Poltnlnc oiočono v ootovlni Leto XX., št. 252 Ljubljana, sobota 28. oktobra 1939 Cena 2 Din Jpravništvo Mubliana, Itnatlieva S — leleton štev 3122. 3123. 3124. 3126 1126 (nseratm oddelek; Ljubljana, Selen-burgovo ul. - Tel 3492 in 2492 'odružnico Maribor. Grajski trg št. 7. leleton št 2455. 'odružnico Celje Kocenova ulica 2 Telefon št 190. Računi on oošt ček. zavodih: Ljubljano št 11 842 Praga čislo 78.180, Wien št 105 241 izhO|a vsak dan rožen ponedeljka Naročnina znašo mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo« .lubljana Knafljeva ulico 5, telefon 3122 3123, 3124. 3125 3126, Maribor, 3ra|ski trg štev J telefon štev 2455; Celje. Strossmayer|eva ulica štev. 1, telefon štev 65 Rokopisi se ne vračajo Anglija in Rusija Medtem ko se zdi, da je med obema vo.jnima taboroma po neuspehu mirovne ofenzive povsem jasen in ustaljen položaj, ker so nadaljnje akcije za likvidacijo vojne v sedanjem ozračju stopnjevane napetosti povsem izključene. ne moremo v enaki meri govoriti tudi o ustaljenosti odnošajev vsake izmed vojnih strank zase z državami tako zvanega »tretjega tabora« ali državami izven sedanjega konflikta To velja prav tako za Nemčijo kakor za Anglijo in Francijo. Povsem naravno je. da Nemčijo zanimata predvsem politiki Italije in Rusiie, prve kot stare, druge pa kot morebitne nove zaveznice Prav tako naravno pa je, da se za obe ti dve velesili zanimata tudi Anglija in Francija kot nemški nasprotnici. ker jima ne more biti vseeno, ali imata proti sebi več ali manj osamljeno, ali pa od zaveznikov podprto Nemčijo Zlasti angleška politika si očividno zelo prizadeva, da bi v tem »tretjem taboru« izven konflikta, zlasti pa pri velesilah v tem taboru, ustvarila občutek čim večjega ugodja v tem položaju in tako preprečila njihov prehod v zavezništvo z Nemčijo. Tako se že po nekaj tednih vojne kaže zanimiv pojav v položaju nevtralnih držav V začetku vojne se je zdelo, da se bosta obe vojni stranki z vso vnemo trudili, da vsakega izmed ne-vtralcev pridobita zase. Pri tem je bilo vsekakor opaziti večjo aktivnost zapada kakor Nemčije, ki je takoj od začetka izjavljala, da od drugih državne zahteva in pričakuje ničesar drugega ko nevtralnost, dočim sta zapadni velesili skušali pridobivati aktivnih zaveznikov. Zdaj se zdi, da sta tudi oni dve omejili svoja prizadevanja le na to, da bi preprečili poseg nevtralnih držav v vojno na nasprotni strani, in se zato zadovoljujeta s tem, da skušata nevtralni položaj nekaterih držav kolikor mogoče podpreti. Osrednja točka v vseh teh računih obeh taborov so seveda predvsem velesile, med njimi zlasti Italija in Rusija. O angleško-francoskih prizadevanjih glede Italije smo na tem mestu že pisali. Čedalje večjo pozornost pa zaslužijo v novem razvoju vojne po neuspehu nemške mirovne ofenzive odnošaji zapada do Rusije. Ze večkrat je v zadnjem času vzbudila pozornost okolnost, da se odgovorni angleški in francoski državniki v s1/o jih govorih o mednarodnem razvoju ne dotikajo kritično razvoja ruske politike po neuspehu svojih pogajanj z Moskvo in novem nemško-ruskem sodelovanju, v kolikor ga je Rusija izkoristila zase. na primer z vkoraka-njem svojih čet na Poljsko ali z razširjenjem svojega vpliva na Baltik. Nasprotno, mnoge izjave angleških državnikov vzbujajo celo vtis, kakor da je Anglija pripravljena gledati skozi prste na rusko uveljavljenje v vhodni Evropi in da Rusijo zaradi tega ne misli klicati na odgovor. Očividno želi Anglija čim bolj olajšati sedanji več ali manj nevtralni položaj Rusije in jo tako potrditi v prepričanju, da more v tem položaju zase neprimerno več doseči kakor pa v morebitni vojni na nemški strani kot sovražnica zapada. Že doslej je Rusija dejansko dosegla vse, kar je v drugačni obliki zahtevala od zapada v znanih moskovskih pogajanjih, ki prav zaradi tega niso mogla uspeti. Toda v Londonu vedo, da bi Rusija vsega tega ne dosegla, ako bi se Nemčija ne zapletla v vojno z Anglijo in Francijo. Te okolnosti se gotovo zavedajo tudi v Moskvi, dasi je seveda ne obešajo na veliki zvon. Ako to upoštevamo, se medsebojni dobrohotnosti v stališčih Anglije do Rusije in narobe, v kolikor ta prihaja tudi na zunaj do izraza, ne smemo preveč čuditi. Prvi lord admiralitete Win-ston Churchill je na primer 1. oktobra zavzel v svojem radijskem govoru prav glede ruske akcije na Poljskem in vsega, kar ji je sledilo, zelo prizanesljivo stališče, ki mostov zapada do Rusije ne le ni porušilo, temveč jih je celo utrdilo. Churchill je tedaj dejal med drugim: »Mi bi sicer bili želeli, da bi se ruska vojska pojavila na svojih sedanjih pozicijah na Poljskem kot prijateljska in zavezniška vojska, toda očividno je Rusija morala tako postopati, da je zavarovala svoje življenjske interese Ruska politika je morda za nas