Goz •rskl ••• , lk 4 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCH E FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1981 • L E T N 1 K XXXIX • š T E V 1 L K A 4 p. 161-208 Ljubljana, april 1981 VSEBINA - IN HAL T - CONTENTS Milan Piskernik 161 Gozdovi zasebnega sektorja in opre- delitev njihovih rastišč v Sloveniji Der Privatwald in Slowenien und seine Standortschara kteristik Private forests in Slovenia and their site characteristics Dušan Mlinšek 167 Nevarnost populacijsko-genetske osiromašitve pri drevesnih vrstah v gozdnih sestojih Die Gefahr der populationsgeneti- schen Verarmung bei den Baum- arten in den Waldbestanden The Danger of Population-Genetic lmproverishment of Tree Species in Forest Stands Zdene Otrin 172 Organizacija gospodarjenja z goz- dom v zasebnem sektorju Lado Eleršek in Igor Smolej Die Organisation der Privatbewirt - schaftu ng in Privatsektor Organlzation of forest management in the private ownership sector 184 Fotografija in fotokontrolna metoda v gozdarstvu 190 $kode in sanacija v brkinskih goz- dov ih Vid Mik u l i č 202 Aktualne raziskave - Oblikovanj e gozdarskega fonda podatkov 206 Iz dom ače in tuje prakse 207 Knj iževnost Naslovna stran Lado Eleršek Tisk ČGP Delo' Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza Inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet : Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez Cernač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg . Franjo Urleb Uredniški odbor: mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 L:iro račun - Cur. acc . 50101 -678-48407 Letno izide 10 številk 1 O issues per yea r Letna naročnina 210 din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 120 din in za inozemstvo 420 din Ustanovitelj ici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije . Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto iFl kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. UDK 634.0.181:634.0.923 GOZDOVI ZASEBNEGA SEKTORJA IN OPREDELITEV -NJIHOVIH RASTIŠČ V SLOVENIJI Milan P i s ke r n i 1< (Ljubljana)* Pi s kern i k, M.: Gozdovi zasebnega sektorja in opredelitev njihovih rastišč v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 4, str. 161-166. V slovenščini s povzetkom v nemščini. V članku so analizirani nekateri vidiki ekološkega ozadja območij, kjer prevladujejo zasebni gozdovi, pa tudi nekateri ekološki vidiki za celotno slovensko gozdno površino. Ekologija je prikazana posredno s fenologijo bukve in črnega bezga, z relativno toploto in vlago ter z intenzivnostjo di~ ferenciranosti vegetacije in gozdnih sestojev. Avtor poudarja neustreznost gospodarskega stanja sestojev v ekološko zelo ugodnih nižinah. Pi s kern i k, M.: Private forests in Slovenia and their site characte- ristics. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 4, pag. 161-166. ln Slovene with summary in German. The paper analyses some aspects of the ecological background of the areas where private forests are prevalent, but also some aspects of the total forest area in Slovenia. Ecology is represented by the phenology of the Beech and Elder, by the relative warmth and moisture as well as by the differentiation intensity of the vegetation and of the forest stands. The inadequate condition of forest stands in the ecologically very favourable lowlands is pointed out. Uvod V uvodu moram povedati, da bom govoril o klimatskih značilnostih našega ozemlja Je na kratko in ne na prvem mestu, bolj se bom posvetil posledicam teh klimatskih značilnosti za gozd in gozdne drevesne vrste. Pri tem bom upošteval celotno Slovenijo, ker so gozdovi zasebnega sektorja prisotni skoraj v vsakem predelu naše republike. A. Fenologija kot klimatski indikator Ena od temeljnih posledic klimatskih vplivov so fenološke zakonitosti, ki določajo trajanje olistanosti in rasti drevesnih vrst v letni vegetacijski dobi. Za same Slovenske gorice, ki nas v tem sestavku posebej zanimajo, je le malo objavljenih podatkov, zato je njihova uporaba mogoča le v sklopu večjega prostora. Tudi eicer ne moremo biti zadovoljni, saj so za naše gozdarske potrebe * Dr. M. P., dipl. biol., Inštitut za gozdno in lesno gospodartvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 161 dostopni in uporabni edinole podatki o pojavu prvih listov bukve, ki pa ne zajemajo Primorske; vso Slovenijo pa lahko razčlenimo le po razcvetu črnega bezga. V obeh primerih veljajo podatki za desetletje 1958-1967. Prostorska situa- cija je za obe vrsti prikazana na priloženih skicah. - Vir: Hidrometeorološka poročila. PRVI LISTI BUKVE Povpreček 1958-1967 RAZCVET ČRNEGA 8 EZGA Povp reče k 1958-1967 162 Dan v letu: L IBO in manj 11. 101 - 105 111 . 106 - 110 IV. 1ll - 115 v. 116 - 120 VI. 121 - 125 VIl . 126 - 130 o~n v letu' l. IJO in manj 11. 131 -135 \11. \36- 140 IV. \41 - 145 v. 146 -1511 VI. 151 -155 VIl . 156 -160 Vlil. 1&1 -1&5 IX. 168 - 170" x. 171 - 175 Xl. 176 - 180 Xli .'· 181 Primer bukve Listanje bukve ima na našem ozemlju poprečen razpon 31 dni in to med 100. in 130. dnevom v letu, ki ga lahko razdelimo na 6 stopenj zgodnosti. Razcvet črnega bezga pa je raztegnjen na okvirno 53 dni med 128. in 181. dnevom in ga lahko okvirno razčlenimo na 9 stopenj po 5 dni. Iz obeh skic razberemo, da ima zaledna in celinska Slovenija najugodnejša fitoklimatske razmere v skrajnem jugovzhodnem delu. V smeri proti severozahodu, to je proti gorskem loku Dinaridi-Aipe, se okolje vse bolj zaostruje. V najugodnejšo stopnjo sodi razen spodnjega Posavja tudi jugovzhodni del Slovenskih goric, bolj točno povedano, pravzaprav predel okrog Zavrča na severovzhodnem delu Haloz. Južna polovica Slovenskih goric pripada drugi najugodnejši stopnji, ki zaostaja za prvo le za največ 5 dni, severna polovica pa tretji stopnji, ki zaostaja za 10 dni. Ta tretja stopnja je že zelo razprostranjena, saj sega v širokem pasu na obeh straneh Save vse do škofje Loke in potemtakem nima več posebnih privilegiranih lastnosti, je pa še vedno znotraj spodnje tretjine celotnega fenološkega razpona v Slo- veniji. Za primerjavo naj povem, da ves ta ekološki razpon obvladajo toploljubni pleveli drevesnic in njiv in so njihove združbe iste od Goriškega do Škofje Loke. Primer črnega bezga če pri črnem bezgu izvzamemo najbolj ugodna priobalna območja, ugotovimo najboljši zalednocelinski predel v jugovzhodnem delu Slovenskih goric nekako do Cerkvenjaka, ki pa za najugodnejšim primorskim zaostaja že za pol meseca; naslednja petdnevna stopnja zajema osrednji del Slovenskih goric, tretja pa jih že preseže. Ta stopnja se podobno kot pri bukvi razteza ob Savi in do škofje Loke. Ko ocenjujemo ekološko ugodnost po fenoloških značilnostih, se moramo zavedati, da pomeni dobro karakteristike le zgodnji razvoj bukve, ne pa tudi črnega bezga. Vemo, da naša Istra za dober gozd še malo ni primerna, čeprav ima v najvišjih legah nekaj bukovih gozdičev s primesjo puhavca, cera in črnega gaqra. O fenološkem razvoju tamkajšnjih bukovih gozdov nam ni znanega še nič~?ar. B. Ekološki faktorji Toplota Ker je ekološko ozadje zgodnejšega razvoja odvisno predvsem od veeje toplote in ker je znano, da raste bukev v zaledni Sloveniji najhitreje v najtoplejših območjih, spoznamo s pomočjo fenoloških dejstev, kako ugodne so ekološke razmere za gozd predvsem v južnem in osrednjem delu Slovenskih goric. Tu moram pripomniti, da so pogoji za smreko boljši v severnem delu Goric, kjer je tudi zanesljiv prirodni area! smreke. Toplotna karakteristika nižinskih predelov Slovenije se dobro ujema s fene- loško karakteristike in je taka, da imamo toplejše območje od vzhodnega roba Slovenskih goric proti zahodu, vse do črte Maribor-Grobelno-Sevnica-Novo mesto-zahodno obrobje Bele krajine, hladnejše območje pa v Prekmurju in zahodno od prej navedene črte. Reducirano toplotno stopnjo toplejšega območja z 9,7 do 11,3° C letnega poprečka lahko opredelimo za zmerno toplo, hladnejšega z 9,0 do 10,7° C pa za zmerno hladno. Dvignjeni položaji toplejšega območja so topli, z letnim poprečkom 10,1 do 12,0° C, doline pa niso hladnejše od poprečka. Doline hladnejšega območja imajo letni popreček 8,1 do 9,6° C in jih smemo označiti za hladne. 163 OSNOVNE ZDRUŽBE E ~ E E E E E .,_. E ::J :J ::l E E E ::J ::J Q) ::l ...... -1-' -1-' E ::J ::J .3 .,_. ..... ,_ E .,_. E Q) Q) Q) :J -1-' E ...... Q) Q) Q) 3 Q) :J ,_ ..... Q) :J Q) Q) ..c: E .,_. l.. c >- Q) ..... ..... '"O c: E l.. :J 4-1 Q) :J ::J Q) ttl o 0.. u ro Q) o :J ttl u E c: ..... c: +-' c ..c: E :J c: Ol ..... c :J ro +-> Q) ttl Vl c: ...... tU .,_. u U) ..c: >- Q) ::J .,_. -1-' ::J 0.. Q) c: IJ) ::J l.. u o .o Q) c: Q) ttl ro E c: .u ro Q) Q) l.. >- :J ..... ttl Q) c: lU ttl Q) c: C' :::;: l.l... u u ....1 a.. ~ V'l cc: (..') a.. ~ (..') u c:.!l <::( 11 12 13 11 @] 3 4 8 10 9 7 114 17 13 19 ~~ 9 š tev i 1 o d rev. vrst I. SERIJA RASTišč 11. SERIJA RASTIŠČ 1 1 1 1 Trepet 1 ika 1 1 2 2 1 3 Iva 7 1 7 1 1 1 Bor rdeči 1 o : 1 o 4 7 1 7 4 2 10 1 o 13reza navadna 1 o l 7 4 2 1 2 2 "' 3 1 Smreka 3 l 1 o 6 3 2 " s 3 6 9 6 • Dob 1 o : 1 o 8 1 o 8 3 1 o 1 o .· 1 o 3 1 3 8 2 3 5 ,.,. Gaber 4 1 7 8 10 2 7 5 7 i o : 1 o 3 7 6 5 6 Javor gorski 6 1 2 3 1 8 2 4 3 1 češ nja 1 1 • 8 5 7 1 " 8 5 2 5 3 Graden 1 1 2 1 4 2 Lj 6 9 1 1 Cer 1 1 1 2 1 Lip9vec 1 5 2 1 1 1 Jel ka 1 2 2 l 1 Bukev 1 5 4 2 2 7 1 8 5 1 o 7 7 1 1 , I " stalnost ni izražena v %, zaradi premajhnega števila popisov Vlaga Namočenost posameznih fenoloških con zaledne Slovenije v vegetacijski dobi se boljša od vzhoda proti zahodu, tako da ima četrta cona (prve tri so samo na Primorskem) 650-900 mm padavin, sedma pa 800-1000 mm. Prva do tretja teno- loška cona na Koprskem dobijo v tem obdobju 650-850 mm padavin. Namočenost nima otipljivega vpliva na časovni razvoj bukve in črnega bezga, ker se verjetno pičlejše padavine na vzhodu izravnavajo s tamkajšnjimi bolje razvitimi tlemi in obratno. V opisani ugodni toplotni in padavinskf razpon sodi približno polovica površine Slovenije. · · · C. Rastiščna pestrost če poskušamo sedaj oceniti kakovost gozdnih rastišč v Slovenskih goricah še z vegetacijskega in florističnega vidika, pridemo do naslednjih zaključkov. Gozdna vegetacija Predpanonije in z njo Slovenskih goric se členi na 25 združb. Med temi ima 7 združb slaba rastišča, ki so ali sušna ali pa revna s hranili. Pri tem ocenjujemo revnost po odsotnosti zahtevnih pritalnih rastlin, od katerih smo vzeli v pretres 33 vrst, torej skoraj vse. V našem gradivu zavzemajo tako zajeta slaba rastišča 30 °/o vseh popisov. Podoba pa se spreminja, če dodatno upoštevamo še kriterij gozdnih sestojev. S tem kriterijem ugotovimo, da je v polovici gradiva s slabih rastišč prisoten zahtevni gaber, tako da se delež slabih rastišč zmanjša za 15 °/o. Floristično slaba rastišča, na katerih je prisoten gaber, ocenjujemo za degradirana, tista brez gabra pa za primarno slaba, čemur je vzrok revna kamninska podlaga. D. Sestoji kot ekološki indikator Z vidika sestojev se kaže ugodnost in plastičnost rastišč predpanonskega prostora v znatnem številu drevesnih vrst, ki te sestoje sestavljajo. V glavnem je tako, da je na mokrih in vlažnih rastiščih število drevesnih vrst manjše, 3 do "10 vrst, na