Leto LXm~ št. 93 V Ljubljani, četrtek 24* aprila 19*0 Cena Din L— SLOVENSKI Izhaja vsak dan po po Mu«, irvzemš* nedelj« « praznik«. — Inseratj do 30 potit i Din 2.—, Id 1O0 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Dm 3._ večji mse«*ti petit vrsta Din 4.—. Po-po* k> dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« v*IJa mesečno ▼ Jwgosravi)i Dm 12, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo- In Tafefcm št. »22, 3K3, 3*34, 3125 k 3*36. POĐKVMHCE: tac &>-- OBLJE, Kooeoova n**ca 2. — Tel. 190. NOV0*«5*Q, Lj*bU»riea oe*to. JCSEHJCE. Ob kolodvor« 101.--- Rafian jsi po*L ček. zavodu v DoMfeni 5t 10561 KRVAVI NEMIRI V INDIJI Spopadi med upornimi nacijonalisti in policijo ter vojaštvom zavzemajo vedno ostrejše oblike in se spreminjajo v pravo gverilsko vojno Lahore, 24. aprila. Revolucijonarno gibanje v Indiji r>ostaja vedno bolj resno. Skoraj povsod prihaja do večjih ali •manjših nemirov in izgredov, ki imajo po navadi zelo krvav potek. Gandije-va agitacija je zajela že širne plasti ■prebivalstva in bojkot angleškega blaga postaja vedno občutnejši. Posebno težko stališče imata policija in vojaštvo, ki sta večkrat preslaba, da bi takoj v začetku udušila nemire. Velike so težkoče za prevoz vojaških ojačenj, ki ne morejo zaradi prevelikih daljav dospeti pravočasno na ogrožena mesta. Pred vsakim napadom porušijo revolucionarji vse železniške ki brzojavne zveze, tako da prihajajo poročila o nemirih prepozno in so revolucionarji že izvršil svoj namen. Posebno težki nemrri so izbruhnili včeraj v Pešavarju na severozapadni indijski meji. Nemiri so trajali skoro ves dan in je moralo vojaštvo streljati iz I strojnic, da je udušiJo nemire. V krvavem boju je bilo 20 upornikov ubitih in veliko ranjenih. Po ulicah so se vršile ves dan krvave bitke med revolucionarji in vojaštvom. Prebivalstvo je s kamenjem obmetavalo vojaštvo, ki sd je moralo z orožjem napraviti pot skozi mestne ulice. V neki ulici je razjarjena množica napadla oklopni avto, ga polila s parafinom in zažgala. Dva vojaka sta zgorela »mi živem telesu. Na drugem kraju je množica vrgla z motornega kolesa nekega angleškega 'narednika in ga ubila s sekiro. Šele proti večeru se je posrečilo napraviti noliciji in vojaštvu mir. Po mestu krožijo močni vojaški od de1 ki in oklopni avtomobili. V Kalku ti je nastalo snoči med prebivalstvom veliko razburjenje, ker se je razširMa vest, da politične jetnike trpinčijo. Agitatorji so trdili, da je Sen-gupta umrl in da tudi drugi jetniki že umirajo. Pred zaporom se je zbrala ogromna množica, ki je burno demonstrirala proti Angliji. Končno je izdala vlada komunike, v katerem odločno zanika vse vesti o trpinčenju jetnikov. Ker je položaj v mestu zelo napet, je vlada izdala ostre varnostne odredbe. Bombaj, 24. aprila. Iz Noakhalija poročajo, da so štirje uporniki, ki so bili udeleženi pri napadu na policij-ski arsenal v Chittagcngu, zbežali iz policijskih zaporov v Feni. Uporniki so si priskrbeli orožje, ranili višjega policijskega nadzornika, dva policista in jet-niškega paznika. Bombav, 24. aprila. A A. Iz Ahme-dabada poročajo, da so oblastva prijela Gandijevega tajnika Mahadev Desa-ja, ki je bil nedavno prevzel vodstvo Gandijevega seminarja. Z Desajem vred je bilo -prijetih še 7 drugih Gan-dijevih prostovoljcev, ker so nosMi v tihotapljeno sol. Priprave za balkansko federacijo Mednarodni mirovni urad bo organiziral posebne konference za balkanske države, da pripravi pot do balkanske unije Atene, 24. aprila. Mednarodni mirovni urad v Ženevi je obvestil grško mirovno udruženje v Atenah, da bo v smislu sklepov, sprejetih na lanskem kongresu v Atenah, vsako leto organiziral konferenco, na kateri naj bi se razpravljala predvsem vprašanja, ki prav posebno zanimajo balkanske države. Na ta način naj bi se polagoma utrla pot do balkanske federacije. Prva taka konferenca se bo vršila letos septembra v Atenah, naslednje konference pa vsako leto v eni izmed prestolnic balkanskih držav. Cekmocna Burna debata o socialnem zavarovanju« — Tardieu brani vladni načrt. — Davčne olajšave Pariz, 24. apr#a. Posflartska zbornica je imela vso noč sejo, na kateri je razpravljala o zakonskem načrtu tflede razširjenja socijalne ga zavarovanja. Deteta je ibfia mestoma zelo- burna in vi-hanna. M»in istrski predsednik Tardieu sam je imoraJ večkrat poseči v debato in zavnmrtft demagoške predloge opozicije. Bred glasovanjem, kd se je wš&o šele ob 7. zjutraj je še eniterat povzel (besedo m oooezoriil efoornioo na to, da bi bila vAada prfećljena odgoditi za 1. juhi določeni roik mveljavljenja tega zakona, če bi se s predlaganmm izpremembami 'pov&sa.'le diajatve države za socijalno zavarovanje preko one mere, ki jo je predlagala vlada. Pri glasovanm ie bil zafkon-sfki načrt s 547 proti 29 glasovom siprejet. Ker pa so bile izvršene nekatere ibfrstvene izprememibe. bo moral o zakonu ponovno razpravljati še senat. Danes popoldne bo zbornica pcičeia razpravo o tcBavČnifh olajšavah. Krvav obračun med makedonstvu juščimi Streljanje na sofijskih uticah — Napad na urednika ustavljenega glasila makedonstvujuščih Sofija, 24. aprila. Današnji »Mir« javlja: Sinoči okrog 22.30 je oddal na BuIvami cara Osvoboditelja pri ulici Krakra več strelov bivši urednik ustavljenega lista makedonstvu juščih »Vreme« Mihajlo Dumbalakov. Stražnik, ki je služboval ne daleč na ulici, je novinarja aretiral. Ta pa je izjavil na policiji, da ga je napadel neki Leo Glavinčev ter da se je moral braniti s strelom. Aretiranec je eden izmed redkih pristašev Vanče Mihajlova iz inteligenčnih krogov, Leo Glavinčev pa je znani izvršilni organ protogerov-cev. Vse kaže, da se razračunavanja med makedonstvujuščimi nadaljujejo. Čtcerin ne sme v Inozemstvo Berlin, 24. aprila. Listi poročajo iz Moskve, da ie svet liudsfofh komisarjev podaljšal Čičerinu dopust, ki bi mu potekel s 1. majem, za nadaljnfo šest Tiesecv. Odklonil pa je njegovo prošnjo za dovoljenje, da bi se smel zdTaviti v inozemstvu. Nezgoda ameriškega admirala Newyork, 24. aprila. Bivši ameriški admiral dr. Parker se je ponesrečil z revolverjem, ki ga je nosil nevedoma v žepu. Admiral je frndo ranjen, njegovo stanje ie resno. Po 8 letih prijet morilec Los Angeles, 24. aprila. Tu Je bil aretiran neki Russell iRinaldo, ki je obdolžen, da je umoril znanega filmskega direktorja Williama Desmonda Taylona pred osmimi leti. Policija poroča, da je Rinaldo priznal svoj zločin. Z motornim kolesom Iz Anglije v Rusijo Moskva, 24. aprila. Znani angleški športnik Harrison, ki ee vozi z motornim kolesom iz Londona v Vladivostok, je prispel v Kijev. Obsojeni grški komunisti Atene. 24. aprila. Tukajšnje sodišče je obsodilo tri komuniste, ki so povzročili zadnje nemire, na 10 mesecev ječe. Sedem obtožencev je bilo oproščenih. Žrtve požara v ameriški jetnišnici New York, 24. aprila. Oficijelno poročilo o žrtvah požara v kaznilnici v Ochiu ugotavlja, da je bilo pri požaru izgubilo življenje 311 oseb, 150 kaznencev pa je bilo tako hudo opečenih, da bodo najbrž*1 podlegli poškodbam. 100 kaznencev je bilo laž,e ranjenih. Mednarodna reparaciiska banka Basel, 24. aprila. Snoči je bik) zaključeno zasedanje upravnega odbora mednarodne reparacijiske banke. Sklenjeno ie bilo, da bo banka začela poslovati rele takrat, ko bo Youngov repa-ractjski načrt ratificiran v vseh državah. Manjka še med drugimi ratifikacija s strani Italije in s strani Anglije. Upravni odbor bo imel seje vsak drugi ponedeljek. Prihodnja seia se bo vršila 12. maja. Glede emisijskega tečaja in obrestne mere mednarodnega Posojila upravni odbor še ni sklenal. Basel. 24. aprila. AA. Upravni odbor mednarodne reparaciiske banke je sklenil izdati prvo emisijo svojih akci} po ratifikaciji Ynune:ovesra načrta. Nadalje je bilo sklenjeno, da bodo uradniki banke prejemali plače, kakoršne imajo odnosni uradniki Društva narodov. Pred zaključkom pariške konference Pariz, 24. aprila, g. Ma-dižarski zunanji minister dr. VaLko se je zvečer vrnil v Budimpešto, ker se hoče .ctfede končne odločitve v nekaterih vprašanjih o vznodmft reparacijah posvetovati z rm-rtiistrsikiim predsednikom grofom Bethie-nom. Konferenca bo imela najbrže v Četrtek aH petek plenarno se;o. na kateri bodo sestavljeni zapisniki o dosedanjih rezultatih. Atentat na wurtember-škega ministra Stuttgart, 24. aprila. Na wiirten-berškega ministra pravde dr. Be-yerla je bil izvršen atentat. Atentator, 45-letni Karel Stangle, je po kratkem razgovoru z ministrom posegel v žep in naskočil ministra z bodalom. Minister se je postavil napadalcu v bran ter pričel klicati na pomoč. Atentator je ministra ranil v roko ter je nato zbežal iz poslopja. Dosedaj ga še niso ujeli. Poškodba ministra dr. Beyerla ni nevarna. Povratek princa Karla? Pariz. 