Leto LXXITJ., št. 87 LJubljana, torek 16. aprila 1040 Cena Din L— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje m praznike. — Inaeratl do 80 petit Vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, već ji lnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej- — >Slovenekl Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IK UFBA VNttTVO LJUBLJANA, Kaafljeva nllea 14» S Telefon: 31-22, 31-23. 81-24, 81-85 m 81-98 Podruinlet: MARIBOR, Grajski trs; st. T — NOVO mesto, Ljubljanska___ telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65> podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg a. — Postna hranilnic«, v Ljubljani St. 10.351. Možna angleška voska na Norveškem Pri zavezniških operacijah sodelujejo mornarica, kopna vojska in letalstvo Kako so Angleži pregnali Nemce iz Narvika — Zbiranje norveških čet na severu London, 16. apr. s. CReuter) Razen kratkega skupneea komunikeja admiral tete in V'ijnega ministrstva, ki je povedal samo. d i so se angleške čete sedaj izkrcale na več tc<čkah na Norveškem, ni še vedno nobenega uradneera poročila o obseiru anedeških vojaških operacij na Norvškem. Nekaj več p ;datkov je dalo samo uradno poročilo norveške vlade, objavi j no s noči pre o an-g.eških radijskih postaj. V tem poioč lu je iirečno povedano, da je bil Narvik zopet & i vzet, Tcenejše podatke o izkrcanju angleških Črt bo predvidoma danes popo dne dal ministrski predsednik Chair.b?: lain. Gotovo pa je. da je na Norveškem sedaj že močni angleška vojska. Pri operaciuih s d tuj jo mornarica, kopna vojska in let lstvo. Medtem ko krije mornarica prevoz čnt i i varuje izkrca van je, se letalst.o ud^jstvuje tako v izvidniških kakor tudi v bombn.h poletih. Amsterdam. 16. aprila, e. (Štefani) Posebni dopisnik agencije Štefani v Amfter-damu pereča da so krali, kjer so se Angleži i.-^rcali. mesto Narvik. Bodo v fjordu 3alf:i. ro'em v Sorfnrdu. v Bolliordu in na dveh mestih v ficrdu Ulsf. Med tem časom so Nemci še na ore i prodirali proti severovzhodu in severo a nadu od Osla Nemci so zasedli Gulsvig. 90 km severno od Osla v smeri proti Bargenu. Pri zavzetiu Konssberga so Nemci zaDlenili 10 strojnic. 30 topov in mnoso mun i e Nemcem se ie tudi nosrečilo. da so Dotopili 4 aneleške podmornice v Skageraku. Pariz. 16 apr. s. (Havas) Vsi današnii angleški in francoski listi posvečajo posebno Dozornost uradnemu sporočilu, da so se se angleške čete izkrcale na Norveškem. Smatrajo, da je uničen ie nemške mornarice pred Narvikom predstavljalo prvo fazo intervenciie zavezniške vciske na severu Narvik sam ie r>o zanesljivih po.ia'.kih kljub nemškemu demantnu sedaj že v an-gieških rokah, obstoja pa domneva, da so se Angleži izkrcali še na d"ug h točkah Podrobnosti bodo gotovo objavljene šele tedaj ko se bodo edinice angleške vojske na norveških tleh povsem organizirale ter utrdile in ko bodo ustvarile mečna oporišča za nadrrinio akcijo. Lulea. 16 aprila, e. (United Press) Ust Dagens Niheter« javlja iz Narvika, da so se angleške čete izkrcale pod varstvom ognja angleških vojnih ladii. ki so bile v lu-ki ter so s pomočjo ooliske artiljerije pregnale Nemce v core Edinice angle.-ke mrnarice so vdrle v fiord Rombak. iz katerega je bilo mežno zasesti Narvik Nemške čete. ki so bile po prvih strelih angleških ladij še v mestu, so se umaknile pred angleškimi mornarji. Nemški oddelki so se umaknili ob železniški orogi. de'oma pa so se nemške edinice umaknile tudi v hriba. k1 r so na etele na norveške odde ke To vest ie razš rila radiiska p-stala v Bodoju. ki dodana da --e naslanja na službeno P3ročilo norveškega elavneaa poveljstva. Javljajo, da se norveške čete zbirajo severno in zapadno od Narv ka in so p:i-oravljene za borbo oroti nem "kim edini-carn, ki so tam obkoljene Z iste strani javljajo, da b^do Nemci orisiljeni. da tu izbirajo ored kaDitulaciio ali Dopolnim porazom Vse nemške ladie v Narviku so bile do hrabrem odporu potopi lene. Kongsvlnger v norveških rokah Stockholm. 16. apr e Švedski radio javlja, da se nemški napad na Kongsvinger nadaljuje. Norveške čete koolieio jarke na novih Doložaiih Doldrug kilometer zapadno cd mesta pri kraju Hegro Zapadno od Drondhjema se nadaljujejo hudi boi: Norveške čete so evakuirale Kornes Most čez reko G lomen je v nemških rokah. Nemško poročilo Berlin, 16 apr. i (DNB) Današnie nemško vojno poročilo javlja, da ie en nemški batalion pri Kristiansandu naletel na tri norveške bataljone ki so bili opremljeni tudi s topništvom Kljub veliki premoči so Nemci napadli Norvežane in jih prisilili, da so položili orožje. 150 of'c'r^ev in 3000 mož se je vdalo Neki norveški oficir ie po radiu iziavil. da ie nemško varstvo nad Norveško v sedanjem položa.u najboljše jamstvo za Norveško. Quislingova vlada »odstopila44 Oslo, 16. apr. e. Radijska postaja v Oslu. ki je pod nemško kontrolo je snoči objavila, da ie nelegalna Quislingova vlada podala ostavko. Upravo nad zaseden, m področjem Norveške je prevzel administ.ativ-ni odbor s Kristensenom. članom občinske ea sveta v Oslu. Berlin. 16. aprila, e. (DNB) Proglas kralja Haakona. ki poziva norveški narod, da vztraja v borbi Dreti nemškim akcijam je bil v Berlinu spreiet na znanje in mu tu pripisujejo samo toliko pomena, ker pomeni razčiščenie položaja v notranjosti Norveške, ki je bil d osle i nejasen Toda kljub temu Nemčija smatra, da ni v vojnem stanju z Norveško, ker v kraljevi proklamaciji n kjer ni omenjena voina. Pdjske vojne ladje spremljajo angleške London, 16. apr. s. (Tteuter) Štiri angleške ladje, ki so vozile železno rudo iz Narvika ter so odolule iz norveške luke tik pred nemško okupacijo, so sedaj srečno dospele v angleško luko. Na poti preko Severnega morja so jih nekaj časa spremljale poljske vojne ladje. Angleški mornarji pripovedujejo, da se je ravno ob njihovem odhodu zasidralo pred Narvikom osem nemških trgovinskih ladij. Ameriške ladje v norveških lokah U'asbington, 16 apr. s. (Ass. Press) Zunanje ministrstvo javlja, da ie preko ameriških poslaništev v Londonu. Berlinu in Oslu obvestilo angleško in nemško vlado, da so tri ameriški trgovinske ladje v Ber-genu. Drondheimu in Narviku. Te ladie bodo sedal odplule nazaj v Ameriko Ameriška vlada pričakuje, da lih bodo vse vojujoče se stranke varno pustile skozi minska polja. I London, 16. aprila, e. CRenter) Nemška por^č^a. ki zatrjujejo, da so Angleži od 8 aprila dalje izgubili v Severnem moriu 4 vojne ladje. 8 križark in 11 rušilcev. smatrajo v londonskih službenih krogih kot popolnoma neresna. Ti krog: izjavljajo, da so znašale angleške izgube Dri operaci-jaw v Severnem morju vsega skupaj samo 4 rušilce. Odločnost norveškega kralja Stockholm. 16 apr. e (Havas) Norveška legalna vlada ie včeraj oo radiu obiavila ves Dotek dogodkov od vdora nemških čet na Norveško. V teh dogodkih se zlasti poudarja Korak Nemci ie Dri norveški v'ali. preden ie orišlo do snooada Nemški poslanik v Oslu dr Bauer je interveniral pri kralju Haakonu naj bi Quisling sestavil novo vlado Krali ie odgovoril da ie to nemogoče toda vprašal je, če lahko kdo drugi sestavi vlado, ki bo lahko sodelovala z rajhom Nemški poslanik je odgovoril da lahko krali sestavi tudi drugo vlado toda Hitler želi. da io mora sestaviti Quisling. Kralj je na to izjavil, da Quis!ing ne more sestaviti vlade, kr ne uživa zauoania v narodu Nato ie nemški poslanik vprašal kralja, če se namerava s silo upreti nemškim zahtevam Krali Haakon ie odgovoril: Da. Izrazil ie svoie oreDričanie da bo Norveška pripadala samo Norvežanom. Zlato severnih držav v Ameriki New York, 16. aprila z »United Press« poroča, da so Švedska. Norveška in Danska pravočasno spravile večino svojega zlatega zaklada v Ameriko, švedska ima v Ameriki 100, Norveška 140 Danska po 5 milijonov dolanev zlata »Newyork Times« računa, da je spravila Norveška na varno najmanj polovico svojega zlata, ki ie bilo morda najbolj zapeljivo in eden izmed glavnih vzrokov nemškega napada Posladke zavezniške akcije na Norveškem Nemčiji primanjkuje železne rude — Preprečen nemški načrt — Pomen angleškega izkrcanja v Skandinaviji glede na Švedsko Pariz. 16 apr s (Havas) Neposredne posledice zavezniške akcije v Skandinaviji so predvsem naslednje: Nemčiia nima več nobene možnosti za dobavo švedske železne rude. ker ie Narvik v zaveznišk h rekah in ie vsa zapadna norveška obala blokirana. Tudi prevoz skozi Botniški zaliv iz Lulee v Stettin ie zarad: novih angleških minskih poli v Baltiku Dostal skoro nemogoč. Te izgube so za Nemčijo tem važnejše, ker ie prejemala oosiei letno 8.9 milijona ton švedske železne rude in nekaj nad 1 mili ion ton rude Iz Norve_"ke. Od tega ie vsa količina razen 2 milijonov ton čla preko zacadne norveške obale. Ves ta premet ie sedaj popolnoma ustavljen, kar bo imelo nedvomno težke posledice za nemško indu?triio Sedaj sta na razDolafio Nemčiji letno samo približno 2 miliiona ton železne rude ka jih oreiema predvsem iz Luksemburga in Švice. Nadaljnje pos!ed:ce operacij na Norveškem so velike izgube nemške vr.ine in trgovinske mornarice. Treba pa je omeniti tudi izgubo prestiža Nemški načrt ie predvideval, da bo Norveška v nekaj urah podjarmljena. Strateški namen nemške okupacije Norvešk ie bil dvojen: kontrola Narvika kot izhodišča izvoza železne rude ter ustanovitev mornariških in letalskih oporišč za napade oroti Angliji Nep iča-kovana močna norveška obramba in hitra zavezniška voiaška akcija sta nemške načrte Drekrižala. Sedai se poiavlja vprašanje, če se Nemčija ne bo odločila za invazijo. Švedske. Ker so do sta le ooti. zlasti zaradi min v Skageraku in Kategatu orenevarne. lahko nemška vojska samo preko Švedske usipe-šno podpira svoje voiaške postojanke na Norveškem. 2e nekaj dni poročajo, da zbira nemška vojska izredno močne oddelke na Danskem. Misli io da ie to priprava za okupacijo Švedske Ni pa izključeno, da bi hitro izkrcanje zavezniške vojske ob norveški obali Dovzročilo. da bo nemško vrhovno poveljstvo svoje načrte zopet iz-oremenilo Vsekakor ie tudi Švedska sama pripravila vse potrebno za svojo obrambo. Kaj so zahtevali Nemci od Norveške Norveška vlada je izdala Belo knjigo, ki odkriva razvoj dogodkov pred nemškim vpadom London. 16 apr s (Reuter) Norve'ka vlada ie davi v oblik; Bele knjige objavila uradno Doročilo o razvoju dogedkov. ki so do\ edli do nemike invaz ie na Norveškem Iz Bele kniise ie razvidno, da so nemške ladje v noči od 8. na 9. aprila že pr cele prodirati v norveške luke. še preden je ob 5. zjutraj nemški pos'anik dr Bauer poetil zunanjeera ministra in mu izročil memorandum z nemškimi zahtevami. Med pol-noćjo in 3.30 ziutrai so nemške voine ladie že zaplule v Oslof jord. kakor tudi v Dront- beimski in Bergenski fjord Tudi ie nrišlo že do bojev z norveškimi obalnimi baterijami Nemški memorandum, ki ea ie izročil di Bauer obsega 1? zahtev nemške vlade Med druffim ie zahtevala Nemčiia da ne nudi norveška vc'ska okupaciji po nem- ških četah nobeneea odpora ter da celo sodeluje z nemško voisko. Nadali nai bi bile izročene Nemcem vse utrdbe in vse vojaške komun kacije Isto tako naj bi norveška vlada Nemcem takoi stavila no razpolago podatke o minskih poliih v norveških lukah. Od 9 aprila dalie nai bi veljala za vso Norveško zatemnitev. Nemčiia nai bi prevzela kontrolo nad celokupnem norveškim izvozom in prometnimi zvezami. Uvodoma pravi memorandum, da hece Nemčija v nasprotju z Anrtilo in Francijo braniti pravice nevtralnih držav to boce preprečiti, da bi postala Norveška voino polje v sedanji evropski voini Dr Bauer ie obenem sporočil, da ima nemško bro-dovje nalogo, da do 9 zjutraj zasede najvažnejša norveška mesta Norveška vlada je nemško zahtevo pismeno *w*vtr-»n» kar se je že nekaj ur pozneje začel napad na Oslo. Nato ie kancelar Hitler poslal kralju Haakonu zahtevo, da prizna QuisMngovo vlado kot legalno norveško vlado. Kralj Haakon ie zahtevo kratko odklonil Bela knjiga končuje z iziavo. da je norveška vlada prepričana da se ji bo s pomočjo Anglije in Francije posrečilo obnoviti neodvisnost. švedski varnostni ukrepi Aretacije sumljivcev v švedski prestolnici — Zavarovane Inke — Gradnja protiletalskih z< klonisc — Švedska vojska se zbira Stockholm. 16 apr s. (Reuter) Švedska vlada ie prevzela vse zaloge olja v državi. Policija v Stockfaolmu je izvedla včeraj več preiskav in je bilo mnogo sumljivih oseb aretiranih. V vseh švedskih lokah so bili pod vzeti varnostni okrepi proti možnosti nenadnega napada na luke. Vse ladje, ki pridejo v švedsk« lake so najstrožje preiskane. V mnogih Švedskih mestih, predvsem pa v Goteborgu, grade z vso naglico Drot letalska zaklonišča V okolici Gdteborga razstreli ujeio v to svrho velike skale. Stockholm. 16. aprila, s. (Havas) Švedska vojska je koncentrirala močne oddelke tako na norveški meji kakor tudi v lokata ob zapadni in južni obali. Zveze med Dansko in Švedsko prekinjene Wash*ngton. 16. aprila. AA. (Havas). Ameriški podanik v Stockhoimu Sterling je »poročil svoji vladi v Washlngtonu, da So vse železniške zvc*e med Oslom in St°ckholniom ter direktne zveze med Dansko in švedsko prekinjene. Nemške ladje v minskem polju Stockholm, 16. apr s (Reuter) Iz Gote-borga poročajo, da sta včeraj pri Marstran-du zadeli zopet dve nemški tovorni ladji na angleške mine in sta bili težie ooško-dovani. Ponovni vpoklici na Finskem Helsinki, 15. aprila. AA. (Havas). Snoči je bilo sporočeno, da sta drva letnika, ki sta bila ob koncu sovražnosti demobilizirana, ponovno poklicana pod zastavo. Oba letnika bosta zaposlena v industriji in gospodarstvu, Manevri italijanske mornarice Rim, 16. apr. s (Reuter) Manevri italijanske mornarice so se pričeli preie nego običajno zato. ker so rezervisti mornarice že na orožnih vajah. Pozneje bo udejstvo— vanje mornarice v manevrih razširjeno. Povečanje ameriške vojne mornarice Washlngton, 16. aprila, s. (Ass. Prese). Tako demokratska kakor republikanska tranka sta v predkonferenci že dali svoj priatanefc na novi gradbeni program za ameriško vojno mornarico. Novi program predvideva izdatke v višini 600 milijonov dolarjev. Na včerajšnji konferenci, ki so Ji prisostvovali tako mornariški strokovnjaki, kakor tudi politiki, je izjavil admiral Stark, d aje povečanje ameriške mornarice nn> di razširjenja vojne v Evropi neogibno potrebno Dejal je dalje, da razmerje med ameriško, angleško in japonsko vojno mornarico, ki je bilo svojcas določeno s 5:3:2 ne more več držati. Tudi ni za Ze-d in j ene države veb obvezno, ker je Japonska od leta 1036 dalje stalno tajno povečala svojo mornarico. Ameriški vojni material za zaveznike W»«nington, 16. aprila, (Reuter). Finančni minister M^rgenthau je sporočil včeraj da je ameriđka vlada sedaj dovolila Angliji in Franciji dobavo vsega naročenega vojnega materiala v Zedmjenlh državah. ker je angflesko-francoska dobavna komisija pristala na vse pogoje, ki jih ji je stavila ameriška vlada. O vsebini teh pogojev nI ničesar znanega. Domnevajo pa, da prevzameta Anglija m Francija del stroškov sa raziskavanje novih Upov oros-4*. Iz notranje politiko GOSPODARSKI ZAVOD BANOVINE HRVATSKE Ban dr. šubašić je podpisal pravilnik e ustanovitvi Ekonomskega instituta banovini' Hrvatske kot strokovne ustanove Danskega oddelka za obrt, trgovino in industrijo. Po tem pravilniku morajo vsa podjetjs dajati gospodarskemu zavodu točne podatke, ki v nobenem primeru ne bodo sporočeni davčnim oblastim ter zato tudi ne morejo tvoriti podlage sa obdavčenje. Sredstva za delovanje tega instituta bodo zagotovljena / rednimi dotacijami v proračunu banovine Hrvatske ter s prispevki zainteresiranih uradov, samoupravnih In javnopravnih korporacij, zavodov in ustanov. Gospodarski institut bo imel tudi svoj posvetovalni odbor. Upravnik instituta bo ravnatelj, katerega imenuje ban. Prav tako imenuj*" ban njegovega namestnika. Ostalo osebje, ki je lahko samo honorarno, imenuje ravnatelj instituta. AMFRIsKO jrGOSEOVENSKA LEGIJA PROTI AKCIJI OTONA HABSBURGA Ameriško - jugoslovenska legija je izročila ameriškemu zunanjemu ministru protest proti pomoči, ki U jo eventualno mogli dati neki ameriški krogi propagandi Otona Hahsiuir.ua. Protest, ki ga objavlja chi-kaška »Jugoslavija«, se glasi: V imenu Ameriško - jugoslovenske legije mnoge organizacije ameriških državljanov in veterani iz svetovne vojne jugosloven-skega porekla Hrvati, Slovenci in Srbi najodločneje protestirajo proti kakršnikoli pomoči Otonu Habsburgu in reakcionarnim ciljem propadle dinastije, proti kateri so nastopili vsi narodi, ki so skozi stoletja trpeli v temi in suženjstvo pod njenim jarmom. Nastala je svetovna vojna In tekle so reke krvi zaradi nevzdržnih razmer v centralni Evropi, ki jih sedaj Habsburgovd želijo vzpostaviti v formi podunavske federacije. Svobodoljubna ameriška demokracija ne sme imeti nobenih zvez s propagandist iono akcijo onih, ki zlorabljajo svobodo za svoje sramotne cilje. Svoboda je za one, ki vedo, kako jo je treba ljubiti in spoštovati, ne pa za one, ki so jo teptali skozi stoletja. Za to svobodo Amerike in Jugoslaviji- smo kot lojalni ameriški državljani prelili svojo kri ter smo ponovno pripravljeni braniti ta načela zoper vsakega, ki bi jih skušal zopet uničiti. NOV LIST V BEOGRADU V Beogradu je izšla prva številka »Nove Srbadlje«, ki jo izdaja omladinska skupina Srbskega kulturnega kluba. V uvodniku Čitamo med drugim: Celokupna srbska omladina se mora zavedati, da je ona steber te države in (tega naroda in da je obstoj Jugoslavije /at»» največ odvisen od njene zavesti in njene moči. BORBA ZA BUNJEVCE Srbski kulturni klub v Subotici je začel izdajati serijo brošur. Prva je izšla pod naslovom »Resnica o Bunjevcih in šokcih« ter vsebuje med drugim naslednja Izvajanja: Štokavska govorica, ki jo tvorijo fttlrl narečja: ekavsko, ijekavsko, jekavsko in ikavsko, je srbski jezik. Toda Hrvati smatrajo danes ikavsko narečje za nesrbsko. kar pa ni točno. Štokavski jezik je v svoji celoti srbski jezik. Od svetovne vojne pa do današnjega dne, V času, ko so se Srbi jugoslavizirali In delali na propagandi jugoslovenske ideje, so Hrvati med srbskim katoliškim prebivalstvom, med Bunjevci in šokci, pridlgovali in Sirili hrvatstvo ter so na£<> umikanje od srbskega imena in od srhstva izkoriščali v svoje nacionalne namene. Toda danes se srbsko čutenje ponovno prebuja ter se razvija v polni moči, pa se bo tudi zavest o srbskem poreklu Bunjeveev in šokcev ponovno pojavila, kakor je bilo to pri njih pradedih. JTJGOSLOVENSKI TISK V AMERIKI »Jugoslovenski glas«, ki izhaja v Chl-cagu, piše: Od trenutka, ko se je v odločilnih krogih v Jugoslaviji načelo vprašanje izvedbe sporazuma med Srhi in Hrvati, opažamo, da del našega izseljeniškega tiska v razpravljanju tega važnega jugoalovenskega državnega vprašanja ni na višini. Tako v srbskem kakor v hrvatskem izšeljeniškem tisku Izhajajo Članki, ki s svojo vsebino prav nič ne pomagajo pri reševanju tega važnega vprašanja, temveč delajo slabe usluge tako srbstvu kakor hrvatstvu, predvsem pa naši domovini Jugoslaviji. Oboroževanje Egipta Kairo, 15. aprila. AA. (Štefani) Egipt-ski tisk poroča, da je egiptska vlada dobila nove kred'te za oboroževanje. S tem v zvezi je predsednik egiptske vlade izjavil, da je sedanji mednarodni pnložaj poln negotovosti in da Eg^pt budno pazi na razvoj dogodkov, ker hoče biti pripravljen. Sorzna poročila Curih, 16. aprila. Beograd 10.