svežih in sušnejših pa večje, 1"1 do "19 vrst. Tudi zelo revna sušna rastišča imajo manjše število drevesnih vrst. Sestojna situacija predpanonskih gozdov torej ni preprosta, čeprav je vidna na prvi pogled. Gre pa še za dodatno pomembno komplikacijo, ki jo je bilo mogoče spoznati šele po dolgotrajnem in obsežnem raziskovanju. Primerjalne analize so pokazale, da nastopata na bogatejših tleh dva niza združb, ki oba segata od mokrih do sušnih rastišč. Iste drevesne vrste se v vsakem nizu vedejo ekološko drugače. Bistvena razlika· je že pri samem številu drevesnih vrst,· ker je namreč v enem nizu največ vrst na vlažnih rastiščih, v drugi pa na sveŽih in sušnih rastiščih. Dob kot najpom-embnejša sestavina nižinskih gozdov je v prvem nizu prisoten na sušnejših rastiščih, v drugem pa na vlažnejših. Razliko· v ekološkem položaju opazimo skoraj pri vseh drevesnih vrstah, posebno izrazito pa pri gorskem javoru, kostanju, čremsi in pri številnih vrstah, .. ki se pojavljajo samo v enem nizu. Takih je od vsega 37 prirodno nastopajočih vrst le 16. E. Zaključki Razmerje ekologiia - fenologija Ekološko situacijo Slovenskih goric lahko povzamemo takole: Glede na bogatost je okrog 80-90 °/o dobrih rastišč. Zanimivo pri tem je, da imajo tudi revna rastišča sestoje, ki so razmeroma bogati z drevesnimi vrstami; 165 imajo jih 8-12. V klimatskem smislu je situacija (izražena s fenološkimi podatki) zelo ugodna, saj je vegetacijska doba povsod daljša (195 do 207 dni) kot npr. na Gorjancih, kjer rastejo naši najboljši bukovi gozdovi in kjer traja vegetacijska doba v reljefno primerljivih razmerah 189 do 194 dni. Paradoksno stanje Pravi paradoks je v dejstvu, da imamo najboljše gorskokraške bukovo- jalove gozdove znotraj najslabše fenološke kategorije. (Če izvzamemo visoko- gorski pas), med 175-184 dnevi vegetacijske dobe, da pa imamo v zasebnih gozdovih Slovenskih goric in drugod v nizkih predelih nesprejemljivo stanje gozdnih sestojev znotraj vegetacijske dobe, ki je daljša za 10-20 dni, prav tako v območju, kjer so bili prvotni gozdovi v gričevju povsod bukovi. To daje misliti in kliče po ustreznih gozdnogojitvenih ukrepih. DER PRIVATWALD IN SLOWENIEN UND SEINE STANDORTSCHARAKTERISTIK Zusammenfassung Die okologischen GrundzOge der Walder des slowenischen Gebietes werden im Auf- satze indirekt uber die phanologischen Daten bezu.glich Buche und Hollunder behandelt, sowie mittels Gliederung der Waldvegetation, direkt aber mit Hilfe einiger verfligbarer Klimadaten und der Zusammensetzung der Waldbestande. Die Vegetation und die Wald- bestande werden nur im Rahmen der subpannonischen Region in Betracht genommen. Buche und Hollunder weisen auf slowenischem Gebiet breite phanologische Spannen auf, die Buche eine Spanne von 31 Tagen, der Hollunder von 53 Tagen, wobei die wesentlich langere Spanne des Hollunders auf seine Anwesenheit den Tieflagen der submediterranen Region zuruckgeht, wo die Buche fehlt. Die dritte, phanologisch noch sehr gOnstige Stufe mit bis zu 10 Tagen Verspatung im Vergleich zur gOnstigsten Sture bei der Buche reicht von extremen Nordosten bis westlich von Ljubljana. Eine fruhe phanologische Entwicklung deutet jedoch nur bei der Buche und nicht beim Hollunder auf eine gute, das Baumwachstum fordernde Okologie hin. Nach bisherigen Kenntnissen gliedert sich die Waldvegetation der subpannonischen Region in 25 Pflanzengeselschaften, die die Mikroreliefverhaltnisse widerspiegeln. Aufgrund der Anwesenheit von anspruchsvollen Pflanzenarten konnen 7 Gesellschaften als oko- logisch schlecht bezeichnet werden, im Gesamtmaterial macht das "15% aus, wenn die Anwesenheit der anspruchsvollen Hainbuche in diesen 7 Gesellschaften als ein Restzeichen der einstigen guten Qualitat des Standortes angesehen wird. Die Waldbestande der subpannonischen Region folgen hinsichtlich ihrer Zusammen- setzung zwei 6kologischen Serien, von denen jede eine spezifische okologische Situation der Baumarten aufweist. Die Gesamtzahl der natlirlich auftretenden Baumarten ist 37, davon kommen 16 Arten nur in je einer okologischen Serie var. Urspn'.inglich war zweifellos die BU'che die herrschende Art im Hi.igelland, wahrend gegenwartig und schon seit Jahr- hunderten der Eichen-Hainbuchenwald dort und im Flachland uberwiegt. Was die Warme betrifft, handelt es sich in den phanologisch gi.instigen Regionen um eine warmere ostliche Zone mit 9,7-11,3° C reduzierter Jahresmitteltemperatur und um eine kuhlere westliche Zone mit 9,0-"10,7° C. Die Niederschlage der Vegetationsperiode reichen innerhalb dieser Regionen von 650 bis 900 mm, wobei deren Menge sowohl im submediterranen Gebiet als im Hinterland bei wesentlich verschiedener Phanologie etwa gleich ist. Abschliessend soli auf die paradoxale Situation hingewiesen werden, die darin besteht, das phanologisch und semit okologisch gunstige Regionen wirtschaftlich minderwertige Walder beherbergen und umgekehrt sehr gute Walder in phanologisch benachteillgten Regionen gedeihen. Dieser Umstand erfordert eine entsprechende waldbauliche Orien- tierung. • 166 UD K 634.0.165.5:634.0.228 NEVARNOST POPULACIJSKO-GENETSKE OSIROMAšiTVE PRI DREVESNIH VRSTAH V GOZDNIH SESTOJ!H Dušan M 1 inš ek (Ljubljana)* M 1 inš ek, D.: Nevarnost populacijsko-genetske osiromašitve pri dre- vesnih vrstah v gozdnih sestojih. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 4, str. 167-171. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Z ekstenzivnim odkazovanjem močno slabima rastno in življenjsko, s tem pa gospodarsko moč gozda. Z nenehnim odstranjevanjem najvitalnejših dreves, podiramo populacijsko-genetsko in hkrati gozdnosestojno zgradbo populacije in sestaja. Takšno odkazovanje drevja se ne more imenovati gojenje gozdov. M 1 inš ek , D.: The Danger of Population-Genetic lmproverishment of Tree Species in Forest Stands. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 4, pag.167-171. ln Slovene with summary in German. The extensive manner of marking trees significantly weakens the growwing, the vitality and through it also the economic potential of the forest. The incessant removal of the most vigorous trees destroys the population-genetic as well as stand structure of the population and of the stand. Such manner of marking cannot be called silviculture. Zgradba gozdnega sestaja in njen nastanek Gozdne sestoje bomo znali uspešno oblikovati, ko bomo dobro poznali nacrn, kako sestoji nastajajo in kako se razvijajo. Razvoj sestojev usmerjajo populacijsko- genetski mehanizmi v naravni populaciji. Težko je ugotavljati, kaj se dogaja v sestoju. Na osnovi zunanjih znakov in oblikovanosti sestoja je možno le sklepati, kaj se dogaja v njem, ko se populacija oblikuje in prilagaja na dano okolje. Te populacijsko-razvojne procese slabo poznamo, ne potrudimo se dovolj, da bi jih spoznali, zato jih pri delu z gozdom ne spoštujemo. Vemo, da žrtvuje narava velikansko število osebkov, preden nastane sestoj v optimalni življenjski fazi. Brez teh žrtev sestojev v resnično optimalni formi ne more biti. Današnje gozdarstvo tega dejstva ne spoštuje, zato poskuša snovati nove sestoje s čim manjšim številom sadik. še nezaključene raziskave sestojev v optimalni fazi povedo nekaj zanimivega. V sestojih, ki so sredi optimalne faze, je pri posamezni drevesni vrsti populacija sestavljena iz razmeroma majhnega števila močno vitalnih osebkov in iz razme- roma velikega števila po vitalnosti poprečnih in podpoprečnih osebkov. Potrebno je bilo velikansko število osebkov, da je moglo priti do razmeroma majhnega števila vitalnih osebkov, ki tvorijo ,,življenjsko ogrodje<< sestoja in gozda. To seveda pove, da gozdni sestoji v optimalni fazi niso prehudo polni močno vitalnih osebkov. Narava z njimi skopari. V pragozdni optimalni fazi najde- mo na 300-500 vseh dreves/ha le 100-200 zelo !vitalnih osebkov. Ta po vi-' taJnosti močnejši, toda po številu skromnejši del populacije je osrednji nosilec življenjskih funkcij populacijskega podsistema v gozdnem ekosistemu; hkrati pa je tudi najbolj gospodarsko zanimiv. Brez tega dela gozdni sestoj ne more polno živeti in tudi ne more normalno funkcionirati v gospodarskem smislu. • Prof. dr. D. M., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze Edvarda Kardelje v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU 167 Nadaljnja razmišljanja v prikazanem biološko in gospodarsko pomembnem delu populacije v gozdnem sestoju povedo še kaj več _: narava uresničuje v optimalni fazi populacijskega podsistema svoje cilje s kar se da majhnim oziroma z zelo majhnim številom osebkov. V tej razvojni fazi je naravni cilj, izdelati v sestoju veliko količino biosubstance. Dejstvo nas navaja k ugotovitvi, da je narava zelo varčen porabnik energije. Njena varčnost se odraža z množico zasajenih osebkov in z množico osebkov v mladostni razvojni fazi ter v majhnem številu zelo učin­ kovitih osebkov v optimalni razvojni fazi sestaja. V inicialni fazi se namreč kljub izločitvi ogromnega števila osebkov izgubi le majhen del biosubstance. Te splošne ugotovitve so lahko za posamezne drevesr.e vrste nekoliko različne. Domnevamo. da je razvoj in delež vitalnega dela populacije pri tipičnih pionirskih drevesnih vrstah drugačen, predvsem pa manj plastičen, kot pa je pri ključnih in sencozdržnejših drevesnih vrstah. Zgradbe populacij se med seboj razlikujejo, odvisno od tega, iz česa se je optimalna faza razvila. Populacija optimalne faze, ki se je razvila iz naravnega mladja, se odlikuje z večjim ·deležem močno vitalnih osebkov, kot pa populacija tiste optimalne faze, ki je nastala iz naredko zasnovane kultu re. · Na splošno moremo trditi, da so populacije drevesnih vrst v optimalni fazi sestaja sestavljene iz dveh delov: iz nosilnega dela in polnila. Opisani vitalni osebki nosilnega dela so močneje razviti in so med seboj različno razporejeni. Populacijsko polnilo pa predstavljajo številni osebki, ki so slabše razviti in ki polnijo prostor med krošnjami močno vitalnih osebkov. Pri normalnem naravnem razvoju sestoja sta si oba dela populacije drug drugemu potrebna, vendar je od- stranitev vitalnega dela populacije usodna za sestoj. V gozdu, še posebej v kmečkem gozdu, prikazana populacijska zgradba sestojev ni z lahkoto razvidna. Zaradi zelo različnega nastanka sestojev in zaradi različne sestave drevesnih vrst so stanja, v katerih rastejo posamezne populacije, zelo različne. Nepreglednost je še večja zaradi gozdarjevega ravnanja, ki zaradi neznanja deformira populacijo, kot je razvidno iz naslednjega poglavja. Dnevna praksa in njen vpliv na usod.o populacije Razmišljanje v prejšnjem poglavju je bilo potrebno, da bi laže kritično ocenili strokovno vprašljivo praktično odkazovanje drevja v kmečkem gozdu. V Sloveniji smo v družbenih gozdovih, ki so neprimerni za prebiralno gospodarjenje, pre- biralne sečnje razmeroma zgodaj opustili. V zasebnih gozdovih pa se zaradi neznanja, zaradi udobnosti ali pa tudi zaradi nuje lažiprebiralno gospodarjenje še nadaljuje. Z lažiprebiralnimi sečnjami odvzemamo sestojem najmočnejše drevje. Debelejša drevesa so za posek, za spravilo in za prodajo zanimivejša. Takšne sečnje večkrat po navijamo in . odvzemamo iz sestojev najvitalnejši del populacije, 'ki ga je že po naravi gozda malo. Narava s takšnim drevjem ne razsipa, je va·rčna in ni naravnana na človekovo početje. Kolikor bolj so odvzeti najvitalnejši osebki hkrati tudi gospodarsko zanimivi, tem učinkovitejša je hro- mitev obstoječe populacije. Drevesne vrsto v sestoju smo na ta način ohromili. Njeni populaciji smo odvzeli glavne pripomočke za uveljavljanje. Odvzeli smo ji glavni gradbeni pripomoček pri gradnji gozdnega ekosistema, gozdni ekosistem pa smo s tem napravili biološko in gospodarsko neučinkovit. V sestoju ostajajo nevitalni osebki z majhno vrednostjo "K,; in na teh nevitalnih osebkih optimistično načrtujemo in pričakujemo neuresničljive prirastke itd. Pri omenjanju vrednosti »K« osebkov (carrying capacity) je potrebna kratka razlaga: v populacijski gen~tiki razlikujejo pri vrstr, ki naseli nov prosto-r, populacije z različnimi lastnostmi.