I YYV X+ «m Spedliloiie In m p LAATM »*• *97 Poštnina plaćana t jotovinL T LfrMjanI, iotfii Ž9. iVfnriEi 1«4*-XX UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBI J ANA. PUOdMUSVA BIMOMI S n IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase ls Kraljevine Italije tn inozemstva CTN-IOVE PUBBLICITA ITALIANA 8. A-, MILANO : 31-22, 81-23, Baconi pri postno LJubljana 31-26 31-2« m 10-351 1L— Mr, aa tuoaenuitTO 15.20 Ur CONCBSSIONAKIA ESCLUSIVA pcr ta pubblicit« di proveniena italiana : UNIONE PUBBLIGITA ITALIANA S. A„ MILANO. Uspešne akcije v Egiptu Odbiti poskusi izvidniškili oddelkov — Uničena angleška letala Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil dne 28. avgusta naslednje 823. vojno poročilo: Sunki sovražnih izvidniških oddelkov podprti z živim ognjem topništva so bili odbiti na cciptski fronti. Nemški lovci so v boju sestrelili tri sovražna letala. Britanska letala so izvršila polete nad Ge!o in Comiso; pri tem je bilo eno letalo zadeto od strelov obrambne baterije ter je v plamenih padlo na tla v okolici Comisa, dočim je bilo drugo hudo zadeto ter je bilo prisiljeno k pristanku v bližini Marine di Ravuea. Sovražni pilot je bil ujet. Tradno je javljeno, da je bila med civilnim prebivalstvom ubita ena oseba, nekoliko pa jih je bilo ranjenih. Povzročena škoda ni znatna. Artilerija sproti zaduši sovražne napsfdalne poskuse Operacijsko področje, 25. avg. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki). Sovr.tžnik je okušal tudi včeraj z običajnimi patrolnimi skupinami izvesti nekaj napadov v raznih od- sekili naše postrojitve. V jutru se je nad 50 oklopnih vozil skušalo približati našim položajem v obalnem odseku, toda takojšnji ogenj našega topništva jih je pognal V beg;. Popoldne ?o skušale precejšnje pehotne sile izstopiti z motornih vozil v očitnem namerni, da bi napadle njiše postojanke v osrednjem pasu. Ko so izvajale manever, je nase topništvo pričelo streljati. Več ket lo motornih vozil je bilo poškodovanih in se ni več premaknilo z mesta. Sovražne sile so se takoj umaknile na izhodiščne položaje. Tudi letalsko delovanje je bilo, kakor običajno, živahno. V spopalih so lovci 03i sestrelili en Hurrican, en Spitfire in en CurUs. Protiletalsko topništvo neke naše velike edinice je sestrelilo dve sovražni letali, ki sta skušali napasti našo postrojite v. Angleži priznavajo slabost Rim, 28. avg. s. Admiral Hanvood Norman, šef angleške mornarice v Sredozemskem morju, je izjavil nekemu dopisniku Reut£rja, da so bile podvzete važne mere na tem morju za zagotovitev tesnejšega sodelovanja med letalskimi silami in pomorskimi silami. Po teh izjavah so bile mere podvzete, ker položaj močne angleške mornarice v Sredozemskem morju ni več tak kakor je bil svoj čas. Potem ko jo ob-j&finil, da angleška mornarica ne more izvajati več svojih normalnih operacij brez zadostne letalske zaščite in da mornarica mnogo tvega, ako bo potrebno izvesti veliko nalog, je Harwood Norman takole nadaljeval: Letalski činitelj je kapitalne važnosti v Sredozemskem morju in sovražno napredovanje na črti El Alameina je odvzelo zaveznikom letališča, s katerih bi mornarica lahko dobila zadostno zaščito z lovskimi letali. Vse zavisi, je angleški admiral žalostno priznal, od izida operacij na kopnem. Admiral je nato skušal ublažiti \Ttis svojih izjav, zatrjujoč, da ima Anglija mnogo podmornic, ki bodo lahko dosegle znatne uspehe in da se zavezniške letalske sile vsak dan trudijo, da bi onemogočile sovražne konvoje proti Severni Afriki, in da letala opravljajo znaten del za vojno koristnih akcij proti podmornicam osi. Zaključek admiralovih izjav resnično ni tolažeč za Angleže, katerim so vedno dopovedovali, da je Sredozemsko morje nekakšno angleško jezero. Gotovo je, je zaključil admiral, in to ve tudi sovražnik, da naša mornarica ni več tako močna kakor je bila svoj čas, ker mora vojna mornarica Zedinjenih narodov opravljati težke naloge po morjih vsega sveta. Ditcejeva podpora je Albance navdala s hvaležnostjo in navdušenjem Podrobnosti o potresu v piškopejski pokrajini Tirana, 29. avg. s. Po podrobnih poročilih s potresnega področja se potrjuje, da se je potres pričel natančno od 8,12 dne 27. t. m. V Piškopeji in zdi se, da je bil epicenter v bližnji vasi Maeelari. kjer je bila škoda posebno huda. Po prvih ugotovitvah je potres zahteval na vsem prizadetem področju 43 smrtnih žrtev, ranjencev pa so našli doslej 110. Okrog 1200 oseb je ostalo brez strehe, mnogo živine pa je bilo ubite. Tako v Piškopeji na sedežu prefekture kakor tudi v vaseh Macelara, Vejnik, Alajbeg. Kurtvegi in Elavar so vidne posledice potresa. Prvemu sunku, ki je povzročil največ škode, so sledili manjši sunki. S posebnim letalom je včeraj obiskal poškodovane kraje predsednik ministrskega sveta in prinesel tako hudo prizadetemu prebivalstvu dokaze o solidarnosti v vsej Albaniji. Prebivalstvo je pohvalil zaradi zglednega zadržanja S posebno ganjenostjo in čustvi hvaležnosti je prebivalstvo vzelo na znanio poročilo o velikodušnem Ducejcvem dejanju, Ki je, kakor je znano, določil en milijon lir za žrtve potresa. Ko se je vrnil v Tirano, je ministrski predsednik ostal na letališču, kjer je sprejel kraljevega namestnika, ki je dospel iz Rima in kateremu je poročal o svojem potovanju in o storjenih ukrepih v prid prizadetega prebivalstva. Albanski tisk objavlja z velikim psudarkom vsat o Duce-jevem darilu ter poveličuje značilno velikodušno dejanje, ki znova potrjuje, kako je Ducejevo srce ppvsod navzoča in kako se kaže s toliko velikodušnostjo do albanskega naroda. Vojaške in civilne oblasti teT oddelki vojske in milice še vedno požrtvovalno opravljajo podporno delo Vedro zadržanje albanskega prebivalstva ob tej nesreči potrjujeta naslednja dva dogodka: V vasi Hušte-lenki bi morala biti včeraj neka poroka. Ker je potres porušil hišo in so na čudažen način ušli smrti ženin in nevesta ter svojci, je bila poroka pod šotorom V Piškopeji je muzein kakor običajno vsak dan z minareta pozival vernike k molitvi, čeprav je bila mošeja hudo poškodovana in so oblasti prepovedale prebivastvu priti v bližino poškodovane zgradbe. Ameriška ljudstva se upirajo Washingtonu Boeuos Alres, 2S. avg. s. T^otranji položaj na Kubi, ki je popolnoma zasužnjena \Vashingtonu, kaže še naprej znake vrenja političnega značaja, ki je naperjeno proti brutalnim tlačiteljem tega naroda. Močna skupina liberalcev je skušala v naskoku zavzeti neko tovarno vojnih potrebščin pri A\vami, nakar je pobegnila, čete že tri dni zasledujejo upornike. Vojni minister je javil, da bodo zajeti uporniki ustreljeni, vlada pa je iz strahu pred neredi izdala stroge ukrepe. Rim. 28. avg. s. Eden izmed dokazov, ki ga anglo-ameriška propaganda osobito rada navaja od dneva vstopa Brazilije v svetovni spopad, je trditev v tako zvani panameriški vzajemnosti. Glasom organov Bele hiše je 25 južnoameriških republik pod razno obliko zedinjenih v borbi proti osovinskim silam. Ta izumetničena vzajemnost vlad pa po vesteh, ki prihajajo iz Jtižne Amerike, v resnici ni nikakršna vzajemnost narodov. V raznih republikah Južne Amerike je vprašanje vzajemnosti z Zedinjenimi državami postalo razlog za globok notranji razdor. In kakor je že vedno navada tam doli, se ti razdori kažejo v silovitih prepirih, v streljanju med pristaši VVashing-tona in med onimi, ki ne morejo prenašati vedno bolj neprijetnega imperializma severne Amerike. Eden izmed takih prepirov se je odigral v kolumbijski zbornici v Bogoti med razpravo o pomorski pomoči, čeprav le plato-nični, vladi Zedinjenih držav. Pred polno zbornico so kar naenkrat zadoneli streli lz samokresa in en odsek zbornice je drugemu takoj odgovarjal s streli. Dočim se je nekoliko poslancev zgrudilo ranjenih pod klopi, so se drugI spoprijeli v pretepu. Vratarji so takoj pritekli na poziv predsednika, ki je z eno roko vihtel zvonček, z drugo pa iz previdnosti pištolo, in se jim je po velikem trudu posrečilo izprazniti dvorano, nakar je predsednik popolnoma sam zaključil zasedanje. Egipt pod angleškim terorjem Carigrad. 27. avg. s. Egiptski ministrski predsednik Nahas paša je včeraj govoril v radiu ob priliki šeste obletnice angle-ško-egiptske pogodbe in je znova potrdil trdno odločitev Egipta, ki hoče izpolniti pogodbo po Črki in duhu pogodbe. Rekel je: Stvar demokracije je naša stvar. Dali smo vso mogočo pomoč in jo bomo še naprej dajali. Zmaga demokracije bo prinesla temu svetu novo dobo, v kateri bo svoboda narodov trdno zajamčena na temelju človeškega dostojanstva. Težko •ure nas še čakajo, toda dan triumfa demokracij bo prišel * Ta govor je samo dokaz zasužnjenja, v katerega je spravila Egipt slabost vlade, ki se ne more upirati angleškemu pritisku. Egipt je zaradi tega postal angle- ška kolonija. Slavospev demokraciji je udoben zaščitnik, za katerim skuša Nahas paša prikriti resnico o položaju, ki je nasproten interesom in zahtevam egipt-skega naroda. Ta narod je že ob mnogih prilikah dokazal svoje nasprotje do londonske vlade, ki ni držala nobene svoje obljube, temveč ni nikdar spoštovala svečanih obvez do Egipta. Aretacije, nasilnosti in slično, so orodja, s katerimi skušajo Angleži potlačiti sleherno hotenje egiptskega naroda po svobodi in neodvisnosti. Kljub politiki svoje vlade se egiptski narod ne odpoveduje tem idealom, ki se jih skuša zdaj potlačiti z lažnim izgovorom borbe za demokracijo. Obnovite naročnino! Nadaljnje prodiranje v Kavkaz Novi visokogorski prelazi zavzeti — Vedno tesnejše oklepanje Sta lingrada — Ogromne sovjetske izgube Ii Hitler je ve pa glavnega stana, 28. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske objavlja naslednje vojno poročilo; V Kavkaza so izsilile sorske čete prehod preko nadaljnjih visokih gorskih prelazov. Razkropljene sovražnikove sile so bile uničene. Zapadno od Stal in grada pridobiva nemški napad proti žilavemu sovražnikovemu odporu na terena. Pri obrambi obupnih protinapadov je bi j o samo v teku včerajšnjega dneva uničenih ali zaplenjenih 1U0 sovjetskih tankov. Močne letalske sile posesajo uspešno v borbe na zemlji in so razen tega uničile tudi za vojno važne naprave v Stalingralu in na zvezah iz zaledja. Na Volgi sta bila zažgana dva transportna parnika, Na fronti ob Donu so nemške in italijanske čete zavrnile sovražnikove napade. Južno od Kaluge in pri Kžcvu so se zrušili budi sovražnikovi napadi. Tudi nekatere krajevne akcije sovražnika so ostale brez uspeha. Južno od Ladoškcga jezera 50 ostali bm uspeha hudi sovjetski napadi, v katerih je bilo med drugim uničenih 35 tankov. Sovjetsko letalstvo ie v teku včerajšnjega dneva izgubilo v letalskih bojih in no protiletalskem topništvu 101 letalo, medtem ko je bilo 7 drugih letal uničenih na tleh. Eno lastno letalo je bilo izgubljeno. Pri poletu nad zasedene zapadne pokrajine je bilo včeraj v letalskih bojih sestreljenih 15, od stražnih ladij pa 3 angleška letala brez lastnih izgub. Razen dnevnih motilnih poletov nad zapadno Nemčijo so oddelki angleških bombnikov v noči na 28, avgusta odmetavali zažigal-ne in rušilne bombe predvsem na mesto Kassel. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Po dosedajih poročilih so nočni lov- ci in protiletalsko topništvo sestrelili 35 izmed napadajoči!) bombnih letal. V času od 14. do 27. avgusta je izgubilo angleško letalstvo 315 letal, od teh 52 nad Sredozemskim morjem in Severno Afriko, medtem ko je bilo v istem času v boju proti Angliji izgubljenih 63 lastnih letal. Podnevi in ponoči so nemška letala bombardirala za vojno važne naprave v južni in jugovzhodni Angliji in odmetala tamkaj velike množine rušilnih in zažigainih bomb. oddelki ob Donu zadajajo Sovjetom ogromne izgube Berlinski oris vojnega položaja, ki je ugoden na vseh odsekih vzhodne fronte Berlin, 2S. avg. s. Glede novih uspehov nemških in zavezniških čet podčrtavajo na pristojnem mestu predvsem to, da je bilo mogoče kljub izredno srditemu odporu sovražnika in kljub močnim utrdbam s katerimi razpolaga, pridobiti na terenu tako zapadno od Stalingrada, kakor v osrčju Kavkaza. Vest inozemskih agencij, da so nemške kolone dosegle Volgo, se v pristojnih berlinskih krogih ne demantira, in tudi ne potrjuje, ponovno so italijanski vojaki odbili, kakor jp znano, divje sovjetske napade na fronti Dona. Boljše vik i so imeli zelo ogromne izgube. Glede defenzivnih borb v odseku zapadno od Moskve se omanji-, da so rc zopet izjalovili sovražni poizkusi napadov na nemške postojanke, ki so danes bolj močne in trdne kot kdaj prej. Glede sovjetskega izrednega poročila od včeraj, s katerim se poroča o napredovanju v odseku Rževa, se ponavlja, kar je bilo žc rečeno, da gre za lokalen uspeh brez vsakršne strateške važnosti. Na nemški strani so izvedli korekturo fronte, s čimer so se nadalje utrdile glavne postojanke, proti katerim naperja sovražnik brezuspešno svoje napade. Kar se tiče borb južno od La loškega jezera, kjer so boljševiki sprožili divje napade, je jasno, pravijo v Bori inu, da skuša sovražnik z novimi napori zmanjšati pritisk klešč okrog Petrograda, katerega te klešče drže že leto dni. Borbe v tem odseku še trajajo. Iz istega pristojnega vira se doznava končno, da je včeraj sovjetsko letalstvo imelo ogromne izgube in sicer je Izgubilo 108 letal, dočim se samo eno nemško letalo ni vrnilo na oporišče. Hudi boji v kavkaskih gorah Berlin, 28. avg. s. O borbah v teku včerajšnjega dne na vzhodni fronti se dozna-vajo iz pristojnega vojaškega vira naslednje podrobnosti: Boljševiki kljub obupnim protinapadom niso mogli ustaviti nemških in zavezniških čet, ki prodirajo na Kavkazu. V hudih borbah, ki so izredno težke tudi zaradi visokega gorovja, je bilo več sovražnih skupin razpršenih, druge boljševiške vojne skupine, ki so bile že prej razpršene, pa so bile uničene. V sledečih napadih je bil odpor nasprotnika v nekaterih visokih prelazin popolnoma strt. V teh akcijah je prišlo do izredno hudih borb okrog utrjene višine, ki je bila končno zavzeta z naskokom. V borbah južno od Krnjanskaje je neki nemški pehotni bataljon te dni zavzel velik kraj, ki je tvoril glavno postojanko na cesti čez važen gorski prelaz. Ko je bil sovražni odpor strt, je poveljstvo bataljona s svojimi stotnijami napadlo skupino sovražiti postojank, ki so bile zelo utrjene in jih zavzelo. Boljševiki so takoj izvedli protinapad in kar enajstkrat zaporedoma brezuspešno poskušali vreči Nemce nazaj, toda bataljon je vztrajal v zavzeti postojanki in se ni umaknil niti za korak. Severno od Kavkaza so končno nemške čete zopet napredovale v Kalmuški stepi. General iuknv zamenjan Rim. 28. avg, s. Moskovski radio, ki se je specializiral na oddajanje alarmantnih vesti, javlja, da je bi'1 general Žukov, poveljnik vojske na srednjem odseku, imenovan za prvega Stalinovega namestnika kot komisarja za narodno obrambo. Poudariti je treba, da je imenovanje, čeprav se navidezno zdi povišanje, v zvezi z naglim razvojem položaja v Sovjetski zvezi, položaja, za katerega so značilne neizprosne nemške in zavezniške zmage na ozen^ju Sovjetske zveze. Obupen klic ameriškega novinarja Tmoa, 28. avg. s. List New York Post« javlja pod naslovom: »Moramo napasti Evropo v 30 dneh« senzacionalni dopis znanega dopisnika rz Moskve Lilanda Stewa. V svejem dopisu Stewe trdi. da sile osi dnsezajo cilje, kj bi lahko bili največje važnosti za nadaljnji razvoj vojne. Možno je, se izra/a Stew-», da sovražnik doseže ©ilje, ki »i jih jc zastavil, >e pred koncem no-vtmbra. Kdor si domišlja v Ameriki, da zavezniki lahko zmagajo v tej vojni, ako triko nadaljujejo, je kandidat za ncrisnico. Brez druge fronte so vse možnosti za zmago i.a strani osi. Neuspeh ChurchiUovega obiska v Moskvi Lizbona, 28. avg. s. Kaj se je zgodilo v Moskvi? Na to vprašanje odgovarja dopisnik angleškega tednika »News Stateman and Nation« in ugotavlja po obvestilih lz Moskve, da Churchill in njegovo spremstvo nista naredila nobenega vtisa v Moskvi. Prebivalstvo se po obisku ne čuti bolj srečno. Zdaj niso zanimivi politični razgovori, temveč samo sedanji položaj, ki je bolj resen ko kdaj prej. V Moskvi se zavedajo, da Nemčija kontrolira skoraj vse evropske oskrbovalne vire, dečim so zavezniki pustili Sovjetsko zvezo na cedilu List »Rdeča zvezda« ni objavil niti članka na prvi strani, ki bi bil posvečen Churchillu. Glede banketa v Kremlju pravijo, da je bilo ozračje na banketu zelo kilavo ter da so bili govori na zunaj živahni, v' resnici pa zelo prisiljen. Churchill je imel v Moskvi opravka z osebami, na katere njegova narava ni naredila nobenega vtisa. Molotovljev komunike so smatrali v Sovjetski zvezi kot gotovo angleško obljubo druge fronte v tem letu. Ako Angleža zdaj odstopajo od te obljube s svojimi argumenti, piše dopisnik iz Moskve ob zaključku, si bodo Sovjeti to tolmačili kc4 nedostojno izigravanje. Letalski napadi na Anglijo Berlin. 28. avg. s, DNB poroča, da » biti napadi nemškega letalstva, ki jih omenja današnje vojno poročilo, naperjeni proti Folkestonu, industrijskemu sredififcu Lcodesa. in proti pristanišču Hullu. Važni objekti v Folkestonu so bili napadeni tz bližine podnevi in zadeti v polno, Vejna na morju Lizbona, 28. avg. s. Amerško mornariško ministrstvo javlja, da je podmornica <3Bi W Atlantiku oh ju±noameriški obali torpedirala in potopila neko norveško trgovinsko ladjo majhne tonaže, ki je bila v službi so- vražnikov trojnega paleta. i :/!mim:i. 28. avg. s. Angrležka admlrallte-ta javlja, da sta bili potopljeni obalni strazni kulji Manor in Lan Les:. Berlin, 28. avg-. p. Vrhovno pove!jniStva oboroženih sil nadaljuje z objavo imen an-kških ladij, ki so jim nemške podmornic« od 1. julija 1942 potopilo. Gre to pot za potopljene ladje od tega dne do prvega dne Churchillovega molka o izgubah v bitki za Atlantik. Med drugimi so bile potopljeno naslednjo ladjo: Loshian 2"70 ton. >Kalin-gos 2001 tona, >Kancow< 2047 ton. »NGc 2f>00 ton, Paowo ( 2537 ton, »Soochow< 2614 ton. »Saint Patrick« 1922 ton. »Toronto Ctv 2486 ton. »VVhitre« 1196 ton, »Vuhu« 2938 ton, 3-Wigry« 1895 ton, »Alde-grove« 1971 ton. Tonaža, teh 12 ladij znaša skupno 24.614 ton. Važnost potopitve teh ladij je Se bolj očitna, ako pomislimo, da gTe za ladje, ki je vsaka štirikrat ali petkrat na leto plula po morju. Kuenos Aires. 28. avg. s. Po poročilu ameriškega mornariškega ministrstva, se je potopil pri trčenju ameriški rušilec >Ing-graham«. Rušilec »Inggrahamc je pripadal razredu Woolsey in je izpodrival 1.630 ton ter je imel brzino 35 vozlov. Oborožen je bil s 5 topovi po 127 mm in z 10 torpednimi cevmi. Smrt habsburškega nadvojvode Dunaj. 28. avg. s. Umrl je bivši poveljnik letalskih sil avstro-ogrske monarhi]« nadvojvoda Ferdinand Franc. Ob izbruhu svetovne vojne je bil nadvojvoda poveljnik 14. armadnega zbora. Nato je poveljeval armadi, ki je prodrla pri Gorlicu v Galiciji skozi močno utrjene ruske črte. Vojaška obveznost v Alzaciji Berlin. 