—, Pariz 8.85, London 15.625, New York 446.—, Bruselj 75.—, MIlan 22.475. Amsterdam 236.75. Berlin 178.—, Stockholm 105.025, Sofija &£0, Bukarešta 2.25. Po konferenci angleških poslanikov na Balkanu V Rimu ne pričakuje)«) posebnih posledic, dokler se položaj na severa ne razčisti — Angleška vojna mornarica doslej ie ni kontrolirala na Jadranu Rim, 16. aprila, br. Vsa pozornost rimskih političnih krogov je usmerjena na gigantsko borbo na severu. Z bukaresk:m »Cuventulom«. ki ga navaja i o nekateri italijanski listi se lahko trdi, da se je fronta stabilizirala na severu, dočim na jugovzhodu zopet lahko boli mirno dihajo. Včeraj je prispel v Rim rum unski propagandni minister Giurescu. ki bo stopil v stike s propagandnim ministrom Pavolini-jem in prosvetnim ministrom Bottaiom, zaradi pospeševanja kulturnih odnošaiev med Italiio in Rumunijo. Brez dvoma bo imel tudi politične razgovore glede na delikatni položaj Romunije. Vsekakor se lahko ugotovi, da postaja razmerje med Rimom in Bukarešto v zadnjem času vse bolj prisrčno, kar je po mnenju rimskih krogov zelo pomembno za konsolidacijo razmer na Balkanu. »Lavoro fasoista. objavlja poročilo svojega beograjskega dopisnika o italijansko-j ugcslovenskih odnošajih v zvezi z možnostio iznremembe v .'aliianskem zadržanju. Med drugim piše beograjski dopisnik: Naravno je, da so pogled: Beograda stalno usmerjeni na italijansko politiko, ki ie vedno naiboli odločno poudarjala potrebo ohranitve nevtralnosti in miru na Baikanu. Prisrčnost italijansko iusosloven-skih odnošaiev ie zaradi tega smatrati za osnovni temelj politike ravnotežja, ki ga želi beograjska vlada. Treba ie tudi poudariti, da temelji na tem lojalnem medsebojnem prijateljstvu med obema država-vama tudi upanje, da se odstrani vsaka možnost zapleti j a j ev v tem evropskem predelu. Dosedanje stališče nevojskovania ter komentarje italijanskega tiska o nekih vojnih pripravah in o možnosti intervencije v konfliktu, kadar bi to zahtevala zaščita lastnih interesov, spremljajo v Beogradu z vso pozornostjo, ker se zavedajo v polnem obsegu pomembnosti italijanskega zadržanja. O konferenc: angleških poslanikov v balkanskih državah sicer ni bil izdan ni-kak komunike, vendar pa pričakujejo zadevno izjavo v angleškem parlamentu. Pozornost je vzbudila angleška vest. da angleška vojna mornarica sploh ni izvršila nobene kontrolne službe na Jadranu. Iz istega vira se zatrjuje, da je nemška propaganda tudi močno pretiravala incident z angleškim remorkerjem na Dunavu, kjer so baje našli samo en zaboj reve Ive r.iev. Po vesteh iz Beograda jc prišlo do spo- razuma med iuKOslovensko in nemško vlado glede popolne ustavitve prometa nemških ladij lx dalmatinskih luk. da se ne bi s tem povzročili zapletUaji na Jadranu. V -e blago, ki se je dosedaj izvažalo po morju, se bo v bodoče prevažalo po železnici. Vsi italijanski listi objavljalo komunike rumunske vlade, v katerem izraža prepričanje, da bo v sodelovanju z ostalimi obalnimi državami znova zavarovana varnost plovbe na Dunavu in s tem preprečeni vsi nadaljnji pripetljaji. Angleški listi poročajo, da se bodo v kratkem čutili rezultati londonske konference angleških poslanikov is balkanskih držav in da so v Londonu z rezultati te konference zelo zadovoljni, zlasti, ker se je ugotovilo, da sta posebno Turčija in K um unija pripravljeni odločno zavrniti \ sako ogražanje njune neodvisnosti. V Rimu z zanimanjem pričakujejo delovanje angleške družbe za trgovino z Balkanom, vendar pa z o žirom na odločnost balkanskih držav, da strogo čuvajo svoio nevtralnost, ne pričakujejo preveč dramatičnega razvoia. dokler se položaj na severu ne razčisti. Tudi vesti o gibanju italijanskega vojnega brodovja v Egejskero morju, kjer je tudi mnogo edinic angleškega Sredozemskega brodovja. niso izzvale v Rimu posebne pozornosti, prav tako tudi ne vesti z Bližnjega vzhoda o premestitvi enega dela Weygandove armade na turško mejo. (Dr. O. A.) London. 16. aprila, e. (Havas) Zunanji minister lord Halifax je imel včraj popoldne zadnji sestanek z diplomatskim" predstavniki na Balkanu, kateremu sta prisostvovala tudi angleška veleposlanika v Rimu in Moskvi. Uradno poročilo o teh razgovorih bo objavljeno ta teden. Službeni krogi poudarjajo, da bodo ti razgovori imeli velik pomen Večina diplomatskih predstavnikov se bo še ta teden vrnila na svoja službena mesta razen Williama Seed-sa. ki bo še nekaj časa ostal v Ar.gliii. London, 16. aprila, s. (Reuter) Angleška trgovinska korporacija za Balkan ie bila včeraj uradno protokolirana kot podjetje z omejeno zavezo. Aretacije sumljivcev Bukarešta, 16. apr. s. (Reuter) V neki balkanski prestolnici ie bilo včeraj aretiranih več oseb ker so osumljene, da so bile v zvezi z nemško ta in :> policijo. Roosevelt proti nasilju Značilne izjave predsednika ameriških Zedinje-nifi držav: ne priznavamo nobene pravice vmešavanja v notranje zadeve drugih Waahingtont 16. apr. s. (Ass. Press.) Na zborovanju vseameriške zveze .je snoči ob 18. govoril prezident Roosevelt. Roosevelt ie uvodoma omenil Drvo konferenco ameriškh držav, ki ie bila pred 50 leti. Spomnil ie dalje na princip, ki ga je že leta 1825. postavil Simon Bolivar: Mir za Ameriko. To je princip, ki je bil odtlej v veljavi. Poleg tega pa je obstojalo upanje, da bo Amerika lahko dala vzgled za mir vsemu svetu. Konferenca v Panami leta 1826. je ustvarila za Ameriko načrt nove oblike miru: miru sodelovanja. To ie mir. ki spoštuje svobodo in določa, da se vsi spori urejujejo samo na miren način s svobodnim sporazumom med narodi. Na *a način je nastala 14. aprila 1890 mednarodna unija ameriških republik. Ta spoštuje skupne in enake interese vseh držav in ne pozna nobenega ravnoteži a sil. ki je vodilo do voine in povzročilo prelivanje krvi v Evropi. Danes lahko cenimo sadove tega dela Mir mod ameriškimi državami ie ostal ohranjen. Princip, na katerem počiva sedaj življenje zapadne poloble, je mir. ki ne pozna strahu, ki spoštuje neodvisnost in nedotakljivost vsake države. Novi svet se je rešil vojne na podlagi dobrih odnošajev med sosedi. Ne priznavamo nobene pravice vmešavanja v notranje zadeve drugih. Vsak narod ima pravico do svobode in neodvisnosti ter pravico, da sam kroji svojo usodo in si izbere svoj način življenja. Vsi spori moraio biti urejeni na oodlaai oravičnosti in enakosti, ne pa s silo. V tem načinu miru smo priznali tudi princip mednarodnih gospodarskih odnošajev. ki dovoljujejo vsaki državi dostop do surovin, ki jih potrebuje. Nobene potrebe nimamo na zapadu za vzpostavitev novega mednarodnega reda. Mi smo ta red zase že našli Mi ne gazimo nobenega naroda, in nočemo nobenega izkoreniniti. Naši dobri medsebojni odnošaii ne pozni j o nobenega principa rasne nadmoći. Tudi ne stremimo po diktaturi s pomočjo svetovne revolucije. S svojim redom smo ustvarili osnove za svobodno življenje več sto milijonov Hudi. Mednarodni ameriški red ie zgrajen na dobri volii svobodnih mož. Stoletni mir v Ameriki temelji na skupnem spoštovanju moralnega reda. Naše sodelovanje oa zahteva mnogo več nego samo besede, če hočemo mir t"di ohraniti. Sedaj, ko je izbruhnila vojna v Evropi, moramo biti tudi pripravljeni, da vsak napad s silo na Ameriko pariramo s silo. Če bomo izzvani. O tem ne smemo imeti nobenih iluzij. Zahtevan o absolutno nedotakljivost vsakega ameriškega naroda proti vsem napadom. Kdor se dotakne ene izmed ameriških držav, se dotakne v*eh. Odločeni ■mo, da živimo v miru, hočemo pa ta mir tudi zavarovati. Slab odmev Roosevelto-vega govora v Italiji Rim, 16. apr. s. (Havas) Agencija Štefani ie objavila snočni: govor predsednika Roo-sevelta v izvlečku, ki obsega samo 10 vrst. Prevladuje vtis. da govor predsednikn Roosevelta v italijanskih uradnih krogi h ni naletel na ugoden sprejem ravno v trenutku, ko V I tali i* izražalo oolno T>riznanie I za nemško politiko. Zaščita plovbe po Dunavu Podunavske države so se sporazumele, da bodo same skrbele za varnost prometa na Dunavu Bukai-ršta, 16. aprila, s. (Reuter). Na merodajnih mestih izjavljajo, da je bi! med podunavskim! državami dosežen sporc-Zirm glede policijske kontrole rečnega prometa na Dunavu. V smislu sporazuma bo vsaka podunavska država skrbela na svojem ozemlju za varnost premeta na Dunavu. Glede tega policijskega sporazuma pa ne bodo interesirar.e države podpisale nobene posebne Konvencije. Tako rumu na ka kakor tudi jugoslovenska vlada izjavljata, da lahko na svojem ozemlju sami izvajata brezhibno kontrolo dunavskega prometa. Rim, 16. aprila, p. Listi poročajo iz Budimpešte, da je v madžarskem delu EK na-va poostrena kontrola za zaščito varnosti Angleži napadli Stavanger Sesti napad angleških letal na najmočnejše letalsko oporišče na Norveškem plovbe, ki jo vrše monitorji in prLstaniAkri oblastva s pomočjo orosbuštva. Balkanski dopisniki italijanskih listov naglašajo, Oa vse podunavske države pravilno pojmujejo edanji položaj in priznavajo, da je za Nemčijo varnost prometa na Dunavu življenjskega interesa, ker gre 50 odstotkov vsega nemškega uvoza pc tej jw>r.. e. (Havas) V službe-"ih krogih izjavljajo, da ie bilo bombardira- nje v Sta van ser ju. ki se ie oričelo včerai. mnogo močnejše, kakor b mbardiran e preteklega tedna. Frvi nauad angleških letal je bil v četrtek. Ob te i priliki so bila t-i letala tioa Junker težko prškrdovana, dočim ie bilo na letališču ubitih ok.os 30 . Del aercdioma ie bil pornšan. Naslednjega dne sla bili sestrelieni dve leta1, t.pa Alesserschmidt. ki sta tudi pripadal letališču v Stuvansjerju. a 13 letal na letališču je bilo poškodovanih Pri nar>~du na neko drugo operišče, za kaierj ?3 še točno ne ve. so bili sestrelieni triie nemški bombniki. Tujci v Belgiji pođ nadzorstvom Koncentracijska taborišča v zapadni Flandriji za sumljive tujce Bruselj, 16. aprila, s. (Reuter). Belgijska vlada je Imela včeraj zopet izredno sejo, kraJj Leopold pa je še posob^j kon-feriraJ z min:strskim predsednikom Pier-lotom m vojnim ministrom Denisom. Vlada je sklenila posebno nadzodrstvo nad tujci v Belgiji. Ustan°vljena b<>do Koncen-racijapaoiteniat vrdgOvc umlhwy bfskp f tracijška taborišča v mpadni Flandriji, kjer b°do internirani vsi »umijivi tujci. mmmmmmmmmmmmmmmmmmaammm Nadalje je vkda odredila da en dan v tednu odslej ne bo dovoljena prodaja mesa v Belgiji. Ta ukrep je potreben, ker je doslej Belgija svoje glavne zaloge mesa prejemala iz Danske, sedaj pa je ta promet popolnoma ustavljen. Včeraj je Bruselj zzopet preletelo neznano tuje ictaJo. Protiletalski topovi so ga obstreljevali. Sestanek naših kolesarjev Podpolkovnik Josip Jaklič je poročal o slovenskem kolesarskem sportu Ljubljana, 16. april a. V nedeljo se je pri Habjanu v Spodnji šiaki zbralo na pobudo Slovenske kolesarske zveze lepo število kolesarskih športnikov, da slišijo poročilo o slovenskem kolesarskem športu, ki ga je v poljudnih in jedrnatih besedah podal zaslužni kolesarski delavec g. podpolkovnik v pok. Josip Jaklič. Med drugimi so prišli na sesta-iek tudi naši znani dirkači starajše generacije, ki so v začetkih našega kolesarstva v svobodni domovini odnesli v pomembnejših prireditvah že marsikatero lavoriko. Bili so to: dolar, žiškovič, Zanoškar, Gjor-gjevič, Smrekar in še drugi, ki jim je usoda slovenskega kolesarstva še vedno >ri srcu. Razen teh je bil po dveh delegatih zastopan tudi kolesarski bataljon. H koncu sestanka pa sta prišla še priznana dirkača Valant z Jesenic in Peternelj iz Poljanske doline. Značilno je, da z redkimi izjemami ni bilo na sestanku videti one mlajše generacije, za katero udejstvovanje prav za prav gTe. Pa celo precej tistih, ki zavzemajo v slovenskem kolesarstvu vidnejša mesta in katerih moralna dolžnost bi bila, da se tega sestanka udeleže, m smatralo svoje udeležbe za potrebno. Gradivo, s katerim je vodja slovenskega kolesarstva, g. podpolkovnik Josip Jaklič v svojih jedrnatih, tu pa tam z njemu lastnin humorjem povezanih besedah seznanil prisotne, je bilo tako zanimivo, da je na vseh napravilo vtis nujnosti takih informativnih sestankov za ozdravljenje in razvoj kolesarskega športa. Slišali Sxuo, v kakš-lem mizernem položaju je ta panoga prav v sedanjih časih, ko bi bil potreben se večji njen razmah. Vsa prizadevanja Slovenske kolesarske zveze, da bi spravila v tir delovanje posameznih podzvez in klubov, zadevajo na neopravičljive ovire, ki bi se dale z malenkostno uvidevnostjo in s pravilnim smislom klubskih in podzvezinih funkcionarjev ziahka odpraviti. Tudi številne okrožnice, ki jih je in jih še vedno zveza razpošilja na podrejene klube, nimajo tistega zaželenega odziva, od katerega je odvisno pravilno delovanje te pomembne organizacije. Dalje je g. podpolkovnik na široko obrazložil potrebo m način sistematičnega treninga s telovadbo, hojo, tekom, pravilno vožnjo na kolesih, pomen pravilnega vzdrževanja kolesa samega ter še mnogo koristnih drobnarij, ki vse imajo svoj delež vpliva na uspešen razvoj tega športa. Priporočal je še različne prireditve večjega in manjšega obsega, prav posebno pa krožne vožnje, ki naj bi služile predvsem giobljemu vpogledu občinstva. Tudi koristnost uvedbe zavarovanja kolesarskih športnikov je prišla na razgovor, kar se bo gotovo v doglednem času kljub težavam lalo izvesti. Da je bij omenjeni sestanek res zanimiv in poučen, priča že sama želja prisotnih zastopnikov zvezinlh kolesarskih klubov, da bi se taki sestanki še večkrat in na raznih krajih bližnje in daljne okolice vršili. 2e Isti popoldan se je moral g. predavatelj na željo kolesarskih športnikov v okrilju »Ljubljanice« podati v Dobrunje, da tudi tam iznese svoje koristne in pomembne vpoglede. Za prihodnjo nedeljo popoldne ob 3. je najavljen enak kolesarski sestanek v DravJjah na Celovški cesti »Pri slepem Janezu«, t. j. območje, ki je spadalo v okrilje bivšega kolesarskega društva »Sore« v DravJjah. — Ur^je je. da bo požrtvovalna akcija Slovenske kolesarske zveze z njenim agiln' vodjo na čelu vendarle žela uspehe. sa-" bije našemu kolesarstvu dvanajsta ura! Ssetensov vk finski koncert Ljubljana, 16. aprila Včwaj je koncertiral nam že znani francoski violinist Robert Soetens z daljšim sporedom. Soctensova tehnika je nedvomno zelo dobra in jo označuje odločen nastavek, odlično obvladanje tehničnih fines in zelo precizna intonativna točnost, ki je violinistu sicer itak nujna in sama po sebi razumljiva. Njegovo igro pa še posebej označuje močna čustvena vživetost ki posreduje, da violinist reproducira estetski lepo zaokrožen umetniški lik, čustveno dojemljiv in zato učinkovit Vezanje formalnega in vsebinskega ter Cesto prevladovanje poslednjega je očitoval v malone vseh izvajanih skladbah, v katerih je ostal na eni strani stilno veren in zato oblikovno dosleden, na drugi strani pa je iz njih izvabili emocionalne linije ter je v celoti podal koncentrirano, poglobljeno igro. Zlasti velja to za skladbe prvega dela njegovega koncerta: za jasno grajen Veracinijev »Koncert—sonata«, za tehnično težko in zanimiv j Bachovo »Chacomne« za solo violino in za doživljajski razgibano Francko-vo »Sonato« (AJHegretto-Allegro-Recitativo Allegretto), kjer je izstopil zlasti v prvem in drugem stavku. V drugem delo je najprej prikazal Skerjančev »Intermezzo ro-mantique«, skladbo očitnih vsebinskih globin in prav tako tudi tehničnih prednosti; Soetensova interpretacija je bila vseskozi izvrstna, prav tako v interesantnem (bolj vsebinski, kakor tehnično!) Slavenskega »Danse slave«. Sledila je znana Debussvjeva skladba »Clair de lune«, ki je izzvala zavoljo svojevrstnega lirično Impresionističnega značaja toliko navdušenje, da jo je moral violinist ponoviti Temu je sledil Deflannovjev »Danse 1« NegriJlons«, tudi pisan docela svojevrstno z zanimivimi ritmičnimi značilnostmi in končno Rs ve lov nad vse učinkovit »Tzigane« Soetens si je torej izbrati zelo zanimiv program, obsegajoč prodklasiko, klasiko. novo romantiko in impresionizem ter s tem prikazal več stilnih dob na zanimiv in zelo dostopen način. K temu je zlasti pripomogla jasnost njegove interpretacije, ki ie docela neproblematična in dognana ter prav tsko tudi avtorji skladb, ki so nam le dokaj blizu in more marš ikdo zato tem uspešnejše prodirati v njihove vsebinske plasti Soeten-sovo podajanje je bilo toliko :ndividuafno, da je vse skladbe napravilo kljub poznanju enako zanimive; predvsem velja to za Pranckovo »Sonato«. Zanimanje pa sta še i dvignili skladbi domaČih avtorjev Skerjan- ca in Slavenskoga kr >t3 našli v Soetcnsu pozornega, pravilno tlo itMnajočega in razu-mevajočega interpreta. Soetensov koncert so sprejeli poslušalci navdušeno in s priznanje^. Na klavirju jc spremljala Suzana Roche, ki se je sicer violinistu po intenziteti lepo prilagajala, vendar niti po tehnični, niti po vsebinski izdelavi v celot' ne zadovoljuje. Ob vsestransko izdelani, precizni spremljavi bi Se? tens dosegel še večji uspeh kot ga je individualno itak zaradi svoje kvalitativne višine dosegel. cd.— Dolenjski gasilci so zborovali Novo mesto, 15. aprila V Hsalnici meJčanslce šole se je pred dnevi vršil občni zbor novomeške gasilske ?upe, katerega se je udeležilo nad i00 delegatov. Zborovanje, ki ga je vodil župni starešina Marinč, je poteklo mirno. Iz tajniškega poročila je razvidno, da ima župa že nad 1800 članov. V župi je včlanjenih 49 čet in 2 voda. Vse čete posedujejo 30 motornih in 31 ročnih brizgalo ter eno parno. 