letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 39 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek Izb oljšanje k onk urenčnos ti slo v enskih podjetij z bolj učink o vit im črpanjem e vropskih sreds te v Nina Lebar 1 , Lidija Breznik 2 e-pošta 1 : lebar.nina@gmail.com e-pošta 2 : lidija.breznik.phd@gmail.com Povzetek Pr i sp ev e k pr e d st a v lja po m e m b n a i z h od i š ča za ra z l i č n e de le ž n i ke, ki s od e l u j e j o v ak t i v n o s t ih in pr o c e s i h čr p a- nja ev r o p s k i h sr e d st ev , še po s e b e j v sk l op u pr og ra m o v Ev r o p s k e g a te r i t o r ia l n e g a so d e l o v a n j a (E T S ) , ki za h t e v a st r a t e š k o in t r a jn o s t n o na r a v na n os t . Z ugo t ov it va m i v pr i s p ev k u že l i m o da t i po b u d o ra z l i č n i m orga n i z ac ija m oz i r om a pod j et j e m , da se pr i d r u ž ij o pr og ra m om ET S v no v i fin an čni pe r s pe k t i v i , kl j u b mor e bit n e mu po m a n j- ka n j u i z k uš e n j in s od e l u j e j o v pr o j e kt i h , ki od p i r a j o mož no s t i č e z m e jn e g a po v e z o v a n j a . P od a n a p r i po r o č i l a la h k o slo v e n sk i m pod j et j e m po m a g a j o pr i bo l j š i pr i pra v i na uč i n kov it e j š e čr p a n j e ev r o p s k i h sr e d st ev , ka r pa ji m la h k o om og o č i ve č j e mož no s t i za ra s t in kr e p i t e v ko n k u r e nč no s t i. Ug o t o v it ve ra z i sk a v e d od a t n o od p i r a- jo ši r o k o dis kus i j o o p r i h od n o s t i pr og ra m o v ET S v Sl o v e n iji, s tem pa se po j a v l j a tu d i po t r e b a po ra z v ija n j u sm e r n i c za n a d a l jn j e iz b o l j š a v e in ukr e p e na tem pod r o č j u . Pr i sp ev e k d od a t n o ob r a v n a v a us pe š n o s t Sl o v e n ij e v do s e d a n j e m čr p a n j u ev r o p s k i h sr e d st ev , ka r je do b r o i z h od i š č e za še bo l j uč i n kov it o i z r a bo te g a po t e n c i a l a v ra z v ija n j u in kr e p i t vi ko n k u r e nč no s t i. Ključne besede: konkurenčnost podjetij, evropska sredstva, črpanje evropskih sredstev, Evropski teritorialni programi (ETS) 1 Uvod V Slove n iji se s kohez ijo, s ka t e r o oz n ač ujemo kohe- zi js k o po l i t i k o EU in ka t e re na m en je poma ga t i vsa k i re g i j i , da do s ež e sv oj po l n i poten c ia l, Ev r op s k i un i j i pa, da iz b o l j š a sv oj ži v l jenjs k i st a nda rd in sp l ošno bla- gin j o , sreč ujemo pra kt ič no na vsa kem kora k u, čepr a v v več i n i neza v ed no (Eu ropea n In v e s t m e n t Ba n k, 2025) . Sredst va ev ropske kohez ijske po l i t i k e so na m en jena ra- zv o j u ra z l ič n i h področ i j – od iz o b r a ž e v a l n i h sistem o v , us t v ar j a n j a nov i h delov n i h mest, iz b o l j š a n j a uč i n kov i- tost i ja v ne uprave, teh no l oškega ra z voja, inf r a s tr u k t u- re , uč i n kov it e rab e vi r o v pa vs e do pod jet n iš t v a . Ra zl i č n i vi ri na v a j a j o ra z l ič no problemat i ko na področ ju kohez ijske po l i t i ke . Ta je med ml a d imi prece j nez na na, pr ijav itelji pa pog osto projekt a ne iz v e d e j o ce- lov ito, kot je bi l zasta v l jen na za čet ku . Na me sto da bi na njem gr a d i l i , zgolj iz p o l n i j o osn o v ne for ma l nost i ra z- pi sa z na m en o m pr idobit ve ev ropsk i h sredstev (S aj e, 202 1 ) . Ti se pr i čr p a n j u sredstev in po roča nju o po r abi le -teh na t o sreč uje jo s teža v a m i z inf o r m a c i j s k i m siste- mom, dolgot raj n i m i posto p k i presoje vp l i v o v na okolje, pr idobiva njem dovolj e nj in so glasi j , ad m i n i st rat iv n i m i breme n i, dolgot raj n i m i posto p k i (j a v n e g a naroča n j a ) ter dr u g i m i za p l et i (Ra č u n sk o sodiš če RS , 202 1 ) . Eden iz m e d ci l j e v ev ropske kohez ijske po l i t i ke je Ev r op s ko ter i to r ia l no sod el o v a n je (ETS ) , v sk lopu ka- terega se Ev r op s k a un i j a (EU) za vzema za čezme jno reše v a n je teža v in sk upn i ra z voj poten c ia la ra z l ič n i h ozemelj. ETS je ses ta v l jen iz tr e h prog ra mov , na m en je- ni h sod el o v a n ju , in si cer čezme jno , tr a n s n a c i o n a l n o in med reg ion a l no sod el o v a n je (pr og ra m i In t e rr e g ) . In t e r- reg programi so del Evropskega sklada za regionalni ra z voj (ESR R ) in so v prog ra m skem obd obju 201 4 –2020 predst avlja l i 2,75 % vs eh sredstev kohez ijske po l i t i- ke. Ne gl ed e na to , da na v ed en i prog ra m i zajemajo le majhen odstotek vs eh sredstev , so le -t i za ra z voj in pr i- hod nost naše dr ž a v e ze l o pom embn i . ESR R je na mre č ed en gla v n i h fin a n č n i h in š tr u m e n t o v kohez ijske po l i- ti k e EU , ki spodbuja ur a v n o t e ž en ra z voj v re g i j a h in je gla v n i vi r sredstev In t e rr e g prog ra mov (Slu žba vl ade RS za ra z voj in ev ropsko kohez ijsko po l i t i k o , 202 2 ) . letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 40 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek In t e rr e g pr og ra m i po n u j a j o slo v e n sk i m pod j e- tj e m pr i l o ž no st za do s t op do fin an cir an j a in iz b o l j- ša nj e ko n k u r e nč no s t i sk oz i č e z m e jn o s od e l o v a n j e . S po v e z o v a n j e m si la h k o iz m e n j u j ej o zn a n j a in do b r e pra k s e , hkr a ti pa ji m ev r o p s k a sr e d st v a o m o g o ča j o fin an cir an j e na pod r o č j i h ko t so di g i ta l i z a c i j a , ra z i- sk a v e in ra z v o j, uvaj a n j e t r a jn o s t n i h pra k s v sv oj e pr o c e s e in pod o b n o . S od e l o v a n j e v pr og ra m i h od p i- ra vr a ta k ve č j i p r e po z n a v n o s t i in us t v a r j a n j u d od a- ne vr e dn o s t i za lok a l no okolj e. Na m e n pr i s p ev k a je o po l n o m o č i t i de le ž n i ke te r pr i s p ev a t i k ve č j i ko n k u r e nč no s t i slo v e n sk i h pod j e- ti j z uč i n kov it i m i z k o r i š ča n j e m vir o v in zn a n j a , ki ga o m o g o ča j o ev r o p s k a sr e d st v a . V t e o r et i č n e m de lu pr i s p ev k a b od o pr e d st a v lj e n i kl j u čni po j m i , izh o- d i š ča in mož no s t i pr i d o bi v a nja ev r o p s k i h sr e d st ev , še po s e b e j v sk l op u pr og ra m o v ET S. Em p i r i č n i de l pr i s p ev k a tem e l j i na iz v e d b i an aliz e do s e d a n j e us pe- šn o s t i vk lj uč e va n j a Sl o v e n ij e v pr og ra me ET S v fi- na n č n e m obd ob j u 20 1 4 - 2020. Po m e m b e n cil j v em p i- ri čn e m de lu je po g l o b l j e n o ra z i sk a t i oz adj e , iz z i v e in vz r o k e (n e) u s p e š n o s t i pr og ra m o v te r iz z i v e . Po g l o- blj e n e inf o rm a ci j e so bi le zbra n e na osn o v i 13 po g l o- blj e n i h in t e rvj u j e v s pr e d st a v n i k i ja v n i h in za s e b n i h orga n i z ac ij, ve z a n i h na po s a m e z n i pr og ra m ET S, ki so v pr og ra m ske m obd ob j u 20 1 4 – 2020 s od e l o v a l i pr i pr i pra v i in iz v a j an j u pr o j e kt n i h ak t i v n o s t i te r dve h in t e rvj u j e v s pr e d st a v n i k om a Mi n is t r s t v a za koh e z i- jo in re g i o n a l n i ra z v o j (M K R R ) . Za ce l o v i t o ra z u meva n j e vlo g e ev r o p s k i h sr e d- st ev v iz b o l j š an j u ko n k u r e nč no s t i slo v e n sk i h pod j et i j sm o ob l i k o v a l i na s l e d n j a ra z i sko va l n a vp r a š an j a : a. Kako uspešna je bila Slovenija pri vključeva- nju v programe Evropskega teritorialnega so - delovanja (E T S ) v pr og ra m ske m obd ob j u 20 1 4 – 2020 gl e d e na do s e g a n j e ka z a l n i k o v in fin an čn o re a l i z a c i j o ? b. Katere ključne izzive so v praksi prepoznale slovenske organizacije pr i pr ija v i in iz v a j an j u pr o j e kto v v ok v i r u pr og ra m o v ET S ? c. Kakšno vlogo imajo Interreg programi pri kre - pitvi konkurenčnosti slovenskih podjetij, zla - st i na pod r o č j i h , ko t so di g i ta l i z a c i j a , in o v a ci j e , t r a jn o s t in po v e z o v a n j e ? d. Kako različni deležniki – podjetja, institucije in javni organi – ocenjujejo koristi ter dodano vrednost čezmejnega sodelovanja za dolgor o č- ni ra z v o j in ra s t ? e. Kateri so konkretni ukrepi in priporočila, ki lahko pripomorejo k večji učinkovitosti črpa- nja sredstev ETS v prihodnje ? Pri raziskavi programov Evropskega teritorial - ne g a s od e l o v a n j a (E T S ) sm o se s r e ča l i z dolo č e n i m i ome ji t v a m i, ki ji h je tr e b a u po š t e v a t i pr i ra z l ag i re- zultatov. Te omejitve izhajajo iz vsebinske razno - likosti programov, razpoložljivosti podatkov ter načina zbiranja in primerjanja informacij. T e o r et i č n e ome ji t v e ra z i sk a v e so pr e d vs e m v tem , da je an aliz a os re d o t o č e n a le na ti s t e pr og ra me Ev r o p s k e g a te r i t o r ia l n e g a s od e l o v a n j a , ki so na vol j o de le ž n i kom v Sl o v e n iji. Ra z i s k a v a ne ob r a v n a v a dr u- gih ev r o p s k i h ali na c i o na l n i h pr og ra m o v , ki bi pra v ta k o la h k o vp li v ali na ko n k u r e nč no s t pod j et i j . Po l e g te g a so pod a t k i o do s e ž e n i h re z u l t a t i h za ce l o t n o pr og ra m sk o obd ob j e še ne d o k on č n i , sa j se je obd ob j e za k l ju č i l o še l e ko n e c l et a 202 3 , ur a d n e ocen e Ev r o p- ske kom i s ij e pa b od o ob j a v l j e ne še l e v l et o š n j e m l et u . Ra z i s k a v a se nas l a n j a na vm e s n e ocen e in inf o rm a ci- je , ki so bi le na vol j o ob ča s u iz v e d b e ra z i sk a v e , ka r pr e d st a v lja vs e bi n sk o in ča s o v n o ome ji t ev . Za r a d i komple k s no st i obr a v n a v a ne tema t i k e in ra z nol i ko st i prog ra mov je la h k o in t e rp r e t a ci j a zbra- nih inf o rm a ci j za h te v na , sa j gr e za ši rok in ve č pl a st e n si stem . Ra zi s k a v a tem el ji na kv a l i t a t i v n e m pr i stopu, ka r po m en i , da iz h a j a iz mn e n j in iz k u š e n j posa m e- zn i k o v , ki so sod e l o v a l i v pro j ekt i h. Ker gr e za os e b- ne po gl ed e , obst aja mož no st, da so nek a ter i od g o v o r i delno pristranski ali zaznamovani z osebnimi izku - šnj a m i so g o v o r n i k o v . Pr a v ta k o za r a d i ča so v n i h in pod a t k o v n i h ome ji tev v an a l iz o ni s o bi l i vk lj uč e n i vsi prog ra m i ETS, sa j za nek a tere ni bi lo do s top n i h us t r e z n i h pod a t k