28 avg. s. Z naredbo šefa civilne uprave v Alzaciji se uvaja obvezna vojaška služba za vse nemške državljane. S tem bo Alzacija — komentira list »Alsass« ta ukrep — polno sodelovala v borbi za obstoj, katero nemški narod bije že tri leta. Poraz ameriške mornarice Podrobnosti o drugi bitki pri Salomonskih otokih Tokio, 28. avg s. Mornariški kapitan Hi-raide. zastopnik j-aponske mornarice, je v radijskem predavanju izjavil, da so se ameriške ladje po prvi bitki pn» Salomonskih otokih, ko jim je komaj uspelo pobegniti pred japonskimi napadi z izgubo 14 križark, zopet vrgle v napad, potem ko so dobile ojačenjc dveh nadaljnjih nosilk letal. Tako je prišlo do druge bitke pri Salomonskih otokih. Ameriška mornarica k? je sestajala iz ene nosilke letal velike tonaže in iz ene srednje tonaže ter iz dveh oklopmc m več križark, ki jim je bilo uspelo pobegniti iz prve bitke, ter rz več rušil cev, je plula v severni smeri proti otokoma Tulugi in Gua-didcana. Brž ko so japonske voine ladje opazile sovražnika, so ga s^lno napadle ter mu poškodovale eno otklopnico in zažgale dve nosilki letal. Sovražna mornarica, je nadaljeval Hi-raide. ni bila kos našemu napadu ;n se je umaknila proti jugu. izkoriščajoč mrak. zaradi katerega japonske posPennsylvania« in drugih edinic. ki so bile usmerjene proti severu. Skupina je bila izsledena v vzhodnih vodah pri nekem otoku Salomonskega otočja. Japonsko poveljništvo je takoj dalo ukaz za napad na sovražno skupino. Bombniki, torpedna letala in japonski hidroplani so takoj pričeli z napadom in s svojimi bom- bami zadeli nosilko letal in bojno ladjo. Nevihta bomb se je vsula na sovražne Ladjo in takoj je bila zadeta velika ameriška noMika letal. Ogromni plameni po eksploziji so zmanjšali hrzino ladje, ki se je morala izločiti iz skupine. Njene protiletalske baterije so skušale zmanjšati silovitost japonskega napada, toda brezuspešno, kajti valovi japonskih bombnikov so zadeii srednjo nosilko letal in oklopnico, ostale sovražne edinice so se pa oddaljile. Sovražniku je uspelo zadeti eno našo majhno nosilko letal in potopiti eno japonsko torpedovko. Toda sovražni poizkus obnoviti svojo pomorsko moč v vodah okrog Salomonskih otokov, se je popolnma izjalovil. Kitajci zahteva jo od Amerike nova letala Tokio, 28. avg. s. Cungkinžka vlada slru-ša mrzlično popraviti razdejana ameriška letalska oporišča, ki so jih bombardirali na Kitajskem japonski letalci, in ustvariti nove letalske sile. Od prihoda novega ameriškega poveljnika letalskih sil iz Indije na Kitajsko je bilo v Cungkingu mnogo oo-stankov. Iz lani so bih ukazi za gradnjo 8 novih letališč v pokrajinah Kjangsi in Hu-nan. Medtem kitajski poslanik v Washing-tonu baje še naprej pritiska na ameriško vlado, da bi poslala Cungkingu nadaljnja letala. Za zdaj kitajsko letalstvo skoraj ne obstoja, Dezertacije v čangkajikovl vojski Tokio, 28. avg. s Iz uradnih virov trn iJkv znava, da vlada med komunističnimi vojaki v šangtungu vedno večja nejevolja, V zadnjem času so ugotovili že mnogo primerov dezertacije. Nedavno je kar 300 kitajskih vojakov prestopilo na stran kitajske narodne vlade. Njihov* pm-Hjnik jo tajnik komunistične stranke pokrajine Santung. Tajska in Mandžurija Hsinking, 27. avg. s. Tajski O i ama ki > poslanik pri mandžurski vladi je davi te-ročil poverilna pisma mandžurskemu ea* sarju. Zvezni tajnik v Črnomlju in Novem mestu Posetil je sedež obeh conskih inšpektoratov Ljubljana, 28. avgusta Tiskovni urad Zveze borbenih fafiijev objavlja: Včeraj popoldne se je napotil Zvezni tajnik, ki ga je spremljal Zvezni podtajnik Capurso. v Črnomelj in Novo mesto, da obišče sedež navedenih conskih mžpektora- tov. V Črnomlju, kjer g-a je sprejel conski inspektor in fasijski tajnik, je posetil njun sedež, nato prostore Dopolavora in okrajnega kapitanata. Zatem se je podal v Metliko, kjer sta ga conski inšpektor in fasijski tajnik poučila o življenju v Metliki in sta mu predstavila zastopnike uradov. Nato je prispel Zvezni tajnik v Novo mesto, kjer je, sprejet po conskem inšpek-torju, posetil sedež inšpektorata in fašija ter vojaško bolnišnico. Tukaj je razdelil ranjenim in bolnim darila in se je zadržal z njimi v razgovoru. Za vsikogar je imel besedo izpodbude in tovarištva. V Črnomlju, Metliki in Novem mestu je dal Zvezni tajnik krajevnim prvakom navodila ter se z njimi razgovarjal glede dela, ki je bilo doslej izvršeno. Med obiskom v obeh conah se je Zvezni tajnik ustavil med četami in se prisrčno razgovarjal z vojaki in Črnimi srajcami, ki se bojujejo v teh krajin z vnemo in disciplino, da očistijo Slovenijo partizanov. Uprava občine ftt. Vid pri Stični razpuičena Visoki Korniaar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se razpusti redna uprava občine Sv. Vid pri Stični in J a sledi imenovanje izrednega, komisarja po zaslišanju Tajnika Zveze borbenih fa-Sijev v Ljubljani, glede na čl. 4 Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX. ODREJA Cl. 1.. Redna uprava občine Sv. Vid pri Stični se raspusti. CL 2. Za izrednega komisarja gori navedene občane se imenuje fašist Silvano de Brevi. Okrajni Komisar v Ljubljani je pooblaščen, da izvrši to odredbo. Ljubljana, 15. avgusta 1942-XX. Visoki Komisar Emilio Grazloli Ciovanni Spangara novi Zvezni tajnik v Triestu Trieste. 28. avgusta Duee je na predlog Strankinega Tajnika imenoval za tajnika federacije borbenih fašijev v Triestu fašista Giovannija Span-gara, ki je letn. 1908, vpisan v PTsTF od 1928. prostovoljec in bojevnik v Vzhodni Afriki in v sedanji vojni. Novi Zvezni tajnik v Triestu je bil preje federalni inšpektor cone. Predaja poslov bo v torek, dne 1. septembra *» Triestu in sicer v navzočnosti podtajnika PNF Carla Ravasija, ki ga je določil za to Tajnik PNF, ter trie-stinskega prefekta. Ohranjevanje in sušenje živil v gospodinjstvu Izvrsten kruh si zelenjavne make Ljubljana, 29. avgusta Po d- ljšem presledku je včeraj Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. zopet povabila svoje člane, prijatelje in vse, ki se zanimajo za njeno hvalevredno delo, na aktualno poučno predavanje. Vodstvo podružnice je izbralo tokrat kot predmet predavanja v okviru svojih smotrov trenutno najzanimivejšo snov. za katero je našlo v osebi Ernesta Kruleja, izvrstnega poznavalca in strokovnjaka. Predmet podrobnega razpravljanja je bil konservi-ranje in sušenje sadja in zelenjave v malem gospodinjstvu obenem s praktičnimi navodili za pravilno uporabo posušene zelenjave. Predavanje je bilo v prijazni učilnici Gostilniškega doma na Privozu. Udeležba je bila zlasti glede na vročino razveseljivo lepa in so gospodinje dvoranice popolnoma zasedle. Zastopanih je bilo tudi nekaj moških. Sestanek je otvoril predsednik podružnice dr. Spiller-Muys :n takoj dal besedo predavatelju Kruleju, ki je s svojimi živahnimi in stvarnimi izvajanji priklenil pozornost vseh navzočih. Predavanje je bilo zelo zanimivo in bilo bi koristno, ko bi ga slišalo še več naših gospodinj. Morda bi ga kazalo ponoviti. V naslednjem povzemamo na kratko njegovo vsebino. Dva »ačina spravljanja sadja, sočivja in drugih živil Spravljanje sadja, zelenjave in drugih živil za zimsko uporabo dobiva v sedanjem času zopet tisti pomen kot nekdaj. Naši kmečki predniki so poznali v ta namen predvsem sušenje, ker takrat razni kemični pripomočki še niso bili znani. Danes je konserviranje razširjeno skoro na vsa živila in so v rabi najraznovrstnejši postopki. Slovensko bi imenovali vse delo, ki se tiče spravljanja za zimo ali tudi za poznejšo zalogo, prehranjevanje. Delimo ga na dve glavni vrsti: ohranjevanje ali konserviranje in sušenje ali prezerviranje. Torej je konzerviranje sadja, zelenjave in mesnin nekaj drugega kot prezerviranje. Oboje pa služi ohranitvi živil pred kvarje-njem, okvaro. Okvare so fizikalne in biološke narave. . Fizikalne okvare so mehaničnega postanka. Sadje, zelenjava in drugo se okvari zaradi udarca, padca, nesnažnosti itd. Fizikalne okvare ne pokvarijo živil dokončno, temveč jih le znatno razvrednotijo. Glavni činitelji, pospeševalci bioloških okvar pa so zrak. svetloba in toplota. Pospešujejo razvoj mikrobov, ki s svojim delovanjem živila popolnoma pokvarijo in jih napravijo neuporabna in neužitna. Pod njihovim vplivom se tvori na živilih plesnoba. kipenje (razvija se mlečna in jesihova kislina) in gnilobe. Smoter shranjevalnega stremljenja je torej preprečiti vse pogoje za okvaro, izključiti in onemogočiti je treba delovanje mikrobov. Štiri vrste ohranjevanja ali konzerviranja Živila k on serviramo lahko v surovem stanju, z ukuhavanjem, s prekuhavanjem in zgoščevanjem ter končno s kemičnim postopkom. Pri ohranjevanju v surovem stanju so v rab; naslednji postopki: Soljenje: živila (kot na primer pcterši'j, korenček itd.) vlagamo v sol, ki potegne vodo iz vloženih živil nase. da nastane slana tekočina, ki ne dovoli bakterijam, da bi se razvile. Tako ohranimo živila za dalj Časa. Kisanje: živila (na primer kumare) vložimo z raznimi dodatki in jih pustimo, da se skisajo. To je isti postopek, kot se ga v vedno večjem obsegu poslužuje kmetijstvo za spravljanje zelene živinske krme (ensiliranje). Vlaganje v tekočine: živila vlagamo v vodo (na primer fižol), kis. alkohol, žganje, olje. gorčico, apneno vodo in vodno steklo. Smoter je vedno preprečenje dostopa in razvoja bakterij. Pekla nje: To je že zelo star postopek in datira iz 15. stoletja. Prvi se ga je po-služil Holandec Peklin, danes pa je razširjen po vsem svetu. Po tem postopku konserviramo predvsem meso. slanino ir» ribe. Meso se nasoM. vloži v čebre in zalije s sagamurjo. Pusti se tako stati 3 tedne, nato se pa meso suši v dimu. Industrija se danes poslužuje z enakim uspehom hitrejšega in enostavnejšega postopka: solno raztopino v meso vbrizgavajo. Topljeaje aH talenje: topimo predvsem razne maščobe. Sušenje na zrako; talo konservirajo meso in ribe (zlasti polenavko). Izoliranje: Izoliramo predvsem trda živila. V alkoholu raztopimo vosek, lak ali želatino, nato pa živilo, na primer jajce. KI ga hočemo konservirati, potopimo v raztopino za nekaj trenutkov. Ko jajce vzamemo iz raztopine, alkohol na zraku shla- lahko s pečemo iz zelenjavne in krušne moke — Za pripravo sta primerni tudi detelja in jesenska o tava — Redilnost kvasa pi, okoli jajčje lupine pa se napravi voščena, želatinasta ali lakova kožica, ki jajce hermetično izolira. Seveda mora biti jajc« zdravo že pred izoliranjem. Tega postopka se sedaj poslužujejo tudi sadjarji, ki izolirajo jabolka. Sadje ne gnije, očuvalna kožica pa je zelo prožna in prilagodljiva, živila izoliramo tudi v staniolu ali raznih maščobnih papirjih. Z namočitvijo v alkoholno