24. aprila. Kakor poročajo, se bo bivši rumunski prestolonasled^k Karol lahko vrnil v Rumunijo. Princa Karola ie poseril te dni podtajnik Manulescu, ki ima misijo, da pregovori Karola, naj opusti svoje ljubavne afere in se vrne v Rumunijo. Kakor se zdi, je princ pripravljen, da to stori in ni izključeno, da bo Karol prekinil odnošaje tudi z gospo Lupescu. Nov letalski rekord Berlin, 24. aprila. Kakor poročajo, je neki letalec v Darm?tadtu dosegel z lahkim letalom 215 km hitrosti na uro. Dosedanji rekord za to vrsto letal je znašal 192 lmi, I Amerika bo takoj ratificirala londonsko raz- orožtveno pogodbo Pogodba sicer ne odgovarja prvotnim ciljem konference, vendar pa zadovoljuje ameriške težnje - MacdonaMove izjave v londonskem radiju London, 24. aprila. Ministrski predsednik jViacdona.d je govoril v rad&i o uspclhiJh kmdooEfee pomorske razorožit-vene konference m rekel med drugim, da so posamezni narodi več generacij nazaj mvsjili, da se kafako samo z močnimi oborožit v ami ščitijo pred vojno. Toda vsaka generacija je morala spoznati, da je ta misel napačna. Vojna ;e sledila vojni in če se ne uveljavi aktivna volja za mir, je nova \ oj-na tako gotova, kaikor gotovo bo jutri izšlo solnce. Maodonald je rekel še dobesedno: G e-de doseženih uspehov .>e ne udajam •nAkakršnim iluzijam in vt£2fcna senatu v ratifikacijo. Pogodba bo po mnenju senatorja Borana v senatu sprejeta brez odpora. Senator Borah, ki je predsednik odbora za zunanje zadeve, je izjavil, da londonska pogodba niti deleč ne odgovarja prvotnim ciljem londonske konference, vendar je njena ratifikacija zagotovljena, ker ni političnega značaja. Le v primeru, če bi mornariški departement ugovarjal določbam pogodbe, bi utegnila ratifikacija v senatu po Borano vem mnenju zadeti na težkoče. Nesreča v pariški podzemeljski železnici Zaradi pokvarjene signalne naprave sta trčila dva vlaka. — 38 pot« nikov je bilo ranjenih. — Velika materijalna škoda. Pariz, 24. aprila. Včeraj dopoldne se je pripetila na podzemski železnici velika nesreča. Dva vlaka sta v največiem diru trčila. 38 potnikov je bilo težko ranjenih. 8 izmed min je umrlo med prevozom v bolnico. Udar je bil tako silen, da sta se oba motorna vozova zarila drug v drugega, več osehn'h vagonov pa je bilo razbitih. Ranjenci so ostali nad pol ore brez vsake pomoči, ker je ugasnila luč in so bile pokvarjene tudi vse telefonske zveze, tako da merodajnih mest o nesreči niso mogli takoj obvestiti. Nesreča le nastala vsled tega. ker Je odpovedala signalna naprava. Materijama škoda presega milijon fran*ov. Poroka Mussolinijeve hčerke Rim, 24. aprila. Z največjjmi svečanostmi se je danes dopoldne vir šila 'po-roka Mnsso&nijevie hčerke Bde z grofom Ciancm. Poroki so prisostvovali vsi člani vflade. člani diplomatskega zfbora, zastopnik kralja in mnosroštevil-mi rimski odlioniiiki. Poroka se ie vršMa v cerfcvi San Gaćsepe. Snoči je >prired;il Mnssolini v svoji vil; svečan sprejem, na katerega so bii'i povabljeni politiki, d-iplomati dn novinarji. Nevesta je sprejela »tdVIko cvetja, da so bi1; napolnjeni vsi prostori vile in so morali šooke odlagati celo na virtoi. ker drugod m več (bilo prostora. Prejela >e tudi dragocena darila od kraTja, papeža, poslanske zbornice, senata, vlade, r a zrnih fašn^c-nth organizacij in županstev iz vse države. Imenovanje v prometnem ministrstvu Beograd, 24. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za predsednika strokovnega sveta pri ministrstvu prometa na mesto upokojenega načelnika Borivoia Gjnm'ća g Lconid Franrjč. Upokojitev Beograd, 24. aprila. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja .ie na predlog minrstra financ, v soglasju s predsednikom ministrskega sveta vpoCarlo Federigo<. Od posadke 20 mož eo ee redili le trije, drugi ©o ee zastrupili v plinih, ki so nastali zaradi eksplozije. Irak postane samo-stojen Jeruzalem, 24. aprila. Anglija in Irak sta po dolgotrajnih pogajanjih sklenili pogodbo, po kateri bo smel Irak kot svobodna in neodvisna država pristopiti k Društvu narodov. Ko bo uveljavljena nova pogodba, bo ugasnil angleški mandat z vsemi prejšnjimi pogodbami, ki jih je Anglija sklenila z Irakom. Zasedanje mednarodnega urada za delo Basel, 24. aprila. Danee dopoldne «e «e-etane upravni svet mednarodnega biroja dela. Otvoritveni govor bo imel Pierre Lavah Odgovoril mu bo Albert Thomas. Na dnevnem redu je 15 vpražanj. Upravni ev^t bo med drugim razpravljal o vpraSanfu priMopa Gdanftkega mednarodni organizaciji dela. Potovanje grškega poslanika Atene, 34. aprila. AA. Griki poslanik Polit4s j« prispe! včeraj v Atene, da pnsosbvtuje o priliki stoletn-ice osvoboditve s-ve-čanosHm v Deltah. Njegovo potovanje pa je tudi v zvezi z jrško-francosko trgovinsko pogodbo, ki >e zek> važna zaradi izvoza vina in tobaka iz Grčije. PoKtis se bo nato podal na pot v Abesinijo, da ob:$če tamošnje grške kolonije. V Abesiirio ga ie pozval cesar RastaTasi. ki smatra Politisa za svojega starega prijatelja. Znižanje obrestne mere v Italiji Rhn, 24. aprila. AA. Uradni list pri-dbčuje odlok ministra za finance, s katerim se eskomprna mera itai janske banke OTilžuje na 6%. Kongres potovalnih agentur Tripolis, 24. aprila. AA. Tu je bil zaključen prvi mednarodni sestanek potovakrh agentur. S kongresa je brla poslana guvernerju in obla-st*vo«n zahvalna brzojavka. Kongresisti pravio, da je kolonija TripoHs sedaj že toliko napredovala, da tvori zanimivo turistično postajo. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.755, Berlin 13.48 do 1351 (13.496). Bruselj 7.S0G6. Budimpešta 9.SS5, Gurih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 79522 do 796.22 (796.72), London 27450—275.30 (274 90), Newyo>rk 56.42, Pa-riz 221.78, Praga 167.11 do 16(7.94 (16751), Trst 29653. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1275. Pariz 20.235, London 25.0S25. Newyork 515.90, Bruselj 72. Milan 27.40 Madrid 64.40, Berlin 123.13. Dunai 72 70. Sofija 3.74, Praga 15.2S5. Varšava 57 50, Budimpešta 90-20, Bnkarešta 3-09. \ Stran 2 »SLOVENSKI N A R O P*, dne 24. a-prfla 1W Holandska in Jugoslavija Generalni konzul H. van Dam o bodočih trgovskih odnošajih med obema državama Ljubljana, 24. aprila. Yoer*j je prispel v Ljubljano naš generalni fcjittul v Hoteodeki g. H. H. van Dam h Rotterdaroa. D*vi je sprejel nagega urednika in mu dal naslednje zanimive informacije o cal ju svojega potovanja iti o bodočnosti trgovskih odnošajev med Jugoslavijo in Ho-iandsko. Konttd van Ikara je odšel na potovanje po Jugoslaviji f svojo soprogo, ki ee zanima zlesti za žensko vprašanje v Jugoslaviji in pa za naša že po vsem svetu sloveča ročna dela. — Pred letom dni sem bil imenovan za npravitolja vašega konzulata v Rotterdainu in da bi državo, katero zastopam v domovini^ dobro spoznal, sem se napotil s soprogo na se^tede-nsko potovanje po Jugoslaviji. V Ljubljani ostanem samo še danes, jutri pa odpotujeva na Rled, nato pa v Dalmacijo in Južno Srbijo. Slovenija postaja važna tujska prometna točka in sloves vaših krajev je prodrl tudi že k nam. Vedno več je Ho-landcev, ki bi radi šli na letovišče poleti v Slovenijo, pozimi pa v Dalmacijo. Zanimal se bom tu za vse pogoje in možnosti za letovanje Holandcev. Odposlal sem v Rotter- dam ie več proepelrtov o vafrh največjih letoviščih. V Daknaciji si bom pa sam ogledal vsa večja kopališča. Istočasno nameravam proučiti tudi možnosti tesnejših trgovskih stikov med Jlola-ndsko in Jugoslavijo. Doslej ja promet med obema državama malenkosten. V Rofcterdamu pa izkrcati kljub temu tedensko navadno dve ladji vaše rude in žito. Predvsem pa se naši gospodarski kro^i zanimajo zai vaše sad j«*, katerega uvažamo zdwj iz Amerike, Španije in Južne Afrike. Ne vem, zakaj bi ga raje no uvažali iz mnogo bližje Slovenija. Tudi Čas dozoritve vasica sadja, zlasti jabolk, je ugoden, ker pri