· Pri naselitvi ·praznega prostora se močneje uveljavljajo osebki, ki imajo velike re- 168 produkcijske sposobnosti, označene z vrednostjo ))r<< (innate capacity of increase). Narava poskuša z njimi čim hitreje poseliti prazen prostor. Ta tip osebkov je torej značilen za populacijo, ki naseljuje. Po zapolnitvi prostora pridejo do veljave populacije z osebki, ki premorejo veliko vrednost ,>K«. To so osebki, ki so sposobni varčneje izrabiti rastišče oziroma talni substant. Pri prebiralnem od- vzemanju drevja iz sestaja ostanejo nevitalni ostanki, ki niso sposobni aktivirati rastiščnega potenciala, ker je njihova reakcijska norma zelo skromna. Za prakso ima ta ugotovitev splošno vrednost. Opozoriti pa moramo, da obstajajo razlike pri različnih vrstah, pri različno nastalih populacijah in v različnih ekoloških prostorih. Tako je na :splošno pri svetlobno zahtevnejših vrstah odstranitev »nosilnega dela« populacije usodna in si z ostankom populacije ne moremo več mnogo pomagati. Pri senčnih vrstah manj vitalni del populacije delno šei reagira in je gozdnogojitveno uporaben. Pri populacijah, ki so nastale iz redko zasajenih kultur, npr. smrekovih nasadih, je odstranitev nosilnega dela populacije usodna. Teža usodnosti je tem večja kolikor redkejša je bila izhodiščna osnova, kolikor neprimernejše je rastišče in kolikor hitreje se sestoj izživi. Prav mnoge kmečke smrekove sestoje, ki so nastali z opisanimi napačnimi posegi, naglo uničujemo. V sestoje z okrnjenimi populacijami, kjer so ostali zgolj osebki z majhno vrednostjo »K«, vdirajo nove populacije drugih vrst, pa tudi ista vrsta. Te so biološko pomembne, ni pa nujno, da so tudi gospodarsko zanimive, (npr. avtohtona grmovna vegetacija v smrekovem nasadu, sencozdržnejše gospodarske vrste itd.) Populacijsko-genetsko dogajanje in medsebojno vplivanje v sestoju je bistveno za njegov progresijski oziroma degresijski razvoj. Pri nekdanjem )>kmečkem prebiranju«, kjer so posvečali veliko pozornost pomladku, so s tem pač izbrali manjše zlo, ki ga takšno ravnanje z gozdom prinaša. Značilno za napačno prebiranje je odvzemanje nosilnega dela sestaja ali pa močnejše odvzemanje večjega dela zaloge in ustvarjanje možnosti za močnejše pomlajevanje (večje sečnje nekoč ob predaji posestva mlademu). V drugem primeru so prirast!d sicer občutno zmanjšani, toda okrepi se populacijsko-genetska osnova z močnejšo novo, mlado populacijo. Ozdravitev )>sestaja v okvari« Opisanih »okvarjenih sestojev« je v naših kmečkih gozdovih precej. Njihova ozdravitev zahteva poleg materialnih vlaganj mnogo več strokovnega dela kot doslej. Več strokovnega dela bo pripomoglo k hitrejši ozdravitvi, k varč­ nejšemu vlaganju materialnih sredstev in k takojšnji, vendar postopni povečavi sečenj. Biološke, še posebej pa populacijsko-genetske razmere v mnogih za- sebnih gozdovih povedo, da je potrebno za uspešno zdravljenje poznati nastanek in stanje populacije v sestoju. Na osnovi takšne analize je mogoče ugotoviti, ali se s sestojem še izplača ukvarjati~ ali pa se to ne izplača več. Izplača se, če so v njem dovolj močne pozitivne lastnosti; predvsem če je v sestoju še vitalnejši del populacije. Ta del spoznamo s pomočjo habitusa, kakovosti krošnje, lubja, starostnega videza, priraščanja v višino in priraščanja v debelina. Naštete znake ugotavljamo pri posameznih drevesih; med kolektivne pozitivne znake v sestoju pa gredo: radoživo pomlajevanje; mnogo pomladka gospodarsko zanimivih vrst; prisotnost vitalnih panjevcev; prisotnost sencozdržnih vrst; 169 - skupinski razpored osebkov, še posebej mlajših; - izraziti sukcesijski razvoj gospodarsko zanimivih vrst. če prevladujejo poleg negativnih individualnih znakov še naslednji negativni kolektivni znaki, od sestaja ne moremo mnogo pričakovati: - večkrat prebran nasad; - razdrobljena posest; - panjevci z vrstami, ki so za vegetativno regeneracijo manj primerne; - izrazitejša degresija vrste. Pri presoji, ali sestoj še kaže ohranjati, ali pa je primerneje, da bi ga ob- novili, je potrebno upoštevati vse naštete značilnosti. Pri tem se pokaže, da se ses~oji in njihovi deli med seboj zelo razlikujejo. Takšna raznoličnost otežkoča, hkrati pa narekuje skrbno strokovno presojo vsakega dela sestaja. Napore pri objektivnem vrednotenju sestojev in pri njihovem razporejanju na »odslužene« in na >)neodslužene« pa olajšuje uresničevanje načela: potrebno je doseči kar naj- boljšo normalizacijo sestojev s čim varčnejšimi materialnimi vlaganji. če se bomo držali tega pravila, ni nevarnosti, da bi gozdnogojitveno vrednost sestojev in njihovih delov nepravilno ocenjevali. Tovrstna razmišljanja in dosedanja praksa pri medparcelnem gospodarjenju v zasebnih gozdovih povedo, da moramo sestoje v teh gozdovih marsikje obravna- vati površinsko gozdnogojitveno. Tam, kjer smo s sečnjami v preteklosti odvzeli vitalni del populacije in je zaradi tega ostalo le zanemarljivo število vitalnih osebkov, kaže »ostanek<< sestaja posekati na golo in ga zamenjati z novim mladim sestajam. To pa je dopustno le, če »ostanekcc sesfoja ne opravlja še kakšnih drugih pomembnih funkcij. Pri tem ne gre za sistem sečenj na golo, temveč za posamezne poseka na golo v skladu z načeli sproščene tehnike v gojenju gozdov. Omenjeni posegi so investicija v obliki pogozditve in so nujni zaradi dolgotrajnega pohabljanja populacij v preteklosti sestaja. V vseh ostalih delih sestaja redčimo, in sicer negujemo po vseh znanih pravilih nege. Pri opisanem odstranjevanju ostankov okrnjenih populacij obstaja nevarnost, da bi pri premalo skrbni in pri premalo kritični izbiri posekali preveč. Naprtili bi si preveč mladega gozda, s tem pa tudi preveč stroškov za nego kultur. Občutljivo razmerje obnova :nega ali z drugimi besedami investicija :vzdrževanje, bi se nevarno nagnilo na stran investicij. Gre za pojav, ki bi gozdno gospodarstvo glede stabilnosti močno prizadel. Vračanje življenjske moči kmečkemu gozdu v zasebnem sektorju in reorganizacija dela v gozdu številna reorganizacijska prizadevanja v slovenskem gozdarstvu do danes so narekovale družbenopolitične težnje, mnogokrat tudi reorganizacija zaradi reorga- nizacije in manj neposredni proizvodni cilji gozdnega gospodarstva. Do danes smo se vse premalo spraševali, kakšni in kolikšni so gozdnogospodarski cilji in kakšna naj bo organizacija gozdarstva, ki bo omogočila varčno in humano uresničitev teh ciljev. če hočemo vrniti življenjsko moč šibkejšim gozdovom v zasebnem sektorju in povečati proizvodnjo, bo potrebno poleg infrastrukturnih organizacijskih premikov narediti še kaj več. življenjsko moč tem gozdovom bo možno vrniti le, če bomo zopet vrnili gozdarja v gozd na njegovo mesto. Organizacijska oblika mora biti takšna, da si bo gozdar v gozdu zopet prislužil svoj večji kos kruha z revitaliziranjem gozda oziroma s povečano proizvocjnjo. Gre najprej za pravilnejše kadrovanje. V omenjene gozdove spadajo najsposob- nejši lj~:~dje zato, ker so problemi vračanja življenjske moči in povečevanja prirastkov tu trenutno najtežavnejši. Ker gre za nelahke naloge, je potrebno 170 temeljito došolanje kadrov in vabljivejše nagrajevanje. Ponekod npr. še vedno nagrajujejo po količini odkazanega lesa, kar je najbolj negospodaren način ravnanja z gozdom in z gozdarjem. Revitalizacija je možna postopoma, pa vendar v doglednem času. V poprečno degradiranih kmečkih gozdovih je možno pri naših rastiščih in sestojnih razmerah normalizirati stanje in povečati sečnjo v deset do dvajsetletnem obdobju. Za uresničitev pa je potrebno poleg naštetih kadrovskih pogojev zmanjšati predvsem površino revirjev na 500 do 1000 ha; odvisno od kakovosti rastišča. Tisoč in več hektarjev veliki revirji so odločno. preveliki. V takšnem revirju gozdar še sto in več let ne bo normaliziral gospo- darstva, ker tega enostavno ne bo zmogel. Normalizirati gozdno gospodarstvo v kmečkem gozdu pomeni, ukvarjati se z vsakim arom gozda posebej in aktivirati vse sile rastišča in slehernega drevesa. Da bi to gozdar lahko storil, mora gozd nenehno spoznavati, delati v gozdu, opazovati rezultate svojega dela, reakcijo gozda itd. Tega pa ne zmore pri velikih ozemljih. Revitalizacije gozda pomeni težavno delo. Zelo težavno je razpoznavati po- samezna stadialna stanja sestojev in njihovih delov, kot smo to obravnavali v prejšnjem poglavju. Ureditveni načrti nam pri tem ne pomagajo mnogo; kljub obilici podatkov so neuporabni. Glavno težišče vsega tega dela je na izdelavi gozdnogojitvenih načrtov in na odkazovanju. Kako je odkazovanje odgovorno, zelo nazorno pove degradirana stanje številnih kmečkih gozdov. Poleg tega pa: brez zavzetega dela pri dani heterogenosti in brez razvijanja kognitivnega goz- darjevega razmerja do gozdov iz degradiranega gozda v zasebnem sektorju ne bomo ustvarili donosnega, naravnega gospodarnega gozda. Na rezultate pri tak- šnem delu ni treba čakati sto let. Praksa je pokazala, da se pozitivni uspehi v obliki izkoriščanja gozdov in povečanih sečenj pokažejo že prvi dve desetletji. Strah, od kod denar za takšno intenzivno delo, je odveč zato, ker si gozdar s strokovnim in vnetim delom in s povečano sečnjo zasluži svojo plačo sam. Tovrstna praksa je pri nas tuja; poznani so le posamezni primeri. Je pa uresničljiva le, če to hočemo. Bojim pa se, da tega večkrat nočemo; morda tudi zato, ker smo se preveč oddaljili od gozda in menimo, da to ni izvedljivo. DIE GEFAHR DER POPULATIONSGENETISCHEN VERARMUNG BEl DEN IBAUMARTEN IN DEN WALDBEST)(NDEN Zusammenfassung Den erwachsenen Baumbestand charakterisieren ein verhaltnismassig geringer Anteil starker Baume und ein grosserer Anteil, der Vitalitat nach, durchschnittlicher lndividuen. Eine Unmenge von lndividuen war notwenig, damit ein Bestandesgeri.ist der vitalsten Baume sich bilden konnte. Die Natur wird nicht ausgiebig in der Schaffung der vitalsten lndividuen. ln der Optimalphase eines Urwaldes betragt die Zahl der vitalsten Baume 100-200; der grossere Rest dagegen 300-500 auf einem Hektar. Dieser kleinere Teil der Population, die vitalsten Baume, sind zugleich die wichtigsten Funktionstrager im Baumbe~ stand. Die Natur ist ein sparsamer Verbraucher der Energie. Sie opfert riesige Mengen von jungen lndividuen, welche der Menge eine geringe Biosubstanz bedeuten, damit Sie in der Optimalphase mit einigen lndividuen die hohe Produktion der Biosubstanz erzielen kann. Diese einmalige Strategie der Natur wird oft mit den falschen waldbaulichen Eingriffen gestort. Diese falsche Massnahme ist oft die Folge der falsch verstandenen Plenterung oder der numerischen Durchforstung. Dadurch entstandener Zustand der Bestande kann nur normalisiert werden, wenn der Charakter der Baumart dies ermoglicht. Bei den bestimmten Uchtbaumarten ist dies kaum moglich. Im Aufsatz wird die Methode gezeigt wie den populationsgenetischen Zerstorungsgrad solcher Bestande zu bestimmen und wie die Genesung zu erlangen. 