razstopino laka. aH želatine lahko izoliramo in konserviramo tudi dobro pre-kajene klobase. Hlajenje: živila hladimo v večjem obsegu pri temperaturi + 4 do + 8 stopinj C. Tako ohranimo mleko, meso, sir, kvas in druga živila. V hladilnici shranimo sploh vse, kar se hitro kvari. Zmrzovanje: tega načina so se posluževali v velikem obsegu zlasti Nemci. Meso, perutnina, divjačina, ribe zmrznejo pri —10 do —15 stopinjah C. Sušenje z veliko toploto: sušijo se in konservirajo na ta način zlasti mleko, jajca, kvas itd. 1 kg kvasa — 3 do 4 kg mesa Mojstri glede konserviranja in uporabe kvasa so predvsem Nemci. Kvas posušijo in ga uporabljajo kot živilo. Kvas je zelo redilen: 1 kg kvasa ima redilno vrednost 3 do 4 kg mesa. Kvas je najbolj redilna snov, kar jih obstoji in je izvrsten nadomestek za meso. Za kvas ni nobenih težav in se ga povsod dobi. Dober je italijanski in domač, če si ga nasušimo, ga bomo s pridom uporabljali pri vseh jedilih. Količino ene^a oreha ga lahko pridamo kavi. za par orehov ga vržemo na vročo mast. da se spe-ni, nato pa napravimo običajno prežganje. in na njej jed. Kvas nam izvrstno nadomesti okus telečje pečenke. Drugi način konserviranja je ukuhavanje v kozarce s celofansko ali pergamentno zaporo. Ta postopek pa izgublja uporabnost, ker se živila zelo kvarijo. Trajno in uspešno konserviramo v hermetičnih kozarcih, ki se dobijo na trgu že več znamk. tRex, \Veck, Duraks. Norma). Vlaga se sadje ali sočivje v surovem ali pa pripravljenem stanju. Pri nobenem konserviranju se ne sme dati v kozarce moko. V hermetično zaprte kozarce spravljamo rdečo peso. ko-lerabico. marmelado, sir, maslo, meso svinjsko meso. kranjske klobase, pečenice, zrezke, perutnino, ribe (kosti je treba prej odstraniti), vampe, gulaž, žolco, goveji gobec itd. To je tako imenovana sterilizacija. Steriliziramo surovo sadje pol ure pri toploti 80° C zelenjavo 1 uro pri toploti 95» C in mesnine 1 do 1.20 ure pri toploti 100° C. Tretji način je prekuhavanje in zgoščevanje. Na ta način spravljamo predvsem marmelade, mezge, žolče in sadni sir. živilo kuhamo in gostimo, nato ga pa de-nemo v kozarce. Napravi se neprodušna kožica, ki zavaruje živilo. V to skupino spada tudi kondenziranje mleka, kakor se prakticira v tovarniški izdelavi. Za prihranjevanje se s pridom uporabljajo tudi doze iz pločevine. Shranjujemo vanje lahko vse: meso, zelenjavo in sadje. Doze so trpežnejše in postopek je lažji kakor pri shranjevanju v kozarce. Edina težava je s strojem za zapiranje doz, ki je precej drag in si ga lahko omisli le večja skupina. Zadnji način konserviranja je Kemični, ki pa za male gospodinjstvo skoro ne pride v poštev, ker večina gospodinj ne pozna kemičnih postopkov in učinkov. Na splošno velja, da je treba vsa kon-servirana jedila hraniti v hladnem, temačnem in zračnem prostoru. Shrambo je treba vedno nadzorovati, da se kaj ne pokvari. Sušenje ali prezerviranje S sušenjem se da spravljati vse, kar je užitnega v rastlinstvu. Sadje in zelenjava vsebujeta od 70 do 95% vode. S suSenjem izločimo od 60 do 85^. Pri 10 kg živil je treba izsušiti 8 I vode in gre zato sušenje bolj počasi. Hitreje dela industrija, ki razpolaga s posebnimi aparati. Postopek pri sušenju je takle: Sušilo, to je živilo, ki ga hočemo posušiti, dobro preberemo in uporabimo samo, kar je zdravega in lepega, drugo Izločimo. Sušilo operemo (vodi lahko dodamo nekaj soli, da preprečimo izluženje koristnih snovi), malo osušimo in damo v sušilno peč. V industriji se prakticira tudi beljenje ali barvanje sušila. Z beljenjem vzamemo sušilu barvo, da postane belo, z barvanjem mu jo ohranimo. Belimo v vođi, ki amo ji dodali galuna-, cl tronove Muline, barvamo pa z modro g-alleo in z dodatkom kalijevega sulfita. Vse to se v malem gospodinjstvu ne dela. Sušenje se vrsi s toploto in s prlpihavari jem suhega zraka. V industriji uporabljajo v ta namen posebne kanalske peči. Rabijo se tudi peči na lese In domače peci. Kmečka sušilnica je v temeljih in nekaj nad zemljo zidana iz kamna ali opeke. Spredaj so vratca za vlaganje drv. Znotraj je obok da je kurišče popolnoma zaprto, zraven je dimnik, ki dim odvaja. Cez vse je položena cementna plošča. V sredi se sušilnica predeli. Zrak vstopa na obeh straneh, gre skozi luknje in lese ter na vrhu ven. Sušilnico je mogoče spredaj zapreti z vrati. Druga vrsta je kombinacija navadne in kmečke peči. Podroben opis s sliko bo objavljen v prihodnji številki »Kmetovalcac Posebne vrste peči so takoimenovane vakuum peči za sušenje pri 40 do 50° toplote. Uporabljajo se predvsem za dišavnice in za gospodinjstva ne pridejo v poštev. Gospodinjske sušilnice so: pečica štedilnika, električna peč in po novem tudi plinska peč. Predno sadje sušimo, ga olupimo. Sadne olupke posušimo posebej, zmeljemo in dodajamo kruhu, kar mu da prijeten aroma. Olupljeno sadje se hitreje osuši, moka iz sušil pa se tudi zelo uporablja. Sušenje v domači pečici štedilnika je vsem gospodinjam dobro znano. Ima svoje slabe strani, ker se spredaj slabo suši. zadaj pa rado zažge. Praktična je električna sušilnica, ki je izdelek predavatelja. Ima spodaj pečico, ki jo kurimo kar iz zidnega kontakta, zgrajena je iz spiral. Sušenje je ceneno, saj stane kurjava pri uporabi 250 do 300 vvatov gospodinjskega toka 16 do 18 stotink lire na uro. Pečica ima spodaj luknje, skozi katere prihaja zrak in gre nato skozi lese. Pečica je zavarovana proti kapanju s ploščo, sicer bi lahko prišlo do kratkega stika. Mreža les je pocinkana, da se ne pokvari. Ko se vključi tok, pokrijemo vso napravo z ruto, da se toplota ohrani. Ko se ogreje dovolj, kar spoznamo potem, da se ruta rahlo ovlaži. jo odstranimo. Vsake pol ure lese preložimo. Temperatura je na peči 120° do 140°, na prvi lesi pa okoli 80« C. Kakor smo že povedali, lahko uspešno Kakor smo že posedali. lahko uspešno porušimo vse: marelice, breskve, češplje, črešnje (koščice prej odstranimo), borovnice, paradižnike, luščine od graha, zelen mlad fižol (debel zrnat vsebuje preveč vode, ki se iz zrn ne da izsušiti), cvetačo. špinačo. čebulo, zelje (narežemo kot za kisanje) zeleno česnovo listje, kolerabo, kolerabne lupine, štrelje od kolerabe, zelja, ohrovta (prerežemo na dva do štiri dele) itd. Kako si pripravimo zelenjadno moko Iz vsega suhega zelenega listja si lahko napravimo izvrstno zelenjadno moko. Liste smo posušili v sušilnici. Zelenjadno moko uporabljamo kot dodatek juhi, kot pire. posebno primerna pa je kot dodatek h kruhu. Iz posušenih zelenjadnih listov si pripravimo moko tako. da jih zmanemo najprej kar z rokami, nato pa pretlačimo in pre-sejemo skozi sito. Grahove luščine, peter-šiljeve korenine, korenček, kolerabne lupine, štrelje najprej zmanemo z roko, nato pa zmeljemo v kavnem mlinčku. V skrajnem primeru je za pripravo zelenjavne moke uporabna tudi dobro posušena mlada detelja, lucerna, črna detelja, ki se pretlači skozi sito. V isti namen je dobra" tudi jesenska otava. Pripravljanje kruha iz zelenjavne moke ni komplicirano. Na primer hk kg zelenjavne moke (zmešamo vsake vrste: čebulno moko. peteršiljčkovo moko, moko iz suhih sadnih lupin itd.) zmešamo s % k» krušne moke in nato pripravimo testo kakor za drugi kruh. Shaja dobro. Kruh je izvrsten za vsakogar, zlasti priporočljiv je sladkornobolnim. Strokovnjaki so ugotovili, da je prvorazredni diabetični kruh. Pri pripravljanju mešanice zelenjadne moke je najprimernejše, če zmes napravimo iz 50% listnate moke in 50% koreninčne moke. Iz SiMje — Nove kmetijske zbornice. Z reorganizacijo kmetijstva so bile ustanovljene v Srbiji z izjemo Banata tri kmetijske zbornice s sedežem v Valjevu, Kragujevcu in Nišu. člani prejšnjih banovinskih zbornic bodo člani novih zbornic, kolikor jih v tej funkciji potrdi minister za kmetijstvo. Imenovanje noviK članov kmetijskih zbornic pripada kmetijskemu ministru. Vse zbornice so združene v Zvezi kmetijskih zbornic, katere sedež je v Beogradu. Zveza je uradna zastopnica vseh kmetijskih interesov. — Gradnja velike klavnice. V ftabcu gradijo veliko, novo klavnico. Priključili ji bodo tudi veliko poslopje, v katerem bodo proizvajali umetni led. — Nov socialni duh. Srbski ministrski predsednik general Nedić je že opetovano v proglasih na delavstvo izrazil svoj namen storit vse. kar je v njegovih močeh, da se zboljsa položaj delavstva v smislu socialne pravičnosti. Nekatera beograjska podjetja so to upoštevala in so Že uredila za svoje delavstvo posebne prostore oddiha in razvedrila. Oni dan so zopet v enem podjetju svečano otvorili take prostore. Lastnik podjetja je daroval ob tej priliki za delavske otroke 30.000 din. — Dobra vinska letina v Banatu. Iz srbskega Banata poročajo, da bo letos vinska letina zelo dobra, če ostane vreme do trgatve ugodno. Pridelek bo znatno večji od lanskega. — Nemške plemenske ovce za Srbijo. Da se zbolj&ajo pasme srbskih ovac. je kupila Srbija v Nemčiji 300 ovac merlno pasme in 50 črnoglavih ovac. Te plemenske ovce bo država za eno leto odstopila kmetovalcem. — Zvi&anje postnih pristojbin. Srbski poštni minister je odredil, da se s I. septembrom zvišajo postne pristojbine v notranjem prometu za 50 do 100 f. Poštne pristojbine v zunanjem prometu ostanejo ne— izpremenjene. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trga veljavne od ponedeljka 3*. U nu zjutraj do objave novega cenika Ljubljana, 29. avgusta Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov. pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu ko-misariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odo-briL Z odlokom št. VIII 2 št. 4191/21 Vis. ko-misariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 31. avgusta. 