v cotavioi Leto IXIIL flev. 17 D UuMlonf, v sredo ZZ. januarja 1930 Cena Din 1- Izhaja vsak dan popoldne, krvzemši nedeJje m pravnike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« vetja letno v Jugoslaviji Din 144-—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Nase telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Konferenca Male antante v Haagu Uspeh haaške konference za Malo antanto popolnoma zadovoljiv Izjava zunanjega ministra dr. Marinkovića Praga, 22. januarja. Češki tiskovni urad poroča iz Haaga: Takoj po svečanem zaključku haaške konference so se sestali zuna renči, na kateri so razmotrivali rezultate haaške konference, zlasti pa stališča držav Male antante. Predmet razgovorov je tvorilo zlasti vpra antante v bodoče s posebnim ozirom na izvajanje sklepov haaške kon tej priliki tudi soglasno ugotovili, da so rezultati haaške konference za kakor v političnem pogledu docela zadovoljivi. Uspeh, ki ga je dosegi važnejši konferenci po sklenitvi miru, je v prvi vrsti posledica skupnega ne solidarnosti Male antante. Prihodnja konferenca zunanjih ministrov pomlad v Pragi. nji ministri Male antante h konfe-sporazum o vzhodnih reparaciiah s sanje nadaljnjega postopanja Male ference. Ministri Male antante so pri Malo antanto tako v materijalnem i Mala antanta na tej gotovo naj-nastopa vseh treh držav in popol-Male antante se bo vršila letošnjo Haag. 22. jan. AA. Ministri zunanjih zadev držav Male antante so imeli vče-rai popoldne sestanek. Po sestanku je jifgoslovenski zunanji minister dr. Voja Marfnković novinarjem izjavil: CHj današnjega sestanka mimstrov zunanjih zadev Mrle antante je bil ta. da se prouči položaj, ki je nastal zaradi sklepov haaške konierence, ter da se pretreseio vprašanja, ki zanimajo države Ms»'e antante. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da so rezultati druge haaške konference ugodni. Zasluga za to gre v prvi vrst« solidarnemu zadržanju predstavnikov Male antante. Ta solidarnost je trla to pot mnogo jacja nego pri drugih prilikah. Pokazala se ie predvsem v pf*oolnem sodelovanju de-lesa*ov držav Male antante v vseh vprašanjih. Reziitati haaške konference so ta^o s finančnega kakor političnega stališča ugodni. Razen *ega se je pretresalo vpra«»n?e navodil za na? bodoči se-1-nek v Pa«-;zu. Tudi v o«*a!Ui vprašanjih je bila dosežena popolna soglasnost. Haag, 22. ;an. AA. Po sestru mi-tr<;*Tf>v zmiauflh zadev držav Male antante ie jugoslovenski zunanii minister dr. Voja Marinković dal poročevalcem »Avale«, ČTK« in »Radorja« to-le izjavo: Da se moreio oceniti rezultati druge haaške konference glede na države Male antante. se ie treba vrnit? na izhodno točko. Tedaj so se pojnvPe mnoge reklamacije, ki so bile upravičene aH pa tudi ne. Prej se sploh ni govorilo o kompenzacijah za plačila zlasti ne za plačila Madžarske po 1. 1943. Ta plačila niso bila ne določena, ne ugotovljena. Madžarska ie zahtevala, naj se ta plačila črtajo. Na podlag? sklepov konference smo se sedal otresli vprašanja madžarskih optantov. Za zemljišča, kj so pod agrarno reformo, bomo plačali le toliko, kolikor ie *reba plačat' po zakonih naše države. To je bilo naše staro stališče, ki smo ga vedno branili. Olede ostalih spornih vprašani smo sklenili, da se bomo zanie še dalje borili. Od velesil smo dosegli ustanovitev zavarovalnega fonda, ki bo kril naše eventualne rizike. Treba priznati, da ta uspeh odgovarja duhu pravičnosti velesil. Dolgujemo ihn mnogo, toda še bolj gre zasluga za ta uspeh soglasnemu zadržanju držav Ma*e antante na tej konferenci, kler ie bHa soHdprfo«;* med iriunl mnogo večja nego prej. Ta solidarnost, odločnost in zmernost v sta- lišču držav Male antante je povzročila, da so velike sile spoznale, da ni mogoče izvesti likvidacije -prošlosti, ako se ne uredi vprašanje reparacijskih plačil na vzftođo. Praga, 22. jan. AA. »ČTK« poro* ča: Češkoslovaško časopisje presoja dokaj razdeljeno uspehe druge haa* ške konference. Del časopisja se s hvaležnostjo spominja dela in uspe* hov, ki so bili doseženi v Haagu in navaja zasluge češkoslovaške delega* cije, ki je vse dosegla pod najtežjimi okolnostmi. Drugo časopisje pa se z nezadovoljstvom spominja ogromnih žrtev, ki jih je morala v finančnem pogledu prevzeti Češkoslovaška. »Nas rodna politika« veli z ogorčenjem, da prihaja Češkoslovaška po višini pla* čil neposredno za Nemčijo. Vsi listi pa priznavajo, da je bilo stališče dr* žav Male antante na tej haaški kon* ferenci prav solidarno. Haag, 22. januarja. Tugoslovenska delegacija z zunanjim ministrom dr. Marinko-vičem na cehi je danes opoldne odpotovala. Zunanji Mrrrtor cr. Marinković odpotuje v Davos na zdravljenje, ostali člani deleeaciie pa odprtine,!o direktno v Beograd, razen dr. Foriča. ki gre v Ženevo na konferenco mednarodne komisije za opij. VB je u radništvo v predse Aiištvu vlade Izpremenibe zakona o ureditvi predsedništva ministrskega sveta — Položaji in prejemki višjega uredništva Beograd, 22. jan. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev podpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi predsedništva ministrskega sveta z dne I. maja 1929: § t § 26 se izpremeni in slove: »Poleg šefa pisarne, šefa centralnega pre.biroja, načelnika občega oddelka, načelnika državne statistike, šefa kabineta in šefov v predsedništvu ministrskega sveta so lahko postavljeni: a) v vrhovnem I inspektoratu največ 3 vrhovni inspektor- I ji. 2 zvaničnika, 1 služitelj; b) v občem I oddelku: 3 tajniki, 3 pisarji in pripravniki, I 2 knjigovodji, 2 arhivska uradnika, 6 zva- i niČRikov, 7 služiteljev; c) v Centralnem j presbiroju: 5 referentov, 12 lektorjev, 1 | tajnik, 3 uredniki, 3 administratorji, 1 arhivar, 1 ekonom, 12 dopisnikov v inozemstvu in potrebno število drugega honorarnega osebja; d) v oddelku obče državne statistike: 2 svetnika, 2 tajnika, 3 pristavi in pripravniki, 10 strokovnih inšpektorjev, revizorjev, statističarjev in pripravnikov, 1 knj'govodja, 8 kontrolorjev, arhivarjev, pomo'nikov statističarja, pomočnikov arhivarja in pripravnikov, 12 zvaniČnikov, 3 sluzitelji. 40 dnevničarjev. Razen tega se lahko postavijo v pred-sednštvu ministrskega sveta v mejah z budžetom predvidenih globalnih kreditov honorarni uradniki in začasni dnevničarji. čijih število se potrjuje z letnim proračunom « § 2. *»Sef pisarne, vrhovni inšpektorji, šef Centralnega presbiroja. ki se jim ne bi mogli urediti mrejemki po Čl. 139 zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda. dosežeio pravico do osebne in rodbinske pokojnine, ako se prebili na tem položaju najmani 3 leta in imaio vrhu tega še naimanj 15 let. ki so jih prebili v javni ali skupaj v javni in državni službi. Kot osnovo za izracunanie v službo predsedništva kot upokojenci in ki so preje uživali penzijo, bodo imeli pravico do pokojnine, ki se jim bo uredila po skupini in kategoriji, v kateri bodo upokojeni. § 3 . § 24 zakona o ureditvi predsedništva ministrskega sveta se izpremni in se glasi: a) Uradniki in d'mgi uslužbenci predsedništva ministrskega sveta se razvrste tako-le: vrhovni inšpektorji v 2a in 2 skupini I. kategorije, šef Centralnega presbiroja, načelnik državne statistike, nače'm'k občega oddelka, šef arhiva v 3a. 3, 4a in 4 skupini I. kategorije, referenti, lektorji, uredniki tajnik, dopisniki v inozemstvu, dopisnik v Zagrebu in administratorji v 9. do 4. skupine I. kategorije. Iz ostalih paragrafov so važne te-le določbe: Uradnikom in uslužbencem predsedništva ministrskega sveta jj-edo službene do-klade in sicer v v;šini 50% po 20 letih službe, v viš:ni 60% po 25 letih. 70c£ po 30 in 100 odstotkov po 35 letih službe, ki jo uradnik efektivno prebije v državni službi. Uradniki predsedn;štva ministrskega sveta, uprave dvora Nj. Vel. kraMa in pisarne kraljevskih redov, ki so nn d^n uve-Ijavljenja tega zakona bili v T kategoriji, ki pa nimajo predpisane šoUke izobrazbe, se obdrže v tej k^tforiii. Za nove uradnike na velja predpisana fakultetna izobrazba. Čičerin ne bo odstopil? Berlin, 22. januarja. Listi poročajo iz Kovna, da je Čičerin po razgovoru s Stalinom umaknil svojo prošnjo za odstop ter nastopil samo dalj-ši dopust. Neproletarci ne smejo imeti telefona! teh uradnikov je treba vzeti plačo, oziroma prejemke, redno stanarino in službeni dodatek po § 3 to^ki d) tega zakona. Za penrifsko osnovo 3 let, ki so jih prebili ni tem položaiu. in za 15 let javne službe ali sViirme javne in državne službe, jim Cc 5f>«&, za vsakefa nadalme^a pol leta pa 1%, tako da prejmejo po 35 letih polno pokojninsko osnovo. Načetega pol leta se računa kot polno.« Za uradnike in šefa kabineta predsednica min;strskega sveta ne veljajo od-redoe § 105 zakona o podaljšanju veljave dosed n;:h f'n«čn:h zakonov ;n zakona o prorč-T.sk'h u- anajstinah r dne 31. julija 1929. Ti ur.ad-'ki in šef k^b:n~*a predsednika ministrskega sveta, ki so stopili Moskva, 22. januaria. Komesarijat za po-nokoinme ! što in telegraf ie odredil, da se moraio vzeti telefonski aparati vsem osebam, ki niso proletarskega pokolenja, kakor tudi trgovcem, ki nimajo volilne pravice. Do sedaj je bilo odpetih samo v Mockvi okoli 500 aparatov, ki so jih dobile državne in javne organizacije. Atentat na rumunski vlak Bukarešta, 21. januarja. Te dni so skušali neznani storilci izvršiti atentat na br-zovlak, ki vozi iz Kišineva v .Tassv. Pri ^K^taji Parnori so tračnice deloma zrah-''ali, deloma pa sp'oh odstranili. Tik pred Trihodom vlaka je čuvaj to 73~n-i1 in ustavi! vlak. Storilcev doslej še ni bilo mogoče izslediti Italijansko - rtimunska pogajanja Bukarešta, 22. januarja. Pogajanja za zaključitev trgovinske pogodbe med Ru-munijo in Italijo napredujejo ugodno. Delegati so se med drugim zedinili o popolni reciprociteti pravic obojestranskih državljanov, ki imajo trgovske ali obrtne posle na rumunskem odnosno na italijanskem ozemlju. Trenutno sta delegaciji zaposleni z Izdelavo novega besedila pogodbe o medsebojnih tarifnih olajšavah. Seja mednarodnega urad? za delo Beograd. 