uganka, toda ključ za rešitev te uganke je po mojem v poznavanju ruskih nacionalnih interesov. Kar pa je v nasprotju z ruskimi zgodovinskimi življenjskimi interesi, je v nasprotju tudi z našimi interesi. Sredi megle zmede in negotovosti lahko torej povsem jasno zaznavamo skupnost interesov, ki obstoji med Anglijo, Francijo in Rusijo... « Ko je svet zvedel za te Churchillove besede, se je prvi hip zdelo, da gre tu le za osebne poglede angleškega mornariškega ministra, ki jih pa angleška vlada že zaradi svojih obvez do Poljske ne more povsem deliti. Toda kma- Temni oblaki na zapadu Ves£! § nemških ofenzivnih pripravah in holandske nevtralnosti — Papeževa ameriški Belgijski krali o obrambi belgUske mirovna enciklika — Roosevelt o politiki Bruselj, 27. oktobra, v. Ponočni govor belgijskega kralja je vzbudil, kakor javljajo iz vseh prestolnic, največjo pozornost. Mnogo se opaža, s kakšnim globokim poudarkom je kralj Leopold Hi. razpravljal o nevtralnosti Belgije in njeni pravici, da ostane oču-vana od vsakega vmešavanja v vojno in kako je podčrtaval svečane obljube belgijskih velikih sosed, da bodo spoštovale integriteto belgijskega ozemlja. Mnogo se je zapazilo tudi to, da je kralj povezal usodo Belgije in Nizozemske. Ni čuda, da se kraljev govor spravlja v zvezo z izvestnimi novimi obrambnimi ukrepi Nizozemske in Belgije, pa tudi z vestmi, da grozijo obema državama neposredne opasnosti. V toku današnjega dneva se množijo poročila o velikih nemških pripravah, ki nakazujejo neposredno nemško ofenzivo. Podučeni politični krogi smatrajo, da je treba vse te vesti sprejeti s potrebno rezervo, akoravno postaja vse bolj verjetno, da se Nemčija res pripravlja na veliki udarec. Napoved, da bo ta udarec izključno naperjen proti Angliji, opazujejo z nekim skepticiz-mom. V tem jesenskem času. ko je Anglija zavita v megle, ki skoraj onemo- gočajo letalske napade in je morje stalno razburkano, bi bila izvedba velikopoteznega neposrednega napadalnega načrta zelo težka stvar. Mogoče bi bilo samo, da Nemčija poskusi, da si z veliko akcijo na zapadni fronti ustvari in uredi bazo za obširna ofenzivna podjetja proti Angliji v spomladi. To bi itak značilo, da bi morali računati z odločilnimi dogodki na zapadni fronti. Ker je frontalni napad na Maginotovo linijo skoraj da izključen, prihaja v poštev le obkroževalni manever na severnem, ali na južnem boku zapadne fronte. Belgija ima velik del svoje fronte proti Nemčiji trdno zavarovan. Nemške armade bi si morale torej poiskati pota za svoj manever preko Nizozemske. Tudi v tem primeru bi se operacije v glavnem mogle odigrati le na ozemlju nevtralnih držav, kajti prehod iz Belgije v Francijo je zavarovan s podaljškom Maerinotove linije. Taka in podobna razglabljanja vznemirjajo danes belgijsko in nizozemsko javnost, vendar prevladuje optimizem in prepričanje. da Nemčija ne bo storila ničesar, kar bi na kraju celokupno evropsko situacijo iz temelja preokrenilo. slanica kralja Leopolda ameriškemu narodu Belgija zaupa v jamstvo velesil in hoče ©stati nevtralna, dobro pripravljena pa fe tudi na vsak morebitni napad Bruselj, 27. oktobra, a (Havas) Kralj Leopold je imel ponoči po radiu govor za poslušalce v Zedinjenih državah, ki je v njem med drugim izjavil: Dragoceni spomini vežejo moje rojake, mojo družino in mene na Ameriko. Ni Belgijca, ki bi bil pozabil učinkovito pomoč ameriškega naroda, ki je oskrboval belgijski narod z živežem v letih preizkušnje. Leta 1937. je Belgija proglasila svojo nevtralnost in vse tri velesile so to vzele na znanje. Sle so celo še dalje in nam spontano dale formalno poroštvo, da bodo spoštovale naše ozemlje in jamčile za belgijsko nevtralnost. Mi nimamo nobenih teritorialnih zahtev. Če bi se Belgija zapletla v sedanjo vojno, bi bila popolnoma uničena, tako pa tvori skupaj s Holandsko otok miru na križišču med zapadno in srednjo Evropo. Skupaj z drugimi nevtralnimi državami tvori Belgija trdnjavo miru in element pomiritve, ki edini more rešiti našo civilizacijo pred poginom, ki bi jo vanj pripeljala splošna vojna. Pripravljeni smo poskrbeti za spoštovanje naše neodvisnosti z vsemi našimi si-| lami. Danes poteka let, odkar je bel-j gijska vojska pod poveljstvom kralja Al-I berta, mojega očeta, ustavila krvavi vpad. Ce nas kdo napade kljub slovesnim in kategoričnim poroštvom, ki smo jih dobili leta 1937. in ki so nam jih ponovili tik pred vojno, se bomo brez pomisleka uprli, toda z boljšim orožjem kakor takrat, a razen tega bi bila to pot vsa država oa strani vojske. Toda ne moremo si misliti, da ne bi vojskujoče se stranke spoštovale naše nevtralnosti. Verujemo v njihovo besedo, dano pred vsem svetom, kakor morejo tudi drugi zaupati v našo lojalnost, ki jo želim po zgledu svojega velikega očeta zmerom