Leto 1906,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 25. februarja 1906.
Vsebina: (Št. 35 in 86.) 35. Ukaz o carinskem ravnanju z vzorci blaga iz dragih kovin, ki jili nepuncevane uvažajo trgovinski potniki. — 36. Razglas o ustanovitvi glavnega carinskega urada II. razreda v Reutteju in podružnice tega urada v Pfronten-Steinachu, o opustitvi pomožnega carinskega urada I. razreda v Schön-bichlu in izpremembi pomožnega carinskega urada I. razreda v Pinswangu v pomožni carinski urad II. razreda.
35.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 21. februarja 1906. 1.
o carinskem ravnanju z vzorci blaga iz dragih kovin, ki jih nepuncevane uvažajo trgovinski potniki.
Po členu 5, št. III, 6, dne 25. januarja 1905.1. med Avstrijsko-Ogrskim in Nemško državo sklenjene dodatne pogodbe naj se blago iz dragih kovin, ki ga uvažajo trgovinski potniki zgolj za vzorce, da jih pokažejo, v uvoznem zabeležnem ravnanju proti zagotovilu carino in ki torej ne, sme preiti v svobodni promet, na zahtevanje stranke oprosti prisilnega puncevanja, ako se dd primerna varščina, ki zapade, ako vzorci ne izstopijo zopet v primernem roku.
Izvršujč to določilo se porazumno z udeleženima ogrskima ministrstvoma ukazuje tako :
3 1.
Trgovinski potniki, ki hočejo v zabeležnem ravnanju uvažati vzorce blaga iz dragih kovin brez
puncevanja, da jih pokažejo, se morajo na carinskem uradu izkazati s predpisano obrtno izkaznico.
Vzorci, ki se uvozijo, se morajo carinskemu uradu priglasiti hkratu s podajo carinsko-uradne napovedbe s posebnim seznamkom (po priloženem vzorcu) v dvojni izdaji.
V tem seznamku je treba povedati za vsak vzorec fabriško številko, v trgovini običajno ozna-menilo, samosvojo težo in prodajno vrednost. Vzorci enake fasone, enake samosvoje teže in enake trgovinske vrednosti se morejo napovedati tudi kumulativno po njih številu.
Pravilnost podatkov stranke v seznamku naj carinski urad vestno preskusi; pri tem se je moči zadovoljiti glcdé popreskušnje samosvoje teže vzorcev s kontrolo, ki se izvrši s poskusi na slepo in s primerjanjem skupne teže z ocarinjevalno težo, ki se ové uradno.
Gledé popreskušnje napovedane prodajne vrednosti prim. § 2.
§ 2.
Za uvožene vzorce je treba razen uvozne carine po tarifi v gotovini zagotoviti polno trgovinsko (prodajno) vrednost v kronski vrednoti.
(Slovenko)!.)
53
To vrednost naj ove s pomočjo strankine napovedi vrednosti v kraju stanujoč zaprisežen izvedenec v družbi z opraviteljem pristojnega punce-valnega urada in jo vstavi v razpredelek 7 seznamka.
Vrednost je moči napovedati in oceniti na zahtevanje stranke pri zbirkah vzorcev, pritrjenih na kartonih ali sličnih podlagah, tudi kumulativno za vsako samostojno zbirko, ako se dadö vsi k taki zbirki spadajoči (na podlagi pritrjeni) vzorci skupno identifikovati. (Prim. § 3.)
Ako se stranka brani pripoznati višino cenitve, ji je dano na voljo zahtevati, da se privzame še drug izvedenec. Ako se med opravitelji, poklicanimi za cenitev, ne more doseči sporazumljenje o višini prodajne vrednosti, velja višja cenitev.
§ 3.
Po cenitvi je treba vzorce primerno identifikovati z majhnimi svinčenimi plombami ah voščenimi pečati.
Pri zbirkah vzorcev, pritrjenih na kartonih in enakih podlagah, se je moči na zahtevanje stranke zadovoljiti s tem, da se namesti po en pečat na koncih zaporne niti, ki gre skozi vse vzorce.
Ob identifikovanju je treba obračati posebno pozornost na to, da se vzorci ne morejo izmenjati.
Na drugi strani je gledati na to, da se identi-fikuje na način, ki kolikor moči malo krati uporabo vzorcev za kazanje.
§ 4.
Ko je položena carinska pristojbina in varščina trgovinske vrednosti v gotovini, se smejo vzorci izročiti potniku brez daljnjega ravnanja puncevalnega urada z dolžnostjo, da se vzorci zopet izvozijo v G mescih najdalje; v ta namen je treba rok dospelosti izrečno zapisati na carinskouradni za-beležnici.
