147. številka. Ljubljana, v petek 30. junija. XV. leto, 1882. Uhaja vsak dan mve*er, izimfil nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., 2a četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. aa mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-rrste po 8 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani t Frana Kolmana hiši .Gledališka stolba". D pravni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim s koncem tega meseca naročnina poteče, prosimo, tla jo o pravem času ponové, ako hoté list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino. „SLOVENSKI NAROD" vejja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta........6 gld. 50 kr. „ četrt leta .......3 , 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 gld. — kr. „ četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo „Slov. Navoda*'* Kresove žgimo na čast ss. Cirilu in Metodu na večer 4. julija po vsem Slovenskem! (Konec.) Ka na Slovenskem z Metodom nij ugasnola služba božja slovenska, dokazuje Valvasor v navedenem delu str. 415. tako pišoči: „Es wird noch bis auf den heutigen Tag (1686) in Dalmatien und vielen Orten in Crain, die Messe in Slavonischer Sprache gelesen." Valvazorju pritrjuje Kopitar v svo-jej slovnici str. XXX., kder se čita : „Es ist archi-variseh konstatirt, dass in der Pfarrgemeinde von Kreuz bei Neumärktl in Oberkrain ein Presbyter Glagolita die Messe nach einem glagolitischen Missale las, bis es ihm 1617 vom Laibacher Bischöfe Thomas Cbrön eingestellt wurde." Povoden pripo-veda v svojem letopisu, ka sta Ciril in Metod potujoča v Ptuju sveto mešo v slovanskem jeziku pe-vala, in med narodom se še sedaj govori, ka sta sv. mešo služila v jareninskej kapelici na Goriškem. — Slovenci tore imajo toliko pravico na slovensko mešo kolikor i Hrvati. V tem obziru treba je Slovencem „viribus unitis" s Hrvati delati. Lani je svetovnjak Mrazovič brzojavnim potom dobil dozvoljo, ka se sm3 citati v stolnej cerkvi za-grebečkej narodna misa, a R. B. skupno z župljani proseči za jednako dozvoljo, ostal je brez odgovora, kar smo si živo zapomnili. Glasilo vladike Štrosmajerja „Djakovacki glasnik" piše: „Naš narod imao i vrsio je pravo sla-venske liturgije; žalostnim položajem sahranjeno je ono pravo, ali još nije utrnulo. Sad il nikada treba, da se ga dokopamo, na srdce pritisnemo i s njim umremo. Ma ato puta tkogod dovikivao, da je Hrvat, nevjerujem mu, ako ne prigrli, ako svom dušom nečezne za našom liturgijom, jer ovajeo stanju čudesa u ovo dobu proizvesti. Zar nije slavenska litur gija kadra (sposobna), da Be na cerkvenom polju sestanemo i zagrlimo, te u kolo uhvatimo sa svimi SlaveniV Zar nije ona sveti amanet (zaloga), koji kad se spoji sa dušom naroda, nitko ga više izbrisati nemožeV" Isti prevredui vladika razposlal je okrožnico svojemu svečeništvu, kateremu mej drugimi podatki naznanja: . . . Svetkoviua svetih naših apostola Cirila i Metoda ima se i ove godine svud po dioe-leesah naših najsvečanijim načinom obaviti. Gdje p ako pravovjerni naš puk u slozi i 8 0,0-razumljenju sa sve^enici svojimi želio bude, da se tim danom sveta naša lit uril i j a odpjeva staroslovenskim jezikom, tu nek tako bude na slavu ho/, ju i ss. apostola naših i na spasonosnu utjehu puka našega. I mi i'emo ovdje u stolno m našem mjestu najsvečanije tu svetkovinu obaviti i hIu/.Ihi božju (•taro«l<»voii*klin Jezikom ova< i. Priporučuje se pako bradi svečenikom, da puk pobožni svakim načinom nukaju, da ss. apostole svoje Cirila i Metoda čim više štuju i zazivsju, i da njihova imena djeci svojoj u sv. kr-štenju i sv. krizmi nadievaju, i to tiem više, buduč mi upravo kotolici u tom obziru stari naš dug oka-jati njekim načinom popraviti možerao. Utjeeimo se pako svi iz dna duše svetim našim apostolom, ne bi li se po njihovem posriedovanju uspješila hora božja i povratilo jedinstvo i sloga u vjeri i životu naroda našega, da što bez ikakvoga na svietu medju-sobnoga uštrha (kvara), pače na obču korist i obču slavu imena našega i buducnosti naše. Amen." Slovenec ! pojdi in stori tudi tako. Povod in začetek bogočastju v starosloven-skem jeziku bila sta naša sveta poselnika Ciril in Metod, ona sta izumila in sestavila pismena sevsema primerna našemu blagoglasnemu jeziku, pismena, v katerih dnes Čita in piše 75 milijonov miših bratov Slovanov, razprostranjenih po večem delu Evrope, daleko po Aziji in nekoliko tudi v Ameriki. Ona sta prevajola in sestavljala knjige v starosloven-ščini za slovanske vernike; ona sta se trudila Slovane od Črnega do Jadranskega morja zjediniti v veri in jeziku. Božanska pomisel! oni sta razumela z junaško srčnostjo braniti in za- LISTEK. Domači pogovori. VIII. „Število listkarjev mej Slovenci se je v zadnjem Času izdatno