nas sadje dozoreva nekaj mesecev kasnoj**, kakor pri vas. Za izvažanje blaga iz tukajšnjih krajev bi prišla v postev naša pomorska zveza od Sušaka do Rotterdama. V pošt ev bi pri*el tudi vaš les, katerega uvažamo zdaj po večini iz Rusije. Dobro bi se prodale pri nas tudi fige. rozine itd. Nedavno so v Rotterdamu ustanovili gospodarsko družbo, katere zastopniki so proučili, katera produkte bi kazalo izvažati v Holandijo. Za izvoz iz Holandije v vafto drfavo bi priili v poštev razni industrijski izdelki. O vsem. kar bom videl in kar bi utegnilo zaaiimati naše ljudi, bom v številnih člankih poročal v naših listin. Soproga g. konzula je pripovedovah, s kakšnim zanimanjem najširšega občinstva ie bila otvorjena ju gosi ove nak a razstava pohištva in domačih ročnih del ter narodnih no* v Rotterdamu. Največje zanimanje je bilo za ročna dela. narodne vezenine katere eo vse že prve dni na razstavi prodali. Najlepša dela je poseben odbor podaril holandski kraljevski hiši. Zlasti mnogo se je prodalo okraskov z vašimi narodnimi motivi, ki so postali nekaka modna novost in so jih dame dale. prišiti na svoje kopalne kostume. G. konzul van Dam, kakor tudi njegova soproga, se počutita v Sloveniji prav dobro. Prepričala sta se. da govorice o lepotah po-krajine, ki sta jih slišala v domovini, niso pretirane. Zdelo se jima je. kakor da bi prišla v Švico v miniaturi. Na potovanju po Jugoslaviji jima Želimo obilo sreče. Ljubljana pred $0 leti Ta teden izidejo Danilovi »Sporni igralec me LjubPana, 24. aprila. Ta teden izidejo v samozaložbi Danilovi spomini«, obsegajoči 232 strani. Knjigo krasi mnogo slik. V uvodu pravi Danilo: V vrvenju svojega življenja se ovseni nikdar havil z misldjo, da bom napisal od svoji oOletnkM gledališkega delovanja doziv-tiaje, ki naj dokumentirajo nekoliko zgodovine slovenskega gledališka, ki je v tesni zvezi z mojim življenjem — da niso znanci in prijatelji gledališča leta in leta drečali vame: Piši in napiši! Zgodovino našega gledališča prepuščam bolj poklicnim rokam . . . Pričujoče skice* spomini in reminisceflce pa naj ipojasnuo ono dobo. ki sem jo preživljal z gledališčem. Opi-sal sem le svoje življenje jn \y0j Za obstanek v humoristični obliki, pri kateri naj se moia publika zabava, da ji ostanem v prijetnem spominu. Omeniti še moram, da ravnam zelo lepo, če v spomine ne napišem marsikatere točke, ki mi je grenila srce ali pa ostro zasekala v moje duševno življenje in krivca ne iprdaan. ■Danilovi spomini so polni najini mneiših doživljajev, napisanih s sigurno, pisateljsko roko. Danilo ima »ka.u povedati in zato je njegov slog naraven in življensk;. Ponekod prehaja Danilov humor v efektno zaključno melanholijo. Ko popisuje, kako se •je vozil z grofico krasotico B. iz Celovca z iskro štirko proti Savi, pravi: Torej enkrat sem se že vozil s .štirko v svojem življenju, morda se bom še enkrat, poslednj:krat . . . Danilo vpliva najbolj nerposredno, kadar opisuje življenje v stari Ljubljani. Ljubljano pred 50 leti slika takole- Ljubljana pred petdesetimi leti! Kdo jo še pozna?! To so bili lepi, primitivni časi. Sploh je bilo takrat vse primitivno, — najbol'j primitivne pa so bile primitivne razmere v našem teatru. Lljub-Ijana je bila primitivna, Slovenci so primitivno živeli — in celo Avstrija je bila primitivna. Ali zato pa je bilo življen>e idealno lepo. Niti primere z današnjim. Bilo je nekoliko društev, ki jih sešteješ na prste. Predvsem odlični nemški »Turn-verein*", katerega so na njegovem propaganden em izieru na Jan-čah pretepli in zastavonoši, popularnemu Dornigu, vz-e>K zastavo. V Ljubljani so pa fantje prepevali: >Dornig je bil osu — k je Nemcem fano nosu. — Hah* halo, želoda več ne bo.« Nadalje »Veterajnarji«, ki so prosili za sablje, pa jim vlada toge. spas«, ni dovolila — in »Feuerwehri« s pozdravom »Oi*t Schlauch*. Končno se SokoH, ti so pa prinesli modo rdečih srajc Vse je nosilo rdeče srajce, še ženske, samo mlade, seveda. Namesto današnjih- >Kopriv« je izhaja! Alešovcev >B»rencelj«L Bencina in elektrike spfah poznah" m> sano in prav mirno si se okori *Zvcad)e»* in Šelenburgove urice sprehaja.!; če si p* šel proti »Skmo* (tedaj so rekli *pri Mokar ju«- se ti je še fijakar ognil. Znani što-dentovski frjakar Korf pa je zapel: »Sehlechte Starassen. gutor Wein, ja, es muas Veeepirung Takrat so pa fijakarfi nostTi cilindre. Danes se pa moraš ogibati vsakemu priti** kavoo, ki jaha »botadcajfl-« ni«, s katerimi je stopil naš nestor-d pisatelje. Zato pa tudi ni nihče nikogar povozil, vse je šlo brez nesreč. Največje nesreče, ki jih zaznamuje Ljubljana v tistem času, so bile te-le: Na Šmarnov praznik so se utopili pri Šentjakobskem mostu tri dekleta in dva fanta, ker so s čolnom zadelH ob most. Velika radovednost pa je £nala Ljubljančane na Grad okoli bS. leta, kjer so obesili na »^avge« nekega krvoločneža, doma iz Vipavske doline. Baje je svoji materi odgriznil nos. In samo enkrat se je neki mladi fant v Sclcnfenrgovi ulici ustreHl v srce rada neuslišane ljubezni. Drugi nesrečnež je bil gledališki frizer — pri Jurešiču pole in e^lo nekaj kap ljic krvi je isteklo. Ker sem pa preje omenil znamenito gostilno i»Zum schwarzen Beren«. kamor smo hodi i na »vrajmanje«. me mika povedati še ta doživljaj. Vsako nedeljo so prišli mladi fantje in purgarska dekleta na ples. kajti takrat še ni bilo lokalov a Is »»Emona bar , lam *i ludi za 15 krajcarjev dobil telečjo pečenko, vino in kruh. Plesali smo, da je bilo veselje; poleg polk, valčkov, rnazurk m tramblanov smo plesala tudi »Povštertanc*. M one je enkrat e»no zavber dekle kar trikrat potisnila v koVo, zato sem jo tudi trikrat poljubil. Nato se za menoj oglasi ljubosumen vojak v extra uniformi od «ibcene»rjev« m reče tovarišu: »Temu sauapttarfu bom bajonet mod rebra porinil.« »Figo bos porinil,« mu odKrn-eni, toda v tistem hipu sem bil že rodi za. vrsti in tekla sva do Tržasfce ceste neprenehoma Seveda sem raje tekel kakor da bi dobi! bajonet med rebra. Kar bije ura dVvet m rz kaearnc v Trnov eni se začuje >retrarVc — >^ovd*sk*> cape pejte spat, sov>dUške cape peite spat . . .« .Sedaj pa ni imel več čas« porivati meni bajoneta med rebra, kajti mora4 je v kasarno, ker ni imel — LTeber dSe Zešt*. Kaj strogo so takrat raprrari »ztbeener-je«, če niso bili ob retrarru doma. ker so so vedno pretepah. Jaz pa hitro nazaj k ASchwarzen BarerK, kjer sem imel suknio, klot*uk in dekleta, ki je rado plesalo »Povštertanc«. Taka je bila Ljubi nnt pred petdesetim i leti. Da rt W ove Spomine« zaferjhjčuje posvetilo Otona Župančiča: VJazadrvje pa nam sobice vsem zatone . . . Bo« daj nam vsem. ko na« pozove čas, prinesti kakor ti, jasen obra* med Ahraha*me ,:n med Faraone . . . A prav za prav sem hotel reči: Bog te rtvi. drasri Danilo! Danilovi »Skomini« se naročajo pr^ pisatelju in pri Tiskovni zadrugi v Ljubila"!. Pomlad na ljubljanskem Gradu Grajski prebivalci so je posebno veseli. — Novega poglavarja so dobili. — Tujski promet. Ljubljana. 24. aprila. Kam^r pogledaš, se ti zasmeje zelena pomlad. Celo v srca čemernih Ljubljančanov je posijalo pomladansko solncc in jih izvabilo v naravo iz zakajenih in mračnih ivarn. Krapeževi gosti so se prvj izselili na verado in kmalu bodo sedeli na vrtu pod kostanji in občudovali na novo pTepieskano fasado Kazine, ki ie posebno všeč našemu mojstru Jakopiču. Saj jc nekoč dejal, da bi dal podreti vse hše na Kongresnem trgu, razen nunske cerkve in Kazine. Vse da kvarijo lice lepega trga. Druge je pomlad izvabila naravnost med zelenje in drevje parkov v Trvoliju, na Rožnik in seveda tudi na Grad ljubljanski Grad je oživel; pomlad je na Gradu posebno lepa. ker vidiš pomladno brstenje vse Ljubljane n okolice tja do Kamnt^kih planin in Julijskih Alp. kier so vrhovi Se pobeljeni s snegom. Pomlad in zima tekmujeta, toda '/.magala bo pomlad, sneg kopni, vedno manj ga je tudi na iplaninah. Najbolj se pomladi vesele prebivalci Gradu sami in grajski otroč. Iz zatohlih, vlažnili, strupenih - viteških* dvoran so pri-skakali na zelene in cvetoče trate na Ostajali, kjer ima 25 strank v rtiče, ki so že skrbno obdelani i-n urejeni. Na ^olncu se igrajo 'n pretepajo, ko pa zaide, se iposta-vijo v vrsto in dolgo žalostni strme proti Polhovgrajskini hribom, kjer se rdeoj nebo. Solnca niso videli vso zimo, v viteških