o v . To vp li v a na ce l o v i t os t pr i mer ja- ve med prog ra m i. Kl j u b sk rbno na č r t o v a n e m u vzor- cu in iz v e d b i in t e rv j u j e v ve lja re z u l t a t e ra z u me t i kot us m e r j en e v po gl ob l jen o ra z u meva nj e , ne pa kot sp l o- šn o ve ljav n e za vs e up ora b n i ke prog ra mov . Pr i sp ev e k pr i n a š a po m e m b n a i z h od i š ča za ra z- li čn e de le ž n i ke, ki s od e l u j e j o v ak t i v n o s t ih in pr o c e- si h čr p a n j a ev r o p s k i h sr e d st ev , še po s e b e j v sklopu programov ETS, ki zahteva strateško in trajnostno naravnanost. Z ugo t ov it va m i v pr i s p ev k u že l i m o da t i po b u d o ra z l i č n i m orga n i z ac ija m oz i r om a pod j e- tj e m , da se pr i d r u ž ij o pr og ra m om ET S v no v i fin an č- ni pe r s pe k t i v i , kl j u b mor e bit n e mu po m a n j k a n j u iz- k uš e n j in s od e l u j e j o v pr o j e kt i h , ki od p i r a j o mož no s t i č e z m e jn e g a po v e z o v a n j a . Podana priporočila lahko slovenskim podjetjem pomagajo pri boljši pripra - vi na učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, kar pa jim lahko omogoči večje možnosti za rast in razvijanje konkurenčnosti. Ug o t o v it v e ra z i sk a- ve d od a t n o od p i r a j o ši r o k o dis kus i j o o p r i h od n o s t i pr og ra m o v ET S v Sl o v e n iji, s tem pa se po j a v l j a tu d i po t r e b a po ra z v ija n j u sm e r n i c za n a d a l jn j e iz b o l j š a v e in ukr e p e na tem pod r o č j u . letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 41 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 2 Evropsko teritorialno sodelovanje 2.1 Sredstva Evropske unije Ev r op s k a un i j a fin a n č n o pod p i r a projekte in prog ra me na ra z l ič n i h področ ji h, sredst va pa so na volj o ra z l ič- ni m delež n i kom (Mi n ist rst v o za kohez ijo in re g i ona l n i ra z voj, 2025a ) Ev r op s k a un i j a za g ota v l ja ra z l ič ne ob l i ke fin a n ci r a n j a – nepo v ra t na sredst va, posoji la, ja m st va, last n išk i ka p i ta l ter na g r a d e – s ci l j e m spodbuja nja tr a j- nost ne go spoda r ske ra st i, in o v a c i j in dr už ben e kohe- zi je . Sredst va EU so na m en jena ra z l ič n i m delež n i kom prek ra z pi sov , na te ča je v ali fin a n č n i h in s tr u m e n t o v ter se upravljajo na tr i na či n e : neposred no (s st ra n i Ev r op- ske kom i sije ), delj e no (v sod el o v a n ju z na c i o na l n i m i/ re g i ona l n i m i orga n i ) ter posred n o (pr e k pa r t nersk i h orga n i zac ij oz i roma dr u g i h orga nov zn o t r a j EU ali zu- na j nje ) . Naj ve č ji delež sredstev EU se ra z pore ja prek delj e nega upravlja nja, pred vs em prek pet i h st r u kt u r- ni h in in v e s t i c i j s k i h sk ladov , ki so temeljn i meha n i zem za zma n j še v a n je ra z vojn i h ra z l i k med re g i j a m i in za spodbuja nje kon k u r e nč no st i (E v ropsk a un i j a , 2025) . Gl a v n i vir na l o ž b na ra v n i EU pr e d st a v lja p et st r u kt u r n i h in i n v e s t i c i js k i h sk l ad o v: • Evropski sklad za regionalni razvoj (ESR R ) spod- buja re g i ona l n o kon k u r e nč no st z vl aga nji v in o- vac ij e, di g i tali z a c i j o , MS P in ni z k o o g l j i č n o go spo- da rst v o , kar neposred no vp l i v a na zma n j še v a n je ter i to r ia l n i h ra z l i k (E v ropsk a kom i sija, 2025a ) . • Evropski socialni sklad (ESS ) fin a n ci r a uk r e p e za po v eča n je za pos l j i v os t i , dr u ž b e n o vk lj uč e no st, iz o b r a ž e v a n j e in iz b o l j š a n j e ve šč i n , s či m e r kr e p i čl o v e š k i ka p i t a l kot kl j u čn o komp o ne nto ko n k u- ren č n os t i (E v ropsk a in v e s ti ci j s k a ba n k a, 20 1 5) . • Kohezijski sklad (K S ) pod p i r a pr o j e kt e na po- dr o č j u okolja in p r o m et n e infr a s truk tu r e v dr- ža v a h z br u to na c i o na l n i m d o h od k o m , nižj im od 90 % po v p r e č j a EU (k o t je bi l a Sl o v e n ija v obd ob j u 20 1 4 – 2020 ) , s čim e r o m o g o ča ur a v n o t e- že n re g i o n a l n i ra z v o j in iz b o l j š an o po v e z l j i v o s t (E v r o p sk a kom i s ija , 202 5 b ) . • Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EK S R P ) pr i s p ev a k t r a jn o s t n e m u ra z v o j u pod e- že l s k i h ob m o č i j in di v e r zifika c i j i g o s pod a r s t v a z vl ag a n j i v ko n k u r e nč no s t, na r a v n e vir e in pod- nebne ukr e p e (M i n i s t r s t v o za koh e z ij o in re g i o- na l n i ra z v o j, 202 5 b ) . • Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ES P R ) m o g o ča m od e r n i z a c i j o ri b i š k e g a in ak v a- kul t ur n e g a se k t o r j a , pod p i r a in o v a ci j e , t r a jn o s t in lok a l n i ra z v o j v ob a l n i h sk u p no st i h te r kr e p i po m o r s k o po v e z l j i v o s t (E U R - L e x, 202 2 ) . Sl o v e n ija je im e l a v pr og ra m ske m obd ob j u 20 1 4 – 2020 na vol j o 4, 1 7 mili j ar d e ev r o v EU sr e d st ev iz ra z- li čn i h pr og ra m o v (M i n i s t r s t v o za koh e z ij o in re g i o- na l n i ra z v o j, 202 5a ) . 2.2 P o v eza v e med finančn imi mehanizmi in k onk urenčnimi učinki V obd ob j u 20 1 4 – 2020 je Ev r o p s k a uni j a z ra z l i č n i m i fin an čnimi me h a n i z m i us m e r j en o pod p i r a l a g o s po- da r s k o ra s t in kr e p i t e v ko n k u r e nč no s t i. Ena kl j u čn i h us m e r i t e v ev ropsk i h fin a n č n i h me- ha n i zm o v je bi la spodbuja nje ra z i sk av , ra z voja in in o- vac ij, kar je pod jet jem omogoč i lo uvaja nj e nov i h teh- nolog ij ter dv ig do da ne vr e dn o s t i produ ktov . S tem so posta la kon k u r e nč ne jša in us pe šn ej š a na med n a ro- dn i h tr gi h . Po m e m b e n pou da rek je bi l tu d i na kr e p i t vi pod jet n iš kega okolja prek vzpost a v lja nja in k u b a t o r j e v , iz b o l j š a n j a do stopa do fin a n ci r a n j a in ra z voja pod po r- ni h st r u kt u r , kar je spodbu d i l o ra st ma l i h in sred nji h pod jet i j ter po v eča l o za pos l o v a nje . Sredst va Ev r op s k e un i j e so pr i sp eva la tu d i k iz b o l j š a n j u us poso b l jen os t i delov ne si le , kar se je odr a ža l o v več ji produ kt iv nost i in in o v a t i v n o s t i . Vz p o r e d n o so vl aga nja v promet no in di g i tal n o inf r a s tr u k t u r o zn iž al a st roške pos l o v a nja in ok r epi la po v ezl ji v ost re g i j . Pol e g tega so pod jet ja z vl aga nji v en e r g ets k o uč i n kov ito st in tr a j n o s t n e reš i t v e pr i sp eva la k ze l enem u prehodu, med tem ko so prog ra- mi , kot je In t e rr e g , spodbuja l i čezme jno sod el o v a n je in pre nos zn a n j a (Eu ropea n Com m i s sion, 2025 b ) . Fi n a nč n i meha n i z m i EU so ta k o ok r epi l i go spo- da rsko od po r n ost, spodbu d i l i tr a j n o s t ni ra z voj in omo- goč i l i re g i j a m ter pod jet jem, da iz b o l j š a j o sv ojo kon k u- ren č n os t v hi tr o sprem i njajočem se gl ob a l nem okolju. Ev r o p s k i fin an čni me h a n i z m i n e po s r e d n o pr i- sp e v a jo h ko n k u r e nč no s t i ev r o p s kega g o s pod a r s t v a pr e k p a m et n i h , t r a jn o s t n i h in vk lj uč uj o č i h na l o ž b . S pod b u j a j o us t v a r j a n j e d od a n e vr e dn o s t i , po v e č u j e- jo od po r n o s t re g i j in pod j et i j te r kr e p i j o s po s o b n o s t pr i l a gaja nja gl o b a l n i m iz z i v o m . Ko m b i n ac i j a n e po- vr a t n i h sr e d st ev in fin an čnih ins trum e n t o v iz b o l j š u- je do s t op do ka p i t a l a , zm a n j š u j e i n v e s t i c i js k a tv e g a- nja in us t v a r j a dolgor o č n e r a z v o jn e uč i n k e na ra v n i ce l o t n e EU . 2.3 Evropsk a k ohezijsk a p olitik a 20 1 4-2020 Tr č e k (2 01 6, st r . 3-4 ) po j e m k o h e z i js k a po l i t i k a ra z l a- ga ta k o : » K o h e z i js k a po l i t i k a je de l re g i o n a l n e po l i- tik e Ev r o p s k e uni j e , ki je gl a v n a na l o ž bena po l i t i k a EU . « Sr e d s t va so na vol j o ma n j ra z v i t i m ev r o p s k i m letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 42 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek dr ž a v a m ali re g i j a m zn o t r a j dr ž a v , da bi s tem p r i po- mo g l i k zm a n j š e v a n j u ra z l i k me d čl a n i ca m i EU . Ev r o p s k a uni j a je v sk l op u kr o vn e st r a t eg i j e za ra s t in de lov n a me st a – im e n o v an a Ev r o p a 2020 – dolo č i l a p et k o n k r et n i h cil j e v s pod r o č j a z a po s l o v a- nja, in o v a ci j , iz o b r až e v an j a , dr už ben e vk lj uč e no s t i in pod n e b j a / e n e r g i j e , ki ji h je že l e l a do s e č i do 2020 , vs a k a dr ž a v a čl a n i ca pa je na pod l a g i te g a sp r e j ela še sv oj e na c i o na l n e cil j e . V Sl o v e n iji je ta k o na s t a l Op e r a t i v n i pr og ra m za iz v a j an j e ev r o p s ke koh e z ij- ske po l i t i k e za obd ob j e 20 1 4 - 2020 , ki je defi n i ra l , ka m bo Sl o v e n ija vl ag a l a sr e d st v a ev r o p s ke k o h e z i js k e po l i t i k e v do t ič n e m pr og ra m ske m obd ob j u (S l u ž b a vl ade RS za ra z v o j in ev r o p s k o k o h e z i js k o po l i t i k o , 202 5a ) . Sl o v e n ija je v pr og ra m ske m obd ob j u 20 1 4 - 2020 ra z p ol aga l a s sr e d st v i iz ev r o p s k i h st r u kt u r n i h sk l ad o v in k o h e z i js k e g a sk l ada, ki so bi l a na m en j ena Ins tr um e n t u za po v e z o v a n j e Ev r o p e, nek a j za pr o- gr am e Ev r o p s k e g a te r i t o r ia l n e g a s od e l o v a n j a , os t a- lo pa je bi l o na m en j en o ur e s n i č e v a n j u st r a t eg i j e EU 2020 na št i r i h kl j u čnih pod r o č j i h g o s pod a r s k e ra s t i in us t v a r j a n j a no v i h de lov n i h me st – ra z i sk a v e in in o v a ci j e , inf o rm a ci j s k e in komu n i k ac ij ske te h n o l o- gi j e , po v e ča n j e ko n k u r e nč no s t i ma l i h in sr e d nj e ve l i- kih pod j et i j in pod po r a za p r e h od na g o s pod a r s t v o z niz kimi em i s i j a m i og lji k a (S l u ž b a vl ade RS za ra z v o j in ev r o p s k o k o h e z i js k o po l i t i k o , 202 5 b ) . 2. 