171 UDK 634.0.923 ORGANIZACIJA GOSPODARJENJA Z GOZDOM V ZASEBNEM SEKTORJU Zdene O t ri n (ljubljana}" Otrin, Z.: Organizacija gospodarjenja z gozdom v zasebnem sektorju. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 4, str. 172-183. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Avtor obravnava teoretična izhodišča organizacije delovnega procesa. PoJasnjuje nekatere pojme kot individualno delo, združeno delo in druge, ki tvorijo teoretično zgradbo organiziranosti delovne organizacije, ki gospo- dari z gozdovi v zasebnem sektorju. Otrin , Z.: Organization of forest mancgement in the private owner- ship sector. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 4, pag. 172-183. ln Slovene with summary in German. The author deals with the theoretical sterling-points of the organization of the working process. He explains some nations as there are the lndivi- dual work, associated work and others building the theoretical construction of the structure of the working organization managing privately owned forests. The author further proposes the empirical model of such a working organization with the aim to contribute to the improvement of the manage- ment results. 1. Izvori in temeljne sestavine organizacijskega problema ter možnosti za njegovo racionalizacijo Ko govorimo o pomenu besede >>organizacija«, vidimo, da ima ta beseda več pomenov. Tako govorimo o organizaciji dela, organizaciji gospodarjenja, ali pa o delovni organizaciji itd. Zaradi tega uporabljajo v zadnjem času nekateri naši avtorji izraz organiziranje ali organiziranost kot npr. organiziranje združenega dela. Vpliv človeka na naravno ali obstoječe okolje in na medsebojne odnose je izražen skozi kategorijo ,,delo«. Delo pomeni poseganje v materijo, ki jo obdelu- jemo z namenom, da v njej porušimo obstoječe ravnovesje sil v naravi in jih usmerimo k predvidenim koristim. Z delom torej v bistvu ustvarjamo umetna ravnovesja sil v naravi. Taka ravnovesja ne morejo biti nikoli popolna ter jih moramo zaradi tega nenehno ohranjevati, dopolnjevati, spreminjati in prilagajati določenim ciljem. Iz tega lahko ugotovimo, da je vsak organizacijski sistem v bistvu umetna tvorba, ki teži k dezorganizaciji, kolikor nismo sposobni ohranjati postavljenega ravnovesja. Znotraj splošne kategorije >}delO<< razlikujemo individualno delo in združeno delo. Z organizacijskega vidika je med obema bistvena razlika. Individualno delo ima že po naravi lastnost notranje skladnosti, oziroma harmoničnosti med vsemi deli, oziroma sestavinami delovnega procesa. V tem primeru je »dejavno telo« človekov organizem, ki je v svojem naravnem razvoju postal bio-fizio-psiho- loška celota, ki je sposobna za trajni samostojni obstoj. Pri individualnem delu torej ne moremo govoriti o organizaciji dela razen v smislu izboljšane tehnologije dela, kar pa ima drug pomen. * Mag. Z. O., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Tržaška c. 2, 61000 Ljub- ljana, YU 172 V primeru združenega dela obstaja »dejavna celota«, oziroma >>organizemcc le imaginarna, po zamislih združene skupine ljudi in zato nima nikakršnega biološkega temelja. Združeno delo je delovni proces, ki poteka z delovanjem več ljudi. če želimo, da poteka smiselno, mora biti zasnovano na osnovi zavest- nega tj. racionalnega prizadevanja več ljudi, k istem cilju, tj. ustvarjati in zago- tavljati mora skladnost med delom več ljudi. Osnova za združeno delo je DELITEV DELA, ker več združenih delnih del tvori združeno delo. če torej delovni proces, ki je potreben za doseganje do- ločenega cilja, ni razdeljen med več ljudi, se potreba po organiziranju takšnega delovnega procesa sploh ne pojavi. Za sodobni tehnični, tehnološki in tudi organizacijski razvoj je značilno nenehno stopnjevanje delitve dela. Na ta način pa se pojavlja vedno več delovnih del, saj se tako posamezna dela delijo še v naloge in opravila. V združenem delu, oziroma delovnem procesu, v katerem sodeluje več ljudi s skupnim ciljem, stremimo za čim bolj razvito sodobno delitvijo dela. Vendar se tudi v tem primeru pojavijo organizacijski problemi, zlasti na kritičnih mestih. To so predvsem stična mesta med delnimi deli sodelujočih delavcev. To so talvečdimenzionalno<<, tako da po nosilcih ločimo kdo delo izvaja, kdo pri tem sodeluje, kdo o njem odloča in kdo ga nadzira. 4.4. V okviru TOK in DSSS je potrebno dela opredeliti in razmejiti na posa- mezne nosilce, ki so lahko organizacijske enote in na končne nosilce (delavce), v skladu z racionalno delitvijo dela. Končni nosilci so delavci, ki prevzemajo vnaprej organizirano delo, ki je razčlenjeno na posamezne naloge in opravila, kar je določeno z razvidom del in nalog. 4.5. Samoupravno konstituiranje sistema organizacije dela in odločanja v samoupravnih aktih: SS o združevanju dela v TOK, SS o združevanju TOK v DO, SS o združevanju in medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev DSSS in TOK, - statuti TOK, DSSS, DO in drugi samoupravni splošni akti (pravilniki, poslovniki). 4.6. V primeru, da se organizirajo nove TOK, ali pa da se preoblikujejo, moramo izvesti rekonstrukcijo organizacije združenega dela. 5. Sedanje stanje pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi Zakon o gozdovih določa, da mora biti na gozdnogospodarskem območju skupno gospodarjenje z gozdovi v družbeni lastnini in z gozdovi, na katerih je 176 lastninska pravica. Za vse gozdove pa velja določba zakona, da so gozdovi zaradi svojih splošnih koristnih funkcij dobrina splošnega pomena in da so pod po- sebnim varstvom. Na prvi pogled bi torej lahko sklepali, da je gospodarjenje v obeh kategorijah gozdov enako. Vendar ob boljšem poznavanju objektivnih in subjektivnih okoliščin ugotavljamo da ni tako. Zakon o gozdovih sicer določa, da se lastninska pravica na gozdovih lahko uresničuje samo v mejah tega zakona. Kljub temu pa ima v organizacijsko- proizvodnem pomenu »lastništvo« precejšen pomen. še zlasti se to občuti v veliki razdrobljenosti gozdov na katerih je lastninska pravica. To že v osnovi onemogoča organiziranje racionalnega proizvodno-tehničnega procesa. V danih razmerah se občuti precejšnja neučinkovitost načrtovanja in premajhno aktiviranje proizvodnih potencialov. Marsikje je poglavitno delo gozdarskih strokovnjakov v tem, da vodijo iz- vajanja najnujnejših gozdnogojitvenih del, odkazujejo drevje za posek, v pre- cejšnji meri po želji kmeta-lastnika, ga prepričujejo da bi les posekal in spravil do kamionske ceste, od koder ga odpremijo do potrošnika. To je morda malo karikirano opisovanje del v praksi, vendar v večini primerov ni daleč od resnice. še bolj pomembno je to, da takemu delu rečemo )>organizacija proizvodnje v zasebnem sektorju«. S to kritiko ne želim prizadeti gozdarske strokovnjake in posamezne TOK, ki so take začetne težave premostili in so že na višji stopnji organiziranosti. Ne moremo mimo dejstva, da je strokovnost v zasebnem sektorju na znatno nižji ravni kot v družbenem. To pa vsekakor ni zaradi tega, ker so v zasebnem sektorju strokovnjaki z nižjo izobrazbo, ampak zaradi premajhne strokovne anga- žiranosti strokovnih delavcev v tem sektorju. To se občuti zlasti v majhnih TOK, kjer so revirni vodje po strokovni smeri, povezani s strokovnimi službami DSSS, kar je zelo neučinkovito, ker strokovnjak-specialist na skupnih službah, ne more uspešno ·komunicirati s tako velikim številom ljudi (30-40 revirjev). Vodja TOK pa je običajno angažiran s splošnimi deli v TOK in izven nje, in tako so revirni vodje v strokovnem pogledu prepuščeni sami sebi. Podobno je v tehničnem delu proizvodnje, kjer so delovodje večkrat le odpremniki lesa. Spremeniti bomo morali koncept gospodarjenja v zasebnem sektorju in ustvariti take pogoje za delo, da bodo lahko strokovni delavci prispevali maksi- malni delež. Za to pa je predpogoj racionalno in realno načrtovanje, ki bi ga morali izvajati v TOK in ne samo na ravni DO, ali celo izven nje v obliki zunanjih uslug. Seveda pa je tako načrtovanje možno le na večjih površinah, (kot npr. oddelki) in ne na izredno razdrobljeni gozdni posesti. še vedno je premalo >)lastne proizvodnjecc, pri čemer mislim na redno zaposleno delovno silo in na razne oblike združevanja dela kooperantov. Brez tega si ne moremo zamisliti dinamičnega usmerjanja proizvodnje in dovolj za- nesljive ter sukcesivne dobave lesa potrošnikom. Razen tega ima tako delo bolj ~>trgovinski« kot pa proizvodni pomen. 6. Predlog organizacijskega modela za gospodarjenje z zasebnimi gozdovP V organizacijskem smislu je model kombinacija, ki je najbližja »linijsko-funkcio- nalnemu<< modelu. 1 Opisani model je bil postavljen preden je bil dokončno oblikovan model usmerjenega izobraževanja v gozdarstvu. Zato predlagani izobrazbeni profili modela, niso usklajeni s profili, ki so predvideni v usmerjenem izobraževanju. Op. uredništva. 177 .se klor 1 voaj'a 12'0 bio/o5ko ;odrcije 1: 1 : Revir rJI vo dia de/ovci 1 1 v nep~.srodrJi pl'oiz.vodn;;' 1 1 ·' ' ', ' ', 1 ..J 1 / 1 / / // 1 1 1 / ;' 1 11 1 / 1 1 1' i ---- --!- ~ ; 1 Teh11ični vo o ja 1 1 ,· 1 1 1 1 1 1 1 J J 1 1 1 1 1 1 1 1 ! delavci ] 1 • 1 •• ! : Y neposredni pro1 ~ voor1' i 1 1 1 rqc. - adm. koder linijska pove:.c.ava sfroJ(ovna po ve :z ava ,.