dvoranah ga nimajo niti naslikanega, pa tudi sicer ne posije v njih mlada srca žarek sreče in zadovoljstva, žarek notranjega solnca, ker so otrocj bede. S polnimi prsi vdihavajo svež, po smrekah dišeč zrak na Gradu tudi Ljubljančani, ki radi posečajo divna grajska sprehajališča. Zdi se, da so -začeli tudi oni ceniti grajske lepote, kakor tujci, ki ne gredo iz Ljubljane .dokler si ne ogledajo tudi Gradu. Z vpokojenej se Grad ne more pobahati kakor Tivoli :n Zvezda, ki sta pri teh boli priljubljena. Pot na Grad zahteva dobre noee, v Zvezdo in v Tivoli se pa že pride. Zato je pa mladine več. Dijaki še vedno radj hodijo na Grad, posebno spomladi. Človeku se zdi, da so sami petošolci. Knjise .majo pod pazduho, ozirajo se pa po dekletih, doma pa pišejo pesmdce in zaljubljena pisma. Stari tega ne verjamejo, češ. da je mladina pokvarjena, da niti pesmic več ne pise. Stari so vedno pesimisti. Skratka, Grad je Se vedno kraj, kjer se la^sa peto-šolsko ljubezensko gorje. Pa tudi v Gradu, v republik, je mnogo novega. Novega hišnega poglavarja imaio. Naslednik dobrega in originalnega Jakoba Lavtaria je Karel Pivk, ki vestno izvršuje svoj novi poklic. Samo tekanja, pravi, da je preveč. Vodo je treba zaklepati in od-klepati in red mora biti. (pometeno mora biti vse. saj prhajolo že gostje. Grad dobi kmalu svoj vodni rezervoar. No, potem bo konec brijf zaradi vode. Otroci so se razpršili po planoti in po Osoiah. na dvonirču zato niso na poti. Kmalu pa dobi Grad tudi svoje otroško zavetišče in potem bo konec skrbi zaradi nebogfcjencev. Še zdaj ne verjamejo vsi na Gra«du, da je dobri Jakob Lavtar umrl. Odšel je namreč na oni svet res nekam naglo in čudno. To je vedno pravil, da ima slabo srce. Nekaj tednov (pred smrtjo je nekam otožno in apatično dejal, da ne bo več dolgo živel. Pa menda sam sebi rti verjel. Neki delavec, ki stanuje na Grada, se je med tem odloČil, da vzame za ženo svojo izvoljenko. Lavtar je bil njegov prijatelj. : V«<*fccj» pranmlei W. aprili. Terem*\ DANAŠNJE PRaoffMTVt Utopfee-nca. D. Norma. C. Ktett Madea: Valček Wvv.v Ktae ićmk Mojc srce jc jaz^Sand Kfeo l^M|wiilri dvor; .frmjevj nrib-.n MacoOCvra rmtava v Jakopičevem on a dežurne lekarne Dmms: Piecoft, Dunajska ocMa; Bvkarč»č. S*. Jakoba tre Iz gledališke pisarne Drama Ifaairejeva ve^eloigrm »lTtopljen« .>«. vprrzon posjednjič v le*>inii seroni oeeof] ob 30. uri v ljubljanski drami. Zasedba običajna. Predstava i»e vrši za abonma rodn D. Stiakeiipearejeva pravljična komedija >Vibar< se ponovi v ljivblionski drami v potek 25. t. m. za alkoneate redn F. Kotne » V i h i r < je v vwakem pogledu hnrrstne pripravljena in je po soglasni Hodhi fcrrim dram«»K"ih predstav, gode* hrj«» v*« dramski ansambel, baletni zbor in mnsdka dravske <"Hvizij>ke oblasti p.vi vodstvom vi^jftffa kapernrka dr. Jo«ipn ^erin*. Mnaika izvaja prelepo Huinpenrlmiikm o ^1«-soo, ki je nap is« na za to deV». Drti|ta repri*«. Sfcen-ifTove vojo«» Hrame *Koner potic bo v ljubljanski Hrami v soboto, dne 26. t. m. v režiji g. Cirila D^b^v-ea. V posajneaarih vlogah r*astoprjr» g|j. Kral^, Debevse, Jati, Lipah Žele«nfk, Pr4okar. Kj»u-Irler, S^Vrbinćek. Nova >Vdava Ro^hnka • se \"prirori v nedeljo 2n\ t. ra. prvič v letošnji sezoni. Komedija, kalero naže oW»in*tvo v^led svoj* adrave vss>bine i«r#vmo ce«ji. je gotovo v novi redakciji pridobila na sloven«ske»m kolo-rtru in zabavnih situadiatj. Mogo Janeza igra prvič g. Levar, voovo Rošlinko pa kot doslej, jja. Jtrvar»owa. Predstava se va-dadisca ▼ Lfuti^jepi. Opera Danes #e ponovi prvič ▼ latošnp sezoni Bellinfjeva opera »Norma< z go. Zlato ^. peh ar v naslovni pa rtff. Pojo ga. Thierrv, ga. š*agrjar, gg. Marčec, Rumpel in Moaorič, Dejatije ee vr#i 100 let po Kristuem-pin rojstvu, ter je de>lo po nseMni. glasbi in -rer»i lepo in zek> zanimivo. Pirigeot g. Neffat, režiser g. Kriveeki. PreoVitava ee vr&i 7» abonma C- V seboto ee vprizori posjed njjkra t v tej sezoni Lortztngova opera »Car in tesar < z g. Grbo v naslovni partfji. Hndomuš-nega župana poje g. Be4eX*x T>alje n«stopij.> cdč. Španova, ga. RiWeeva, gg. Goseič, Kova^, Rnmpel, Janko, Sefrola, celokupni baletni Tfcor z gdjč. Moharj»vo ra g. Golovinom. Pfsd-stava se vrsi za abonma T>. Šentjakobski olbdali&ki oder V soboto, 26. ap*#»: »Rojm Irakor cerkveaa V nedelo, 27. oprite: *OmtmŠL*. "vpnzoT1: v soboto 36. aprila ni sptošao željo S« enkrat krasno v«««loi-s3>o »J?ev»a fc&kotr o&rlt\->e*M tnis.. ki je dose«la oedt vri jos:ov«nu v Nevera mestu ftfpoiea ttSl>eJi. To >c koncnoveljavno zadnia predstava te veseknsre, zato wj nšhcc ne za-vandi prihke o«le<*»ti » jo. — V nedeljo 37. aprila »e vrvr»zor: izvrstna v-eseloisr-a >Ocnknik<. Vi 'je s svo>rn naravnim bemorjera zadovoljila vse dosedanje posctirfke. Smeha in zabave je iwk> dovoH- O^e^te si pre-dstavo. — Vstopcice se dobe v trjowr 90«>I>- MfloSa Karn^ćriirka na Starem trza. Anekdote » Tiger< Nekega dne so razpravljali državniki na seji mi ravne konference, ki jo je vodil Clemeoce.au, obkorej naj bi bila prihodnja seja. Italijanski dHegat Tittoni je bil za to, da ne bi bila tako kmalu ker bi rad po obedu malce počival. Zastopnik Zedinienih držav amerifrkih Lansing je rzrazil željo, da bi rad počival pred popoldanskim čajem. Nato so vprašali Angleža Balfour-ja, ki je odvrnil, da nima posebnih želja. — Gospoda, — je dejal Clemeneeau — torej določimo sejo na tri in pol. Tako si bo lahko g. Tittoni izpočil pred sejo, g. Lan«ing po seji, g- Balfonr pa bo apal med sejo. Shaw in njegov >higa Bernard Sbaw ima slugo, ki \VSasi združuje funkcijo sluge z dolžnostjo osebama tajnika. Nekega dne izroči sluga svojemu slavnemu gospodarju bet z vprašanji in pravi: >Bil je hikaj neki časnikar in vas prosi, da bi odgovorili na ta-le vpra5anja.c Bernard Shaw urno preleti s pogledom vprašanja in izroči list elu^i, rekoč: »Danes sem preveč zaposlen, pa odgovorite vi namesto mene.c Slugo-tajnik je smatral, da mu ne bo težko odgovoriti na vprašanja: Obkoroj vstajate? Kedaj greste na sprehod? Kaj delate med enajsto uro in poldnevom? i1d. Kako se je Shaw začudil, ko je nekaj dni nato čital v nekem londonskem listu, da vsak dan čisti obutev in da med enajst*) in dvanajsto uro vedno lupi krompir. Ves togoten je takoj odpustil slujjo z ambicijami osebnega tajnika. Ko pa je pozneje izvedel, da je mlad Časnikar, ki je izvabil senzacionalni interview s >Sha-womc, dobil zaradi tega lepo službo, ga je ta dogodivščina prijetno zabavala. Pri telefonu. — Ha$o! Je tam EJza? — Da- — Me še rjufcttš? — Da, toda kdo srovori. Med zdravniki. — Jaz. jwr«arn ma svetu nobenega prijatelja. — To rad verjamem, kajti vsi vaša [prijatelji so že na onem svetu. Stev. 93 »SLOVENSKI N A R O D', dne 24. aprila. M30 Dnevne vesti — Franeoek« štipendije sa slušatelje r^bijaoike vnirerse. Francoska vlada razpisne nekaj štipendij za Studijsko leto 1930-31 aa slušatelje univerze kralja Aleksandra I. t Ljubljani. Pogoja: Kandidati morajo imeti končan študij na kaki ljubljanski fakulteti; izjemoma se bodo mogle uvaže vat i tudi pro&uje kandidatov, ki bodo končali svoj univerzitetni študij juiija ali pa oktobra t 1. Vsi kompeteoti morajo francoščino tako obvladati, da bodo lahko z uepefaora obiskovali predavanja na francoskih visokih šolah. V prošnjah, ki morajo biti sestavljene v francoskem jtzJku. naj bodo vsi podatki o dosedanjih študijah kandidata in obrazloži naj se specijalen Studij, ki se mu kompe-tent namerava posvetiti v Franciji. Prošnji je treba priložiti: a) dva predpisana formula rja izpolnjena v francoSčini (formufarji se dobe na rektoratu), b) po eno kopijo (obenem s francoskim prevodom) kandidatovih diplom in izpričeval, c) pismena ocena profesorjev o kompetentovi zmožnosti. Prošnje, opremljene s predpisanimi dokazili, naj se vlagajo ne rektoratu do incl. S. maja. — Jz državne službe. Finančni pristav Josip U r š i č je premeščen od savske k dunavski fina nem' direkciji. — Raspisane stažbe. Osredn i urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisnVe dve mesti uradnikov kategorije B, položaja VL knH*?ovodervene stroke, in tfl mesta uradnikov kategorfie C. položaja IX. pisarniške stroke. Prošnje je treba vložiti do 6. maja. Pravosodno ministrstvo oddelek za kaznilnice, razpisuje natečaj za popolnitev treh mest poveljnikov straže v