla s seboj veliko skledo ajdovih žgancev in domačega USPELA SEZONA NOGOMETA¬ ŠEV RAKEKA V jesenski sezoni je nogomet¬ ni klub Rakek požel dokaj šen uspeh, saj je le malo manjkalo, da bi se plasiral na prvo mesto svoje lige. Najtrši oreh je bil no¬ gometni klub Medvode. Ob za¬ ključku spomladanskega dela tekmovanja, ki smatrajo, da bo uspešen, predvidevajo priti v viš¬ ji razred ljubljanske podzveze. mošta. Povedala sta, da nam je to poslsal tov. Andrej Kutež iz Zelš, da se nahaja v Cerknici Gradnikova brigada, da pa ni varno iti v Cerknico skozi Zelše zaradi pogostih pohodov nemških patrulj v bližini Zelš. Svetovala sta nam, naj skušamo iti raje skozi Dolenjo vas. Ko smo se ne¬ koliko posušili in okrepčali, smo krenili po gozdu nad jezerom do vasi Dolenje jezero. Tudi tam smo poslali kot izvidnika dva to¬ variša. Ko sta se vrnila, sta nam prinesla radostno vest, da se v vasi Dolenje jezero nahaja patru¬ lja Gradnikove brigade, sestav¬ ljena iz petih partizanov. Ta nas je potem počakala v vasi, oziro¬ ma nam je prišla že naproti. Ve¬ selje ob stiku s patrolo in s tem z brigado je bilo nepopisno in si¬ cer za nas zato, ker smo tako le nehali tavati okrog in s prihodom našli svoj cilj, za brigado pa je to pomenilo povečanje števila borcev. Ko smo prišli v Cerkni¬ co, so nas odvedli na poveljstvo štaba brigada V štabu so nas le¬ po sprejeli in se zanimali tako za delovanje OF kakor tudi za kre- tanje sovražnika na našem tere¬ nu. Od nas so dobili dragocene podatke, povedali pa smo tudi, kakšno smolo smo imeli med od¬ hodom od doma do brigade. Ko smo omenili, da bi pravzaprav morali priti v Dolomitski odred, so nam dejali, da to pač ni važ¬ no, važno je le to, da se borimo v .partizanskih enotah. Dodelili so nas v dve bataljon brigadi, ka¬ terih podkomisar je bil tov. Ja¬ nez Kranjc iz Ivanjega sela. Za¬ nimivo je tudi to, da je koman¬ dant našega bataljona odšel na Rakek k Nemcem na pogajanja v upanju, da bodo dosegli dolo¬ čene zahteve. Nemci pa so ga pridržali in o njegovi usodi ni¬ smo ničesar več izvedeli. V Cerknici smo bili 3 dni. Tam smo poslušali politična in voja¬ ška predavanja. Četrti dan smo izvedeli, da odidemo na Primor¬ sko, nas pa, da bo zamenjala Tomšičeva brigada. Pred odho¬ dom iz Cerknice (sredi septem¬ bra 1943) smo napravili še par¬ tizanski miting, ki ga je izvajala skupina naših kulturnikov, ki jo je vodil tov. Modic iz Rakeka. Po mitingu smo zvečer krenili preko Javornikov novim bojem in zma¬ gam nasproti. TABELA JESENSKEGA DELA MaD glas notranjske Teško nas je prizadela vest, da nam je neizprosna smrt iztrgala iz naše srede tako dobrega tova¬ riša kot je to bil Korošec Ivan- Žan, po domače »Lenčkov Žan« iz Hudega vrha na Blokah. Nje¬ gova prezgodnja smrt je napra¬ vila občutno vrzel med vsemi, ki smo poznali njegova dela. K et mlad postaven kmečki fant, se ja. začel uveljavljati v vseh takrai naprednih organizacijah in bil s svojo prepričevalno besedo do¬ brodošel v vsaki družbi, pred¬ vsem pa še v vrstah naprednih kmetov in delavcev, kjer je kot vnet zagovornik resnicoljublja ' posebno pri mladini užival velik ugled. Ko je v bivši Jugoslaviji odslužil vojaški rok, se je z vse¬ mi silami posvetil delu v Društvu kmečkih fantov in deklet Blo¬ ške planote in bil od njegove ustanovitve član odbora, nekaj časa pa tudi predsednik. Istočas¬ no je bil član okrajne zveze in delegat zveze Dravske banovine. Ni bil samo organizator in vr¬ šilec raznih dolžnosti, marveč je tudi fizično posegal v delovanje teh in ostalih organizacij. Bil je zgled pravilno usmerjenega in borbenega kmečkodelavskega fan¬ ta, saj je bil v raznih tekmova¬ njih koscev, tesačev, smučarjev, gasilcev itd., vedno med prvimi. Bil je tudi član pevskega dru¬ štva, kjer je s svojim gromovitim in zvenečim glasom izražal ču¬ stvo do svoje rodne slovenske grude. Vsled takega zadržanja, kar ni bilo pc godu takratni vla¬ dajoči kliki, je bil večkrat pre¬ ganjan, šikaniran in izpostavljen raznim represalijam kot večina njemu enakih fantov. Vsled tega tudi ni mogel dobiti redne zapo¬ slitve in ss je v borbi za obsta¬ nek iz dneva v dan bolj in bolj jdklenil in še z večjim elanom nadaljeval revolucionarno delo. Pot ga je zanesla 'tudi na Go¬ renjsko, kjer se je kot gozdni de¬ lavec Vključil v organizacijo