ohraniti kot suveren svobodnega in ponosnega naroda Naj mi bo dovoljeno upanje, da nas bo ameriški narod. ki nam je tako blizu zaradi istih stremljenj in podobnih ustanov, podpiral v stališču, ki smo ga zavzeli v blagor miru in v službi civilizacije. Bliža se nemška ofenziva? Koncentracija nemškega vojaštva v Porenju, ob hcland-ski, belgijski in švicarski meji Pariz, 27. okt. br. V tukajšnjih vojaških krogih kljub slabemu vremenu, ki vlada na fronti, čisto resno računajo z bližnjo nemško ofenzivo. Nemci so po zanesljivih informacijah koncentrirali na področju od Luksemburga do Rena 75 do 80 divizij, ki so deloma tudi motorizirane. Motorizirane divizije so že v polni pripravljenosti. Sedanje neugodno stanje cest na obeh straneh fronte bi utegnilo sicer še nekoliko ovirati nemško bliskovito ofenzivno akcijo, toda Nemci očitno računajo s tem, da bo temperatura padla in da bo blato na cestah zamrznilo, tako da bo na tršem taka akcija vse lažje izvedljiva. Tudi letališča so prepolna letal. Spričo tega računajo vojaški krogi, da bi mogli Nemci v resnici poskusiti z udarom na Maginotovo linijo. Amsterdam, 27. okt. br. Vesti, da se koncentrirajo ogromni kontingenti nemške vojske, motoriziranih sil in letalstva v krajih' v bližini nemške obale Severnega morja., so vzbudile tukajšnjih političnih krogih pravo senzacijo. Vojaške oblasti so ukrenile vse potrebno, da se prepreči morebitni vdor Nemčije na Nizozemsko, a ne glede na to se z zmerom večjo verjetnostjo širijo vesti, da pripravljajo Nemci neko povsem novo akcijo, ki bi bila naperjena v prvi vrsti proti Angliji. Po nemških načrtih naj bi r.emška vojska napadla neposredno Anglijo. V okolici Bremena, Emdena in ob izlivu Labe se je na raznih letališčih koncentriralo že nekaj tisoč nemških letal. Nizozemski vojaški krogi smatrajo, da bi bil prevoz nemškega vojaštva z ladjami na angleško obalo, pa čeprav bi se vršil pod še tako močno zaščito nemškega letalstva, absolutno neizvedljiv. Zanimivo pa je, da opozarjajo tukajšnji politični krogi tudi na novo kampanjo nemškega tiska proti Belgiji, kateri nemški listi očitajo, da na eni strani ne skrbi v zadostni meri za svojo nevtralnost, na drugi strani pa je izdala celo vrsto vojaških ukrepov, ki so v kakršnikoli obliki naperjeni proti Nemčiji V zvezi z vsem tem pripisujejo današnji listi še prav poseben pomen govoru kralja Leopolda, ki je poudaril, da se bo Belgija branila z enakim pogumom in samozatajevanjem, kakor se je pred 25 leti pod vodstvom njegovega očeta, in ki je na drugem mestu pozival Zedinjene države na pomoč za obnovo miru v Evropi. 107. francosko vojno poročilo Pariz, 27. okt. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je izdalo davi naslednje 107. vojno poročilo: Ponoči krajevno delovanje izvidniških oddelkov. Nemško vojno poročilo Berlin, 27. okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo davi naslednje vojno poročilo: Na področju med Molelo in Warndtskim gozdom je bilo topniško delovanje na nekaterih točkah nekoliko živahnejše. Na ostali fronti samo krajevne izvidniške akcije in zadrževalno topniško streljanje. Francoski ministrski svet Pariz, 27. okt. br. Danes dopoldne ob 10. se je sestal v Elizejski palači ministrski svet pod vodstvom prezidenta republike Lebruna. O seji je bil izdan kratek komunike, ki pravi, da je bil prezident republike pooblaščen, da ratificira angleško-francosko-turško pogodbo o vzajemni pomoči, ki je bila 19. oktobra podpisana v Ankari. Ministrski predsednik Daladier je podal obširen ekspoze o razvoju diplomatskega in vojaškega položaja v poslednjih dneh. Anglija pripravljena London, 27. okt. z. Angleški vojaški krogi si koncentracijo nemških sil in še posebej nemškega letalstva na severni nizozemski meji razlagajo v tem smislu, da se bo sedaj vojna proti Angliji na morju in v zraku do skrajnosti stopnjevala. Zadnje dni so celo nemški propagandisti ▼ hamburškem radiu razpravljali o možnosti in pomenu neposrednega bombardiranja angleških mest. Angleške vojaške oblasti so medtem izdale že vse potrebne ukrepe ter so o-brambne naprave in formacije za obrambo proti letalskim napadom do kraja mobilizirane in ojačene. Telefonski promet z Nemčijo prekinjen London, 27. okt. s. Telefonske zveze med Nemčijo na eni ter Švico, Holandijo, Belgijo in skandinavskimi državami na drugi strani so deloma še vedno prekinjene. Vzpostavljen je bil samo deloma telefonski promet s Holandsko in Švico, vendar z nekaterimi omejitvami. V Berlinu je bil tudi izdan nalog, da morajo odslej vsi tuji poročevalci osebno oddajati svoje brzojavke po pošti. O vzrokih vseh teh ukrepov obstojajo samo razne domneve. Ena od teh pravi, da hočejo nemške oblasti preprečiti, da bi prehitro dospele v inozemstvo vesti o večjih premikanjih čet v Nemčiji. Iz