1942-XX zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je Po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Zelnate glave na drobno 2 L; zeljnate glave na debelo 1.50 L; kislo zelje 4 L; ohrovt 2.50 L; repa 0.75; kisla repa 2 L; buče 1 L; bučke 3.50 L; kumare 2.50; kumarice za vlaganje, večje, ki jih gre na kg 30 4.80 Lire; glavnata solata 3.70 Lire; endivija 3 L; radič 3 L; mehka špi-nača 4 L; trda špinača 3 L; karfiola brez listov 5 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3 L; peteršilj 4 L; zelena 4 L; šopek zelenjave za juho 0.25 L; rumena koleraba 1.50 L; kolerabica 2.50 L; črna red-kov 1.50 L; redkvica 3 L; čebula 2 L; ša- Živilski trg Ljubljana, 29. avgusta. Danes se na trgu skoraj ni poznalo, da je današnji tržni dan že zadnji v tem mesecu. Gospodinje so prihajale zgodaj in ko so opravile v mesarskih tržnicah, so obkolile številne prodajalke zelenjave. Vsaka prodajalka je imela okoli svojega vozička najmanj dvojni venec gospodinj, ki so hotele kar najhitreje pokupiti skoraj vse, kar je bilo na prodaj. Zelo so se danes zanimale gospodinje za solato. Prodajalke so jo pripeljale zvrhane košare, toda pri velikem povpraševanju je kazalo, da jo bo še premalo. Medtem ko se gospodinje med tednom zalagajo predvsem s sočivjem, si za nedelje rade poskrbe malo lepe endivije ali poletne glavnate solate. Olje je sicer treba štediti, toda v nedeljo le mora biti na mizi solata. Precej so domači pridelovalci pripeljali danes na trg paradižnikov. Zanje je še vedno znatno povpraševanje in jih prodajalke naglo razprodajo. Isto velju za zelje, medtem ko domačega fižola v stročju skoraj ni. Nekaj je po 5 lir uvoženega stročnatega fižola, ki je pa že malo zrnat. Kumar ni več in je njihova sezona minila. Izredno mnogo je naprodaj še vedno paprike, toda počasi se tudi njena doba bliža koncu. Paprika že ni več tako lepo zelena in jo morajo preb'rati. Prebrane kose prodajajo posebej za nižjo ceno. Preko povpraševanja je na trgu peteršilja s koreninami, p?res od zelene in podobnih dodatkov za juhe in druge jedi. Na sadnem trgu ni bilo danes obilja. Tako uvoženega kakor domačega sadja je bilo nekaj, vendar se gospodinje zanj niti niso preveč zanimale, še največ kupujejo domača jabolka, ki so najlepša po 4 lire. Malo je letos na trgu česna. Kar ga je, je uvožen. Gospodinje so se razveselile tudi limon, ki jih je imel neki prodajalec zvrhano mizo. Prodajal jih je po 0.50 lire in čeprav so bile še močno zelene, so se gospodinje z njimi zalagale kakor da jih bo zmanjkalo. Kot posebnost naj povemo še, da so domače zelenjadarice pripeljale tudi nokaj rdeče redkvice, ki jo prodajajo po 3 lire kg. V obilici drugih dobrot pa za redkvico ni posebnega zanimanja. Cesta pred mesarskimi In ribjo tržnico je že urejena. Zalili in posuli so jo v vsej širini tudi na Pogačarjevem trgu pred stojnicami branjevk. Tako so zravnali površino, da je zopet gladka in broz kotanj. Iz Hrvatske — Razširjenje poštnega prometa. Od 1. septembra dalje bodo hrvatske pošte zopet sprejemale pokete za Bolgarijo, Ru-munijo in Turčijo. Obnovljen je bil tudi brzojavni promet med Hrvatsko, Dansko, Holandsko, Norveško in Španijo. Brzojavke gredo preko Nemčije. — Nemški poslanik na potovanju. Nemški poslanik na Hrvatskem Siegfried Ka-sche je potoval zadnje dni po Slavoniji. V Vinkovcih si je ogledal nedavno otvorjeni nemški konzulat. Z velikim županom županije Vuka dr. Jakobom Elickerjem je imel v Vukovaru daljši razgovor. V Osijeku je pa govoril z zastopnikom nemške manjšine na Hrvatskem. — NOve železniške tarife. Uprava hrvatskih državnih železnic je pripravila nove tarife, ki stopijo v veljavo 15. septembra. Vse tarife bodo zvišane. — Maršal Kvaierni?< 64 let star. Hrvatski vojni mini-'ter Doglavnik feldmaršal Slavko vitez Kvaternik je praznoval v torek obletnico rojstva. General Perčević mu jc izročil Pc^lavnikovo darilo, meč hrvatskega boTca za svobodo' Husein bega Grasačeviča. Dopoldne je sprejel mar*al Kvaternik voiaske zastopnike prijateljskih in zavezniških dr žav, ki so mu prišli čestitat. — Pravit no ptsanje nemških imen. Poprej 90 pisali v uradnih aktih in seznamih imena m priimke Nemcev fonetično. Hrvatski pravosodni minister je pa zdaj odredil v smislu naredbe o rabi nemškega jezika in simbolov z dne 30. oktobra 1941 vsem cerkvenim oblastem, velikim županstvom ter drugim državnim organom, daj poskrbe. da se bodo pisala nemška imena v bodoče pravilno. Do konca tekočega leta je treba v tem smislu popraviti vse sezname. — Poklic absolventov srednjih sol. Hrvatski domobranski minister je bil pooblaščen, da lahko pokliče k vojakom absolvente srednjih so!, čeprav dosedanji zakoni tega nc dopuščajo. V zadevnem odloku je reče- lota 4 L; Česen 7 L; paradižniki 2.30 L; zelena paprika 5.30 L: osnaženi hren 4 L; krompir 2.25 L; namizna jabolka 4 L; jabolka za k;:ho 3 L; hruške I. vrste 5 1^; hruške II. vrste 4 L; slive in česplje 4 L; breskve 6 L: liter svežih bezgovih jagod 3 L; kilogram suhega lipovega cvetja 18 L; liter lisičk 3 L; jajca 2 L komad- Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 20 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. no: Absolventi srednjih m nj-im enakih Sol se lahko vpišejo na visoke šole šerte potem, ko dokažejo, da so zadostvla vojaški dolžnosti. VisokoiV/icem, ki so študirali na univerzi že p-x>d letom 1942/4% se ponovno odgodi vojaški rok, če še mso izpolnvn 24. leta. čmi. Izpred ckrcžnega sodišča Poglejte denar, ki ga dajete iz rok, in preitejte takoj, ko prejmete vrnjeno — Malomarnost se maščuje Ljubljana, 29. avgusta Sodnik pocdinec dr. Rant je v četrtek obravnaval vrsto zanimivih kazenskih primerov. Obtožnice je zastopal državni tožilec Branko Goslar. Med drugimi se je zagovarjala tudi prodajalka sadja na Pogačarjevem trgu Marija Simnovčeva. Državni tožilec jo je dol-žil na prijavo prizadete stranke Antonije B., da je utajila 500-lirski bankovec, ki naj bi ji ga Antonija B. izročila kot 100-lir-skega. šhnnovčeva je vsako krivdo zanikala in trdila, da ji Antonija takega bankovca ni izročila in da ga je morala izgubiti aH izdati kje drugje. Antonija je namreč tistega dne prejela od svojega moža 4 bankovce po 100 lir in enega po 500 lir. Sla je na trg in kupila pri šimnovčevi nekaj sadja, ki je stalo 2.50 lire. Dala ji je enega izmed bankovcev in šhnnovčeva ji je vrnila 97.50 lire. Antonija se je zadovoljila in odšla. Kmalu nato je, kakor je sama izpovedala preštela denar in ugotovila, da nima več SOOlirskega bankovca in da ga je morala pomotoma Izdati za lOOlirskega. Vrnila se je s svojo hčerko Sonjo k prodajalki Šimnovčevi in po njenem zatrjevanju je pri pregledu predala, kjer hrani šimnovčeva denar, res videla en bankovec, ki je imel v kotu zapisano 500. Ta naj bi bil njen. Antonija je zatrjevala, da je od šimnovčeve zahtevala, da ji vrne bankovec, ta pa, da jo je zavrnila, da ji ga ne da, ker ima še nekaj poplačati. Nato naj bi Antonija šla domov, vprašat moža, ali se ni morda on zmotil, ko ji je odštel denar. Zadevo je čez nekaj časa prijavila policiji in ko so varnostni organi šimnovčevo aretirali in zaplenili ves denar, SOOlirskega bankovca niso našli. Dokaze, da je Antonija res izročila 500-lirski bankovec šimnovčevi ni bilo; tudi ni bilo dokaza, da bi ga ta. če ga je morda res dobila, naklepno utajila. Nasprotno so priče izpovedale, da je šimnovčeva bila vedno poštena ženska, saj je ob neki priložnosti vrnila nekemu kupcu pri njej pozabljeno torbico polno denarja. Priče so opisale težavni položaj prodajalcev, ko se vedno bolj množijo primeri, da kupovale! trdijo, da so jim dali pomotoma več denarja, oziroma se vedno bolj množijo tatvine sadja. Vsekakor je Antonija B. ravnala zelo neprevidno in malomarno. Ona bi morala sama dobro pregledati, kakšen denar daje in kaj sprejema nazaj takoj ob plačilu. Kasnejše reklamacije so vedno dvomljive in tudi za tržno življenje in trgovine bi morala veljati praksa, da se kasnejše reklamacije glede pravilne vrnitve denarja ne upoštevajo. Vsak naj takoj prešteje vrnjeni denar, saj je drugače na njegovi strani prav toliko suma. da je nepošten, če kasneje terja še več, kakor tisti ki je prejeL Ker ni bilo razen neslgurnega pričevanja oškodovankine hčerke nobenih dokazov, da bi bila ćimnovčeva res utajila 5001irski bankovec in je drugače po okolnostih bilo dejanje neverjetno, posebno da bi ga zagrešila naklepno, je sodnik Šimnovčevo po § 2S0. oprostil. Branil jo je odvetnik dr. Dinko Puc. Oproščena obtožbe, da bi bila utajila dediščino Pavla P. je imela odnose z delavcem Jo-žetom A. Dobro sta se razumela in bilo je že govora, da se bi poročila. Jože je ob-toženko imel rad in ji vse zaupal. Celo svoj denar in prihranke. Obtoženka mu je po njegovih željah in naročilih iz teh prihrankov nabavljala obleko, perilo in obutev. Zgodilo pa se je, da se je Jože nenadoma ponesrečil in na posledicah umrl. Za njegovo zapuščino so se takoj oglasili bratje, katerim je Pavla izročila obleko in uro. Zahtevali so od nje še večjo vsoto denarja, češ, da ga je prejela v shrambo. Ko je Pavla odvrnila, da je ves denar, kar ga je od Jožeta prejela v hrambo, porabila za nabavke, ji tega niso verjeli. Prijavili so jo državnemu tožilstvu, da hoče denar utajiti. Sklicevali so se pri tem na neko izjavo, ki naj bi jo Pavla podala nekoč v neki gostilni vpričo družbe. Po tej izjavi naj bi Pavla imela od pokojnega Jožeta še 1400 lir. Prva razprava je bila že pred dnevi, ko so bile zaslišane večinoma za Pavlo obre-menjevalne priče. Sicer tudi te niso izpovedale kaj posebno jasnega, Iz česar bi res izhajalo, da ima Pavla še toliko in toliko denarja, toda slišati je bilo treba še drugo plat zvona. Bile so namreč priče, navzoče ob omenjeni priložnosti v gostilni, ki so zatrjevale, da Pavla takrat sploh ni rekla, da ima še kaj Jožetovega denarja, V četrtek so bile nekatere zaslišane, vseh ni bilo mogoče. Med drugimi je izpovedal tudi Pavlin in Jožetov delodajalec, da si Jože tako velikih prihrankov iz svojih zaslužkov ni mogel napraviti. Tudi