22. januarja. Koncem tega meseca se bo vr§ila v Ženevi 47. seja Sveta mednarodnega biroa za delo. Kot delegat naše države se bo udeležil te seje g. Djoka Čurčin, glavni tajnik centrale industrijskih korporacij. Na dnevnem redu te seje je mnogo važnih vprašanj, med drugim poročilo o pretekli strokovni konferenci za premog, potrditev dnevnega reda za konferenco v letu 1931. diskusija o poročilih podanih od poedin h vlad, o ratificiranju konvencij dela po čl. 408 statuta, poročila o delu raznih komisij, pravilnik za budžet, pravilnik za nameščence, pogoji dela v tekstilni industriji itd. Zgradba katoliške katedrale v Beogradu Beo«x»«l. 22. iarj. n. Orlinari'a* bsograj ske nadSkofTje je razpisal natečaj katoliške katedrale v BeogTadu. (Tozadevna pojasnila dobe interesenti pri nadškofijskem ordinarijatu v BeogTadu.) Nesreča v splitskem pristanišču Split, 22. jan. n. Pri montiranju velikega ž^riava se i*p *"*r i netila vrorai ponoldne v pristanišču težka nesreča. Iz znatne višine je padel 2 in pol tone težak komad železa na parnik direkcije pomorskega, prometa in na parnik »Jacer«, last Jadranske ' Plovitbe. Oba parnika sta bila precej poškodovana. Težko ranjen je bil delavec Lički, ki je bil zaposlen pri montiranju dvigala. Stališče Francije Pariz. 22 ian AA. H?e o francoski tezi v zvezi s pomorsko raz-orožitveno konferenco v Londonu in veli, da more vztrajati francoska vlada v glavnem na politiki varnosti in da zahteva le tolikšno mornarico, kolikor je potrebuje za očuvanje francoskih živi j enakih interesov. * Spominjajte se slepih! Izpremembe v ljubljanskem občinskem svetu Novi ljubljanski podžupan prof. E. Jarc — Imenovanje 13 novih občinskih odbornikov -Beograd, 22. januarja. Danes je bil v notranjem ministrstvu objavljen ukaz o izpremembah v občinskih zastopih v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. V v»eh treh mestih so imenovani novi podžupani in izmenjano večje število občinskih odbornikov. V Ljubljani je imenovan za podžupana namesto za bana imenovanega inž. Dušana Sera e ca profesor v pokoju Evgen Jarc Odstavljeni občinski odborniki Odstavljeni so dosedanji občinski odborniki: Josip Ambrožič, učitelj; Metod Golmajer, Črkostavec; dr. Rudolf Koprivnik, profesor; Miha Krek, odvetniški kandidat; Stane Likar, tajnik OUZD; Ljudevit Miklošič, železničar; Edo Me/«. posestnik; Josip Osana, profesor; Alojzij Potočnik, učitelj; dr. Josip Puntar, knjižničar; dr. Valentin Rožič, profesor in Kari Urbančič, uradnik poštne uprave. Novoimenovani občinski odborniki Na novo so imenovani za občinske odbornike: inž. Fran Zupančič; Avgust Jenko, posestnik; Saša Knez, trgovec; Ivan Kregar, obrtnik; Avgust Ludvik, postajenačelnik; Janko Malenšek, ravnatelj; Viktor Meden, trgovec; Ivan Mo-horič, tajnik Zbornice za TOI; Josip Pavlin, inženjer; mag. phar. Rihard Sušnik, lekarnar; Rado Hribar, poslovodja; Kari Ceč, ravnatelj in Andrej Sarabon, vele-trgovec V Zagrebu je bil imenovan za podžupana upravitelj nadškofijskih zavodov Anton Mahni č. Rothermere o madžarskih revizijonistih Lord Rothermere noče ničesar več čuti o reviziji trianonske pogodbe — Po njegovem mnenju so madžarski revizijonisti reakcilonarji, ki cenijo svoje osebne koristi nad vse trianonske mirovne pogodbe z niko* mur več govoriti, ker je pričel izva* iati posledice iz dejstva, kako so bi« li njegovi na&veti sprejeti od madžar* ske reakciie. Smatra namreč kot dokazano, da ceni madžarska reakcija svojo prevlast ter osebne interese po* sameznikov mnogo bolj kakor pa re« viziisko zadevo. O tem naziranju lor» da Rothermera je bilo obveščeno tudi predsedstvo madžarske T*>~krMs]rf lige. — Budimpešta, 22. jan. Iz London na poročajo, da je bivši madžarski drž. poslanec dr. Tidor Eckhardt pri? šel tjakaj kot zastopnik revizijske lige in skušal priti v stik z lordom Ro== thermerom, da bi razpravljal ž njim o vprašanju revizije trianonske po* godbe. Priložnost, da bi se sestal z lordom Rothermerom pa se mu ni nu* dila ter se je moral zadovoljiti samo z razgovorom z urednikom »Da;ly Maila« Ward Pričeiera. ki mu je iz* javil da noče Rothermere o reviziji Polom komunistične banke V Parizu je propadla komunistična delavska in kmetska banka, ker je služila predvsem strankarsko političnim namenom — Pariz, 22. jan. Dolgotrajno sod* no postopanje proti komunistični de? lavski in kmetski banki je bilo v po* nedeljek končano ter je pariško tr=» govsko sodišče banko, ki je denar svojih vlagateljev uporabljala za strankarske namene in oškodovala na tisoče delavcev za težko prislužene prihranke, proglasilo kot razpuščeno. Imenovan je bil likvidator z nalogo, da iztirja kredite, ki jih je banka na« Zaroka bolgarskega kralja? Pariz, 22. januarja. Pan ki I i ti iom. čajo iz rimskih dvornih krogov, da je bolgarski kralj ob priliki svojega bivanja v Rimu zaproMl za roko princeze Giovanne. Zaroka naj bi se vršila poleti, poroka pa na jesen. Vreme v dravski banovini Ljubljana 22. januarja. Davi je bilo v dravertd banovini povsod oblačno ia ponekod megleno. Temperatura je zadnje dni stalna. Davi je termometer beležil v važnejših krajih naslednje stanje: Na Gorenjskem: Bohinjska Bistrica —7 C, m epi a. snega 15 cm: Kranjska gora —8 C, jasno, snega 15 cm; Jesenice —3 C, megla. Tržič —3 C, oblačno; Kamnik —2 C, oblačno; Ljubljana —2 C, oblačno. Sa Štajerskem: Celje —1 C, oblačno; Maribor —1 C. oblačno; Dravograd —7 C, oblačno; Ljutomer —1 C, jasno. Prekmurje: Kot oriba —2, oblačno. Na Dolenjskem: Brežice —3 C, oblačno; Št. Janž na Dolenjskem —2 C, oblačno: Novo mesto 0 C, oblnčno in Kočevje -2 C, oblsčno. Na Notranjskem: Rakek —5 C, oblačno. Nenadna smrt in nesreče Ljubiana, 22. januarja- Včeraj okoK 10. dopo'-dne so na^ mrtvo v svojem stanovanju vdovo Mar 0 Dolianovo. kuharico po pokl:cu !n stanuj-o-čo v Zg. §i?ki št. 150 Našla jo je hi^a gospodinja Lucija ŠNfcovect ki je prši"1 pogledat kako a gre Do'žanova je namreč že dal'e časa tožila o bM?č:nih v želodcu in za 11 Igral* da se ne počurj drbro. Vče-ra zjutraj jc Doižanova nenadoma umrla. kazala brez zadostnega kritja zastop« nikom komunistične stranke. Ker sc je zadeva s komunistično banko raz* vila v to smer, smatrajo, da jc po* novno ogrožen obstoj komunistične, ga dnevnika »Humanitea, čegar upra» va si je neprestano pustila izplačeva* ti velika posojila pri komunistični de» lavski in kmetski banki, ki pa jih bržkone ne bo mogla povrniti. Pokojna je bila rojena \. 1S63 in pristojna v Ljubi ano- Bila je brez sorodnikov. Imela je samo sina, ki jo je po 20 Ietili prišel pred dvema dnevoma obiskat O njeni nenadni smrti je bila ofrveičtiTia polici a, kj je ugotovila, da gre za *mrt zaradi oslabelosti. Truplo pokojne I>o!2a-nove so prepeljali v mrtvašnico v Dravlje- Polici a je v stanovanju napravila n-venturo. Med drugim je nasla eno hranilno knjižico, glasečo se na 13.000 Din. ter okoli 500 Din gotovine Policija je knj'žico shranila in obvestila o smrti njenega sina. Včera in danes so v bolnico pripeiiali več žrtev nesreč. Prvi je M monter mestne elektrarne France Virant, ki je snoči s kolesom vozil po Zaloški cesti. Pred IrfiO št. 42 ie zaradi teme zaSel in padel v pn-K:žno pol metra slr.bok jarek. Pri nadeti si ie zlomil levo nogo v kriku. S težkimi opekimaTni so včeraj prepeljali v bolnico TI letno Franio Parničevo, hčerko posestnika iz VnanVn Goric. De-klefce e zvrnilo nase lonce kropa in se opeklo po vsem telesu- V Tornačevem je neki pes nevarno ogrizek Danico 2van. Tudi to so prepcl' ali v bolnico. Sorzna ooroftiJa. LJ1" BLJ A NS K A BORZA. Deriie: Amsterdam 22.705. Berlin 13.035-13 565 (13.55). Bruselj 7-S050. Budimr^šta 9 9178. Curih U04 4-1097.4 (1095 9). Dunaj 700 31-799 31 (7979S1), London 276.03. New-vork 56 60. Pariz 222.77, Praga 1G7.38-16S.1S (167.7S), Trst 206.88. 1NOZFM8KE BORZE. Turih: Beojrrad 9 1275. Fariz 20 33, London 2519. Ne\vvork 517 55. Milan 27.09, Madrid 67.25, Berlin 123 67 Dunaj 72 80, Sonja 3 7*"> Praen 15.31. Varlava 03.U25, Budimpešta 90.5, Bukarešta 3.0775. Stara Z_»SLOVENSKI NA ROP«, dne 22. januarja 1930. Stev. 17 Kako se je Ljubljana razvijala Od otvoritve železnice do 1. 1921 se je število prebivalstva več kot podvojilo LjvbtjaBA, '-52. januarja. Sooči se je vaatlo v Kazim pod okriljem 7. K V lepo obiskano predavanja nadsvetni-ka inž. Mačkovska o rasvoju Ljubljane. rn*edavaielj je podal s sldopti&jimi slikami podrobno sliko razvoja od stare rimske E-motve do današnjega ljubljanskega mesta. Km Olja je biia lepo organizirano ozemlje. Kanalizacij? j* bila tok) dobro izpeljana. Nekatere hiše so i mete celo centra m o kurjavo. L*uto$ana t*e prvič omenja L 1141. Dvesto let pozneje je bilo mesto tako organizirano, da mu je stal na čelu župan, ki je bil obenem tudi sodnik. Ozemlje takratne Ljubljane ni bilo veliko. Najstarejši del me. rfa eo tvorile Rosna ulica, Stari trg in Flo-rijanska ulica. Mesto je segalo do Vnvn£°-okopa, kjer so štele svojčae najbolj neaSfft-ve jeniišniee. Polagoma so se jeli Ljubljančani naseljevati onstran Ljubljanice, kjer je nastal gosposki del Ljubljane, po katerem ie. dobila Gosposka uHca svoje ime. Ko so 1. 1410. prihrumeli Turki, je izšel ukaz, da se mora novi del .mesta utrditi. Tako smo dobili obzidje, katerega ostanki v Vegovi ulici s»o položeni na staro rimsko obzidje. Mestno obzidje 6e je tekom stoletij vedno bolj in boli širilo, in sicer od juga proti severu, kjer je ugodnejši teren in bolj zdrav »rak. Karta iz 1. 