Oba izvoda seznamka naj se prikolkujeta unikatu in duplikatu zabeležnice; duplikat se izroči stranki.
§ 5.
Ako vzorci zopet izstopijo v roku, omenjenem v § 1, naj se carinski urad s pomočjo duplikata za-beležnice, ki ga prinese stranka, in njemu prikol-kovanega seznamka prepriča, da ni nikakega dvoma
zoper istost v zopetni izvoz priglašenih vzorcev z vzorci, uvoženimi v zabeležnem ravnanju, in da so zlasti nadeti pečati istosti nepokvarjeni.
Ako se vse najde brez spotike, naj izstopni carinski urad vrne tako carinsko pristojbino kakor tudi položeno varščino vrednosti, znamenja istosti naj se snamejo in povračilo ter snetje pečata naj se izrečno uradno potrdi tako na zabeležnici kakor tudi na seznamku ; listine same je odvzeti in jih porabiti za prilogo v vpisniku.
Carinskemu uradu, ki je izvršil uvozno zabe-ležno ravnanje, je treba naznaniti zopetni izstop vzorcev, da reši številko zabeležnega vpisnika.
Ako se vzorci le deloma izvozijo, naj se vrne zgolj varščina vrednosti za vzorce, ki zopet izstopijo, carinska pristojbina pa šele tedaj, kadar so se zopet izvozili zadnji k eni zabeležnici spadajoči vzorci.
Ako vzorci le deloma zopet izstopijo, naj se od primera do primera vzorci, ki zopet izstopijo po snetju znamenj istosti, odpišejo na seznamku, višina danega delovitega povračila vrednosti ter snetje pečata naj se poočiti na njem ter na zabeležnici, listine same pa naj se vrnejo stranki, kadar zopet izstopi zadnja partija vzorcev.
Tudi v tem primeru naj se zopetni izstop vsake partije vzorcev in dano povračilo vrednosti naznani carinskemu uradu, ki je izvršil uvozno zabeležilo ravnanje, zaradi razvidnosti v zabeležnem vpisniku.
§ 6.
Ako pod eno številko zabeležnega vpisnika uvoženi vzorci v predpisanem roku docela ali deloma niso zopet izstopili, naj se dokončno obračuni carinska pristojbina ter zagotovljena trgovinska vrednost, kolikor še ni vrnjena, in naj se zoper potnika začne dohodarstvenokazensko postopanje.
Hkratu naj se o dogodku sporoči obrtnemu oblastvu ter pristojnemu punccvalnemu uradu v nadaljnje uradno poslovanje.
Pri zbirkah vzorcev, kojih trgovinska vrednost se je kumulativno napovedala in cenila po §§ 2 in 3, nastopijo posledice § G za celo zbirko po enim pečatom Že tedaj, ako ne izstopi tudi le eden izmed vzorcev pod enim pečatom.
§ 7.
Nepuncevani vzorci se smejo ob uvozu odpravljati le na c. kr. glavnih carinskih uradih na Dunaju,
v Pragi, Insbruku, Linču, Gradcu, Krakovu, Levovu in Trstu ter na kraljevih ogrskih glavnih carinskih uradih v Budimpešti, Požunu, Kašavi, Segedinu in Temešvaru; izstopiti pa smejo na vsakem carinskem uradu, ki ima oblasti glavnega carinskega urada.
§ 8.
Za uvozno odpravo nepuncevanih vzorcev pooblaščeni carinski uradi morajo v 14 dneh po preteku vsakega četrtletja predložiti tabelarne izkaze v razpredelkih 2, 4 in 7 seznamka (§1) obseženih podatkov o nepuncevano odpravljenih vzorcih nepo-
srednje c. kr., oziroma kraljevemu ogrskemu finančnemu ministrstvu.
§ 9-
Stroške cenitve mora plačati stranka.
§ 10.
Ta ukaz dobi moč 1. dne marca 1906. 1. Kosel s. r.	Auersperg s. r.
3
P
O
S
1'
Pt
o
3
1-
-d
^ a
K*
<3
P
OK
o<
P
5
O
S*
co
S
fD
P-
3
ca
cr.
N
O
3
•	3
’S | o- a
(D
>3
a
fr*
f S*
-1
S
«
ca
ff
P*
ca
p
*3’
i
?
n i
Ho-
ir'
H-
ï
*•».