pomnožilo, in akoravno toži v „Ljubljanskem Zvonu" Negoda z Golovca, da nij mamo pravega feljtona, imamo vender tacih dovolj, ki poskušajo in nameravajo biti feljtonisti." Tako govori in piše svojemu strijcu v Ameriko najnovejši listkar g. Bolhober, kateri se nam je prikazal precej pri prvem svojem nastopu z velikim kritičnim nožem v roki, in kateri bo, kakor se mi dozdeva, nas starejše feljtonske kandidate prekosil z grenkim sarkazmom. Direktno nij rekel g. Negoda nič kaj takega in ko bi bil zares rekel in pisal, da nijmamo list karjev Slovenci, bi se bil jaz gotovo postavil na noge in bil bi mu precej povedal, da smo vsi, ki pišemo kaj pod črto pravi feljtonisti, in da se vprašanje more vrteti le okolo tega, kakovi feljtonisti smo, dobri ali slabi. Jaz kot Btarosta sedaj delujočih feljtonistov moram se protiviti z vsemi štirimi takej splošnej negaciji brez dokazov, in moram zagotoviti vsakega pametnega človeka, da nam, ki kopičimo in zbiramo svoj med v pritličnih prostorih političnih svojih žur-nalov, pripada po vsej pravici naslov in dostojanstvo feljtonistov, kakor ga imajo listkarji, nemški ali francoski, in da je še odprto vprašanje, da li more biti pravi feljtonist g. Negoda v „Ljubljanskem Zvonu", kateri niti nijma črte, in po tem takem feljtona v pravem pomenu imeti ne more pod črto Gospod Bolhober (ime mu ne glasi ravno poetično) je še komaj začel prakticirati pod črto, pa uže ima ojstre zobe in hudo grizp, naročito je g. Ha-derlapu zasadil v mehko meso ojster zob s tisto sicer duhovito ali hudobno transkripcijo pesni „Oj srečne so ribice," katero bi moral po mojem mnenji ponatisniti i „Ljub!)anski Zvon", da nam se ne zgubi za vselej. Sicer je pa g. Bolhober jedno pametno izteknil, tisto namreč, katero je zvedel od g. Hugona Turka, ki pravi, da pesnike in pisatelje slovenske bi bilo najbolje maziliti z dobrimi honorari. To bi menda res kaj pomagalo, pa ko bi nam vsaj za viržinke dali, bi gladkeje teklo pero in duhu našemu bi kazal beli dim pot do višjih regijonov. Ne vem, kako se drugim godi, nego jaz si najprej zapalim jedno, potem še le začnem pisati, pa če je viržinka dobra, gre pisanja gladko od rok. Če je pa po splošnih postavah ogerskih flnancij slaba, ne vleče ni roka, ker je treba vedno na novo netiti ogenj ter prižigati smodko, in jo konečno zlo-voljno zagnati v kot, a taka procedura spravi človeka ob ves humor ter ga navdahne z golo ironijo in s hudobnim sarkazmom. Gospoda Ilugona Turka nijsem čisto rad imel do sedaj z Bleda, sedaj mi se je pač prikupil, ker vidim, da človek, ki tako plemenito misli in govori kakor g. Hugon Turk, nijma in ne more imeti ni trohice hudobije v svojem srci. Drugi feljtonski praktikant je Ljubljanski po-hajkovalec (Bummlei), tisti, ki je bil v Zagreb prišel z ljubljanskim Sokolom, pa se še meni, kot starejšemu v službi in po rangu feljtonistu niti pokazal nij, kakor da se me je bal. Čisto nič mu ne bi bilo škodilo moje poznanstvo, še smijal bi se bil, ko bi me bil videl, kako sem se v ponedeljek večer vozil s kolodvora z g. Fr. Hrenovo družino in kako graci-jozno-brhko sem bil skočil iz kočije, pozabi vši na svoj pedale, ter kako sem bil v trenutku spremenil svojega speetabilisa v geometra, ravno pred tistim hramom lesenim, kier se je plesalo, pelo in vino pilo tisti večer do preko polu noči. Gospod Prostoslav Kretanov je dosti boljši bil nego Ljubljanski pohajkovalec, ta se mi je pokazal in odnesel je vsled tega npoIno šako" lepih naukov in raznovrstnih podukov, kateri mu bodo gotovo še govarjati svoje slovansko-versko delovanje pred črt-niki naainstva in navdušeno opravičevati pred rimskim papežem in množino jegovih svečenikov; ko sta bila na odgovor poklicana, govoril je Ciril poln sv. duha pred velikim zborom v Rimu tako: „Pi-sano je: vsi jeziki imajo hvaliti gospoda, zakaj name mrzite zbog tega, Ka sveto vero slovenski učim, in službo božjo slovenski opravljam? Resnično, ako bi m o-ravski m-, rod bil latinski ali grški znal bi jaz v tema jezikoma bil govoril, ker pa nijednega teh ne razume, vvedel sem to, kar na meni grajate, ter pridobil mnogo ljudstva gospodu." Ves zbor je ostrmel nad tako resnimi in iskrenimi besedami, in sv. oSa so oba posvetili v vladiki, june učence pa v svečenike in dijakone. Ona sta proglašena za svetnika od katoljiške cerkve za velikanske zasluge o širjenji pravoverstva med sorodniki po vsem slovanskem svetu, kar tudi pripoveda vrstna okrožnica Leva XIII. Blaž en a apostola slovanska, ss. Ciril in Metod! prosita previdnost božansko, naj razsveti dobrim duhom um in pamet vsem Slovanom, da spoznavši istino, zje-dine se in združe v veri in jeziku! Slovenci krese prižigajo ob letnicah, namreč na Veliko noč rano, ker radujo se velikega praznika na spomin