sin¬ dikata »Holcarjev«, od koder so ga po nekaj mesecih odpustili vsled zagovarjanja človečanskih pravic, ki jih takrat ni bilo. Po prihodu domov se je po mnogih intervencijah njemu naklonjenih vodilnih osebnosti posrečilo, da je prevzel v vojašnicah na Blokah »kantino«, kjer je Ibil vse do raz¬ pada stare Jugoslavije. Ko je Okupator zasedel naše kraje je bil Ivan med prvimi, ki so za¬ čeli delati v cilju upora proti za¬ vojevalcem. Po izdajstvu so ga med prvimi Bločani odpeljali v internacijo in tudi v zapore, ven¬ dar mu njegove revolucionarno¬ sti niso mogli ukrotiti. Na dan razsula italijanske fašistične voj¬ ske se je priključil najbližji par¬ tizanski enoti in se z I. Preko¬ morsko brigado prepeljal na ozemlje Jugoslavije. Težka je bi¬ la pot od Dalmatinskih otokov, preko Gorskega Kotara, Klane, tja do Trsta, kjer je z ostalimi dočakal željeno svobodo. Po osvoboditvi je bil na vid¬ nih mestih vojaških enot VOS-a, pozneje pa ko je bil demobilizi¬ ran, je opravljal razne dolžnosti v oblastnih forumih, od kjer se je vključil kot viden delavec v gospodarsko dejavnost in delal do konca življenja. Njegova prezgodnja smrt je prekinila še nedokončana dela, ki si jih je začrtal, vendar nam je v tolažbo, da nam je s svojim plemenitim delom doprinesel po¬ memben delež pri naših naporih za uresničitev tistih idej, ki so mu bile vse življenje kažipot in ki peljejo do socialistične uredit¬ ve domovine. Ferko Dve pesmi Janeza Rebca Menda je že tako, da človek doživi priznanje v tujini prej kot doma. Janez Rebec je objavil že več pesmi v »Obzorniku« in dru¬ gih časopisih, nagrajen pa je bil tudi na dveh oddajah RTV Ljub¬ ljana »Pokaži, kaj znaš«. Po po¬ klicu je prometnik na železnici in opravlja to službo že 26 let. Do leposlovja in zlasti poezije je ču¬ til nagnjenje že v zgodni mlado¬ sti, vendar mu predvojne razme¬ re niso dopuščale, da bi prišel s pesmimi v javnost. O sebi pravi: »S svojimi pesmi¬ mi bi rad povedal iskreno in to- Delovni kolektiv ČZP t »Kočevski tisk«„Kočevje čestita vsem občanom občine CERKNICA k prazniku REPUBLIKE O i m KAJ PA JE TEBE TREBA BI¬ LO! Tako so si mislili Rakov- čand, ko gledajo novo pralnico, ki ne more In ne more pričeti z delom. SE, SE EN KRAJCARCEK IMAM ... Zaradi majhnih do¬ tacij, ki jih nekatera društva prejemajo od gospodarskih in drugih organizacij, bi kazalo, da se njihovi blagajniki nauči¬ jo gornjo pesem za občne zbore. ZAKAJ NOCOJ TAKO JE TIH VEČER, so se spraševali Ra- kovčani, ko so šli spat, kajti pevski zihor iz Loške doline ni pel na Rakeku, ker ga je pri¬ šlo poslušat deset ljudi. CEZ TISOČ LET, KO NATU VEC NE BO ... bodo morda le as¬ faltirali cesto Planica—Unec. ZDAJ VSE MINULO JE... v zad¬ nji številki Glasa Notranjske nekdo sprašuje mladino, s čim bi ji lahko ustregli in jo raz¬ veselili, da ne bi bila več ta¬ ko zagrenjena ... pij, pij, pij 1 ... Pred dobrim desetletjem pa je mladina preživela ves prosti čas na delovnih akcijah in je ni nihče vpraševal, če bi raje plesala ali še kaj drugega... JAGER PA JAGA... v tem ča¬ su je lovcev v gozdu več kot divjadi. Upajmo, da jih bo to¬ liko tudi pozimi, če bo huda in bo treba živalim pomagati. NA OKNU NAGELJ JE CVE¬ TEL ... (na marsikaterem v naši občini še eden ni). Občin¬ ski odlok o polepšanju okolice hiš ni dosegel kaj prida uspe¬ ha. Je že tako, da je do neka¬ terih stvari čutiti ljubezen in potrebo po njih, pravni ukrepi ne zaležejo dosti. NE BOJ, MESARSKO KLANJE! Zlasti telečjega, da bi bilo več! KADROM ANI J A. V zadnji šte¬ vilki Glasa smo brali skoraj v polovici člankov o kadrih. Pri¬ manjkovanje kadrov, strokovni kader, boljše kadrovanje, ka¬ der, ki ga nimamo, izobrazba kadrov, nestrokovni kader itd. Ker je očitno, da je ta beseda zelo priljubljena, predlagamo, da bomo tudi drugje govorili več o kadrih, kot n. pr.: na tej in tej veselici je bilo toliko in toliko pijanega kadra itd. plo besedo tistim, ki imajo srce in še zaupajo v poslanstvo člo¬ veka.« Janez Rebec P ozna Lila Pozna ura, noč brez spanja, žalost stiska mi srce. Pozna ura — luč pozvanja, mir prebuja mi želje. Pozna ura, pozni vlaki, trudne moje so oči... Morda smrti so koraki, ki neznano kam hite. Pozna ura, mlade sreče, več srce ne dohiti. A življenje teče, teče — pozen vlak, ki v noč hrumi. Janez Rebec ^)-cs