4 Evropsk o teritorialno sodelo v anje 20 1 4- 2020 ko t cilj Evropsk e ko h e z i j s ke politik e Ev r o p s k o te r i t o r ia l n o s od e l o v a n j e je ed e n iz m e d ci- lj ev k o h e z i js k e po l i t i k e , ki je na m en j en re še v a n j u te ž a v č e z m e jn e g a ob m o č j a in sk u p n e m u ra z v o j u po t e n c i a l a ra z l i č n i h oz e me lj. ES R R je ti s ti sk l ad, ki pod p i r a ukr e p e s od e l o v a n j a na č e z m e jn i , tr ans n a ci o- nalni in medregionalni ravni. Programe Evropskega te r i t o r ia l n e g a s od e l o v a n j a im e n u j e m o tu d i In t e rr e g pr og ra m i (E v r o p sk i pa r l a me n t, 202 5) . Po d r o b n e j š e sm er n i ce o iz v a j a n j u ETS na r e k u- je ur e d b a EU št. 129 9 /2013, ki st a jo sp re jela Ev r o p s k i pa rla me nt in Sve t ter je v ve ljav i od 1. ja nua r ja 20 1 4 da lje . In t e rr e g je v prog ra m skem obd ob ju 20 1 4 –2020 ta k o pr v i č do bi l la st n o ur e d b o , ki za jema dolo č b e, sp ec i fi č ne za In t e rr e g in eleme n te , kot so pod roč je up ora b e In t e rr e g a , ge og ra f sk a po k r i t os t , fin a n č n i vi ri , pr e d no st ne na l o ž be , prog ra m i ra nj e , sp rem l ja nje in vr e d n o t e n j e , teh n i č n a po m oč , uprav ič e no s t, na d- zo r , sod e l o v a n je tr e t j ih dr ž a v , fin a n č n o upravlja n j e in dr u g o . Pr a v n a pod la g a za iz v a j a n j e ETS vs ebuj e po- nov i t ve p r ej š n j i h pra v n i h ak t o v , pa tu d i ra z l ič ne vr s t e sp rememb in nov i h re š i t e v . Ide j a Ev r o p s k e kom i sij e je bi la po v eča t i uč i n kov ito s t kohe z ij ske po l i t i k e , po dr u- gi strani pa poenostaviti pravila in postopke za vse st ra n i, vk lj uč e n e v ETS (D u ma ł a , 20 1 6, st r . 12 - 1 4 ). Ev r o p s k o te r i t o r ia l n o s od e l o v a n j e je bi l o v obd o- bj u 20 1 4 – 2020 ed e n od dve h cil j e v ev r o p s ke koh e z ij- ske po l i t i k e , za ka t e r o je bi l o na vol j o 10,10 mili j ar d ev r o v od 35 1 , 8 0 mili j ar d ev r o v sr e d st ev ev r o p s ke ko- h e z i js k e po l i t i k e (2 , 8 %) . Sk u p no je bi l o v do t ič n e m fin an čn e m obd ob j u 10 7 pr og ra m o v s od e l o v a n j a . Za pr og ra me č e z m e jn e g a s od e l o v a n j a (6 0) je bi l o na vo- lj o 6,6 mili j ar d ev r o v , za pr og ra me tr ans n a ci o n aln e- ga s od e l o v a n j a (15) 2, 1 mili j ar d e ev r o v , za pr og ra me me d r eg io n a l n ega s od e l o v a n j a (4) pa 0, 5 mili j ar d e ev r o v ES R R sr e d st ev (E v r o p sk a kom i s ija , 202 5 c ) . 2.5 Slo v enija v programih Evropsk ega teri- torialnega sodelo v anja v programsk em obdobju 20 1 4-2020 Za pr og ra me ET S je bi l o v pr og ra m ske m obd ob j u v Sl o v e n iji na vol j o 64 mili j o n o v ev r o v , ki ji h je dr ž a- va r a z po r e d i l a po po s a m e z n i h pr og ra m i h. Za po s a- me z n i pr og ra m ET S je v sk u p n e m zn e s ku pr i s p ev e k slo v e n sk i h sr e d st ev (ES R R ) , sr e d st ev s od e l u j o č i h dr ž a v (ES R R ) in ob v e z n i de l dr ž a v n e g a fin an cir an j a (S l u ž b a vl ade RS za ra z v o j in ev r o p s k o k o h e z i js k o po l i t i k o , 20 1 4, st r . 12 1 ) . Sl o v e n ija je za r a d i sv oj e ide a l n e lege v sm i s l u po k r i v a n j a pod r o č i j pr og ra m o v s od e l o v a l a v št i r i h pr og ra m i h č e z m e jn e g a s od e l o v a n j a , v p et i h pr og ra- mih tr ans n a ci o n aln e g a s od e l o v a n j a in v št i r i h pr o- gr amih me d r eg io n a l n ega s od e l o v a n j a ( po v z et o po Sl u žba vl ade RS za ra z v o j in ev r o p s k o ko h e z ij sko po- li t ik o , 20 1 4, st r . 19). Sl o v e n ija in Ev r o p s k a kom i s ija st a pr i pra v i l i pa r t n e r sk i s po r a z u m za obd ob j e 20 1 4 – 2020 , ki je bi l st r a t e š k i dok u m e nt in pod l a g a za čr p a n j e sr e d st ev iz sk l ad o v EU , ob l i k o v a n na pod l a g i pr e d l og o v in sm e r n i c Ev r o p s k e kom i s ij e. Sl o v e n ija je za po t r e b e iz v a j an j a k o h e z i js k e po l i t i k e EU ra z de lj e n a na dve re g i j i (N U TS 2) – k o h e z i js k a re g i j a V z h od n a Sl o v e n ija in k o h e z i js k a re g i j a Z a h od n a Sl o v e n ija. Re g io n a l n i ra z v o j se v Sl o v e n iji sp r e m l j a na ra v n i dve h koh e z ij- sk i h re g i j , te r i t o r ia l n a ra z s ež no s t ra z v o ja pa se sp r e- ml j a na ra v n i 12 st a t i st i č n i h re g i j (S l u ž b a vl ade RS za ra z v o j in ev r o p s k o k o h e z i js k o po l i t i k o , 20 1 4, st r . 15). Del s po r a z u m a je bi l a tu d i opr e de l i t ev Ev r o p- skega te r i t o r ia l n e g a s od e l o v a n j a in ma k ro r e g i o n a l- nih st r a t eg i j . Sl o v e n ija je bi l a v obd ob j u 20 1 4 - 2020 vk lj uč e n a v iz v a j an j e P od o n a v s k e st r a t eg i j e te r na- čr t o v a n j e Jad r a n s ko - j o n s k e in Al p s k e st r a t eg i j e , kj e r je sk oz i te r i t o r ia l n a pa r t n e r st va vp li v al a na ra z v o j letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 43 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek ši r š ega pr o stora in re še v a n je iz z i v o v na ra z l i č n i h pod r o č j i h – od p r o m et a , va r ova n j a okolja in tu riz m a do ra z i sk a v in ra z v o ja te r kr e p i t v e ins ti tu ci o n alnih zm o gl j i v o s t i (S l u ž b a vl ade RS za ra z v o j in ev r o p s k o k o h e z i js k o po l i t i k o , 20 1 4, st r . 18). Po s e b n e g a pom ena za Slove n ijo in prebiva lce dr- ža v e , ki ji h več i n a ži v i na obme jnem obm oč ju, je ter i to- ri a l n o sod el o v a n je . Slove n ija je v prog ra m skem obd o- bju 201 4 –2020 sod el o v a la v tr in a j s t i h prog ra m i h ETS: • čezm e jn o sod e l o v a n je : It a l i j a – S l ove n i j a , Sl o v e- ni j a– M a dž ar s ka , Sl o v e n i j a – H r v a š k a , Sl o v e n i j a – Av s t r i j a ; • t r a n s n a c i o n a l n o s od e l o v a n j e : Ob m oč j e Al p , Sr e- dn j a Ev r o p a , Jad r a n s ko - j o n s ko ob m o č j e , Me d it e- ra n in P od o n a v j e ; • m e d r e g i o n a l n o s od e l o v a n j e : I N TE R R E G EU R O- PE , I N E R A CT , ES PO N , U R B A CT (S l u ž b a vl ade RS za ra z v o j in ev r o p s k o k o h e z i js k o po l i t i k o , 20 1 4, st r . 19). Pr o g r a m i č e z m e jn e g a s od e l o v a n j a so bi l i na- me nj e n i re še v a n j u sk u p n i h iz z i v o v , ki so bi l i p r e po- zn a n i sk u paj na o b m e jn e m ob m o č j u te r i z k o r i š ča n j u nei z k o r i š če n i h po t e n c i a l o v ra s t i in kr e p i t v e pr o c e s a s od e l o v a n j a , ka r pr i s p ev a k sp l ošne m u sk l ad n e m u ra z v o j u Un i j e (I n te r r e g Sl o v e n ija -Mad ž a r sk a, 20 1 5) . Pr o g r a m i tr ans n a ci o n aln e g a s od e l o v a n j a so bi l i na m en j en i s pod b u j a n j u ra z i sk a v te h n o l oš k e g a ra z v o ja in in o v a ci j , pod p i r a n j u p r e h od a na niz k o o- gl j i č n o g o s pod a r s t v o v vs e h se k t o r j i h , va r ova n j u okolja in s pod b u j a n j u uč i n kov it e ra b e vir o v te r ok r e- pi t v i ins ti tu ci o n aln e zm o gl j i v o s t i in uč i n kov it e ja v n e uprave (E u r o p ea n Com m i s s io n , 202 5a ) . Pr o g r a m i me d r eg io n a l n ega s od e l o v a n j a , v ka t e- rih je s od e l o v a l a Sl o v e n ija, so se me d se b o j ra z l i ko- va l i , si c er pa so bi l i us m e r j en i v iz b o l j š an j e koh e z ij- ske po l i t i k e pr e k iz m e n j a v e i z k uš e n j , zn a n j , do b r i h pra k s in sk u p n i h po b u d me d s od e l u j o č i m i re g i j a m i (E v r o p sk a kom i s ija , 202 5 d ) . 2.6 Izzivi na področju pro gramo v Evropsk ega teritorialnega sodelo v anja Čep r a v je z g od b a Ev r o p s k e g a te r i t o r ia l n e g a s od e l o- va n j a us pe š na pr i bl a ž e n j u vs e h vr s t č e z m e jn i h ov i r , so iz z i vi za EU pr i kr e p i t vi ET S še ve d no ve l i k i , tu d i na čez m e j n i h in tr ans n a ci o n alnih ob m o č ji h , kl j u b vi š j i sto p nji zr e l o s t i in in t e nz i vn o s ti s od e l o v a n j a (M e d e i r o s , 202 3 , st r . 11-15 ). Ta k o ko t so do b r o zn a n i pr i s p ev k i ET S, obst a j a jo tudi dobro znane ovire in izzivi, ki so del teritorial - ne g a s od e l o v a n j a (M c M a s t e r , 20 1 3 , st r . 66 ) . a. Heterogenost Interreg programov – pr o j e kt i zn o t r a j pr og ra m o v , ki so ve č i no m a ma j h n i in raznoliki po naravi ter tematski usmeritvi, se po g o s t o ne uj e m aj o na t a n č n o s she m o tema t s k i h cil j e v , pr e d no st n i h os i in sp e c i fi č n i h cil j e v , ka r za h t e v a pr i l a gaja nj e pr og ra m a (H aa r i c h , Gi ac o- mo in To p t s i d o u , 20 1 9 , st r . 5). b. Kompleksnost programov – In t e r a ct (2 015, st r . 8) opa ž a, da je us k l a j e v a n j e in upravlj a n j e ve čd r- ža v n i h pr og ra m o v in pr o j e kto v komple k s no , hkr a ti pa da je tu d i ra z v o j s od e l o v a n j a in vi s o k e ka k o v o s t i čez m e j n i h in tr ans n a ci o n alnih pr o j e k- to v da l jši, pa tu d i bo l j z a p l et e n gl e d e na p r i ča- kova n ja. Ko mpl e k s n o s t je po g o s t o po v e z a n a s št ev i l n i m i do govor i o te r i t o r ia l n em s od e l o v a n j u , s od e l o v a n j e pa za j e m a ve č lok a l n i h , re g i o n a l- nih in dr ž a v n i h me ja z ra z l i č n i m i fin an čnimi , uprav n i m i in re g u l a t i v n i m i si ste m i (M c M a s t e r , 20 1 3 , st r . 66 ) . c. Visoka stopnja birokratizacije – v p r i h od n j e mora bi t i upravlj a n j e in iz v a j an j e pr og ra m o v in pr o j e kto v In t e rr e g ma n j bi r o k ra t sk o . Z ve l i ko bi r o k ra c ij e na tem pod r o č j u se po s l e d i č n o po- ve č uj e bi r o k ra c ija tu d i na dr u g i h pod r o č j i h , ko t je dr ž a v na po m o č in pod o b n o (L u x e m b o u r g i s h Pr e si d e n c y of th e EU Cou nc i l, 20 1 5 , st r . 42 ) . d. Čezmejne pravne in upravne ovire – Ev r o p s k o uni j o za z n a m u j e me š a n i c a dr ž a v in na c i o na l n i h me ja, kj e r č e z m e jn e ov i r e pr e d st a v ljaj o po m e m b- ne n e po s r e d n e in po s r e d n e te ž a v e za ži v l j e n j a dr ž a v l j a n o v EU in dr už ben o - e k o n o ms k i ra z v o j. Na not ra nji h in zu n a n j i h me ja h EU še ve d no ob- st a ja ve l i ko m e jn i h ov i r , ko t so pra v n e in uprav- ne ov i r e, po v e z a n e z ra z l i k a m i v si ste m i h soc i- al n e va r no s t i , po k o jn i n s k i h in da v č n i h si ste m i h te r s po m a n j k a n j e m pr i z n a v a nja iz o b r az b e id r . (M e d e i r o s , 202 3 , st r . 