-j 1 / 1 V predlogu je obdelan samo zasebni sektor, čeprav je tudi družbeni sektor povezan z DSSS. Skupne službe so torej organizirane tako, da ustrezajo po- trebam obeh sektorjev, kar pa na organogramu ni narisane zaradi boljše pre- glednosti informacijskih povezav (glej skico). Predvideni strokovni delavci so: 178 Revirni vodja Glavne naloge so naslednje: gojitvene načrtovanje, odkazilo, operativno vo- denje del pri obnovi, negi in varstvu, sodelovanje pri gozdnogojitvenem načrto­ vanju. Revirni vodja mora biti vezan na določeno območje. To je ključno »delovno mesto«, prek katerega je realiziran strokovni koncept dela na »biološkem področju((. Predvidena strokovna izobrazba je gozdarski tehnik. Vodja za biološko področje na TOK To je glavni koordinator ter strokovni usklajevalec revirnih vodij. Poleg tega sodeluje tudi pri gozdnourejevalnem načrtovanju. Delovanje tega vodje je v strokovnem izobraževanju, informiranju in kontroliranju revirnih vodij. Zahtevana strokovna izobrazba je diplomirani inženir gozdarstva. Delovodja-odpremnik Njegovo delo je v glavnem odprema lesa s kamionske ceste, do porabnikov. To delovno mesto bi bilo sistemizirano v območjih, kjer še ni organizirana »lastna proizvodnja((. Za to delo se lahko območje za posameznega delovodje po potrebi spreminja. Predvidena izobrazba za taka dela je delovodska šola. Delovodja v lastni proizvodnji Te naloge so bolj kompleksne in zahtevnejše, saj vsebujejo celotno opera- tivno organiziranje )>lastne proizvodnje«, vključno izdelavo sečno-transportnih načrtov. Poleg tega spada v njegov delokrog kolavdacija in kontrola sečišč. V tem primeru je bolj primerno, da je delovodja na določenem območju. Zahtevana izobrazba je gozdarski tehnik. Tehnični vodja na TOK Njegovo delo je koordiniranje ter strokovno usmerjanje del delovodij. Smotrnost sistemiziranja tega delovnega mesta se pojavi šele v primeru ))lastne proizvodnje((. Zelo pomembno je tudi komuniciranje in kontaktiranje z lastniki gozdov, v zvezi z blagovno proizvodnjo ter >>lastno proizvodnjo(( v raznih oblikah. Delokrog je vezan na območje TOK. Predvidena izobrazba je diplomirani inženir gozdarstva. Vodja TOK Zastopa TOK navzven (DO, družbenopolitično itd.). V okviru TOK je vodja koordinator v organizacijskem pomenu besede. Strokovno vodenje in usmerjanje je osnovno delo obeh strokovnih vodij. Strokovna izobrazba tega vodje je diplomirani inženir gozdarstva. Vodja strokovne službe na DSSS Vodja službe za gojenje na DSSS strokovno usmerja vodje za gojitvene področje na TOK. Vodja za razvoj strokovno usmerja tehničnega vodjo na TOK. Strokovna izobrazba naj bi bila specializacija ali magisterij. Načrtovanje za TOK bi moralo biti v obliki teamskega dela, kjer bi bili člani teama vodja TOK ter oba strokovna vodja. Po potrebi bi bili vključeni v team revirni vodje, delovodje ter strokovni delavci iz DSSS. 179 V taki obliki delitve dela se lahko posamezni strokovni delavci specializirajo. Skupno delo v teamu pa zagotavlja sodelovanje strokovnih delavcev in kom- pleksno gospodarjenje z gozdovi. Organizacijska shema opredeljuje informacijske tokove. Kvantifikacija pa je odvisna od raznih okoliščin, ki bi jih lahko razvrstili v prvo skupino, za katero merila poznamo in v drugo skupino, pri katerih ne poznamo meril. Najpomembnejši kriteriji so naslednji : 1. število posestnikov ter razdrobljenost posesti in predvideno odkazilo na posameznega lastnika. Predvideni dnevni učinki pri odkazilu revirnih vodij so naslednji: ~, !o'->biološko področje«. Po približnih ocenah je v enem revirju v enem letu naslednji obseg strokovno organizacijskih del: Obnova 2 ha; normativ časa 21 norma ur na hektar je enako t. etev '10 ha; normativ časa 2,5 ure na hektar je enako Čiščenje mladja in gošče ter redčenje 35 ha; normativ časa je 5 ur na hektar je enako Odkazilo pri redčenju 10 ha; normativ časa 8 ur na hektar je enako Varstvo Skupaj letno 42 ur 25 ur 175 ur 80 ur 10 ur Skupaj 332 ur Pri letnem fondu ur 1930 in oceni 200 ur za razne sestanke ostane 1398 ur za odkazilo. če ocenimo, da je razdrobljenost posesti v mejah med 10 in iS ma na posestnika, je predviden čas za odkazilo 0.221 ure za kubični meter odkazila. To pomeni 6325 kubičnih metrov odkazila. Iz tega lahko zaključimo. da bi bila v poprečju najprimernejša velikost TOK pri 30.000 ma odkazila. čeprav so učinki, oz. normativi za strokovna dela zelo nepopularni, menim. da se jim ne bomo mogli izogniti. Se zlasti ne pri določanju obsega del za posameznike. Zavedati se moramo, da se pri vsaki ))normi« pojavlja želja po večjih učinkih in s tem po večjem dohodku posameznika, na račun slabše opravljenega dela. To bi bil vsekakor korak nazaj. Zaradi tega moramo predvideti za vsa dela kolavdacije ln permanentne kontrole. Brez kontrole in preverjanja rezultatov dela, ne moremo pričakovati večjih uspehov v gospodarjenju z gozdovi. 181 Zaključne misli Model daje objektivne možnosti za sodobno načrtovanje ob vsestranski uporabi AOP. Linijske in funkcionalne povezave med vsemi delavci so točno opredeljene. Vsak delavec lahko maksimalno prispeva v združenem delu in to po strokovni in samoupravni strani. Delovni prispevek slehernega je jasno določen na osnovi razvida del in nalog. S tem je dana osnova za resnično nagrajevanje po delu, za identifikacijo vseh delavcev v združenem delu ter pravično stimulativno nagrajevanje na osnovi rezultatov dela. Primerna izobrazba strokovnih delavcev jim omogoča, da v celoti uporabijo svoje znanje, kar je osnova za človekovo zadovoljstvo pri delu. Pri taki delitvi dela lahko vsakdo opravlja naloge, za katere je usposobljen. Smotrna organiziranost daje možnosti za pravilen pristop do kmeta-lastnika gozdov ter za njegovo aktiviranje v združenem delu v okviru kooperantskih odnosov in podobno. S povečano strokovno angažiranostjo vseh delavcev je zagotovljen boljši poslovni uspeh TOK. Aktivirajo se proizvodni potenciali in s tem zagotovi realizacija predvidenih eta tov. Gospodarjenje z gozdovi v privatni posesti se neposredno in prek DO opti- malno vključujejo v okolje. Vse potencialne sile v združenem delu se usmerijo k ciljnemu gospodarjenju z gozdovi in sicer tako, da se zagotavlja njihova trajnost, najugodnejši pogoji za trajno naraščanje prirastka in donosa, optimalno izkoriščanje gozdov, ohranitev in krepitev njihovih splošnih koristnih funkcij ter z zagotovitvijo drugh splošnih interesov. DIE ORGANISATION DER FORSTBEWIRTSCHAFTUNG IN PRIVATSEKTOR Zusam menfassung Im Forstwesen ist die Organisation der Bewirtschaftung anspruchsvoller als in der Ubrigen Produktionssphare. Objektive Bedingungen andern sich fortwahrend und verlan- gen dynamische Orientierungen. Der erste Tei! des Referates hat einen theoretischen Charakter. Es wird der Einfluss des Menschen auf die natUrliche Umwelt und auf die gegenseitigen Beziehungen behandelt wie er durch die Kategorie »Arbeit« zum Ausdruck kommt, denn die menschliche Arbeit ist es, die die bestehenden Gleichgewichte der Kr~Hte zerstort und sie zu den vorgesehenen Nutzen orientiert. lnnerhalb der Kategorie »Arbeit« wird die »individuelle« und "assozierte« Arbeit unterschieden und dabei die Unumganglichkeit der »Arbeitsteilung« dargestellt. Es wird die Bedeutung der technischen, menschlichen, čkonomischen und socialpolitischen Faktoren unterstrichen. Alle genannten Faktoren unterliegen im Prozesse Anderungen und zeigen den komplexen Charakter des Organisationsproblems an. Es werden Zwecke und Ziele der systematischen lnangriffnahme der Ausformung bzw. Projektierung des Organisationsaufbaus festgelegt. Der Einfluss der rationellen Orga- nisation auf den Arbeits- und Geschaftseffekt wird analys_iert mit Hilfe der Geschafts· kapazitat. Beschrieben wird der Vorgang bei der Projektierung bzw. Formung des OrganisatiODS- modells. Im zweiten Tei! enthalt das Referat die Analyse des gegenwartigen Zustandes der Bewirtschaftung der Privatwalder. Aufgrund der kritischen Einschatzung des gegenwartigen 182 f .. ( ' Zustandes wird ein Organisationsmodell zur Bewirtschaftung der Privatwalder vorgeschlaM gen. Im Vorschlag wird auch ein Versuch der finanziellen Stimulation des technischen Kaders nach dem Arbeitseffekt dargelegt. Auch die fachlichen Arbeiten auf biologischem Gebiet werden quantifiziert. GestUtzt auf den durchschnittlichen Arbeitsumfang und die vorgeschlagenen Zeitnormative wird die optimale Grosse eines Reviers und der kooperativen Organisationseinheit vorgeschlagen. Mit Nachdruck wird ein grčsserer fachlicher Einsatz des technischen Kaders bei der Bewirtschaftung von Privatwald und eine permanente Kontrolle der Qualitat und Quantitat der verrichteten Arbeiten verlangt. Eine erfolgreiche Organisation der Produktion basiert auf dem bewussten Einsatz aller Arbeiter auf den fachlich geeigneten Arbeitsplatzen, was eine Vorbedingung fOr die fachliche Selbstidentifizierung jedes einzelnen Arbeiters ist. Literatura 1. fJuraševic, 1.: Zapiski iz diplomskega študija, Zagreb. 2. Grum, M.: Zapiski s predavanja, $kofja Loka. 3. Jvanko, S.: Zapiski s predavanja, $kofja Loka. 4. Kralj, J.: Poslovna politika, Informator Zagreb 1972. 5. Kraljic, B.: Racionalizacija rada i proizvodnje u šumarsko-privrednoj organizaciji, Zagreb 1970. 6. Kraljic, B.: Znanstvena organizacija rada u šumarstvu, Sumarski fakultet, Zagreb 1965 (skripta). 7. Ovsenik, J.: Zapiski s predavanja, $kofja Loka. 8. Otrin, Z.: Kadrovanje strokovnih delavcev, Informator GG Ljubljana 2/79. Veliko časa boste prihranili in sami boste lahko rešili marsikak pravni problem s pomočjo SEZNAMA VELJAVNIH PREDPISOV v katerem so zbrani vsi viri pravnih predpisov, ki so v veljavi (posebej tudi za gozdarstvo). V tisku pa so tudi dodatki tistih predpisov, ki so bili sprejeti v letu 1980 in ki jih bodo v kratkem prejeli vsi naročniki SEZNAMA. Seznam veljavnih predpisov je vstavljen v mapo z veznim mehanizmom, tako da lahko vse dopolnitve. ki vam jih vsako leto pošilja izdajatelj, sproti vlagate na ustrezna mesta v mapi. Seznam obega 427 strani, 2349 predpisov in predmetno kazalo s 1768 gesli. Seznam smo pregledali tudi na naši reviji in ga priporočamo vsem temeljnim organizacijam pa tudi posameznikom, ki se pri svojem delu pogosteje srečujejo s predpisi. Naročite ga lahko pri Zavodu SR srovenije za varstvo pri delu, Liubljana, Bohoričeva 22 a, telefon 320·853. 183 UDK 634.0.587.5/7:(084.121} FOTOGRAFIJA IN FOTOKONTROLNA METODA V GOZDARSTVU L. E 1 e r š e k in mag. l. S m o 1 e 1"' 1. Uvod V vsakdanjem življenju je fotografski posnetek vir informacij, ki ima pogosto večjo moč kot pisana beseda. Fotografija beleži dogodke v družbi in naravi in je lahko dokument družbenih razmer določenega obdobja. V gospodarstvu in znanstvenoraziskovalnem delu je fotografija nenadomestljiv pomočnik pri zbiranju in ohranitvi informacij. Biologija, fizika, metalurgije ne morejo brez fotomikrografije oz. elektronskega mikroskopa, geologi, gozdarji, poljedelci, ekologi, geografi ali načrtovalci prostora pa ne več brez aerofoto- grafije. Ta se je tudi v gozdarstvu že precej uveljavila. S pomočjo čedalje bolj razvitih metod interpretacije aerofotoposnetkov je mogoče klasificirati gozdne sestoje in tipe, ugotoviti mesto in stopnjo degradacija ali poškodovanosti gozdov, načrtovati ogozditve, melioracije in nego, opraviti inventuro lesnih zalog. Aero- fotoposnetki omogočajo spoznati gozdni sestoj z vso njegovo okolico. To daje informaciji širšo razsežnost, ki prestopa spoznavno sliko istega sestaja, kot ga vidimo iz njegove notranjosti. Poleg posebnih fotografskih tehnik, kot je npr. aerofotografija, nam v stroki daje obilje informacij tudi navadna fotografija, fotografija s tal ali terestrična fotografija, ki večkrat dopolnjuje aerofotoposnetke. Tudi navaden fotografski posnetek gozdnega sestaja ali pokrajine nam da obilico uporabnih podatkov, poleg tega za njegovo izdelavo ni potrebna nobena posebna tehnična oprema, saj je fotografski aparat navadno vsakomur pri roki. 2. Terestična strokovna fotografija v gozdarstvu Drevje, grmovje, gozd, kulturna krajina, se kot sestavine žive narave stalno spreminjajo. Zato je pri gospodarjenju z njimi treba računati s spremembami. Da lahko predvidimo in začrtamo bodoči razvoj gozdnega sestaja, gozdnega obrobja ali kulturne krajine, potrebujemo dovolj pomembnih informacij o sedanjem stanju in preteklem razvoju. V našem urejanju gozdov smo navajeni, da v deset- letnih presledkih zbiramo informacije o trenutnem stanju in zgradbi gozdnih sestojev in ostalih