ostale priče so izpovedale za Pavlo ugodno in sodnik jo je po § 280 kp oprostil. DNEVNE VESTI Oddaja mleka tostran žične ovire V smislu uredbe za oskrbovanje z mlekom za prehrano z dne 22. XI. 1941/XX (Službeni list za ljubljansko pokrajino z dne 22. XI 1941/XX, kos 94), se s 1. septembrom 1942. ukine in prepoveduje vsaka neposredna oddaja mleka potrošnikom mestne občine ljubljanske tostran žične ovire. Proizvajalci kravjega mleka mestne občine ljubljanske tostran žične ovire morajo vse mleko, v kolikor ga ne potrebujejo za prehranjevalne potrebe svoje družine in živinorejske potrebe svojega proizvajalnega gospodarstva, oddajati v določene mestne mlekarne kot zbiralnice Prehranjevalnega zavoda Visokega K orni-sarijata. S 1. septembrom 1942. je torej vsaka oddaja mleka neposredno potrošnikom tostran žične ovire kaznica v smislu čl. lu. zgoraj citirane uredbe v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. V smislu čl. 6. odstavek 2. zgoraj citirane uredbe se do nadaljnjega ustavi vsaka dobava mleka vsem gostinskim obratom (gostilnam, kavarnam, slaščičarnam in osralim). — Avtobus se je prevrnil čez škarpo in obstal tik reke. Srečo v nesreči so imeli potniki, ki so se peljali v avtobusu skozi naselbino Capannella pri Apuamji. Zaradi majhnega defekta, zaradi katerega ni šofer mogel vco obvladati vozila, je avtobus zdrse! čez rob ceste in se prevrnil navzdol proti bližnji reki Frigidu. Nedvomno bi bili najbrže potniki, ki so do natlačenosti napolnili avtobus, vsi utonili, ko bi ne bil obstal avtobus v visokem grmovju, s katerim je poraslo nabrežje omenjene reke. K sreči je dobilo 5 Opotnikov le manjše poškodbe. Nekateii se zdravijo v bU&nji bol-Hišnici. — Strela ga je vrgla do stropa. Nenavadno pot je ubraja strela, ki je sredi hu- de^a. neurja treščila v domačijo A_ngela Zanele. čuvaja lombardske družbe ob jezeru palu. Ziinela. je bil ob času nevihte skupno s svojim nečakom in nekim delavcem v kuhinji. Strela je udarila v kuhinjo in oplazila Zanelo s takšno silo, da ga je vrglo do stropa, nakar je padel z višine na tla. JNeeaku in delavcu se ni nič pripetilo, pač pa je vrglo proti stropu tudi vedro, napolnjeno z vodo, ki je bilo v bližini stola, na katerem je sedel Zanela. Zanimivost tega dogodka pa je v tem. da so vsi trije navzlic divjanju strele ostali pri življenju in brez posebnih poškodb. — Streljal je na vrabce, ustrelil 17Ietno mladenko. V Castellu di Niviano pri Pia-cenzi je 141etni Karol Gabbiani streljal vrabce s flobertovko. Nesrečno naključje pa je hotelo, da ni zalcl nobenega, vrabca, pač pa je strel prodrl skozi bližnje okno in nevarno ranil lTletno šiviljsko pomočnico Karlo Filipijevo. ki ima rano v pljučih. Njeno stanje je zelo resno. Dečka so prijeli karaibinjerji. — Za pomožnega škofa v Vittoriu Venetu je imenoval papež naslovnega škofa mi-lopoliskega Konstantina Stello, rektorja bogoslovja v omenjenem mestu. — Nemški vojaki pri papežu. V svoji zadnji splošni in glavni avdijenci je sprejel papež Pij XII. skupino nemških vojakov, ki se mudijo v Rimu, razen tega skupino italijanskih vojnih ranjencev in pohabljencev, več sto italijanskih vojakov in 000 parov mladoporočencev. — Slikarska šola Toimezza, Odlični poznavalec umtenostne zgodovine in publicist Remigio Marini je izdal novo, poučno knjigo pod naslovom Sola Toimezza**. V tej publikaciji, ki jo je založilo znano založništvo Treh Venezij, je popisano umet. nostno poslanstvo slikarske šole v Tolrnez- zu, ki je zaslovela ol 1450 do 1530 na področju takozvane Visoke Furlanije. Ta Sola je bila prikazana v svojih pomembnih umetninah na takozvani pordenonski razstavi v Udinu. Čedna publikacija vsebuje 80 krasnih poiob, ki ponazorujejo umetniško smer omenjene slikarske Šole. Na prvi strani je posnetek fragmenta freske furlanskih slikarjev Baitta in ta Domina, ki jo hrani zgodovinski in umetnostni muzej v Triestu. — Italijanski filmi v VenezzII. Italijanska filmska industrija bo sodelovala na X. mednarodni razstavi filmske umetnosti v Vene-zii s sledečimi filmi: »Alfa Tau«, »Strel iz samokresa«, »B?ng?.zi«, »Ljubezenska zgodba« »Dobra uspavanka«, >Srčna pota«, in iMi živi«. Portugalska filmska industrija pa je dala na razpolago sledeče filme: »Arriba«, »Portugalski svet«, »življenjem. j Norveška filma: i Potovanje po Severni Norveški« in »Telemark«. Danski film: »Pogubljena«. — Novinarska vest. Minister za ljudsko kulturo sporoča, ia je bil namesto dr. Josipa Ravegnanija, ki je določen za drug delokrog, imenovan za direktorja dnevnika 3-Corriere Padano« bivši bojevnik Ezio Ca-muncoli, ki je bil 16 let urednik milanskega dnevnika >Popolo d'Italia«. — P°membno odKr4tje italijanske arheološke misije v Bolgariji. Italijansko arheološko odposlanstvo, ki se mudi v Bolgariji, je odkrilo ob donavskem nabrežju pri Ni-kopolju temalje starinskega poslopja, ki sega v dobo starega rimskega cesarstva. Omenjeno mesto je bilo, kakor znano, zgrajeno in ustanovljeno na kraju, kjer je bil rimski cesar Trajan zgradil utrjeno mesto, ki naj bi branilo rimsko pokrajino. Stavba, ki jo je sedaj odkrilo italijansko arheološko odposlanstvu se je nahajala v nekdanjem rimskem mestu Escamua, Ki ga je bil Tra^ jan utrdil. — Ofcfififev proizvodnje vermuta in penečih vin. Službeni list v Rimu objavlja ukrep ministra poljedelstva in gozdov, po katerem se do drugačnih navodil ukinja proizvodnja vermuta, maršale, penečih vin in raznih likerskih pijač. Minister poljedelstva in gozdov bo lahko Izdal na prošnjo prizadetih tvrdk posebna dovoljenja, omejena na one dele teh proizvodov, ki so določeni za izvoz. — Poročila sta se te dni v Beogradu v naših gospodarskih krogih dobro znani in čislani beograjski veletrgovec g. Rodoslav M i r k o v i č in naša rojakinja gdč. Sonja K u k e c. doma iz 2alca. Poročna kuma sta bila ugledna beograjska gospodarstvenika gg- Živo j in Tabakovič in Vlada Pare-zanovič. Iskreno čestitamo! — Dijaki in dijakinje srednjih in ostalih šol porabite podaljšanje počitnic v koristno svrho. da se v kraktem Času — v posebnem enomesečnem tečaju — priučite strojepisja. Nov posebni počitniški enomesečni strojepisni tečaj za dijake-inje prične v sredo 2. septembra. Pouk je po želji posameznikov dopoldne ali popoldne. Informacije in prospekte dobite v pisarni ravnateljstva: Trgovsko učil išče »Christoffov učni zavod«. Ljubljana. Domobranska c. 15. — če poroči 23 letni mladenič 50 letno vdovo. Pred dvema letoma se je poroč;l 23 letni Čamilo S. iz MIlana z lepo 50 letno vdovo. Zaman so bila opozorila Camilove matere, naj si premisli. Čamilo je vztrajal pri svojem In se ie poročil. Prva neprijetnost je bila. ko se je znašel takoj po poroki sredi cele družine: Vdova ima trt sinove, od katerih je najstarejši za dve leti starejši ko Čamilo — njegov novi »očim«. Toda Čamilo nI mogel najti potrebne udanosti do svoje žene. Vrnil se je na materin dom. Zadeva je prišla pred pristojno oblastvo. Do ločitve ni moglo priti, ker 50 letna žena tega ni hotela. Končno je posredoval dru- f žmski prijatelj mareSalo Di Giofe, ki se LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave oo aeiavnuun od lo ud 18 15, ob nedeljah ud praznikih ot 10.30 14.30 16.30 to 18.30 Kino Matica Tel. 22-41 Poezija ljubezni kresne noči in glo-ooka drama razdvojene duše v filmu KRESNA NOĆ Gertrud Meyen, Anna Dammann. Otto VVernicke •%l\0 l.MO.N - lhl...rw\ ii ■*. Tehnično nedosegljiv prikaz letalskih akrobacij PUSTOLOVCI V ZRAKU Lepa Rita Hayworts se bori za ljubezen postavnega, simpatičnega Gary Granta KINO SLOGA — i i;M;FON 27-SO »Sedma nebesa« v italijanski kinematografiji boste našli v filmu IZKRCAL SE JE MORNAR Najboljše delo velikih umetnikov: Amedeo Nazzari in Doris Duranti KINO MOSTE Nedelja: ob 14. in 17. uri; delavnik ob 17.30 uri: UBEŽNICA Za dodatek veseloigra: Miša Auer RAZKOŠJE Pride: Stan in Olio: Leteča vraga mu je posrečilo ustvariti primerno pripravljenost za sožitje na obe strani. Čamilo S. se je sedaj vrnil nazaj k svoji ženi. Upati je, da bo sledilo pomirljivo sožitje. — Prva italijanska slovnica za japonske dijake. Te dni je izšla prva italijanska slovnica, ki je namenjena japonskim dijakom za učenje italijanščina. Slovnica je izšla pod pokroviteljstvom italijanskega ministra za ljudsko kulturo in po pesebnem prizadevanju prof. Oresta Vacarija. Slovnica obsega 600 strani in je opremljena s številnimi slikami ter posnetki italijanskih mest. S to novo pivo italijansko slovnico za japonske potrebe in pa z izdajo italijansko-japonskih slovarjev, ki so v pripravi, bodo ustvarjeni filološki temelji za intenzivnejše kulturno sodelovanje med obema državama. — Genova bo darovala olje za za^bljnb-Ijeno svetiljko s\\ FrančišKu. Genova je bila letos po Rimu, Milanu in Torinu določena, da daruje olje za zaobljubljeno svetilko italijanskih občin na grobu sv. Frančiška Asiškega. Potrebno olje bodo nabrali od kaplje do kaplje po vseh genovskih družinah. Genovski župan bo hranil nabrane količine olja, ki jih bo spravil v Assisi na predvečer svetnikovega godu 3. oktobra, ko bo prisostvoval tradicionalnemu obredu izročitve nabranega olja v navzočnosti predstavnikov cerkve in naroda. Napolnjen vrč z genovskim grbom, datum in latinsko posvetilo, to troje bo obsegal simbolični obred. Ostalo olje bo genovski župan izročil očetom frančiškanom, ki so čuvarji svetišča in ki bodo z oljem oskrbovali zaobljubljeno svetilko za dobo enega leta, nakar pride vrsta na drugo italijansko mesto, da nabere potrebno količino olja. Prvi triie romani DK Kakor je našim čitateljem že znano, prične v oktobru izhajati zbirka romanov .DOBRA KNJIGA" Prva tri dela, ki jih bomo izdali, bodo: Hira Pacova: TIHA VODA A. Fraccaroli: GROFICA W A L E \V S K A John Knittel; £L< IIA KIII Vsi brije romani so polni napetega dogajanja, a pri tem literarno visoko vredni. V ponedeljek bodo naši čitatelji