1744. še nc nosna Gruber-jevega prekopa. F^uraeija komunikacij je t glavnem ista ko danes. Iznajdba novih vojnih ckrodstev, ki «o napravila obzidje tluzomo rja uspešno obrambo, je povzročila, da t^n ca pričeli v dobi pred francosko revolucijo odstranjevati. Največji preobrat v razvoju Ljubljane pa je nastal z zgradbo želescnice z Dunaja proti Trstu. Železniška proga je tekla še na Ljubljana. 22. januarja. Davi ob 10. dopoldne se je v prostorih predsednika Frana Kavčiča na Pri voz u pričel 21. redili letni občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Občnega zbora se je udeležilo. blLsuTG delegatov, ki so zastopali veliko število zadrug, ki jih je ol v vsej Sloveniji. Ker zadruga še ni razdeljena po banovinah, so se občnega zbora udeležili tudi še delegati iz čmornelj-skega sreza. Načelnik g. Fran Kavčič je otvoril občni zbor in pozdravil zastopnike oblasti in gospodarskih korporacij ter vse navzoče člane in predlagal udanostne brzojavke kralju in predsedniku vlade. Nato se ic spominjal 70-letnice Zvezinega tajnika g. Antona Pintarja, ki je duša vsega delovanja naših gostilničarskih zadrug. Zaslužni tajnik je vstopil k ljubljanski zadrugi že 1. 1906. ko je imel malenkostno plačo 50 kron na mesec. Leta 1911 je dobi! šele pomočnico, vendar pa on sam vodi vse knjigovodstvo in blagajniška dela. Poleg dela za zvezo opravlja tudi vsa dela pomočniške m mojstrske bolniške blagajne, gostil-ničarske Samopomči*, vodi že šesto leto gostilničarsko šok>, ureja in piše zverino glasilo -Gostilničar^, vodi ljubljansko in okoličansko zadrugo ter se briga sploh za vse, da je delo pri Zvezi vedno v najlepšem redu. Čestitke zaslužnemu tajniku so vsi navzoči sprejeli z največjim odobravanjem. Iz letnega po i očita.', o delovanju Zveze v pretečenem letu posnemamo, da je Zveza takoj po lanskem občnem zboru razposlala formularje za obrtno pridobnino. Te napo-vedbene pole so bile sestavljene po načrtu in nasvetu zborničnega konzulenta v davčnih zadevah g. Žagarja. Iz njih so gostilničarji pravzaprav šele spoznali, kako velikanske režijske stroške imajo. Napovedi.so davčno oblast prepričale, da ic od litra vina treba računati kvečjemu ?5 do 50 para čistega dobička. Zveza se je energično borila tudi proti povišanju oblastne doklade od 35 na 65 para. Ko »je bil v mesecu aprilu razglašen zakon o trošarini, smo prosili finančnega ministra, naj sprejme v pravilnik k temu zakonu določbo, da se trošarine plačujejo le sproti od tistih množin pijač, ki se nastavijo za točenje, vse drugo lahko počaka, če tudi je vkleteno v točilni kleti. Poudarjali smo, da je tako ravnanje bilo v naših krajih od nekdaj uvedeno in pa, da naj se določi v pravimjku tudi vsaj triodstotni odpis -pri p4ačevanju trošarine na osušitev in razne gubitke pri nadrobnem točenju. Uspeli smo samo toliko, da ostanejo zalege, ki niso nastavljene, le v založnih kleteh neobdavčene, v točjlnib kleteh pa je zatrošari-nti sleherno množino. Glede odpisa na osušitev pa je uveden l1/**/« odpis pod označbo >za gubitek med transportom«. Trudili smo se, naj bi se odpravila taksa 20 par od vsakega gosta ter vJožili mnogo drugih spomenic o najbolj perečih vprašanjih težko obremenjene obrti. V minulem letu je izšla tudi odločba o uvedbi 8 urnega delavnika v gostilničar-ski obrti, prepoved zaposlenja oseb izpod IS let ter uvedba 36uTnega prostega časa r.a teden vsemu pomočniškemu osobju. Zveza je p« izrazila željo, naj bodo ta vprašanja stvar medsebojnega dogovora med trsknebenei m gospodarjem ter naj za skrajni periferiji rjobčanskega mesta, danes pa postaja glavni ljubljanski kolodvor se skoro centru m Ljubljane. Zanimivo je, kake se je Ljubljana stevi-libno razvijala. L. 1788. je štela 10.000 prebivalcev in 968 hiš, tako da je prižlo 11 ljudi na eno hišo, 1. 1869. ob otvoritvi z>lex, niče pa je štela že 23.000 prebivalcev in 1051 hiš; na eno niso je tedaj prišlo 21 ljudi. Novih hiš niso gradili, pač pa *o jih najbrže dvigali. Od I. 1869. dalje je število prebivalstva rapidno naraščalo. Ob priliki ljudskega štetja 1. 1921. eo našteti v Ljubljani 5&.000 prebivalcev in 2224 hiš: na eno hišo je prišlo 24 ljudi. Čim se je pričela Ljubljana naglo razvijati, se ni zidalo kakor prej le v sredini mesta, temveč po vseh njenih okrajih. Zato se je pokazala nujna potreba regulacijskega načrta, ki ga je Ljubljana dobila šele po potresu. Izven teg načrta sta se širili Šiška in Rožna dolina. Problem, kako spraviti vse to v sklad, je skušal rešiti prof. Plečnik. Njegov načrt določa predvsem, da ostanejo Tivolski nafiadi in Rožnik nezazidani kot narodni park. Okoli mesta in Rožnika hi vodila velika okrožna cesta. V Tivoliju določa Plečnikov načrt samo -zgradbo nove univerze na zemljišču Cekinovega gradu. Stanje Ljubljane je v higijenskem ozira ugodno, ker je irmrljivost minimalna. Vzrok so klimati ene razmere, pote? teb P« predvsem osuševanje Barja, vodovod in kanalizacija. Predavatelj je žel svoje predavanje živahno odobravanje. Ker vzbujajo Ljubljana in njeni življenski problemi v javnosti veliko zajvimanje, je prav, da priredi ZKD. kakor čujemo, v kratkem predavanje g. Potočnika e zanimivostih stare Ljubljane. gostilničarsko obrt velja dosedanji delovni čas. Ker so okolnosti zahtevale, so se zastopniki stanu iz vse kraljevine zbrali v Beogradu na kongresu središnjega saveza, kjer so razpravljali o vseh najvažnejših zadevah ter izdelali tudi predloge in zahteve, ki so jih naši delegati predložili Kongresu. Zaradi priprav kongresa je bila sklicana 14. avgusta seja. na kateri je bilo sklenjeno, da se slovenski gostilničarji na kongresu ne bodo potegovali za samostojno gostilničarsko komoro in so bila rešena vsa druga vprašanja, ki so se tikala kongresa. Mariborska Zveza je pokrenila akcijo, naj bi se vsa naznanila finančne oblasti v zadevi raznih točilnic pri podeljevanju pravic pošiljala zadrugam ali celo posameznikom preko Zvez. Ker so na to vprašanje skoro vse članice irjavile, da ostanejo raje direktno v zvezi z oblastmi, zato te želje Zveza ni predložila finančni direkciji. Zveza jc pokrenila tudi vprašanje, v kaki višini bo občinam dovoljena trošarina na vino, da bi se gostilničarji mogli ravnati pri nakupu, kakor tudi pri pTehodu z višjega na nižji stadij in pri zahtevah za povrnitev že plačane višje trošarine. Na kratko: Zveza ni ničesar prezrla, kar bi bilo v korist gostiln i carskega stanu in se jc zavzemala z vso energijo za pravice svojih članov. Računski zaključek za leto 1929 izkazuje 66.527.75 Din dohodkov in 63.435.50 izdatkov, tako da je ostalo koncem leta v lagajni 309Z25 Din gotovine. Proračun za letošnje leto je le nekoliko višji, kakor je bil minula leta. Pri raznoterostih in pa pri razpravljanju o gosti In i carski »Samopomoči« se je razvila prav živahna debata, ki se je je udeležilo mnogo članov z najrazličnejšimi predlogi. Predsednik jc pozdravil zastopnika obrtne oblasti g. Čehuna in zastopnika Zbornice za TO! dr. Pretnarja. Podpredsednik g. Cerar je predlagal povišanje letne članarine od 30 na 40 Din. končno pa je bil sprejet izpreminjevalni predlog, da se članarina zviša na 30 Din, kar je zlasti potrebno za zboljšanje tiska, ki se bo združil z mariborskim. Zborovanje ob sklepu lista še ni bilo končano. Mladinske prireditve v Francoskem institutu Francoski institut je začel žc pred no-\ im letom prirejati ob nede&ah popotone mladinske .sestanke, boteč na ta način podati zlasti dfjašfvu vitjih razredov sredndi« šol ono, kar jim šola radi pičlo odmerjenih učnih ur ne more dati v neprisiljeni obiikt. to jc možnost da sliši živo francosko govorico v 'predavanjih, da sc uri v samostojnem govorniškem nastopu, v jMebOte-ciji m razgovoru. Začeflki so skromni 'n gotovo težavni. Organizacija takih prireditev zlasti dandanes ni lahka, ker mladina rada ves svoj prosti čas uporablja za sport. Vendar je začetek ra-zveseHiv in obeta uspeh- V nedelo je proi. g. Prežel.; govoril o pariškem Latinskem okraju in o diraškev*: življenju v njem. Preteklost te*a staro* davnega torišča znanosti je nad vse pisana, pa tudi sedanjost madS dijaku, ka se na- seli v njenem okrifcki, neo:neiene možnost: izebraahein ziviienske izkušnje, poleg teza pa hrani v svoKh mejah toliko sHkovv tosti, kakor le maiokatero v^eučslrško mesto. — Miad&na je z zauamaTrjern cedila živahni predavate rje vi besed5!. Nato je nastopila adč- S t u r m o v a in z občvttkcm pročitala Maupassantovo črtico >Mermuet<, k! jo je opremila z debro občutenim uvodom. Žela je fc*reno odobravanje. Prireditev je zakliočHa. kakor vedno, družabna zabava. Ilm Westca i nichts neoes 1 PRIDE! KINO DVOR | Hudožestventki v Ljubljani Siromaštvo ni sramota Osirovskij prvič na slovenskem odru. S iaso sem moral misliti na rajneera mojstra Borisa Putjato, ki se je radoval, da neznani Slovence s svojim ljubljencem Ostrov-skim. Često mi je zatrjeval: -Sramota je. da še ni nišogn Ostrov^kega na slovenskem repertoarju. Izredno simpatične komedije je napisal ta solidni, gpveiai dramatik: malo folklore, malo smeha, malo joka, pa še malo satire in ne preveč pouka, — hej, nje. Ofove igre bi prav gotovo radi igrali po vsi Sloveniji. Za par sto dinarjev dobimo lahko v«e njegove zbrane igre in prevedemo tri štiri, ki vem da bodo ugajale publiki, kritiki in našim igralcem!< Dobri poštenjak umetnik Putjata je umrl mnogo prezgodaj; česar pa ni storil on. niti ni mogel storiti Golia, so nam prinesli zdaj Ihitjabovi rojaki. In prepričati smo se, da je govoril Put jat;* kakor zmerom čl^to resnico. Ostrovskij je silno ljubezniv luski komediograf; njegova komedija 'Siromaštvo ni sramota c je izvrstna, tisto ljudska igra i ariravo tendenco, z izrvnetnJmi u lokami, zajeta iz ruskega meščanskega življenja polpreteklosti, le nekoliko žalostna, a tem bolj vesela in šcipljiva, ne brez solz in vzdihov, a polna smeha, petja, plesov in narodnih običajev. Hudoiestvenikj so nam jo zaigrali odlično in z oči vidno radostno vnemo. Publika pa je bila zvrhoma zadovoljna. Gospa V. G r e č o v a nam je podala imenitne, cisto hudoiestvensko predstavo, ki sta ji bila vrhunci velika ansambPri jagruc v Kranju. Ko je umrl, so mu tovariši lovci prirediti pogreb, kakršnega 5e ni imel slovenski lovec Sin Leon je moral že v zgodnji mladosti okusiti vse trpljenje pripravnika za nata-karski poklic; s ponosom pokaže na »ler. pri!