101. številka. Ljubljana, v torek 5. maja. XVIII. leto, 1885. thaja vsak dan ive*er, iziraSi nedeljo In praznike, ter velja po poŠti projeman za avstriJtko>Ogenkfl dežele za vow luto 15 riđ., M pol leta 8 riđ«, za Četrt leta 4 ^ld., la jfden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden me.see. 1 riđ. 10 kr. Za poSiljanje na dom ntuoi se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina /naša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit vrste po 6 kr., će ne oznanilo jedenkrnt tiska, po 6 kr., če se dvakrut, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo iu upravni Sivo je v Frana Koluiana hiši, .Gledališka stolba". Upravu ifitvn naj Be blagovolijo pošiljati namen i. reklfttnaoge, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zopet On. Iz prvostolnice naše poslal je zopet profesor Šuklje pod naslovom „Svojim prijateljem,, nov „pro-nunciamento" v dežel. Bil je pa že tudi skrajni čas, kajti kakor sam pravi, hodili so njegovi prijatelji „povešenih glav" okolu, bili so v neprijetnem in mučnem položaji, ker je njih gospod in mojster tako trdovratno molčal in v marsikaterem prijateljskem srci je baje že kalila misel, ni li morebiti Šuklje vender kriv prorok, nekak slovensk Mahdi. Sedaj zravnal jim jim je glave zopet po konci, kajti „Roma locuta est". A dasi je govoril On, vender še dvomimo, da bi stvar bila rešena, dvomimo, pa tudi, da bi njegovi pristaši vsled tega odgovora dobili zopet prejšnjo živo vero vanj. Osem dnij zvijal se je v ljutih spopadih, krčevita bolest kaže se v vsakej vrstici, a kljubu vsem naporom, kij uhu vsemu zvijanju ni dosegel tega, kar je namerjal njegovo opravičevanje čita se kaj slabo in nas potrjuje v prepričanji, da je vse res, kar smo pisali. Vsled naše notice „Kdo Mu je kos?" in vsled članka v „Slovenci" z naslovom „Kranjski državni poslanci pa dolenjska železnica" bil je Šuklje zares v škripcih Dokazati mu je bilo, da je z minister-skim predsednikom grofom Taatfe-om res govoril o dolenjski železnici. Poglejmo, kako se mu je to posrečilo. V 1. dan t. m. bil je tisti srečni trenutek, ko je Šuklje stopil k grofu Taaffe-u po milo, s katerim bi opral svoje maroge. Vprašal je ekscelenco, je li res deputaciji kranjskih poslancev dal tak odgovor glede člankov v „Lj. L." št. 74. in 76. o dolenjski železnici, kakor smo mi pisali. Grof Taaffe mu je odgovoril, „da ga je jeden izmej kranjskih državnih poslancev vprašal, ali je res on, ministerski prvosednik grof Taaffe članka „Lj. L." o dolenjski železnici štev. 74. in 76. naročil („Auftrag gegeben") ter proti njih spisatelju, prof. Šukljetu se izjavil, da država sploh ue namerava podpirati zgradbo dolenjske železnice, in da je on na to odgovoril: „Ob und was ich mit Profesor Šuklje tiber die Unterkrainer Bahn gesprochen habe, ist mir nicht mehr in Erinnerung. Dass aber weiss ich gewiss, dass die bevvussten Artikel nicht iiher meinen Auftrag gescbrieben worden sind.u Ta odgovor je jasen dovolj. Grof Taaffe se ne spominja, da bi bil sploh kaj govoril s Šukljejem o dolenjski železnici, isti grof Taaffe, ki ima tako živ spomin, da so je nasproti našim poslancem celo osobne zadeve spominjal, zaradi katere je Šuklje k njemu prišel. In vender bi mi mislili, da je dolenjska železnica vsaj tolike važnosti, kakor premešče-nje jednega prevročekrvnega profesorja iz Ljubljane na Dunaj. Profesor Šuklje torej s tem prav nič ni omajal naše trditve, niti dokazal, da je z ministrom o dolenjski železnici res govoril. Pa recimo, da bi bilo temu tako, da je govorit