Kristovega vstajenja, a v poganskih časih netili so ognje radujoči se prihoda prijaznejše poletne dobe. Pravi kresovi plamene ob Ivanjem, sedaj na čast temu predhodniku gospodovemu, a nekda zbog poletnega solncevrata, v katerem navadno toploto temeni. Mestoma še tudi nahajamo krese ob Jurjevem in Petrovem, itak redko. Kres pomenja in naznanja radost in neko vzvišenost, vsaj veličastno; jeli Slovenec in vsak pravi Slovan ima imenitnejši opomin zgodovinski, da se ga radujo in vzvišeno navdušuje, nego uprav v godu svojih apostolov Cirila i Metoda, svojih največjih prosvetiteljev in učiteljev? zato prijazno nagovarjamo Slovence po vsej našej lepej ali žalibože že raztrganej in razkosanej domovini, ne iznemši niti naših bratov Prckmurcev, naj dne 4. julija na večer s kresovi raz svete*) holme, vrhove in bregove, doline in ravnine po vsej Sloveniji od Slovenske vesi na Prekmurskem do Jadre in Triglava na slavo božjo, na čast in 7ahvalnost našima slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu! *) Kazalo bi v nedeljo poprej to stvar v cerkvi | oznaniti. dobro služili v vseh treh stopinjah njegovega tem-perameutu. Tri stopinje namreč sem opazoval pri prijatelji Prostoslavu Kretanovem; najprej je bil melanholičen, zatem poetičen, a konečno je postal pravi tenorist, da ga je treba iskati takega. Bog mu daj srečo, naj le zdrav potuje križem domovine iu naj budi ter navdušuje s svojo melanholijo, s poezijo in s tenorom Slovence, a citatov iz nemških klasikov naj se ogiblje po mogočnosti, pa če ne more drugače, naj rajši sam naredi kakšen sonet, bomo ga čitali, čeravno so v novejšem času iz mode prišli soneti in samo še v Kranji cvetejo, drugod ne več, drugod prevladuje proza. lzmej drugih novih prikaznij opazil sem tudi gospodično Amalijo Preširnovo; da jo presrčno po zdravljumo in radostno sprejemamo v svoje kolo vsi stari posedniki pritličnih prostorij, se razumeva samo po sebi. — liže samo ime te nežne naše kolcginje je lepo, tako lepo iu poetično, da se g. Bolhober slobodno skrije s svojim parasitsko-prozojičnim imenom. To sem moral povedati ter vas posvariti, da ne postavite nikoli in nikdar v kakšen koneks ti dve imeni, Bolhobera namreč in gospodično Pre-šerin, ampak rajši moje ime postavite za silo k imenu naše najmlajše kolegice, ker je moje ime brez dvojbe dosti lepše, nego je ime Bolhober. S peetab i li s. Politični razgled. Notranje dežele. V L j u b 1 j a n i 30. junija. Češki profesorji, ob jednem tudi državni poslanci, namreč gospodje Kvfčala, Talif in Krejfif se odpovedujejo poslanstvu državnega zbora, za to da bi se zamogli popolnem posvetiti delovanju na novem češkem vseučilišči. Najvišje odlikovanje, s katerim je presvetli cesar počastil ekscelence: poljedeljstva ministra giofa Falkentiayaia, miuistra dra. Pražaka in ministra naukov ter bogočastja baroua Conrad», podelivši jim red železne krone prve vrste, daje nekaterim dunajskim časopisom priliko, omenjenih treh ministrov spomioati se 8 priznanjem in hvalo. Tako piše „Presse": „Odlikovanje, ki se je dalo tem trem ministrom s krono, ne kaže samo utrjenega zaupanja, ki ga uživa ves kabinet pri vladarji, ampak utemeljeno je tudi v zaslugah vsakega ministra posebej. Ministra Pražak in Falkenhayn sta se vedela, s svojim delokrogom in z državnimi tradicijami njunih področij seznaniti do kraja, s svojo službo sta državi storila mnogo dobrega in politiki ministerskega predsednika sta znala varovati oni zmeren in strogo stvaren značaj, ki ga bode morala imeti vsaka avstrijska vlada še dolgo ča-«a. Baron Conrad dovršuje s tem letom štirideseto leto svoje službene dobe". — „To znamenje Najvišjega priznanja — prav: „Vaterland" — nij le za odlikovane največje vrednosti, temveč tudi za ohranjujoče elemente v državi, katerim je s tem povedano jasno, da vladar s popolnim zaupanjem pusti delovati politiko sprave TaaffVjevega ministerstva". „Tribüne" piše: „Kabinet grofa Taafleja zadobil je ravnokar znamenje Najvišje naklonjenosti in posebne vladarjeve milosti . . . Opravičeni smo misliti, da to posebno odlikovanje velja delovanju vseh ministrov vkup in pa vsej vladnej politiki, pri katerej imenovani trije članovi ministerskega soveta tako vspesno pomagajo. Glavna misel pri sestavljanji kabineta 1879. leta bila je politična sprava, in ta ostala je do denašnjega dne". — „W. Allg. Ztg." pravi: „Grof TaaiTe pokazal je zdaj vnovič, kako trdna da je njegova pozicija na zgoraj". — „Neues W. Tagblatt" piše: „Visoko odlikovanje, ki se je podelilo ob jednem trem ministrom, je za vlado gotovo jako vesel dogodek. Pri tem se dozdeva, da bi bilo ministerstvu Taaffejevemu odločeno mirnejše poletje, kakor pa je to bilo doslej za njegove vlade. Notranji viharji molče, in ministerstvo sme biti