« na steni v svoji kavarni, ki ga je dobil 1. 1880. Poteka torej 40. leto, odkar izvršuje strokovno izobražen svojo obrt. Kot mlad natakarski pomočnik pa nt ostal v Ljubljani, temveč ie šel v svet in ga dobršen del videl ter prehodil. Najprvo kot pomočnik potem pa kot plačilni natakar je g. Pogačnik služboval v prvih kavarnah v Gradcu, na Dunaju, v Budimpešti, v Berlinu, Monako vem, nadalje v Švici, v Bazlju. Genfu, dokler se ni vrnil v Zagreb in odtod zopet v Ljubljano. To je bilo pred 27 leti. Dve leti pozneje je otvori! lasteo kavarno m gosilno »LeonT. Njegov dragi jebilej je torej 35-le^nioa samostojnega izvrševanja te obrti. S tem jubilejem se pa druži še cela vrša drugih kakor ?5-le+nica srečnega zakonskega življenja * soprogo Faniko. 35-Ietni-ca zvestega članstva s Sokola''. 40-letaica naročntštva ^Slovenskega Naroda* in ?e drugi jubileji, kajti Leon Pogačnik je član skoro vseh večjih ljubljanskih društev. Član Planinskega ia Lovskega društva itd. in ce bi natančno prešteli leta njegovega mnogo-stranekega ndejetvovanja v javnosti, bi gotovo naSti še kako jubilejno letnico. Na« bi gardisti vedo, da je bdi Leon Pogačnik tudi najboljši slovenski biljardist. Posebno se je izkazal v takozvanih »kaderc partijah na mljardu in dobil pri tekmovanjih prve nagrade v Trstu, na Dunaju in v Budimpešti. Ker je vedno mož na mestu in znan strokovnjak ▼ svojem poklicu, ni čuda, da je moral pokazali svojo spretnost ter vira-nja ob raznih slavnostnih prilikah. Ve je šlo za to, da se pravilno postrežejo visoki in imenitni gostje. Pred 32 let; jo atregel kralju Milanu Obr«K>viću v Opatiji, avstrijskemu cesarju Francu, ko se je mudil v Ljubljani po potresu, cesarju Karlu v xa-Iedju med svetovno vojno Hd. Jubilantu poteka dane« 52 leto tu telesno mlad ter duševno zrel zre dane« nazaj na svojo res izredno pestro in zanimivo preteklost in na lepe sadove svojega dela in truda. Ob tej priliki mu tudi mi želimo še mnogo let in -reče ts mu čestitamo k njegovim Številnim jubilejem. IItn Westen 1 nidits ztenes 1 PRIDE! KINO DVOR I Bdphegor (Kino »Ljubljanski dvore.) V .Jutru., izhaja že precej časa veliki kriminalni roman duhovitega francoskega pisatelja A. Bernede-a »Belphegori, ki je vzbudil med t i tate rji »Jutra: posebno veliko zanimanje, čitatelji >Jutxa s pa so prišli na nov račun, tako da se bodo seza&nili ee bolj z vsebiro romana, ker predvaja 'e dni kino »Ljubljanski dvor- grandiozni roman kot film v produkciji svetovno znan* Soči č te de* Cineromans, Pariz z istim naslovom in točno po prvotnem manuskriptu. Louvre v Parizu je bU že od nekdaj xa-točii«e različnih človeških elementov V njem so se kretale vse plasti človeške družbe in ni čud»% da je pisaleti ^Be.lphegora^: našel tajinstveno izhodišče in žarišče za svojo snov bas v Louvre Ln mu s tem podal zanimivo in senzacionalno obiležje. Filmani dogodki v Louvru prekašajo doslej vse detektivske pustolovščine, duho\Htostu tajnosti in preesnečenja, Belphegor — fantom Louvra, strah Pariza, skratka demon triuin-fhra nad človeško drznostjo, pre.friganostjo, zvitostjo in lažnim Čuvstvovanjem. Režija pod vodstvom Henrija DesJontai-nesa je docentna. SKke so krasne ter popolne. Fantazija na višku, igralske vloge sijajne. Za vBelphegorjem< samem pa je ovita gloriola pariškemu >Petit PaHsieunu:, reporter j u Jarquesu Bellegardni ln slovitemu tranooskenru Sberlock Holmejsu — simpatičnemu in nezmotljivemu — Chantecoqn. Ustanove trgovca Antona Kotenca I. Splošna dsIsriU. t Prednost pri prejemanju š^psudij ima. jo v vsa9ce>m primeru taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim gospodom Antonom Ko! eo ceni. vejetrgovcem v Celju, v sorodu ali rvaSrvu, za njimi domačini iz gor-njegrajskega okraja, sicer rs SHvemci sploh ne glede na spol. «> Za posamezne štipendije ni doioosna nobena vsota, temveč kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz giavnione imovine višino posameznih naklonitev in osebe štipendistov. H. Posebne določbe glede n stan« t« za dijake visokih šol. Uslanova je namenjena dijakom visokih »ol, kakor univerze, tehnike, visokih trgovskih šol, umetniških akademij L dr. ne glede na to, ah so v tuzeanstvn ali v inozem-atvu. III. Posebne določbe glede nstanore ra dijake srednjih šol. Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovskih šol, meščanske sole ah drugih srednjih šol v Celju- Sorodnikom g. Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja. IV. Predpisi glede prošenj. 1. Prošnje naj se v lože izključno pismeno na naslov: -Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsedniku dr. Er-nestu Kalanu, advokatu v Celju, do 31. js-nnarja 1330. 2. Prošnja ni je priložiti zadnje spričevalo o izpitu, kolokvijih itd«, pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svastvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjegraj-skega okraja, tudi listine. B katerimi dokažejo te svoje trdive (teretni list. rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada rhi). Tudi je treba v prošnja b navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli ali dotičnem zavodu m koliko časa bodo po vsej priliki trajale Študije, nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ler jih posvedočHi z uradno lisH.no (nbožaim spričevalom). Upoštevajo se samo pismene proinje; i^ebna intervencija je brezpogo;'uo isključena. 3. Prosilci, ki že vživajo kako usianovo podporo ali pomoč, ki imajo stanovanje ali brano bodi>i pri sorodnikih, bodisi v kakem kolegiju. zav*>du ab" domu itd., imajo to v prošnji uavest? z natančno raarfožrtviio obsega podpore oziroma dajatev ra ev. plačala za te dajatve ter imajo predložiti listin \ ki sloSjo kot doka rilo za te navedbe. 4. Na prošnje, ki ne vsebujejo predpisanih podatkov ali katerim niso pri toženi z.*h te-vani izkosi ah Msrioe, B* sploh ne bo oziralo. 3. Prosoje je napisati na celo poVo. V vsaki prošnji je navesti naslov, na katerega se naj vrnejo dokumenti in pošljejo obvestila. Tudi je navesti v prošnji, kam je prosilec pristojen. Prošnje, poslane po pofiU, morajo biti zadostno frankirane. !Se/exftica KOLEDAJ*. Dzses: Sreda. 22. ojvjar^ ^vdvii . \ neone-:'. pravtVcvo : 9. ^n;. P evkfik DANAŠNJE PRffltnirVf. Opora: Žt-.r:. CV^unranL H w r*rv Ideal: Ptoevoft *«,4ot*. Kam Urtgaoski Dvor: Be > gor. Predavati« v Pravniku: Ob 18* 94 m Predava »odac r^fae a»^aik d'. Pajaci Predam *oi* o vaJsosd maaetnih tOMiatl. — dava ob 2fl -MertafT€ o#» pol 0. \- Zvari'. MlURNt l£XARSE. Uosos: Bahovoc Kojatrcsoi tre. L-'ster, S^. Pc-i.'a ^eMz. Hočevar, Sp. ^žk«. Šavpah obsojen na poldruon leto Zar-^dj poz>^a obuozem skitaJe<. Jurrj i>avriih je wed srdniki na snJošno presenečenje iapremeiTi? način zasovoTa. CNs aretaciji ^4. novembra kini J« na poJK*j sar spontano iapKrv'tdal- da Je on te spomladi leta 192$, zažsal skedenj posesm V" *£panu« na Zasirjv pri Gorjah. Pred nrc-i5dkovalrdm ssodnikom it prav tako trikrat prirnal or>r>£ Pred senatom je rr»bonu prekrca! svoje praJMl priznanje, rekr^:: — V UuH?ano sem lam novembra princi por«>moma obupan. Bil sem tudi pijan Povedal sem policajean, da sem veirk r»n-2Lj:aiec pa sem s« miđiJ: Tako boš Čer zimo na gorkem wi \-amem. Pri.tH W bi! rad v zapor- rVedsedn-li senata s. o. s Anton MJad č je po za.sh^anjn prizadetega rx^s^tnik^ čitaj razne protokole, med drugim ie navedel izpoved obtoženec* šav^aba. «u je tm PoHcajf in preieacovainecnu sodniku povedai. da z- it dobro peče ve&t. ker ie na Ckv-rtajskem zadea! sfcedeno m zarada tetu v zaporu po nedolžnem trjvj nek.' domaan e sodttče kHub i premere enemu iw v oru priSo do preprtčania o obtoienčevi krivth, ker je bfl te enkrat v Gradcu obsojen raradi poffira na eno leto teJke ječe. Uporabi se je novi kazen?*! zakon mestno staresra. ker v gotovem posledu tm-lefša doioga. Savpafa je sodbo sprejel- Uttbftanr i a drsava aprlsori v Crtttk^ K — aundovo dracao »Kroc s kredo«, ki jt hM 1 laa-skasn reaoerooarji bresdVoma nifroninevi' Gdč minak sexocte. Leiofcja ojvriz»rrt«v fc dedoma i^poiajtaA- Upruoci oe eau s4Jta več. Tocfc v ^0->.>iaia«su osara it dracna pci tetosn^i 'oruv" r - > dedoma preooMieoa- bežijo ima z- Ciril DcV .-- _ ZzscdbA iata kaicor pri banki tipri»oriev Ma-sttpuo: so. Sa/i6eva, ca. Medvedova, ca- Mira ijaa.lov* 91 Ka4m?eva ter g£. Ciril Debtv^', Cesar. Jaa, :-:kr>>ršćft Oresorm, Levar, SŠacMk Sracr^ri;, Popoka: ti Jermar. Predstava m vr^ za aboocsa reda B. »OrrCek za pečjo«. To medno Batfcn "O ^obobo občuteno dramsko deao pootni -rS.' »ka dvorno v ix-tck dao 24. t. m. sa abontna fcOa D. Zasedba oba&s**. KetOa: Ciri l>bevCevv. Dramska prearfjera. V soboto 25. -.m. lv» v i^bbaajl- drams preošjera Nesttoyeve veaelo-aere »Za tjabecen so zdravala«. Veseloigro k ar*-Ivrzi pni. Sest. Sodekue skero ves dr&atilu an, saaabol. Potreba* mwvk*kx vložke ie toorpoaira; %. Svete L Sodetoje erkeaaer dcavsace vojas marke. Vri »e isvea abonmaja pri cosčajaft dramskih cenah. Prvo reprira te vesekviere no v m+-ćeiio 26. rvečer. Opera Jecri oe poie tjadska opera W€3Ai>crsw:/ew »Svaoda dadak« s zospodom Jankom v na-ster/r. poreui. »Sveeda dadok« je v icroikein £a«o r -ieval skoro vsa evropska siedaas^a Fka>«. u>> stramataoč>a. žKa. na ćeškuh oarodaio raot»v*ta zrajeoa e)esba ter taniastrčoa vaebio« *x'c*>no ucaiado ka pmlatije. V operi oaeaftopijo: ga Polijeva, ra "nuerrv. c. BeteUo kot vrač. dalje c Kovač, c- RampetS « drori- Prcd&t* \-» vrfr « . Vtvccfce reda M ŠENTJAKOBSKI ftUBDAX»I&Kl ODBR Dve Uvratai veseloiavl aa Žoartaaamb&katn odra. V sobote 25. raauoria ponove SenoaVv v.» oder iivrstao veseAoicro »Pred poroko«, v kjreri dobri gospod proie&ar Aha££ tako izves^too zabava obči3M\v.