5 čet ima svoj avtomobil, ostale pa 64 voz in navijakov. Vseh cevf v četah je nad 11.000 m in bi se z njimi oz. po njih dobavi fafa voda na progi, ki bi bila dolga 11 km. Vrednost vsega premoženja čet novomeške žuoe zna«a 2.300.000 din. Skupni dolg pa je 260.000 din. Razpoložljive gotovine je približno 110 000 din. V vsem območju novomeške župe je bilo zabeleženih 21 požarov. Skupna ^Icoda je bila precenjena na 460.000 din. Pri teh požarih je sodeloval 350 gasilcev, ki so na pogoriščih prebtl? 110 ur. Če bi ne bilo gasilcev pravočasno na kraju nesreč, oz. njihove intervencije, bi znašala celotna Skoda 9 milijonov 500.000 din. Pri tej ogromni števifl-ki so bili zborovalci mnenja, da bi bilo umestno, da bi se zavarovalnice spomnile v njih bilancah gasilskih čet m jim naklonile kako izredno podporo, ki jo gotovo tudi zaslužijo. Administracija je imela v letu 1939 precej posla Prejetih je bilo v celem 1697 dopisov. Ravno toliko jih ie biflo rešenih in razposlanih 17 okrožnic. Ob zaključku poslovnega leta je imela b'a^aj-na še nad 6000 din gotovine. Spričo vestnega gospodarstva v župni upravi je predsednik nadzorstva g. Resman predla dal odboru ra zrešnico s pohvalo, kar je skupščina odobrila. Po govoru defeeara Zaiednice e. M*»S>ka. ki je navzoče bodril za se nadaJfnie skupno požrtvovamo delo v službi prostovoljnega dela za bližnjega, so so vriile volitve. Predložena je bila samo ena lista. Z nekaterimi malenkostnimi spremembami so zborovalci izvolili za dobo 3 let stari odbor, ki mu načeluje meu gasi'ei priljubljeni ita-rc=ina g. Marinč, šolski upravitelj iz Brusnic. S .skupščine so bile odposlane vdano**m» odnosno p*z'.Lravne brzojavke Nj. Ve>L kralju Petru U-, Nj. Vis. princu Tomislavu kot pxJcrovite1 ju vsegi jugoslovanskega gasilstva, pozdravna ministru za telesno vzgojo naro.la in raznim za gasilstvo zaslužnim možem. Ist. a dne popoldne sc ie ravno tam vrvi tečaj za poveljnike čet in predavanje o gasilski službi za primer zračnih napalo-. Ob tej priliki jc bilo podanega QO> .11 grabiva za šc uspešnejše gasilsko delo te prepotrebne organizacije, ki sc prav lepo razvija, ravno v naših krajih. Jf$ o ( Qtn< ca KOLEDAR Danes: Torek, 16. aprila: Benedikt DAM A S N J E P K I K E D 1 T V F Kino Matica: ćakala te bom Kino Slos;a: Krik vzhoda Kino Union: življenje je lepo Jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DEŽIRNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12 in Nada Ko motar. Vič — Tržaška cesta 18. DRAMA Začetek ob 20 url Torek. 16. aprila: Revizor. Premiera. Pre- mierski abonma Sreda, 17. aprila: županova Micka, Varh. Red A četrtek, 18. aprila: Revizor. Red B in poletni abonma Petek, 19. aprila: zaprto, (generalka) Sobota. 20. april;i: Hamlet. Premiera. Pre-mierski abonma. Gostovanje Zvonimir ja Rogoza * Ena »zmed najzanimivejših in najtežjih vlog iz klasičnega re;?crtonrja je Shake-spearjev »Hamlet«. V letošnji uprizoritvi jo bo kreiral Zvonimir R o p; o z, ki je prišel na poštovan fe. Odigral bo Hamleta za vse abonmaje. Opozarjamo na nastop tepa odličnega in splošno priljubi jenejra umetnika. OPERA Začetek ob 20. uri Torek. 16. aprila: Julanta, Balet Hrestac. Red B in pole^m* abonma Sreda, 17. aprila: Lucia di Lammermoor. Red Sreda Četrtek, 18. aprila: Adriana Lecouvreur. Red Četrtek Petek, 19. aprila: zaprto * Kot prihodnja novost ae bo v kratkem uprizorila prikupna slovaška opereta »Mod« ra roža«, delo maldega komponista Gejze Dušika in libretista dr. Braxatoi isa. Dejanje je večji del lahkotno in zabavno. V večjih partijah bodo v neši uprizoritvi nastopili Ribičeva, Barbičeva, Poličeva, M. San-cin, B. Sancln, Zupan, Anžlovar, Frelih in Pianecki. Režija je Zupanova, dirigiral bo R. Slmoniti. Občinstvu, ki si je za gostovanje »Co-medie Francaise« nabavilo vstopnice, so vrne denar za vstopnino pri dnevni blagajni v Operi. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani ponovno prosi svoje cenjene obiskovalce, da prihajaoj k predstavam točno, da ne motijo s poznim prihajanjem potek dejanja in svojih soobiskovalcev. Kamniška »Lira« na gramofonskih ploščah Kamn'k, 15. aprila Kakor ste gotovo iz kritike pevskega strokovnjaka razvideli. se je >Lira«> prvo slovensko pevsko društvo v Ka/nmiku, na svojem koncertu, ki je biQ preteklo soboto, dobro postavila. V četrtek zvečer pa je pela tudi v radni. Tudi v radiu so pevci brezh::.no izvedli svoj pregram, ki je bil tudi skrbno se-rt avl jen. Narodne in umetne pesmi so bile nekako v pravem razmerju, tako da je vsak izmed poslušalcev prišel na svoj račun, TaJtoj po koncertu v radiu je 2>Liri«, katere pevovodja je g. Ciril Vremsak, te-lefcnično čestiUJ g. prof. dr. Franc Doli-nar. Pevcem in pevovodji je izrekel svoje priznanje, obenem pa jih povabil, da ves program zapoje x> tudi za plosoe. *Lira« se je seveda tega povabila samo razveselila, saj je to zanjo prav laskavo priznanje. Zato lahko že v kratkem prvakuJomo, da bomo imeli prilika >L.iro«. ki ji k usahli tudi mi iskreno častitamo, sliSati tudi n/i ploačalL Iz škoSje Loke — Osebna vest. V VT. položaj no skupino sta. napredovala učitelj na državni meščanski šoli v Skorji Loki g. France Kosca in učiteljica na deski ljudski soli ga. vanda Jercogova. — Slovenska. ma.tica- Zalolniško društvo, katerega naloga je izdajati lepe knjige domačega in tujega slovsiva, t>o izda:a letos V maju zopet tri izbrana dela. Poverjenik za. škofjo Loko je g. Vojteh Debeljak, ki sprejema nove naročnike, dosedanji pa bodo povabljeni, kakor je bilo do sedaj v navadi. — Zaključek predavanj. Serijo predavanj je zaključil prosvetni odsek škofjeloškega Sokola v sredo. Predavatelj g. Viktor Pirnat je podal izredno nazorno la živo sliko o življenju in dogajanju med Laponci. Izvajanja so žela najlepši uspeh, zlasti, ker je pokazal £. predavatelj dolgo vrsto sijajnih skioptičnlh slik. Dvorana je bila dobro zasedena. — Prah. Niti Še nismo prav stopili v pomlad, že se zavija škofja Loka v oblake prahu, ki ga dvigajo avtomobili 1n vozovi. Ljudje že sedaj ne morejo imeti odprtih oken. Ka1 šele bo peletl. _Neprevld-c^t z crž'pm. 18letni Hn-t- man Ivan s Suhe je te dni prišel do puške flobertovke. Fant se je toliko časa igral z njo, da se ie sprožila in krogla mu je obtičala v prsih. Hartmanu je nudil pomoč sprva zr'ra'nik. potem so ga na nre-peHMi v bolnico, kjer upajo, da mu bodo rešil! HvTtanje. — R'be sta lovila. Sk^f^oSk* oro^'kl SO Izsledili dva ^o?ka, ki sta lov'la v Sort rfbe. TJVla sta bila dva wilca in l|r>°na, ko sta b^s BassIHrfia, Mo*ka, doma ln SwHq pri Medvodah, bosta morala na so-diace, Razgovor z Rihardom Jakopičem Hoteli smo se tujina nam je to Ljubljana, 16. aprila Od slovenskih umetnikov, ki so pred 40 leti s prvo razstavo v Mestnem domu postavili temelje slovenski likovni umetnosti, jih ti vi samo šest: Jakopič, Vesel, Jama, Stemen, Vavpotlč ln Zajec. Najbolj mogočna osebnost med temi je Rihard Jakopič, Njega smo pobarali, kako gleda ob 40-letnem jubileju na uspehe, ki so se javno manifestirali prvič 1. 1900. pravi m ojster, in do neke meje smo to , doma pa smo prodirali zelo počasi ijedne razmere dandanašnje so zadele tudi mojstra Riharda Jakopiča. Nekega lepega dne so mu ukazali, naj Izprazni svoj atelje na Mir ju Atelje se lahko smatra za podstrešje ln mojster je oddal svoj delež k pasivni obrarrbi in izpraznil svoj atelje« Kar potrebuje najnujnejšega za delo, jc prenesel na svoj dom na Novem trgu v bivši Reharjevi hiši, zdaj Žedomu, kjer stanuje že četrt stoletja. Stara gosposka hiša ima stopnišče, kjer bi bilo prostora za tri »moderna« stopnišča. Predsoba v Jakopičevem stanovanju je tako velika kot dve veliki sobi v »modernih stanovanjih. Takih prostorov da-nes ne grade več. Mojster sprejema v sobi. ki je okusno opremljena s starim pohištvom in z umetniškimi starinami. Sto starih drobnarij visi na stenah, mojster se med to »ropotijo* dobro počuti, pa tudi gost v takem okolju takoj kot doma. Mojster si prižiga cigareto za cigareto, kašelj ga duši, po zadnji bolezni se kar ne more popraviti, srce mu je oslabelo, ne vzdrži dolgo na stolu, koraka po sobi in zopet sede, a duh mu je svež in pronicljiv, spomin še odličen. V pogovoru se mojster odkrije predvsem kot dozorel, globok živ-ljenski filozof, ki je vajen misliti široke, svojske, obsežne misli o vsem, kar se na tem svetu dogaja. — Takrat pred 40 leti sem se zelo zavzel za razstavo, kakor sem se vedno za vsako tvar zelo zavzel, in sicer tako. da sem ri tem na sebe pozabil. Pa nič ne de. Vse naše nade iz tistega časa se niso zpolnile. O tem boste lahko čitali v mojih pomlnlh, ki bodo v nekaj mesecih že obavljeni, vsaj upam tako. Mi smo tedaj od tujega duha živeli in naša volja je bila, da pridemo do svojega narodnega življenja, do takega življenja kot se za narod spodobi. Polagoma je šlo in preko velikanskih zaprek. Jaz zase sem dal Iz sebe, kar sem mogel, imel sem občutek, da bo nekaj od tega ostalo. Tako smo delali do svetovne vojne, potem pa se je vse spremenilo. Nove ideje so prišle. Ko danes gledam nazaj v preteklost, morem reči, da je bil našega prizadevanja najlepši sad to, da se je slovenska umetnost v središču Slovencev le udomači'a. Prej so se naši umetniki v tujini izgubljali, oba Subica, Ažbe in drugi. S svetovno vojno je bilo naše delo ovirano, po njej pa je vzniklo iz nas zopet precej talentov, le žal, da se nekateri opirajo preveč na internacionalno življenje. Mi moramo hotetiv da kot narod oetn-"smo, da se po svojih sposobnostih in po tvoji volji u dejstvu jem o. življenje pa je danes zmedeno in težko, o je res. — Toda vi in vaša generacija je vendarle nekaj ustvarila. — Nekaj je iz tega nastalo, na vsak način, nekaj je iz tega nastalo. Takrat je bilo v Ljubljani nekaj tujih umetnikov, slovenske potrebe so Nemci zadovoljili, kar pa je bilo Slovencev med umetniki, so delali pod nemškim vplivom. Mi smo se hoteli osamosvojiti in do neke meje smo to dosegli, celo tujina nam je to priznala. Doma pa smo prodirali zelo počasi. Slovenci so bili pod tujim vplivom že stoletja in tako v navado jim je odvisnost prišla, da niso imeli več poguma in volje, da bi se duhovno osamosvojili, se na lastne noge postavili. Osamosvajanje naroda kot celote je počasen proces. Jaz turli nisem mislil, da bomo mi sami opravili vse delo. nadaljevali naj bi ga mlajši. Zdaj pa se ves svat spet podira ln bo nekaj novega nastalo, kaj bo nastalo, pa niti najbolj zviti politiki ne vedo. Jaz za svojo osebo si že nekako predstavljam ta proces. Gagoljev »Revizor« v KreStovi režiji Uprizorjen ho drevi — Nekaj počitkov iz avtorjevega ži vlj en j e^iisa Ljubljana. 16. aprila. NLkclaj Vasiljevič Gogolj se je rodil 19. marca l^OD v ukrajinskem trgu Scročinci. Po svodih roditeljih vlastelinih je podedoval lepe duševne darove. 2e kot otroK je nastopal v dijaških predstavah in se poskušal kot pesnik. Njegova strastna in ognjevita narava si je želela sijajno bodočnost, čast in slavo. Prihod v Petrograd ga je iztreznil. V hladnem vsem s k em uradniškem centru so ga zatekle vsakdanjost, razočaranje in beda. Hotel je postati igralec, toda realizem njegove igre ga je onemogočil, ker je živelo gledališče takrat v znamenju retorike in patosa. Hotel je v Ameriko, a že v Hamburgu se jc iztreznil m se vrnil. Postal je neznaten uradnik v vladni pisarni, nezadovoljen s svojo usodo, ki mu ni izpolnila njegovih hrepenenj. Postal je kc rapetitor pri neki ge. Longnovi in učite} j v ^Patriotičnem insLtutu«. Njegovo prijateljstvo s Puškinom mu je pripomoglo do vstopa v aristokratske kroge. Napisa! in izdal je ukrajinske povesti, duhoire aforizme, historično podobo zapo-roške Ukrajine XVI. stoletja z naslovom >Taras Buljba« itd. KAKO JE NASTAL »REVIZOR« Okolje, v katerem je živel in ki ga je tesnilo, mu je kazalo dan za dnem važnost uradniškega stanu in spako, v kakršni je deloval ta stan. Gogolj je spoznal in doumel veliko poslanstvo pisateljskega poklica. O tem je pisal svojemu prijatelju: »Ne vem, zakai me sedaj tako žeja po sodobni slavi. Vsa globina duše se mi tako rekoč trga navzven. Do sedaj nisem še napisal priv ničesar . . Oni dan se je bila že začela sestavljati zgodba komedije, tudi naslov je bil že napisan na belem, debelem sešitku: »Viadimir 3tje stopnje«, in koliko žolči, smeha in soli! . . A hkratu sem obstal, videč da se pero kar samo od sebe zadeva ob mesta, ki jih za nič na svetu ne propusti cenzura A kaj bo, če se igra ne bo igrala? Drama živi samo na odru; brez nje je kakor dnša brez telesa. In kateri mojster izpostavi narodu nekončan umotvor? Drugega mi ne preostane, kakor Izmisliti si najnedolžneiso zgodbo, ki ne bo žalila niti polic:jskr2enitev*) je spisal . Re-vizorjas na osnovi zgodbice Puškina, ki je nreč nokoc oum nekaj podobnega dozive3 VSEBINA KOMEDIJE Zgodba je satiiičnega značaja. Glavni junak je (poleg uradniškega stanu) neki mlad fičfirič, registrator Hlestakov, ki je pognal denar in obsedel s svojim slugo Osipom v gostilni provincialnega gnezda, brez upanja, da bo prišel zopet v Peterburg. Uradništvo, s poglavarjem na čelu. ima zaradi različnih mahinacij slabo vest in pod dojmom teh zaslutijo v Hlestakovu revizorja, ki hoče inkognito razkrinkati njihovo poslovanje. Tu ^e začetek komedije ki ji je dal Gogolj motto: Nikar ne dolži ogledala, če imaš grd obraz. Prične se lov za revizorjem s hlapčevsko ponižnostjo in uslu^nostjo, z ljubeznivostjo in gostoljubnostjo, podkupovanjem in gostitvijo. Hlestakov se hitro znajde v situaciji in igra revizorja, ter brez predsodkov sprejema vse, kar mu trosi v žep in naročje slana vest uradnikov: gostije, denar, ljubezen, nevesto. O karakterizaciji oseb piše Gogolj tole: >Hlestakov nikakor ne slepari; on ni laž-nik po poklicu; on sam pozablja, da laže, in skoraj že sam verjame to, kar govori. Mladi mož se je razmahnil, dobre volje je: vidi kako lepo vse gre. da ga poslušajo, m samo iz tega vzroka tudi govori glaje in širje, govori od srca, govori popolnoma odkrito, in govoreč Laž, se v nji izraža takšnega kakršen je v resnici .. . Hlesta-rtov ne laže hladno ali bahavo-teatralno: on laze s čustvom; v njegovih očeh se sveti naslada, ki jo ima od tega. To je sploh najlepši ln najbolj poetični trenotek v njegovem življenju — malone nekakšno nav- Precej črno gledam v življenje. Ta proces se bo pričel z grozotami, potem se bo šele na boljše obrnilo. Cas, ki prihaja, bo čedalje bolj grozen. Človeštvo je v splošnem tako, kako bi rekel, deloma je zinikrno postalo, deloma so na delu izkoriščevalci vsega človeštva, ki iščejo zase profit. Kolikor časa bo ta proces poteka, bo šlo čedalje nižje s človeštvom, po revolucijah, tudi po duhovnih, se bo na bolje obrnilo. To so misli bolnega starčka in najbrže je prav, da se ljudem take stvari ne razlagajo na dolgo in široko. Objavlja naj se. kar more ljudem koristiti. To je edina pot. po kateri morejo ljudje priti do spoznanja dolžnosti na tem svetu, do vesti za blagor svojega naroda in s tem za blagor vsega človeštva. To je edina pot. Pa je še precej dobrih in idealnih ljudi na sveto, ki pa ne morejo na površje, kajti danes lopovi vladajo svet. špekulanti, izkoriščevalci. Kar se dogaja zdaj, je zadeva vse Evrope, vsega sveta. Začel se je proces nekakšne degeneracije vse Evrope, da. vse Evrope. Iz tega pa bo nekaj dobrega nastalo. Vsi sedanji načrti se bod 3 podrli, nekaj pa bo nastalo, česar Nemci, ne Francozi in Angleži ne slutijo, Kaj bo z nami ? če smo kaj vredni se bomo obdržali. Skrb za našo umetnost je dandanes precejšnja in lepe sadove bi naša umetnost rodila, če bi bil čas drugačen. — Ali se vam ne zdi, da je 40-letnica prve razstave s sedanjo razstavo v paviljonu nekam skromno proslavljena? — Meni se tudi zdi, da je tako. Bolje bi bilo. ako bi priredili razstavo v večji dvorani, na primer v Narodni galeriji, aH pa v paviljonu, in s4cer v etapah, najprvo dela starejših in prvih, potem dela prehodne in nato dela mlajše generacije. V paviljonu tudi manjkajo dela nekaterih dobrih likovnikov, da omenim samo Gojmira Kosa, Pav-lovca, Franceta Kralja itd. Ob taki priliki bi morali osebne razprtije in tako zvane »notranje zadeve« potisniti v stran. še vedno delate, mojster? — Pomalem, poskušam, zaradi bolezni težko delam. Zato tudi težko živim. Kar sem imel starih stvari, sem jih oddal, nekoliko trda je za življenje. Hvala bogu, imam nekaj prijateljev, ki mi pomagajo. Tako je govoril mojster, ki je pred 40 leti položil s svojimi tovariši temelje za slovensko likovno umetnost. Ni dvoma, da je mojster storil svojo dolžnost in dal narodu umetnine, zaradi katerih so nas priznali v svetu kot kulturnotvoren narod. Drugo vprašanje je, ali je tudi narod storil svojo dolžnost, ko je sprejel umetniške vrednote velikega umetnika. Po tem sodeč, kar ie mojster povedal in kar je napisal v knjigi .spominov, ki bo kmalu izšla, narod ni storil svoje dolžnosti. —nek rew>-i.ft*T1—ffiiin be. delovanja in nehanja. a največja sta: morami pomen in vrednost te igre. Gogolj je videl, čutil in obsodil gnilobo uradniškega socialnega okolja in jo vpo-dobl! z zrelišča svoje vseskoz moralne osebnosti. Pokaiza.1 jo je v vsej njeni tra-gikomiki v taki podobi, da vzbuja smeh in posmeh in hkrati solze sočutja nad nebogljenostjo moralnih slabičev. Car Nikolaj I. je zagovarjal Gogolja, ko so ga napadali, saj je bil prepričan, da služi z žigosanjem uradniških izrastkov državi in njemu, carju Izustil je pri krstni predstavi ^Revizor-ja« te pomembne besede: »Ta igra ni kar tako, vsak je dobil svojo lekcijo, jaz pa največ!« Svetoval je svojim ministrom, naj si ne zamude ogledati ^Revizorja«. NASA LETOŠNJA VPRIZORITEV Usoda je hotela, da je bolezen onemogočila igrati Danešu vlogo Hlestakova na premieri kot jubilejni predstavi. Dobil jo je zopet Jan, ki mu je bila prvotno določena. Jana smo videli letos razen v različnih vlogah ljubimcev v igrah lažjega značaja, v interesantnem Shawovem »Hudičevem učencu«. V vlogo Hlestakova je vložil ves svoj igralski temperament in iznajdljivost svojega priznanega igralskega daru. Poleg Jana, bo igral eno največjih vlog Cesar (glavarja), ki stoji kot izredna figura ob Hlestakovu ln ki se zdi zanj kot napisana. Nablocka v vlogi njegove žene bo kot Rusinja lahko podala kar najbolj veren lik. Levarjeva kot hči je doma v tej stroki vlog. — Zanimivost zase pa bo poleg vsega moškega in velikega dela ženskega ansambla v tej igri nastop Boj. Pečka, ki se je po dolgih letih nastopanja v opereti vrnil na dramski oder. Igral bo vlogo poštarja, ki jo je pred leti že kreiral. V prihodnji sezoni pa bomo imeli priliko videti tega odličnega igralca v zanimivi vlogi Lilioma, v kateri nam je ostal nepozaben. Poleg Pečka bo nastopil tudi bivši član Drame Mirko Kaukler. Id je bil 7 let v Švici član Goetheanuma., ter Fran Milčlnski. ki je znan našemu občinstvu kot Član Šentjakobskega odra ln Radijske igralske družine. Delo je zrežiral dr. Brat-ko Kreft, ki je vnesel v vprizorltev tudi nekaj zanimivih dramaturških domislekov dihnjenje. Pogoditi markantno vlogo, recimo poglavarja, ni težko, ker je to miren, zastaven pojav; črte Hlestakova so tako nemirne ln fine, da jih vjame samo prvovrstni igralec...