kaznilnicah. Prošnje ie treba vložiti do 6. rnaia. Podrobnosti obeh natečajev so razvidne iz »Shržbenfh No vin« št. 90 z dne 32. t. m. — Kongres slovanskih železniških uradnikov. Od b. do 9. septembra se bo vršil v Pragi kongres železniških uradnikov Poliske. Jugoslavije, Bolgarije in Češkoslovaške, včlanienih v Ligi slovanskih žc-leznrSVih uradnikov. Predsedstvo Lige bo do prihodnjega leta še na Češkoslovaškem, potem pa preide za tri leta v Jugoslavijo. Lvjra je bila ustanovljena predlanskim na pobudo društva češkoslovaških železniških uradnikov, ki so Priredili ekskurzijo v Jugoslavijo m na Poljsko. S tem so opozorili nase bolgarske železniške uradnike, ki so ustanovili nepolitično društvo in se pridružili Ligi slovanskih železniških uradnikov. — Kongres mednarodne federacije učiteljskih zvez. V torek dopoldne ie bil otvori en v Pragi kongres mednarodne fede-raciie učiteljskih zvez. Kongresa so se udeležili delegati iz 25 držav. Našo državo sta zastopala kot odposlanca UJU z. Pavel F1 e r e in Vlado Petrovič. — Natečaj za uradnike ministrstva soci-Jatne polftfke. Minister socijalne politike in narodnega zdravja razpisuje natečaj za večie število uradnikov I. in IT. kategorije v ministrstvu samem in pri poedinrh banskih upravah. Prošnje »e treba vložiti do 5. maja. — Proslava treznosti. Od 4. do 11. maja se bodo vršile proslave treznosti po vseh krajih na-še države, kjer so abstinenti organizirani. Namen proslav je popularizirati treznost. Po šolah bodo prirejena antialko-holna predavanja. — Kunkurzi in predkonkurzi. Društvo industrijalcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za eas od 11. do *20. t. m., sledečo statistiko: Otvorjeni so bili konkurzl: v Beogradu, Zemunu, Pančevu 4, v dravski banovini 3, v savski banovini 3 v vrbaski banovini 1, v primorski banovini 2, v drinski banovini 1, v dunavski banovini 3, v moravski banovini 10 in v vardarski banovini b*. Odpravljeni so bili konkurzi: v dravsiki banovini 2, v savski banovini 4, v drinski banovini 1, v dunavski banovini 4, v moravski banovini 2 in v vardarski banovini 4. Odpravljeni so bili predkonkurzi: v savski banovini 1. — Velikonočna številka revije »Rijec<. Velikonočna številka zagrebške revije ^Riječ« je izšla na 104 straneh. Krajše razprave in članke je napisalo 42 naših znanstvenikov, književnikov in publicistov. Iz Ljubliane sta zastopana dr. Ojorgje Tasic in Božidar Borko. Vsak prispevek je opremljen z avtorjevo sliko. »Riječ« iz'tiaja vsako soboto, naročnina znaš letno 120 dinarjev. — Angleško letalo pri Subotici. V ponedeljek dopoldne Je pri Subotici pristalo veliko angleško letalo, ki vzdržuje zračni promet na progi London - Indija. Tik nad Subotico se je v motorju zlomila cevka za olje in zato se je moralo letalo spustiti. Avijon ie pristal blizu vojašnice. V letalu so bili trije potniki in neki angleški novinar, ki se je po razgovoru z Oandhijem vračal v London. Letalo so v Subotici popravili in ob 16. ie odletelo proti Londonu. — Radovljica. Prihodnjo nedeljo, dno 27. t. m. ob pol štirih popoldne gostuje v So-kolskem domu Marijonetno gledališče; s Tabora. Uprizori se zabavna pravljična igra M. Sviglja >Gašperjev junaški Čin<. Tovrstna uprizoritev je za Radovljico nekaj povsem novega, zato vabimo staro in mlado, da si jo ogleda. To gledališče uživa v Ljubljani velik sloves in nam je v posebno veselje, da ga bomo mogli pozdraviti v naši sredi. — Velik lov na sardele. V soboto se je rače] sezonski lov na sardele od Raba do Rogoznice. Zaposlenih j<* okoli 5000 ribičev z 2000 čolni in ladjami. Ribe s* že selijo. Ribiči računajo, da bo letošnji lov izredno bo- — Moč z dvema IfUMi O zanimivem Primeru bigamije je te dni razpravljalo novosadsko vzkhcno sodišče. Novosadski zidarski mojster Jovan Nesič je bil obtožen b*gamije, ker se je po vojni v Novem Sadu poročil z Barbaro PaKnkas, čeprav je bil že pred voJno v Budimpešti poročen z Marijo Tugy. Dozdevni Nešić je bil zastopnik novosadske delavske zbornice in se ie takrat izdajal za Jovana Pelina, kakor se v resnici piše. Za Nesiča se je izdajal šele po drugi poroki najbrž zato, da bi ga oblasti ne prijele. Stvar pa je prišla na dan in Pejin ie moral pred sodišče. Mož se je zagovarjal, da je bil med svetovno vojno ujet. Opetovano je pisal ženi, pa mu ni odgovorila. Ko se je po vojni vrnil domov, ie naše! ženo nosečo. Takratne komunistične oblasti so mu dovolile ločitev. Bil je prepričan, da je ločitev pravomoćna in zato se je oženil drugič. Novosadsko okrožno sodišče Je lani Pejina oprostilo krivde bigamije in oprostilno sodbo je te dni potrdUo tudi kasacijsko sodišče. — Beg nevarnega kaznjenca. Iz zaporov mariborske kaznilnice je pobegnil 21. aprila Anton Čuden, rojen 20. januarja 1895 v Dragomeru pri Brezovici in pristojen v Log pri Ljubljani. Čuden je bil zaradi ropa in javnega nasilia obsojen pred poroto na 20 let ječe. Begunec je 164 cm visok, krepke postave, kostanjevih las, nosi plave brke, tetoviran je po rokajh, na levi nogi mu pa manjkajo 4 prsti. Čuden jo bo skušal najbrž popfhati čez mejo v Avstrijo ari v Italijo. —lj Brez sledu izginil. Franc Podreber-šek. tovarniški delavec, je 30. t. in. z doma na Kodelievem neznano kam odšel b se še ni vrnil. Mož je visoke postave, suaega in podolgastega obraza, plavolas, ima pristrižene brke in je nosil črne progaste hlače in enak telovnik. Suknjič ni imel na sebi, bil je gologlav. Mi izključeno, da je padel v Ljubljanico in utonil. — Strašna nesreča služkinje. V stanova nju trgovca Josipa Pa rde v Sarajevu se je v torek pripetila težka nesreča, katere žrtev je postala lSletna služkinja Anka Kratic. V stanovanju je nenadoma izbruhnil požar in še predno se je mogla nesrečna služkinja rešiti, je bila vsa v plamenih. Prepeljan' so jo vso obžgano v bolnico, kjer je pa kmalu poškodbam podlegla. — Tri žrtve strele. Te dni je med širno nevihto treščilo v hišo kmeta Vladimirja Dojčinoviča v Tromedju pri Kumanovem. Strela je ubila mlajšega posesinikovega sina, d oči m so Dojčinovica in starejšega sina težko poškodovana prcepeljali v bolnico, pa sta že med prevozom umrla. _ Osveta varane žene. V Drrjanjri pri Srbobrann je bil te dni izvršen strašen zločin. Ločena žena Jnlijana Kiš je. napadla svojo nasprotnico Amalijo KunjJ fn jo z nožem večkrat sunila v prsa. Umirajočo Amalijo so prepeljali v bolnico. — Velesejem t Osijekn. Legitimacije in vozovnico pri Putniku, d. d. Ljubljana. Dunajska c 1. 28bVn Iz LJubljane —b Dražba košute. Mestni magistrat ljubljanski sporoča vsem interesentom, da se bo v nedeljo, dne 27. t m, ob 1. uri popoldne vršila iavna dražba košnje vseh mestnih potov in štradonov na Barj-u n sicer v gostilni Jakoba Vidmarja na T-žan ski cesti. Vsakoletna običajna dražba v zadevi oddaje košnje mestnih potov in štradonov Trnovskega, Karlovškega m Poljanskega predmestja se bo vršila v nedeljo dne 4. maja 1930 ob 1. uri popoldne v »v stilni pri Koscu ne Opekarski cesti. —H "Bremen«. Jutri bo predvajala ZKD v prostori* kina Ideal krasni m poučni film »Bremen«, ki nam predočuje v zanimivih posnetkih gradbo največjega preko-morskega veleparnika Severuonerrfškega Llyooa. Od najmanjših podrobnosti zasledujemo postanek rn rast ogromnega morskega kolosa, nato si ogledamo po dovrši t v i niegovo razkošno in vele n dobno notranjost in prvo rekordno, z modrim trakom nagrajeno vožnjo preko Oceana v Ameriko. Film, ki je na veliko noč vzbudil vseobčo pozornost občinstva, ki to veliko zanimanje v vsej meri zasluži, si morate brezpogojno ogledati. Predstave se bodo vršile Jutrj ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri zvečer. Cene najnižje od 2 Din datje! —Ij Dobava mesa. Dne 26. t. m. se bo vršHa pri intendanturi komande dravske divizfjsfce ob+astf v Ljubftairi ficrtacrla glede drtevne dobave mesa za čas od dneva odobritve pogodbe do dne WL mavca 1931. Oglas Je na vpogled v pisarni Zbornice za 'POT v LmjIj^pmiI, posodi pa pri oflietrfefli rn-tenda i itu H. —15 Narodni mnef Ho od prrhodrrje nedelje 37. aprila t. 1. dalie odprt za brezplačen poset muzejskih zbirk vsako nedeljo od 10. do 1£. "^e dopoldne. Iz Celja 3**. — Vreme. Vremnska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države bolj ah* manj oblačno. NajvrŠja temperatura je znašala v Splitu in Skoprju 21, v Beogradu 20, v LJubljani 10.4, v Zagrebu in Sarajevu 1°. v Mariboru 16.