Holandske res poročajo da zbira Nemčija ob obalah Severnega morja izredno močne oddelke vojaštva. Vojaški dopusti v Švici ukinjeni Bern, 27. oktobra, br. Mestni poveljnik ▼ Baselu je vsem vojnim vpoklicancem, ki so na dopustu ali so bili začasno odpuščeni iz vojne službe, preklical njihove dopuste in so se morali nemudoma vrniti k svojim vojaškim edinicam. Vsi dopusti so do nadaljnjega ukinjeni. Sprejemanje prostovoljcev v angleško vojsko London, 27. okt. s. Angleška vlada je sedaj objavila, da odslej sprejema prijave prostovoljcev v angleško armado. Pravico prijave imajo vsi moški od 22. do 35 leta . starosti. Vojaško službo bodo morali na-I stopiti 15. novembra. Prepoved izvoza orožja iz Amerike ukinjena Prezident Roosevelt je v govoru po radiu poudaril, da se Amerika nikakor ne bo zapletla v vojno Washington, 27. okt. s. Ameriški senat je zvečer po večtedenski razpravi s 67 proti 22 glasovom sprejel zakon o ukinjenju prepovedi izvoza orožja iz Zedinjenih držav. Roosevelt o ameriški nevtralnosti New Tork, 27. okt AA. (Reuter). V snoč-njem radijskem govoru je predsednik Zedinjenih držav Franklin Roosevelt izjavil med drugim: Eden izmed najnevšečnejših pojavov naših dni so poskusi nekaterih govornikov kongresa, da bi ustvarili vtis, kakor da bi Amerika- pripravljala pošiljanje svojega vojaštva na bojišče. Kakor sem že prej večkrat rekel, so Zedinjene države nevtralne in se .nimajo namena zaplesti v vojno. Ameriški narod more in mora ostati nevtralen ne samo s svojim ravnanjem ampak tudi z načinom izražanja svojih misli. V ta namen mora zrelo, trezno in nepristransko presojati tekoče dogodke brez predsodkov. Nobena osebnost na odgovornem mestu v Washingtonu ni nikoli računala z možnostjo, da bi se Zedinjene države mogle zaplesti v vojno in da bi ameriški vojaki morali oditi na evropsko bojišče. Člani obeh zbornic kongresa imajo zdaj zadosti priložnosti, da se v kar najnepo- lu so sledile še druge podobne izjave, ki so jih že doslej potrdila tudi nekatera dejanja Tako je na primer državni pod tajnik v zunanjem ministrstvu Butler pred dnevi izjavil v spodnji zbornici, da so se angleške obveze glede Poljske omejevale samo na primer nemškega napada na Poljsko. V svojih predvčerajšnjih izjavah pa je tudi lord Halifax opravičil rusko akcijo na Poljskem z dvema značilnima ugotovitvama, češ da bi Rusija tega nikdar ne bila storila, ako ne bi bila Nemčija poprej napadla Poljske in da se je Rusija v ostalem omejila le na zasedbo ozemlja do narodnostne meje, ki jo je nekoč označil lord Curzon Tem izjavam moramo pripisati tem večjo važnost, ker jih je podal lord Halifax po svojih razgovorih, ki jih je imel pred nekaj dnevi z novim poljskim zunanjim ministrom Zaleskim. Končno ne sinemo prezreti veliko obzirnost, ki sta jo Anglija in Francija skupno pokazali napram Rusiji v tako zvanem ankarskem paktu, v katerem sta Turčijo izrecno odvezali izpolnitve prevzetih obveznosti, ako bi se zaradi njih utegnila zaplesti v vojno z Rusijo Te dni pa vzbujajo pozornost tudi novi gospodarski razgovori med Anglijo in Rusijo. Kakor vidimo, gre torej za niz konkretnih izjav in dejanj, po katerih lahko sklepamo, da je Anglija napram Rusiji tudi po njenih dogovorih z Nemčijo zavzela dobrohotno ali vsaj prizanesljivo stališče, ker si Moskvo ne le ne želi odtujiti, temveč jo le še bolj okrepiti v njeni nevtralnosti glede na sedanji konflikt. Težko je v naprej karkoli predvidevati, že sedaj pa se zdi gotovo, da si vojne z Rusijo Anglija ne želi. Zato bo predvsem po tem | vsmerjala tudi svojo nadaljnjo politiko. srednejši debati seznanijo z organizirano sodobno propagando. Roosevelt je mislil pri tem na znano dejstvo, da dobivajo zadnje čase skoraj vsi ameriški poslanci in senatorji kupe pisem in brzojavk, ki se zavzemajo za prepoved izvoza orožja in municije ali proti njej. V takšnih trenutkih je treba z dejanjem potrditi pomen ln veljavo politično zavedne demokracije, ki si zna ohraniti lastno bistveno naziranje in najti sredino med nasprotujočimi si stališči. Senat in prodaja strupenih plinov Washington, 27. okt AA. (Reuter). Senat je včeraj s 45 glasovi proti 36 odklonil predloženi amandma, po katerem naj bi se prepovedala prodaja strupenih plinov, metalcev plamena in drugih stvari za kemično vojno tujim državam. Nasprotniki tega amandmaja so trdili, da bi se voju-joče se države premislile, preden bi začele rabiti strupene pline, če bi vedele, da jih njihovi sovražniki lahko dobe od Zedinjenih držav. Prav tako je senat odklonil s 55 glasovi proti 27 predlog, da se omeji prodaja vojnega materiala samo na države ameriške celine, ki bi se utegnile obrambno zaplesti v vojno proti državam zunaj ameriške celine. Papež o vzrokih vojne Prva enciklika Pija XII. — Tesne veti med Italijo