3*
B
E
p
l
*0 f a ^1-
CD <T>
?r
§ §=
£ £*
1*11
53 V O
*0
N 3
N g.
s. B
©_
B «
rt-
P
g*
p g" S3
3 ^ C/J N<
— p p
^ ^ p pd
HISJ-O O
as § *
g s*£3
la-si
3 «s I e s a g. S
§-§ s a
o « Sa ö » (t F o 3 3’
P 3
3
Sr£
3 'fr
li
s B’
g-
g
S
1Ï
fi
<1
S
S3
N
*3
P
?
I.
vzorcev blaga iz dragih kovin, ki jih je trgovinski potnik I. I....stanujoč v................uvoz
nepuncevane na c. kr. glavnem carinskem uradu v .	.	. . dne.........190 . . po zabeležnici št. ... .
36.
Razglas finančnega ministrstva z dne 23. februarja 1906. 1.
o ustanovitvi glavnega carinskega urada II. razreda v Reutteju in podružnice tega urada v Pfronten-Steinachu. o opustitvi pomožnega carinskega urada
I.	razreda v Schbnbichlu in izpremembi pomožnega carinskega urada I. razreda v Pinswangu v pomožni carinski urad II. razreda.
V Reutteju se je ustanovil glavni carinski urad
II.	razreda, nadalje na kolodvoru v Pfronten-Stei-nachu (Bavarsko) podružnica tega urada s pravicami glavnega carinskega urada II. razreda, ki sta že začela svoje poslovanje.
Imenovani carinišči imata pravico uporabljati okrajšano napovedno ravnanje v železniškem prometu.
Carinski podružnici v Pfronten-Steinachu je poverjena tudi odprava prometa, ki gre po carinski cesti od Pfrontena v Schönbichl.
Nadalje se je opustil pomožni carinski urad I. razreda v Schönbichlu in se je pomožni carinski urad I. razreda v Pinswangu izpremenil v pomožni carinski urad II. razreda.
Pomožnemu carinskemu uradu Schönbichl od-kazane carinske podružnice Enge, Lechleilen in Plansee se podrejajo glavnemu carinskemu uradu v Reutteju.
Končno se pooblašča pomožni carinski urad Pinswang ob uvozu odpravljati lanene in konopne preje, enovite, sirove in preje n. p. i. enovite, sirove.
Kosel s. r.
(8loT«nUeh.)
54
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstraße št. 26, tudi v letu 1906. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumnnskem, malo-rnskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1906 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — hodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstraße št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in posamezne kose državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni vročilni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
Letnik 1849.	za				. 4 K 20 h		Letnik	1868.	za				. 4 K		—	ii	Letnik 1887.		za		. 5	K —	Ii
,	1850.	*				. 10,	50 ,	»	1869.	»				. 6		—			1888.			. 8	, 40	
,	1851.					• 2,	60 ,		1870.	•				. 2		80			1889.			. 6		
,	1852.					• 5,	20 ,	1	1871.	»				. 4		—			1890.			. 5	. 40	
,	1853.					• 6.	30 .	»	1872.					. 6		40			1891.			. 6		
,	1854.	»				. 8,	40 .	*	1873.	•				. 6	•	60	V		1892.			. 10		
,	1855.	•				• 4,	70,	*	1874.					. 4		60			1893.			. 6		
,	1856.					• 4,	90 ,	•	1875.					. 4		—			1894.			. 6		
,	1857.					• 5,	70 ,	•	1876.	»				. 3		—			1895.			7	f 		
,	1858.					• 4,	80 ,		1877.	*				. 2		—			1896.			7	t 		
,	1859.	*				.- 4,	»	»	1878.					. 4		60			1897.			. 15		
, 1860.	*				. 3,	40,	•	1879.	v				. 4		60			1898.			6		
, 1861.	«				. 3,	" »	•	1880.	n				. 4	t	40			1899.			. 10		
. 1862.	N				• 2,	80 .	•	1881.					. 4		40			1900.					
,	1863.	»				■ 2.	80 .	J*	1882.	t				. 6		—			1901.			. 6		
.	1864.	n				• 2,	80 ,	n	1883.	n				. 5		—			1902.			. 7	. 50	
,	1865.	»				• 4,	1»	*	1884.	H				. 5		—			1903.			. 9		
, 1866.	n				• 4.	40 ,	i*	1885.	n				. 3		60			1904.			. 5		
.	1867.	*				• 4,	»	»	1886.						n	60	J»	n	1905.	» •		. 6	11	
Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v štirili tednih potem, ko so izšli, in kosi nemških izdaj najdalje v šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, 111. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V» pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samd vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.