6). e. Finančni izzivi – fin an čn a pod po r a , na m e- nj e n a In t e rr e g pr og ra m om, je gl e d e na obs e g ob r a v n a v a n i h pr o b le m o v niz k a (I n te r a c t , 20 1 5 , st r . 8). ET S bi bi l o po t r e b n o d od a t n o s pod b u j a t i v ok v i r u k o h e z i js k e po l i t i k e EU z iz b o l j š an j e m st r a t e š k e os re d o t o č e n os t i , fin an čn e zm o gl j i v o s t i in fin an čn e g a ra v no v e s ja me d ob e m a st r a ne- ma me j e , pr i čem e r na bo d od e l j e v a n j e sr e d st ev us k l a j en o s po t r e b a m i soc i a l n o - e k o n o m s k e g a ra z v o ja in ne z d e m o g r a fs k i m i ko nt i nge nt i. Pr e- tek l e i z k uš n j e so po k a z a l e , da na c i o na l n o vl ado gl e d e pr e u r e ja nja in d od e l j e v a n j a sr e d st ev EU iz te h pr og ra m o v za g o s pod a r s k o ra s t in pr o j e kt e , po v e z a n e z de lov n i m i me st i, pr i s i l ij o g o s pod a r- ske kriz e (M e d e i r o s , 202 3 , st r . 11-15 ). letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 44 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek f. Pomanjkanje izkušenj pri sodelovanju – In t e r- re g pr og ra m i se s o o ča j o z iz z i v o m mo č n e ga po- ma n j k a n j a i z k uš e n j pr i s od e l o v a n j u , zl a s t i v ob- m e jn i h re g i j a h (I n te r a c t , 20 1 5 , st r . 8). Za pr o j e kt e v sk l op u pr og ra m o v st a zn a čil n a po v e z o v a n j e ra z l i č n i h zn a n j z ra z l i č n i h zn a ns t v e n i h dis c i p l i n za re še v a n je komple k s n i h pr o b le m o v in na c i o- na l na ra z nol i ko s t (M c M a s t e r , 20 1 3 , st r . 65 ) . g. Vrednotenje programov - Haa r i c h, Sa l v a to r i in To p t s i d o u (2019 , st r . 3–5 ) na v a j a j o , da se z iz z i vi na pod roč ju ETS sr eč uje jo tu d i ti s ti , ki vr e d n o- ti j o prog ra me. Na m e n vr e d n o t e n j a prog ra mov je za g o t o v i t i dok a z e o uč i n kov ito s t i in us pe š n o- st i in t e rv e n ci j e ja v ne po l i t i k e ter na s v e t o v o tem, ka k o jo iz b o l j š a t i v pr i ho d no st i, hkr a ti pa se ta k o pr i k a že jo re z u l t a t i in vr e d n o s t i prog ra mov In t e r- re g . Dok a zova nj e re z u l t a t o v in vr e d n o s t i In t e rr e g prog ra mov je za h te v na na l o g a – ta k o z vi d ik a prog ra ma kot tu d i z vi d ik a ocen je v a l ce v . Iz z i v i se poj a v l j a jo ta k o pr i na č r t o v a n j u in t e rv e n ci j s k e log i ke kot pr i iz b i ri in up ora bi me to d vr e d n o t e n j a ter pr i k a zova nj u uč i n kov in do da n e vr e d n o s t i . Kor i s t i st ra teg ij sod e l o v a n j a so la h k o bo l j si mbo- li č n e kot opr ij e m ljive na r a v e in ji h je težk o za jet i . Z ve l i k i m ge og ra f sk i m obs eg om obm oč ja so vi ri ze l o ra z prš e n i in mer ljiv i, uč i n k i ni s o ta k o j oč i t n i v vs e h re g i j a h, s či m e r pa je po v eza na tu d i teža v a vr e d n o t e- nja de jav no st i pr i pr ep oz n a va nj u ko n k r e t n i h uč i n kov , lo č eva nj u uč i n kov od dr u g i h ja v n i h iz d a tk o v ter ugo- ta v l j a n j u vzro k o v in pos l ed i c ter ocen je v a n j u ko nt i nu- it e t e in tr a j n o s ti de jav no st i (M c M a s te r , 20 1 3 , st r . 66 ) . 3 Izv edba em piričn e razisk a v e Ev r o p s k a sr e d st v a so komple k s no pod r o č j e pr o- uč e va n j a . Pr i tem gr e za ra z nol i ke pr og ra me , ve č n i- v o js k o upravlj a n j e, za h t e v n o s t na ra z l i č n i h pod r o č j i h s od e l o v a n j a , hkr a ti pa se po j a v l j a tu d i po t r e b a po us k l a j e v a n j u ra z l i č n i h po l i t i k te r pr i l a gaja nj u sp r e- min j a j o čih se z a k o n od a j in pra v i l. Na pod la g i na v e d en e g a sm o ocen i l i , da je za ra z i- sk a v o ome nj e nega pod roč j a na j b o l j pr i mer n a up ora ba me to d kv a l i t a t i v n e g a ra z i skova nja. Pr i tem sm o up o- števa l i sm er n i ce za iz v e d b o in in t e rp r e t a ci j o kv a l i t a- ti vnih teh n i k. Kv a l i t a t i v n o ra z i skova nj e je us m e r j en o v iz k u š n j e ljud i ter omogoča po gl ob l jen o ra z u meva nj e obr a v n a v a nega pod roč j a (B a n j a c , 2020, st r . 21-2 2). Za na m en pr idobiva nja od g o v o ro v na ra z i skova l n a vp r a š a n j a sm o up orabi l i kv a l i ta t i v n i metod i ra z i skova- nja – pogl ob l jen in t e rv j u in št ud ijo pr i mera. Po g lo bl j e n i in t e rv j u omogoča pr idobiva nje mn e n j st roko v nja ko v o dolo č e n i tem i oz i roma podrobnejše ra z u meva nje vs e- bi ne pog o v o r a (M edia na d.o.o., 2024 ) . Pol e g tega se je iz b i r a metode pogl ob l jenega in t e rv j u j a zd ela pr i mer n a, sa j sm o želel i ra z i sk at i is k ren e iz k u š n j e in mot ive so g o- vor n i kov . Ta metoda up orablja od p r ta vp r a š a n j a in fle- ks i b il e n potek, kar ra z i skova lc u omogoča pr i lagaja nje teme , ko se med pog o v o rom poja v i jo pom embn i vi d ik i (K v a le in Br i n k m a n n , 20 09 ) . Od posa m ez n i k o v , ki so neposred no vk lj uče n i v ev ropske projekte, je mogoče pr idobit i podrobne in boga te inf o r m a c i j e , tore j nji ho va mn e n j a , iz k u š n j e in st a l išča, ki omogočajo pogl ob l jen o ra z u meva nje spec ifi č ne teme , kot je ta , ter so pom emb- na za našo raziskavo. Št ud ija pr i me ra je pr i me r n a, ka d a r že l i m o ra z- is ka t i komple k s n e dr už ben o - i n s t i t u c i o na l n e po j a v e v re a l n e m okolj u (Y i n , 20 1 4, st r . 19 2–19 9). Om o g o- ča v po g l e d e , ki ji h kv a n t i t a t i v n e m et od e ne mor e j o za g o t o v i t i . O s r e d o t o ča se na an aliz o po s a m e z n e g a primera, da bi ocenili uspešnost dela oziroma napre - de k . Gr e za po g l o b l j e n o an aliz o , kj e r je z o p et v oz ad- ju komple k s no s t pr i me ra. Pr o g r a m i ET S so z a p l et e n i in komple k s n i , sa j vk lj uč uj e j o ra z l i č n e ko nt e k s t e, po- li t ik e in pra k s e , št u d ija pr i me ra pa na m o m o g o ča , da ji h pr e u č i m o . O m o g o ča na m , da ra z u me mo , ka k o se t e o r et i č n i ko nc e p t i in po l i t i k e ur e s n i č u j ej o v pra k s i te r ka kš n e so sp e c i fi č ne zn a čil n o s t i po s a m e z n i h pr i- mer o v (S t a r m a n , 20 1 3 , st r . 69 - 7 4 ). Ko m b i n ac i j a št u d ij e pr i me ra in po g l o b l j e n i h in- te r v ju j e v na m o m o g o ča ce l o v i t pr i stop k ra z i sk a v i. U po r a b a ve č m et od je še po s e b e j po m e m b n a v ra z- is ka v a h , kj e r so vk lj uč e n i dr už ben i , ins ti tu ci o n alni in po l i t i č n i ko nt e k s t i , ko t je na š pr i me r , hkr a ti pa o m o g o ča , da pr e s ež e m o e n od i m e n z i o n a l n o s t po s a- me z n ega pr i stopa in bo l j e ra z u me mo komple k s n e po j a v e v re a l n e m okolj u (Fl i c k , 20 0 9 , st r . 4 43 – 4 5 2 ) . Ko t pr v o m et od o za ra z i sko va n j e sm o u po r a b i l i št u d ij o pr i me ra, na pod l a g i ka t e r e sm o že l e l i ocen i t i us pe š n o s t pr og ra m o v , v ka t e r i h je s od e l o v a l a Sl o v e- ni j a v pr e j š nji fin an čni pe r s pe k t i v i . Na tem e l ju le t n i h po r o č i l o iz v a j an j u pr og ra m o v iz l et a 202 1 oz i r om a 202 2 sm o ugo t avlj a l i , ali je bi l o do s e g a n j e in d ik a t o r- je v in cil j e v pr og ra m o v v pr e j š nji fin an čni pe r s pe k t i- vi do sp e c i fi č ne g a l et a us pe š n o . An aliz ir ali sm o vs e pr og ra me č e z m e jn e g a in tr ans n a ci o n aln e g a s od e l o- va n j a te r pr og ra m In t e rr e g EU R O P E , ki je de l me d r e- gi o n aln e g a s od e l o v a n j a . Ko t en o t o ra z i sko va n ja sm o dolo č i l i po s a m e z n i pr og ra m ET S, zn o t r a j te g a pa le- tn o po r o č i l o iz v a j an j a pr og ra m a. Za r a d i ome j e n e do- sto p n o st i do pod a t k o v in sp e c i fi č n o st i pr og ra m o v v tem de lu ni s m o an aliz ir ali pr og ra m o v ES PO N , UR- B A CT in I N TE R A CT . Us p e š n o s t pr og ra m o v sm o pr e- ve r i l i tu d i s fin an čn e g a vi dik a , s po m o č j o fin an čnih pod a t k o v Ev r o p s k e kom i s ij e. letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 45 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek Pr i št u d iji pr i me ra sm o se o s r e d o t o ča l i na 10 pr og ra m o v In t e rr e g, ki sm o ji h an aliz ir ali in ugo t a- vl j a l i nji h o v o us pe š n o s t iz v a j an j a . Ko t dr u g o ra z i sko va l no m et od o sm o u po r a b i l i po g l o b l j e n in t e rvj u . Od l o č i l i sm o se za po l s t r u k t u- rir an e in t e rvj u j e , sa j sm o že l e l i pr i ta k o komple k s n i tema t i k i pr i d o bi t i po g l e d e in mn e n j a su bje k t o v , ki so bi l i v iz v a j an j e pr og ra m o v in pr o j e kto v n e po s r e d n o vk lj uč e n i. In t e rv j u j e sm o iz v e dli z en o os e b o iz po- sa m e z n e orga n i z ac ij e , z na m en o m , da se po po l n o m a os re d o t o č i m o na ob r a v n a v n o pod r o č j e in la ž j e na d- zo r u j em o i z v e d bo in t e rvj u j a . Sl o v e n ija je v pr og ra m ske m obd ob j u 20 1 4 - 2020 s od e l o v a l a v t r i n a js t i h pr og ra m i h ET S. S tem na m e- nom sm o se iz v e dli t r i n a js t po s a m e z n i h in t e rvj u j e v s pr e d st a v n i k i or ga n i z ac ij, po v e z a n i h z dolo č e n i m i programi ETS. Ti sogovorniki so sodelovali pri pri - pra v i in iz v a j an j u pr og ra m a oz i r om a pr o j e kto v . Ci l j in t e rvj u j e v je bi l pr i d o bi t i v po g l e d v st a nj e do s e g a- nja cil j e v in s o o ča n j a z iz z i vi na tem pod r o č j u z vi- di ka pr ija v i t e lj ev oz i r om a ti s tih , ki so n e po s r e d n o s od e l o v a l i pr i pr o j e kt i h pr og ra m o v . Nad a l j e sm o se od l o č i l i , da iz v e d e m o še dva in t e rvj u j a s pr e d st a v n i- ki Mi n is t r s t v a za koh e z ij o in re