o dolenjski železnici, morale so njegove besede biti izredno mlačne in nikakor ne prepričevalne, da se grofu Taaffe-u ni ni niti vredno zdelo, zapamtiti si jih. In tak ničev vspeh, tak „fiasco" naj bi bil reklama za bodočega zastopnika Dolenjcev? Šuklje sam je čutil, da to ni pravi lek za nje.'ovo „smrtno rano". Zatorej silil je še dalje v grofa Taaffe-a, čital in prelagal mu celo Lj. L. do odstavka s „Kompetentni krogi so tega mnenja, da je ta proga dosedaj le bolj lokalnega pomena. . .", na kar mu je grof Taaffe, kateremu so te litanije menda že presedale in bi sft bil rad znebil nadležnega obiskovalca, segel v besedo: „Jetzt glaube ich erst recht, mit Ihnen die Sache besprochen zu ha-ben. Das sind ganz meine Ansichten. Und wenn ich es Ihnen damals nicht gesagt habe, so hfttte ich es Ihnen sagen konnen, denn anders liisst sich die Sache Uberhaupt nicht durch-ftthren." Priznavati se mora ministerskemu predsedniku, da se je jako diplomatski izrazil. Kdor pazno prečita te vrste, uvidi takoj, da Taaffe ničesar priznal ni. Pravi sicer, da se mu dozdeva, da je o tem govoril, a takoj pristavi, če pa nese m govoril bil bi govoriti mogel, — da sem hotel, ali da jo bilo sploh kaj govora o tem. Tudi tukaj zdrsnil je Šuklje ob grofa Taaffe-a diplomatskoj gladkosti in mi ne vidimo niti najmanjšega povoda, da bi njemu več ali vsaj toliko verjeli, kakor našim poslancem, zlasti, ker to ni prvikrat, da smo Šukljeja zasačili na širokem tiru neresnice in laži. Opominjamo ga le na „Sokolovo" afero, opominjamo na to, kar je pisal o „Narodni tiskarni" in o ,.Škratu". Javno očitalo se mu je, da je vse, kar je pisal, laž in obrekovanje, a niti črhnil ni, marveč vse to ne ba* laskavo očitanje mirno utaknil v žep. Celo v najnovejšem „pronunciamento" ni pisal resnice, kajti ako zatrjuje, da je uredništvoma od po 8lal popravka, to vsaj, kar se nas tiče, ni istinito, sicer bi ga bili morali že včeraj dobiti. Zategadelj i u iz mnogih drugih uzrokov ne uživa Šuklje pri nas toliko verodostojnosti da bi mu v tej zadevi verovali. Mi se držimo tega, kar so govorili naši gg. poslanci. Zatorej tudi popravka ne bodemo vsprejeli. Imamo k temu tehtnih uzrokov. Prvič, ker ne verujemo g. Šukljeju na besedo, da mu je grof Taaffe dal izrecno pooblastilo. Drugič: ker nikdar in nikjer trdili nesmo, da bi bil grof Taaffe napominana Šukljejeva članka v „Lj. L." naročil, ker torej nemamo v tej zadevi ničesar popravljati. Tretjič: Ker smo trdno preverjeni, da so naši poslanci mož beseda in da so čisto resnico govorili. Četrtič in zadnjič: Ker je Šuklje s svojim zadnjim „pronunciamento" posredno sam potrdil, kar smo mi pisali, kajti tudi v tem slučaji obveljal je pregovor: „Qui s' excusc, s' acoise." Ne treba nam torej naočnikov, niti lupe, niti mikroskopa, ker imamo še vedno bistre oči. Naočnikov pa bode treba nekaterim dolenjskim vo-Llicem, da ne bodo glasovali za kandidata, ki zagovarja lokalno železnico, ki bi si rad zasluge pripisoval za železnico, za katero so drugi gospodje že delali, ko o Šukljeji in o njegovi metamorfozi še ni bilo sluha ne duha, za železnico, za katero je že dana koncesija za začetna dela, ne da bil Šuklje kaj k temu pripomogel. Shod zaupnih mož slovenske Štajerske. Maribor, dne 3. maja. [lzv. dop.] Shod, kateri je „Slovensko društvo" danes sklicalo, bil je jako mnogobrojno obiskan. Iz vseh volilnih krajev zbrali so se v čitalničnih dvoranah zaupni možje iz Celja, Ptuja, Savinjske doline, Ko- LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski opisal Rene