zemljišč. Ob tem se nam odkriva minula razvojna pot gozdov, izkušnje in znanje pa nam omogočajo začrtati bodoči razvoj. * L. E. in mag. l. S. oba na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU Pogled od Sv. Petra nad Begunjami proti zahodu na gorenjsko ravnino med Lescami in Vrbo. Med prvim in drugim posnetkom je preteklo 43 let (maj 1937, maj 1980). Kulturna krajina se je spremenila: plodna tla niso več tako intenzivno obdelana, njive je prerasla trava (j), drevje je zraslo (2), drevesne skupine so se sklenile (3), gozd je osvojil nove površine (4), število hiš v naselju Rodine se je povečalo vsaj enkrat (5). Tudi ozračje zaradi bližine jeseniška industrije ni več tako čisto kot nekdaj. (Foto: Slavko in Igor Smolej) 184 Na infrardečih aerofotoposnetkih zlahka prepoznamo bo/ana drevesa, ce/6 stran bolnega ali poškodovanega drevesa. S to metodo odkrivajo v severnoameriških gozdnih prostranstvih žarišča bolezni in napadov škodljivcev. lnfrardeči posnetki pa so zelo primerni še za nekatere druge strokovne pro- storske operacije. Tudi v Sloveniji smo s takšnimi posnetki ugotavljali vpliv onesnaženega zraka na gozdno vegetacijo. Podatki o gozdnem sestoju so kaj različni; v gozdarstvu smo navajeni le na številke ali grafične predstavitve merskih podatkov, kdaj pa kdaj v raziskovalnem delu rišemo projekcije krošenj ali presekov dreves. Zbiranje takih podatkov jemlje mnogo dela in časa in je upravičeno le na izbranih objektih, kjer predvidevamo ponavljanje meritev in s tem tudi informacije z bogato vsebino. Dostikrat lahko ta besedni in številčni zapis dopolnimo s fotografskim zapisom, za katerega porabimo precej manj časa pa tudi obrnjeni postopek >>čitanja<< fotografskega posnetk.a poteka hitreje. Precej številčnih podatkov lahko fotografije celo nadomestijo, Š~ zlasti, če so s takim namenom posnete (zgradba, kakovost sestaja). Fotoposnetek daje obilje informacij in možnosti tudi za raziskovalno delo. Daje nam trajno predstavo o posnetem stanju, ohranja informacije o njem, kar omogoča spremljanje mnogih razvojnih procesov v gozdu. Spremembe v naravi potekajo različno hitro. Nekatere trenutno, da jih komaj zaznamo, druge izredno počasi, da jih opazi šele naslednja generacija. V obeh skrajnostih je registracija stanja s pomočjo fotografije nenadomestljiva. Fotograf- ska tehnika nam omogoča upočasniti hitre procese ali pospešiti počasne. (Glej fotoposnetek Gorenjske med Lescami in Vrbo.) Tako kot nam hitro snemanje v drobcih sekunde omogoča spremljati npr. udarec strele, nam zaporedno snemanje v daljših časovnih presledkih (mesec, letni čas, leto, desetletje) omogoči opazovati spreminjanje kulturne krajine. V vsakem primeru pa fotografski posnetek ohrani posneto stanje v vseh podrob·· nostih, ki jih sicer spomin polagoma izpušča ali spreminja njihov pomen. 2.1. Področje gozdarske strokovne fotografije z gozdarsko strokovno fotografijo lahko beležimo in spremljamo različne procese v gozdnem prostoru in pokrajini, kot so: rast, oblika, (razrast) in uspevanje drevesa, nasada in sestaja, posledice negovalnih, obnovitvenih ali drugih posegov v gozd, zarast sestaja in odziv drevesnih krošenj na spremenjene svetlobne razmere, razraščanje negozdnih površin, razvoj kulturne krajine in gozdnatost, posledice požarov, plinov in drugih ujm, - drsenje plazov, širjenje in sanacija erozijskih žarišč (varovalna vloga gozdov), vloga živalske komponente v gozdu, dejavnost človeka kot gospodarja in kot »potrošnika« nematerialnih dobrin v gozdnem prostoru. Strokovna fotografija je še posebej pomembna v propagiranju gozdarstva in gozdov, v približevanju osnovnih idej in metod naše stroke javnosti. Zelo važno je namreč pokazati na dolgoročnost gozdarske proizvodnje, na primer z zapo- rednimi posnetki istega gozdnega sestaja v presledkih 10, 20 ali več Jet. (Glej posnetke smrekove kulture.) 2.2. Pomen fotografiranja gozdarskih objektov v različnih časovnih razmikih Pri opisu terestične strokovne fotografije moramo posebej poudariti fotokon- trolni način zbiranja podatkov v gozdarskih dejavnostih. Gozd je življenjski prostor, poln različnih rastlinskih in živalskih osebkov. V njem vlada zakon stalnega spreminjanja, ki je značilen za živi svet. Del te življenjske dinamike ugotavljamo pri urejanju gozdov z opisi in meritvami. Toda podobno lahko s ponovljenim fotografiranjem ugotovimo spremembe in v katero smer poteka razvoj. če razvoj grafično predočimo z usmerjeno premico, predstavljata dva fotografska posnetka 186 Dve balzamski topoli pri 16. (1975) in 21. (1980) letih v drevesnici Zadobrova. Na posnetku izstopa višinski prirastek posajenih smrek. Iz izmerjenih prsnih premerov topolov ob času fotografiranja je izračunan letni debelinski prirastek, ki znaša. skoraj 2 cm. (L. E.) Macesen v ljubljanskem zelenem pasu je priraste! v zadnjih šestih letih v de- belino dobrih 5 cm. V tem obdobju so se opazno povesile posamezne veje, ki so označene na posnetku z malimi šte- vilkami. (L. E.) ·-.H 1980 187 Posnetki so iz ZDA. Leta 1938 so v Jdahu Panhandlu posekali večjo površino gozda in jo takoj pogozdili. Na spodnjem posnetku je ista površina 6 let pozneje (1944) istega objekta, narejena v nekem časovnem presledku, dve točki, ki pojasnjujeta smer in intenziteto tega razvoja. Dobra strokovna fotografija je navadno odlično dopolnilo teksta, lahko pa dobi celo večjo težo. Za primer vzemimo zgodovinski posnetek pokrajine, ki se za- rašča. P0snetek, ki smo ga naredili mimogrede, ne more zamenjati še tako 188 Po 11. letih (1944) je bila na tem prostoru že lepa sklenjena kultura, po 16. letih (1954) pa že normalno obnovljene vse gozdne funkcije obširen opis. če smo pri posnetku zabeležili tudi čas in kraj, s katerega smo fotografirali, bomo lahko sami (ali pa nekdo drug) po nekaj letih posnetek ponovili. Dva tako časovno ločena posnetka istega objekta zato nista samo dve panorami, ampak lahko v njih razberemo tudi zakonitosti, ki usmerjajo razvoj te pokrajine oziroma objekta. '189 3. Zaključek Sestavek ima namen spodbuditi gozdarje k fotografiranju in ohranjanju do- godkov in gozda na filmski trak, kot so ujme, sečnja, obnove, pogozditve, razvojne faze, škode, ali življenjske oblike, kot so neobičajna drevesa, drevesne skupine in podobno. Navadno je to le majhen strošek, poleg tega pa je treba le nekaj dobre volje, da si občasno oprtamo ta enokilogramski inštrument in ga vzamemo s seboj v gozd. Tudi vodenje sistematične evidence pozitivnega in negativnega fotografskega materiala ne zahteva mnogo časa in truda, je pa potrebno. Pod vsako fotografijo namreč spada datum, kraj in opis objekta, včasih tudi mesto, s katerega je bila fotografija posneta. 2e vsak prvi posnetek je del dragocene kronike, ki bo čez deset let marsikaj povedala. Fotografija, posneta z 1/100 sekunde, bo lahko po tolikih letih zgovornejša od maratonskega opisa. Drevje, gozd, narava živijo, njihova sedanja podoba je le trenutek v njihovem razvoju, današnja oblika se ne bo več ponovila. časovni izseki, zabeleženi na film, nam odkrivajo gozdno dinamiko in nam jo pomagajo obvladovati. L:ivimo v času, ko je rentgenska fotografija nekaj vsakda- njega in ko fotografije Venere lahko gledamo iz domačega naslonjača. Mikro- dokumentacija v službi znanosti in tehnike nam posreduje znanje in informacije, fotolitografska tehnika pa je osnova sodobne mikroelektronike. Za dvig prepotrebne strokovne informiranosti vzemimo fotografski aparat tudi gozdarji večkrat s seboj. Prav pri strokovni fotografiji bi bilo zaželeno, da bi z zbranim gradivom poleg avtorja razpolagali tudi drugi. Zato naj bi ga zbirali in urejali v časovnem zaporedju na gozdnih gospodarstvih ali gozdnih obratih v obliki fototek. Hkrati naj bi bila tam zagotovljena tudi potrebna sredstva ali fotografski material (filmi, fotopapir in drugo). Urednikom gozdarskih listov pogosto primanjkuje slikovnih prilog, zato bodo dobrih in zanimivih posnetkov vedno veseli. Opomba uredništva: Vse uspele tovrstne posnetke bomo z veseljem sprejeli in objavili. UDK 634.0.423.634.0.235(479.12 Brkini) šKODE IN SANACIJA V BRKINSKIH GOZDOVIH le v prejšnjih številkah naše revije smo se s krajšimi sestavki ali zgolJ informaciJami dotaknili nekaterih vidikov in razsežnosti velike naravne kata· strofe, ki je novembra 1980. leta doletela Brkine. Med tem smo dobili že nekaj uradnega gradiva, ki ponazarja strokovni pristop pri oceni škode in pri izdelavi smernic za biološko sanacijo polom- ljenih gozdov v Brkinih, kakor tudi izhodišča oziroma strokovne napotke za bodoče gospodarjenje s temi gozdovi. To gradivo objav/jamo v tem sestavku v prirejeni obliki. Februarja letos so pospravljalna dela v Brkinih stekla. Priprave s strani gozdarstva so bile obsežne in tisti del, ki zadeva strokovne opredelitve, je pred nami. Takšen dogodek in odpravljanje posledic te nesreče pa zadeva tudi druga, predvsem družbena, socialna, upravna, organizacijska in druga področja. Gre torej tudi za družbene in politične razsežnosti nesreče, ki jih sistematično nismo opredelili, odražajo pa se na vrsti politično-ekonomskih vprašanj; od odkupnih cen in prodajnih cen, nastanitve delavcev in prekupče­ vanja z /esom, do odgm:ornih političnih opredelitev na upravnih ravneh in -do temeljite informiranosti javnosti. Računamo, da bomo lahko tudi o teh vidikih brkinske nesreče v prihodnjih številkah kaj več napisali. Uredništvo 190 l. FIZIČNI IN FINANČNI OBSEG šKOD 1. Splošno !Jed je v gozdovih v 14. kraškem gozdnogospodarskem območju povzročil izredno veliko škodo. Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenoval za področje gozdar- stva komisijo iz predstavnikov Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, Biotehniške fakultete, Soškega gozdnega gospodarstva in Zavoda za pogozdovanje in melioracijo Krasa z nalogo, da izdela: a) Strokovna izhodišča pri načrtovanju za sanacijo poškodovanih sestojev po žledu in b) metodologijo za oceno škode po žledu. Komisija je izdelala elaborat z navedenimi nalogami. Na podlagi teh izdelkov in spremljanja poteka dosedanjih ukrepov in aktivnosti, je mogoče podati nasled- nje ugotovitve: 2. škoda škoda je izračunana po enotni metodologiji. Iz tega izračuna izhajajo naslednje ugotovitve: 2.1. Absolutna škoda 2.1.1. Fizični obseg škode Površina poškodo- Poškodovana lesna masa m3 Občina vanih gozdov 1 ha ig l. list. Sežana 8.611 25.961 212.983 - družb. gozd. 1.903 15.193 10.620 - zasebni gozd. 6.708 10.768 202.363 11. Bistrica 2.036 28.671 118.877 družb. gozd. 175 2.418 1.560 - zasebni gozd. 1.861 26.253 112.317 Postojna 2.218 26.297 77.765 - družb. gozd. 361 15.302 2.392 - zasebni gozd. 1.857 10.995 75.373 Skupaj Zavod Sežana 12.865 80.929 409.625 - družb. gozd. 2.439 32.913 19.572 - zasebni gozd. 10.426 48.016 390.053 2.1.2. Skoda dolgoročnega značaja To je škoda, ki je nastala zaradi poškodb in sečnje nezrelih sestojev. v 000 din SOb Sežana SOb 11. Bistrica SOb Postojna Skupaj Zavod Sežana 191 54.550 23.370 20.037 97.957 1 skupaj 238.944 25.813 213.131 147.548 8.978 138.570 104.062 17.694 86.368 490.554 92.485 438.069 ~.1.3. ~koda kratkoročnega značaja To škodo predstavljajo naslednje izgube: a) povečani proizvodni stroški in spravila, b) povečani sečni odpadek c) izguba na kvaliteti sortimanov. Sob Sežana SOb 11. Bistrica SOb Postojna Skupaj Zavod Sežana v 000 din 25.744 16.277 11.744 53.765 2. 