g i o n a l n i ra z v o j, da bi pr i d o bi l i še mn e n j a dr ž a v n i h or ga no v oz i r om a orga- no v upravlj a n j o do s e g a n j u cil j e v pr og ra m o v , iz z i vih na tem pod r o č j u in oz a v e šč e no st i slo v e n sk i h orga n i- za c i j o pr og ra m i h ET S. Pr e d sa m i m z a č et k o m iz v a j an j a in t e rvj u j e v oz i- ro ma v pr v i fa z i iz b ir e vz o rc a in vp r a š an j sm o pr e- gledali relevantne vire in literaturo z obravnavanega pod r o č j a . Ob l i k o v a l i sm o tri ra z l i č n e vp r a š alnik e : (1 ) vp r a š alnik za pr og ra me č e z m e jn e g a in tr ans n a ci o- na l n e g a s od e l o v a n j a in pr og ra m In t e rr e g Eu r op e, (2 ) vp r a š alnik za sp e c i fi č ne pr og ra me ES PO N , UR B A C T in I N TE R A CT , (3) vp r a š alnik za Mi n is t r s t v o za ko- hez i jo in re g i o n a l n i ra z v o j. Pri prvem vprašalniku smo oblikovali sedem vp r a š an j . Ra z d e l i l i sm o ji h na u v od n a , kj e r sm o in- te r v ju v a n c e po v p r a š a l i o nji h o v i h z a č et k i h s od e l o v a- nja v pr og ra m u in d o s e žk i h , na t o pa sm o pr e šl i na vp r a š an j a , ki so se bo l j k o n k r et n o na na š a l a na pr o- gr am – do s e g a n j e cil j e v , iz z i vi in pr i s p ev k i k pr e d no- stnim nalogam. Dr u g i vp r a š alnik je tem e l j i l na šes t i h , bo l j ko n- k r et n i h vp r a š an j ih , po v e z a n i h s sp e c i fi k a m i pr og ra- mov . Od pr v ega se je ra z l i ko va l pr i vp r a š an j ih , ki za d e v a j o pr og ra m. Vp r a š a n j a o do s e g a n j u cil j e v sm o za m e n j a l i z vp r a š an j i o na č i n i h vk lj uč e va n j a slo v e n- sk i h orga n i z ac ij v pr og ra me , us pe š n o s t i vk lj uč e va n j a in kor i s t i h vk lj uč e va n j a za dr ž a v o , re g i o n a l n i ra z v o j in lokalne skupnosti. Pr i t r et j e m vp r a š alniku sm o se os re d o t o č i l i na se d e m vp r a š an j , ki so tem e l j i la na vi diku orga n a upravlj a n j a. Pr i pr v e m vp r a š an j u sm o sp r a š e v a l i o vlo g i , na l o g a h in od g o v o r n o s t i minis tr s t v a , sle d i lo pa je vp r a š an j e o tem , ka k o se Sl o v e n ija vk lj uč uj e v ob l i k o v a nj e pr og ra m o v in na ka kš en na č i n cil j i In t e r- re g pr og ra m o v so v p a d a j o z na c i o na l n i m i po l i t i k a m i . Nad a l j e na s je za n i m a l a us pe š n o s t s od e l o v a n j a Sl o- ve n ij e pr i pr og ra m i h ET S. Pr e d iz b ir o so g o v o r n i k o v za po g l o b l j e n e in t e r- vj u j e sm o an aliz ir ali s od e l o v a n j e slo v e n sk i h orga- niz a ci j v po s a m e z n e m pr og ra m u In t e rr e g v p r et e- kli fin an čni pe r s pe k t i v i . Gle d e na ja v no do s t op n e pod a t k e sm o ob l i k o v a l i dva kri t e ri j a s od e l o v a n j a slo v e n sk i h orga n i z ac ij pr i pr og ra m i h. Pr v i je bi l po- ja v no st oz i r om a s od e l o v a n j e slo v e n sk i h orga n i z ac ij pr i pr o j e kt i h pr og ra m o v (š t e v i lo pr o j e kto v , v ka t e- rih so s od e l o v a l e slo v e n ske orga n i z ac ij e ) , dr u g i pa je bi l po j a v n o s t po s a m e z n e slo v e n ske orga n i z ac ij e pr i pr o j e kt i h v pr og ra m u v vlo g i v od i l n e g a pa r t n e r- ja oz i r om a pr o j e kt n ega pa r t n e r ja (š t e v i lo pr o j e kto v , kj e r so slo v e n ske orga n i z ac ij e bi le v vlo g i v od i l n e g a oz i r om a pr o j e kt n ega pa r t n e r ja ) . Če je bi l o št ev i l o pr- ve g a kri t e ri j a pr i ve č ra z l i č n i h orga n i z ac ija h ena k o , po t e m sm o u po š t e v a l i dr u g i kri t e ri j , pr e d vs e m št ev i- lo pr o j e kto v , kj e r je bi l a orga n i z ac ija v od i l n i pa r t n e r pr o j e kt a. Za pr og ra me In t e rr e g It a l i j a – S love n i j a , Sl o v e n i- ja – A vst r ija, Sl o v e n ija – Mad ž a r sk a, Sl o v e n ija – H r v a- šk a, Ob m oč j e Al p , Sr e d n ja Ev r o p a , AD R I O N , Me- di t e r a n , P od o n a v j e in In t e rr e g EU R O P E so to bi l i pr e d st a v n i k i orga n i z ac ij, ki so bi le ko nč n e pr e j e m n i- ce sr e d st ev iz na s l o v a pr og ra m a – te h n o l oš k i pa r k i, g o s pod a r s k e zb or n i c e , (r e g i o n a l n e) r a z v o jn e age nc ij e in z a v od i . Pr i pr og ra m i h In t e rr e g ES PO N , U R B A CT in In t e r a ct , ki ve lj aj o za po s e b n e pr og ra me zn o t r a j ET S, so bi l i pr e d st a v n i k i orga n a upravlj a n j a oz i r om a slo v e n sk i pr e d st a v n i k i pr og ra m a na minis tr s t vih . Na ko nc u pa st a bi l a iz v e d e n a še dva in t e rvj u j a s pr e d st a v n i k om a MK R R , da sm o do b i l i v po g l e d še iz dr u g e pe r s pe k t i v e (g le j ta b e l o 1) . Pr i po g l o b l j e n i h in- te r v ju j i h sm o se os re d o t o č i l i na in t e rvj u v an c e , ki so na vi š j ih po l o ž a j i h v orga n i z ac ija h oz i r om a na ti s t e , ki so v pr e j š nji fin an čni pe r s pe k t i v i de l a l i na pr o j e k- tih pr og ra m o v In t e rr e g, da bi do b i l i za n e s l j i v e iz ku- šn j e iz pr v e ro k e . letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 46 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek Program Tip organizacije Položaj/delovno mesto intervjuvanca v organizaciji Datum in trajanje intervjuja Interreg Italija–Slovenija Tehnološki park Višji vodja projekta 17. april 2024, 23 minut Interreg Slovenija–Avstrija Tehnološki park Direktor 2. april 2024, 22 minut Interreg Slovenija–Madžarska Gospodarska zbornica Direktor 17. maj 2024, 20 minut Interreg Slovenija–Hrvaška Razvojna agencija Vodja projektov 10. april 2024, odgovori poslani po elektronski pošti Območje Alp Regionalna razvojna agencija Vodja področja 14. maj 2024, 23 minut Srednja Evropa Zavod Vodja projektne pisarne 4. april 2024, 25 minut ADRION Regionalna razvojna agencija Direktor 11. april 2024, 30 minut Mediteran Lokalna energetska agencija Vodja projektov 17. april 2024, 40 minut Podonavje Razvojni center Strokovna sodelavka s področja turizma 16. maj 2024, odgovori poslani po elektronski pošti Interreg Europe Regionalna razvojna agencija Vodja projektov I 17. april 2024, 26 minut ESPON Ministrstvo Predstavnik kontaktne točke 23. maj 2024, 25 minut URBACT Inštitut Predstavnica nacionalne URBACT točke 23. maj 2024, odgovori poslani po elektronski pošti Interact Ministrstvo Vodja urada 16. maj 2024, 21 minut / Ministrstvo Minister 15. maj 2024, 35 minut / Ministrstvo Organ upravljanja 4. junij 2024, odgovori poslani po elektronski pošti Pr ed za čet k o m iz v a j a n j a in t e rv j u j e v sm o so g o v o r- nik e pro si l i za dovolj e n j e sn e m a n j a po g o v o r a ter po- da l i poj a sn i la gl e d e an o ni mn o s ti pod a t k o v , ka r sm o že ome n i l i tu d i v po v a b i l u k sod e l o v a n ju . Za st a v lje n a vp r a š a n j a so bi la od p r te g a ti p a , med po g o v o ro m pa sm o in t e rv j u v an c e m pos t a v l j a l i tu d i pod v p r aša n j a . Pr i iz v a j an j u in t e rvj u j e v sm o si za p i s o v a l i kl j u č- ne inf o rm a ci j e in pod a t k e . Po za k l ju č e n i h in t e rvj u j ih sm o zv o č n e po s n et k e pr e d pr e pi s o v a nj e m ve č k rat poslušali, da bi ugotovili bistvo posameznega od - gov ora so g o v o r n i k a . Sle d i l o je pr e pi s o v a nj e (t r a n- sk r i p c ija ) zv o č n i h po s n et k o v v sk l ad u z za s t a v l j e n i- mi vp r a š an j i . Nat o sm o se lo t i l i obd el a v e in an aliz e pod a t k o v te r inf o rm a ci j . Po ve č k rat pr e bra n e m be- se di l u sm o le -to k od i r a l i na na č i n , da sm o po s a m e- zn im de lom pr i pi s a l i is t i po j e m . S tem sm o zm a n j š a l i obs e g pod a t k o v in inf o rm a ci j . V na s l e d n j e m kora k u sm o ide nt i fic i ra l i tem e , ki so bi le dovolj šib ke , a hkr a- ti dovolj ši r o ke , da sm o la h k o po m e n s k o po v e z a n e k od e zd r u ž i l i (R o b l e k , 20 0 9 , st r . 57 in 58 ) . Za k od i- ra n j e sm o u po r a b i l i pr i k a z v ta b e l a h . Od g o v o r e sm o skrbno analizirali in naredili sintezo. 4 Klj učni rezult ati r azisk a v e Ta b e l a 2 pr i k a z uj e pr eg le d do s e g a n j a ka z a l n i- kov programov ETS. Pr o g r a m i ET S so do s e g l i ve č i no za s t a v l j e n i h ka z a l n i k o v v pr e u č ev a n i h obd ob ji h. Kl j u b tem u da so se pr i dolo č e n i h pr og ra m i h po j a v i l e te ž a v e , ko t je CO V I D - 1 9 , ki so vp li v al e na d o s e žk e po s a m e z n i h pr og ra m o v , so c i l jn e vr e dn o s t i ka z a l n i k o v v pr i me r- ja v i z z a č et n i m i ka z a l e na pr i l a gaja nj e ra z me ra m in do s e g a n j e cil j e v . Sl i k a 1 pr i k a z uj e gr a fi čni pr i k a z čr- pa nja sr e d st ev ET P S do ko nc a l et a 202 3 v %. Gle da no s fin an čn e g a vi dik a so pr og ra m i ET S us pe š n o upravlj a l i s sv oj i m i sr e d st v i . Ve č i n a pr og ra- mov je po r a b i l a ve č i no na č r t o v a n i h sr e d st ev , ka r se ka ž e v uč i n kov it e m fin an čn e m upravlj a n j u in us pe- šn em iz v a j an j u pr o j e kto v . Pr i orga n i z ac ija h , ki so bi le ko nč ne pr e j em n ic e ev ropsk i h sr ed stev In t e rr e g prog ra mov v prog ra m- skem obd ob ju 20 1 4 –2020, je pr i šlo do ve č kl j u čnih ugotov it ev . Ka r nek aj orga n i z ac ij je že dolga le t a vk lj u- če n i h v prog ra me , iz k u š n j e sod e l o v a n j a so ve č i nom a Tabela 1: Seznam intervjuvancev za poglobljene intervjuje in časovnica letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 47 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek Program Doseganje kazalnikov programa Interreg Italija–Slovenija Program je v letu 2022 dosegal skoraj 100 % vrednost ciljne vrednosti do 2023. Interreg Slovenija–Avstrija Slaba polovica, 3 od 7 kazalnikov, so bili doseženi oziroma celo preseženi že v letu 2020. Interreg Slovenija–Madžarska V letu 2021 je bil en kazalnik rezultata dosežen oziroma presežen, medtem ko je bila vrednost drugega bistvena manjša od načrtovanega v letu 2014. Razlog je pandemija COVID-19. Interreg Slovenija–Hrvaška Glede na zadnje leto merjenja kazalnikov (2020) so bili 3 od 5 kazalnikov doseženi oziroma preseženi. Program je manjšo vrednost preostalih dveh kazalnikov utemeljiv s spremembami