Lefebvre. Poslovenil * * „ Stat nominis umbra.) Jedendvajseto poglavje. Nedeljska šola. (Dalje.) Da, da, rekel sem smehljaje, v njih je nrav-stvo v dejanji. Še več, odvrnil je, sama vera je v dejanji; pesni nam predočujejo, kako vera pridobiva dušo ter VB6 življenje prešinja. Kar nič mi ne razumemo onega napačnega razločka mej nravstvom in vero; saj nemamo dveh vesti. Naravni človek je umrl z zadnjim nevercem; mi poznamo le kristijana. Kdor je kristijan, kristijan je povsodi: v cerkvi, v rodbini, v občini, v državi. Pobožni Naman, mislim, je radosten porabil to priliko, da je kako staro pridigo ponovil; mej tem so na srečo prišli do brezbiterijanskega templja. Bila je to že šesta cerkev, katere sem ta dan obiskal: le preveč pravična pokora za prejšnjo mla-čnost! Ustopili smo v bralnico, kaj obširen prostor, ki se je cerkve držal. V okroglih klopeh je sedelo okoli dve tisoč otrok in mladih ljudij, v skupine razdeljenih; mej njimi so v rednem presredji stali pastirji in pastarice ljubeznive te črede; ali svari-telji (moniteurs) kot se kličejo. Pri ustopu Nemana je vstala zbrana množica; orgije so zapele vojno koračnico in na to so vsi ti mladi glasovi skup peli kratko pesen, godba pa jih je spremljala. O Ghristl nous sommes ta milice; Contro T ignorance et le vice Nous marchons sans honte et sans peur. L1 amour, I' aumono et la priere, Ce sont \k nos armes do guorre; Notre drapeau, c' est le Seigneurl O Christt notre chef! notro pore! No us voulonr vaincre la misčre, Et chasses 1' in Cul elite; Ne regarde point & notre uge, Donne-nous sagesse et courage: Nous dcfendoDB ta veritfi. Kaj je neka skrivna čarodejnost v otročjih glasovih? Ali leta, s katerimi postajamo bolj nemarni proti sebi samim, uam vzbujajo večo ljubezen do mladih duš, ki v življenje ustopajo, a njega nevarnosti ne poznajo? Tega ne vem; a močno me je ganilo petje tej malih vojnikov, ki so se tako hrabro pod zastavo sv. evangelija zbirali. Koliko jih bode, premišljeval sem, v dvajsetih letih ostalo še zvestih tej zastavi ? Nič ne de; vsekakor krasen je pogled v mladino, ki je srčnosti in vere polna. Bog nas varuj onih osemnajstletnih starčekov, ki le na svojo sebičnost verujejo; Bog nas varuj onih kužnih duš, ki vse okužijo, česar so le zadenejo, ter za seboj le pogin in smrt puščajo. Suzana je stala blizu mene; gospica je bila svariteljica (moniteur). Imela je dovolj opraviti, ker imela je podvojene poslušalce; in uporna je bila ta šola. Kje pa je Dinah? zakričal je uporen glas. Dinah je moja učiteljica; tebe ne poznam. Suzana je v naročje vzela upornico, ki se je jokaje branila. Potem jej je pošepetala dve besedi v uho. H kratu vrnilo se je smehljanje kot solnce po dežji. Ali mi ga obljubiš? memrala je deklica. Jutri, odvrnila je Suzana. Otrok je objel svojo novo učiteljico ter jej lici poljubil. Mir je bil skle-nen, pouk se začne. Pouk je obsegal zgodovino Izraelsko za kraljev. Prvikrat, priznavam na svojo sramoto, sem so njiškega okraja, posebno mnogobrojno pa iz Bistriškega in Mariborskega okraja. Volilnemu shodu voli se piv 'tednikom dr. Radaj. Na vprašanje „Slov. društva" naznanila sta gosp. baron Giidel in gosp. župnik Božidar Raič, da vsprejmeta še nadalje kandidaturo v svojih dosedanjih volilnih okrajih. Ker vsa poročila in vsi na-vzočni možje iz dotičnih okrajev pravijo, da na druge kandidate nikdo niti mislil ni, postavita se imenovana gospoda jednoglasno, Goedel za Mariborski, Raič pa za Ptujski okraj kot kandidata. Dr. Vošnjak pa je naznanil, da ne more na noben način vnovič