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.5 mm, tecnperarura je znašala 9Jx —li Zveza Barjanov z mestom. Barjani iz Crne vasi in Lip imajo zelo neprikladno zvezo z mestom, kamor morajo hoditi po velikem ovinku na Ižansko cesto in potem čez most preko Ižice na Karolinško zemljo v mesto. LiplJane in Crnovaščane prepelje v sili ondotni »brodar« na levi breg Ljubljanice, od koder krenejo skozi Mestni los: ali pa po Cesti na Rakovo jelšo dalje. Prebivalci Lip in Cme vasi so si že pred 3) leti belili glave, kako bi prišli do potrebnega mostu čez Ljubljanico, ki bi služi! osebnemu kot voznemu prometu. Tudi bi radi nekaj prispevali k stroškom mostu. Ker ima vsekako tudi mestna občina interes na tej prometni napravi, bi bilo dobro, da se zanima za napravo tega mostu zlasti, ker se na Barju po regulaciji Ljubljanice ni sploh več bati povodni! Mestna občina naj torej skrbi tudi v tem mestnem okraju za promet in gre Baria-nom na roke. Most bi menda ne bil posebno drag, posebno če bi nekaj prispevali Barjani sami. —lj Nov stavbni svet se bo odprl na Ljubljanskem polju, ko bodo premeščene smodnišnice. Mestna občina bo po odstranitvi teh objektov prdobila v zamenjavo suha stavbišca, ki jih bo, ker leže proti severu, ali sama zazidala aH pa dobro prodala. —li Zidov je okli starega ookopaHšča pri Sv. Krištofu se je pričelo krušitj na več krajih pa tudi že nagibati na cesto, zlasti ob stari Pokopališki cesti vzdolž proti pro-testantovskemu pokopališču. Lahko se pripeti, da se del zidu zruši na cesto, ž njim vred pa tudi ta ali oni nagrobni spomenik, ki slom še na zidu. _lj Današnji živilski trg. Dane* na trgu ni bilo posebnih kupčij. Bližamo se pač koncu meseca. Dovoz graha, novega in starega krompirja, graha v stročju, salaTe itd., pa je bil kljub temu znaten, tako da Je bil trg bogato založen. Cene so ostale v splošnem ne-izpremenjene. Tako so prodajali krompir p-> 8 Din kg, salato glavnato od 8 do 12 Din kg, berivko in regrat 3—3 Din merica, eve-tačo 8 do 10 Din kg, rdečo redkvico po 1—2 in 3 Din šopek, grah v stročju 10 Din kg, oluščen pa 4 Din merica, drobno peso in drobne kolerabe od 2 do S F>m komad, lepa zimska jabolka 8 do 10 Din kg. pomaranče od 50 para do S Din komad, Bmone po ?5 para itd. —lj Koncert zamorsioth in indijanskih duhovnih in narodnih pesmi priredi jutri ob 20. v Fifharmoničui dvorani priljubljeni ba-ritomst g. Anton Š u b e 1 j. Koncert z istim programom ie priredil g. Šubelj pred tedni v Berlinu ter se berlinske kritike tz-ražaio o njem zelo pohvalno. Pevca bo spremljala Pri klavirju pianistka gospodična Marica Vogelnik. Vstopnice v Matični kajtearoi. —c Za ustanovitev protitiiberkulozar lige v Cel jo. Okrožni urad za zavarovanja delavcev v Ljubljani je pokrenil akcijo za ustanovitev krajevne protituberkuJozne fige v vseh večjih krajih dravske banovine. Tudi za mesto Celje in okoHco je nujno potrebno, da ee ustanovi krajevna protituberkulozna liga, katere namen je, da se bavi z vsemi vprašanji, ki so posredno ah' neposredno v zvezi z bojem proti tuberkulozi. Ta zavratna bolezen nima svojih številnih žrtev sadno med delavstvom, ampak žanje tudi obilno med mestnim in lanetakim prebivalstvom. Najbolj ogrožena pa je mladina — bodočnost in op našega naroda. Zaradi tega je nujno potrebno, da se prebivalstvo vsoh slojev strne v enotno fronto in zdrnaenirai možmi sredstvi bojuje boj proti zavratni bolezni-tuberkuloai. V ta namen sklicuje podpisana ekspozitura OLTZD v Celju sestanek, ki se vrši v mestni posvetovalnici na magistratu v Celju danes ob S. uri zvečer. Spored: 1.) Otvoritev sestanka. 2.) volitev začasnega odbora krajevne pTotfbuOerkarloz?i>e BMetaljx5ki<. Knjižica Je namenjena sorski mladini. Založnica bo te dni razposlala brošurice šolskim vuuHvom in prosi, da bi jih ista ne vračala. Zbirka je ze4o primerna za našo mladino. —c Občni zbor starešinrfc© srete >Tr»glava«. Starešinska zveza »Triglavac bo hmela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 4. maja ob 0.30 v Celjskem domu v CeJJu. Dnevni red je običajen, s4derpalo pa se bo tudi o spremembi pravil. —*e Letovanje sokolskega narašča«* »b morjn. Navodila za letovanje sokotekega naraščaja so razvidna iz >Uput<> ki so nalepljene v izložbi drogerije ^-Sanitaet v Aleksandrovi ulici. Prijave se sprejemajo pri So-IsJUksm društvu v Celju najpozneje do 15. maja. —c Ljubiteljem fotografije v Celje. Savinjska podružnica SPD v Celju priredi dre- vi ob 20. uri v dvorani trgovske šole za ljubitelje fotografije predavanje o fotografiranju. Predaval bo zastopnik tvrdke Perutz g. Karel Koranek-Lumenstein z Dunaja o temi: »Kako in kaj naj fotografiramo, oriohromat-ske, brezobstretne plošče in fibni, njih osvetlitev in razvijanje.« Predavalelj je izboren fotograf in strokovnjak ter je imel že več enakih predavanj v Ljubljani in v Mariboru. Vstop k predavanju je prost. —c Rojstva, smrti in poroke v Celju. Sta-tite-tika rojstev, smrti in por.>K v Celju za prvo četrtletje letošnjega leta izkazuje na-sleduje številke: rojenih je bilo 130 otrok, umrlo je 89 oseb v sladki zakonski jarom se je pa vpreglo o4 parov. —c Iz celjskega mestnega gledališča. Zaradi premlačnega zanimanja celjske gledališke publike je uprizoritev opere »Rigoletto^, ki bi se morala vršiti v nedeljo 27. t. m., odpovedana. Pač pa bodo gostovali Mariborčani naslednjo nederjo v celjskem mestnem gledališču z dr. Novacanovo dramo vHerman Celjski<. Popoldne ob 16. bo predstava izven abonma na, zvečer ob 20. pa v abonmanu. Venk, kdor želi videti znamenito delo rojaka dr. Xovačana. naj si rezervira takoj vstopnice v knjigami Goričar & Leskovšek. Petek, 25. aecHa. 12.30 Reproducirana sHasha — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana gkisba — 1330 k današnjih dnevnikov. — 17JO Koncert Radw>-onkestna. 16-30 Dr. Ba-jc: O jeziku in jezikih. — 19.00 Gospodinjska ima. — 10.30: Dr. Stanko Leben: haliiajiščioa. — 30.00: Glasbeno predavanje, dr. A. Kozma. — 30-30: Pevski koncert, navaja gdč rva VedraJ: 31.00 Koncept Radvo-orke-srra. — 32.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. ooooca, fcu ig nate kraljevine pa priđe t pođfeev predvsem 9to m koruza, potem hrastom doge in optoh rraA les, cement, klavna firina, konoplja m ton, karbid in drjffik m razni kfcduertafjakj rnrlrJVI. Nekofiko se ie fcrpnje s tesna artfkfi. s po voljnim uspehom, Xatvee> ortra bojne trgovske sGke je, kakor rečeno transportna komunikaerja, ker < posluževati tujih Wk io tn^Hi sredstev. Da se pogiobe odnoda^i med nefio vino in republiko Portogataho, ha Mla predvsem potrebna trgovska pogodbe med obe* ma državama. Baš redi nezadostnega poma-nja Portugalske in rrjeirfh razmer se pri nem misli preveč skeptično glede trgovske in tr*±i knrtnrne zveee, češ, da ee dežela politično ne more umiriti. Prepričan pa eerrv, da se bodo dale premosrfta vse težkoČe za skle-rritev toke pogodbe m da bo kaj kmnba prišla pohoda v to evrho od eoe aH drma* stram. Potem se bodo nasirife speze tadi na kulturnem področju. Gradiva bi bilo dovoli, saj je Portugalska neto znamenrki po svoji slavni zgodovini, umetnosti m bteraruvi. vaštm učenjakom romanistom, znalcem lepega portugalskega jezika, vee to Je danes ni neznano. Saj smo že črtali globoke literarne razprave o portugalskem pe»ni&rvu izpod peresa naših znaneevenikov v slovenski znanstveni reviji. Z razširjenjem naših parobrodnih linij se bomo tudi Portugalski lažje približati in bomo prišli v tesnejši stik e trgovskimi in kulturnimi krogi te znamenite dežele. Kino — Jan Kiepura m drigiia HcJm nastopata skupaj kot nositelja glavnih vlog v naja^ovejšem filmu »Pafočc mertor. Saa\mi tenorist in velika filmska umetnica jamčita že po svojih imenih za izvrstno kvaliteto filma. Z delom na filmu so že pričeli fn mir oer se vrše sedaj snemanja v Napolje. — Komponisti nemških zvočnih filmov so: Paul Dessau: »Ich glaub nie mehr m eine Frau«, Arrhur Guthmann: »Liebe rm Ring«, »Phantome des Glucks«, Wemer R. Heymann: »Liebeswalzer, Melodie des Her-zensMc, FriedVich Hollander: >Oer bl»ue EngeU, Ed. Mav: »Dich ha-b ich gelieh**, Hans Mav: »Wien, du Stadt der Lteder*. »Wer wird denn weincn, wenn man ans-ernaader geht«, Pascprale Parrrs: »Delika-teseen«, Robert Stote: »Zwei Herzen im r>rorvierteltafct«. Star