na področju Nature 200 in posledicami pandemije COVID-19. Interreg Območje Alp Letna poročila izvajanja niso bila javno dostopna in doseganja kazalnikov ne moremo defini- rati. Pri programu je bilo načrtovano povišanje posameznega določenega kazalnika. Interreg Srednja Evropa Pri 8 od 10 kazalnikov je bila ciljna vrednost v letu 2022 dosežena oziroma presežena. Interreg ADRION Letna poročila izvajanja niso bila javno dostopna in doseganja kazalnikov ne moremo defini- rati. Pri programu je bilo načrtovano povišanje posameznega določenega kazalnika. Interreg Mediteran Za 3 od 7 kazalnikov glede na zadnje meritve (2019) ni bilo vidnih sprememb pri začetni in ciljni vrednosti kazalnika, pri ostalih kazalnikih pa je prišlo do nekoliko višje vrednosti, a le-te še niso dosegale ciljne vrednosti. Interreg Podonavje Letna poročila izvajanja niso bila javno dostopna in doseganja kazalnikov ne moremo defini- rati. Pri programu je bilo načrtovano povišanje posameznega določenega kazalnika. Interreg EUROPE Kazalniki rezultatov, vezani na strukturne sklade, so v letu 2022 dosegali in presegali ciljno vrednost, medtem ko so kazalniki rezultatov, merjeni v % z določene prednostne naloge in s tem povezanih specifičnih ciljev, v večini primerov v letu 2022, bili nižji od načrtovanih ciljnih vrednosti, ki so bile vezane na leto 2023. po zi t i v ne , pr i čem er pa se uč i n kov ito s t prog ra mov ka ž e v opr ij e m ljiv i h re z u l t a t i h na ra z l ič n i h pod roč j i h . Projekti so spodbudili oblikovanje trajnih partner - stev in nadaljnje sodelovanje ter izmenjavo znanj in izkušenj, kar so ključni dosežki vključenih organi- zacij . Iz v a j a n j e ak t i v n o s t i je bi lo os red o t o č en o na po- dr o č j a , ki so pr i sp eva la k pr e d no st n i m na l o g a m – in o- vac ij e, tr a j n o s t , tu r i z e m , iz o b r a ž e v a n j e , go s p o da r sk a Tabela 2: Doseganje kazalnikov programov ETS Slika 1: Grafični prikaz črpanja sredstev ETS do konca leta 2023 v % letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 48 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek sod e l o v a n j a in di g i ta l i z a c i j a . Projekt i so se pr i lagaja l i sp ec i fi č n i m po t reb a m re g i j in pr i n a ša l i ko n k r e t ne iz b o l j š a v e in na p r e d e k na teh pod roč j i h . Organiza - cije so se soočale z različnimi izzivi – od zahtevne administracije do poročanja, financiranja, formira- nja partnerstev in nepredvidljivih okoliščin, kot je pa ndem ija CO V I D - 1 9 . Kl j u b iz z i v o m so pr ep oz n a le po zi t i v n o pod po ro s st ra n i orga nov upravlja n ja. Me d- na r o d n o sod e l o v a n je im a po nji ho v em mn e n j u šte- vil n e do da n e vr e d n o s t i v pr i mer ja v i z na c i o na l n i m i prog ra m i, vk lj uč no z iz m e n j a v o zn a n j in do br i h pra k s ter ra z v o j e m. Or g a n i z a c i j e so iz p o s t a vil e , da kl j u b iz- bo l jša n i pr ep oz n a v no st i prog ra mov ETS v Slov e n iji v obd ob ju 20 1 4 –2020 še ve d no obst aja po t re b a po kr e p i- tv i pr ep oz n a v no st i in po v eča n ju oz a vešče no st i. Glede na po zi t i v ne od zi v e in iz k u š n j e orga n i z ac ij e na č r t u j e- jo na d a l j n j e sod e l o v a n je v prog ra m i h in iz k o ri š č a n j e pr id oblj e n i h zn a n j in iz k u š e n j . Intervjuji s slovenskimi predstavniki progra - mov ESPON, URBACT in INTERACT so pokazali, da so bile nacionalne točke za programe usmerje- ne v promocijo, podporo sodelovanju in širjenju rezultatov programov. Sl o v e n ske or ga n i z ac ij e , ko t so uni v e r z e , ob č i ne in pod o b n e , so se ak t i v n o in na ra z l i č n e na č i n e vk lj uč e va l e v pr og ra me . Us p e š n o s t s od e l o v a n j a slo v e n sk i h or ga n i z ac ij pr i pr og ra m i h v pr og ra m ske m obd ob j u 20 1 4 – 2020 je ocen j en a ko t us pe š na , sa j so slo v e n ske or ga n i z ac ij e s od e l o v a- le ak t i v n o , s tem pa pr i d o bi le dr a g ocen e i z k uš n j e in zn a n j e za iz b o l j š an j e po l i t i k na vs e h ra v n e h – na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Predstav - niki programov v Sloveniji so se soočali z izzivi, kot je pomanjkanje sredstev, obsežna birokraci- ja in omejen čas za vključevanje v aktivnosti. Na sp l ošn o se pr og ra m i s o o ča j o tu d i z iz z i v o m niz k e p r e po z n a v n o s t i le -t e h me d ši r š o ja v no st j o , me d t e m ko so bo l j p r e po z n a n i me d c i l jn i m i sk u pi n a m i, ki so n e po s r e d n o vk lj uč e n e v pr og ra me (u n i v e r z e, ob č i ne in pod o b n i de le ž n i k i ) . Na c io n a l n e to č ke s pod b u j a j o orga n i z ac ij e k s od e l o v a n j u pr e k ra z l i č n i h komu n i k a- c i js k i h ka na l o v in sk oz i or ga n i z ac ij o d o g od k o v . Mi n is t r s t v o za koh e z ij o in re g i o n a l n i ra z v o j ig ra kl j u čn o vlo go pr i In t e rr e g pr og ra m i h – to je v vlo- ga orga n a upravlj a n j a. Sl o v e n ija se ak t i v n o vk lj uč uj e v ob l i k o v a nj e In t e rr e g pr og ra m o v in je za r a d i sv oj e lege pogosto obravnavana kot primer dobre prakse. S tem je s od e l o v a n j e Sl o v e n ij e v pr og ra m i h ocen j e- no ko t us pe š n o . Ci l j i ET S so us k l a j en i z na c i o na l n i- mi po l i t i k a m i oz i r om a ji h d o po l n j u j e j o , pr og ra m i ko t ta kš n i pa pr i n a š aj o dr ž a v i št ev i l n e kor i s t i. Kl j u b us pe š n e m u s od e l o v a n j u pr i pr og ra m i h Sl o v e n ij e na Ev r o p s k i ra v n i se mi n i s tr s t v o s o o ča z iz z i vi , ko t so cen t r a l i z a c i j a sr e d st ev , bi r o k ra t ske ov i r e, po m a n j- ka n j u fle k s i bi l no s t i in pod o b n i m i , a se tru d i , da bi ji h čim bo l j uč i n kov it o od p r a v i l o . Prepoznavnost programov v Sloveniji se na ministrstvu še vedno ocenjuje kot premajhna, za t o je kl j u čn e g a po m e n a iz v a j an j e p r o m o c i js k i h ak t i v n o s t i in inf o rmir an j e po- te n c ia l n i h pr ija v i t e lj ev . Pr i l o ž n o st i s od e l o v a n j a vi di minis tr s t v o pr e d vs e m na pod r o č j u tu riz m a , p r o t i po- pl av n e za š č i t e te r za š č i t e in re še v a n j a na sp l ošn o . 5 Diskusija Re z u l t at i do s e g a n j a ka z a l n i k o v in cil j e v pr og ra m o v so ve č i no m a do b r i in po z i t i v n i . Ve z a n o na l et n a po- roč i la o iz v a j an j u pr og ra m o v je ve č i n a ka z a l n i k o v do s e g l a ali ce l o pr e s eg l a c i l jn e vr e dn o s t i v ob r a v n a- va n e m l et u . To ka ž e na us pe š n o iz v a j an j e pr o j e kto v in uč i n kov it o upravlj a n j e s sr e d st v i kl j u b št ev i l n i m iz z i v o m . Tu d i fin an čn o upravlj a n j e pr og ra m o v je bi l o us pe š n o , sa j so pr og ra m i po r a b i l i ve č i no na č r t o- va n i h sr e d st ev . Or g a n i upravlja n ja in pr ija v i telji ocen j u je j o sod e- lova nj e Slov e n ij e v prog ra m i h ETS kot us pe š n o . Slo- ve n ija in slove n ske orga n i z ac ij e ak t i v n o sod e l u je j o pr i ob l i k o v a nju in iz v a j a n j u prog ra mov ter se za v zema jo za čez m e jn o sod e l o v a n je in re g i o na l n i ra z v o j. Slov e- ni j a je po g os t o pr i mer do br e pra k s e na tem pod roč ju . Sod el o v a nje Sloven ije v prog ra m i h ETS je kot uspe- šno ocenjen o tu d i s st ra n i Ev r op ske kom i sije in MKRR. Sloven ija je v pretek lost i na tem področ ju dobi la tu d i pr i z na nje. Vl o g a Sloven ije pr i prog ra m i h ETS je pozi t i v- no ocenjena, s tem pa tu d i njena za v eza nost h kr e p i t vi čezmejnega sod el o v a nja in reg i onal nega ra zvoja. Sk oz i in t e rvj u j e sm o ugo t ov i l i , da pr og ra m i, v ka t e r i h s od e l u j e Sl o v e n ija, obs e g a jo ra z l i č n e pr e d no- st ne na l o g e in sp e c i fi č ne cil j e , orga n i z ac ij e , ki so po- da l e od g o v o r e , pa so us m e r j en e na ra z l i č n a pod r o č j a – od in o v a ci j do t r a jn o s t n e g a ra z v o ja, tu riz m a , iz o- bra ž eva nja in g o s pod a r s k e g a s od e l o v a n j a . Pr o g r a m i ES PO N , U R B A CT in I N TE R A CT se o s r e d o t o ča j o na ra z i sko va n j e , iz m e n j a v o do b r i h pra k s in pod po r o ur- ba n i h r a z v o jn i h st r a t eg i j, me d t e m ko os t a l i cil j a j o na č e z m e jn o s od e l o v a n j e in ra z v o j o b m e jn i h ob m o č i j . Najpogostejši izzivi, s katerimi se srečujejo prijavitelji pri programih ETS v Sl o v e n iji, gl e d e na od g o v o r e in t e rvj u v an c e v , so za h t e v n a ad m i n i s t rac ija in po r o ča n j e , ka m o r sp a d a jo tu d i z a p l et e n i po s t o p- ki pr i pr i pra v i in iz v a j an j u pr o j e kto v te r u po š t e v a n j e ra z l i č n i h z a k o n od a jn i h sm e r n i c , ki la h k o ot ež ijo iz- vaj a n j e pr o j e kto v , po m a n j k a n j e fin an čnih sr e d st ev oz i r om a pr o b le m a t i k a za g o t a v l j a n j a lik vi dn o s t i , nek a ter i pr ija v i t e lji se s o o ča j o s te ž a v a m i pr i ob l i k o- va n j u in vzd r ž ev a nj u pa r t n e r st ev te r s od e l o v a n j u z letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 49 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek dr u g i m i orga n i z ac ija m i, na iz v a j an j e pr o j e kto v vp li- vaj o tu d i nep r e d v i d l j i v e si t ua c i j e , ko t je pa nd e m ija CO V I D - 1 9 , po g o s t o pa so v os p re d j u tu d i ome j e n i ro k i za pr i pra v o in iz v e d b o pr o j e kto v , ki po v z r o ča j o pr i t i ske pr i iz v e d b i pr o j e kto v . Glede na an a l iz o re z u l t a t o v ra z i sk a ve je bi lo ugo- to v lj e no , da je povečanje prepoznavnosti programov ETS v Sloveniji ključnega pomena za uspešnost in učinkovitost programov . Kl j u b nek a ter i m iz b o l j š a- va m na pod roč ju pr ep oz n a v no st i še ve d no obst aja po t reb a po do dat n i h pr i z adeva nji h za inf o rm i r an j e in ob v ešča nje ja v no st i. Od v i s n o od pr og ra m a in gl e d e na mož no s t i so- de lova n j a te r kor i s t i , ki ji h pr i n a š aj o pr og ra m i ET S, je bi l o ugo t ovlj e no , da pr i h aja do po m a n j k a n j a oz a- ve š č e no s t i me d po t e n c i a l n i m i pr ija v i t e lji, lok a l n i m i sk u p no st m i, pod