- Nastovoo vfa©o profesorja AbaČica igra g- Lorric. — V oedc$o 36. januarja bo pa ponovitev veseJoisrre »Svetask«. pr; katerč *c obera-stvo nassseje do Naslovno vkk©o »Sveiaska« igsra g. Mflafl Kceaic. — V odroorih bo oddalaSa oa-ša narodna Radio t\rdfca Fran Bar krasue komi -do iz zaan* operet. — Vstopnice bodo od ee-taikl da*t na razpHa-go v trgovat! g. MiJoia K*r-mčiuka aa Starem trgu. četrtek. 23. januarja. 12.30: Reproducirana glasba; 13: časovna napoved, borca, reproducirana glaba: 13.30: Is danadnjib dnevnikov; 17.30: Koncert radio-orkofltra; 18.30: Dr. Bohinec: Plantažno gospodarstvo n. (kavčuk, rastlinska olja, bombaž) 19: Dr. Rupel: Srbo-brvaSčiOA; 19.0O: Tedenski pregled — Nove knjigo: 20: Večer hrvatsko glasbe: I- Solo-spevi s klavirjem;. II. Klavirske skladbe: IIT. Soloapevi; IV. Klavirske skladbe; 31: VvjoUnski koncert g. Roberta Dorfarja (pri klavirju g. SivicV. 22: časovna napoved in poročila, koncert radio-orkestra: 23: Napoved programa ca naslednji dan. — Pri teaivosaj črevesja, boiezm jeter in žolča, oddbelelosti m proHuu. katarju želodca in črevesa, obolenja danke, odpravi naravna »Frtaz Joselova« grenčlca zastaranja v trebušnih organih hitro ta brez bolečin- Dolgoletne iz&ušnje no boinišnicah uče. da uravna »Franz Josetova« voda izborno delovanje črevesa, ^raaz Josefo-va« voda se dobi v vseb lekarna*u drogerija«! in špecerijelEah trgovinah 8T Občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug Danes dopoldne so imeli naši gostilničarji 21. občni zbor, na katerem so razpravljali o stanovskih zadevah Stev. 17 ^SLOVENSKI NAROD«, dne 22. jaauaria 1930. Strac 3 Ne zamudite! Danes ob 4-, Vi na 1-, — c 8. in 9. mi. Grandiozno francosko film. veJedeio BELPHECiOR Fantom Louvra. — Tajnosti strašnoga morilca v dvorani barbarakih bogov. Telefon 27 SO (Po sedanjem romanu i Jutra < izpod peresa A. Bemede-a i Rezervirajte pravočasno vstopnice! Kino Ljubljanski dvor Dnevne vesti Kdo is avtor zakona o zaščiti avtor. I državljanov in sicer v Francijo ia>j. pravic? Zadnjič smo priobčili med brzojavkam; izjavo sefa odseka zunanjega ministrstva z. Dušana Pautića, iz katere bi trtegmi kdo posneli, da je on avtor zakona o zaščiti avtorskih pravic- Resnici na fubo ugotavljamo, da je poverilo prosvetno ministrstvo sestavo osnutfka tesa za-tooua našemu rojaku dr. Janku humanu, nredsednaku uprave za zaščito industrijske svojine, in vseučilišfcemu profesorju v Zagrebu dr. MUoradu Stražnickemu. Ta dva sta torei avtorja zakona o zaščiti avtorskih pravic. — Iz zdravniške službe Iz kneuika Zdravje zbornice Dravske banovine so b3i fczbrisare otro ž. ni zdravu le v Ormožu dr. AJoizaj Heiss, zasebni zdravnik v Ljub-KUni dr. Vifctor Breskvar tn okrožni zdrav-raik v Šoštanju df- Ivan Lichtetiegiger sX* ker so uarrrli, dr. Mustata Mujbesović :e bH pa. izfcrisan. ker se ie izselil v Šabac. _ Ifev odvetnik v Celju. ^* imenik advokatske zbornica v Ljubljani jp bil vpisan aV. Vakoslav VoršiČ s sedežem v Celiu. — Rasjđ druStev. »Radio-klub>: v Ljubic an i »o dijaško društvo >Malgaj- v SHo-venjgradm sta ubrovn& Mostar. Sarajevo, Osijek, Som-bor, Subotšco, Novi Sad. Sabac, Kragorje-vac. Niš, Skopije. in Bfcolj. tore] vsesa skupaj IS mest. Na repertoarju imamo uspele domaČe in tuge avtorje. Ministrstvo pro-svete. Uprava Narodnega gledališča v Liufrfcjani. Združenje gledaliških igralcev ter odlične državne in privatne korporacije ter osebnosti so obLubile turneji toliko moralne podpore, da bo to gostovanje gotovo največje kar .rili je splon kdaj bjubljansfka drama priredba. Vodstvo in članstvo, predvsem pa usrfed biibtianske drame iamSio radostno za dostojno višino predstav. — Nalezljive bolezni v Dravski banovini Od 8- do 14. decembra 1. 1. je bilo v r>ravsfci banovini 26 primerov tirtrzrrph bo-tezm. 238 škrlatirike, 197 ošpic, 120 davice, T5 sena. 2 craiSJlBvejra kašlja ki 1 vranič-nejra prisada. — Velik uspeh zvočnega filma v Sarajevu. V Aipok) kirro v Sarajevu so te dni predstavljali prvi zvočni film z novmi We-stem - Electric aparatom, ki prenaša zvoke. £vočrri fairo je po porocaltti sara^evstob Sstov sijaino uspel Vse predstave so bile razprodane in občinstvo je bik> tako na-T-du^cno. da je po vsaki predstavi spontano pljosfcalo. V najkrajšem času bodo predvajati v Sarajevu dva zvočna fifena z Ito Rfcio v sJavtfvi vlogi. — Aparat, ki ga je kispij Apolo kino. je na:jnodeniejšš in stane rad erj nrVijon dinarijev. — Sefera kož uho vin c Najboljše spričevalo za >Divjo kožo« je pač to. da odkar obstoja, posedajo njene sejme kupci, za-«rtofpnrkf inaiveoijiti svetov^nih firm. Njihovo število narašča od leta do leta. Tudi letos se jul ii it rrmozo prijavUo. To pa ie todi zek> «»rjdno za naše Rrvcc prodajajce kož. č*m več bo Kupcev, tem boljše bodo cene. Da pa obdrzsnso dobre kupce tad5 še nadalje, moramo jdedati, da eberemo jjrirtiemo količino lepe. dobro prikrojene kožuliovi- «e. Dobri trgovci imaio ftrteces le na velikih zaforah- — »Zdr»rjfj<. z ozirom na številna vprašanja in urgence sporočamo, da se je prva Številka le-tojrojega letnika zaradi teb-niene preureditve nekoliko zakasnila. Izžla bo koncem januarja. Vse oVsedanje in tudi nove naročnifce prommo, da vzamejo lo nn man je- Uprava -ZdTnvja.-, Ljubljena, Higijenski cavod. — Naša emigracija v oktobru 1929. Pc «*cdatUc*a Izse4jetn§ke£a koradsajiiata v Za-srebu ie s!bo lani v oktobru vz Josposlaviic v prekomorske države 1S55 iaseHeffjcev. Od 1. januarja do konca oktobra ie bilo števfJo izseljerjcev za 3195 manjše nego v tstem rarzdobju predlanskega leta. Tz ftr-vatsfce in Slavorriie je Sto v odotobru 611 izseljencev, iz Vojvodine 455. iz Datmacre 354. rz Slovenije 349, tz Snbrje 103, iz Bosne in Hercegovine 6$, cz črne gore 15. V>-fđO se Sh je v oktobru 338. V evropske države se je izsdflo v oktoteu WI9 naš* Belgfio 361, na rfolandsko 43, v Lutesem-r-urg 91 itd- — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ni pričakovati nobeniii bisfrvenih izpre-memb. Včeraj ;c bilo deloma oblačno samo v severozapadmh krajih države, drugod pa jasno- Najvišja temperatura je zna-šaia v Sfplitu 11, v Beogradu in Skopiju 3, v LiutliATani in Sarajevu 1, v Mariboru :n Zagrebo 0 sropinj. Davi ie kazal barone-ter v LjuJSjani 771.9 mrn- temperarnTa je znašala — 22. — Sokolsko gledališče v Radovljici javlja, da gostuje prthodfftjo nedelo pri nas Sokohski oder z Bleda z izvrstno veseloigro *Peg. srček rnoj<. Predstava sc vrsi popoldne ob pol 16. ter je dana s teoi pn-lika tudi zunanjim udeležencem, da io po-setiijo. Kdor se hoče iz\TStno raba vari, naj te prilike ne zatiradi. 5ffcn — NV^rcča v Goričanab- Delavec Jaaei G*»b<».r je v soboto v Goričanab nalagal Ire na vagon. Na hlodih je nenadoma spodrsnil in padel z vagona, nanj pa je zvalil težak hlod. Geber m je pri padcu tlomil obe nogi, zjadobii pa je tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. vimiem operne soliste gdč- špeJce Ram-š a k o v c Po koncertnem dete pies, pri katerem bo sviraJ vodeči ljubljanski orkester narodnega želez-ničarskega glasbenega društva >Sloge«. Vstopnice so že v razprodaji pri g. Emilu Dobriču, trgovcu v Prešemo\i ulici, kjer se lahko tudi »euei-virajo. Vabila s podrobnim sporedom se tud: dobijo brezplačno pn g. Cnrilu Dobriču Ker ie čisti dobiček te vsakoletne nacionalne prireditve najnenjen zgradbi pravoslavne cerkve v Ljubljani, se nadeja odbor, da bo naša javnost tudi letos v vei-kem številu posetila *ex» pri«-ed;tcv. —i Kazenska preiskava proti Paiku ustavljena Kazenska preiskava proti 29ier-nemu vrtnarskemu delavcu Tanem F*afcu. ki ie 19. oktobra lani s sekiro pobi ravna-lelia mestne vrtnarije g. Vaciava Hejaca, je bila te dni na predlog državnega to-žrtcUsrva ustavil ena, ker sta psirnjatra dr. Ooestd in dr- Robida izjavila, da ie PajJk duševno nenormalen In neuraoouliiv. V po-nedelek 27 t m. dopoldne se bo vršila ustmena tajna raziprava proti Janezu Pajku. Predmet razpravi je vprašanje, ah se naj Pajk v smislu d"vlo£l novega kazenskega postopka (§ 53) mtermra v zavodu za lečenje neuraounlhvib zločincev. Na rszpravo rta povabljena oče Janez Pa "k iz Velike Loke in Pa&ov zagovornik dr. Turna —U Društvo >Seča« v Lhibijani naznanja, da se v soboto 25. t m. vrša H. del zanimivega skioptičnega predavanja gosn. ravnatelja K. Maskote o Trancifl Pretetklo soboto \-jdeK smo krasen ffrm ilir-skih svečanosti v Ljubf arč- 5^ike* toBko Ume kakor tudi skiopiičnc. je 7. ravnatelj Mahkoia t spo in izčrpno pojasnjeval Po filmskem prikazovanju tiub^anslrib svečanosti peljal nas le po Franeri ter nam prikazoval m natanko pojasnjeval s aptlčnimi s!ika:ni ona mesta, katera le Glasbena Matica obiskala, kakor: Srrass-burg- Nancy, Metz, Merfcach, Reims, Ufle, Lens in Pariz. Od tu se vrši pribodngo soboto nadaljevanje tega lepega tu zarnmdve- Pripravitc se na slavnostno premijero prvega tonBtana v LJubljani SEX MLADOSTI Metropolitan opera, (Moderni Faust) New York — Še o sarajevskem Metuzalemu. i\\ed brzoja\Tiami vestmi smo včeraj kratko poročala, da je inu-] najstareiši Sarajevčan tn najbrž tudi najstarejši človek v naši državi, UOletni Nikola Božić. Sarajevski Metuzaiem ie bdi rojen leta 18?0.. torej eno leto pred Napoleonovo smrtjo. Leta 1835. ie o tvoril na nekdanja >varoši<, sedanji Aleksandrovi cesti v Sarajevu opančarsko delavnico. Kupčija je včasih uspevala, dogodilo se je pa tudi, da je moral delavnico zapreti in začetj znova. Mož je delal do 96. leta. Takrat ie začel tuda kupčevatl s kožami, toda imel je smolo. Izgubil je precej denarja, na kar je trgovino opustil. Po-sihimal ga je vzdrževal njesov najstarejši sin- Sosedje pripovedujejo, da ie bil pokojni Božič vse