in Vatikanom — V svetu mora zavladati zakonitost Vatikan, 27. oktobra. AA. (Štefani): Pod naslovom »Summi Pontificus« je sv. oče Pij XII. poslal svetu svojo prvo enci-kliko. V njej je v zvezi z resnostjo sedanjih časov ugotovil, da se probuja zavest skupnosti v katoliški družini na svetu, nato pa je posebno poudaril vezi, ki družijo Italijo in sv. stolico in ki so prinesle po lateranskem sporazumu Italiji častno mesto med državami, zastopanimi v Vatikanu. Zatem pravi, da ga je pri sestavljanju enciklike navdajala nepopisna bolest ob misli na strahote vojne ter di je bil vse storil, da bi to vojno preprečil. Globlji smisel sedanjih časov je zanikanje splošnega pravila bodisi v življenju posameznika, bodisi- v socialnem življenju in v mednarodnih odnošajih. Svet zavrača naravni zakon, ki ima svojo podlago v Bogu. Zanikanje Boga pa pomeni istočasno tudi zanikanje zakona. Poganstvo je nosilec pokvarjenosti in se čedalje bolj razširja ter dovaja do tega, da se pozabljata človeška solidar- nost in usmiljenje. V gotovih krajih smatrajo državo kot nekaj, kar ima za cilj samo sebe. Smatrajo jo za neodvisno od krščanskih moralnih zakonov. Tako je zaradi človeške pokvarjenosti nastalo vojno stanje. Težnja, da sila postane gotovo dejstvo, ki jemlje vsako vsebino pogodbam in uničuje vsako medsebojno zaupanje med narodi, je dovedla svet na rob propada, ki se mu zdaj odpira pod nogami. Meč ne prinaša rešitve. Bodoči rod bo moral temeljiti na naravnem pravu in na iskanju Boga. Cerkev je pripravljena z vsemi svojimi silami sodelovati pri delu za tak red in se bo vzdrževala pri tem vsake delavnosti, ki bi mogla omajati civilno oblast ali omejiti njene pravice. Končno je papež v encikliki še enkrat izrazil obžalovanje, da so njegova prizadevanja za preprečenje vojnih strahot ostala brez uspeha. Nato je toplo pozval du-hovništvo in vernike, naj ne prenehajo t molitvami za dosego milosti božje. Skrbi Finske Glavna finska delegata se bosta najbrže že v nedeljo vrnila v Moskvo StOcKhOim, 27. okt. z. Poročila msKiii dt.^aiov, o kateim so seuaj prourle v javnost nekatere vesti, so napravila tak vtis, iiakoi ua bo pr. pcgajanjiii z ivioskvo povLu^uo največje teza/e vprašan je, kako naj nnsKa ohiani svojo str ktno nev-L a. nosi .n se ouieče vsem zvezam tn aii-anccun. Prooiem ruik.h teritorialnih zan-tev, koLkor se nan<^a na Fiask. zaliv, niti i,_aitKa ne povzroča takih težkoč. Vsekakor bo finsiva vla^a gleue te 2ahteve ski.caia parlament in m dvoma, da se bo j naa^ ve^ma, ki bo pripravljena Rusom o-si^p.ti nekatere manj.se otoke v tem zanvu Pzobiem zase pa so Alanaski otoki, gieae katerih so rinsk poučeni krogi še najbolj rezerviram. Faasik vi m Tanner se bosta oržkone v nedeljo spet odpeljala v Moskvo, računati pa je s tem, da bodo pogajanja -rajala še nekaj časa. Iz doslej še nepojasnjenih razlogov se je nevarnost, da b- se iz finsko-ruske napetosti izcimil resen spor, očitno spet povečala. Na to kažejo novi vojaški ukrepi na f nskih mejah London, 27. oktobra. AA. Reuter poroča iz Helsinkija: Tu krožijo glasovi, daje Rusija predlagala Finski pogodbo o vojaški pomoči v spremenjeni obliki. Ta predlog bo kakor trd jo. popolnoma v skladu s strogo nevtralnim zadržanjem F.nske, ki avtomatsko izključuje možnost, da bi Finska dovolila, da se na Rusijo izvede napad preko finskega ozemlja. Trdijo, da je sovječska vlada potrdila svojo namero, da spoštuje nevtralno solidarnost bloka severnih evropsk h dižav. Stockholm. 27. oktobra. AA. Štefani: V švedskih političnih krogih zeio budno spremljajo razvoj rusko-fJisKih razgovorov in smatrajo, da se po dosedanjem njihovem poteku lahko sklepa, da bo stvar rešena na prijateljski podlagi .n ob popolnem spoštovanju finske neodvsnosti m nevtralnosti. Litovci zasedala vilensko pokrajino Kovno, 28. okt. br. Litovska vojska je davi severozapadno od Vilna prekoračila dosedanjo litovsko-rusko mejo kar je opra vila na zelo svečan način. Na meji je imel poveljnik litovske vojske, g;neral Litkaus kas govor. Svečanosti so prisostvovali tu di nekateri člani vlade in vrhovnega voja škega poveljstva. Ob tej priliki so tudi za žgali dosedanji leseni meinik. Zasedba vi-lenskega okrožja se bo izvrš.la v štirih eta pah Okrožje bo v ponedeljek v celoti zasedeno. Lvovski parlament Lvov, 28. okt. br. Včeraj se je tu sestalr narodno predstavništvo, ki je bilo izvoljeno preteklo nedeljo Zborovanje je otvoril kot najstarejši poslanec vseučiliški profe sor Studinski, ki je v svojem govoru na glasil da bo zapadno ukrajinsko narodno predstavništvo najprej izpolnilo zgodovinske naloge, ki mu jih je poveril ukrajinski narod pri volitvah. Te naloge so: ustanovitev sovjetske oblasti na vsem področju zapadne Ukrajine, priključitev zapadne Ukrajine k Zvezi sovjetskih socialističnih republik, razlastitev veleposestnikov, visokih uradnikov in samostanov, izročitev njihove zemlje kmetom in delavcem v obdelavo, ter nacionalizacija vseh bank in ve-leindustrije v deželi. Narodno predstavništvo se je nato konstituiralo in je bilo izvoljeno predsedstvo Na predlog zastopnika centralne vlade Karmazina so bili izvoljeni v častno predsedstvo narodnega predstavništva Stalin Molotov Vorošilov Kal min, Kaganovič, Mikojan, ždanov in drugi. Vt Is Cfiamfierialnovth Izjav Berlin, 27. oktobra AA (DNB) Nemški listi pišejo, da je včerajšnja Chamberlai-nova izjava v spodnji zbornici bedna in predrzna. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi med drugim. Chamberlain ni skušal niti z eno besedo ovreči dejstev, ki jih je dokazal Ribbentrop, da je Velika Britanija že 6 let pripravljala vojno proti Nemčiji. Chamberlainova polemika je brez vseh konkretnih argumentov Govor predsednika britanske vlade kaže človeka, ki ima samo eno željo: uničenje Nemčije »Berliner Borsen Zeitung« piše: Chamberlain hoče za vsako ceno obtožiti vodstvo po^tiorniške vojne, toda nevtralni opazovalci in celo sami angleški mornarji so priznali korektnost Nemčije v pod-morniški vojni sHamburger Fremdenblatt« naglaša v svojem uvodniku med drugim: Chamberlain vnovič obtožuje Nemčijo verolomstva. ne da bi to dokazal. Teza londonske vlade sloni na trditvi, da je Velika Britanija pustila Poljski popolnoma svobodne roke šele 31 marca, toda Poljska je že 26 marca odklonila nemški predlog za miroljubno ureditev gdanske in koridorske zadeve Da dokončno zavrne to angleško trditev, prinaša list podrobno potek dogodkov od 17 do 31 marca. Koga zadene krivda, je jasno Vsi dokumenti neizpodbitno dokazujejo, da so se britansko-poljski razgovori začeli 17. marca in da je od tega dne dalje Poljska lahko računala na britansko pomoč Poljska je svoje razgovore z Nemčijo prekinila šele 26 marca, ko so britanski voditelji, ki so vodili obkolje-vaino politiko, dobili svoj vpliv na Poljsko Zato je Velika Britanija v evropski vojni napadalec. Takšno ravnanje je treba toliko bolj obsoditi, ker je Chamberlain zgradil svoj monakovski sporazum na željah nemškega in britanskega naroda, da drug drugemu nikol ine napovesta vojne. Chamberlain hoče svojo tezo o nemški verolomnosti postaviti na trditev, da bi se bila Nemčija morala posvetovati z Veliko Britanijo o stvareh, ki so ostale še neurejene glede preostalega dela češke države. Toda Velika Britanija je bila v Mo-nakovu opozorjena, da je treba ureditev sudetskega vprašanja, posebno pa vprašanje nemškega življenjskega prostora prepustiti Nemčiji Nemčija se ne vmešava v zadeve britanskega imperiia in zato bi se tudi Velika Britanja ne smela po monakovskem sporazumu baviti s sudet-skim vprašanjem V Italiji Rim, 27. okt AA (DNB) »Messaggero« ocenjuje Chamberlainov govor v spodnjem domu kot zelo slab in brezuspešen poskus obrambe svoje politike Njegov govor da ni v nobenem oziru mogel prepričati svetovne javnosti V Franciji Pariz. 27 okt. AA. (Havas). ^raaico-ski listi pravijo o Chamberlainovem četrtkovem govoru, da je bil to francosko-an-gleški odgovor na izvajanja nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. »Petit Paris-en« p še: Medtem ko je govor v Gdanska težil za tem, da bi naredil čim globlji vtis ne samo na Vel ko Britanijo in Francijo, temveč tudi na nevtralne države in sicer s trditvami, ki nasprotujejo resnici, je odgovor Chamberlaina in Ha-lifaxa jasen in odločen ter bo preprečil v javnem mnenju, da bi prišlo do zablod. Treba je razkrinkati neresnico in neprenehoma poudarjati resn co. Narodni socializem le odgovorni za vojno in za vse njene posledice. »Oeuvre«, »Figaro« »Mat:n« in drugi listi omenjajo netočne trditve v Ribben-tropovem govoru ter naglašajo vojne cilje Francije n Velike Britanije. »Oeuvre« pravi: Niti F-anc ja niti Velika Britanija ne zahtevata ji tudi ne želita nikak h teritorialnih pridobitev. Ne želita se mti približat; holandski obali niti °orenju m Porurju. Toda vojn cilj ne more hiti samo osvajanje ozemlja, vojni cilj je lahko tudi obramba svojega življenja. Leon Blum omenja v »Populairu« vse napore Velike Britanije, da bi se olajšalo angleško-francosko-nemško zbližanje m pravi: Anglija je s Hitlerjem podp sala monakovski sporazum in zatem prijateljsko pogodbo. Podlaga angleške politike v teku preteklih 20 let je bila da se poišče in uresniči neposreden sporazum z Nem-č jo zaradi normaliziranja odnošajev med Nemčijo in Francijo. Opozarjam na ono, kar se je dogajalo pred očmi vsega sveta. »Epoque« se čudi trdovratnosti, s katero v Nemčiji mislijo, da Francija ne bo ostala ob strani Velike Britan je do kanca zmage. Lov na nemško križar ko »Deutsdtland" v Atlantiku Angleži, upajo, da bodo kmalu Izsledili