« Ne samo glavni figuri igre, temveč vse od prve do zadnje so sočni življenjski liki nesmrtni v svoji resničnosti, v katerih so ožigosane človeške napake, nebogljenost, pohlep, gospodo ralnost in hlapčevstvo. Zlat je humor, ki sije iz vsake Gozdni požari Ljubljana, 16. aprila. Te dni smo brali v listih opozorilo glede gozdnih požarov. Na koncu se opominjajo dobesedno »mestni Izletniki na strogost zakona. Saj na drugi strani nepazljivost in brezobzirnost mestnih izletnikov povzroča tudi veliko nezadovoljnost kmečkega Ijud-stvr ter je vzrok, da se na deželi zlasti mladih mestnih ljudi te vse boji«, k sklepu pride pa najlepše: »Naj se torej nikdo ne pritoži, ee Jo na deteti po pravici skupLc Priznati moram, da kaj podobnega že dolgo nisem bral. Predvsem je tu državna oblast, katere naloga je, da skrbi za javno varnost ter da si noben državljan svojevoljno ne sme prilaščati te pravice. Drugič so zgoraj navedene besede prav slabo priporočilo za naš turizem. Kdo se bo pa upal na deželo spričo takih groženj! Ni res, da se podeželski ljudje boje mladih mestnih ljudi; res pa je, da so že večkrat ogražali vinjeni kmetski fantje mirne turiste. Znano je. da današnja mestna športna mladina, ki ima veselje za naravo, splošno ne pije ln ne kadi Res pa je, da smo prišli pred kratkim na izleta po gozdni poti tik pod vasjo ter našli sredi steze živo žerjavico. Poklicali smo kmečke otroke, ki so se krog hiš igrali ter jih pozvali, naj pogase se tleče oglje. »Mi nteno to 1 naredili,« so se opravičevali, »Janez je zakuril«, so odgovorili in zvalili krivdo na svojega tovariša iz vasi. Pustite torej mestne ljudi, če prinesejo denar na deželo, v miru. Za pravico in red pa skrbi oblast ter orožniki, ki naj pa tudi trdo primejo tiste, ki groze mestnim ljudem ter jih grdo obrekujejo. Zadnji stavek opozorila naravnost sili kmetom krepeljca v roke, naj udarijo na mestne izletnike! Kaj takega pa res še nismo doživeli. Zanimiva razstava Ljubljana, 16. aprila Podmladek Jadranske straže na n. drž. dekliški meščanski šoli v Spodnji Šiški je priredil razstavo ročnih tlel svojih neumornih članic. Obsežna šolska soba je komaj dovolj prostorna za tako razkošno obilje sadov marljivih ženskih rok. Kot pester šopek bujnega cvetja se nasmihajo obiskovalcu vsenaokoli v narodnem vbodu in z narodnuni vzorci najvestneje izdelani prti in prtiči. robčki in slično. Blago se vrsti od najtanjšega batista do najtežjega platna. Vsi vzorci so posneti iz originalnin narodnih noš, peč, avb Itd. Bele narodne vezenine obrobljajo deloma kvačkane deloma kleklane čipke, sami ročni izdelki. Vmes se bohotijo rumene pomaranče — šivalne blazinice — v ličnih ko?krh ter se družijo z umetnim cvetjem, spretno in okusno izdelanim iz raznobarvnega sukna. Praktična je raznolika izbira volnenih izdelkov od potrebščin nežnih dojenčkov do težkih ogrinjal in pieg-injal. Leseni križniki, vsi pisarn in vabljivi, vnbtjo kupca, zakaj vsa ta roba je naprodaj, in to za smešno nizke cene, da so komaj kriti stro* ški za material. Podrnlatek Jadranske straže bi hotel vnovčiti pač vse. da bi tudi njegove članice, ki so žrtvovale cas in denar, mogle poleti obiskati naš Jadran, kar je namen prireditve. Pomladku Jadranske straže in njegovi poverjenici gdč. nastavnici Cilki Skubčevi cer šolski upravi k izredno posrečeni razstavi čestitamo! Vse in vsakogar predvsem ženski svet opozanimo, ua je vredno stopili na Gasilsko cr_:to in si ogledali to bogastvo izdelkov naiih pomladkaiic ter z o ikupom podpreti njihove plemenite težnjo, svoj dom pa obogr.t:ti s traino vrednim narednim izdelkom. Razstava bo odprta do petka 19. t. m. V. P. Ob smrti dr, Vladimlrja Travnerja Pokojnikove zasluge na kulturnem polju Maribor, 15. aprila Jutri v torek cb 4. popoldne bo kulturni Maribor pospremil na poslednji poti enega najbolj znanih m nedvomno najpopularnejših Mariborčanov sodnika okrožnega sodišča g. dr. \Tadimirja T ravne rja. o čigar smrti smo na kratko poročali v včerajšnji številki. Dr. Vladimir Travner je bil glede na izrazite poteze človečanske usmerjenosti pravi človek in pol. Morebiti ni prišla ta značilna nota njegovega značaja do močnejšega izraza zaradi humorja, še ga vos ti in vediosti. s katero je blagi pokojnik izrekel svoje misli o tem in onem. Ob vsem mogočem je kramljal in pripovedoval. Na tisoče in tisoče zanimivih anekdot in dov- Ob smrti očke Zajca Ljubljana, 16. aprila Častitljivi starček Ksaverij Zajec, ki je predvčerajšnjim umrl, je bil med redkimi nad 90 let starimi Ljubljančani in eden od stare napredne, zavedne garde. Dočakal je 94 let in gotovo bi se izpolnila njegova želja, dočakati 100 let, če ne bi nesreča hotela, da je na sprehodu padel m se poškodoval, nakar ga je zadela možganska kap. tipov je stresal in sip:U iz svojega sijajnega spomina. S komurkoli je prišel v doti ko, z vsemi je bil prijateljsko razpoTo-žen, deber in ustrežljiv. To so Čutili zlasti mariborski novinarji, ki jim je bi pokojni dr. Vladinvr Travner prijateljsk > in skoraj tovariško naklonjen. Bil je zelo priljubljen predavatelj, saj je svoje misli izražal ne samo z fcesc.iairj, ampak tudi s primernimi mirničnimi spremljavami, ki so primemo podcrtavale blaženo vedro misel. In vendar je ta duhoviti in glctooko naobraženi mož živel silno preprosto vsak« danje življenje. Nič ni kazalo na njem \i bi hotel v materialnih zablodah iu\še dobe izkoristiti pomembni rek Carpe dienu-. Bil rja je dr. Vladimir Travner marljiv in priden kakor mravlja. Tudi za Slovenski Narod« je prispeval več poučnh in zanimivih člankov, dokler ga še ni ovirala pri delu in zbiranju grabiva neozdravljiva bolezen. Svoja zgodovinsko znanstvena in zgodovinsko pubTicist čna raziskovanja je osredotočal precSvsem na zbiranje podatkov o posledicah kuge na Slovenskem, o raznih čarovniških procesih na Slovenskem, potem o dosel je vanju Židov na Slovenskem in pa o turški -lobi na našem ozemlju. Živahna pobudnost je premaknila njegovo pažnjo tudi na druga torišča. Bil je znan numizmatik, v zadnjem času se je mnogo pečal z zbiranjem podatkov o pomembnih slovenskih pravnikih, ki so dosegli v svoji znanstveni karieri in kulturno literarnem utvarjanju pomembne uspehe. Kot dolgoletni preiskovalni sodnik pri tukajšnjem okrožnem sodišču pa je pokazal, kako se lahko spajajo mierpretacije raznih pravnih določb z razumevanjem srca in človekoljubnim odzivom pameti. V tem pogledu je vršil dr. V. Travner svojo naporno in težko službo v duhu onih vzvišenih idealov, ki jim je bil svest do poslednjega utripa. Slava dr. V. Tratvnerjo! Pokojni Prane Zajec je bil rojen dne 15. novembra 1. 1846 v Veliki Loki na Dolenjskem. Zadnja leta je imel svoj dom na Pri vozu pri ugledni družini pokojnega sina, Franceta, predlanskim umrlega optika urarja " in draguljarja v Stritarjevi ulici. Kljufb visokim letom je ohranil Čilost duha, zanimal se je skoraj do svojega zadnjega dneva za dogodke po svetu. čutal je Časopise in je bil naročnik »Slovenskega Naroda« skoraj od ustanovitve lista, namreč od dneva ,ko je stopil v službo in si lahko sam naročil tedaj edini napredni dnevnik. Rad se je sprehajal po mestu in še rajši zahajal k svojim sorodnikom in se rajši zahajaj] k svojim sorodni kom ter se veselil ob pogledu na svoje vnuke in pra-vnuke. Očka Zajec je bil v službi na sodni j i najprvo v Velikih Laščah in nato v Ljubljani. Tovariši in stranke so ga poznale kot dobrega in šaljivega človeka, pa tudi kot narodno zavednega človeka, saj je zaradi svoje narodne zavednosti imel hude neprilike z nemškimi sodniki, ki so zahtevali, da mora s slovenskimi strankami nemško govoriti, a bfl Je vesten in priden uslužbenec, zaradi tega mu tujci tudi v službi niso mogli do živega. Starejši Velikolašča-ni ee ga še spominjajo, saj je znal prijetno pripovedovati iz svojega življenja ln duhovito Izpovedovati svoje trdno napredno prepričanje, Preživel je vse svoje stanovske tovariše in prevzel vdano nase breme starosti Ob svoji 881 etnici je rekel, da bi rad ostal kar pri »obeh prestah«. Po tem visokem jubileju, ko je spoznal, da ga Bog le noče k sebi, si je želel doseči sapet okroglo številko 100. Za njim žalujejo številni sorodniki med njimi tudi sin lož. Rudolf, upokojeni višji gradbeni avet- j nik. Naj bo blagemu starčku svetel spomin, sorodnikom nase sožatjei Zadnja pot Božidarja Romiha Krško, 15. aprila Včeraj popoldne smo spremili na zadnji poti sodnika novomeškega okrožnega sodišča in predsednika kazenskega senata g. Božidarja Romiha. V njem smo izgubili naprednega nacionalnega borca in izvrstnega sodnika. Pokojni se je rodil leta 1888 na Vidmu pri Krškem kot sin dolgoletnega krškega župana in ravnatelja meščanske šole v Krškem dr. Tomaža Romiha. Po končani ljudski šoli v domačem kraju se je napotil v Ljubljano, kjer je končal srednješolske študije, nato pa v Gradcu juri dično fakulteto. Po končanih študijah je stopil v sodniško službo in kot sodnik služboval v Brežicah, Šoštanju, Murski Soboti, Sevnici in Novem mestu. Kjerkoli je služboval, povsod si je takoj pridobil splošno spoštovanje s svojo strogo objektivnostjo. Leta 1916 se je poročil z učiteljico Jerman Josipino iz znane narodne rodbine v Krškem. Iz zakona se mu je roil sin Marjan, ki pa je leta 1932 umrl. Njegova prezgodnja smrt je močno zadela očeta, ki si od tega udarca ni nikdar več opomogel. Začel je bolehati in polagoma hirati, dasi je iskal povsod zdravja. Ko je začutil, da se mu bliža zadnja ura, se je dal prepeljati v krško bolnico, kjer je v petek zjutraj za vedno zatisnil svoje blage oči. Včeraj popoldne se je vršil izpred hiše žalosti pogreb, kakršnega zlepa ne pomnimo v Krškem, že kmalu po četrti uri so se začeli zbirati pred hišo pokojnikovi znanci in prijatelji od daleč in blizu. Po končanih molitvah je zapela Glasbena matica v Krškem pod vodstvom g. ravnatelja Vutkoviča »Vlgred se povrne« nakar se je razvil pogreb proti rx>kopalisču. Za križem so stopali šte\ilni nosilci vencev., ki so jih poklonili pokojnikovi prijatelji, nadalje odposlanstvo novomeškega Sokola in Glasbena Matica. Za krsto je stopala užaloščena soproga s sorodniki, za njimi pa številni stanovski tovariši in prijatelji, ki so prihiteli iz Novega mesta in drugod. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika njegov stanovski tovariš g. Verčon ir. Novega mesta, nakar je Glasbena Matica zapela žalostinko in zemlja se jc zgrnila nad prezgodnjim grobom Božidarja Romiha. Izpred sodišča Murska Sobota, 15. aprila Slenkovič Ivan doma od Negove je imel s sodnijo že večkrat opravka radi različnih kaznivih dejanj zoper tujo lastnino. Tudi tokrat je zahrepenel po tujem blagu in nagovoril nekega 161etnega dečka, ki je v bližini Gornje Radgone zagrešil tatvini ter odnesel zapestno uro in nekaj živil. Radi tega je bil Slenkovič obsojen na 8 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Pred okrožnim sodiščem sta se morala še zagovarjati Ko cen Matija in žena Ko-oen Marija, ker ta se sporekla z Zorcem Andrejem iz štrigove. Kocen Matija in Marija sta Zorca dobro premlatila z vsem, kar jima je prišlo pod roke. Matija je "ofl obsojen na 20, Marija pa mi 14 dni strogega aago*a» pogojno m 1 jato. »SLOVENSKI NAROD«, tank, m ^nm iml CLAUDETTE COLBERT in JAMES STEWART 7|U| JENJF IF I FDfl I I Premiera danes ob 16., 19. in 21. uri. ■ KINO IN ION, tei. S2-21 v odlični družabni komediji I W M V Ki IV V E» V M ifa ^# ■ I Veličanstveni ep o večni Kini. ki v dramskem in umetniškem pogleda n&dkriljaje vse dosedanje filme! m m ■■ ■ ■ w ***iw«b>»^*x ffc. po slavnem romanu Pearl S. Buckove >DOBRA ZEMLJA«. KINO BC KI K HilJl #% Nabavite vstopnice v predprodaji. SLOGA teL 27-30 Radi velike dolžine filma predstave ob 16., 19. ln «1.15 uri. V glavni vlogi: Paul Mirni in Lulse Rainer. Corinne Luchaire nepozabna iz filmov »tleča brez rešetk« in »Greh* ter Jean Pierre Aumont — v prekrasni ljubavni romanci Čakala Te bom (Dezerter) Kino Matica, tel. 21-24 — Ob 16.. 19., 21. uri DNEVNE VESTI — Podražitev cigaret. Povsem nepričakovano in kar na tihem je monopolska uprava podražila cigarete. Včeraj so finančni organi po trafikah popisali zaloge tobaka in cigaret. Od včeraj so poskočile cene za 1.000 komadov >I>rava« cigaret od 200 na 250. >Ibaic od 250 na 300 din, -Hercegovina od 300 na 350 din, »Zeta< od 300 na 350 din, >Moiava- od 350 na 400 din, »Mirjana« od 350 na 400. »Neretva« od 400 na 450 din, »Drina« od 450 na 500 din. >Vardar« od 450 na 500 din, ■Vardar« in »Drina« brez nikotina od 500 na 550 din. Podražitev znaSa 1 din pri škatlici 20 cigaret. Kadilci se po pravici pritožujejo, da so cigarete slabe in da se obe recimo v Beogradu mnogo boljše cigarete nego v Ljubljani in Zagrebu. Če se je že monopolska uprava odločila za podražitev cigaret, bi se mogla tudi odločiti za temeljito reorganizacijo svojega, poslovanja in poskrbeti, da bi bili kadilci s cigaretami vsaj zadovoljni, če jih že moralo tako drago plačevati. Monopolska uprava namerava baje povišati trafikantom zaslužek od 5 na 6 odstotkov. Vprašanje; povišanja železniških tarif. Ze večkrat jo prišla v javnost vest, da namerava železniška uprava povišati tarife. Z merodajnega mesta so pa vedno odgovorili, da to ni res. Navzlic temu se pa pripravlja povišanje železniških tarif od 15 do 30%. železniški uprava utemeljuje povišanje z večjimi režijskimi stroški zlusti s podražitvijo premoga. Najprej bodo povišane blagovne, potem pa še potniške tarife. Gospodarski krogi pa nameravajo posredovati, da bi so železniške tarife ne povišale, ali vsaj ne tako občutno. Podražitev sladkorne p«~*e in sladkorja. Na predlog finančnega in poljedelskega ministra je vlada sklenila, da se bo tena letošnje sladkorne repe povišala na 32 za 100 kg. To je že tretja podražitev sladkorne repe od lanskega avgusta, ko so se dvignile cene najprej od 20 na 22 din. V zvezi 8 podražitvijo sladkorne pese je hila dovoljena tudi podražitev sladkorja za 60 par pri kg. — Rumunska letalka Irlna Rumaia v Zagrenil. Danes dopoldne je priletela na zagrebško letališče sloveča romunska letalka Trina Burnain. Zagrebški Aeroklub jo je povabil, da bi predavala v Zagrebu o ženi v letalstvu. Irina Burnaia je znana kot letalka po vsej Evropi. Po poklicu je odvetnica. S svojim letalom je preletela že vso Kvropo in se udeležila mnogih letalskih tekem. Ustanove vele trgovca Antona Koienca leto« ne bodo razpisane. Kuratorij ustanov veletrgovca Antona Kolenca objavlja, da zaradi tehničnih ovir razpis ustanov za teko-: šolsko leto ni mogoč. Prosilci, ki so vložili nrošnje. se lahko prijavijo zopet jeseni, ko !>odo ustanove na novo razpisane. Tisti, ki želijo, da se jim vrnejo prošnjam priložene listine, naj to javijo kura-t ori ju v roke predsednika dr. E mesta Ka-iana. advokata v Celju. "^"''kSS^!^■■■■■■ Danes ob 8. uri na željo občinstva zadnjič Tango neeturno — Vivere Znižane cene! — Izsušenje Skaderskega jezera. Italijanska vlada je definitivno sklenila osušiti Skadersko jezero. To veliko delo pa lahko opravi le v sporazumu z nado državo, kot je jezero na meji. V ta namen se vodijo že delj časa med našimi in italijanskimi pristojnimi ustanovami pogajanja. Dosežen jo bil celo že sporazum o tehničnih vprašanjih osusitve jezera. Treba je pa še rešiti finančno vprašanje. Gradbeni minister bo predložil re&itev tega vprašanja na seji ministrskega sveta. V zvezi z ostisenjom Skaderskega jezera je izdelan načrt, po katerem bi zajezili reko Drt-njačo. da bi se voda iz Drina izlivaj a v Bojano pri Skadru, Drim bi pa usmerili proti Lješu. Strugo Bojane bi regulirali, izravnali in poglobili. Ko bi bila končana ta velika dela. bi se lotili podrobnih melioracijskih del. Po teh načrtih bi odpadlo na Albanijo okrog 48.000 ha ziratne zemlje, na Jugoslavijo pa celo 100.000 ha. Zdaj so velike površine neobdelane zaradi rednih poplav in ker so zamočvirjene. — V našo letalsko industrijo je investirano okrog 400 milijonov din. V Beogradu ie bil redni občni zbor združenja letalske industrije kraljevine Jugoslavije. Hkrati je bil občni zbor državne Zveze letalskih in-iustrijskih podjetij. Ugotovljeno je bilo. ia je bilo doslej investirano v našo letalsko industrijo okrog 400 rnihjonov din. NaSa letalska industrija zaposluje izvrstne delovne moči. — Obnovitev trgovin, stikov » Apanijo. Na Sušak je prispel Španski opolnomočeni minister Louis Gacia Guiarro, ki je zdaj v službi pri trgovinskem ministrstvu v Madridu. Spremlja ga Sef odseka direkcije za zunanjo trgovino dr. Prvislav Weissen-berger. S Sušaka odpotujeta v Split, da proučita pogoje za obnovitev trgovinskih stikov med Jugoslavijo in Španijo. V splitsko pristanišče je priplul španski parni k »Monte Galera«, ki bo natovoril 5.500 ton v Španijo namenjene pšenice. To je prvi španski parnik v splitskem pristanišču, od kar je bila končana v Španiji državljanska vojna. _ Pogreb gostilničarja Jožeta Novija-* na bo jutri ob 10. dopoldne in ne danes kakor je bilo objavljeno včeraj v osmirtnici. Pokojni ima namreč sorodnike v Vipavi, ki ne morejo priti na pogreb prej. — žrtev noža. 251etni ključavničar Filip Med veš, zaposlen v tovarni Titan v Kamniku, je bil predanočnjim v neki gostilni, kjer je bilo tudi več drugih gostov. Nekaterim gostom je stopilo vino v glavo, da so se jeli prepirati. Kmalu se je iz prepira razvil pretep in Je eden izmed vinje- nih gostov planil proti Medvesu ter ga z nožem sunil v trebuh, edveš, ki ima hude poškodbe, se zdravi v ljubljanski bolnici. — Nov grob. Včeraj je umrl v Ljubljani po kratki mučni bolezni v 67. letu starosti g. Josip Paulin, poštni poduradnik v pok. Pogreb bo jutri ob 16.30 izpred Zavetišča sv. Jožefa. Vidovdanska cesta 9. na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku blag spo-inin, njegovim svojcem naše iskreno soža-lje! — Vzoren učitelj. Učitelj Bruno J urin - čič v Kastavu je služboval polnih 40 let. leta 1935. je bil pa upokojen. Ves čas nI izostal iz so!e niti en dan. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in vetrovno vreme, v jutranjih urah zmerno hladno. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu in Splitu 16, v Mariboru 15.7, na Rabu in Kumboru 15, v Ljubljani 14.8. v Beogradu 13, v Sarajevu 12. na Visu 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.3. temperatura je znašala 5.8. — Nesreče. V Begunjah na Gorenjskem je včeraj prisedel na kmečki voz lOletni sin mizarskega mojstra Anton Arh, ki je med vožnjo vtaknil levo roko v kolo. Kolo mu je roko dvakrat zlomilo. — Posestnik Peter Končan iz Moravč se je včeraj peljal s kolesom po opravkih, a je na klancu padel in se hudo pobti po glavi. — Mehaniku Viktorju Ogrinu iz Ljubljane pa je davi pri delu padel na glavo motorni ščitnik ter ga hujše poškodoval. — Smrtna nesreča, V Turanju na cesti Karlovac—Plitvice se je pripetila včeraj smrtna nesreča. Pod tovorni avto je prišla Soietna tovarniška delavka Stana Polovina. Sedela je kraj šoferja in ko je prispel r.vto v Turanj je odprla vrata, da bi skočila iz njega. Šofer je zadržal avto, ni ga pa ustavil. Delavka je skočila tako nerodno, da je parila pod avto. Zadnja kolesa so šla čez njo in jo tako poškodovala, da je kmalu po prevozu v bolnico izdihnila. Bila je že v sedmem mesecu nosečnosti in zapustila je štiri nepreskrbljene otroke. — lSietnj deček ubil »taro ženo. Težak zločin jo bil storjen v nedeljo v vasi Mi-ličani blizu Koprivnice. Tam je 121etni Stjepan Ivković zabodel v srce 601etno Kalo Ivković, ker mu ni hotela odrezati kosa kruha. Deček pravi, da je Kata zelo grdo ravnala z njim. Fant je brez staršev in Kata je skrbela zanj. V nedeljo si je hotel odrezati kos kruha, pa mu je iztrgala hlebec iz rok. To ga je tako razjezilo, da je skočil na njo. Kata ga je hotela udariti z motiko. toda deček Jo je prehitel in jo .nabodel v prsi, da je kmalu izdihnila. — Tragična »mrt samozvanega zobozdravnika. Pri Kotoru so potegnili včeraj iz r.iorja Luko Nerloviča-Jakovljeva. ki je j drl ljudem zobe kar s prsti. Na poti iz Brcanja v Kotor jc padel v morje in utonil. Bil je pijan, kar mu je postalo usodno. — Tež^a železniška nesreča. Blizu Gračaca pri postaji Cerovac se je pripetila v nedeljo težka železniška nesreča. Tovorni vlak, ki je imel spredaj in zadaj lokomotivo, je skočil s tira in v 30 m globok prepad se je zavalilo 13 vagonov. Strojevodja lokomotive, ki je potiskala vlak naprej., ni mogel opaziti tega ln tako lokomotive ni ustavil. Vlakovodja Josip Koltner se je ubil. dva kretničarja sta bila pa precej hudo ranjena, železniška proga je bila močno poškodovana, in gmotna škoda je velika. — V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Šibeniku se je ustrelil v nedeljo ponoči šofer Jožo Zunić, star 30 let. Bil je zaljubljen v lepo dekle, ki mu pa ni vračalo ljubezni. To ga je tako potrlo, da je obupal nad življenjem. — Krvav pretep. V neki gostilni v Dolnji Kustošiji pri Zagrebu je prišlo v nedeljo zvečer do krvavega pretepa 291etni delavec Andro Posavec je bil zaboden v srce. da je takoj izdihnil. 6 pretepačev je bilo pa precej težko ranjenih. — Namesto venea na krsto blagopckoj-nega g. Josipa Skale podpolkovniku v pokoju v Zagrebu,'je darovalo uradnrštvo zavarovalnic »Sava« in j'-Assicui-azioni Generali« v Ljubljani znesek 200 din »Društvu slepih* v Ljubljani. Iz LJubljane —lj Simfonični koncert ljubljanske filharmonije, ki bo v okviru bolgarskega Tedna v ponedeljek 22. t. m. v Unionu. nadaljuje z izvajanjem bogate slovanske glasbene literature. Naš skladatelj F. Bernard je na sporedu s »Scherzom«. Bernard je imel prve skladateljeve uspehe v Mariboru, kjer je bila L 1932. z velikim uspehom izvajana njegova >>Fanlazija za violino in orkester«. — Bolgarski skladatelj Panea, Vladigerov je na sporedu » »Klavirskim koncertom št. 3 in z Vardar-Rapsodijo«. Vladigerov je naznamenitejši sodobni bolgarski skladatelj in prvi komponist bolgarski, ki je dobil priznanje v Parizu. Londonu. Varšavi. Stockholmu. Beogradu itd. — Čajkovski je na spoiedu š »IV simfonijo«. Čajkovski je najčistejše izkristalizirani tip slovanskega skladatelja, čigar lOOletnico rojstva slavi letos ves kulturni svet. — Koncert pripravlja orkestralni korpus 70 godbenikov pod vodstvom dr. D. švare z vso vnemo. Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Union. —li Predavanje k. o. JNS na Viču. Odbor k. o. JNS na Viču si je za svoj letošnji program določil tudi javna predavanja rila in vodila predsednica ga Minlca Govekarjcv;!. ki je ocrtala interne prilike v društvu in v glavnih potezah orisala vse delo in akcije društva v preteklem letu. v splošnem s je pa dotaknila tudi programa za bodočnost. Tajniško poročilo jc podala ga Lindtner-jeva, ki je prav izčrpno opisala velike napore in uspehe društva v pretekli poslovni dobi. Po razstavi slovenskih, hrvatskih in .srbskih narodnih ženskih ročnih izdelkov v letu 1938 se je lani lotil odbor priprav za razstavo vscslovanskih narodnih izdelkov in jo je skupno z Zvezo gospodinj priredil na velesejmu od 3 do 12. juniju. Obnesla se je naravnost sijajno ter jc bila glavna privlačnost lanskega pomladanskega velcscjma. To je priznala vclcscjmska uprava in tudi vsa nasa javnost Vladalo je splošno mnenje, da tako dragocene, z globokim razumevanjem, z izbranim okusom in z vseslovanskim rodoljubjem pr"žete razstave niti Slovenija niti vsa Jugoslavija se nista videli Posebej še se jc odlikoval na razstavi obrtni odsek Splošnega ženskega društva, ki je bil ustanovljen le-i ta 1937 po vzorcu Ženskega društva v Ma-i riboru. Kakor že nekaj prejšnji"? let. |e odbor ; SŽD tudi lani priredil ^ečaj »Vzgoja mate-J re«. Predavanja, navadno ob četrtkih, so j bila na Mladiki, predavali pa 50: dr. Franta 1 Miss, dr. ISožcna Meri jak. prot Anica Ćer-! nej. prof. Vcnčcslav Čopič, dr Fran Brand-\ statter. dr. Stanko Gogala. dr Darko Čer-I nej in zaščitna sestra Antonija Scršcn. deloma kulturno. Splošno žensko društvo si je nadelo nalogo, da zbere deuar za blago za obdaritev Šolskih otrok v Karx-i pri Oolnii Lendavi in ie ta ciii tudi dosec'o. Otroci so bili obdarovani S obleko, obu' i o. nerilom. knjigami m toaletnimi DOtreb-ščinami. Hvaležnost obdarovanih otrok ie bila naravnost sani i Ivo. V nadalmiem ie tajnica spomini a la smrti slovenske nrvoboriteljiee. nisateljice Marico Bartolo-ve in jubilantke, podpredsdnice dr '• 1 ^e. Marile Pintarieve ob nični 80 ' Društvo jc sodelovalo med letom pri raznih dobrodelnih nabiralnih akcijah, ki vse imele len uspeh. Iz poročila knjižničarke jr razvidno, -i 1 gre delovanje v kr>Mžnlci svojo začitan pot naprej. Knjižnic, trudi, da nudi jim čitatrljicam in pa učeči se mladini 1 voč dobrega in koristnega čtiva. v prvi vrsti slovenske uomaee literature in prevodov iz svetovne literature. Na nasem kuj nem trgu izhaja mesečno toliko novega knjižnica kemrg dohaja in Emaguje nabavo novih leposlovnih, obče znanstvenih in mla-i dinskih knjig. Pri nabavi tuje literature p 1 jO dandanes potrebna skrajn;! previdnost ker so knjigo po eni strani zelo drage, I drugi strani pa tendencljozm- in zato za Čl-! tateljice neprikladne. Med letom jc bilo izposojenih čez 3500 knjig", knjižnica j«" I bavila razen mesečnih revij. >> 120 &01 slovenskih knjig, nekaj pa trijezičnih. Za obrtni odsek je poročala nuOpaSi-Čeva. SploSno žensko društvo je že 1. \(> '•'< obnovilo odsek za pospeševanja domače narodne obrti in je njegov namen propagiral i vse narodne vezenine ter ročna dela, ki so jih izdelovale naše prababice. Članice so s. z veliko vnemo lotile dela in na razstavah stopile pred javnost z večjim številom flelkov. Mnogo izdelkov je bilo prodanih in je odbor prejel šc nova naročila. Začrtano delo lepo napreduje in vzbuja vero. da bodo poučna, zato tudi dobro obiskana Glavno \ izdelki prišli do tiste veljave, ki jim gre, Glaziji n. medžuipni grodni tek. Sodelcva- skrb za predavanja, oziroma predavatelja, j ter da bodo domači izdelki izpodrinili tuje le bodo ljubljanska, marirx>rsika, zagrebška j je nosila ga predvodnica. Društvo je doslej j manjvredno blago ter vzorce. Narodno priredilo v okviru tečaja »Vzgoja matere« žc 44 javnih predavanj, ki so bila vsa globoko zasnovana in zato tud: učinkovita. —c S°kolski medžupni tek na Glaziji. Predavanja so bila vseskozi V nedeljo 21. t, m. ob 10. bo na celjski zanimiva m in celjska sokolska župa. Vseh tekmovalcev bo okrog 80. Opozarjamo občinstvo na to zanimivo tekmo, ki bo največja, kar jih je bile doslej v tej panogi v Celju. i Pri tem delu jc Slo ženskemu društvu lju- —c Gozd .Je g°rel. V nedeljo okrog pol- j bežnivo na roko Pcdago-ko društvo, ki mu dneva se je vnel v žervisčih nad što rami delno posekan gozd, ki je last posestnika Ivana žerjava z Lave pri Celju. Ogenj se je do večera močno razsvriL Zvečer So pozvali na pomoč celjske gasilce, ki so se ob 19.30 odpeljali na kraj požara in izkopali ja-rsk okrog- gorečega gozda. Ob 22. so se gasilci vrnili v Celje. Ogenj se je razširil proti vrhu na skalnat teren in je okrog polnoči ponehal, škoda je znatna. —c š°fer»ki izpiti za kandidate iz celjskega, goinjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza l-odo v ponedeljek 29. aprila ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu v Celju. Kan iidati na i vložijo zadevne prošnje čimprej na sreskem načelstvu v Ce-iju. __-<. \apad v *r°»tilni. V nedeljo je sin nekega posestnika napadel v prepiru v neki gostilni v Kaplji pri št. Juriju ob Ta-boro v prep?ru 231etnega posest nikovega sina Ivana Rotarjo iz iste vasi in ga z udarcem z bok-parjem močno poškodoval po glavi. Rotarja so oddali v celjsko bolnico. —c Glavni turnir Celjskega *aliov*Kega kluba je bil pred dnevi zaključen. Pivo mesto in obenem naslov klubovega prvaka za leto 1940. si je priboril favorit Slavko Cijan, ki je dojoego! 11 točk izmed 13 dosegljivih ter ni izgirbil nobene partije in je Štirikrat remiz;ral. Drugo mesto si je priboril Vladimir DiehJ z 10 tret>? ;n četrto mesto si z 9 točkami delita klubov i predsednik Jo&.p Grašer in tajnik Miiko Fajs, peto mesto je zasedel inž. Srečko Sajovic z 8 točkami in pol. šesto mesto Nikodije Pesić z 8 točkami, sedmo mesto Schneider s 7 tockaimi. csrno me^to prof. Tavčar s 6 točkami in pol, 9. in 10. si delita dr. Cerin in Cernelč s 3 točkami itd. Potek turnirja je pokazal, da se v kilubu uveljavljajo tudi nove moči in da razpolaga klub z lepim Številom dobrih in tudi prav dobrih igralcev. —c Trt nesreče. Pri zažiganju odpadkov in suhi jadi na njivi v Jurkloštru se je 7- «re za to prisrčna zahvala Letošnjo zimo je društvo priredilo tudi tečaj ruskega jc zika. Odbor Splošnega ženskega društva se redno udeležuje tudi sei meddruStvenesa ženskega odbora, ki se ie osnoval že lan iz članic različnih ženskih društev, v svrho narodno obrambnega dela. Na pobudo tega ženskega odbora ie vsaka organizacija ore-vzela svoje nalose v narodno-obrambnem delu. To delo ie bilo ?ocialno-humano in obrtni odsek je izdelal doslej v celot; ISO lepih kosov vezenin v vrednosti lO.ioo din prodanih pa je bilo že za 5300 dm teh izdelkov. Pregledno tajniško in blagajniško poroči je podala ga. Leskovčeva. Društvo ima v denarju nekaj nad 1960 din, ostalo premoŽenje pa v inventarju. Po poročilu $i<^- bla-gajničarke je članica nadzornega odi 1 predlagala odboru razrešnico. ki je hiia sprejeta soglasno. Za zaključek je spregovorila nekaj vzpodbudnih besed še predsednica in apelirala na članice, da gredo v bodoči poslovni dobi še z večjo vnemo na novo delo, ki bo morda potekalo v še te-1 žavnejših razmerah. Občni zbor Tujsko-prometne zveze Ljubljana. 16. aprila Ob 10. se je danes pričel redni občni zbor Tujsko prometne zveze v Ljubljani, kate-lega je otvoril predsednik dr. Fran Ratej s 'pozdravom številnih delegatov iz vseh krajev Slovenije, kjer ima Zveza svoje člane, in zastopnikov oblasti. Bana je zastopal načelnik dr. Alojz Trstenjak, zbornico za TOI tajnik dr. Koče, direkcijo državnih železnic načelnik Franc Podbregar. direkcijo pošte in telegrafa viši' kontrolor Ivan Kit, direkcijo Suni predse'.nik Zbornice za TOI Ivan Jelačln. pismene pozdrave pa so poslali zborovalcem direktor Putnika Simić, Tujsko prometna zveza v Mariboru, katero zastopa na občnem zboiu direktor Ivo Šubic, predsednik Putnika dr. Tartaglia in drugi. Po pozdravih, ki jih je iziekel v imenu bana načelnik dr. Trstenjak je predsednik dr. Ratej obrazložil poslovno poročilo za leto 1939, ki je bilo tiskano in predloženo občnemu zboru. Ob zaključku redakcije pripombe predsednika dr. Rateja k poslovnemu poročilu še niso bile izčrpane. Iz Novega mesta — Menengitis se je razširil tudi v novomeškem srezu. Več bolnikov je bilo pripeljanih v žensko bolnico. Oboleli, ki so letni posestnikovi hčeiki Katici Jererjovi | pravočasno poslani na zdravljenje, so vnela obleka. Deklica se je močno opekia , j.- Sieci že izven nevarnosti. Zlo je v tem, po spodnjem delu telesa. Te ini je padel lSUetni sin raznasalke časopisov Anton Majcen Iz Celja z vrtiljaka in si na Lomil desno nogo. V soboto ponoči je padla 63-letna dninarica Jožefa Leskovskova s Planine pri Sevnici v spanju 3 postelje in si zlomila desno reko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Ogenj v ki-Oj&Ski delavnici. V nedeljo okrog 20. je nastal ogenj v krojaSki delavnici Antona Uršičs v poslopju Pokojninskega zavoda v KolenCevi ulici. K sreči so ogenj kmalu opazili, odprli vrata in ogenj pogaedli. Na mizi v delavnici so bili pozabiJi izklopiti električni ]ikalmk, zaradi Česar je začel Iskalnik žareti in kmalu se je vnela miza. škoda k sreči ni volte. da je zavodu, ki je imel na zalogi nekaj predmetnega cepiva isto že pošlo oz. je porabljeno ,nova naročena pošiljka pa še ni prispela. — Hoda neareča pri igri. V gorjanski vasici Planini, ki leži pod belokranjsko turistično postojanko Mirno goro, se ljudje večjidel pečajo z lesno trgovino, ki jim nudi največ zaslužka. V vasici imajo zaradi tega skoraj pil vsaki hiši malo skladišče lesa, predvsem še rezane smrekove deske, ki so zložene suše na vetru. Nekaj takih desk je zloženih tudi pri Stricljevih. kjer so si napravili otroci iz dolgih desk drsal-nico. Otroci so se po deskah drsali se prej in je Slo vedno brez nezgod. Na desko je med drugimi legel tudi 71etni domači sinček Herbert, ki se je spustu po poševno ležeči deski ležeč na trebuhu - ni7rdoi. Ni pa pridrčal še do sredine deske, ko se je začul bolesten krik, ki jc privabil na kraj nesreče tudi odrasle. Pri naglem drs . nju po deski se je nesrečnežu zadrla debc L trska, ki je štrlela iz nje. globoko v trebuh, kjer mu je poškodovala tudi notranje organe. Huda nesreča je na mah prekinila otroško igro in udeleženci so se porazgubili na svoje domove. Ranjenega dečka pa so starši pripeljali v bolnico usmiljenih bratov. — V Izogib newečam ,je nujno potrebno, da se ostri cestni ovinek na šukljetovi cesti nasproti bolnice usmiljenih bratov, že končno izravna, da bo cesta vsaj malo pregledna proti gornjemu visečemu delu, kjer so železniške zapornice. Ovinek zakriva predvsem visok zid, postavljen tik ceste, ki varuje na desni strani zgolj posest bolnice usmiljenih bratov. Cesto je na tem kraju treba na vsak način razširiti in zid podreti, da bo cesta vsaj rieloma pregledna. Na tem kraju se je prip^ito Že več nesreč. petek, 19. aprila. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05; Ni*povedt, poročila. — 7.15: Pisan vonč-ak veselih zvokov 1 plošče). — 11: šolska ura. Višnja gora. Učenci se pogovaijajo o eda-njih in proteklih zaninuvostih tega starodavnega moteča. ki so ga spoznali n,i iciskem izletu in iv- raznih spL-^ov. Fti;^-govor vodi Mira lav Zor. — 12: Naše p:o-soe — naši zvoki. — 12.30: Poročdv*. Goana» V pest*** «em nfl*<»1 veHkonoko stenico, ki me ie strahovito nbPTft^a. T?»ke svlniariie ... i. t- d., i. t. d. Zato odpoveduje™ . . .Predraga gospa* Ne jezite se,' da vas motim 1. t. d., 1. t. d ... Vljudno vas prosim, sežgite živalco, ki sem jo . . .« Hm! Ne jezite se . . . Sežgite živalco . . . Kot da ne bi mogel tesra opraviti takoj! Lenoba si, Toman, velika lenoba! Uuu-uaaa-ah! Fiu! Kam je pobegnila, mrcina? Vidiš vraga! še trenutek poprej mu je čepela tu, prav pred nosom! . . . Gotovo kam med špranje!... E. pa zbogom! Bila je sestradana, se je, hvala Bojru. nanila — kdo bi ji zameril!... Usmiljenje tudi z najmanjšimi ... Do lanskega leta je bil celo predsednik ^Društva za zaščito živalic« ... še par zmedenih, zamotanih misli ... in gospod Toman se je v drugo izgubil v kraljestvu sanj. Sončno jutro, ze zdavnaj mu je izpuhtelo iz glave ponočno razmišljanje in bi bil nemara sploh pozabil na nezaželeni obisk, da ga nI opozorila nanj podolgasta, temno-rdeča lisa na rjuhi. In smola! Prav tedaj, ko si jo je hotel pobliže ogledati ... »Dobro jutro, gospod Toman! Dobro prespali?« — Gospodinja z zajutrkom. »N-ja ... Seveda, seveda! ... Kako ne! Prav dobro! Izvrstno!« — Sicer je že stara njegova gospodinja, toda ostrih oči in se mu kljub naglici ni posrečilo zakriti sumljivega sledu. »Jezus. Jezus!« »Prosim?« — Gospod Toman zardeva. »Poglejte!« »Da ... pa . . , Saj nI nič hudega, gospa!« »Moj bog! Gotovo stenica!« »Kje neki!... Malo sem se ... Da! Malo sem se odrernil po kolenu... Nič se ne spominjam kdaj... Aha! Včeraj, ko sem, neroda. skočil s tramvaja ... Ne zamerite ... Nikar se ne jezite, gospa, prosim vas, da sem vam napravil tako packarl-io.. . Se vam bom že ob priliki oddolžil ... !« Taki smo ... ritve sil med posameznimi društvi bo zelo poživil delo med sokolsko mladino, ki bo s tem dobila močno vzpodbudo za bodoče delo. Prireditev bo v vsakem oziru lepa in zanimiva. Na to prireditev opozarjamo vse sokolske pripadnike z Jesenic in okolice, vse prijatelje sokolstva in vse druge, ki se zanimajo za sodobno telesno vzgojo mladine, da se jo polnostevilno udeleže. Po prireditvi bo družaben sestanek v Sokolskem domu, naslednji dan pa gredo vsi tekmovalci na Izlet na jesenlfike planine. Prosvetno delo Sokola v So draiid Sodražica. 14. aprila Prosvetni odbor sodraškega Sokola ie letos v prvem tromesečiu razvil precejšnjo delavnost. Poleg rednib sestankov je imelo društvo tud? dva debatna večera Delo v poedmih odsekih se je porazdelilo m so bile nastopne prireditve* Odali ki odsek je priredil 4. TI burko *>Maksc!