življenje zdrav. Ko je bi! star sto let. so mu začeli izpadati zobje. Takrat je moral začeti nositi očala. Pokojni je znal brati in pisati in je do zad-ndega marlrvo čital fiste. Visoko starost je dosegel samo radi zmernega življenja. Jedel je zmerno, pU pa na* nikoli- Baje je nekoč ispil kozarček žganja m takoj mu je postalo slabo. Včasib so ga obiskali novinarja m ga prosili, naj jim pripoveduje, kako je bilo za časa Turkov. Starec pa je bil trmast in ni hotel ničesar povedati. »Pustite me pri miru,< je dejal. »Kar je bilo, je bilo, ne siporrarj*am se. Preživeli smo Turka in Svaba. sedaj se nam godi dobro rn je pač najbolje, da se ne spominjamo starih časov«- Božić je zapusti] ženo, tri hčerke in mnogo vnukov. — Lij ubavim tragedija. Bogati seljak £a-harija Simić je zaljubil v ženo selivka Lazica iz Barovta, Jelenn Lazie. Jelena je z možem živela v neelogi, pustila sra je na cedilu in odšla k Sirnicu. Zdi se pa, da s Širni čem ni bila zadovoljna, kajti hotela se je vrniti k možu. Sinrić pa je ni hotel pustiti. Zalo sla večkrat sprla. Te dni sta se zapet sprla in med prepirom je Jelena Sirnica zabodla Orožniki so jo aretirali. — Zavralen napad. Te dni je bil v okolici Bele Crkve v Banatn železrjičar Veli-mir Petrov zahrbtno napaden. Ko jc šel v ponedei-jek zvečer proti čuvajnici, je nekdo iz zaeede streljal nanj in «ra uetreMl v b4jansk$ Zvon« pod vodstvom pevo-vodje g. Zorta Prelo v ca io s sodefo- Kino Ljublfanshl dvor ga sMoptičnega predavanja. Ob sklepu po« daj nam bo 5e g- predavatelj tudi natančni opis in pregled o uspehe Glasbene Matice na tej torael. Na srfoSco žetfo se bo ponovil tudi tlim ttubrjaiisfldh U&rs3^h slavoo-stL Tudi k TJ. deki tega lepega predavateđ vabimo vse člane in prijatelje droStva. Vsi, fci ste posetfK prvi del, pripeljite prihodnjo soboto še dru^e seboi- Oposaria-mo, da se bo pribodnoo soboto pfatoo tako obesilo, da bomo slike lepo videfi iz vsakega mesta. Ker je ttxfi za H. det tega predavanja veliko zanimasje, Txričakuie se večja udeležba. Zato pridite vsa pravočasno radi prostora. Začetek ob pol 9- uri zvečer. Vstop vsem prost —ti Sesti družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo danes v sredo dne 22- januarja ob poi 9. zvečer v prostorih restavracije Zvezda. Na vrsto pride izredno zanimivo predavanje o predmetu »Trgovina in morala*. Predavanje e tem vprašanju je ljubeznivo prevzel Z- dr- Josip Anton U j č i č, rednj vseučaii-SU profesor v Ljubljani. Gospod predavatelj je govornrk odBOnega slovesa, pa njegovo predavanje o tako važnem preJadranske Straže« v slovanskih narodnih nošah se vrši letos dne 22- februara v veliki dvorani hotela Union. PripravVajo se skupne narcKtnih naš iz ramih krajev naše države in iz drugih slovanskih držav. Vrše se velike priprave za to prireditev, ki bo po de- koracijab in obsega prekošia vse dosedanje. Zunanja udeleženca bodo izneti po Železnici polovično vožnjo- Morebitna pojasnila se dobe pri tairaštvu »Jadranske Striže« v Ljubljani banska palača. 54n ~4j Sokol L ima kot običajno m feot že v decemibnj javiš eno svojo predpustao ma-škarado v soboto t. marca, Devixa večen bo zelo splošna in bo prireditev na ta način brez posebnfti izdatkov spfošno dostopna, d as j bo večer in lace dvorane povsem izviraje narave, članstvo m prijatelje Tabora otMzarlatno na ta večer s prošnjo, da s primerijo propagando pomagajo ma-.skaradnemiu odseku do porjojnega uapeđA. Fratscosfci institut t Uablkal Opozarja vse prijate^e in člane na društveni sestanek, ki bo v četrtek 94- t m. ob 31. uri v društvenih prostorih v Narodnom domu. Predava £. dr. L e b e n e rreb Hterar-rah naeradah- —ii Občni zbor Obrt Samopomoči« Zveze obrtnih zadrug r LjnMiaai so vri! v nedetjo 26. t- m ob 14. v posvetovahrtct Zbornice za trgovino, obrt m iinKialiiju, Pritličje, desno, Beethovnova urica 10. —tj Belo - modra fcafOfca naznani*, da razdelki e v svoji pisarni na Dunajski cesti L a V. knjige: Ljuba Premer: >Tro- jica*, M. Jezernik: »Medvodov Godrniav-Ček<, M. Grošfeeva: »Mladi rod za sroa"«. Mila ^bar: >Telesaa vzgoja žene<, Ijub-l anskkn članom tekoči teden, izven! ufo-Uaoskim pa prrhodrti. teden tn naproša člane- da pr*ne«c članarino 30 Dm za druco leto. — Fotoaparate kupite naboljše pri- Fr. P. Zajec optik, Ljubljana, Stari trs 9. 13T Iz Celja —c Dva vinska bratca in sicer 294 e*« lesni delavec Juuče M- tn 3G!el*ri Westoov delavec Jaka C. sta bti3a aretirana, ker 3ta v pijanost: rasraiala po ces^ in nadle^o-vaJa foste v jostSni. Do imeznerrja sta bila spravi ena v po6cti^k:: zaj>OT. c— Za cerkev sv. Save v Celin. Pravoslavna srbska cerkvena občina v Ce&u priredi v soboto 8- februarja zvečer v pro-sfterib Cei skesa doma sla vnosno o zabavo v korist zidacia cerkve sv. Save v Cel n. Začetek ob 20,30. Celjske dame se naprošajo, da se udeleže proslave koftknr le mo-goče v slovansikh narodnih nošah. _c Iz celjskega porod. - ginekološkega oddelka- V letu 1929. je bflo na ornearje- nem oddeftru celisic« iavne bolnic nt" rodnišk*h in 443 ^rnekoloSkfl! prtsnetov, skupno torej 7^ Porodov ie b90 317. med :emi žjvorojeei 188 otrr>k (od teh \2 dvojčkov). Umrlo je Iarti 7 hotr. j z, operacij na ie bn!o izvršenui 270. Povprečno se :e na-bajaio dnevno na omenjenem oddata po 32 bolnic katerim stoj: na razpolago 2b ssterjiziranih pastefc. Kakor smo It svoj-čas poročali, bo letos popolnoma dop naimoderne si porodniško - sioekoloSV; 1 k1-delek v državi :o bo imelo v nJem pTr«*or 70 do Sft padjentk. —c Sokolsko druitvo v Cofeu p --d tudj letos svoio ohiča»i«no v.«akole«av> ma«-škerado v soboto I- marca zvečer v o*w; dvoranah CeJiskeca doma (hote- t In ion K —c šolska proslava prazofta sv. Sav» v Cetla se bo vriftla v ponedeljek JI t. m. ob 10- uri v telovadnic mestne osnovne šoje. —c Udeisrvovanje celjskih casiicev t letu \S2% Celsko orrtstmoljoo caar'Hn dru-sivo je bilo tarvj ajarmirario 3Tkrat od tex:a T9krat v požarnih siručajih in enkrat r ^h:-čaju nezgode. Slep; alarmi so hjfc 4. Ropi. tatvine in poneverbe se množe Zanimivo primerjanje lanske kriminalne statistike v Ljubljani s predlansko Ljubljana, 22- januari* ljubljanska pelir^sa direkcija U iad*la statistiko , zaradi spolnih nasil&tev 14, ovadb brez aretacij 2 (predlanskim 19, 9), zaradi umorov in de bomo rov 7, ovadb 9 (predlanskim 3, 2). zaradi težke telesne poškodbe 12, ovadb 8 (predlanskim 12, 9), zaradi požigov 2, ovadba 1 (predlanskim 2, 1). zaradi ropov % ovadb 3 (predlanskim 5), zaradi tatvini IS6, 296 ovadb (predlanskim 146, 109), zaradi poneverbe 13, 36 ovadb (predlanskim 17, 32), zaradi goljufij 27- ovadb 51 (predlanskim 25, 44), zaradi odprave plodu 3, h ovadb (predlanskim 14, 6). Zaradi bera««mja. vlacnjrarsfcva io prosti, tueije je moralo v zapor 332 oseb in ie btto podanih 32 ow&čb (predlanskim 380, ^3)- ^koda zaradi ropov, tatvin, poneverb io goljufij je anaaala letos 24M-0flfl, predlanskim 1,601381 Din- Oškodovancem je bila povrnjena Skoda v znesku 831000 Din, predlanskim 616.063 Din. Odgooov ix Ljubljane je bilo 181, p»*»d-lanskim 267. Todi san>>eH>rilna tnaaira r*» Ji lani nekoliko polegla. Irrrisniii i« Kdo 14 »amomorov napram 22 rcedlant6nm W ti poskušeuib samomorov napram oO prr.;. lanskim, smrtnih n*w*"č je btk> 16, prsd'<«)s-skizu 20. Policijsko kaznovanih je hiio L 4^51 oseb, in sieer oa skupno daoamo kazen 148.750 Din, L 1928. pa ofl63 oseb > skupno globo lln.255 Din. Močno te je lani r 277 a vlome, bdlov (173 oaeibnJb, 58 tovornih is 21 avUv. omnjbusov), 1. 1928. I76 avtomobiiov m.^t osebnih, 31 tovornih. I samrtetni lu 7 arl*v-omnibusov). • Lana sme imah v posebh 56.7710 tnjoev, L 192&. pa M-S70. V kriminataj razvidnid je označenih po imenu 86.407 zlofineev, L 1928. pa jih j« bilo še SLOOO. Policijskega dnevnika |i iaalo Uni ^99 številk, L 1928. 295. Skupna škoda v policijskem dnevniku objavljenih ropov in tatvin, goljufij in poneverb, izvršenih v drugih krajih države, ana.% 30JM2LIS7 Din, L 192^ pa je znašala SU26.771 Din Povrnjeno j« bilo škode 26.1&3.399 Dtn. 1. 1928. 1346.7» dinarjev. če primerjamo lanako «>tsttsJ iKo t. pred-Ian&ko, vidimo, da je bito lani usvršeajh predvsem v**?, umorov in d^tomorov ter da naraščajo ropi, tatvina io poneverbe. Zanimivo je, da je bilo izvršenih predlanskim mani aretacij, da ja bilo manj prijav sanuti kaznivih dejanj in da je beračenje, v lažu-garsivo in prostitucija nekoliko ponehala. Značilno za tujsko-promstni razvoj Ljubrju-ne je, da število tujcev lepo narašča. tt Božićnica „Kola jugosloven-skih sester" Ljubljani fu>jR^na obdacs&ev *KoU j-j^skneoskih aa-saer v Litrbuaai*, se \s vršila dne 21. dccamhra v telovadnka U- dešk< G&aowt šde. Obdarovan-cev ie bflo 221. Osnovna in srednješolka mladina ic dobiia šotske notrebscioe, č*vtie, blazo za pta£Se, obteko in pertte, ?3 drofin pa darove v ilisaiji m fivftih. PaaaaaJ ae: Mestna občina UuriiaaMU 5000 d»tf )ev. Očbantot so nabrale na nabiraeie nove razoovTiUio hfajo in 19.143 Dro » p- Nsfeiiaaai pole so kock sJed«če odbornice: Franra Tav-čiOeva. Mitika Ga&perlin. Maša Grom. Ana Sč. VSki Kraasher. Kl-eofa K.raus. Ana Pojfcac JB Ivaoa Prelc Kileirj«n.iJna Premar in MaMN T> tek« Marija NyM, i-o Ra&a Santr,, joeč.i>a»a Ma- chfr, UcSuLa Ro^imtu Mila TtrrV. Mari-a Turk. Tika ZbaiaUc ia Ba Berboo. Posamezniki so darovan* oa nabiralne poilc: no ISOO Dan Kmetska pc^rSnica in Trboveioafca pr«> mocokopsa r to-am, IV»- 4a#frjo. Lorant. K.fUer. ^'rrKfnscber. Sever in Ko.. čsSk<>s3ovsšk£ knesol. Francoski konzt:>l Al lil Ur ski koMiil Jirgrjslevija vtošna xav. družba, Hsinribair. Dedna«, Knnc in Ko.. Pipapn m Ko., Adamič. Rohroiaan. Kuncih. Svršak. Fciede. dr. Kobar. MođcwvJć. Mio Pogaćnrk. Senaiz. Len- 6a, Maflr. Nensne. FlofraočBi, dr. Paoei. dr. Treo, Združene o'^^ Združene panira ice Vevćc Qor:eaijc. Medvode. P5va Union, Sajkc Tvrk. V. M.. 9b-w> Kolar. Sev«r « Ko. Bonao. Volk. levaaović. Nkfebacrv«- ia Smrkeii. PiManec. Koro. dr. Kavčirk, Nečit Koez, Hein-ribar, PcrovSek, Bro^ti Bovori. MereSavfi <$r. FV> 50 Din: Gospodarska zve«a. Adrrja. Croa- tb. Obrtna baska. Stre-lee tovarne. Lovšin. Ver-b£, $avči% Krmpsr, Tavćar, Peteitoc tlnz. Ja- Mfjć, Stirpioa. M«nc"««cr, Pičrnaa, TVona-. CcJmt. TnKtco, KatfnfanS. Sof-e^ćrer. Po*n;k. G?nd m). §loof-Wanek. Bake. Za4azmk. Papić M eho. Novai, Rriborsefc, Ravnik, Radovan. Kopač. Te-vertm raves Stora, Svesitar, Kafmns rn Ozore+ec. Hevtel Mikffč De Schiave. Vok. Jemstac. Košak. Perdaa. čeboseaklo. Oresere in Ko., Điz.lak. Josip Terk. Orient Oorec Jesa Lankinanii. Ivanec leastek. Po 40 TVn: Đrece%iOc. N- N., Totman, Waoek, ZeSakm. Jatta fa Ko., Lombar. Po ao Wd: Roboti, tk. R^Stt. Kavčič, n Luckssanfl, Scbwe«s«r. Ra4owa.a. Mrovat. r*-d.