križarko, kat«*-e navzočnost v Atlantiku jim je vedno bolj neprijetna London, 27. okt. br. Angleške vojne ladje sedaj intenzivno zasledujejo nemško križarko »Deutschland«, ki na Atlantskem morju potaplja trgovske ladje al! pa jib ustavlja in jim pleni njihove tovore. Mornariški krogi ugotavljajo, da se križarka ne bo mogla več dolgo skrivati. Vse trgovske ladje so sedaj opremljene z modernimi obveščevalnimi aparaturami, tako da bo mogoče v vsej naglici zvedeti za vsak napad »Deutschlanda« na kako ladjo. Poleg tega razvija križarka le brzino po 29 vozlov na uro ter je spričo tega mnogo počasnejša kakor angleške vojne ladje Fragedaia nemške podmornice v Rokavskem prelivu London, 27. oktobra s. Angleška admirali-teta javlja, da je angleška mornarica Good-vin Sandu odkrila ostanke in razbitine nemške podmornice. London, 27. oktobra s. Iz trupa nemške podmornice, ki so jo ponoči našli ob Good-vnnski peščin? v Kanalu, so potegnili okoli 60 trupel nemških mornarjev in jih spravili v Dover. Ni še ugotovljeno, kdaj in kako je bila podmornica uničena Pred nekaj dnevi je bilo s kraja kjer so sedaj našli uničeno podmornico, slišati topovsko streljanje, zaradi megle pa ni bilo mogoče ugotoviti vzroka streljanja. Domnevajo, da je tedaj podmornica napadla in potopila neko ladjo, kar sedaj skušajo dognati potapljači. Tovorna laf"n potopila podnsornico London, 27. oktobra s. Neka angleška tovorna ladja je sporočila, da je po ogorčeni borbi s topovskimi streli potopila nemško podmornico, ki jo je bila napadla. Mornarji s potopljene angleške ladje »Seaventure« pripovedujejo, da je nemška podmornica proti njihovi ladji izstrelila 20 do 30 topovskih strelov. En izstrelek je še' skozi ladijsko kuhinjo, ne da bi bil ranil kuharja. 7 bombnikov sestreljenih London, 27. okt AA. (Havas). Letalsko ministrstvo razglaša: KoLkor je znano, se od 12 nemških letal, ki so v robo-to poskušala jalov napad na britanske ladje v Severnem morju, ni vrnilo v svoja oporišča najmanj 7 letal. To smo ugotovili po rešitvi nemških letalcev katerih aparate smo sestre! li med bojem. Možno je, da so bile nemške izgube celo Se večje. Po nemškem letalskem napadu je letalsko ministrstvo izjavilo, da je sovražnik izgubil samo štiri letala, ker smo opazili samo štiri letala, kako so padla v morje. Tri so se potopila, četrto pa je ostalo na vodL Moštvo se je reailo s g«- I mastimi čolni in smo ga drugi dan našiL Poda britanski piloti, ki so se udeležili DOja, so dobili vtis, da se najmanj še tri jovražna letala niso mogla vrniti na svoja letališča, samo da spočetka ni bilo nobenega zanesljivega, dokaza, da to drži. 3dajpa to potrjuje rešitev članov moštva reh nemških letal, ki so jih zadnje dni ešili naši torpedmi rušilci na Severnem norju. Kakor smo že poprej objavili, ni-,-mo imeli pri sobotni letalski bitki nobe-ih izgub. Ponesrečeni bojni letaH Amsterdam, 27. oktobra. AA. (Reuter) Meko nemško vojno letalo je moralo blizu Ironingena na severnovzhodnem Holand--kem zasilno pristati zaradi pokvare na notarju Posadko so internirali . Berlin, 27 okt. br V bližini jugovzhodne angleške obale je padlo v morje veliko angleško bojno letalo, na katerem je bilo 12 mož posadke. Letalce je rešil danski oarni »Vildendaaj«, ki je bil baš na poti v Kanado Kmalu pozneje pa je srečal angleškega rušilca in so se rešeni člani popadke uničenega letala vkrcali nanj. Legalo je bilo na izvidniškem poletu ?et nemških ladij zaplenjenih London, 27. okt. br. V svojem včerajšnjem govoru je ministrski predsednik Chamberlain omenil, da se vojna na mor-iih za Anglijo ugodno razvija. V preteklem tednu so Angleži ustavili in zaplenili 5 nemških parnikov, a enega potopili Med zaplenjenimi so 8 800 tonski parnik »Phč-bus«, 5.100 tonski parnik »Gloria«. okrog 3.000 tonski parnik »Bianca«. 5100 tonski namik »Poseidon« in 7 500 tonska ladja »Biscaya«, 3.500 tonski parnik »Goden-heim« pa so Nemci sami potopili, da ne bi prišel Angležem v roke. Dva holandska narnika pogrešajo Amsterdam, 27 okt br Holandski Usti ooročaio da oMasti že dolgo noerešaio dve trgovski ladji, za katerima ni nobenega dedu Pa-Tvk »Tegree« ki je bil na-tovorjen s strelivom in poslan v Anglijo je izginil že pred štirimi tedni Drugi parnik »Saafet« pogrešajo nizozemske oblasti že 14 dnL Parnik ..Citv of Flint" izpuščen London. 