do- bili v »Slovenskem Narodu* obrazec, ki ga bodo lahko porabili za narocbo navedenih treh romanov po ugodni ceni S Ur za broširano in IS Ur za vezano knjigo. — Slikarska nagrada »Vereiliac je bila podeljena slikarju Henriku Paulluciju iz Torina, ki je prejel prvo nagrado 12.000 lir. Drugi nagradi po 4000 lir sta bili podeljeni slikarjema Marcelu Boccacciu ter Petru Bu-gianiju, oba iz Firenze. — Utonila je varletejetet artist ka. 33 letna varietejska artist k a Ge rt ruda Ventese iz Berlina, stanujoča v ulici Cavallotti v Milanu, se je Sla kopat z dvema znancema v kopališče Idroscalo. Ventensejeva je bila sicer izvrstna plavalka, verjetno pa jo je prijela slabost, pričela se je potapljati. Voda jo je zagrnila, preden so ji mogli pomagati. — Nesreče. Vučnik Joftefa, 601etna zasebni ca iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila levo nogo. Brenčič Marija, llletna hči hisarja iz Podllpe prt Vrhniki, je padla z drevesa in si zlomila levo roko. K lavora Adolf, 391etni uradnik iz Ljubljane, se je pri sekanju drv, vsekal v levo roko. Pavla Založnik, 14letnega sina delavca iz Polhovega gradca, je pičil gad v desno nogo. Francu Mandel, 321etnemu kovaču drž. žel. iz Ljubljane, je cirkularka poškodovala prste leve roke. IZ LJUBLJANE —lj V 24 urah maksimalni in minimalni temperaturni rekord avgusta. Vročina pri* tiska se naprej. Cez dan je vreme kakor v najl-apšem poletju, •jutra so pa že hladna. Lepe so noči. Polna luna vzhaja proti polnoči in zalije s svojo svetlobo zemljo tako, da je svetlo kakor po dnevi. Pod vplivom vseh teh vremenskih nasprotij se živo srebro v barometru naglo dviga in pada. Včeraj je bilo posebno vroče. V popoldanskih urah je pripekalo sonce kakor v najbolj vroč h dneh. Meščani so zopet izdatno napolnili kopališča« Vročina je trajala tja do 18. ure. ko je začela počasi popuščati. Ohla-jevati pa se je začeio Sele v mraku in potem izdatneje ponoči. Termometer je včeraj pokazal največ 30° Celzija. S tem je bil izenačen letošnji rekord avgusta, ki smo ga zabeležili že 3. t. m. Toda za razliko od danes je bila takrat minimalna temperatura naslednjega jutra oziroma dne izdatno višja. Danes je bil minimum 10° C. tako da znaša razlka v 24 urah 20 stopinj. Minimalno temperaturo 10 stopinj smo imeli že 17. avgusta, zato pa je bila takrat maksimalna le 24,6 stopinj C. —lj Popravni izpiti za srednješolce. Dne 1. septembra prično posebni tečaji za ponavljanje in izpraševanje učne snovi iz vseh predmetov. Prijavite se takoj pri vodstvu tečajev na Poljanski gimnaziji, sedaj Llch-tentumov zavod, dnevno od 8. do 12. —lj Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Poseben tečaj za ponavljanje in izpia- ševanje predpisane učne snovi prične I. septembra. Prijavite se takoj pri vodstvu tečajev Zrfnjskega c. 7 II, dnevno od S. do 12. —lj Glasbena ftola »Sloga« sporoča, da bo bo vp.ijovanje od 1. do 4. septembra t. 1. v šolski pisarni v Pražakovi ulici 19 (vhod v pisarno nasproti glasbene dvorane) od 9. do 12. in od 15. do 17. V soboto, due 5. septembra, cb 16. bo razdelitev ur. V ponedeljek, dne 7. septembra, se prilne redni pouk. Poučujejo se vsi predmeti pevskega in instrumentalnih oddelkov ter osnovna in višja glasbena teorija. K mladinskemu petju se lahko vpišejo vsi otroci pred mutacijo. Ostali podatki so razvidni s šolske deske. —lj Ravnateljstvo šole Glasbene Matice opozarja na dvoje; v ponedeljek 31. t. m. bo ob 13. uri v mali filharmonični dvorani javna produkcija gojencev, ki so obiskovali letošnji počitniški tečaj na šoli Glasbene Matice. Nastopilo bo 24 gojencev iz oldel-ka za klavir, violino in čelo. Prav posebno pa opozarja še. da se začne vpisovanje na šolo Glasbene Matice za novo šolsko leto v torek, dne 1. septembra ob 9. uri v pisarni Glasbene Matice. Vpisovanje bo trajalo do vštevši petka. Vrši se dopoldne in popoldne. V soboto 5. septembra bo določitev umika, v ponedeljek 7. avgusta pa bo začetek pouka. Vse podrobnosti glede vpisi se dobe v pisarni Glasbene Matiee. Sporedi za javno produkcijo pa so na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. —lj Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji pridno v sredo 2. septembra. Pouk se vrši po priznani najboljši desetprstni učni metodi Uspeh je zajamčen, ker so obiskovalcem na razpolago stroji raznovrstnih jistemov — Največja modem 3 ureiena Strojepisn*ca z 60 pisalnimi stroji Vaje na računskin in i azrnnoževa^-iiii strojih. Pouk je pc ?e-1 j i posameznikov dopoldne ali pc poldne. Vpiše se lahko vsakdo Za dijake-irje posebni počitniški enomesečni tečaj Učnira zmerna. Informacije in prospekte dobite v pisarni ravnata! Istva' Trgovsko ufilišre »Christofov nčni zavod <, Ljubljana, Domobranska cesta ši. 13. —lj Razgrnjeni seznami davčnih osnov v Ljubljani. Seznami davčnih osnov šivilj bodo razgrnjeni do 14. septembra t. 1-, seznami davčnih osnov izdelovalcev dežnikov in ščitnikov klobučarjev, krznarjev, modistov. kovačev in mehanikov bodo razgrnjeni do 15. sertembra, seznami davčnih osnov kleparjev, pločevinarjev, vodnih instalaterjev, kanalizacijskih in *.>hnskih naprav, ključavničarjev, livarjev, strugar je v kovin, brusa-čev, bruscev kovin, izdelovalcev kovinske galanterije in elektroinstalaterjev pa b"do razgrnjeni do 16. septembra med uradnimi urami v vratarjevi sobi na magistratu. —lj Poziv upnikom! Komisar za likvidacijo Družbe za upravo Tabora, družba z o. z., poziva vse one stranke, ki imajo zahtevke napram razpuščenemu društvu, da iste prijavijo do 30. septembra 1942 XX.. na sedež urada za likvidacijo, Hrenova ulica št. 11. -lj Sestanek vseh ljubljanskih zdravnikov, ki opravljajo zdravniško prakso, kakor tudi zastopnikov klinike, oddelkov bolnišnic sanatorijev in bolniških blagajn sklicuje mestni flzikat v sejno dvorano na magistratu v nedeljo 30 t. m. ob 10.30 dopoldne. Zdravniki bodo na tem sestanku dobili važna sporočila ter je zato udeležba obvezna. —lj Za dijake-inje srednjih, strokovnih in ostalih
    nobenih železnic, je bila vsakoletna otvoritev plovbe po reki Sv. Lovrenca važen dogodek, ki so ga vedno tudi primerno proslavili Cim dalje vozi parnik po reki Sv. Lovrenca, tembolj se stiskajo raztresene vasi francosko-kanadsJrih kmetov, dokler se ne strnejo v eno gamo. To je čudna vas, ki ima tudi eno samo neskončno cesto. Ta cesta je reka, obrobljena na obeh straneh z neskončno vrsto kmečkih hiš in gospodarskih poslopij. Kmetije so nastajale tu skozi stoletja. Prvi kanadski priseljenci so se seveda naselili ob reki Svoja posestva so delili med sinove. Njive so prerezali po dolgem, da je imela vsaka dohod do reke. sčasoma so se farme krčile in pasovi so postajali vedno ožji, dokler ni končno stala ob reki hiša pri hiši. Po tem ni bila mogoča nobena delitev več in naslednja pokolenja so se morala naseliti že daleč od reke na nizkih gričih. Tako se zdi, da so vse naselbine stisnjene samo v dveh vrstah. Ta vtis se poglobi še s tem, da na 1200 km dolgi poti tja gori do Que-beka ni skoraj nobenega mesta ali večjega kraja, Nad Ouebekom Je zgrajen čez reko Sv. Lovrenca prvi železniški most. Z njim je zvezana zgodovina katastrofe. Most rrrra dva loka, med katerima je zgrajeno srednje oporišče. In ta srednji del 27O0 m dolgega mostu se je zrušil kmalu po dograditvi in sicer v trenutku, ko je vozil čezenj vlak. Del mostu z vlakom vred se je zrušil v reko. V vlaku je bilo nad 200 potnikov, ki so se večinoma ubili odnosno utonili. Rešilo se jih je le nekaj. Svetovna javnost je bila nedavno opozorjena na reko Sv. Lovrenca, ko so prodrle v njo nemške poetmornice. Čudni poročni običaji Nevesta mora umiti svojemu ženinu podložnosti noge v znak Poročni obredi na Javi so že od nekdaj vzbujali zanimanje raziskovalcev. Na njih se namreč vidijo posebno lepo stare šege in običaji. Med uglednimi Javanci se prično priprave za ženitovanje že 40 dni pred poroko. Nevesti lepo obrijejo vrat in obraz, če ima kaj dlak na njem, namaže jo in pristrižejo ji obrvi, potem ji pa potresejo ves obraz z drobno riževo moko takozvanim »puporomc ćelo ji pobarvajo črno, lepe Črne kodre pa počešejo na poseben način na čelo ter privežejo s trakovi in okrase s pestrimi rožami. Gola nevestina ramena in reke natro z žolto barvo. Nevesta nosi med poročnimi obredi krasne z briljanti okrašene zapestnice, nad komolci pa zlate kače. Njena poročna halja z bati-kanega blaga je vsa prepletena z zlatom in prepasana s svilenim pasom. K poroki pride tudi ženin v tradicijo-nalni pestri noši in opremi. Obraz ima belo pepudran, obrvi in trepalnice črno pobarvane, telo nad pasom je golo, okrog vratu ima obešeno težko zlato veiižico. Posebno bogati in ugledni ženini imajo verižice na prsih spete z velikim briljantom. Za pasom nosi ženin z briljanti okrašeno bodalo. Zakonska zveza se sklene v hiši nevestinega očeta, ki ga pozdravi nevesta s tem. da | mu poljubi koleno. Potem stopi ženin v spremstvu svojih sorodnikov. Ženin in nevesta držita v rokah liste neke rastline in jih meče t«, drug na drugega, da bi bila zakonska zveza tem trdnejša. Potem polože na tla jajce in ga v znak nežnosti zakon- j ske zveze pohodijo. Končno umije nevesta ženinu noge, da mu tako izkaže svojo podložnost in zvestobo. Pri odhodu iz poročne izbe se smeta mlada poročenca dotikati samo z mezinci. Pred vrati pa že čakajo lepo pozlačene nosilni ce, na katerih odneso poročenca svečano v njun novi dom. Pri mnogih plemenih ostane tudi po poroki imetje zakoncev ločeno, žena ne vstopi v moževo rodbino, temveč ostane v svoji, čeprav živi pri možu. Njeno premoženje in otroci ostane last njene rodbine. Do očetove zapuščine nimajo sinovi nobene pravice. Novo kolodvorsko poslopje v Sofiji Nedavno je bil razpisan natečaj za idejne osnutke novega kolodvora v Sofiji. Vpo-slanih je bilo 68 osnutkov in sicer 9 bolgarskih, ostali pa iz inozemstva, šest osnutkov je bilo