« v režiji sestre Rožcc Fnjdigove. Igralci so se potem poprijcli zgodovinske igre »Crna ženaa v režiji sestre Nežke Mi-količeve. Za igro ie vladalo veliko zanima nje in so gledalci tudi pri reprizi napolnili dvorano do kraja. Da je bila igra tako dobro uprizorjena gre pohvala po'eg igral cem tudi br Jožetu Ivancu, ki je brezp'ač-no prenovil vse kulise in izdelal tud. nove. V razvedrilo članstva smo imeli na pustni torek družabni večer ki je nad vse lepo uspel, ob veliki udeležbi članstva m občinstva. Kinoodsek je priredil 14 predstav. Predvajanje filmov je bilo brez vstop nine Predvajali smo več krasnih sokol skih in prosvetnih filmov, ki nam jih k dal na razpolago prosvetni odbor Saveza SKJ. Predvajali smo. jubilejni zlet župe Zagreb, župni zlet župe Beograd zlet bolgarskih Junakov leta 1935. film \Tovi Sad poletno delo v vinogradih in čebebrejo I. in II del Mimo prej imenovanih filmov smo predvajali še večje število poučnih in zabavnih filmov, ki nam iih je brezp'ač no oskrbel br Evgen Fvanc Filmi so nam prikazovali: pridobivanje surovega gumija pridobivanje oglja, živalstvo južnega polarnega ozemlja, zimski dostep na Benu no, ob zalivu Neaplja itd. Za razvedrilo sokolske mladine pa smo vrteli filme Janko in Metka. Rdeča kapica. Skrivnost okoli levjega repa. Afrika **e smeje Pra gozd v plamenu. Kdor drugim jamo kop !je, Zakaj so palčki zapustili ljudi m Palč- kovo maščevanje. Obisk je bil pri vseh filmih izredno velik. V nedeljo 10. marca letos je priredila Cirilmetodova družba zanimivo predavanje o narodno obrambnem delu v kočevskem srezu. ki je odlično uspe- Io, Velike važnosti za izobrazbo alsnstva je knjižnica, ki jo vodi vzorno br. Adolf Ivane. Knjižnica posluje vsako nodcljo in praznik in šteje 1209 knjig. Strolcovna knjii niča ima 166 knjig in dramska 101 knjiga. Vrednost knjižnice predstavlja 35.000 din. Iz navedenih podatkov je razvidno, da vrti sokolsko društvo v Sodražici poleg telesne vzgoje tudi svojo prosvetno dolžnost. Društvo je dostojno proslavilo lansko leto 30-letnico svojega obstoja in se tudi letos marljivo pripravlja za svoj društveni praznik. — nc. — Sokolsko društvo Ljubljana-Moste vabi članstvo In naraščaj, da se takoj prijavijo vsi, ki se udeleže pokrajinskega zleta v Celju dne 30. junija. Ob priglasitvi plačajo telovadci 10, netelovadci 15 in naraščaj 5 dinarjev za zletni znak, kateri opro-sča vstopnine na vse zletne prireditve. Posebni vlak odpelje iz Ljubljane okrog 5 ure in se vrne okrog polnoči. Vožnja cetrtinska din 15.50. Prijave sprejema br. načelnik in blagajnik. V četrtek dne 25. t- m. se vrši telovadna akademija vseh oddelkov v kino-dvorani ob 8. zvečer. Spored bo precej obširen in Izbran. Članstvo bo izvajalo »Slovansko besedo«, katera se v Jugoslaviji menda se nikjer ni priredila. Najmanjša deca pa nastopi s TyrSevimi prostimi vajami, ki so bile Izvajane na I. Vsesokoi-skem zletu v Pragi leta 1882. Preskrbite si pravočasno vstopnice pri klnoblagajnl. Dne 9. maja bo mladinska igra »Snegul-cica in njenih sedem škratov«. Konec maja zaključi dramski odsek sezono z uprizoritvijo vesele burke »Babilon«. Naš letni nastop se pa vrši dne 7.. julija. Le naprej . . . Zdravo! Mladi Sokoli s kraljevo sablo Tudi Milan Fajdlga je vzrasel v Ljubljanskem Sokclu Ljubljana, 16. aprila Za najboljSega gojenca nižje vojne akademije v Beogradu je doloČ3no da.ilo — aablja, ki jo vsako leto pokloni kralj onemu gojencu, ki doseže ob koncu leta trajajočega letnika vojne akademije od vseh gojencev najboljši uspeh. Letošnji nagrajenec pravkar končanega 65. letnika nižje vojne akademije v Beogradu je Slovenec, konjeniški podporočnik Milan Fajdlga, ki je bil več let vse do vstopa v vojno akademijo pred tremi leti zvest in vztrajen telovadec pri naraščaju Ljubljanskega Sokola. Biti prvi v vojni akademiji, posebno v sedanji vojni akademiji, pomeni imeti železno voljo in neupogljivo vztrajnost. Ti dve lastnosti pa je razvila Milanu Fajdigi le sokolska vz£">ja v sokolski telovadnici, ki jo je užival že od svojih zgodnih dečjih let pri deci in naraščaju. Le v sokolski telovadnici vzgojena vztrajnost in disciplina sta mu pomagale poleg prirojene nadarjenosti h tako zavidljivemu uspehu. Ni naključje, da je najboljši med naj- boljšimi bas Sokol. To ]e Že četrti primer, da je član Ljubljanskega Sokola kot naj-odličnejfii gojenec vojne akademije prejel kraljevo sabljo. Prvi jo je prejel Srečko Sršen, sedaj mornariški kapetan, za njim pa leta 1930 France Valentinčlč, sedaj mornariški kapetan, oba kot najboljša absolventa pomorske vojne akademije v Dubrovniku; tretji, ki je prejel to darilo, pa je bil leta 1930 Stane Podboj, sedaj artiljerijski kapetan. Tem trem se je letos pridružil še podporočnik MIlan Fajdlga. Vsi štirje so bili marljivi telovadci Ljubljanskega Sokola več let, že od rane mlaclreti pii v.cel lr» naraščaju. Kraljevo sabljo je prejel kot najboljši gojenec vojne akademije v Beogradu tudi Franc Kale j, sedaj pesadljski kapetan, kl je tudi več let telovadil pri Ljubljanskem Sokolu. Smemo trditi, da je njihov vojaški uspeh hkratu uspeh resnega dela v sokolski telovadnici. Želimo br. Milanu Fajdlgi v njegovi vojaški karieri največji uspeh In ne dvomimo, da bo tuai kot aktivni oficir naše vojske ostal zvest Tvrševi ideji- Gostovanje Taborjanov v sokolskem domu na Viču Veseloigra „Simkovi" je dosegla velik uspeh Vič, 16. aprila Nadvse marljiva igralska družina pod pornega in kulturnega društva »Tabor« ki združuje v svojih vrstah naše rojake iz Primorja, je gostovala v nedeljo, dne 14 t. m. na odru viškega Sokola s prav dobre uspelo veseloigro v treh dejanjih »šimkovU Veseloigro je spisal Kaldeburg, priredil p*' za naše odre režiser Narodnega gledališča v Ljubljani inž. Stupica. Vsebina te veseloigre je prenesena na Ljubljano, zato zbuja med gledalci toliko več zanimanja in neprisiljene zabave In smeha. Veseloigro je režiral Kozem, ki se je prav tako izredrv učinkovito uveljavil v svoji vlogi Karleta Skapina, poslovodje tvrdke šimkovih. Njegov samozavesten nastop, posebno pa izgovarjava v pristnem tržaškem narečju je zbujala pri gledalcih salve smeha in odobravanja. Svetnika Fajdigo, ki ga sodišče določi za varuha nečakinje ge. Slmkove, je prav dobro podal R. Pire, ki je bil v l. dejanju nekoliko pretih, se je pa potem v ostalih dejanjih vsestransko uveljavil Energično Agato ženo svetnika Fajdige je lepo kreirala Joža Korbanova in zasluži za svoj prvi nastop vso pohvalo. Njena hčerka Do-ra, Polančeve je bila mestoma nekoliko premalo živahna, vendar je njena vloga povsem zadovoljila. Veren drug svetnika Fajdige je bil njegov tovariš izza mladih dni Adolf Meglic, L. Kiena, ki je bil prav dobro podan in je poleg Skapina zbujal mnogo veselosti in odobravanja. Dr. Zdrav-ka Mrzlikarja odvetnika je sigurno podal Morei, ki se je odlikoval po lepem nastopu in prav tako prijetni izgovarjavi. Gospa šimkova, Trebčeve je bila jako energična žena, ki je svoje vlogo rešila nadvse častno. Balerina Zofka, Radošcvičcve je bila ljubka in je svoj prvi nastop na odru rešila povsem zadovoljivo. Prikupen je bil tudi Marin Brvar, mizar, Milica, ki ga je podal povsem naravno in neprisiljeno. Ostali dve manjši vlogi Rezika, Sedejeve in Ana. Kie-nove sta bili dobro podani prav tako sta zadovoljila mlada nečaka Rajko in Franci. Veseloigra je tekla gladko, brez večjih nezgod in zaslužijo V9i nastopajoči naše priznanje. Poudariti moramo, da so vsi igralci in igralke nastopili prvič na odru in so razen tega tudi skoro vsi marljivi telovadci in telovadke ljubljanskih sokol-ekih društev ki poleg redne telovadbe, gojijo tudi dramatiko in petje. Naj bo ta prvi nastop mladim in požrtvovalnim članom taborske gledališke družine v vzpodbudo za nadaljne delo na gledališkem odru. Po-set je bil zadovoljiv, vendar bi priporočali dragim gostom, naj si v bodoče izberejo dan v jeseni, ker bo obisk gotovo večji. Želimo, da nas vrli Taborjani spet posetijo In nam priredijo tako zabaven večer. —at. V RESTAVRACIJI — Gospod plačilni, vzamem menu, toda namesto juhe bi rad imel malo pivo, namesto močna te jedi pa cigaro. — Prosim. Kaj pa če bi Izvolili namesto mesa partijo b ljarda gospod? MALI OGLAS! Beseda 50 par. davek posebej Preklici izjave oeseda din 1.- daves posebej. da pismene odgovore gieae maun jgiaaov ie trena priložit znamko. — Popustov za maie ogiase ae priznamo Fuzno deseua pa; ^ oavija v modemi in solidni iz- 'elavi tvrdkb -Oprava« Ceiov ? :a 50 Sprejemajo se naročila o U POHIŠTVO po naročilu najceneje. Vsakovrstni stoli, politiram oprave, vsa popravila najceneje — ZORMAN. Breg 14. 1116 rKAj.NO UNUi i..aUU s 8-mesečnc gaiancijo. 9 mo dernih rrizurah Vam napravi ? '^moveišim aparatom za cen« din 50 »Salon Mer lak« Sv Petra & /6. 421 TAPETNIŠTVO *>o naročilu: vseh vrst fotelji, kavči, divani, modroci itd. Vsa spadajcCa popravila sprejemam najceneje — HABJAN JOŽE, Igriška 10 (za Dramo). 1112 mm ...: eno MFORtlACUE Beseda t,— din davek posebej Najmanjši znesek 15.— din cJeseda 50 par davek posebej Na ima nisi '.nesen S. lin OKLHO\A JfcUttCA sortiran cvetlični med w medico dobite oaiceoeje v MEOAKM Liuhljana ZiaovsKa ui 6 181. rJaie VII mensis Januari. Hora II. postmeridiana . . . 7. januarja 1785 je priletel Blanchard prvič z balonom iz Anglije v Francijo. Dobrih 100 let je trajalo, preden je Bleriot preletel morsko ožino med Francijo in Anglijo. Za balone se je zanimala znanost, ki je našla v njih pomočnika, s katerim bi mogla ugotoviti kako je visoko nad zemljo, kakšen je tam pritisk in kakšna temperatura, pa tudi kaj delajo tam elektroskopi. magnetne igle in razni drugi instrumenti. Toda za balone so se zanimali tudi vojaki. Sklepali so pravilno, da se da iz njih pregledati velik kos zemlje, že leta 1793 je pomagal balon vojaštvu pri obleganju Valen-ciennnesa in že leta 1794 je ustanovil Guy-ton de Morveau aerostatično Šolo v Meu-donu pri Parizu. Napoleon, ki se je sicer zelo zanimal za znanost in napredek tehnike, je pa dal to šolo zapreti. Za balone iz vojaškega vidika so se zanimali tudi Rusi. Na balon naletimo, ko so Avstrijci 1849 blokirali Benetke. Baloni so se dobro obnesli tudi med vojno severa proti jugu v Ameriki. Balon je 1.1862 pomagal generalu Maclellanu zasesti Rich-mond. Toda vse to so bili poedini pritrjeni baloni. Važno vlogo so igrali balom v obleganju Pariza 1870 do 1871. 19. septembra 1870 se je zaprl nemški železni obroč okrog Pariza. Prejšnji dan je zapustil Pariz zadnji vlak s pošto. Temeljno in življenjsko vprašanje za Pariz je bilo ohraniti zvezo s francoskim podeželjem. Toda kako? Poskušali so na vse mogoče načine. Skozi Bleriot Pariz teče reka. Vanjo so metali votle plu-tovinaste zamaške z listki. Toda Nemci so z mrežami vse prestregli. Pod reko je bil položen kabel. Toda padel je most in zveza preko kabla je bila pretrgana. Obleganci so pošiljali pisemca iz Pariza v steklenih kroglicah. Toda reka je zamrznila in s tem je bila preprečena vsaka možnost zveze z zunanjim svetom. To so bili majhni poskusi. 16. septembra je pa izdala vlada narodne obrambe dekrete, ki so pooblaščali poštno upravo, da lahko pošilja z baloni pošto v Francijo in v inozemstvo. Ze prve dni obleganja Pariza so segli po balonih. Generalni poštni urad je ustanovil dve balonski delavnici na kolodvorih. Eno sta vodila aeronauta Yon in Dartois, drugo pa brata Godard. Ime Yon čitamo poleg imena pionirja zrakoplovstva Giffarda. Po točnem seznamu se je dvignilo iz obleganega Pariza 65 balonov. V enem izmed prvih, šestem po vrsti, je ušel iz Pariza Gambetta s svojim tajnikom Spullei -jem. To je bil balon »Armand Barbesojenčke hranijo zlasti z nalašč v ta namen pripravljenimi sladkornimi snovmi, ki jih izdelujejo navadno jz pšeničnega škroba, čim začne žitno zmce kliti. se sprosti v njem enzym amilasa, ki razkroji nakopičeni škrob v vrsto enostavnejših ogljikovodikov, naposled pa v sladni sladkor ali maltozo. Tako lahko uir"tno prevedemo s primerno fermentacijo pšenični škrob v maltozi. Pri podrobnejšem proučevanju, kako se loči kompliciran škrobni molekul, fo prišli učenjaki na to, da je fermentov amvlaz več. Med drugim dokazujejo to tudi razni produkti, nastali pri razkrajalnih procesih. Po tem. kateri ferment se je udeleži] procesov, se delajo molekuli sladnega sladkorja, ki imajo sicer isti kemični sestav, toda njihovi atomi so v molekulih različne razporejeni, tako imenovani iscmeri. Razločujemo dva različna isomera sladnega sladkorja: alfa maltozo in beta maltozo. Za prehrano dojenčkov je važno dognanje, da nastaja s fermentančnim delovanjem v rastlinskem telesu betasladni sladkor, v živalskem telesu pa alfa maltoza. Tudi glvkogen, tako važen za delovanje mišičevja, se nabira iz isomera alfa. To nas vodi k domnevi, da je za živalski in človeški organizem boljša alfa maltoza kakor njena oblika beta. ki se izdeluje v tovarniških preparatih za dojenčke, izdela-nih s pomočjo rastlinskih fermentov. Da je ta domneva pravilna, je dokazal tudi poskus: naše črevo laže absorbira alfa kakor beta maltozo. Na to dejstvo je opozoril pred leti Malvoth, ki je tudi pokazal, aako se da izdelovati iz škroba alfamalto-za za dojenčke s pomočjo izvestnih glivic. Malvothove skušnje so bile zadnja leta proučene na mnogih otroških klinikah in izkazalo se je. da so točne. E>ojenČki, hranjeni s preparati, v katerih je alfamaltoza. so se ledili mnogo bolj kakor dojenčki, hranjeni z navadnimi preparati. To je nov primer, kako se teoretična dognanja uveljavljajo v praktični medicini. Jablane brez cepljenja če odrežemo vrbovo vejico in jo vtaknemo v vlažno zemljo se prime in kmalu požene iz nje nova vrba. Tako se dajo razmnoževati mnoge rastline, če pa poskusimo to z vejicami sadnega drevja ali rože, ne poženo vejice v zemlji korenin, temveč usahnejo. Zato se sadno drevje navadno razmnožuje tako, da odrezane veiice cepimo na mlade divjake. Divje rastoče drevesce nadomesti vejicam manjkajoče korenine. Nedavno so pa odkrili nov nač;n razmnoževanja sa pega drevja. Poganjki v kronah jablan se flajo pripraviti tako. da jih potem lahko odiežemo in posadimo v zemljo pa se primejo in iz njih poženo drevesa iste vrste. Poganjek ovijemo spodaj s čnvrn izolacijskim trakom. Zadrstuje 7 dO 8 - m širok trak. samo da povijemo po-; garvek prece.i visoko. Pogan-ek raste na-i prej. toda v tistem delu. ki je zateri>^ i so vi še enaki kemični procesi, kakor če bi i bil poganjek v zemlji: iz speč h očesc se razvijejo koreninice in te omogočajo, da se poganjek prime v zemlji. Uspeh te saditve se da povečati še s tem. da poveznemo na poganjek, preden ga ovijemo s črnim trakom, vrečico iz nepro-zornega papirja, da raste poganjek v temi. Se večji uspeh dosežemo, ce vzamemo namesto vrečice papirnato cevko, toda samo tako dolgo, da moli iz nje vršiček poganjka. V temi poganjek cbledi. postane pa tudi kihek. tako da moramo ravnati z njim zelo piev dno. Tak poganjek se pa prime prej. kakor navaden. Poganjke ovi-,jemo in pokrijemo spomladi, v zemljo jih pa zasadimo jeseni. Kralj Haakon pianist in poliglot Norveški kralj Haakon VII. se je rodil 3. avgusta 1S72 na Danskem. Leta 1896 se je oženil z angleško princeso Maud, hčerjo kralja Edvarda VEL in kraljice Aleksandre. Norveška kraljica, ki je umrla predlanskim, je bila potemtakem sestra pokojnega Georga V. in teta sedanjega angleškega kralja. Haakon VH. je edini kralj v Evropi, ki je bil izvoljen s splošnimi voutvamL Na prestol je prišel po vsenarodnem plebiscitu, izvedenem 12. in 13. novembra 1905. Dobil je 259.563 glasov proti 69.6Z4 glasovom, torej 80 odstotkov oddanih glasov. ? - cez štiri mesce po tem plebiscitu se je Norveška osamosvojila od švedske, s katero je bila združena sto let. Kralj Haakon je vrhovni poveljnik norveške armade in mornarice, dalje častni admiral angleške mornarice in poveljnik 108. angleškega pehotnega polka. Odlikovan je skoraj z vsemi evropskimi odlikovanji, od znanega angleškega odlikovanja podveze do španskega zlatega runa. Kralj Haakon je nadarjen umetnik ter izvrsten pianist. Posebno nadarjenost ima tudi za jezike. Izvrstno govori ruski, francoski, angleški, nemški, švedski in seveda norveški. Prestolonaslednik norveškega prestola princ Olaf se je rodil v Angliji leta 1903. Oženil se je s švedsko princeso Marto. Ima že tri otroke v starosti 3 do 10 let. Zanimivosti V Združenih državah ustanavljajo ko-marjevo farmo da bodo imeli za vališča redkih rib dovolj žive hrane. Učenjaki so ugotovili, da povzroča pomanjkanje medi v hrani pii sesalcih sivo dlako. Zdaj proučujejo vprašanje dali se da ta nova teorija aplicirati tudi na ljudi. — Neki japonski inženir je baje prisilil murvino svilo-prejko z električn:m tokom presti podolgovate kokone, ki imajo mnogo več vla-kenc kakor navadni. — Statist1 ki so izračunan ,da je v Indiji blizu 12.000.000 zakonskih žen izpod 15 let starosti in med njimi že okrog 300.000 vdov. — V čilskem solitru, znanem gnojilu, so našli poleg treh glavnih prvin (natrij, dušik, kisik) še 32 drugih prvin kot primesi. — V ka-vinih zmeih je nad 10'c olja. ki se med kuhanjem kave nikakor ne izpremeni, tako da ga lahko izločimo iz kavine usedline in uporabimo pri izdelovanju nrla. — 45 odstotkov sedanjega prebivalstva Rusije se je rodilo po revoluciji 1. 1917. — V koži želve se nabirajo podobni strupi, ka-kršr so v rast'ini petoprstnik, poleg tega pa človeški hormon adrenalin. — Helij je o-lina prvina, ki je bila odkrita na solncu ore i nego na naši zemlji {spektroskopiji -1 Od tod njegovo ime iz grškega he-lios solnce. — Zaloge premoga na zemlji se cenijo na 7.400 milijard ton. a letna poraba znaša okiog 1.500 milijonov ton. Doslej znane zaloge premoga v zemlji bi zadostovale še za 5.000 let. — če poješ eno svinjsko rebro več. bi moral hoditi vsaj 5 km neš. — Nova Zelandija je baje najbolj zdrava dežela na svetu. — Dnevni listi v Zedin.ienih državah in Kanadi iz: ejo dnevno v 42,000.000 izvodih. Strokovna šola NSZ na Jeseatcah Jesenice, I '. aprila Jeseniška podružnica NSZ je za svoje članstvo priredila strokovno šolo. ki je trajala od 17. februarja do 13. aprila. Strokovna šola je dala večjemu številu nacijo-nalno zavednim delavcem predvsem pa bodočim delavskim voditeljem primerno strokovno izobrazbo in vpogled v razna aktualna, socijalno politična, narodno gospodarska in strokovno organizatorična vpra-šanja. Svečana otvoritev šole se je vršila v soboto dne 17. februarja s primernim nagovorom poslovodečega podpredsednika NSZ g. dr. Jožeta Bohinjca iz Ljubljane. Skupno je bilo 15 predavanj zelo zanimive in poučne vsebine. Predavali so gospodje: dr. Branko Alujevič, dr. Obersnel, Franjo Rup-nik. dr. Kovic France, šaver Adolf. Makse in Zupan Valentin. Na otvoritvenem večeru je bilo navzočih 60 poslušalcev, povprečna udeležba je znašala 27 oseb. Strokovna šola je v veliki meri dosegla svoj namen. Udeležencem je dala lepo zaokroženo znanje, ki jim bo mnogo koristilo v življenju. V soboto zvečer je bil slovesen zaključek strokovne šole. V društvenem prostoru so se zbrali vsi, ki so posečali predavanja ter vodja šole g. dr. France Kovic iz Ljubljane. Večer je otvoril tajnik jeseniške podružnice g. Valentin žen, ki je poročal o poteku in uspehu šole, bodril navzoče k še bolj vztrajnemu delu in jim priporočal, da naj svoje pridobljeno znanje širijo med svoje sodelavce in prijatelje, se lepo zahvalil gospodom predavateljem in jim razdelil lične priznalne listine. Zelo lep govor Je imel na navzoče vodja strokovne šole g. dr. Kovic, ki je naglasil važnost prosvetnega dela med delavstvom, ki bo svoje pridobljeno znanje uspešno uporabilo v življenju in ga širilo med one, ki niso imeli prilike obiskovati to šolo. Opravičil je odsotnega g. dr. Bohinjca in dr. Alujeviča ter sporočil njiju pozdrave in čestitke vodstvu NSZ. V imenu vseh. ki so pohajali k predavanjem, se je predavateljem zahvalil g. Bartol Anton. Po oficijelnem zaključku šole se je ob zvokih podružniškega tamburaškega zbora razvila prav prijetna zabava v medsebojnim kramljanju, ki je trajala pozno v noč. Prepričani smo, da so predavatelji vse-jali seme v rodovitno njivo, iz katere bo vzbrstel dober sad. širjenje prosvete je najbolj hvaležno in plodonosno delo, ki ga izobraženci z veliko vnemo in ljubeznijo vrše med delavstvom. Stanovanjskim najemnikom Ljubljana. 