zadovoljno z vspehi, ki nh je do zdaj zamoglo doseči". — Uradna „W. Ztg.", priobčuje ta odlikovanja, razlaga, da se je to zgodilo pri Conradu zavoljo njegove službene štiridesetletnice, glede Pra-žiika in Falkenhayna pa za to, „ker sta oba od začetka do denašnjega dne zvesto stala predsedniku TnaflVju na strani in ju nijso dosegli dozdanji valovi". — Ta najvišja odlikovanja, ki bodo nij dvomiti imela veliko moč na javno mnenje, pozdravljamo tudi mi Slovenci s svojimi simpatijami, kajti ž njimi pripoznana so načela T;.anvjeve vlade, načela pravična in pomirljiva, in jasno je zdaj, da Taaf-fejevo ministerstvo stoji v tem času trdniše, kot bodi si kadarkoli poprej. Zdanja vlada hodi polagoma, a modro in previdno, vedno zvesta pravice načelom in ker jej presvetli vladar čedalje bolj za-upc, posreči se jej tudi, da državo privodi u viharjev laži liberalnih zmotnjav v luko miru in za-dovotjnosti. Pri tem pa tudi mi Slovenci ne bodemo pozabljeni! VfiuiUe države. Z Bolgarskega se poroča, da to poletje obišče kneza Aleksandra srbski kralj Milan, dalje da se tudi to poletje knez Aleksander poda v Si-najo k tumunskemu kralju Karolu. V jeseni bode se knez dlje Časa bavil v Šumli, kjer bodo vojaki, ušatorjeni, imeli svoje vaje. — Novoimenovana ministra, generala Kaulbars in Sobolev, prišla sta baje predvčerajnim v Sonjo. Takoj bodeta sestavila novo ministerstvo. — Dnevnik „Bratstvo", izhajajoč v Iiuščuku, je bil te dni ustavljen in v prepoved dejan, ker je priobčeval upornih pozivov, napadujočih kneza, častništvo in duhovenstvo. Stvar o Kgigatfta se je zopet čudno zasuknila. Anglija in Francija, s katerima moramo v imenu humanitete in evropske časti v tem vprašanji biti jednakih raislij in čutov, stopile sta proti Turčiji odločno na nogo. Angleško brodovje, za Srednje Morje namenjeno, tiči zdaj vse pred Aleksandrijo, tudi drugim brodovjem se je namignilo, da imajo biti pripravljeni. Tako tudi angleški vojaki, ki so na Malti in Gibraltaru, kacih 13000 na številu Vse torej kaže, da je postal položaj jako resen, da pa se nagiba v prid Angliji in Franciji. Zatorej bi ne bilo nič čudnega, da se je jel sultan venderle za vedati ter da je pripravljen, stopiti v konferenco — tako nekako se denes poroča. Konferenca v Carigradu zborovala je zdaj četrti pot. Na Irakom je bilo oni teden vse mirno, in primeroma se je dogodilo le malo nerednostij. Samo iz Armagha se poroča, da je preteklo soboto več sto osob po vojaško koračilo po mestu in da so prepevali uporne pesni. Tega tropa je bilo vedno več in konečno postali so silni; hudega zgodilo se nij nič. — Irski poljedelci začeli so na to delati, da bi si od zakupnikov dobili kos zemlje in kočo za stanovanje. — Ker so bili zasačili v Londonu dno zalogo orožja, ukrenile so oblastni je mnogo naredeb, da se o pravem Času zatre vsakatera prekucija Fe-nijancev. Straže pri vseh arsenalih, latbjevinah, za-ložiščih in javnih poslopjih so se pomnožile, in policiji se je zaukazalo, odstraniti in zapreti vsakalerega sumnjivega, ki bi se bližal imenovanim poslopjem. Dopisi. ■z £}topič 27. junija. [Izv. dop.J (Strašna nesreča.) Denes, 27. t. m. po noči od 1.—3. ure je velika vas Cerovec v Stopiškej fari pri Rudolfo-vem na Dolenjskem tako pogorela, da je ostalo nepoškodovanih le še 6 hiš, druzih 30 z vsemi podi in hlevi je pa popolnem v pepelu. Ogenj se je, ker je bilo nekoliko veterno, in so hiše druga blizu druge in vse s slamo krite, tako naglo razširil, da so si ubogi prebivalci komaj življenje oteli. (Res čudno, da nihče nij zgorel.) Nad 30 rodbin je brez stanovanja in nijmajo ne moke, ne soli, ne loncev, da bi si mogli kaj skuhati. Zgorela jim je obleka, hišno iu kmetijsko orodje. Ženske sem videl v rjuhe zavite zdihovaje roke vijoče. Stolp pri njihovej podružnici je pogorel, večja 2 zvonova sta se stopila. Nesreča in beda je velika! Znana je revščina dolenjskih Podgorcev. Pogoreli Cerovljani so bili, razen kakih 2, vsi v dolgovih do vratu uže do zdaj, zavarovana mej tolikimi le dva za majhen znesek — zdaj pa ta nesreča!! — Prosim tedaj preponifcno in prisrčno vsa usmiljena srca. naj blagovolijo usmiliti se svojih tako nesrečnih in ubogih sobratov ter mile darove ali si. uredništvu, ali gospodu Antonu Wiudischerju, županu Šmihel-Stopiškemu ali pa naravnost meni poslati. Vsak dar bo darovalcem povrnil Bog stote-rokrat. Matej Jereb, župnik. Iz mestnega zbora ljubljanskega 27. junija. (Dalje.) Mestni odbornik g. Potočnik poroča o po g. Regaliji nasvetovanej brvi čez Gruberjev kanal. Ta stvar se je uže mnogokrat obravnavala in vprašal se je tudi glavni odbor za osušenje barja, kaj o t' m misli. Ta odbor je čez dolgo časa odgovoril, naj se stvar opusti dotlej, da bode predložen glavni črtež o osuševanji barja. Zdaj se je to