nagrajenih z drugo, šest pa s tretjo nagrado. Prva nagrada ni bila priznana nobenemu osnutku. Z drugo nagrado nagrajene osnutke so poslali inženjerji in arhitekti iz Nemčije, Protektorata. Italije in Zagreba, dva sta bila pa iz Sofije. loo-letnica znamenitega budim peš tonskega mostu 24. t. m. je minilo 100 let, odkar je bil položen temeljni kamen za znani viseči most v Budimpešti. Na Madžarskem zdaj malo mislijo na to, da je ta prvi čez Du-navo zgrajeni most eden najlepših v Evropi. Mnogo bolj se spominjajo največjega sinu madžarskega naroda grofa Štefana Szechenvia. ki je s svojo močno osebnostjo brez vsakega visokega uradnega položaja pritisnil Madžarski pečat modernega duha. Ta most je v političnem razvoju Madžarske važen mejnik. Madžarsko plemstvo se je namreč prostovoljno odločilo plačevati mostnino, kakor jo je moralo plačevati preprosto ljudstvo, čeprav je bilo za več stoletij te dajatve oproščeno. To je bil poseben privilegij plemstva, ki se mu je pa na pobudo omenjenega grofa odreklo. S tem je nastopilo madžarsko plemstvo pot združitve z ljudstvom, do katere je prišlo v revolucijonarnem letu 1848. V neki turški vasi, ki jo je nedavno močno razdejal potres, so postavili čuden spomenik. Z njim so hoteli izraziti hvaležnost raci, ki je resila življenje 40 vašča-nom. Raca je bila ponoči zaprta v staji. Znano je, da živali prej začutijo potres kakor človek. Sredi noči je začela raca na ves glas gagati in mahati z krili. Tako je prebudila domače, ki so še pravočasno spoznali nevarnost. Zbudili so sosede in vsi so zbežali iz hiš. Kmalu so nastali močni potresni sunki in več hiš se je porušilo. V naglici pa ni nihče mislil na to, da bi rešil raco. Skupaj z drugimi racami je našla smrt pod razvalinami. Hvaležni va-ščani so ji pa postavili spomenik, ki naj priča še poznim rodovom, da je rešila mnogo človeških življenj. 8oo nmmnskih učiteljev za Transdnjestrifo Osemsto učiteljev jz rumunskega upravnega področja onstran Dnjestra je bilo izšolanih v Tira spolu za posebne naloge. Ti učitelji bodo poslani v Transdnjestrijo, kjer bo njihova naloga skrbeti, da se ta dežela čimprej rudi kulturno in duhovno priključi Rumuniji. Njihovo šolanje je bilo zaključeno s svečanostjo, prirejeno v rumunskem narodnem gledališču v TIraš polu. V imenu učiteljstva in prebivalstva se je eden izmed udeležencev tečaja zahvalil za svobodo, ki so jo priborili nemški vojaki rumunskemu prebivalstvu med Dnjestrom in Bugorn, Svečano je obljubil, da bodo rumunski učitelji napeli vse sile, da dosežejo svoj cilj in upravičijo zaupanje, ki ga jim izkazuje vlada. Obnovite naročnino! S poletom na luno ne bo še nič človek bi se lahko dvignil z raketo največ 400 km nad zemljo Mnogo se je pisalo in govorilo o raketi, ki naj bi človek z njo poletel na druga nebesna telesa. Pri tem je glavno vprašanje, kako premagati privlačnost zemlje. Na raketo ali kakršno koli drugo medpla-nitamo vozilo, ki naj bi popeljalo človeka v svetov je, deluje na eni strani sila pogonske snovi, na drugi strani pa privlačnost zemlje. Čim večja je sila, ki bi po-gnala raketo v zračne višave, tem večja je torej začetna hitrost, tem višje bi se raketa dvignila. Privlačnost zemlje pojema z naraščajočo višino in končno sploh preneha. Tam gori se pričenja gravitacije "prosto svetovje. Če bi dosegla raketa to višino, bi s hitrostjo, ki bi jo imela v tem trenutku, drvela po svetovju naprej, dokler bi ne prišla v območje privlačnosti, katerega drugega nebesnega telesa. Če bi pa hotela doseči točko v svetovju, kjer preneha privlačnost nase zemlje, bi morala imeti začetno hitrost okrog 11.000 m v sekundi. Tako ogromne hitrosti pa z vsemi znanimi sredstvi niti približno ni mogoče doseči. Pomisliti namreč moramo, da doseže zdaj krogla iz najmodernejšega topa začetno hitrost komaj 1C00 m v sekundi. Do tako ogromne začetne hitrosti, kakor bi jo potrebovali za polet na druga nebesna telesa, je torej še zelo dolga pot Ker je bila ta pot zaprta, so si hoteli učenjaki pomagati do sile za premaganje privlačnosti naše zemlje z raketnim motorjem. Raketo poganjajo naprej zaporedne eksplozije močnega razstreliva. Tako dobiva vedno znova pogonsko silo, dokler ne doseže v teoriji višine, kjer preneha privlačnost zemlje. V brezzračnem prostoru bi dosegla raketa tako veliko hitrost, da bi mogla premagati ogromne razdalje in v doglednem času doseči druga nebesna telesa. Usmerjala in zavirala bj se z raketami, pritrjenimi ob straneh. Princip rakete je torej tudi lajiku razumljiv, toda teorija je tu še posebno daleč od prakse. Eksplodiranje smodnika v ceveh v zadnjem delu rakete, je v bistvu isto, kakor zgorevanje premoga v parnem kotlu ali bencina v avtomobilu, torej navaden proces zgorevanja, čeprav v drugačni obliki. Toplota, ki pri tem nastane, je torej vir pogonske energije. Ker pa proizvaja določena količina goriva vedno samo določeno količino toplote, se lahko opravi s to toploto tudi samo določena količina dela. Prenesena na raketni rnotor naj bi služila po zgorevanju smodnika nastala ener- gija za dviganje rakete. Del energije hI se moral porabiti za dviganje goriva. Iti bi ga morala Imeti raketa seboj. Ce računamo, da proizvaja 1 kg smodnika okrog 4000 kalorij, bi ta količina komaj zadost >-vala, da bi dvignila smodnik samo 100 km nad zemljo. Isto velja seveda za vri' > drugo količino smodnika, ki bi se torej nikoli ne mogla dvigniti nad 400 km visoko, kaj šele, da bi dvigala obenem raketo odnosno vozilo. Teh 400 km višine je ta ij najvišja meja, ki je ni mogoče prekoračili. Toda kaj pomeTu teh 400 km v primeri s 350.000 km, kolikor znaša razdalja lune od naše zemlje ali 80 milijonov kilometrov, kolikor je oddaljen od nas Mars! Sanje o zmagi nad svetovnim prostorom bodo torej ostale zaenkrat še neizpolnjene, čeprav ne moremo trditi, da se človeku nikoli ne bo posrečilo premagati prhi t -nost zemlje. Za to so pa potrebne sile, ki jih zdaj še nimamo na razpolago in ki si jih prav niti misliti ne moremo, tako ogromne so. Vse kar se govori in piše o poletu na druga nebesna telesa, je zaenkrat samo teorija in plod bujne domišljije. Melioracija zemlje v Bolgariji Na podlagi sporazuma med italijansko in bolgarsko vlado je bil ustanovljen v Sofiji bolgarsko-italijanski institut za melioracijo zemlje. V institutu bj osredotočeno sodelovanje vseh strokovnjakov na polju melioracije. Obenem bosta pa v bodoče delovali kmetjski ministrstvi obeh držav v tesnih stikih. Pripravlja se temeljita melioracija zemlje v Bolgariji, da se bo tako povzdign-lo poljedelstvo. Stroške za institut bosta krili kmetijski ministrstvi obeh držav v enakih delih. Delovna doba instituta je bila določena z-aenk r.»t na Sest let. Institut bo pa lahko svoje dc!o nadaljeval tudi preko te dobe. Vodil ga bo desetčlanski svet, v katerem sta zastopam obe državi enako. Svetu bo pomagal teh-nčni odbor osmih kmetijskih strokovnjak kov. NAVADA JE ŽELEZNA SK.VJCA — Oprostite, že dva dni čakam tu. pa ni-?om videl še nobenega vlaka, — pravi poU nik postajenačelniku. — Res je, toda jaz sem upokojeni postaje-načelnik in na svojo hišo sem pribil desko z napisom Postajališčem, da bi imel vs.tj iluzijo, da sem še v službi. 9 D. D u Maurier: Prva Roman Služinčad ni govorila o ničemer drugem, in Frith je hodil okrog ; napetim obrazom, kakor da slQi;i ves napor na njegovih ramenih. Robert je bil povsem izgubil glavo in je padal iz ene raztrese-nosli v drugo, zdaj je pozabil pripraviti servijete, zdaj 5i podai zelenjave. Ves zbegan obraz je imel, kakor bi mu venomer grozila nevarnost, da zamudi vlak. In psa. kako sta bila nesrečna! Jasper je s stisnjenim repom smuk al po veži in renčal na delavce. Časih je stekel na teraso, lajal brez vsakršnega vzi »ka, se nato s pobešeno glavo zapodil na travo in jedel travo, kakor bi bil ponorel. Gospa Danvers se ni nikoli pokazala v osprrlju, toda ne-nehoma sem čutila njeno navzočnost. Njen glas sem slišala v dvorani, kadar so pripravljali mizo, ona je dajala navodila, kako naj položijo v veži parket. Kamor koli sem stopila, povsod je bila izginil^ tik poprej; skozi režo pri vratih sem še videla njeno krilo, ali pa sem vsaj slišala njene ko-rv~e po stopnicah navzgor. Na tej razgibani pri-zorntci se**, bila iaz zgolj postranska figura, ki ni nikomur nič koristila in ki je ni nihče potreboval. K več; 4 u sem ovirala tiste, ki so imeli res opravka. »Ne zamerite, gospa. . .« je rekel možak za mo- jim hrbtom ter se s ponižnim nasmeškom in dvema naslanjačema na ramenih ves moker od potu pre-ril mimo mene. »Oh, oprostite,c sem odvrnila in stopila v kraj, nato pa vprašala, kakor bi hotela pokazati, da tudi jaz nekaj delam: »Vam lahko pomagam? Zakaj ne bi nesla teh naslanjačev kar v kn;:žnico?« Mož je bil videti v zadregi: »Gospa Danvers je ukazala, naj odnesemo naslanjače, da bo več prostora ...« In jaz: »Oh, Potem seveda. Na to nisem mislila ... Pa storite, kakor vam je naročeno.« Jadrno sem odšla, mrmraje nekaj o papirju in svinčniku, ki ga iščem, v jalovem prizadevanju, da bi pokazala možu, kako imam tudi jaz polne roke dela; in ko je malce začuden šel svojo pot, sem čutila, da se mi je komedija ponesrečila, Veliki dan se je pričel z meglo in oblačnim nebom, a tlakomer se je dvignil in potolažil naš strah. Megla je bila celo dobro znamenje: okrog enajstih je skopnela, kakor je Maksim napovedal, napravil se je krasen poletni dan, in nikjer na vsem sinjem nebesnem oboku ni bilo videti oblačka. Vrtnarji so vse dopoldne prinašali cvetje v hišo, poslednje vejice belega španskega bezga, visoke lupine in delfi-nije. na stotine rož in lilije vsake vrste. Gospa Danvers se je obnašala kar najbolje: mirno, ne da bi količkaj povzdignila glas, je navajala vrtnarje, kam naj odlagajo cvetje, ki ga je potem z urno in spretno roko urejala v vazah. Vsa zamaknjena sem gledala, ko jih je iz cvetlične sobe