-za, Leben. MbLijs. KoAcnina. Šcjark. Kvžei, Perkr. Laoreotsč. Ramor. Podkjajsek, Menoinser, Lm-dič. Ptei«k, Kre^ar, Fabi*ni, Krrsper. Mar^Hcx>, SeSkar« Po 35 Dio: Eiefca^md^iSttTdjai, Sve.Lioa. Ljb*. ■■ Po 30 Dra: Dedek. taavUa. S* N-. Uv*vci.. ftarelino. Oorše, Pernica/. Rus, Vidmaj, Zorr. M«dica, U&tar, MarChiotri. Meaicineec, N. Cm>-ba. r^vaoiek. frmeb, Hamasan. Cbtf«c. Krbnc. K*iii Stevc. Sepsrkoo. tovama Caabaao. \'*a'±*-vrb, Snfcarfič. Sknencic. Kajzeli. Gorard. Rav-oJkar. Olap. Oorse, ĐazjaK Perdan, 5ecmann. >V«k. Po 13 Din: To*rrš:č. La^rtec. Bere-nžek. Hiter, Okom; po L3 Din: Humek. TosrniniEeri. NeC't. Po 10 Din: EMafsk, Kačk*. Fcrae. Juzo^Pocht. \*.: Mattrer, SpecL-mra, N. NM Sioter, Pinta*, r>r- per. Ajožto, DoKnar. KaStoBc, MarC^n, B^miSc, iužek. VidftTKi-. Zmrc. StbaA Ham. Erbe4»>k. Zetovii, Kramarski, Jarer. M^dic. Martiim. 0«f-žinič. .lelika. Lmrčar, Materi, Drmik. Kar-ak, Dov* gan. Ce>rnc, Trvnr^, Zvfrte:, Ješ«, Gržrna, Ma*-srai. Sleze.T. Ra-iovc^ efantld. K. R\r»«naii, Hoi^var. .^ch4><4«r. Ft;«JJ. Pon. Lavienčii. ftir- Hd. Mara Kuno. Branke. N. Medic Med^. Zbn'-ai, N. N„ Pe-scJic Pornpe, Skabernc. Mikuš, Krait, Jvihoa-rj, KTimanje. SJa.m!č_ Lar», Bako^-ic-Kra'U. Žolsar. Trdioa. Steb. Javtv-rrlk. Deim«n. Flere. N. N.. Lundef. Verbii, Ros, Nečit.. OrietK. Kovaotvič P sr dan, Kas»:^ S«vč??. Cern», Kai-«^r, Cria\nec, rv>>snc, Pac^cb'rn. Sama, ZupjoCiC, Prcdov-^i. Re-bcrtrk. Ml ■ vTft _ ŠfWw*. T*rŽan. Pn- LzveA. Meaciifl^ar. Neč*. GVhe'nilc. Kun«^U Ja#- Ofijiirč, N. N.. Tuh.ncč: 46 daro\MVav ;« daV) m a niše vsote- V Magu so čarovJajajoCCdiC^ Kraa}« Roc-K«tte. RoJTTia. ^uroi. Gase!. KušTsn. FVt<-iinc. limene. Slovu'-k. Wan*.k, Hb^r. Stt^p^c. AhfiB, Bern*, Karc. T $čm<. Peteline. Koj-entian. Perfovia, Uirbanc, Ivaseie. Cber. Gnčar v Maiač, Hedlei in KoritafiL &es-n*r, ^pcrs, Kerenčao, PeJsn, IVen*, M*uS, ©r«- zar, SSrKvnik- ^erbec P«A"o*.i2, Tc-J.':aa, >JskV>«. Bereaau, Vidowx. Derara-n^. Br^-.-->; in Pnasch. Babovec, Janeiic. l*ez. Baiob. Lokič Maad«c. Kos, Orirp. Sk<^-Wanck, V"idmaycr, Ticaj, Jarcic. SSork, 0>r*6ar, CeSorik. Kdren£an, STJacb^y isKre-p« n\a4a. USPEH. — Kako daleč ste z iskanjem dvv rilca? — Zelo uspešno ga iščema Ravno« kar smo naSii umorjenega in nož, 6 ka* terim je bil umorjen. Zdaj je treba priieti samo Se morilca, pa bo vse v redu. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD., drve 22. januarja 1930. Stev. 17 Tn Bes. v nizki, tesni-dvorani jeniočro dišalo po olju rJn o: snu. A na mizah, stoječih droga za drugo, si videl defilirati paradižnike na pro-vencaJski način, z narezanim česnom posute gobe in lepo pečene jetnike. Tu ni nihče oviral soseda. Vsi so radi ;-2rožin. — Neoteaaiiccil — je vzkliknila dobrodušna mamica in počila v smeh. ^ — Če je tako. ii pa že pokažem. Le čakaj, mrli a grda? Takoj naročim, naj ti jed pošteno po popra jo. In ves kaj se zgodri? _Naročiti boš moral dvakrat chianti. Za toliko se poveča tvoj račun m tako ne boš imel denarja, da bi kupil svoji ljubici šopek. -_ Sai je nimam. — sc je odrezal šo* fer in pomežiiknil. češ. le potrudi se. morda se zaljubim vate. ^ _ K sreči je nimaš kajti če bi jo ■imel in če bi jo poznala, bi ji dala presneto ste-be informacije o tebi. _Dobro. Ker vidnrri, da sem vas raz- žalil, madanie Boirffeiousacova. se vračam tja, kjer sva začela. Cjujtei. Zda i imamo karneval. Zadostuje, da si pre-skrf>ite masko suhe dame in če se vam to posreči, sem vam prihodnjo nedeljo z avtomobilom ves dan na. razpolago. — Dobro, dobro... A še bolje bo. če Si Odgrizneš konec jezSka. mrcina srrda. Šofer Oi več zbadal debete restavra-terke, ker so mu bas prinesli zvrhan krožnik rižota. Teknilo mu ,-ie tafco dobro, da je pozabil na -veselje, katero je imel z zbadanjem madame- Botmeto-u-sacove. Maxime se rJ mogel ubraniti smeha, ko je poslušal ta besedni dvoboj. Ker ie bil en stol za sosedno mizo prazen, je presedel tja tako, da mu ie bil šofer sosed. Natakarica je prihitela, da mu po-streže ~-*Kaj boste jedli, seržant? — Karkoli, — ie odgovoril Maxime 6e Frileuse zamišljeno. — Karkoli? ... Vi ste pa res čuden gost. Odkod naj poznam vae okus? __Pojdite! — je zagodrutjal Maxime. Natakarica je odšla. Setžant .Diavo-\o se je že hotel zatopiti v svoje misli, ko ga -ie šofer prijazno vprašal: _ Še počutite dobro, seržant? — Da, prijatelj. • _A dopust se že bliža koncu? Na to vprašanje je Marxirnc de Frileuse samo zamrmral. Ni laotel priznati Santinij-u, da je njegov dopust res že pri kraju tri da bi moral odpotovati iz Nizze še isti večer, če bi s*e hotel pravočasno vrniti k polku v Maroko. Maxime de Frikuse je globoko vzdihnil. Bik> mu je neizrečeno težko pri misi!, da se bo moral vrniti na bojišče prej. predno reši nesrečno Beatrico iz rok neznanih lopovov in obvaruje grofico de Rovaljoie javnega škandala. Možu njegovega kova se ta naloga ni mogla zdeti težka. Kaj je pravzaprav hotel? Hotel je rešiti grofico de RoyaJ>oie in dražestno Yveto preteče nevarnosti. Rad bi bil zasačil m kaznoval lopove, ki so se bili združili, da bi živeh' na račun človeškega gorja. Prisegal je, da najde skrivališče brezvestnih oderuhov, da jih preseneti v njihovem brlogu in jim populi kremplje, da ne bodo mogli več trgati nedolžnih žrtev. Maxrme de Frileuse je sovražil in preziral vsakega, kdor se je skrival v temi in prisluškoval pri vratih, da bi mogel tajne in škandale izrabiti v svoje sebične namene. Člani bratovščine »Crne perunike« so bili taki podleži. Zdelo se mu je. da še krvoločna Riffi niso tako nevarni, kakor ti lopovi Riffi so se borili pri belem dnevu kot voiaki. dočim se skriva ta sodrga pod pešcem teme. Zelo rad bi jrh bil poučil, da zaman teptajo zakone časti in da je njihovo početje podlo. Vse to je hotel storiti, a storil ni še ničesar. A zdaj je njegov dopust pri kraju. Odpotovati ... še nocoj bi moral odpotovati, ne da bi pomiril ženo svojega polkovnika, ne da bi potolažil dražestno Yveto. ki je sledila svoji nesrečni materi korak za korakom po križe-vem potu. Pa še druga bolest je stiskala srce seržanta Diavola. Moral bo odpotovati, ne da bi objel svojo sestro Odpotuje, ne da bi vedel, kaj se je zgodilo z ubogo Beatrico. A ko stopi v Maroku zopet na bojno poljano, ko zapojo stroinice svojo strašno pesem, ko bo po silni eksplozivi bobnela zemlja pod njim. ne bo mislil na nevarnost, temveč samo na svojo nesrečno sestro, kateri je zaman prisegal, da jo bo ščitil in ki je morda že davno mrtva. Ta misel je pognala Maximu solze v oči. Toda zadržal jih je stočno, ker ni hotel, da bi tuji ljudje opazili, kako trpi. Bil je pa tako potrt in obupan, da ie pozabil na večerjo, katero mu je bila Dri'ne^la natakarica. Santini. sedeč za sosedno mizo, ga je opozoril na to. Ker pa ni dobil odgr> vo-ra. ga je prijateljsko po trepljal po rami. rekoč: — Aj, aj, seržant, omaka se vam zgosti na krožniku. Zdramite se vendar! Maxime de Frileuse je mehanično ubogal šoferja. Skušal je spraviti po grlu nekaj grižljajev, pa ni šlo. Grlo je bilo tako suho. da ni mogel požirati. Kar so njegove misli spremenile smer Oddaljeval se je od mlade kne-ginie Kantemirove, v misJih je sel mimo Monike de Royaljoie in njene hčere ter se ustavil pri Magdaleni de Vaukies. Od onega dne. ko je zaupal tej ženski del svojih križev fri težav, je zahajal k nji vedno, kadar ni imel važnih opravkov. In vsakokrat je bila vdova lepša, za-peljivejša. pa tudi spretnejša. Izborno je igrala vlogo tolažnice. Magdaleni je to imenitno pristojalo. Zdelo se ii je, da je Maxime de Frileuse že do ušes zaljubljen v njo in da brez nje ne bo mogel več živeti. A Maxime, ki je bil res zaljubljen v lepo vdovo, si je vedno bolj očital, da ;e storil Magdaleni težko krivico. Anglija vlada valovom Kratka zgodovina angleške pomorske moči — Angleži so hoteli zavladati na vseh morjih bojnih ladij, 29.000 topov in 175.000 mornarjev, toda tudi moč njihovega nasprotnika je hitro naraščala. V zgo- Včeraj je bila otvor j ena v Londo* nu pomorska razorožitveoa konferen* ca, za katero se najbolj zanimajo An* gleži sami, kajti doslej so bili gospo* darji oceana in s težkim srcem bi sprejeli program konference, čc bi ogrožal tradicijonalno premoč Anglije na morju. Kako se je razvila Anglija kot po* morska velesila? Angleška moč na morju traja pravzaprav šele od druge polovice 16. stoletja, od dobe kraljice Elizabete, čeprav višji angleški krogi nikoli niso zatajili krvi svojih predni* kov — danskih, normanskih in friških piratov. Za začetek angleške pomor* ske premoči je merodajno leto 1588. ko je poslal španski kralj Filip II. proti angleški kraljici »nepremagljivo armado«, broječo 160 ladij, 30.000 mož posadke in mnogo topov. Angle* ška kraljica je mogla postaviti proti tej moči samo 40 manjših ladij in 6000 mornariev. Angležev je bilo to? rej po številu mnogo manj, zato so pa imeli izborne poveljnike in bili so izredno hrabri. Admiral lord Howard je neprestano napadal Špance in jih v manjših spopadih tako oslabil, da