zgodilo in tedaj uasvetuje, naj se vpraša glavni odbor, ali ima sedaj še kakih zadržkov proti tej brvi. Dr. Schaffer nij zato, da se denes uže sklene načeloma, da se napravi brv, stvar mora priti Se v meritorično obravnavo v mestnem zboru. Mestni odbornik g. Ilegali pravi, da gre tu za to, da se odpre jako potrebna komunikacija, tedaj nij treba povpraševati glavnega odbora, ki je itak peto kolo pri vozu. Kdaj se pa bode izpeljal črtež, ki bi veljal 1,740.000 gld.? Nikdar, toliko vse barje vredno nij. Mesto pa, kakor vsak hišen gospodar na svojem ozemlji, napravi, kar hoče. V božjem imenu, pravi govornik, naj se vpraša še iedenkrat. glavui odbor, ako pa nij kmalu odgovora, potem naj odloČi mestni odbor. Mestni odbornik pl. Zhuber pravi, da po vodnej postavi je treba za tako napravo višjega dovoljenja. G. Regali odvrne, da nij treba delati brvi na stebrih, nego na tak način, di odtoka vode ne moti čisto nič. Poročevalec Potočnik meni, da se meritorično denes ne sklepa ni česa. Da bi bil glavni odbor peto kolo, mora zavračati, kajti on posluje po sklepu deželnega zbora s pntrjenjem Nj. Veličanstva cesarja. Potem se predlog stavbenega odseka sprejme. Mestni odbornik dr. Dere* poroča o nagradah, vodstvu in učiteljem obrtnih Sol ljubljanskih in na-svetuje, naj se dovoli za prvo poluletje 330 gld., za drugo pa ravno toliko. Poročevalec pove, da obrtniško šolo I. mestne šole obiskuje 125, II. mestne 8ole pa 141 učencev, kar je dobro znamenje za pro-speh te šole. Dežman meni, da je veliko Število učencev žalostno znamenje, ker kaža, da se na deželi še jako slabo podučuje, da je treba tu v mestu ponavljati. Sprejmo se predlog šolskega odseka. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški poroča v imenu policijskega odseka o prošnji čevljarskega mojstra Jakoba Škerbinca za dovoljenje, da si postavi prodajalnico v šolskem drevoredu in nasve-tuje, naj se mu dovoli, da se tik Andretove pro-dajalnice postavi jednako, v istem slogu, pod nadzorstvom mestnega stavbenega urada in proti temu, da kadar mesto prekliče to dovoljenje, bc mora prodajalnica odpraviti takoj, in da plača vsako leto najemnino v razmeri, kakor Andreto. Dr. Suppan in dr. Schaffer govorita proti predlogu. Zadnji misli, da bi se s tem kvarila olepšava mesta. G. Regali pravi, da gre tu v prvej vrsti za kruh someščanov, potem še le za olepšavo mesta, katere pa taka lopa ne bode nič motila, v obče bi olepšave ne kazilo čisto nič, ko bi se napravilo več takih lop, za katere bi obrtniki prav radi plačevali najemnino. Dr. vitez Bleiweis-Trsteni ški se čudi, da je dr. Schafferja, kateri je vender nekoliko bil po svetu, tako groza pred tako lopo. Poročevalec preveril se je, da v največjih in najlepših mestih mestih prodajejo tobak, sodovodo itd. na javnih prostorih v jednacih lopah. In kadar se bode napravila centralna prodajalnica, je mesto gotovo ue bode sezidalo v Bog vedi kako monumentalnem slogu, ampak slično Škerbinčevej. Ko bi se dovolili stari „8tantje", to bi bilo grdo, a taka lopa ne. Predlogi odseka se sprejmo. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški poroča o prošnji več kot 60 prebivalcev sv. Florijana ulic, hišnikov, krčmarjev, trgovcev, obrtnikov: naj bi se dovolilo, da smejo v tržnih dneh nastavljati po jedno vrsto voz. Ko se podre Urbasova hiša, pojde itak večjidel prometa za Gradom in prebivalcem pri sv. Fiorijanu ne dostnje nobenega druzega zaslužka, kajti klavnica, vojašnica itd. vse je v drugih delih mesta. Tedaj na svetuje odsek, naj Be dovoli, da se vozovi nastavljajo v jednej vrsti, tako, da ne motijo pasaže (razen trotoara) od redute do Žužkove hiše in na Karlovškem predmestji ob Schmiedovej hiši do Kamničana. Mestni magistrat pa ima paziti, da se ravna vse v redu- Dr. Suppan je, kakor uže 20 let, tako tudi denes odločno proti temu, ker se okoliščine nijso spremenile in ker se moti promet. G. Regali podpira nasvet z dostavkom, naj se dovolijo vozovi tudi od sv. Florijana cerkve do Gorišeka. Dr. Derč podpira odsekov predlog z dostavkom g. Regalija. Prosilcem gre v istini za kruh in za obstanek, kajti druzega zaslužka nijmajo, nego od voznikov. Pl. Zhuber je proti dovoljenju in to iz uzro-kov za javno varnost. Tam vozi se dolg les, šole so tam, in vsak trenutek se zgodi kaka nesreča. Tako bode tudi zdaj mestni odbor vseh nesreč kriv. G. Potočnik opomeni, da stanuje uže 8 let v sv. Florijana ulicah, a nikdar se nij zgodila nikaka nesreča, jedna vrsta voz pa tudi ne bo motila ni-koga, ljudje pa bodo imeli vender le zaslužek. (Konec prih.) Domače stvari. — (Serenada.) V sredo zvečer ob (J. uri napravili so čitalniški pevci pod vodstvom g. Va-lente našemu županu g. Petru G ras seli i ju, ki je včeraj praznoval svoj god, podoknico, ki je privabila