kandidature vsprejeti. Zbor obžaluje zgubo najstarejšega in najzaslužnejšega prvo-boritelja v državnem zboru Dr. .1. Sernec iz Celja predlaga, da se na njegovo mesto postavi kot kandidat njegov brat g. Miha Vošnjak. Jednako željo izrekli so tudi pismeno zadržani rodoljubi iz Sevnice, Šoštanja Itd. Zbor sklene torej priporočati za naslednika dni. Vošnjaku g. Mihaela Vošnjaka, kateri se naj puteni svojim volilcem pri shodih, sklicanih po Celjskem volilnem odboru, predstavi. Odbor „Slovenskega društva'" priporoča shodu zaupnih mož, da se vsprejme sledeča resolucija: „Z ozirom na to, da so štajerski Slovenci v zadnjih dvajsetih letih pri vseh volitvah odločno izrazili voljo, da hočejo svojo narodnost obraniti — z ozirom na to, da vkljub vsrj pravičnosti, zmernosti in lojalnosti njih dotičnih zahtev se še do sedaj ničesar /godilo ni za taistih uresničenje in da smo še vedno prisiljeni brez pomoči od ka-tei'0 koli strani boriti se za svoj narodni obstanek z ueobzirnim nasprotnikom, kateremu so se v zadnjem času, proti postavi in v nasprotji z nač li zdrave pedagogike, celo ljudske šole deloma izročile — z ozirom na to. da so dosedanji poslanci štajerskih Slovencev naše težnje in pritožbe očito zastopali in zagovarjali, da pa UOSO mogli ni<- sar doseči, ker teh teženj in pritožeb vlada ni uvaže-vala ni državnega zbora večina in podpirala izdatno — z ozimni na to, da se le s poštenim in vsestranskim izvedenjein narodne jednakopravnosti doseže zaželjeni mir in Bpravn v deželi in zboljšanje žalostnih naših gospodarstvenih razmer: - izreka zbor zaupnih mož štajerskih Nlovencev dosedanjim državnim poslancem gg. baronu Goedl Lanova, Bo-židaru Ralcu in posebno tudi gosp. dru. Josipu Vošnjaku, Kateri le po lastne j zahtevi izstopi iz njih sredine, svoje popolno pri pozna nje in najtoplejšo zahvalo — nade jajoč se za gotovo, a bodo vsi novovoljeni naši poslanci /. brespogojuo odločnostjo — in bodi si tudi M skrajnijiii purlamcialari«*-iiimi sredstvi zahtevali, da se dejanska jed-nakopruvnost tudi pri nas izvede iu da se tako zagotovijo pogoji našemu narodnemu obstanku* Pri tej resoluciji vname se živahnu debata o političnih razmerah na spodnjem Štajerskem. Debate se udeležijo gg. dr. Gregorič, deželni poslanec Jerman, Mihael Vošnjak, dr. DominkuŠ, dr. Glanč-nik, kanonik dr. Križanič, dr. Skuhala, dr. Herman, dr. Jurtela, Dečko, Novak in več kmetov, mej temi 1'išek iz Kačja itd. Poudarjalo se je, da se je moralo z obžalovanjem opaziti, da se slovenski poslanci s Kranjskega premalo brigajo za nas Slovence izven Kranj- skega. Sami slovenski poslanci iz Štajerske pa ne morajo ničesar doseči. Če se poslanci 8 Kranjskega ne brigajo za nas v tej meri, kakor bi potrebno bilo, kako se bodo potem Čehi, Poljaki in nemški konservativci za nas brigali in potegovali? In bati se je, da se na Kranjskem ne bode nič spremenilo na bolje za nas. In tako se je bati, da tudi v prihodnjih šestih letih ne bodemo ničesar dosegli, kakor dozdaj ne-sino. Nasprotno, po žalostnih skušnjah, katere smo pod Taatiejevo vlado doživeli, se nam je celo bati, da naše razmere postanejo še bolj neznosne: Nikdar se še ni tako hudo in tako strastno germanizovalo, kakor ravno sedaj. Velikansko senzacijo probudijo besede dra. Gregoriča, ki nam kažejo, kako sodelujejo načelniki okrajnih zastopov in c. kr. okrajni šolski nadzorniki pri podeljevanji znanih Jmleževih grošev mej učitelje, in kako okrajni nadzorniki s tajnimi ukazi deželnega šolskega sveta zapovedujejo učiteljem na slo-venskh ljudskih šolah, da