lovec. PrVi igonjač: Poslej one®a lovca. Star je že 70 let, pa še vedno hodi na lov. DiugU gonjač: Da, ta «ri je že obstee-očerta tm -deda. Previden zdravnik. — Gospa profesorjeva je N*a te, pravi žena možu — zdTavrrikfu. Rada bi, da ji nasvetorješ morsko kopališče. — Pod ooceaiiim rx*gojeni, kajti sCcer mož oe bo mosrel poravnati raouna, Iri ga ima pri mest. 9ta. 4 »SLOVENSKI V A R O D*, dne 24. aprila 19» S*ev. 03 Edgar Wattace: 47 Vrata izdajalcev Rom a n Spotoma je hotel Cotley zvedeti vse podrobnosti o ladji in pripravah, ki so bite odrejene za njegovo udobnost — Vprašajte raje starega, — se je glasil previden odgovor. — Govoril je sam z onim dečkom včeraj ali predvčerajšnjim. — Govoril je s princem? — je vprašal CoHev presenečeno. — Ne ... s princem ni govoril . . . pač pa z nekom drugim. — Dobil je nekakšna povelja . . . Nikoli ne vprašujem in tako ne slišim laži. Samo vam lahko rečem, da bi mi biki ljubše, da ni prišla. Stari kar nori za ženskami, posebno če so lepe. Po teh besedah je postalo VVarring-tonu prvič tesno pri srcu. Za varnost aH nevarnost dekleta, ležečega na dnu čolna, se ni dosti brigal. To ga ni prav nič skrbelo. Bil je samo radoveden, kakšno bo življenje na stari, zanemarjeni ladji in kako se bosta razumela z robatim kapitanom, ki tako nori za ženskami. Žal mu je bilo, da je zapleten v to pustolovščino. Vsaj potovanje v Indijo s to staro podrtijo bi bil moral odločno odkloniti. Morda ga čakajo na krovu nova povelja. Bila je skoro že ena, ko se je Joab obrnil m povedal, da vidi »Prettv An-ne«. Na ladji je gorela samo ena zakajena petrolejka, nikjer pa ni bilo luči, ki bi svetila ob strani, da bi naši potniki videli plezati na krov. S krova se je začni osoren glas: — Si ti, Joab? — Da, oče. — Jo imate? — Da. — Pritrdi čoln. Joab, ali plezaš gori? Sammy! — Da, sahib. Drugi mornar v čolnu je bil po glasu sodeč zamorec. — Ovijte tole vrv dekletu okrog pasu. Nekaj je padlo v čoln in Colley ie dvignil dekleta, da bi ji mogel zamorec oviti vrv okrog pasu. — Drži, sahib. — Saj se ne zaveda, kajne da ne? Ste jo omamili? — Da, — je odgovoril Colley iti gledal, kako so Hope potegnili po vrvi na krov. — Sammy, splezal gori. Zamorec je privezal čoln in splezal urno na krov. — Zdaj pa — vi. Goliey se je oprijel vrvi in začel počasi plezati. Že se je z eno roko držal za rob krova in dvigal nogo, da bi se zavihtel na krov. ko je zadonel Bos-sov glas: — In vendar ne prideš na krov! Bila je tema tako. da mu Coftey VVar-rington ni videl v obraz, pač je pa zasmrdelo po žganju, kar je pričalo, da je kapitan pijan. — Počakajte trenutek tam. kjer ste. — Zakaj? — je vprašal Cofiey in se owJel z obema rokama ograje. — Zato, ker vam pravim tako, — je »godrnjal EH Boss. — Na krovu je že preveč ljudi. Coflev Warrmgton je bolj slutil nego videl, icako je kapitan zamahnil s palico. Pri po gnil se je, toda ne dovolj hitro. Nekaj je padlo na njegovo glavo in skeleča bolečina ga je prisfiila iztegniti prste, ki so se oklepali ograje. Liki kamen je padel v vodo. Hladna voda mu je takoj vrnila zavest. Obupno se je premetaval po vodi, dokler ni otipal verige, katere se je v smrtnem strahu oklenil, čutil je, kako mu teče topla kri no obrazu. Stisnil je zobe in začel plezati po verigi na ladjo. Napetost sil je bila neznosna. Pri vsaki kretnji je čutH silno željo iztegniti krčevito skrivijene prste in najti mir na dnu reke. To je gotovo storil Rikisivi . . . Iz-nebiti se hoče priče ... Eli Boss bi se ne drznil . . . Živeti mora! Plezal je po verigi, prijel se je za žico in začutil, da si je prerezal dlan. Plezal je še više, prijel se je za oerajo, napel zadnje sile, da jo je preplezal, a komaj je bil na krovu, je omedlel. Tako je pripovedoval Colley Gra-hamu Hallovvellu. Granam je poslušal in groza ga je obhajala. — Hope Jovnerjeva je tu? Vi lopov!.— je vzkliknil. — Skrijte me! Morate me skriti! Co!ley je šklepetal z zobmi od strahu in mraza. Pogled na njegov bledi, okrvavljeni obraz je bil grozen. — Ubije mene . . . rn vas tudi, Hal-Iowell. Na hodniku so se začuli koraki in Graham HaIlowell je brž pomislil, kaj storiti. Pod posteljo je stal dolg zaboj. Najbrž ga je rabil kapitan za tihotapstvo orožja. Bil je prazen. CoHey se je splazil po trebuhu do skrivališča in komaj je bil pokrov zaboja položen nazaj, so se odprla vrata in vstopil je Eli Boss~ — Imate »kok« na varnem? — je vprašal.in. se ozrl na blagajno. Šele s tem je opozoril Grahama, da je fingi-rani namen njegovega potovanja prevoz kokaina v Indijo. — Mislil sem, da boste imeli sopotnika, nekega Colleya — saj niti ne vem, kako se piše — pa se je moral vrniti. Imate vse, kar potrebujete? Graha mov suknjič je ležal na postelji. — Za obleko najdete dovolj prostora tu pod posteljo. Torej ničesar ne potrebujete? — Ne, — je odgovoril Graham. In šele ko se je kapitan obrnil k vratom, je šinila Grahamu v glavo srečna misel. — Revolver bi rad imel, — je dejal. Stari pomorščak se je obrnil in oči so se mu nekam čudno zaiskrile. — Revolver bi radi? Bežite no! Čemu neki vam bo revolver? — Morda mi pride še prav, — je odgovoril Graham flegmatično. — Kaj ga nimate? Brez ovinkov je segel s svojk> orjaško šapo na Grahamov žep zadaj na hlačah, misleč, da najde v njem revolver. Spominjajte se slepili! ica Bruckovega samomora Pred 70 leti si je prerezal žile avstrijski financ, minister baron Bruck 20. aprila 1860 je izvršil aivistrijski D-nanjčm minister baron Bruck senzacionalen samomor, ki je drvrg-nil v Avstro-Ogrskn in tudii v anozemstvu mnogo prahu. Baron Bruok je stal ob zfbe'iki a«vsiferijskega Lk*yda v Trstu »kot njegov ravtiartefj. čeprav je bil doma iz Nem-čJrje, kjer je »bil 1. 1848 "poslanec v Frank -furtu, potem je bil pa poksKcan kot bivši knjtgobržec v Schwarzenbergovo vlado, v kateri je bil trgovinski minister. Leta 1851 je izstop 1 iz v.lade, L 1855 se je pa vrnil v njo kot finančni mVmster. To je brla v resaiici ista vlada, samo da jo je vodfcl po Schwairzeobergovi sntrti Bach-. Prvotno so barona Brucka hvalili in po-veiičevaiH kot ustanovitelja nove trgov-sko-Obn&ne epdhe v Avstriji ali celo kot tvorca Sredrije Evrope, pozneje se je pa izkazalo, da so bili ti slavospevi močno pretirani. Zgodovinar Rediich je nazval Bruckove načrte in ideje dfaletantstvo in konfuzni liatžiliberatezem. Položaj ministra Brurcka, kateremu je podelil cesar plemstvo, je bM že defcj časa kočljiv. Iz mJnutstnskifli protokolov je razvidno, da je opetovano podai demisijo, pa jo je zopet preklical, in idla je pritiskal nanj ®rof Thun, 'ki ga je dotžfel korupcije. Med saindlaisko vojno 1. 1859 je namreč zagrešil avstrijski general in veron-ski goibemer baron Eynatten kot šef vojaške uprave velike sleparije. Ko je prišla njegova krivda v procesu proti toankšrju Richierju -na dan, se je general 7. marca 1860 ustrelil, oa uide roki pravice. S tem je pa padel sum na finančnega ministra, ki je moral 22. aprila odstopiti. 2e Sdhatffle je trdfil da ministrova krivda ni bife dokajzana in je obžalovali Brucka, da si je dnugri dan pod vprrvom odpusta prerezal žnBe na rokam in na vratu. Istega mnenja je bi# tudi Bruckov živijenjepisec. (kar (potrjuje tudi zgodovinar Redffioh. Manistrski svet se je doligo posvetoval, aH naj dovoii vlada svojemu kolegi kot samomorilcu svečan pogreb in aH naj se ga udeleže tudi mrni-stri z uradmštvom. Prepuščeno je bik) protestantovskerrni daihovm-ku, če hoče ministra cerkveno pokopati, vlada je pa sklenila, da se ne udeleže pogreba niti nrnistri. n:ti uradn&i v uniformah. Edini minister Planer je branil Brucka, češ, da je izvršil samomor v trenutni duševni zmedenosti, dooini girof Thun splob ni priznava-1 zJJravni-ške izjave, da baron Bruck ni bil pri poprifrii zavesti, ko si je prerezal žile. Ministrski predsednik je izraz-il željo, naj novine ne pišejo o Bruckovem samomoru v tem smisfoi, da je postal minister žrtev cesarjeve nagle jeze. Na pobudo Bruckovega prijatelja ministra Plenera je bila odrejena splošna revizija finančne uprave, kti je docela očistila Bruckovo ime in spomin. Baron Bruck torej ni bil zapleten v sleparske manipulacije generala Evnattena. Tragedija indijanske princese Porota v Burffalu je obsodila te dni na smrt (lepo hčerko indijanskega poglavarja plemena Senecu, znano pod imenom trdeča Sitac«. Dekle