mnogo poslušalcev. Peli so se štirje zbori, mej temi tudi Nedvedova vedno krasna „Popotnik". Petje bilo je izborno, posebno pa smo občudovali gospoda Medena miloglasni tenor. — (Nemftkutarska aroganca.) Naš deželni odbor sklenil je, napraviti v varnost občinstva nekoliko prenaredeb pri deželnem našemi gledališči. Preračunilo se je, da bode stvar stala blizu 12.000 gl. Od teh obesilo se je nekaj tisočakov lastnikom lož, ki pa se branijo plačati ter hočejo imeti poroštva v to, da bode naše gledališče vedno nemško ostalo. To je arogauca, ki se prodaja samo pri naših Nemcih. Ali čemu se prepirate tu, nemška gospoda? Stvar se prav lehko urediti da. Naša hranilnica ima za nemške namene vedno polne korce denarjev. Leta naj posodi na gledališko poslopje 12.000 gld., ki naj bi se amortizirali leto za letom na ta način, da bi nemško občinstvo tik vstopnice plačevalo tudi malo amortizacijsko pristojbino toliko časa, da bi hranilnica plačana bila. Ta ideja se je menda uže sprožila mej nemškimi lastniki nemških lož — ali ta gospoda se je prestrašila, češ, da potem nikdo v gledališče hodil ne bode! No, potem je pa ravno dokaz, da nemškega gledališča treba nij, in da dežela nijma naloge, trositi svoj denar za tako ustanovo! Ali dokler časa nam diha nemška naša hranilnica, toliko časa se nij bati, da bi se zadušilo nemško naše gledališče. Tudi zdaj so se ubogi lastniki lož obrnili do nje, da naj kaj da. In gospodje direktorji so se zbrali in posvetovali ter ko-nečno sklenili, da se dajo trije tisočaki. nBird zu benig sain!B vzdihnil je nekdo, ki je prej kot ne sam lastnik lože. „Zo gebmer holt sechs tausend, se je odrezal drugi, bir hammers ja!u Nur gemtith-lich, meine Ilerren! — (Včerajšnje cerkveno petje)v Šen-klavži pri desetej maši bilo je vzvišeno in krasno. Gospoda A. Foersterja nova skladba, „Missa s. Jacobi Ap.w, napravljala jo na nas nnjmilobnejše vtise, in krepkost harmonije na nekaterih mestih, posebno v „Credi", ogrevala nam je dušo uprav divno! Delo to umetnostno oceniti gre strokovnjakom, mi v obče le omenjamo, da hodi ta skladba srednjo pot, skoraj tudi tukaj najboljšo, namreč mej strogim koralom in onim orkestralnim slogom, ki se ljubi po cerkvah v večjih mestih, ki je modern, nuni pa se zdi za cerkveno rabo celo lehkomiselen. Pevcev bilo je na koru nad šestdeset, večinoma dijakov s srednjih šol, pa tudi več bogoslovcev in nekaj družili poznanih glasov. Vse lepo petje kazalo je izurjenost in vztrajno vajo. Sijal je tenor gospoda Itazingerja ! Stolna cerkev pa je bila, kakor po uavadi, še precej — prazna. — (Izgubljen denar.) Ubog služabnik, ki ima več nedoraslih otrok, izgubil je včeraj na potu od pošte do bolnice bankovec za 10 gold. — Kdor bi bil nuSel ta denar, naj ga odda pri našem upravništvu. Postavna najdeniaa se mu zagotavlja. — (Zakup užitnine) obdrže še nadalje dozdanji podjetniki. Njih zastopnik g. Dekle v a izjavil se je v sredo napram županu v navzočnosti udov finančnega odseka protokolarično, da bodo mestu plačevali dozdanjo vsoto tudi potem, ko dobi pravoveljavnost novi carinski cenilnik. — (Iz Jelšan) se nam piše, da tamošnji župan uraduje le v nemškem in italijanskem jeziku, kar nam je tem bolj nerazumljivo, ker po zadnje j ljudskej štetvi v Jelšanah niti jednega Nemca ali Italijana nij. — (Iz Maribora) pritožuje se nam znan rodoljub 29. t. m.: „Denes obiščetn — kot tujec — kavarno ter vprašam po slovenskih časopisih. A navzočni gostje zakrohotajo se mi porogljivo v obraz, kakor da bi bil zahteval kak kitajsk časnik." To je mariborska nemška omika, kakeršne je drugod sposoben le najnižji „Mobu. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 30. junija. Cesar podelil je F. Z. M. Dahlenu in F. M. L. Jovanoviču v priznanje izrednih zaslug za pomirovljenje vsta-škega ozemlja veliki križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo. London 30. junija. „Times" mislijo, da se je vlada zdaj odločila upotrebljati izdatna sredstva, da se definitivno reši egiptovsko vprašanje. Carigrad 30. junija. Konferenca obravnavala je včeraj o angleškem predlogu, naj turška vojska posreduje v Egiptu. Konferenca bi k temu posredovanju rada stavila pogoje, da se intervencija nikakor ne sme spremeniti v okupacijo in da ne sme kratiti svobode in neodvisnosti Egipta. London 29. junija. Vlada najela je dva privatna parobroda za prevažanje vojakov. Pariz 29. junija. Po poročilih iz Carigrada izjavila je Porta željo, stopiti v dotiko s konferenco. Razne vesti. * (Za lovce.) Češka dežela ima vedno še veliko divjačine. Po razkazilu za 1. 