2. Potencialna škoda To je škoda, ki bi nastala v primeru, če bi lesne mase poškodovanih sestojev ne izdelali, (glede na dejstvo, da gre za skoraj neodprte gozdove) in pa škoda zaradi ·izgube pri pri- rastku, če sestojev ne bi ustrezno sanirali oziroma obnovili, ampak bi jih prepustili narav- nemu razvoju. SOb Sežana SOb 11. Bistrica SOb Postojna Skupaj Zavod Sežana v 000 din 144.269 77.655 61.623 283.547 2.3. Ukrepi za ublažitev in preprečitev potencialnih škod 2.3.1. Pomladitev poškodovanih sestojev in nega novo nastalega mladja. 2.3.2. Izgradnja cestnega omrežja in vlak SOb Sežana SOb 11. Bistrica SOb Postojna Skupaj Zavod Sežana a) Fizični obseg obnove: Naravna obnova 1.405 520 675 2.600 73% Umetna obnova 420 280 250 950 27% Skupaj 1.825 800 925 3.550 1 OO 0/o v ha b) Stroški obnove in vzdrževanja v ooo din SOb Sežana SOb 11. Bistrica SOb Postojna Osnovanje nasadov 23.342 11.812 12.442 Skupaj Zavod Sežana 47.596 27% a.) Izgradnja cest SOb Sežana SOb 11. Bistrica SOb Postojna Skupaj Zavod Sežana 192 Vzdrževanje nasadov 65.700 28.800 33.300 127.800 73% km 000 din ----- 36,5 51.000 11,3 15.820 13,5 18.900 61,3 85.820 Skupaj 89.042 40.612 45.742 175.396 100% b.) Izgradnja vlak km 000 din SOb Sežana 480 38.400 SOb 11. Bistrica 150 12.000 SOb Postojna 170 13.600 Skupaj Zavod Sežana 800 64.000 2.4. Rekapitu/aoija SOb Sežana Il. Bistrica Postojna Skupaj 2.1. Absolutna škoda 80.324 39.647 31.781 151.722 2.1.2. Dolgoročna 54.550 23.370 20.037 97.957 2.1.3. Kratkoročna 25.744 16.277 11.744 53.765 2.2. Potencialna škoda 63.975 38.008 29.842 131.825 2.3. Potrebna vlaganja 188.442 68.432 78.242 325.216 2.3.1. Obnova in nega 89.042 40.612 45.742 175.396 2.3.2. Ceste in vlake 89.400 27.820 32.500 149.820 IJ. BIOLO$KA IN GOSPODARSKA SANACIJA GOZDOV V BRKINIH, KI JIH JE PO$KODOVAL 2LED Splošne ugotovitve Kraška rastišča so znana predvsem zaradi klimatskega ekstrema; kraške burje. Zaradi tega rastiščnega faktorja, ki v marsičem kroji usodo vegetacije in gospo- darstva, sta družba in gozdarstvo že pred približno 150 leti začela z razvozlavanjem problema: kako ogozditi kras (tako apneno kot tudi flišna področje). Danes smemo trditi, da je pionirsko delo okoli pogozdovanja krasa uspelo in se uspešno nadaljuje. Seveda pa je ostala vrsta vprašanj kako izpopolniti gozdnogojitveno in tehnološko stran ogozditve krasa. Zlasti zadnje področje ni mnogo napredovalo. Prav to pa je povzročilo~ da smo prezrli odnosno, da smo zelo pozno spoznali, da kroji usodo kraški gozdni vegetaciji poleg burje še žled. Slednji je zanjo, še posebej pa za gozdno gospodarstvo, usodnejši od burje. V iskanju poti za ozelenitev krasa je bilo to dejstvo prezrto. Predvsem pa je bila prezrta specifičnost žleda za katerega je značilno: 21ed ne preprečuje zasnove sestojev (ogozditve)). - Zled onemogoča zaradi svoje uničevalne moči normalno gospodarjenje z gozdnimi sestoji. 21ed se pojavlja verjetno ciklične, nepredvideno toda zagotovo. Zadnji posebnosti narekujeta, da je potrebno v bodoče: Proučiti in na novo opredeliti gozdnogospodarske oblike in njihove gozdno- gojitvene cilje. Izdelati gozdnogospodarske modele in metodo gospodarjenja. Katastrofalni žled, ki je to pot prizadejal 13.500 ha gozdov v Brkinih je drugo večje opozorilo po žledu in snegu v letu 1952 na kraškem gozdnogospodarskem 193 Ostrožno brdo, vasica v Brkinih. Foto L. Eleršek območju; poleg manjših, lokalnih katastrof v tem obdobju, toda na različnih krajih. Obdobje petdesetih let ni nudilo objektivnih pogojev za razmišljanje v nakazani smeri. V letu 1980 smo zaradi drugačnega strokovnega horizonta oziroma izkušenj sposobnejši, da nakazana nalogo pravilneje opravimo. Presek poškodovanega drevja oziroma poškodovanih sestojev na 13.500 ha narekuje, da se tega dela lotimo takoj in to na naslednji način: A. Izdelati moramo začasne gozdnogojitvene napotke, ki bodo v pomoč pri sedanjem poseku oziroma pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov. Ti napotki so prisotni kot sestavni del tega poročila. 8. Proučiti je potrebno problematiko krasa glede na nova spoznanja in izdelati pravila za bodoče gospodarjenje z gozdovi na kraškem gozdno- gospodarskem območju (fliš in apnenec). 1. Izhodiščno stanje 1.1. Rasliščne razmere Ledena ujma je zajela obsežen teritorij Brkinov in segla vse v pobočje čičarije, torej del geografskega predela Slovenije, ki ga skupno imenujemo Kras. Splošna značilnost tega predela je, da vanj vstopajo še neposredni podnebni vplivi morja, da v njem tako v naravnih pogojih, rastju in živalskem svetu, kakor v gospodarstvu, v oblikah naseljenosti ter kulturni strukturi še prevladuje medite- ranski značaL čeprav nekoliko modificiran in oslabljen. Mejo proti kontinentu mu določajo visoka pogorja dinarske planete, ki so prirodna pregrada, do kocf'er morejo neposredno segati mediteranski podnebni vplivi. če to mejo nekoliko podrobneje opredelimo v neposrednem zaledju dela Krasa, ki je bil tokrat prizadet 194 zaradi žleda, potem ta poteka po južnem robu Trnovske planote in Nanosa, Hrušice, se spusti čez Razdrto na Senožeške hribe ter teče južno ob Pivki proti jugovzhodu z mogočnim zaledjem Notranjskega Snežnika. V Brkinih in Reški do- lini, ki ležita na obrobju tega območja, se še prepletajo mediteranske značilnice s celinskimi, na višjih nadmorskih višinah (že na Pivški razvodnici 500-600 m n. m.) in vse proti planoti Notranjskega Snežnika pa je klima domala že celinska. Kras je postal poleg geografskega tudi geološki pojem, vendar je le ta v svojem naj- višjem predelu flišen in kaj malo )>kraški«. Ker se je ledena ujma tokrat omejila na višinski pas nad 500 in 800 m n. m. je v največji meri prizadela flišna področje Krasa in je le v manjši meri posegla na apneno področje Čičarije. Višje ležeči predeli so bili zaviti v snežne meteže, v nižjih pa dež ni pomrzoval. S skupnim imenom »fliš(( je označena vrsta kamenin, morskih usedlin iz eoce- na, ki jih uvrščamo med nekarbonatne kamenine. Plasti raznih kamenin predvsem modrosivih skrilavih laporjev, trdi gosti laporji, sivi in sivkastorjavi apnenčevi peščenjaki, apnenčeve breče in konglomerati, se med seboj menjavajo in se v podobnih kompleksih večkrat ponovijo. Skupna lastnost flišnih kamenin je kemijska in mehanska neodpornost, ki na- rašča od konglomeratov proti laporjem. Kjer se te kamenine izmenjujejo v tanjših slojih, imamo zelo erodibilna zemljišča. Odtod tudi razbrazdanost celot- nega sredogorja Brkinov z jarki in predvsem obvezna neustaljena koluvialna podnožja, ki so sicer zelo plodna toda med najbolj erodibilnimi tlemi. Klimo Brkinov, kot najvišjega predela Krasa, smo že nakazali, podrobneje pa jo lahko opredelimo kot hladno obalno klimo na prehodu v humidnokontinentalno klimo. Termična in padavinska kontinentalnost imata tudi submediteranska zna- čilnice (19 do 21), vendar pa so poprečne letne temperature do 40 °/o nižje kot v submediteranski obalni klimi, poprečna letne padavine pa do 60 °/o višje (do 1600 Prvi posnetki škod v brkinskih gozdovih, ki jih je povzročil žled novembra i980 l. Foto L. Eleršek 195 mm). V enaki meri pa se klima Brkinov razlikuje od neposrednega zaledja visoko- kraškega dinarskega sveta. Poprečna letne temperature najhladnejših mesecev ne padejo pod 0° C, poletne dosegajo 18° C in zaznavne je poletna sušnost v 7. ali 8. mesecu. Ozemlje, ki ga karakterizirajo takšne poprečne vrednosti klimatskih elementov, ki so dejansko poprečje med vrednostmi elementov dveh klimatov, na razmeroma majhni medsebojni oddaljenosti, je vedno mogoče, da je enkrat pod močnejšim vplivom zdaj enega zdaj drugega klimata. Do svojstvenih pojavov pa prihaja na tem ozemlju vedno, kadar subtropske zračne mase spodrivajo subpolarno fronto hladnega zraka in obratno. Za takšna prehodna klimatska območja je značilno pojavljanje orkanskih vetrov, pri nas, kjer je tak prehod stisnjen na ozek prostor med morjem in gorskimi masivi, pa take vetrove najčešče nadomesti značilna burja. Od vlažnosti zračnih gmot je odvisno, ali spremljajo burja tudi padavine, te pa so z ozirom na letni čas, nadmorsko višino in trenutni položaj kontakta med hladno in toplo fronto, krajevno zelo različne. Intenzivnost padavin je odvisna od trajanja medsebojnega učinkovanja dveh klimatov, dveh zračnih gmot raz- ličnih lastnosti. Z dolžino medsebojnega učinkovanja se povečuje teritorij, na katerem se odraža ta svojstven klimatski režim. Vegetacija ubira svoj razvoj ne po vrednosti poprečnih klimatskih razmer, temveč po vrednosti ponavljajočih se ekstremov. V področju Brkinov ima tako že skoraj povsem celinski značaj in le posamezne submediteranska rastlinske vrste s širšo ekološko amplitudo povezujejo to gozdno vegetacijo s splošnim mediteran- skim tipom. V nadmorskih višinah nad 500 m, v katerih ležijo Brkini, pripada glavna vloga bukovim gozdom. Te lahko uvrstimo predvsem v dve skupini, ki se po svojih lastnostih bistveno razlikujeta: klimaksni bukovi gozdovi predgorskega submedite- ranskega sveta skupine Ses/erio-Fagetum, ki ležijo pretežno nad 600 m nad mor- jem, (odvisno od lege in položaja v masivu) in edafogeno in mezoklimatsko po- gojeni bukovi gozdovi, ki naseljujejo najgloblje tla labilnih podnožij in s tem ·segajo globoko v vegetacijsko stopnjo; uvrstimo jih lahko v skupino združb Querco-Fagetum in sicer v njeno nekarbona:no varianto. V to skupino uvrščamo tudi slabo acidofilne bukove gozdove tipa Luzu/o-Fagetum, ki naseljujejo plitvejša in bolj suha rastišča koluvialnega porekla. Sledijo pa tudi plitvim tlem še višje in odrivajo klimaksne bukove gozdove v višjo lego in na tla primarnega razvoja. Te bukove gozdove lahko primerjamo s sorodnimi iz celinskega dela Slovenije. Pomembna razlika med njimi je v večji termofilnosti vseh oblik bukovih gozdov v Brkinih, kar je še posebno očitno, če primerjamo bukove gozdove hladnih leg na Krasu s sorodnimi gozdovi v hladnih celinskih legah. Razlika je tolikšna, da se po termofilnosti pokriva bukov gozd iz severnih leg Brkinov z bukovim gozdom v južnih legah celinske Slovenije. Bukovi gozdovi, ki naseljujejo rastišča na robu ekološke amplitude bukovih gozdov, se stalno prepletajo z hrastovimi združbami: vsa plitvejša rastišča, ki so istočasno tudi suha (tople lege), so prekrita s kislimi sestoji gradna tipa Lozulo Quercetum. Globoka tla v blagih nagibih, podnožjih in v dolinah pa so zaraščena z gradnom (ali celo dobom) z belim gabrom. Pod hrastom (gradnom in cerom) so tudi že obsežna rastišča nekdanjih bukovih gozdov in sicer predvsem njihova termofilna oblika, ki so tu med najlabilnejšimi bukovimi gozdovi. Vzrok za to je lahko že dolgotrajno panjevsko gospodarjenje, v katerem je postopno prevladal prilagodljivejši graden, če pa je tako gospodarjenje spremljalo še steljarjenje, je bukev povsem izginil~. Tako bi lahko vzpostavili osnovne rastlinske okvire Brkinom, toda le okvire, ker je zaradi pestrega reljefa, petrografske podlage, vsesplošnega premeščanje 196 Prvi posnetki škod v brkinskih gozdovih, ki jih je povzročil žled novembra 1980 11. Foto L. Eleršek preperine v preteklosti, delovanja človeka ipd., še veliko gozdnovegetacijskih oblik primarnega in sekundarnega razvoja, ki jih bo potrebno osvetliti ob izvajanju sanacije gozdov. 