se je seznanilo s slikarjem Marohandom, katerega siike so znane tudi v Evropi. Mar-ohand je znan tudi kot dober poznavalec intdHjanskih plemen. Mož je star že okro® 60 let, vendar se je pa rdeča princesa zabubila vanj s pravo indijansko strastjo. Vse bi bilo dobro, da ni slikar oženjen. Nekega dme so pa našli sfrfkarjevo ženo doma zadavljeno. Osurnijen je bil blaznež, kri je pobegnil iz utfTrofbohiice in se klatil po okolici. Nesrečnež je bil pa še toffiko pri panreti, •da je dokazal alibi. Afcbi je pa doka»za5 tudfi sMkar Mar-chand. Tako je bola končno osumljena indijanska princesa, katero je Mar-clhand baš portretiral Mlada Indijanka je trdovrnartino zanikata krivdo in šele ko i?o jo trdo prijel* je priznaila, da >e zadavila sliikarjevo ženo s pomočjo svoje zveste služkinje. Prišla je pred poroto in Obsojena je toSa na smrt na električnem stolu. Tn»dSjance je ta vest zelo potrla. V Btairfahi se je z/bralo več sto pripadnikov'- plemena Senecu. ki so med versloim obredom fefteafi velikega dmlha, .naj odvime d J rtfcfte irjcrin-cetse snaTnotno smnt. Posnemanja vredno Saške šolske oblasti se pečajo z zanimivim predlogom Zveze saških kopališč in zdravilišč, naj se uvede na vseh šolah kot poseben predmet pouk postrežbi vosti in vljudnosti napram tujcem. V mnogih krajih Saške se je namreč izkazalo, da ljudje ne znajo občevati s tujci, da so premalo postrež-1 ji vi, in da jih nehote odvračajo, namesto da bi jih privabili čim več. To ima seveda zelo slabe posledice za tujski promet. Izkušnja rudi uči. da se odrasli ljudje težko nauče lepega občevanja s tujci. Večina saških gostilničarjev, trgovcev in hotelirjev ne more razumeti, da se postrežljivost napram tujcem zelo dobro rentira. Isto velja v enaki a4i pa še v večji meri za uslužbence in služinčad po hotelih. Mladino je treba po mnenju Zveze saških kopališč in zdravilišč vzgajati tako, da bo znaila občevati s tujci in jih privabiti čim več v deželo, tako da postane Saška dežela, kjer se bodo tujci radi mudili in kamor se bodo tudi radi vračali. Predlog zveze saških kopališč in zdravilišč ie vreden vsega uvaževanja in posnemanja. Tudi pri nas se žal prepogosto dogaja, da ne znamo s tujci občevati in da jih odvračamo, namesto da bi im čim več privabili. Dobro Ki Hita. da bi se zganili tudi mi in načeli vprašanje občevanja s tujci Ultra vijoletni žarki na severu V severnih deželah, kjer je leto kratko in kjer prave vročine sploh ne poznajo, raslo rastfcne razmeroma btre^e m bujnejše nego pri nas, mnoge rastline cveto prej in taidfi sad dozori prej. nego v našfi krajih. Ce bi bila za rast in razvoj ratstton merodajna samo toplota, bi moralo bftti batš narobe. M^sel na u&rav^jotetne žarke so učenjaki doslej odManjaE, češ, da je njihov' vpliv tem večji, čim vršje na obzorju stoji somce. To naziran je je bilo pa napačno. S riambuTŠke univerze prihaja vest. da so prršri učenjaki do zaključka, da je na Laponskem kluJb nizko stojeoernu solncu izžarevanje ukravijoletnrn ža-r-kov mnogo močnejše nego pr. nas. Vzroka učenjaki še niso pojasnili. Morda je ozračje okrog obeh tečajev redkejše in zato ne absorbira tako močno solnčnih žarkov. Jasno je pa, da gre hitrejša in bujneiša rast ondotnih rastlin na račun ultra vi joletnib žarkov, katerih posledtica je tudi večja množina vitaminov. Zanimivo je tuiii, da je v švedskem mleku in maski mnogo več vita-tminov, nego v našem. To priča, da je naziran je glede vpliva uHravrk>leJtrth žarkov v severnih krarh pravilno. NOGAVICE i Ž.160M Janezkov a žalost — Zakaj si pa tako žalosten. Janezek? — Ker ima moj bra* velikonočne počitnice, jaz jih pa nimam, — Kako to, da jih nimaš? — Ker še ne hodim v šolo. Pri brivcu Brivec: Briti ali striči, prosim? Klijent: Nič, samo hitro mi dajte brisačo Čez obraz, kajti moj krojač je baš vstopil. V muzeju — Gospoda, to je oprsje Gustava Adolfa in — tu je luknja, skozi katero je udarila smrtonosna krogla. Obiskovalka: Glej, glej. Ce bi bila njegova žena malo bolj vestna in bi luknjo zašila' bi siromaku gotovo ne bilo treba umreti. Stara obleka —Možiček, uboga stara ženica je bila tu in prosila je. nad Ji dam staro obleko za nk> in njenega moža. — Si ji ustregla? —Da. dala sem ji tvojo obleko, katero si nosil pred 20 leti, in pa svojo staro iz prejšnjega tedna. II i sn i posestniki kojlm zidna vlaga uničuje vrednost njihovih hiš, stavbeniki in vsa, ki hoće jo vlažno zidovje osušiti, oziroma zavarovati pred vlago in vodo, naj uporabljajo naš absolutno zanesljivi izolačnl preparat Prospekte z navodili uporabe pošilja brezplačno LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA LJubljana, Bletwei»ova cesta it, 18. BlBiBiBlBiBiBiBlB B onoLU i lULPjaoDonncoa Čevlje kemično barva s strojem M. TREBAR, Ljubljana Sv. Petra cesta 6. Vabilo na SO. občni zbor ki ga bo imela Kmetska p soiilnica liublj. oko ice regktrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, ▼ četrtek, dne 15. maja I930 ob 1$. uri v sejni dvorani posojilnice v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18. DNEVNI RED: 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Revizijsko poročilo. 5. Odobritev letnega računa. 6. Razdelitev dobička. 7. VoRtev predsednika, podpredsednika in treh članov načelništvm. 8. Vofitev treh članov itadzornJStva. 9. Predlogi zadružnikov. V Llubffan!, dne 24. aprila 1930. Nacelaištvo. Slaščičarji, peki. hoteli in restavracije, uporabljajte samo čajno margarinovo presno maslo ki fe najceneje in enako naravnemu presnemu maslu, ker je izdelano n sveže smetane in rumenjaka in stane samo 26 Din kg. FRANJO SVOBODA. Zagreb, Žerjavlćeva ullca br. 2. mm*? Kopališče SK Ilirije jHe KOPALIŠKEGA REDITELJA. Le marljivi, zaneslrrvi in plavanja vešča naj pošljejo pismen-e pomrd-be s plačilnimi zahtevki do 29. aprila e. dr. Milanu Dularju, r&v-nau velesejma v Ljubljani. 1463 M O D R O C E Ia afrik močno blago Din 240.—. spodnje modrooe. mreže, posteljne odeje najcenoiše kupite pri RUDOLF SEVER Marijin trs 2 Zahtevajte vzorce! 29/T Gostilno in trgovino na živaihoem in prometnem prostoru mesta Zagreba, s stanovanjem 3 sob, vrtom za goste, z wsem inrventarje.ro, zalogo vina, kakor stoji, radi nadlega odihoda prodam za 35.000 Dm. Pojasnite daje uKohmibais«, Zagreb, Vlaska nlioa 24. — Telefon 24-^3. 14A1 t/ A B I L O na redni občni zbor ! t. z. z n. z. ki se bo -šil v sredo, dne 7. maja 1930, ob 15.30 v uradi »rostorih Okrajne posojilnice v Ormožu. DNEVNI RED: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Poročilo o letnem računu za 1929. 3. Odobritev letnega računa. 4. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Pripomba : Ako bi ob določeni uri ne prišlp zadostno Število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, se vrši v smislu § 29 za dr. pravil pol ure kasneje v istih prostorih in po istem dnevnem redu drugi občni zbor. ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov. NACELSTVO. m 1465 Dekle za vse marlj.rvo. pošteno, liubtteljico otrok, veščo vseh hišnih del, eve«t. tudi kuhan>a in šivanja, sprejmem takoj. Le one, ki rellektiTajo »a stalao mesto, dober postopek to dobro prebrano, naj naslovijo svoje crferte na Erno Wortmarm. Sušak, poštni pretinac 93. 1462 2 kolesi dobri, prodam poceni. — Novi Vodrnot, pod Ježami M. 1467 NA OBROKE lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah z posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ul. 1 1312 Zahvala V težlki iagubi, kn nas >e zadela s smrtjo našega nepozafanega soiprotgra m očeta, gospoda Avgusta Končarja izrekamo za vse izraze soourtja vserm najsrčnejšo zaihvaflo. Posebno se zahvaljujemo vodstvu in nadzorneiTvu od/boru >Na»baviiaine zadiruge ushižbenoev drž. žel.« za niHh poonoč in naiklonjeTiost v času bolezni, za poklonite v krasnega cv»etja m spremstva, enako usjužben-cem zadruge, častiti duhovščini, časti-tim sestram v bornici za njih trud Jn rx)fžirtvrova'lTiost, pev^«mru in gfteisbene-mu društvu »Sloga« za rtjtfh v srce segajoče žalostrnke %n vsem. ki so mu bili dobri prijatelja in tovariši m so ga spremili v talko lepem številu na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, 24. aprila 1930. Žalujoča soproga Juttia Končar s hčerko MUico. UnMe Jocip ZopanfiS. — Za »Narodno Fran Jeoeršek. — Za opravo m mseraoti del hsta: Oton Christot — Vsi v L/ibijaci.