13. aprila Društvo stanovanjskih najemn:k,.iosameznika najemnika, le še niso vei naši člani, tako iz mest kakor z dežele. Le če bodo vsi v naši organizaciji brez-razlike stanu, trgovci, obrtniki, uradniki, uslužbenci, delavci itd , skratka prav vi. ki so najemniki stanovanja, lokala ali delavnice, bo naš pokret in veliko delo. ki nas še čaka, uv pesen. Naše društvo si je nadelo težke naloge v prid najemnikom, zato je slehernega tudi dolžnost, da podpre tako moralno kakor gmotno 5vojo organizacijo in ji s tem omogoči izpopolnitev teh nalog. Članarina je tako majhna, da jo zmore danes vsakdo. Do konca tega leta znaša 9 din. Posebnih pristopnih tiskovin ni potrebno izpolniti. Vsakdo, ki pri topi, kupi na prvi pošti čekov, položnico brez številke za 25 par ter napse ček. štev. 16263 na ime lastnika čekov, računa pa Društvo stanovanj* kih najemn'kov v Ljubljani, Ljubljana — ter nakaže članarino do konca tega leta 9 din. to je 1 din mesečno. Obenem naj napiše razločno ime m priimek tei točen naslov. Ko prejme društvo od Čekov, urada sporočilo o vplačanem znesku, se vplačnika takoj vpiše v član ko knjigo, ter je postal dot;čnik član društva. Na eno takih položnic vplača lahko tudi več članov, imena vplačnikov pa naj se navedejo na hrbtni -trani ooložnice. Najemniki iz Ljubljane vplačajo lahko članarino o ebno v pisarni društva Wol-fova ul. št. 10 — II. nadstr. med 10. in 12. uro dopoldne vsak delavnik, kjer naj se tudi priglase zaradi eventualnih informacij. Ponovno vab;mo vse najemnike brez razlike ;tanu, da se še tekom tega ma "eca zanesljivo priglase k društ/u. Društvo stanovanjskih najreveč na internacinnatno življenje. Mi moramo hoteti. da kot narod ostanemo, da se po svolih sposobnostih in po voji volji ude jstvu jemo. življenje pa je danes zmedeno in težko, o je res. — Toda vi in vaša generacija jn vendarle nekaj ustvarila. — Nekaj je iz tega nastalo, na vsak način, nekaj je iz tega nastalo. Takrat je bilo v Ljubljani nekaj tujih umetnikom, slovenske potrebe so Nemci zadovoljili, kar pa je bilo Slovencev med umetniki, so delali pod nemškim vplivom. Mi smo se hoteli osamosvojiti in do neke meje smo to dosegli, celo tujina nam je to priznala. Doma pa smo prodirali zelo počasi. Slovenci so bili pod tujim vplivom Že stoletja in tako v navado iim je odvisnost prišla, da niso imeli več podruma in volje, da bi se duhovno osamosvojili, se na lastne noge postavili. Osamosvajanje naroda kot celote je počasen proces. Jaz tudi nisem mislil, da bomo mi sami opravili vse delo. nadaljevali n*M bi Ta mlajši. Zdaj pa se ves svet spet podira in bo nekaj novega nastalo, kaj bo nastalo, pa niti najbolj zviti politiki ne vedo. Jaz za svojo oseHo si že nekako predstavljam ta proces. Gagoljev »Revizor« v KreSiim režl|i Uprizorjen bo dre vi — Nekaj počitkov Iz avtorjevega življenjepisa Ljubljana. 16. aprila. Nikolaj VnsiVjevič Gogolj se je rodil 19. marca io09 v ukrajinskem trgu Scročinci. Po svoih roditeljih vlajstelinih je podedoval lepe duševne darove. Ze kot otroa je nastopal v dijaških predstavah in se poskušal kot pesnik. Njegova strastna in ognjevit narava si je želela sijajno bodočnost, čast in slavo. Prihod v Petrograd ga je iztreznil. V hladnem vseruskem uradniškem centru so ga zatekle vsakdanjost, razočaranje in beda Hotel je postati igralec, toda realizem njegove igre ga je onemogočil, ker je živelo gledališče takrat v znamenju leto-rike in patosa. Hotel je v Ameriko, a že v Hamburgu se je iztreznil In se vrnil. Postal je neznaten uradnik v vladni pisarni, nezadovoljen s svojo usodo, ki mu ni izpolnila njegovih hrepenenj. Postal je korepetitor pri neki ge. Longnovi in učitelj v >Patriotičnem institutuc. Njegovo prijateljstvo s Puškinom mu je pripomoglo do vstopa v aristokratske kroge. Napisal in izdal je ukrajinske povesti, duho.ite aforizme, historično podobo za poro ške Ukrajine XVI. stoletja z naslovom »Taras Buljba« itd. KAKO JE NASTAL »REVIZOR« Okolje, v katerem je živel in ki ga je tesnilo, mu je kazalo dan za dnem važnost uradniškega stanu in spako. v kakršni je deloval ta stan. Gogolj je spoznal in doumel veliko poslanstvo pisateljskega poklica. O tem je pisal svojemu prijatelju: »Ne vem, zakai me sedaj tako žeja po sodobni slavi. Vsa globina duše se mi tako rekoč trga navzven. Do sedaj nisem še napisal priv ničesar .. Oni dan se je bila že začela sestavljati zgodba komedije, tudi naslov je bii že napisan na belem, debelem sešitku: »Vladimir 3tie stopnje«, in koliko žolči, smeha in soli' .. A hkratu sem obstal, videč da se peno kar samo od sebe zadeva ob mesta, ki jih za nič na svetu ne propusti cenzura a kaj bo, če se igra ne bo igrala? Drama živi samo na odru: brez nje je kakor dušs brez telesa In kateri mojster izpostavi narodu nekončan umotvor? Drugega mi ne preostane, kakor izmisliti si najnedolžnejšo zgodbo, ki ne bo žalile niti policijskog ^ komisarja. A kaj je komedija brez resnice !c dihnjenje. Pogoditi markantno vlogo, recimo poglavarja, ni težko, ker je to miren, zastaven pojav; črte BHestakova so tako nemirne in fine, da jih v jame samo prvovrstni igralec ...« Ne samo glavni figuri igre, temveč vse od prve do zadnje so sočni življenjski liki, nesmrtni v svoji resničnosti, v katerih so ožigosane človeške napake, nebogljenost, pohlep, gospodo/alnost in hlapčevstvo. Zlat je humor, ki sije iz vsake ose- Po različnih drama' ičriih poizkusih (med katerimi je tudi »Ženitev«) je spisal Revizorja*: na osnovi zgodbice Puškina, ki je .«;.Tirec nrugo vprašanje je. ali je tudi narod storil svoio dolžnost, ko je sprejel umetniške vrednote velikega umetnika. Po tem sodeč, kar ie mojster povedal in kar je napisal v knjigi spominov, ki bo kmalu izšla, narod ni storil svoje dolžnosti. —nek be. delovanja in nehanja. a največja sta: morami pomen in vrednost te igre. Gogolj je videl, čutil in obsodil gnilobo uradniškega socialnega okolja in jo vpo-dobi! z zrelišča svoje vseskoz moralne osebnosti. Pokaral jo je v vsej njeni tra-gikomiki v taki podobi, da vzbuja smeh in posmeh in hkrati solze sočutja nad nebogljenostjo moralnih slabičev. Car Nikolaj I. je zagovarjal Gogolja, ko so ga napadali, saj je bil prepričan, da služi z žigosanjem uradniških izrastkov državi in njemu, carju Izustil je pri krstni predstavi »Revizorja« te pomembne besede: 5-Ta igra ni kar ta ko. vsak je dobil svojo lekcijo, jaz pa naj eč: - Svetoval je svojim ministrom, naj si ne zamude ogledati »Revizorja«. NASA LETOŠNJA VPRIZORITEV Usoda je hotela, da je bolezen onemogočila igrati Danešu vlogo Hlestakova na premieri kot jubilejni predstavi. Dobil jo je zopet Jan, ki mu je bila prvotno določena. Jana smo videli letos razen v različnih vlogah ljubimcev v igrah lažjega značaja, v interesantnem Shavvovem »Hudičevem učencu«. V vlogo Hlestakova je vložil ves svoj igralski temperament in iznajdljivost svojega priznanega igralskega daru. Poleg Jana, bo igral eno največjih vlog Cesar (glavarja), ki stoji kot izredna figura ob Hlestakovu in ki se zdi zanj kot napisana. Nablocka v vlogi njegove žene bo kot Rusinja lahko podala kar najbolj 'eren lik, Levarjeva kot hči je doma v tej stroki vlog. — Zanimivost zase pa bo poleg vsega moškega in velikega dela ženskega ansambla v tej igri nastop Boj. Pečka, ki se je po dolgih letih nastopanja v opereti vrnil na dramski oder. Igral bo vlogo poštarja, ki jo je pred leti že kreiral. V ^ribodnji sezoni pa bomo imeli priliko vi deti tega odličnega igralca v zanimivi vlogi Lilioma. v kateri nam je ostal nepozaben. Poleg Pečka bo nastopil tudi bivši član Drame Mirko Kaukler, ki je bil 7 let v Švici član Goetheanuma., ter Pran Miičinski, ki je znan našemu občinstvu kot član šentjakobskega odra In Radijske igralske družine. Delo je zrežiral dr. Brat-ko Kreft, ki je vnesel v vprizoritev tudi nekaj zanimivih dramaturških domislekov. Gozdni požari Ljubljana, 16. aprila. Te dni smo brali v listih opozorilo glede gozdnih požarov. Na koncu se opominjajo dobesedno »mestni izletniki na strogost zakona. Saj na drugi strani nepazljivost in brezobzirnost mestnih izletnikov povzroča tudi veliko nezadovoljnost kmečkega ljudstva ter je verok, da se na deželi zlasti mlad"! mestnih ljudi ie vse bofl«, k sklepu pride pa najlepše: »Naj se torej nikdo ne pritoži, če jo na deželi po pravici skupi.« Priznati moram, da kaj podobnega že dolgo nisem bral. Predvsem je tu državna oblast, katere naloga je, da skrbi za javno varnost ter da si noben državljan svojevoljno ne sme prilaščati te pravice. Drugič so zgoraj navedene besede prav slabo priporočilo za nas turizem. Kdo se bo pa upal na deželo spričo takih groženj! Ni res, da se podeželski ljudje boje mladih mestnih ljudi; res pa je, da so že večkrat ogražali vinjeni kmetski fantje mirne turiste. Znano je, da današnja mestna športna mladina, ki ima veselje za naravo, splošno ne pije in ne kadi. Res pa je, da smo prišli pred kratkim na izletu po gozdni poti tik pod vasjo ter nafti sredi steze živo žerjavico. Poklicali smo kmečke otroke, ki so se krog hiš Igrali ter jih pozvali, naj pogase se tleče oglje. »Mi nssmo to j naredili,« so se opravičevali, »Janez je zakuril«, so odgovorili in zvalili krivdo na svojega tovariša iz vasi. Pustite torej mestne ljudi, če prinesejo denar na deželo, v miru. Za pravico in red pa skrbi oblast ter orožniki, ki naj pa tudi trdo primejo tiste, ki groze mestnim ljudem ter jih grdo obrekujejo. Zadnji stavek opozorila naravnost sili kmetom krepeljca v roke, naj udarijo na mestne izletnike! Kaj takega pa res še nismo doživeli. Zanimiva razstava Ljubljana, 16. aprila Podmladek Jadranske straže na TJ. drž. dekliški meščanski šoli v Spodnji Šiški je piiredii razstavo ročnih t'el svojih neumornih članic. Obsežna šolska soba je komaj dovolj prostorna za tako razkošno obilje sadov marljivih ženskih rok. Kot pester šopek bujnega cvetja se nasmihajo obiskovalcu vsenaokoli v narodnem vbodu in z narodnimi vzorci najvestneje izdelani prti in prtiči. robčki in sUčno. Blago se vrsti od najtanjšega batista čo nrjtcžjega platna. Vsi vzorci so posneti iz originalnih narodnih noš, peč, avb itd. Bele narodne vezenine obrobljajo deloma kvačkane deloma kleklane čipke, sami ročni izdelki. Vmes se bohotijo rumene pomaranče - -šivalne blazinice — v ličnih koškh ter **e družijo z umetnim cvetjem, spretno in okusno izdelanim iz raznobarvnega sukna. Praktična je raznolika izbira volnenih izdelkov od potrebščin nežnih dojenčkov do težkih ogrinjal in pi egrinjal. Leseni kroniki, vsi pisani in vabljivi, vabijo kir>< i. zakaj vsa ta roba je naprodaj, in to za smešno nizke cene, da so komaj kriti stroški za material. Podmla-^iek Jadranske straže bi hotel vnovčiti pač vse, da hi tudi njegove članice, ki so žrtvovale cas in denar, mogle poleti obiskati naš Jiu/an. kar je namen prireditve. Pomladku Jadranske straže in njegovi poverjenici gdč. nastavnici Cilki Skubčcvi cer šolski upravi k izredno posrečeni razstavi čestitamo! Vse in vsakogar, pre.i-vsem ženski svet opozarjamo, da je vredno stopiti na Gasilsko cesto in si ogledati to bogastvo izdelkov naidh pomladkaiic ter z oikupom podpreti njluove piemenite težnje, svoj dom pa obogatiti s traino vrednim narodnim izdelkom. Razstava bo odprta do petka 19. t. m. V. P. Ob smrti dr. Vladimfrja Travnerja Pokojnikove zasluge na kulturnem polju Maribor, 15. aprila Jutri v torek ob 4. popoldne bo kulturni Maribor posprernil na poslednji poti enega najbolj znanih in nedvomno najpopularnejših. Mariborčanom- sodnika okrožnega sodišča g. dr. Vladimirja Travnerja. o čigar smrt: smo na kratko poročali v včerajšnji številki. Dr. Vladimir Travner je bil glede na izrazite poteze človečanske usmerjenosti pravi človek in pol. Morebiti ni prišla ta značilna nota njegovega značaja do močnejšega izraza zaradi humorja, še g av osti m vedrosti. s katero je blagi pokojnik izrekel svoje misli o tem in onem. Ob vsem mogočem je kramljal in pripovedoval. Na tisoče in tisoče zanimivih anekdot in dov- tipov je stresal in sipaJ iz svojega sijajnega spomina. S komurkoli je pi""Šel v do-tiko. z vsemi je bil prijateljsko razpoložen, dober in ustrežljiv. To SO čutili zlasti mariborski novinarji, ki jim je bil pokojni dr. Vladimir Travner prijateljsko in skoraj tovariško naklonjen. Bil je zelo p i-Ijubljen predavatelj, saj je svoje misU izražal ne samo z besecianu, ampak tuda s primarnimi mimičnimi spremijavn mi, ki rx> primerno podcrtavale izraženo vedro misel. In vendar je ta duhoviti in gicbko na/ObraŽeni mož živel silno preprosto vsakdanje življenje. Nič ni kazalo na njem- da bi hotel v materialnih zablodah nase dobe izkoristiti pomembni rek ^arne dienu. Bil pa je dr. Vladimir Travner marljiv in priden kakor mravlja. Tudi za »Slovenski Narod« je prispeval več poučnh in zanimivih člankov, dokler ga še ni ovirala pri delu in zbiranju gradiva neozdravljiva bolezen. Svoja zgodovinsko znanstvena in zgodovinsko publicist čna raziskovanja je osredotoftal pred»vsem na zbiranje podatkov o posledicah kuge na Sloven-akem, o raznih čarovniskih procesih na Slovenskem, potem o dosel je vanju Židov na Slovenskem in pa o turški dobi na našem ozemlju. Živahna pobud nos t je premaknila njegovo pažnjo tudi na druga torišča.. Bil je znan numizmatik, v zadnjem času se je mnogo pečal z zbiranjem podatkov o pomembnih slovenskih pravnikih, ki so dosegli v svoji znanstveni karieri in kulturno literarnem utvarjanju pomembne uspehe. Kot dolgoletni preiskovalni sodnik pni tukajšnjem okrožnem sodišču pa je pokazal, kako se lahko spajajo interpretacije raznih pravnih določb z razumevanjem srca in človekoljubnim odzivom pameti. V tem pogledu je vršil dr. V. Travner svojo naporno in težko službo v duhu onih vzvišenih idealov, ki jim je bil svest do poslednjega utripa. Slava dr. V. Travnerjo! Ob smrti očke Zajca Ljubljana, 16. aprila Častitljivi starček Ksaverij Zajec, ki je piedvčeiajšnjim umrl, je bil med redkimi nad 90 let starimi Ljubljančani in eden od stare napredne, zavedne garde. Dočakal je 94 let in gotovo bi se izpolnila njegova želja, dočakati 100 let, če ne bi nesreča hotela, da je na sprehodu padel in se poškodoval, nakar ga je zadela možganska kap. Pokojni Franc Zajec je bil rojen dne 15. novembra 1. 1846 v Veliki Loki na Dolenjskem. Zadnja leta je imel svoj dom na Pri vozu pri ugledni družini pokojnega sina Franceta, predlanskim umrlega optika, urarja in draguljarja v Stritaj-jevi ulici. Kljitb visokim letom je ohranil čilost duha, zanimal se je skoraj do svojega zadnjega dneva za dogodke po svetu. C i tal je časopise in je bil naročnik »Slovenskega Naroda« skoraj od ustanovitve lista, namreč od dneva ,ko je stopil v službo in si lahko sam naročil tedaj eddni napredni dnevnik. Rad se je sprehajal po mestu in še rajši zahajal k svojim sorodnikom in se rajši zahajal k svojim serodnikonn ter se veselil ob pogledu na svoje vnuke in pra-vnuke. Očka Zajec je bil v službi na sodniji najprvo v Velikih Laščah in nato v Ljubljani. Tovariši in stranke so ga poznale kot dobrega in šaljivega človeka, pa tudi kot narodno zavednega človeka, saj je zaradi svoje narodne zavednosti imel hude neprilike z nemškimi sodniki, ki so zahtevali, da mora s slovenskimi strankami nemško govoriti, a bil je vesten in pride«, uslužbenec, zaradi tega mu tujci tudi v službi niso mogli do živega. Starejši Velikolašča-nl se ga se spominjajo, saj je znal prijetno pripovedovati iz svojega življenja in duhovito Izpovedovati svoje trdno napredno prepričanje. Preživel je vse svoje stanovske tovariše in prevzel vdano nase breme starosti Ob svoji 881 etnici je rekel, da bi rad ostal kar pri »obeh prestah«. Po tem visokem jubileju, ko je spoznal, da ga Bog le noče k sebi, si je želel doseči sopet okroglo številko 100. Za njim žalujejo številni sorodniki, med njimi tudi sin m±» Rudolf, upokojeni višji gradbeni svet- nik. Naj bo blagemu atarCtau svetel spomin, sorodnikom nsftr sožaljel Zadnja pot Božidarja Romiha Krško, 15. aprila Včeraj popoldne amo spremili na sadnji poti sodnika novomeškega okrožnega sodišča in predsednika kazenskega senata g. Božidarja Romiha. V njem smo izgubili naprednega nacionalnega borca in izvrstnega sodnika. Pokojni se je rodil leta 1888 na Vrimu pri Krškem kot sin dolgoletnega krškega župana in ravnatelja meščanske šole v Krškem dr. Tomaža Romiha. Po končani ljudski šoli v domaČem kraju se je napotil v Ljubljano, kjer je končal srednješolske študije, nato pa v Gradcu juri dično fakulteto. Po končanih Študijah je stopil v sodniško službo in kot sodnik služboval v Brežicah, Šoštanju, Murski Soboti, Sevnici in Novem mestu. Kjerkoli je služboval, povsod si je takoj pridobil splošno spoštovanje s svojo strogo objektivnostjo. Leta 1916 se je poročil z učiteljico Jerman Josipino iz znane narodne rodbine v Krškem. Iz zakona se mu je ra,iil sin Marjan, ki pa je leta 1932 umrl. Njegova prezgodnja smrt je močno zadela očeta, ki si od tega udarca ni nikdar več opomogel. Začel je bolehati in polagoma hirati, dasi je iskal povsod zdravja. Ko je začutil, da se mu bliža zadnja ura,, se je dal prepeljati v krško bolnico, kjer je v petek zjutraj za vedno zatisnil svoje blage oči. Včeraj popoldne se je vršil izpred hiše žalosti pogreb, kakršnega zlepa ne pomnimo v Krškem. Ze kmalu po četrti uri so se začeli zbirati pred hišo pokojnikovi znanci in prijatelji od daleč in blizu. Po končanih molitvah je zapela Glasbena matica v Krškem pod vodstvom g. ravnatelja Vutkoviča »Vlgred se povrne« nakar se je razvil pogreb proti pokopališču. Za križem so stopali številni nosilci vence«, ki so jih poklonili pokojnikovi prijatelji, nadalje odposlanstvo novomeškega Sokola in Glasbena Matica. Za krsto je stopala užaloščena soproga s sorodniki, za njimi pa številni stanovski tovariši in prijatelji, ki so prihiteli iz Novega mesta in drugod. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika njegov stanovski tovariš g. Verčon iz Novega mesta, nakar je Glasbena Matica zapela žalostinko in zemlja se je zgrnila nad prezgodnjim grobom Božidarja Romiha. Izpred sodišča Murska Sobota. 15. aprila Slenkovič Ivan doma od Negove je imel s sodni jo že večkrat opravka radi različnih kaznivih dejanj zoper tujo lastnino. Tudi tokrat je zahrepenel po tujem blagu in nagovoril nekega 161etnega dečka, ki je v hlizmi Gornje Radgone zagrešil tatvini ter odnesel zapestno uro in nekaj živil. Radi tega. je bil Slenkovič obsojen na 8 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih •državljanskih pravic za dobo 2 let. Pred okrožnim sodiščem sta se mo-aia ie zagovarjati Kocen Matija in žena K<>-cen Marija, ker ta se snorekla z Zorcem Andrejem iz strigove. Kocen Matija in Marija sta Zorca dobro premlatila z vsem, kar jima je prišlo pod roke. Matija je bil obsojen na 20, Marija pa na 14 dni stro- CLAUDETTE COLBERT in JAMES STEWART Premiera danes ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION, tel. «2-21 v odlični družabni komediji ŽlfUENJE JE LEPO! Veličanstveni ep o večni Kini, ki v dramskem in un rtnfškem pogledu nadkriljuje vse dosedanje filme! • m ■ mtm m _■, ■ u ■_ m, po slavnem romanu Pearl S. Buckove v DOBRA ZEHLJAc KINO IC KI K \JW f"*if?-¥■ A Nabavile vstopnice v predorodaji. SLOGA 1\AUI\ ▼ ClilVJ#n» Kadi velike dolžine filma predstave ob 16., 19. ia 21.15 ari. teL 27-80 V glavni vlogi: PmI Muni in izrise Raftner. Corinne Luchaire nepozabna iz filmov »Ječa brez rešetk« in »Grehe ter Jean Pierre A um on t — v prekrasni ljubavni romanci Čakala Te bom >trel >m ;/ samokresu usmrti! Marijo Frankovo. Podlago za današnjo kazensko razpravo, 7a katero jc bilo živahno zanimanje, jc tvorila ubširna obtožba, iz katere posne mamo naslednje podrobnosti: Žrtev zločina Marija Frank je bila doma i/ Starešincev pri Cirkovcih. Zrasla jc pri Jerneju Lahu ki jo jc po materini smrti, ko je bila deklica stara 3 leta, vzel k sebi in jo pohčeril. Pri posestniku Lahu je Frankova /ivela do svojega 14. leta. Cini je odrasla šoli. sc jc podala v Maribor, kjer jc našla zaposlitev v Hutterjevi tekstilni tvornici kot tkalka. Obtoženi Adam Tomič je bi! že več let uslužben v Cirkovcih. Za Frankovo se je Tomič začel zanimati že takrat, ko je živela pri svojem redniku Lahu. Vendar pa Lah temu razmerju ni bil naklonjen, ker jc bila deklica šc premlada. Večkrat je Tomiču re^no odsvetoval, da bi se dekletu preveč približeval, in s tem preprečil, da bi sc med njim in dekletom prezgodaj razvilo kako ljubezensko razmerje. Ko je Frankova odšla v Maribor, sta si začela s Tomičem dopisovati, nakar so se začeli tudi medsebojni obiski. Frankova se je kmalu razvila v brhko dekle, bila je zelo živahne narave. Že leta 193S, ko jc bila Frankova stara 14 let, je prišlo med obema tudi do intimnega izživljanja. Smatrala sta se kot zaročenca in nista svojega razmerja pred nikomur prikrivala. Proti koncu leta 1939 ie Frankova opazila, da je v blagoslovljenem stanju. Toda ta okolnost ni povzročila nc njej ne Tomi-lu posebnih skrbi, ker sta sc pač hotela •Krročiti, Čim bi si za to ustvarila primerne pogoje. Toda Frankova ki se je s Tomičem seznanila še kot otrok in ki n" nikdar už-i-rala prave dekliške prostosti, je razmerje j Tomičem kmalu začela čutiti kot oviro w\ težo. To pa tem bo1 i, ker je bil Tomič ielo ljubosumen in je paz;' na vsako nje-so kretnjo ter preža! na vsak nien pogled. Ze kmalu potem ko so se med njima začeli odnošaj;. sc sledili tudi spor* Ti mali spori so se sicer vedno izgladili, toda na strani Frankove se je nagnjenje do Tomi-Ča ohlajevalo. K temu je gotovo veliko prispevala tudi okolnost, da je Tomič to. česar ni dosegel z opomini in lepo besedo, skušal pri dekletu doseči z grožnjami. Padle so besede o uboju in samomoru, tako je Tomič prispel do liutterjeve tvornice, je ?el skozi vhod. Vratar ga je skušal zavrniti, toda Tomič ie dejal, da nese svojemu dekletu malico. Povprašal je številne delavke, ki jih je srečal, kje jc Frankova. dokler je ni končno našel na hodniku pred strojno dvorano. Ko ie Frankov* zagledala Tomiča, sc ni ustavila ampak je nadaljevala pot k svojemu stroju. Nekaj sra govorila med seboj, njunih besed pa ni nihče slišal. Pred strojem Frankove sta se oba ustavila, Cim se je to zgodilo, je Tomič potegnil iz žepa roko, jo dvignil proti levi prsni strani Frankove. nakar je že tudi poči! strel. Frankova se je takoj zgrudila. Tomič pa se je obrnil, da bi odšel. Tomič je odšel mirno z vratarjem. Ob vhodu tvornice sc jc Tomič javil policijskemu stražniku in mu na njegovo zahtevo takoj izroči! orožje. Na stražnikovo vprašanje, čemu je to storil, mu je odvrni!: >»§ta je to! Ništa!« Ko ga je nato stražnik aretiral in ga vodil nazaj na kraj zločina, je stražniku ponavljal besede, da jc pač storil to, kar ie mislil. Pri zaslišanju je Tomič skušal svojo krivdo zmanjšati z izgovorom, češ da je dejanje storil nepremišljeno \ hipni razburjenosti, porojeni od razočaranja nad Frankovo. ki jo je imel zelo rad Po deja nju je hotel še samega sebe ustreliti, toda samokres mu je odpovedal. V teku preiskave je bi! Tomič odpuščen i/ službe, tako da je vsa ža'loigra prišla pred civilno sodišče. Razprava v času poročila še ni zaključena. Iz Llutotnera _ L*pela repriza Dramatski (xisek So- kolskega društva v Ljutomeru je včeraj ponovil dramo ^Hasanagrmico- v režiji gre. Aoihove. Tudi tokrat je bila težka drama, ki' zahteva Obilo truda odlično izpeljana. Scenerija. kostumi, nove kulise, balet in dobra interpretacija vsebine so povzdignili uspeh drame. Z izredno spretnostjo sta bili podani glavni vlogi Hasanaga v osebi g. Stoparja in Hasanaginica v osebi ge. Apihove, vse ostale vloge so bile paialel-no z glavnima vlogama podprle prodoren uspeh drame Pomnoženi sokolski orkester je pod vodstvom br. Seršena prireditev povzdignil. Uprizoritev je bila vedno dobro obiskana. — Tudi vrtnice *o pozeble. V letošnji zimi je poze bi o mnoge vrtnic, čeravno so bile na vrtu primerno za gre sen e. Tudi veliko lepaticnega grmičevja in drugih trajnic je pozeblo, ki navadno niso pozeble. Vrtnarji so zaradi tega dvignili Ceno vrtnicam od 10 do 12 in 15 din. kar je za naše priliko ž2 lev denar za eno vrtnico. — Pregled cen. Pred dnevi je komisija, ki ao bili v nji zastopniki sreskega načel-stva. zastopnik trgovcev in zar^oonik mesarjev pregledala cene v večjih trgovinah, v srazu le štirih, in cene mesarjev. Pregled je bil potreben, vendar bi se naj pravilnik o kontroli cen v toliko izpremenil. ua bi se ne ki^itrolirale samo cene grosi-Sfcov, temveč Ludi manjših trgovcev po vaeeti. — Sokolski sestanek. V nedeljo je bil sestanek sokolske ga članstva v štrigovi. ki se je polnostevilno udeležilo predavanja., ki ga je imel društveni pro^etar br. Belec. Predavanju o nalog: današnjega so~ kolstva je sfedila kratka debata, v kateri jc članstvo sklenilo, da se bo redno sestajalo vsak mesec. Prosvetni odbor pa bo \treakibel potrebna predavanja. — Zopet ob nepravem času. Cesta od N"oršincev do Kriievcev je vsa posuta, z gramozom. celo pešci morajo skoraj po GTramozu, kolesar vozi težko, če pa drvi avto, leti kamenje na vse strani. Kaj ko bi bil ta gramoz že razgrnjen v zgodnji pomladi ter bil do sedaj že vtlačen v takrat še razmeroma mehko cesto? To smo enkrat že priporočali, sicer pa je skušnja že pokazala, da se je tak način zelo ob-neseL *fc — Kostanji padajo. Dosedanji drevored divjih kostanjev pred pokopališčem so začeli podirati. Ker so kostanji delali škodo vrtnarju, jih je od občine odkupil po 50 din. Obvezal pa se je. da bo nasadil ob poti živo mejo, ki mu ne bo delala škode. — X*v tajnik. Pri občini so na^taA'fM novega tajnika, ki jo zamenjal dosedanjega tajnika. — Prispevki občin ta *re**ki kmetijski '»dbor. Občine ljutomerskega sreza moraj*> po odredbi bana prispevati za ljutomerski sreski kmetijski odbor 10.3 od celokupnega proračuna. - ITčitelisko zborovanje. V soboto <*e j* vršilo pri Kapeli zborovanje učiteljskega dlllitva za ljutomerski srez. Zborovanja je vodil predsednik društva g. TvanjMč. Zbo-rovalci so obravnavali aktualna vprašanja, ki se tičejo šole in učiteljskega stanu. — Nabrekla cesta. Banovinska ce*ta pred železnico pri pokopališču se je močno dvignila in nabrekla ter je promet zelo otežen. Bilo bi najbolje. Če bi se nabreklin* odstranila, v cesto pa bi se vkopalo kamenje ter bi se na ta način cesto dobro zJbila in bi se več ne dvigala. — Zastrupljena jajca. Lovska družba ▼ Ljutomeru je v preteklem tednu po paznikih nastavila nad 3000 zastrupljenih jajV kot vabo za vrane. Ker ljudje že delajo na polju, opozarjamo, da takih jajc ne pobirajo, ker so zastrupljena. Sicer pa je HW<*» zastrupljanje uradno razglašeno Maribor je počastil dunajske zmagovalce Lep sprejem na mariborskem kolodvoru — Iz razgovora z dr. Andreje vicem Maribor. 15. a-priJa. Sicer se je naš Maribor nekam pozno zganil v misli, da je treba primerno počastiti slavna nogometno majstorica, ki si je priborila na Dunaju taJ^o lepo zmago na zelenem polju, s prisrčnim sprejernom in pov-dravorn. Navzlic temu pa so se Mariborčani v lepem številu in skoraj spontano zbrali preti prihodom današnjega popoldanskega dunajskega brzega vlaka na peronu, da Lskreno pozdravi zmagovito enajstoiico. Posebno številno se je zbrala na kolodvoru naša športna, mladina. Prišli pa so tudi starejši predstavniki raznih mariborskih športnih organizacij. Ob Ob tej priliki f»e je razvil Tiied dopisnikom našega lista in mednaiodnim tajnikom JVS g dr. Andreje-vičem. ki jo našo enajstorico spremlja! na UHuvhj. ■Sntmlv iazgovor, iz katerega poudar.i.-iiiio predvsem sledeče: Naga drtaVĐS reprezentanca je bila na Duruvju še precej dobro sprejeta. Vsa. naša ekipa je za ča.T, bivanja iw Dunaju stanovala v nekom starem hotelu ki pa je bil povsem udoben. Samo 0 brano smo imeli tf^žkoče. Gostitelji so se sla vidno potrudili, da bi ustregli vsem našim željam, toda igralci s hraji-_> absolutno :v-so bili zadovoljni tO pa predvsem umoi .silno majhnih porcij, ki so jih dobili, Tfl- prLspetjU brz/^a vlaka SO zaorili živahni l ko se je zgodilo, da 50 n. pr. pol uro po klici našim vrJim zmagovalcem. K vlaku v katerem se je vozila enajstorica, so pohiteli naši maiiboiski športni predstavniki s precLsednikom tukajšnje nogometne pocizveze mag. Maver jem in podpredsednikom g. Ješ tlom. G. Maver je v toplih besedah pozdravil v imenu obmejnih športnikov dunajske zmagovalce. Izrekel jun je prisrčno dobrodošlico na domačih tleh. Obenem je poudaril, kako veliko uslugo so napravili s svojo zmago ne samo slovesu jugoslo^v. sporta, ampak tudi vsem obmejnim Slovencem zaradi specialnih prilik, v katerih živimo. Gospa Maverjeva je poklonila vrlim zmagovalcem kiitsen šopek cvetlic, vneta športna mladina pa je hitela pri članih enajstorice s prošnjo za podpis. G. Vahtar je poskrbel za to, da je vsak igralec naše nogometne reprezentance dobil nageljček z rožmarinom in narodno trobojnico. V prijetnem razgovoru je potekel čas postanka, ob odhodu vlaka so spet zaorili živahni klici popularni enajst oric i. ki ie ni utrudil napor tekme in vožnje. Vsi so bdli prijetno presenečeni zaradi bratskega pozdrava, ki jim ga je pripravil ob vrnitvi v domovino narodni in športni Maribor. kosilu že hiteli v svoje st>be t ar so z M - šo salamo in sirom in maslom, ki sn ca vzeli s seboj, pošteno založili. Tgralei niso dobili v petek nobenega mesa, a.nrpak .-^a-mo ribe, kar pa ne bi iKalmiTcmaili> £rle>de kondieij naših igralce v, i ko ne hi r»«sli s seboj na Dunaj >rezervne hrane . Gled^ tekme same je g. dr. Andrejeve poudaril, da je naša državna rept-ezentanca tako sijajno zaigrala, da so bili Dwrin>«uii naravnost navdušeni nad predvajano igro. Pa so tudi naši fantje zaigrali s tako ambicijo in ramo ter požrtvovalnostjo, da so si zmago popolnoma zaslužili dusi se je nemška reprezentanca, zlasti v drugeim polčasu, na vso moč prizadevala, da M dosegla neodločen rezultat. Vsi igralci so bili po tekmi tako izčrpani, da so takoj legli k počitku. Za njihovo sijajno zmago bo dobil vsak igralec od na£e ^'Thov^*, nogometne instance po 1500 din premija. nrmK'O je, da ni dobil naš savez od nodelv ske meddržavne tekme nobene gotovine, ampak so Nemci naši reprezentanci plačali le prosto vožnjo od meje na Dimaj in nazaj ter poskrbeli za hrano in stanovanje. Za iste pogoje pride namreč tudi nemška državna leprezentanca k nam. Mariborske in okoliške novice — Odprta noč in dan *k> groba vrata . . . 7 Petrovem 3clu je preminila veletrgov-čeva žena. Marija Osterc, stara 48 let. ; Umrla je žena p-ačilnega natakarja, Fran-j čiSka Gajšek. stara 57 let. V Slovenski uli-i ei 18 je preminila zasebnica Marija Cvah-! te, stara 65 let. žalujočim naše globoko j sožalje! — Znanstveni izlet "a Poštelo. V okvi-iu tukajšnjega Zgodovinskega društva je bil na Poštelo poučen znanstveni izlet z j og!e:om pomembnih sledov poštelske keltske naselbine. Izleta se je udeležilo lepo število mariborskih zgodovinarjev in ljubiteljev zgodovine. Tolmačil je prof. Fran-njo Eaš. — Beseda o zelenjavi Trdi se. da se je zelenjava pocenila, vendar pa niso cene v nobenem razmerju s cenami lanskega leta. Ako si hoče večja družina privoščiti špinačo. ji je 10 dinarjev v to svrho premalo. Koliko pa je družin, ki bi to zmogle? (Delavsaa Politika) — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minarikova lekarna pr: Orlu na Glavnem trgu 12, tei. 25—85. ter Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25—32. — Razne novice. Na Vodnikovem trgu je zavozil tovarniški delavec Maks Poben-šek s svojim kolesom v kanalsko rešetko. Posledica je bila, da je Pobenšek priletel na tla ter obležal nezavesten s hudimi poškodbami na glavi. Mariborski reševalci so ga odpremili v bolnico. — V Mejni ulici je padel z voza TTletni upokojeni železničar Mihael Korb in si pri padcu poškodoval rebra. Zdravi se v tuk. bolnici. V bolnico so prepeljali tudi 381etnega posestnika Franca Dimazija iz Spodnjega Duple-ka, ki si je pri padcu s kolesa zlomil levo nogo. — Pri Sv. Tomažu pri Ormožu je bil°ubit neki Franc Klemensek. Orožniki razčiščujejo zadevo. Včeraj popoldne je bila sodna obdukcija Klemenškovega trupla. — V 40 cm globokem potoku pri Le-šah pri Prevaljah je utonila 631etna po-sestnica Marija Slana. Očlvidno gre za smrtno nesrečo. — Mariborske trzne cene. V smislu poročila štev. 15 tukajšnjega mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu sledeče cene: krompir merica 10 do 14 din. kg 2 do 2.50. Na sobotnem trgu je bilo 35 vozov in 128 vreč krompirja, čebule je bilo 28 vreč, cena 3 do 4 din za kg, česen 8 do 10, kislo zelje 4, kisla repa 2, kg karfijole 10 do 12. hren 7 do 9. kg glav-nate solate 18 do 20. grah v stročju 16 do 18, iuščen grah 20. Sadje: jabolka 5 do 9, hruške 6 do 9. suhe slive 6 do 10, celi orehi 8 do 9, lušceni orehi 24 do 28. pomaranče 1 do 3. žita so pripeljali 85 vreč. Liter pšenice po 2. liter rži po 2, liter ječ-mena po 1.75 .liter koruze 1.50 do 2, liter ovsa 1.25. liter prosa 2.25. ajde 1.50, pro-senega pšena in ajdovega psena 4 do 5. Fižol prodajajo liter po 4 do 6 din. Ribji trg: belice 8 do 14. ščuke 15, morske ribe 12 do 28. morski raki 34. Mlečni izdelki: smetana 10 do 12.50. mleko 2J5Q do 3, surovo maslo 32 do 36, čajno maslo 36 do 40, kuhano maslo 36 do 40, domači sir 10 din. Jajcem so cene precej padle. Prodajajo jih po 0.60 do 1 din. Perutnina: kokoši po 25 do 38. par piščancev po 35 do 78, purani 60 do 65, race 25. Zelo ttvalmo povpraševanje je bilo po domačih zajcih ki iih prodajajo po 8 do 25, pa tudi koz-ličih, ki jih prodajajo po 60 do 95 dir Krma: sladko seno po 170 do 17o za 100 kg. kislo seno po 160, pšenična slama po 75 din za 100 kg. Cena raznim vrstan, mesa zelo niha in še ni ustaljena, ker mora glede zvišanih cen še odločati mariborski protidraginjski odbor. — Bazdirjevalci govoric. Včeraj so krožile po Mariboru razne vznemirljive in razburljive vesti. Policija se zanima za razšii jevalce takšnih neumnih govoric. _ žensko društvo v Manborn ima drevi ob 20. uri v spodnji kaminski dvorani svojo čajanko. Udeležijo naj se je zanesljivo vse članice. — Kobanski teden. Dfcsvi predava v okviru vKobanskega tedna«' v beli dvorani Sokolskega doma znani odlični poznavalec našega Kozjaka g. Ivan Robnik o prilikah na Kobanskem. V četrtek ob 20. uri pa predava istotam akademski slikar Fra njo Golob o zanimivi temi: Kobansko in slovenska umetnost. S noči je bila svečana otvoritev slikarske razstave *Kobansko* Domači akademski slikar Lojae Šusmell je razstavil svoja najznačilnejša slikarska dela z domaČimi motivi. Otvoritvene besede je spregovoril nadzornik g. Ivan Toma-žič v imenu obeh mariborskih podružnic CMD, pod katerih pokroviteljstvom je bf organiziran Kobanski teden. — Vesel dogodek — prirastek v srečneir zakonu sta doživela te dni mlada zakonca br. in s. Rafael m Jelina Zidanšek, ko jima je dne 14. t. m. krstila prvorojenk? na ime Jasna. Botra je bila tudi Članic?) jugoslovenskega Sokola s. Darinka Kranjc in malo nenavadno za slovenske pojme j> član Sokola tuđi krstitelj — župnik vy šegula. ' "* ^ " t k , t ... . * i, I M I j i L 3 ti 4 i . Naj raste mlada Jasna do krepke Sokoliće v veselje vseh ln ponos domr. vine! Zdravo! Mariborsko sleđalfšefc Torek, 16. aprila ob 20.: Trideset sekund ljubezni. Red C. Gledališka premiera izvrstne ameriške drame >Ane Chtristie« bo tekom tega tedna. Predstava za Udruženje igralcev v m» riborsfcem gledališču bo v kratkem. Uprizori se vesela in zelo zabavna pristna gorenjska ljudska igra >Vdova Rošlinka«. CELJSKO GLEDALtečE Petek. 19. aprila ob 20.: Trideset sekund ljubezni. Gostovanje mariborskega gte-daHsča. OMAGAJMO GRADITI PIVKO V SOKOLSKI DOM