1.2. Stanje gozdov pred ledeno ujmo 1. Sistemi gospodarjenja Splošno. Gospodarjenje z gozdovi je že daljša obdobja usmerjeno pretežno na proizvodnjo dobrega lesa. V preteklosti so pridobivali iz njega oglje ali uporabljali neposredno za ogrevanje. Prevladovalo je panjevsko gospodarjenje in to v dveh oblikah: s posekom vsega drevja na večjih površinah (predvsem velika gozdna posest) ali s periodičnim posekom le dela lesne mase Ch do 1/;.) na vsej površini (pretežno drobna gozdna posest). Obsežnejši površinski posel IGLAVCI - LASTNIŠTVO (6): ORU2:BENI (GG) ZASEBNI DRU2:6ENI V ORG. S 'šTEVIL DAUZBENl V ORG. BREZ ST. VRSTE ZEMWIŠČA (27): GOZDNO • OBRASLO • NEOBAASlO PLANTAžA NEGOZDNO - DREVESNIGA -KMETIJSKO ·DRUGO NERODOVITNO DREVESNE VRSTE [33, 34): 1 2 3 4 1 2 3 4 s (j 7 TO 01 R, BO+ O, l. TO+ Vl1 02 R. BO+ MA VR 03 C. BO č.Jš 04 č. BO O. l. č. Jš '+ PL. L. 05 MA s. J~ 06 CE DO ·07 KO DO + PL. L. 08 Tfl DO+ GR 09 BZ B. GA 10 Pl. L. GR 11· V. JS GR+ BU 12 G. (0.) JA GR+ O. l. 13 G. DB BU 14 M. (V.J LI BU + PL L 15 C.GA SU + KO (GR) !6 č. GA+ PL L. BU + SM (JE) 17 C. GA+ M. JS BU + R. BO 18 RO BU +MA 19 R. HR JE 20 M.HR JE+ BU 21 A. JS JE+ SM 22 C.OR SM 23 Z. BO SM + O. L. 24 DU SM + R. BO 25 J. MA SM +MA 26 RUšJE 28 29 30 31 32 33 34 35 '36 37 3~ 39 40 41 42 <'13 44 45 46 47 .-18 49 50 51' 52 53 A.BO 27 GRMOVNE VRSTE 54 VRSTE KAMENIN (35): KAR90NATNA 1 NEKAflGONATNA- NEVTRALNA 2 -KISLA 3 MEšANA 4 RAZPADLOST KAMENIN (3G): KOMPAKTNA 1 KRUSWIVA 2 RAZDROBLJENA • MORENA 3 - GAUSč: PROD, PESEK 4 • ILOVICA, GliNA 5 RELIEF {37): f!AVNO 1 VALOVITO DO KOTANJASTO 2 VllT A(::ASTO 3 JARKASTO 4• POVRšJE (38): GlADKO 1. KAMENITO OD 20 DO 50 % 2· KAMEN ITO NAD SO% 3 'SKALOVITO OD 10 DO 30 '\o 4 SKALOVITO NAD 30 % 5 NAGIB (39): RAVNO IDO 10 ~o) 1 POLOiNO !NAD 10 DO 20 %) 2 ZMERNO STRMO (NAD :.!0 DO 35 ·~ .. ) 3 STRMO {NAD 35 DO 70 %) 4 ZELO STRMO [NAD 70 %) s NAčiN SPRAVILA. (40): ROCNO 1 ANIMALNO 2 TRAKTORSKO 3 žičNICA 4 POPIS GOZDOV STMW! JI. NAGIB V SMERI SPRAVIlA (41): VRSTE SESTOJEV (47): STAROSTNI RAZREDI (51): NEGATIVNI 1 STOPNJA OH RANJENOSTI DO 20 {OO 10) 1 POZITIVNI 2 ·OHRANJEN 1 NAD 20 DO 40 (NAD 10 DO 20) 2 • SPREMENJEN 2 NAD 40 DO 60 (NAD 20 DO 30l 3 NAčiN ZBIRANJA (42); ·IZMENJAN 3 NAD 60 DO 80 (NAD JO) 4 MALODONOSNI <'! NAD 80 OO 100 s Z ličNO VRVJO 1 GRMI :'iCA 5 NAD 100 DO 120 6 OSTALO 2 TRAVNA RUM G NAD 120 7 GRMICAV GOZD 7 ZASNOVA (52): SFRAVILNA RAZDALJA (43): VRSTA OBRATOVANJA (48): IJO GATA 1 DO 200M 1 ZADOVOLJIVA 2 PREBIRALNO 1 NAD 200 DO 500 M 2 SKUP. • PREBIRALNO ?. POMANJKLIVA 3 NAD 500 OO 800 M 3 ·POSTOPNO J REVNA 4 NAD BOO DO 1200 M 4 ZASTORNO 4 ZELO REVNA s NAD 1200 M 5 PANJEVSKO 5 NEGOVANOST (53): PlliLAGOJENO POSEBNEMU DOBRO NEGOVAN 1 Nf.',MENU c DRUžBENO • GOSPODARSKE 'ZA PAEMENO SLABO NEGOVAN 2 KATEGORIJE (44, 45): ·POSREDNO 7 NENEGOVAN 3 LESNO PROIZV. GOZD BREZ - NEPOSREDNO Il POšKODBE • VZROKI (54): OMEJITVE PO NAMENU 1l POGOZDOVANJE 9 BOLEZNI. INSEKTI 1 POSEBNI NAMEN VETROLOM, SNEGOLOM 2 • ZACASNO VAROVALNI 21 POSEBNE KAT. SESTOJEV (49): POžAR 3 • NARODNI PARK 22 SEMENSKI SESTOJI 1 IMISIJA 11 · KRAJINSKI PARK 23 POZAANO OGROZENI 2 DIVJAD 5 - GOZDNI REZERVAT 24 GLODALCI 6 -ZELENI PAS 25 7 - IZLETISCE . 21l RAZVOJNE FAZE (SO): PO GOZDARSKI DEJAVNOSTI • ZA GOJITEV DIVJADI 27 1 POSKODBE • OBSEG (55): DRUGO 28 MLADJE KMETIJ ZEMLJiščE ZA GOZD ::o PRIRASTNIK 2 NEZNATNE 1 TRAJNO VAROVALNI POMLAJENEC 3 VZ DRZNE 2 : EKSTAEMNA RASTI!iCA 41 PAEBIRALNI 4 NEVZDRt:NE 3 • OBMOCJE HUDOURNIKOV 42 PANJEV EC 5 V PROPADU 4 -NA ZG. GOZDNI MEJI 43 ·GOZDNI REZERVAT 44 GOSPODi\ASKA ENOTA (NAZIVI PRAVNO STANJE (46): RAZGLASEN! f PREDLOG 2 DATUM POPISA PODPIS POPISOVAlCI\ Tabela 1. Analiza površin po gozdnih gospodarstvih in sektorjih lastništva. Popis gozdov, stanje 31. 12. 1979 DRU2:BENI ZASEBNI SKUPAJ " as_ as- "' as .... tl! .r: GOZDNO 1::'- CUl c C.!!! 1:: ·c: >U as= Gi tl! e 010 .r: G> al e .r: ~~~- CD Iti Iti GOSPODARSTVO 1:: = t~~ g:~ :~:~ ~> c = o'C: .::·c: (ij e. :; 'Oc ;~ :;,;: e·-g ;~ :;,;: -0 >CI)VJ ;u; ~ >N;u) >·o. ;;·o. E> > (1) .... 2 N 0.1 >o. >O. NO > 2 NO 2 -> o ii) as o.- .!! o oo co- o ii) ..!o oo co- o ii) (1)0 o. ... O.t-. •(1) o. 0..0.. ,_ef,) 0.. • .,o.. 0.0.. ,_(!) 0.. 'OO. --- ha % 0/o % ha/l. % ha % 0/o 0/o r.a/1. 0/o ha % % % ha/l. % 0/o 1 Tolmin 50.183 14,3 44,4 110 3.300 15,21 164 62.777 9,6 53,6 121 1.926 32,59 198 112.960 11,2 157 11G 5'.226 21,G2 167 + 2 Bled 26.034 7,4 50,8 98 3.274 7,95 83 25.189 3,8 49,2 103 1.332 18,91 115 G1.223 5,1 71 1CO 4.6C6 11,12 86 65,9 3 Kranj 21.111 6,0 31.2 101 2.234 9.45 102 46.467 7,1 68,8 102 2.022 22,98 140 67.578 6,7 94 101 4.256 15,88 123 34,2 4 Ljubljana 25.610 7,3 19,6 103 3.316 7,72 83 105.288 16,1 60,4 1CO 4.082 25,79 157 130.898 13,0 192 100 7.344 17,82 138 0.4 5 Postojna 35.982 10,2 52,1 108 3.248 11,C8 119 33.056 5.0 47,9 110 1.516 21,80 133 G9.038 6,9 96 1C9 4.764 14,49 112 0,0 6 Kočevje 41.389 11,8 59,7 101 3.405 12,16 131 27.921 4,3 40,3 115 1.763 1.3.62 93 69.310 6,9 96 '1C6 5.193 13.<:5 103 13,3 7 Novo mesto 27.722 7,0 34,2 105 3.026 9,16 99 53.389 8,2 65,8 102 3.177 16,80 102 01.111 8,1 113 103 6.203 13,08 101 41,2 8 B(ežice 15.434 4,4 24.0 '1C6 1.579 9,77 105 48.789 7,4 76.0 97 2.548 19,15 116 64.223 6.4 89 99 4.127 15,55 120 39,2 9 C?l_i~ 13.575 3,9 19,7 10:? 1.979 6,86 74 55.224 8,4 60,3 100 1 5.627 9,81 GO 68.799 6,6 9G 101 7.606 9,05 70 11,1 10 Nazarje 16.8:8 4,8 37,6 101 1.975 8,54 92 27.972 4,3 62,4 100 1.901 14,71 89 44.830 4,5 62 100 3876 11,57 69 18,2 11 S!ov. Gradec 24.384 6,!) 42,3 101 3.207 7.60 82 33.314 5,1 57,7 99 7.003 4,76 '9 57.098 5,7 flO 100 J0.210 5,65 44 0,2 12 Maribor 28.859 8,2 32,4 122 4.602 6,16 63 60.185 9,2 67,6 101 3.256 18,(8 112 09 044 6,9 124 107 7.938 11,22 67 31,4 13 Murska Sobota 10.795 3,1 30,5 101 2.069 5,22 56 24.662 3,8 69,5 95 1.845 13,37 81 35. živih mejah, bližnjih sorodnicah naših omejkov, prihaja prav iz Anglije. Namenjena ljubi- teljem narave (izšla je v zbirki New Natura- list) ni zanimiva le zaradi obravnavane snovi, ampak tudi zaradi kompleksnega obravna- vanja živic kot krajinskega elementa, ki ga osvetljuje iz zgodovinskega, biološkega, eko- loškega, estetskega pa tudi gospodarskega vidika. Za razliko od naših omejkov, ki so se kot ostanki gozda v odprtem prostoru ohranili predvsem na mestih, ki so bila za agrarna rabo manj primerna in manj kot dejanska meja med posestmi, je angleška živa meja dejansko človekov artefakt", ki ga kmet vzdržuje iz praktičnih razlogov, ne le, da deli posest, ampak da ob pomanjkanju lesa za plotove, zadržuje živino na pašniku. •>Hedge" je torej živa meja v pravem pomenu besede: sajena, in vzdrževana v številnih lokalnih različicah. Prvi zapisi o sadnji živih mej v Angliji segajo v 6. stoletje našega štetja, vendar so v začetkih živino ali privezovali ali pasli. Sadnja živih meja pa se je močneje raz- mahnila šele po kugah, ko je zmanjkalo pastirjev ... • artefakt = umeten človekov izdelek. 207 Angleške žive meje zaradi svoje funkcije praviloma niso širše od dveh metrov. Od drevoredov in vetrozaščitnih pasov pa se ločijo predvsem po višini. Da ostanejo ne- prehodne za živino, jih je namreč treba redno prisekavati. Prisekana debelca ali veje upogibajo in prepletajo in ko iz upog- njenega, v glavnem glogovega spleta odže- nejo še pokončni poganjki, je taka meja dejansko neprehodna. 2ive meje . kot meje posesti svojstven o poudarjajo tudi zemljiško delitev; domnevajo celo, da ponekod še tisto iz rimskih časov, na kar sklepajo po obliki in merah ograjenih parcel. Kasneje je odprti ali običajni poljsl\i sistem za vsako vas predvidel po šest vrst zemljišča: Za hiše, vrtove in majhne ograde. Za travnike in zimsko oskrbo živine. Za skupno pašo. ln tri velika polja, od katerih je eno počivalo, na drugem je bila ozimina in na tretjem je bilo jaro žito. Ta polja so vsako leto zamenjala svojo proizvodno blago. S časom se je taka zemljiška delitev raz- vila v številnih variantah, največje spre- membe pa je doživela na prehodu iz XVIII. v XIX. stoletje, ko so veleposestniki pričeli kratiti pravice manjših posestnikov na skup- nih pašnikih in jih ograjevali. S tem je število živih meja močno naraslo. Tako je nastala tipična slika angleške ruralne krajine pol- pretekle dobe, ki pa se zlasti v zadnjem času spet vse močneje spreminja. Se leta 1957 so cenili dolžino vseh živih meja v Angliji na skoraj milijon kilometrov! Z vzorč­ nimi primerjavami aerofotoposnetkov pa ra- čunajo, da jih letno izgine okrog 8000 km. Vzroki so predvsem v novih, velikopovršin- skih načinih kmetovanja, v znatnih površinah dobre zemlje pod mejami, zlasti pa v njiho- vem dragem vzdrževanju, zaradi katerega živim mejam vse bolj konkurira bodeča žica. V živJh mejah so našli okrog 600 rastlin, vendar le približno polovico z zadostno po- gostnostjo, da jih je mogoče imenovati rastlin·e živih mej. Od drevesnih vrst je najpogostejši glog, ki ga tudi največ sadijo, najpomembnejša pa sta bila brest (vsaj v preteklosti) in hrast, ki jima človek zaradi gospodarske vrednosti dovoljuje, da se raz- vijeta v drevesa. Pomembnejše drevesne vrste so še jesen, bukev, platana in iglavcL V petdesetih letih je britanska gozdarska služba cenila, da je v živih mejah in parkih kar 73 milijonov dreves! Z obširnimi in podrobnimi raziskavami o drevesni sestavi živih mej, so prišli do zaključka, da obstaja zelo dobra korelacija med starostjo žive meje in številom dreves- nih vrst v njej. Ob tem presene9a visoka, a potrjena starost živih mej, ki gr.e v stoletja. Na splošno velja namreč pravilo, da prisot- nost vsake nove vrste pomeni dodatnih sto let v starosti žive meje. _ Pomen živih mej za živalstvo, zlasti za ptice, lepo ilustrira ugotovitev, da se je obširnejše krčenje gozda v Veliki Britaniji pričelo že v neolitiku tj. pred približno 7000 leti, da pa ptičja favna še vedno ostaja gozdna (razen redkih izjem škrjančka, pribe, travniške pastirice in dveh vrst jerebic), če­ prav je gozdnatost dežele danes le 8%. Podobno velik je pomen živih meja za številčno stanje ptic: če računamo en sam ploden ptičji par na približno 100 metrov žive meje, pri milijonu kilometrov živic, to še vedno pomeni 200 milijonov ptic. 2ive meje predstavljajo pomemben habitat razen pticam še številnim sesalcem, od netopirjev do srnjadi. Najpogostejši so krti, rovke, miši, podlasice in druge, poleg njih pa tudi sicer že redka favna dvoživk, pla- zilcev in precej vrst metuljev. Glavna klimatska vpliva živih mej sta zmanjševanje hitrosti vetra in senčenje. Majhne temperaturne razlike, ki jih povzroča zasenčenje, bistveno vplivajo na porazdelitev škodljivcev na sosednjih agrarnih površinah. Pomemben je tudi hjihov učinek na zbiranje snega, ki zaradi bC>Ijših vlažnostnih razmer ob času kaljenja povečuje pridelke do dvakrat. Avtorji zaključujejo z mislijo, da so žive meje sicer nastale le kot kmetovo orodje, ki bi v današnjem času ne imelo takšnega pomena. Vendar imajo žive meje za Anglijo tudi danes velik vizualni kakor tudi vsebinski pomen. Boštjan Anko 208