j et j i in ci viln o dr už b o . Ne k at e r e ugo t ov it ve ka ž e j o , da je oz a v e šč e no st o pr og ra m i h nek o l i k o vi š j a me d c i l jn i m i sk u pi n a m i, ki so n e po- sr e d n o vk lj uč e n e v pr og ra m, ko t so uni v e r z e , ob č i ne in dr u g i de le ž n i k i , nek o l i k o ma n j š a pa je p r e po z n a v- no s t me d ši r š o ja v no st j o . Kl j u b iz z i v o m obst a j a ve l i ko pr i l o ž no st i za iz- bo l j š a n j e p r e po z n a v n o s t i pr og ra m o v ET S. 6 Priporočila za po djetja s ciljem bolj učink o vitega črpanja e vrop- skih sreds te v Evropska sredstva predstavljajo pomemben vir financiranja za podjetja, ki želijo izboljšati svojo konkurenčnost, uvaj at i in o v a ci j e in sle d i t i t r a jn o- st ne m u ra z v o j u. Da bi slo v e n sk a pod j et j a ka r na j b o- lj e iz k o ri s til a sr e d st v a ET S in pr i l o ž no st i v sk l op u pr og ra m o v , je kl j u čn o , da ok r e pij o ad m i n i s t rat iv n e , op e rat iv n e in st r a t e š k e zm o gl j i v o s t i . Kl j u čn a p r i po- roč i la za uč i n kov it e j š e čr p a n j e ev r o p s k i h sr e d st ev : 1. Izboljšanje administrativnih zmogljivosti : Za uč i n kov it o upravlj a n j e je kl j u čn a do b r o or ga n i z i- ra n a ad m i n i s t rac ija. V sk l op u te g a je p r i po r o č l j i- vo, da pod j et j a v z po s t a v i j o uč i n kov it e not ra nj e pr o c e s e , ko t so pr i pra v a in t e rnih dok u m e nt ov za pr ija v e , po r o ča n j e in sp r e m l j a nj e po r a b e sr e d- stev, da bi s tem zagotovili transparentnost in bo l j š e upravlj a n j e pr o j e kto v . Pr i tem je sm i s e l n a tu d i vp e l j a v a di g i ta l n i h re š i t e v za v po g l e d v pr o c e s e in p r a v o ča s n o po r o ča n j e o mor e bit n i h od s t o p a n j i h , hkr a ti pa bi to om og o č i l o tu d i re- dn o pr ev e r ja nj e us k l a j en o s t i pr o j e kt n i h ak t i v n o- sti s pravili programov. 2. Krepitev mednarodnega sodelovanja: Sodelo - va nj e s pa r t ner ji iz dr u g i h dr ž a v pr i n aša štev i l ne pred nost i. Iz m e n j a v a zn a n j in iz k u š e n j omogoča do stop do na jbo l j š i h pra k s in in o v a t i v ni h reš i te v , sod el o v a n je v med n a rod n i h projekt i h pa la h k o slove n sk i m pod jet jem pr i nes e več jo prepoz n av- nost na evropskem trgu. Partnerstva z drugimi pod jet ji in orga n i zac ija m i iz EU la h k o olajša in iz- bo l jša ka k o v os t pr ijave in po v eča mož no st i za pr i- dobit ev sredstev , v kol i kor je v ozadju že pr i sot no po z na v a nje prav i l in di na mi k e ev ropsk i h sredstev . Po dj e t j e m se pr iporoča, da se udelež ijo med n a ro- dn i h dogo d kov , mr e ž e n j a in kon fer e nc, kj e r la h k o po iščejo pr i mer ne pa r t ner je za sv oje projekte. 3. Strateško načrtovanje projektov : P od j et j a mo- raj o pr o j e kt e st r a t e š k o na č r t o v a t i in ji h us k l a d i t i s sv oj i m i cil j i . Pr i tem je kl j u čn e g a po m e n a , da sle d ij o cil j e m ev r o p s k i h pr og ra m o v in le -t e ja s no opr e de l ij o (S M A RT na č e l a ) . Pr o j e kt i moraj o bi t i us m e r j en i v ev r o p s ke p r i o r i t et e , ko t so di g i ta l i- za c i j a , t r a jn o s t n i ra z v o j, kr o ž n o g o s pod a r s t v o in ze l en i p r e h od , ka r la h k o d od a t n o po v e ča mo- žn o s t i za pr i d o bi t ev sr e d st ev . St ra t e šk i pr i stop bo om og o č i l uč i n kov it e j š o iz v e d b o pr o j e kt a in ve č j o dolgor o č n o ko n k u r e nč no s t, če bo le -t a sm i- se l n o us k l a j en s fin an čnim na č r t o m , v sk l ad u z n a v od i l i pr og ra m a o uprav ič e no s t i st r o š k o v . 4. Izobraževanje in krepitev kompetenc zaposle- nih : Up ravl j a n j e ev ropsk i h pro j ektov za h te v a po- se b n a zn a n j a in ve šč i n e. Pr i tem se pod jet jem pr i- po roča , da red n o orga n i z i rajo in t e rn a in ek ster n a iz o b r a ž e v a n j a na tem o pr ija v na ra z pi s e , vo de n j a pro j ektov in po z na v a n j a pra v i l ev ropsk i h prog ra- mov . Za po s le ne na j se spodbu ja k ra z v o j u ve šč i n , kot so po z na v a n je fin a n č n e g a vo de n j a , sp rem l ja- nje pro j ektov in ob v la d o v a nje ad m i n i st rat iv n i h za h te v . V pod jet j i h je pr i p oroč ljiv o vz po st a v i t i ba z o inf o rm a ci j in pod a t k o v , kj e r la h k o iz k u š e n i za pos l en i del ij o sv oje zn a n j e in iz k u š n j e z dr u g i- mi in na ta k š e n na č i n pr e n a šajo sv oje zn a n j e , da le -to os t a n e zn o t r a j pod jet j a . Kl j u č e n pod po r n i dok u me nt za us pe š n o iz v a j a n j e pro j ektov je la h- ko tu d i vz po st a v i tev in t e rn e pro j ekt ne pi s a r ne . 5. Sodelovanje z zunanjo projektno pisarno : Za ma n j š a pod j et j a ali ti s t a z ome j e n i m i sr e d st v i je la h k o zu n a n j a pr o j e kt n a pi s a r n a re š i t e v za pr i- ja v o in iz v e d b o pr o j e kto v . P od j et j e la h k o s tem zm a n j š a de lov no ob r e m e n i t e v sv oj i h z a po s l e n i h in se os re d o t o č i na kl j u čn e po s l o v n e de j av no s t i , hkr a ti pa s od e l o v a n j e z i z k uš e n i m i zu n a n j imi iz v a j al ci po v e č u j e mož no s t i za us pe š n o pr ija v o in čr p a n j e sr e d st ev , v kol i kor zn o t r a j pod j et j a pr i m a nj k uj e zn a n j na tem pod r o č j u . letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 50 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 6. Razvoj dolgoročne strategije za črpanje evrop- skih sredstev : Na m e s t o pro j ekt nega pr i stopa od ra z pi s a do ra z pi s a je kl j u čn e g a po m ena , da pod- jet j a ra z v ij e jo ce l o v i t o st ra teg ijo za čr p a n j e ev rop- sk i h sr ed stev . Po t r e b n a je ocena dolgor o č n i h cil j e v pod jet j a in po t re b po fin a n ci r a n j u , ide nt i fi- ka c i j a prog ra mov in ra z pi s ov , ki us t r e z a j o pos l o v- ni m cil j e m pod jet j a ter pr i pra va pro j ekt n i h ide j v na p r e j za hi tr e j š e od zi v a n je na ra z pi s e. Črpanje sredstev v sklopu programov ETS zah- teva strateško in trajnostno naravnanost. Sloven- ska podjetja se lahko z upoštevanjem priporočil bolje pripravijo na učinkovito črpanje, kar pa jim bo omogočilo dolgoročno rast in konkurenčnost. 7 Zaključek Pr o g r a m i Ev r o p s k e g a te r i t o r ia l n e g a s od e l o v a n j a so de l Ev r o p s k e k o h e z i js k e po l i t i k e 20 1 4 – 2020 , ki je tem e l j za iz v e d b o pr og ra m o v , so fi n a n c i r a n i pa so s st r a n i Ev r o p s k e g a sk l ada za re g i o n a l n i ra z v o j. Sl o v e- ni j a s od e l u j e v 4 pr og ra m i h č e z m e jn e g a s od e l o v a n j a , 5 pr og ra m i h tr ans n a ci o n aln e g a s od e l o v a n j a in 4 pr o- gr amih me d r eg io n a l n ega s od e l o v a n j a . Za pr og ra me je bi l o v pr og ra m ske m obd ob j u 20 1 4 – 2020 na vol j o 64 mili j o n o v ev r o v sr e d st ev . Čepra v an a l i z a prog ra mov Ev r op ske ga ter i tor ial ne- ga sod el o v a nja (ETS) v Sloven iji kaže na vi s o k o stopnjo uspešn ost i pr i črp a n ju sredstev in dos ega nju zasta v lje- nih cil j e v , pa ostajajo od prta vp r a š an j a gl ed e de ja n skega vp li v a teh prog ra mov na tr a j n e j š e spremembe v čezmej- nih reg ija h. V pr i hod nje bi bi lo za to sm isel no ra ziskat i ši rše uč i n ke ETS, na pr i mer z iz v e d b o kv a n t i ta t i v ne an a- liz e vp li v a na rast mali h in sred nji h pod jet ij (MS P ) , in o- vac ijsko de jav nost ali čezmejno po v ezo v a nje pod jet ij in in s ti t u ci j . Ta k š n a an a l i z a bi omogoč i la bo lj pogl ob ljeno ra z u meva nje de ja n ske doda ne vr e dn o s t i , ki jo ev ropska kohezijska po li t ika ust v ar j a v pra k si. Poleg tega se kot pomembno raziskovalno podro - čj e ka ž e tu d i pr i mer ja l n a an a l iz a prog ra m sk i h obd o- bij – de n i mo med 20 07 –20 1 3 , 20 1 4 –2020 in 202 1 –2027 – kj e r bi la h k o sp rem l ja l i, ka k o se skoz i ča s sp rem i nja- jo cil j i , upravljavske st r u kt u r e , me h a n i z m i fin a n ci r a- nja in uč i n kov ito s t čr p a n j a . Ob tem se pos t a v l j a tu d i vp r a š a n j e , v kol i k š n i mer i so se prog ra m i sposobn i pr i lagajat i ak t u al n im in nov i m iz z i v o m , kot so di g i- ta l n a pr e obra zba, pod nebne sp rememb e ali mi g r a c i j e . V pr og ra m ske m obd ob j u 20 1 4 – 2020 so bi l i na po- dr o č j u iz v a j an j a pr og ra m o v ET S v Sl o v e n iji do s e ž e n i po z i t i v n i tr e n d i , kj e r so pr og ra m i ve č i no m a do s e g l i sv oj e cil j e in ka z a l n i k e te r se iz k az ali ko t uč i n kov i- to o r od j e za s pod b u j a n j e č e z m e jn e g a s od e l o v a n j a in re g i o n a l n e g a ra z v o ja. Kl j u b št ev i l n i m iz z i v o m na ra z l i č n i h pod r o č j i h so orga n i z ac ij e p r i l a g od i l e sv oj e ak t i v n o s t i in do s e g l e na č r t o v a n o . Us p e š n o s t pa se ne ka ž e sa m o v do s e g a n j u ka z a l n i k o v , am p ak tu d i sk o- zi fin an čn o upravlj a n j e, ki se je iz k az al o ko t us pe š n o , sa j je bi l o ve č i n a sr e d st ev do ko nc a le t a 202 3 uč i n ko- vi t o po r a b l j e n i h . Slov e n sk i m pod jet jem la h k o vz po st a v i tev in t e rn e ali zu n a n j e pro j ekt ne pi s a r ne , uč i n kov ito na č r t o v a- nje pro j ektov ter nji ho v o red n o sp rem l ja nje omogoč i- jo ve č j o pr i lago d ljiv o st in us pe š n o s t , pra v ta k o pa je kl j u čn e g a po m ena iz gr a dn j a dolgor o č n i h pa r t ner stev , kr e p i t e v komp e t e nc za pos l en i h in ne neh n o pr i laga- ja nj e sv oj i h pro c e s ov nov i m ev ropsk i h po l i t i k a m . S ta k š n i m pr i stop om la h k o pod jet j a bo l je iz k o ri s t i j o ev ropske pr i lož no st i in pospeš i jo sv ojo ra st ter ra z v o j. Ug o t o v it ve od p i r a j o ši r o k o dis kus i j o o pr i ho- dn o s ti pr og ra m o v ET S v Sl o v e n iji v p r i h od n j e . Kl j u b do s e ž e n i m us peh o m je po m e m b n o ob r a v n a v a t i iz z i- ve, ki se po j a v l j a j o pr i s od e l o v a n j u v pr og ra m i h na ra z l i č n e na č i n e . Ra z p r a v e o n a d a l jn j i h kora k i h in p r i po r o č i l i h za iz b o l j š an j e uč i n kov it o s t i in p r e po- zn a v n o s t i pr og ra m o v ET S v Sl o v e n iji so kl j u čn e g a po m e n a , s tem pa se po j a v l j a tu d i po t r e b a po ra z v ija- nj u sm e r n i c za n a d a l jn j e iz b o l j š a v e in ukr e p e . Viri in literatura Du m ał a , H. (201 6). Cont i nu t at ion an d ch an g e : Reg u l a- ti o n s of Eu r op ea n Te r r i t o r i a l Co op erat ion for th e yea r s 20 1 4 –2020. Selected Problems of Development of Polish Regions in the Perspective of 2020 , 11– 3 3 . EU R -L e x. (2 0 2 2 ). Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (2014-2020). Pr i d ob l j e n o s www . e u r - l e x . e u r o p a . eu/ l e g a l - c o n t en t/ S L / TXT / ? u r i = L E G I S S U M : 0 2 0 2 _ 1 Eu ropea n Com m ission. (2025a). Alpine Space . Pr id obljeno s www . e c . e u r o p a . e u / r e gi o n al _ p o li cy / in - y o u r - c o un- try / p r o gr a m m e s / 2 0 1 4- 2 0 2 0 / s i / 2 0 1 4 t c 1 6 r ft n 0 0 1 _ e n Eu r op ea n Com m i s sion. (202 5 b ). 20 1 4 –2020 European structural and investment funds. Pr i d ob lje no s www . co m m i s si on. e u ro p a . e u / f u n d i n g - te n d ers / fi n d - f u n- di n g/ f u n di n g - m a na g e m en t - m od e / 2 0 1 4 - 2 0 2 0 - eu- ro p ea n- st r u c t u r a l -a n d - i n v est m en t - f u n ds _ en Eu r op e a n In v e s t m e n t Ba n k . (2 0 2 5). Regional deve - lopment and Cohesion. Pr i d ob l j e n o s www . e i b . o r g/ en / p r i v a c y / c oo k i es . h t m Ev r o p s k a i n v e s t i c i js k a ba n k a. (2 015). Evropski socialni sklad. Pr i d ob l j e n o s www . fi -c o m p a s s . e u / s i t e s / d e- fa u l t / fi le s / p u b l i c a t i o n s / E S F _ T h e _ e u r o p e a n _ s o c i- al_f un d _ S L . p df letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 51 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek Ev ropsk a komisija. (2025a). Evropski sklad za regionalni razvoj za obdobje 2014–2020 . Pridobljeno s www . e c . e ur o p a . e u / regional_ policy / f unding/ erdf/20 1 4- 2020_en ? etrans=sl Ev r o p s k a kom i s ija. (2 0 2 5 b ). Kohezijski sklad za obdobje 2014–2020. Pr i d ob l j e n o s www . e c . e u r o p a . e u / r e gi- on a l _ po l i c y / f u n d i n g / cohesi on- f u n d/ 2 0 1 4 - 2 0 2 0_ en ? e t r a n s = s l Ev r o p s k a kom i s ija. (2 0 2 5 c ). Obdobje 2014–2020 – Inter- reg V . Pr i d ob l j e n o s www . e c . e u r o p a . e u / r e gi o n al_ p o l ic y / p o l ic y / c o o p e r a t i o n / e u r o p e a n - t e r r i t o r i a l / in t e rr e g - 2 0 1 4- 2 0 2 0 _ e n ? e tr ans =s l Ev r opsk a kom isija. (2025d). INTERREG EUROPE. Prido - bljeno s www . e c . e ur o p a . e u / r e gi o n al_ p o li cy / in - y o ur- -c o un try / p r o gr amm es / 2 0 1 4- 2 0 2 0 / s i/ 2 0 1 4 t c 1 6 rfir00 1 _s l Ev r o p s k a uni j a . (2 0 2 5). Financiranje, nepovratna sred - stva in subvencije Evropske unije. Pr i d ob l j e n o s www . e ur o p e an - uni o n . e ur o p a . e u /li v e- w o r k - s tu- dy /f u nd i n g - g ra nt s - s u b s id i e s _ sl Ev r op s k i pa rla me nt. (202 5). Evropsko teritorialno sodelo - vanje. Pr i d ob ljeno s www . e u r o p a r l . e u r o p a . e u / f a c t- she et s/ sl/ she et/98 / eu ropea n-ter r i tor ia l- coopera t ion Fl i c k , U. (2 0 0 9). An Introduction to Qualitative Research (4th ed.). London: Sage Publications. Ha a r i c h , S. , Gi ac omo , S. , & To p t s i d u , M. (2 019). Evalu - ating Interreg programmes. The challenge of demon- strating results and value of European Territorial Co- operation. Spat i a l Fo r e s ig ht Br i e f, 3–5 . In t e r a ct . (2 015). Fact Sheet: Historical view of Interreg / European Territorial Cooperation . In t e r a ct – Sh a- rin g Ex p e r i e n c e , 1– 9 . In t e rr e g Sloven ija-Madža rska. (2015). Program sodelovanja V-A Slovenija–Madžarska za programsko obdobje 2014 – 2020. Pr id obljeno s www . s i - h u . e u / d o wnl o a d / p r o- gr a m m e _ d o c u m e n t s / P r o gr a m % 2 0 s o d e l o v a n j a % 2 0 In t e rr e g % 2 0 V - A % 2 0 S l o v e ni j a - M a dz ar s k a . p df Kv a l e , S. , & Br i n k m a n n , S. (2 0 0 9). Doing Interviews: The SAGE Qualitative Research Kit (2nd ed.). Lon - don: Sage Publications. Lu xe m b o u r g i s h Pr e si d e n c y of th e EU Cou nc i l. (2 015). Looking back on 25 years of Interreg and pre- paring the future of territorial cooperation . Prido - blj e no s www . am e n a g e m e n t - t e rri t o ir e . p u b li c . l u / con te n t / d a m / a m e n a g em e n t _ ter r i t o i r e / f r / e u - p r e- si denc y /E v en t s/ Genera l- Affa irs- Cou nc i l-_ Co- he si on- P o l i c y _- _ 1 8 - N o v emb er- 2 0 1 5_-B r u s s el s _ / LU - P r e s i d e n c y - B a c k g r o u n d - D o c u m e n t - - - L o o- kin g - b a ck -o n - 2 5- Y e ar s -o f - In t e rr e g . p d f Mc M a s t e r , I. (2 013). Eu r op e a n Te r r i t o r i a l Co op e ra t i- on : Ov e r vi e w an d Ev a l u a t i o n . European Territori- es: From Cooperation to Integration? , 54 – 6 6 . Me de i r o s, E. (2 0 2 3). Reinforcing territorial cooperation and addressing challenges on European integration. Br u s s e l s: Eu r op e a n Com m i s s io n . Me d i a n a. (2 0 24). Raziskovalne metode. Pr i d ob l j e n o s www . m e d i an a . s i / r az i s k o v aln e - m e t o d e / Mi n is t r s t v o za koh e z ij o in re g i o n a l n i ra z v o j. (2 0 2 5 a ). Sredstva EU. Pr i d ob l j e n o s w w w . g o v . s i / pod r o c j a / fin an c e- in -d a v ki / s r e d s t v a -e u / Mi n is t r s t v o za koh e z ij o in re g i o n a l n i ra z v o j. (2 0 2 5 b ). Razvoj podeželja. Pr i d ob l j e n o s w w w . g o v . s i / po- dr oc j a/ k m e t i j s t v o - g o z d a r s t v o - i n - p reh r a na/ k m e- t i js t v o - i n - r a z v o j - pod e z e l j a / r a z v o j - pod e z e l j a / Ra č u n s k o sodiš če RS . (2021 ). Revizijsko poročilo – Uspe- šnost črpanja sredstev evropske kohezijske politike v pro- gramskem obdobju 2014–2020. Pr i d ob ljeno s www . rs - rs .s i/ f i l e a d m i n / u s e r _ u p l o a d/ D a t o tek e / R e v i zi- je / 2 0 2 1 /E U Cr p a nje /E U Cr p _ S P _R ev i zi js k o P . pdf Ro bl e k , V. (2 0 0 9). Pr i m er iz p e l j a v e an aliz e bes e d i l a v kvalitativni raziskavi. Management, 4(1) , 53 – 6 9 . Sa j e , G. (2 0 21 ). Ko h e z i j a: fle k s i bi l n e j š e in p a m et n e j e ! Pr i d ob l j e n o s htt p s:/ /w w w .rad io s t ude nt . s i /p ol it i- ka/ g o v o r is- k o h e zi j s k o - u cen je-se- na d a l j u je / k o h e- zi j a - fl e k s i b i l n e j s e - i n - p a m e t n e j e Sl u žba vl ade RS za ra z v o j in ev r o p s k o ko h e z ij sko po- li t ik o . (2 0 2 2 ). Evropska sredstva so naložba v tvojo prihodnost. Pr i d ob l j e n o s www . e vr o p s k a s r e d- st v a . si / a p p / u p l oa d s / 2 0 2 2/ 0 3 / s o l s k o _ r eg i o n a l n o _ _ dr z a v n o _e k o -s o l a _ k o n c na _0 7 0 1 2 2 . p df Slu žba vl ade RS za ra z v o j in ev ropsk o kohe z ij sko po- li t ik o . (201 4). Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020. Pr i d ob lje no s www . e u - s kl a d i . s i / s l / d o k u m e n ti /kl j u c ni - d o k u- me nt i /pa r t ner sk i- sp ora z u m- slov e n sk a- v erz ija. pd f Sl u žba vl ade RS za ra z v o j in ev r o p s k o k o h e z i js k o po l i t i k o . (2 0 2 5 a ). Operativni program za obdobje 2014–2020. Pr i d ob l j e n o s www . e u - s kl a d i . s i /k o- he z i j a- d o - 2 0 1 3 / 2 0 1 4 - 2 0 2 0 / o p er a t i v n i - p r o g r a m - z a- -o b d o b j e- 2 0 1 4- 2 0 2 0 Sl u žba vl ade RS za ra z v o j in ev r o p s k o k o h e z i js k o po l i t i k o . (2 0 2 5 b ). Kohezija do 2020. Pr i d ob l j e n o s www . e u - s kl a d i . s i / s l / e k p / e k p- 2 0 1 4- 2 0 2 0 St a r m a n , A. (2 013). Št ud ija pr i me ra ko t vr s ta kv a l i t a- tivne raziskave. Sodobna pedagogika, 1 , 66 – 8 1 . Tr č e k , S. (2 01 6). Smer n i c e vr e dn o t e n j a ev r o p s ke ko- h e z i js k e po l i t i k e . Recenzija za ekonomske in poslov - ne vede, 3(2) , 3– 1 9 . Yi n , R. K. (201 4). Case Study Research: Design and Methods (5th ed.) . Th o u s a n d Oa k s, CA : Sa ge Pu b l i ca t i on s . letnik XVII, številka 1-2, oktober 2025 52 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek Nina Lebar je ma g i s t r i r a la na M e d n a r od n i f a k u l t et i za dr už ben e in po s l o v n e št u d ij e . Z a po s l e n a je ko t dir e k t o- ri c a za s e b n e g a z a v od a BP Aka d e mi j a , kj e r se uk v ar j a s pr i pra v o pr o j e kt n i h pr ija v na ev r o p s ke in dr u g e ra z pi s e te r z ra z v o j e m pr o j e kto v za ra z l i č n e de le ž n i ke. Im a ve č ko t šes t l et i z k uš e n j na pod r o č j u pr o j e kt n ega ma n a g e- me n t a v ja v n e m in za s e b n e m se k t o r j u te r pr i de lu v m e d n a r od n e m okolj u. S od e l o v a l a je pr i št ev i l n i h pr o j e kt i h na lok a l n i , re g i o n a l n i , na c i o na l n i in m e d n a r od n i ra v n i. Nj e no de lo tem e l j i na po v e z o v a n j u te o r i j e s pra k s o , st r a t e š k e m ra z v o j u te r kr e p i t vi pa r t n e r st ev . Doc. dr. Lidija Breznik je dok t or i ra l a na Ek on o m s k i f a k u l t et i Un ive r z e v Lj u bl j a n i. Je do c e nt k a za pod r o č j e ma n a g em e n t a in or ga n i z ac ij e te r zu n a n j a s od e l a v k a Ek on o m s k e f a k u l t et e Un ive r z e v Lj u bl j a n i. Po g l o b l j e n o se uk v ar j a s st r a t e š k i m in i n o v a c i js k i m ma n a g em e n t o m te r z ra z v o j e m po s l o v a n j a . Del o v n o in ra z i sko va l no se je i z po po l n j e v a l a v Ne mč ij i , ZD A in na Šve d s k e m . Od l et a 20 0 1 je re d n o z a po s l e n a v g o s pod a r s t v u na od g o v o r- nih de lov n i h me st i h , za d n j a l et a v za v a r o v a l n i š k i pa nog i. I z k uš n j e , pr i d o b lj e n e z v od e n j e m lj u d i in pr o j e kto v , te r po z n a v a n j e pra k s pod j et i j ra z l i č n i h pa nog s pr i d om i z k o r i š ča pr i ra z u meva n j u in po v e z o v a n j u te o r i j e s pra k s o te r pr i sv oj em pe d a g o š k e m de lu. Je ak t i v n a čl a n i ca ve č st r o k o v n i h in ak a d e m s kih zd r u že nj , ur e d n i ca in rece n ze n t k a te r uve lj avlj e n a ra z i sko va l k a.