si niso upali na umiku skozi preliv, tem* več so ubrali dališo pot okrog Škot* ske. Morda bi se bili še upirali, da ni vihar močno poškodoval njihovega brodovja. Tedaj so postali Angleži v zvezi z Nizozemci gospodarji morja, prešli so v ofenzivo, njihove ladje so plenile špansko obalo in španske ko* lonije v Ameriki. Vlada je podpirala pirate, ker so polnili tudi državno blagajno. Kmalu španske ladje niso bile več varne pred angleškimi pirati, katere je kot rečeno vlada ščitila in podpirala. Končno so bile ustanovljen ne napol piratske družbe, ki so pre* vzele trgovino z zamorskimi dežela* mi. Tako se je počasi razvilo ljudsko naziranje, da je morje last Angležev. Pomorske ekspedicije so bile v ro* kah zasebnikov, država je pa prevze* la nalogo braniti obalo. Za časa dr* žavljanskih vojn je pa angleška po* morska moč močno nazadovala in prekomorske trgovine so se polastili Nizozemci. Šele Cromwpll je ponov* no dvignil angleško brodovje in izdal 1651 zgodovinsko naredbo, da smejo tuje ladje privažati v Anglijo samo blago svoje domovine in da moraio v angleških vodah izobešati angleško zastavo. Sledilo ie več vojn, v katerh je bila nizozemska pomorska moč omaiana, a leta 1692 je bilo pri rtfru La Hogue uničeno tudi francosko brodovje. Razvoi angleške pomorske moči je podpirala v 18. stolet;u tudi vedno večja kolonijalna moč. Angliji so pri* padale takrat že kolonije v severni, srednji in južni Ameriki, deli južno* azijske in afriške obale, Avstralija in veČina otokov. Ob tem času je na* stala tudi angleška narodna himna »Rule Britannia« (Anglija vlada valo* vom). Angleži so postali objestni in posebno med vojno za neodvisnost Amerike se je pokazalo, da so res prepričani, da je morje njihova last. Zato se je ustanovila na pobudo ru* ske carice Katarine II. koalicija nev* tralnih držav Rusije, Švedske in Dan* ske, ki je hotela napraviti s svojim geslom »svobodna ladja, svobodno blago« angleški objestnosti na morju konec. Leta 1800 so imeli Angleži 1108 ZgO= dovinski bitki pri Trafalgaru 21. okto^ bra 1805 je padla odločitev. Slavni angleški admiral Nelson je izdal zgodo* vinsko geslo: Anglija pričakuje, da stori vsak svojo dolžnost. Nelson je sicer v bitki padel, toda sovražnik — združeno francosko*špansko brodovje — je bil tako poražen, da Anglija ce* lih 100 let ni imela na morju nobenega tekmeca. Celo 19. stoletje se je anale* ška pomorska moč še utrjevala. Po vsem svetu so razpredli Angleži mre* žo operacijskih pristanišč svojega brodovja in mnoga morja so postala izključno angleška domena. Angleži so razširili svoj vpliv tudi na Sredo* zemsko morje, kamor je bil že Crom* well poslal prvo angleško flotiljo. Operacijska pristanišča Gibraltar, Malta, Cyper, Perim in Aden so bila tako spretno nameščena, da je postalo Sredozemsko morje pravzaprav an« gleško mare clausum. Manj znani so javnosti poskusi Angležev utrditi se tudi v Dalmaciji, na Jonskih otokih in v Dardanelah. Angleži so hoteli sčasoma zavla* dati nad vsemi morji in postati abso* lutni gospodarji pomorskega prometa. O tem priča njihov zemljevid, na ka* tereni je vsa zemlja preprežena z angleškimi pomorskimi progami in kabli v obliki pipalk ogromnega polipa, operacijska pristanišča so kakor oči, zastavice, označujoče pomorske eska* dre, pa kakor jeklena pest. Vsi živci tega ogromnega polipa so osredotočen ni v Londonu v poslopju admiralitete. 36.000 parnikov pod angleško zastavo reže valove oceana, angleški prista* nišči London in Liverpool imata nad 56 milijonov ton letnega prometa, do= čim ga imata Hamburg in Bremen sa* mo 28 milijonov. Začetkom 19. stoletja je pa začela Nemčija tako intenzivno siliti na morje, da so se začeli Angleži bati za svojo premoč. Leta 1909 so primerjali v angleškem parlamentu angleške in nemške izdatke za vojno brodovje in posledica je bila, da so določili Ans gleži v proračun za leto 1910 za voj* no brodovje skoro celo milijardo kron več, nego v prejšnjem letu. Graditi so začeli zlasti ogromne dreadnaugthe in leta 1914 jih je imela Anglija že 21. Svetovna vojna je pokazala sicer mnogo slabih strani angleškega voj* nega brodovja, vendar je pa angleška premoč na morju dobro prestala tež* ko preizkušnjo. Zadnje čase sta po* stali Amerika in Japonska Angliji na morju nevarni, vendar pa Anglija še davno ni izgubila svoje premoči, kaj* ti tonaža njenega trgovskega brodov* ja je narasla od 11 milijonov ton na 21.6 milijonov, dočim znaša tonaža ameriškega trgovskega brodovja sa* mo 15.7 milijonov ton. ■ «——— ■ Strah. — Za boga. izgubil sem denarnico z vso mesečno plačo! — Si jo že povsod iskal? — Seveda, tudi v enem hlačnem že* pu sem jo že iskal. — A v drugem? — V drugega se bojim poseči, ker bi me zadela kap, če bi ne bilo denarnice v njem. Afera bivšega madžarskega ministra V zvezi s 'Pod-elitViVo koncesij nekaterim avtobusnim podjetnikom v Budimpešti je nastaja aiera. v katero je zapleten tudi bivši notranji minister. Med drugimi je dobilo koncesijo tudi podporno društvo slušateljev biKli-mue-šta tiske tehnike. Ker pa društvo kot socijalna korpo racija ni imelo pobojev za izkoriščanje kencesije. sc je ustanovila delniška družba pod imenom ^Turul^. kateri je načeloval bivši notranja minister Ferdinandv. In podporno društvo tehnikov je odstopilo delniški družbi koncesijo pod pobojem, da bo da.iala družba društvu 4% kosma tih dohodkov. Ker pa delniška družba nd imela denarja za nakup avtobusov, je prodala delnice neki Kkinovi za 60.000 penjro. Magistrat pa ni hotel registrirati avtobusov podjetnice Klemove. ker ni priznaval kupčije med njo in bivšim ministrom re'J'-:iapdyiem. Zadeva je prišla pred sodišče in bivši minister je bH obsojen, da mora vrniti Kleinovi 60.000 pengro. 30.000 žrtev avtomobilizma Ameriški statistični urad je izračunal, da je zahteval avtomobilizem lani v Amerika nad 30.000 človeških žrtev. V enem letu so torej avtomobili pokončali tol'Jvo ljudi, kolikor jih prebiva v srednje velikem mestu. Najmanj triaesc-tina vseh žrtev avtomobilizma pade r* čikaških ulicah. Zanimiv je porast števila avtomobilskih nesreč v zadnjih 10 letih. Leta 191^ so povoziJi avtomobili v Amen.ki 10.680 ljudi V petih letih je naraslo to število na 18.416, štiri leta pozneje je pa znašalo že 25.851. Statistik: dokazujejo, da ne nosi odgovornosti zj. tolike žrtve avtomobilizma niti porast štev:la prebivalcev, niti števila avtomobilov Na vsakih 100 000 prebivalcev ie odpadlo 1. 19J-4 15.7 do smrti povodnih, leta 192$ je pa naraslo to razmerje že na 21. Na vsakih 100.000 registriranih avtomobilov je bilo v 1. 1927 100 do smrti Dovezenih ljudi, predlanskim pa 102 število smrtnih nesreč narašča torej hitreje, nego število prebivalcev in avtomobilov. Samo v Chicr^ii je b;lo zadnja štiri leta do smrti ;>ovo;:cniii 383, rn-njenčh pa 19.107. o« Najboljše, naftralnefše. zato U najcenejše! TOLA2BA. Skladatelj povabi v družbo pevkn, da bi kaj zapela. Na videz se je upi; rala, v resnici ji je pa bilo vabilo zelo ljubo. — Tremo imam mojster vpričo to» likih ljudi, — se je branila na videz. — Nič ne de, saj vas itak ne bo nihče poslušal, jo jc potolažil skladatelj. ii Graščinska uprava liermann princ Schonburg-VValdenburg v Snežniku, pošta Stari trg pri Rakeku, sporoča vsem znancem tužno vest, da je njen bivši dolgoletni šef, gospod JCenrik pl. Schollmayer-£ichtenberg gozdarski in domenski direktor v pok., lastnik graščine Koca vas v Loški dolini ter imejitelj več inozemskih odlikovanj po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili svete vere v starosti 70 let, mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagega pokojnika bo blagoslovljeno v četrtek, dne 23. januarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v hiši žalosti in nato prepeljano k Sv. Kržu v Ljubljano, kjer bo istega dne ob 3. uri popoldne blagoslovljeno in položeno v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Spežnik, pošta Stari trg pri Rakeku, dne 21. januarja 1930. Meeta: potrebo) mod ob6tn«> Ljubljana >wMall oglasi Vsaka beseda 5© par. Plača «e lahko tudi » vnarnkaK Za odgovor znamko' - Na vprašanjo brc* enamke nr 20odstotne kronske bone k up ak Pi*6ka štedVonfica, založim zavod d. d.. OsOek. Desatičma iri 27 110/L DRVA PREMOG KOKS pri družbi »Kurivo«, Dunajska cesta št 33. — Javna skladišča. TeL 3434. 11-T Stanovanje (Jveb sob, kunanje" ;m prKiđrtin iSč« mirna stranka v mestu. Rožni dolini. Tržaški cesti ali na Mirta, lahko takoj ali pozneje^ Plača se v naprej 3 do 6 mesecev. Ponudbe na upT I Ista ped »Čistost«/658 Absolvent dVveh kmetijskih Sol z ve&etno prakso ie prvovrstnimi rz-pricevtli v gospod atsrvu, gozdarstva, vrt-narstrva, ve5č vseh pisamiilcm poslov, nemškera m državnega jezika, želi premeurt: službo kot ekonom, pisarniška uradnik ali skladiščnik, grem tudi v južne kraje. Ponudbe »pod zanesljiv«/661 na upravo »Stev Naroda«. Lep trgovsk? lokal na glavnem trgu v Kamniku, opremljen, oddam s 16. febrmarkm v najem. Pccradbe- apriorna Ifnko Sax, Maribor. Grajski^trg. 679 Dekle za vse hišne posle, pošteno :.n pridno, ki ima večletna spričevala sprejme ufflednia rod»h>;na Vešča nemščine ima predn«*st — Samo resna dekleta, ki reflektLraJo ua dobro in stalno mesto, naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Robert Wessel, Sušak. S77 Vrtnar ožentjen. brez otrok, zelo priden ;n pošten, išče službo. Najraje bi ŽeJ na Hrvateko ali v Srbijo — Ponudbe na naslov: Avcust Rott S&udenci. Slomškova št. 5. ' > Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKEŠ, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! Dvodružinsko hišo kupo, z vrtom. pKr>ra\-no za gostilno a.K kako drugo obrt. prod i m. Stanovanje tekoj prosto. PoJ ure od glavnega kolodvora. Dunajsxa cesta, avto postaja Plačrtai '»sjaji rako usodavi. Pomidbe na upravo e«a Tista pod »Zelo iisod