ti tako imenovane „slovenske" šole v gornjih razredih spremene v popolnem nemške proti postavam in javnim nnrodnam deželnega šolskega sveta. Nasvetovana resolucija se potem jednoglasno vsprejme. Odboru „Slov. društva11 se prepusti, da sestavi in objavi volilni oklic in postavljene kandidate proglasi. Hvalo izrekajoč vsem navzočnim, posebno kmetom, ki so v tako obilnem številu celo z oddaljenega Konjiškega in Bistriškega okraja na odborov poziv prihiteli k zboru, sklene potem dr. Radaj zborovanje, katero je trajalo od ,-J. ure popohidne do (i., in pri katerem se je pokazalo, da vsi navzoč ni in pač vsi Slovenci na spodnjem Štajerskem vidijo jedino rešitev v odločnem, in če treba, tudi brezozir-neni postopanji in d.i hočejo, neustrašeno, če tudi brez vsake podpore od inod, in zapuščeni in osamljeni, kakor dozdaj, potegovati se za narod svoj, dokler konečno zmaga pravična stvar! je jednacega pomena, kakor bi se bila izrekla naravnost za dr Knotza program. Naj ohcijozi iščejo še tako razlike mej volilnim oklicem moravskih veleposestnikov in oklicem zjedin;ene levice, naj še tako kompromis v moravskem veleposestvu proslavljajo kot pridobitev grofa Taaffe ja, tega ne morejo tajiti, da je v narodnostnem oziru baš s tem kompromisom izginila srednja stranka na Moravskem, kajti pridružila se je Ultranenicem. Izrekla je, da zahteva nemški državni jezik; kaj druzega tudi najbolj zagrizen nemški nacijonaiec zahteval ni. To je glavna in jedino važna stvar, vse drugo so le prczne in olepševalne fraze. Štirski Nemci so tiidi na shodu v Gradci izrekli se odločno za ultrauemški program. Vsi govorniki govorili so v tem smislit in vsprejeli volilen oklic, v katerem se odobrava najskrajnejša nemška politika in pritiskanje Slovanov. Poslednje seveda je izraženo, kolikor se da z lepimi besedami. — Desnica pa v državnem zboru najbrž ne bode razvila nikake energije, kakor je dozdaj ni. Hodila bode staro pot, k večjemu da se bode nekaj nemških konservativcev še bolj približalo levici. Da mislijo Čehi ho i iti staro pot, to je izjavil dr. Rieger na volilnem shodu v Pragi. Opravičeval je tako politiko s tem, da Čehi ne smejo vreči vlade, kajti sami ne vedo, ali za to vlado kaj boljšega pride. Nadalje je dr. Rieger izjavil nado, da se bode | o-lagoma dala uvesti narodna jednakopravnost po vsej deželi. To pa hitro ne gre, zategadelj morajo biti Cehi zadovoljni, če se nastavi pri vsakem obb»-stvu le jeden uradnik, zmožen obeh deželnih jezikov. Da hode uvedenje popo ne narodne jednakopravnosti mogoče, treba je uvesti obligatorični pouk obeli deželnih jezikov v srednjih šolah. On misli, da bode zahtevanje po razdelitvi Češke potem samo ob sebi utihnilo, ko se bode znanje obeh deželnih jezikov dosti razširilo. Da so Cehi zadovoljni vsaj nekoliko s sedanjo politiko, se ne čudimo, kajti dosegli so vsaj nekaj, če tudi ne toliko, kolikor so pričakovali, Dobili so svoje lastno vseučilišče, več srednjih šol, glavna stvar je pa, da se na Češkem tudi izvaja, kar se jo obljubilo. Znana jezikovna naredba izvela se je na Češkem iu Moravskem skoro popolnem, če tudi so se jej v okrajih z večinoma nemškim prebivalstvom stavile jako velike ovire. Drugače je pri nas. Dosegli nesmo skoraj nič. Kar se nam je dalo na papirji, se ne izvršuje. Sodišča se le malo brigajo za jezikovno naredbo. Na pripravnici se celo jeden onih predmetov poučuje v nemščini, ki bi se imel v slovenščini. Naravno je tedaj, da mi Slovenci ne moremo biti zadovoljni s sedanjo p litiko, ki le pospešuje naš narodni pogin. % ii