1881 postrt-lilo se je v Českej v jednem letu: 1243 jelenov, 1500 polujelenov, 7991 srn, 7(15 divjih prašičev, 405.130 zajcev, 13.314 zajčekov, 739 divjih petelinov, 425.030 jerebic, 35.619 fazanov, 9310 prepelic, 2053 kljuna-čev, 844 kožic, 10.282 divjih rac, dalje 2230 lisic, 1804 kune, 7201 dihurjev, 253 vider, 289 jazbecev, 552 podlasic, 1461 veveric, 2 orla, 87 sov, 33 325 sokolov in jastrobov, 7370 vran in srak itd., vsega vkupe 973.269 komadov divjačine. * (V Londonu), najbogatejšem mestu na svetu, je po uradnem razkazilu preteklo leto 54 ljudij umrlo za lakoto. * C Prav po domače.) Časnik „Jowa Tri-biine" v Burlingtonu prinaša naslednjo notico: „Vodja našega lista prosi, da se mu ne šteje v zlo, da je uredniški oddelek te številke nekoliko skrče^. Uzrok temu je mali in krepki sin, katerega mu je njegova soproga denes zjutraj poklonila. Se ne bode tako hitro zopet zgodilo lu Poslano« Goriška „Soča" ,je v zadnjej številki od dno 23. t. m. priobčila dopis iz Trsta, ki bi po mojem mnenji bil bolje — ne natisu en ostal. V njoua poroča znan gospod, ki je uže večkrat po časnikih zaropotal, o izidu tržaških volitev, pa h kr.iti društvo ,,Edinostu, to je celo vrsto poštenih in rodoljubno delujočih mož sumniči ter s psovkami: mumeiuki, puhlo^Uvci, kričači in sebičnimi nevedueži, napada, in s tem ne samo tiste osobe, katere so dopisunu trn v očeh, ampak vse društvo žali. Javno izrečem svoje obžalovanje, da se je našel ■lovenfthc časnik, ki je vzprejel izjavo v tako nedostojne) obliki. Ravno oblika kaže, da dopisnik nij imel dobrega, rodoljubnega namena, nego si je hotel na nekaterih njemu neljubih osobah grdo jezo ohladiti, kakor uže drugekrati. Moj liog! kain pridemo, Če namesto složnega delovanja nastopi večen prepir in razpor, katerega se zgolj sovražniki našega naroda vesele? Ali nij uže zadosti naš narod krivic trpel zaradi nesrečne nesloge, katera uže od nekdaj mej Slovani vlada in kot hud rak razjed", slovansko lipo, katera bi skoraj mogla uže najlepše cveteti, da je nij tolikokiati posmodila slana nesloge. (Jas za razgovarjanje, kako bi naj Slovenci postopali pri tržaških volitvah, bil je pred volitvami in takrat se je važna stvar na vse strani presojevala in pre-vdarjala. Prepričan sem, da smo ukrenili in storili, kar je v zdanjih razmerah najboljše in najprimernejše; in ako bi nam bil modri dopisnik „Sočeu kaj boljšega o svojem času nasvetoval in se le nekoliko žrtvoval za to, kar zdaj pripisuje, naše društvo bi mu bilo gotovo hvaležno. Oe vspeh ali i/id volitve nij bil popolnem ugoden, toga nij zakrivilo dr ištvo „EdinostM, nego oni tako imenovani ^larodrijnki'4, ki nijso o volitvah narodu v prid — niti jednega koraka storili, zdaj pase drznejo privatno in javno zaslužne iu požrtvovalne rodoljube zasramovati in blatiti ! „Soča" pa si s taci in i dopisi, tega sem si svest, ne bode pridobila ne prijateljev, ne naročnikov. Na Proseku, dnu 26. junija 1882. Ivan N a b e r g oj, načelnik društvu »Edinost*. Meteorologičiio poročilo. |>rt>l«mm'iii 1ii.) Barometer: Stanji; baronietrovo ju bilo v pretočenem tedna precej srednjo, in sploh le za 1*79 tuiu. višjo, kot srednje stanje vse^a leta; znašalo jo narureč 7-i7o'.» imu. In je bilo samo v ponedeljek poduoriimlno. / ozimni na srednje Btanje V80ga tedna, je imel barometer v ponedeljek, ■redo in četrtek poilnonnalno, v vtorek, petek, soboto in nedeljo pa midnormaluo stanje. Najvišje srednje stanje, za 1*38 mm. nad normulom, jo imela sobota; najnižje, za 2'9C nun. pod nonnalom, ponedeljek; razloček mej maksimum in mini-uiom srednjega stauja znaša tedaj 4*34 mm. Najvišje v vsem tednu sploh, za 2 01 umi. nad normulom, je stal barometer v soboto zvečer; najnižje, za 404 mm. pod normalom, v ponedeljek opoludne; razloček mej raaksimom in minimom sploh znaša tedaj 605 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, 7.1 2 43 mm., je imel ponedeljek; najmanjši, za 0'8'j mm., vtorek. Termometer: Srednja temperatura pretepenega tedna ie znašala -f- 17t>° l'., to je za 1'0° C. pod normalom, in je bila samo v soboto in nedeljo nadnormalna. Najvišje srednje stanje, za 37° C. nad normalom, je imela nedelja; najnižje, za 38° C. pod normalom, vtorek; največji razloček v srednjem stanji je tedaj znašal 7-5° O. Najvišje v vsem tednu sploh, za 8*0° <•. nad normalom, je stal barometer v soboto opoludne; najnižje, za 7 4° C. pod normalom, vtorek zjutraj; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal l.r>*40 C. Največji razloček v stanji jednega dne, za 118° C, je imela temperatura v sredo; najmanjši, za 6*7° C, v nedeljo. Vetrovi pretočenega tedna so postali slabotnejši in tudi menj spremenljivi. Največkrat, 7 krat, je bilo „brezve-trije", ti krat,Jugozahod", 5 krat „ vzhod", 2 krat ,Jngovzhod" in 1 krat ,.burja". Nebo je bilo precoj spremenljivo, 8 krat „oblacno", 7 krat,, jasno", 6 krat pa „deloma jasno" in „deloma oblačno". Vreme: Preteoeni teden je palo, akoravno je bilo vreme precej stanovitno, vsled neviht precej dežja, namreč za 5830 mm.; tudi število deževnih dnij, 4, je bilo primeroma zelo veliko. Darila za »Narodni Dom". Prenesek . . . 2191 gld. 93 k r. Pododbor v Kostanjevici nabral .... 3 „ — n 6. J. Dogša, zastopnik banke „Slavije" v Središči........r . . . . 4 „ 18 „ Na banketu pri g. dekanu v Smariji na sv. Rešnjoga telesa dan ....... 4 „ 60 „ V pusici gostilne pri županu na Zegnanem Studenci in pri oddaji domovinskih listov nabranih........... 2 „ 76 „ Čisti dohodek ljudske veselice, katera se je vršila 4. junija na Vrhniki .... 81 „ 50 „ Iz pušice v prodajalnicf g. SI. Jenkota v Podgradu........... 1 „ 50 „ Iz pušice v sobi „bral- nega društva v Selcih 1 „ 20 „ Iz pušice v g. Šliberjevej gostilnici..... 1 n 40 „ Vkupe ... 2 „ 60 p Čisti dohodek veselice, katero so priredili goriški diletantjo v Sežani ..... 27 „ — , V Št. Petru po g. Iv. Korošci: G. Franc Torkar. . . 1 „ — „ G. Lav. Cvetuič ... 1 „ — „ G. A. Zalabek.... 1 „ — „ G. Izidor Mikola... 1 „ — „ G. Jakob Čopič ... 1 „ — „ G. Jožef Prime ... 1 „ — „ G. Jožef Šanson ... 1 „ — „ G. Mohar i Iga ... — „ 40 „ G. Ljud. Ševar ... 1 „ — n G. J. Balor .... — „ 60 „ G. Mohar I Iga ... — „ 40 ,, Iz pušice vt Narodnej gostilni v Št. Petru . 2 „ 62 „ Na kegljišči je prišlo čistega dobička . 29 „ 33 „ Vkupe ... 41 „ 35 , G. Boštjan Leskovec, občinski pisar v Idriji............. 1„ — r Čisti dohodek ljudske veselice 4. junija katero je priredila čitalnica v Šiški na Kozlerjevem vrtu.......150 „ — , G. Hugon Eberl svoj dobitek pri streljanji na omenjenej veselici....... 1 » — f G.vAnton Kvas v Trstu, član čitalnice v Šiški............ 4„ — , G. Adolf Obreza, državni in deželni poslanec ............ 50 , — , Društvo pri dekanu Semiškem g. Alešu na Antonovo.......... 42 „ — , V Ribnici: G. Nosan Ivan, c. kr. sodnijski pristav . . 10 „ — „ G. -1-...... 6 „ - . G. Košir, c. kr. kan- celist...... 5 „ — „ G. Arko Anton ... 1 „ — „ G. R—r Vekoslav . . 1 „ — „ Iz pušice v gostilni pri g. Pilderji . . . 4 11 „ Vkupe ... 28 „ 11 „ G. Fran Kodrič, kaplan v Bovci .... 2 „ 30 „ G. Poljsčak Anton v Sturiji..... 5 „ — „ G. Jakob Logar, župnik pri sv. Križi pri Ajdovščini......... 5 „ — „ Vkupe . . . 2648 gld. 83 kr. I mi I j so v LJubljani: 25. junija. Marija Majer, črkostavčeva žena, 49 let Rožne ulico št. 31. za osepnicami. 26. junija. Franc Bricelj, kovač, 49 let. sv. Martina cesta št. 1. za vnetico oprsnu rane. — Lenka Kocijančič, dninarica, 77 let. sv. Petra cesta št. 42. za srčno napako. 28. junija. Neža Simončič, kajžarjeva žena, 55 let. Predkraj Karolinška zemlja št. 3. za slabostjo. — Jakob Rifel, gruntar, zdaj kaznenec, 40 let. ulice na grad št. 12. za jetiko. — Janez Mesesnel, bivši usnjarsk prodajalec, 74 let. Rožne ulice št. 29. za starostuo slabostjo. V bolnici. 24. junija. Jožef Merlak, dninarica, 25 let za jetiko. 25. junija. Franca Selan, dninarica, 27 let za jetiko. — Urša Augustin, gostija, 38 let. — Anton Stonic, kajžar, 60 let. — Apolonija Pogačnik, gostija, 50 let. za oslablenjem močij. — Marija Pečnikar, gostija, 43 let, za spridenjem trebušnega drouu. V vojaškej bolnici. 23. junija. Mihael Petrovič, c. kr. zdravnik v pokoj i, 79 let. — Tiijct: 29. junija. Evropa: Lončerig iz Roke. — Seme/, iz Ilirske Bistrice. — Gergina iz Slavine. Pri Mlonu: Jakše z Dunaja. — Ofner iz Zadra. — Femelrock iz Celovca. — Falian z Dunaja. — Cazdolini iz Kostanjevice. Pri Mallčl : Laiper z Dunaja. — pl. Vest iz Reke. Kalteneggcr iz Radovljice. — Magnifiko iz Kotora. — FIo-ger a Dunaja. — Schuster iz Kočevja. — Rosenberg, pl. Kaltenegger z Dunaja. XDuLX2.a,jslsa- "borza, dne 30. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... Srebrna renta .... .... Zlata rent«........ 1860 državno posojilo...... Akcije narodne banke...... Srebro............ Napol.............. C. kr. cekini........... Državne marke ...... 4% državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke ii 1. 1864 . . 100 „ 4°/0 »vstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... 40/ „ papirna renta 5°/0..... 50/4 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/p . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/a°/0 zlati zast. listi . I 'nor. oblig. EHzabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije asglo-avstr. banke . . 120 „ 76 gld. 90 kr 77 40 „ a 20 a 130 ■ 20 829 n — a 311 ■ 30 a 120 * 30 a 9 n 56 a a 5 » 66 a 58 a 80 n 120 H — n 171 n m 95 n — fl 119 _ 90 n 87 80 n 86 05 t» 104 n — m 113 n 75 a 119 n 50 99 60 * 105 n — 175 m 50 20 m — » 122 n 50 224 a 25 50 novcev LOŽI velike Le petdeset novcev velja jeden loz velike loterije. tržaške razstavine e. ^aW" TI lozl dobivajo »e v vseh uie ajalnicah, «5. Ur. tolinkaruali, loterijskih kolektnrah ln