27 okt s. Po poročilih iz Moskve je bila snoči ameriška ladja »City of Flint« izpuščena in ie zapustila luko Mur-mansk Ameriško poslaništvo v Moskvi pa še vedno nima obvestila, kie je ameriška popadka ladje in če je odplula »City of Flint« seda i pod nemško ali ameriško zastavo Nemški uradni krogi v Berlinu izjavljajo. da bodo ladio »City of Flint« nemške podmornice odvedle in spremljale v nemško luko New York, 27 okt. s. Ameriški listi objavljajo kot posebno senzaciio vest da ie ruska vlada ameriško ladjo »City of Flmt« izročila Nemčiji v -;T g ■ Turčija ne zbira vojske ob ruski meji Ankara, 27. oktobra AA. Anatolska agencija poroča: Več tujih listov je prineslo vest. datirano iz Carigrada, o koncentraciji 300.000 turških vojam je prosvetni oddelek banske uprave dovolil sodelovanje pri vsesvetski akciji vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane. Za vrhovnim socialnim svetom in mestno občino ter za vso dobrodelno Ljubljano in za vso slovensko dobrosrčno javnostjo je sedaj tudi najvišja prosvetna oblast v Sloveniji s tem dovoljenjem priznala skavtski organizaciji, da je v njej organizirana mladina s svojo plemenito vnemo za vse dobro in s svojo discipliniranostjo dobrodošla m uspešna pomočnica tudi pri največjih prireditvah, zlasti pa vedno tedaj, kadar je treba pokajsati krščansko ljubezen do bližnjega. Samo kratek čas! LEPO DARILO za dijak? aH vojaka i t aparat as orttje, I tapl* ca orttje KI ftrlfvte, l milo ca Mitje, 1 sobno tfrlk«, 1 sobar pasta, i kom, tottetnega nD% I doza ca milo, I «tehN»nlr» kolotnht vode, -stane same Dill Ako želite da Vam pošljemo po pošti j plača j te gornji znesek pius Din i- sa prtporočnlno na ček rač 13286 ali v znam kal) as naslov: Foto Tonrist LOJZE 5MUC, Ljubljana — Aleksandrova res ta a u— Posebna komisija policije in mestnega poglavarstva je pred Sv. Križem na- I tanko pretehtala in preštudirala ves promet o praznikih umrlih in sestavila natančna navodila, ki naj se občinstvo vestno ravna po njih, da se bo promet naglo razvijal in tudi brez najmanjših nesreč. V glavnem ni nobenih sprememb od lanskega leta pač .pa ne bo več rednega avtobusnega prometa iz mesta in znatno več bo tudi stojnic vsesvetske akcije kakor lani. Dobrotniki mestnih revežev, ki bodo prihajali peš iz mesta na pokopališče, bodo za svoje nakaznice in odkupnine dobili sveče in vence na stojnicah ob upravnem poslopju žal. Hkrati si bo občinstvo lahko ogledalo Žale, ki so v glavnem že dozidane in bo za praznike umrlih zvečer krasotno portalno poslopje tudi že razsvetljeno. Tisti dobrotniki p« ki bodo prihajali na grobove pri Sv. Križu z električno železnico, z avtomobili in drugimi vozili, naj pa zamenjajo svoje nakaznice za vence in sveče na stojnicah vrhovnega socialnega sveta pred vhodom na pokopališče. Seveda 9e dobrosrčni Ljubljančani tudi Se na vseh stojnicah lahko odkupijo od razkošja na grobovih in tako brez nakaznic dobe vence in belozelene sveče da z njimi na grobovih pokažejo svoja plemenita čustva do svojih rajnih. u— JNAD Jugolavlja. Danes ob 17. v društveni posvetovalnici šesto nadaljevanje govorniškega tečaja. Jutri ob 14. priredimo društveni izlet. Zbirališče ob vsakem vremenu v društvu. u— JASO, plesne vaje. Drevi ob 20. redna plesna vaja v Trgovskem domu. Novost boomps a daisy in slalom tekmovanje. Adamlč-Jenko. Fo razstavi Neodvisnih bo imel v nedeljo ob 11. uri vodstvo prof. Marij Pregelj. Razstava je odprta samo še do srede obisk je bil tokrat rekorden. Kdor doslej ni imel časa, razstave obiskati, naj izkoristi zadnje dni. n— Združenje gostilniških podjetij vabi svoje člane, da se udeleže pogreba umrle gostilničarke Bahor Albine s Celovške ceste. Pogreb pokojne bo danes ob 2. popoldne izpred mrliške veže javne bolnice na pokopališče v Dravlje. — Hkrati sporočamo, da bo pogreb umrlega bivšega kavar-narja Franzota Viktorja danes ob 2. popoldne izpred mrliške veže javne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. u— Zahvala. Društvo A te na izraža toplo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli k dobremu uspehu nabiralnega dne »za otroko vo zdravje«, bodisi z zbiranjem sredstev aH z darili v blaga im gotovini. Nabralo se je skupno din 9.962.50 in 40 zavitkov raznega blaga. Denarna zbirka se bo porabila kot javljeno za društvene socialne ustanove predvsem za defektno deco, blagovna zbirka se je pa oddala v originalnih zavojih Narodnemu ženskemu svetu za potrebe severne meje. — Društvo Atena je ob tej priliki sklenilo, da razpiše nekaj brezplačnih mest za zdravljenje v svojem Ortopedskem zavodu. Tozadevne prošnje naj vlagajo prosilci na naslov: Atena, Prečna ulica štev. 2. u— Karamboi na Celovški cesti. Na Celovški cesti v Šiški je v četrtek okrog 2L posestn k Vekoslav šuštaršič z Rakitne z motocklom zadel ob mitniškega paznika Milana Deklevo ki se je peljal s kolesom proti mestu, šuštaršič je skušal Deklevo prehiteti, zadel pa je naravnost vanj. Dekleva je padel čez krmilo in priletel na tlak kjer je obležal z nerodnimi poškodbami po glavi in po životu, da so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Policija je uvedla preiskavo o krivd*. u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Fran ta. Poljanska cesta št. 15/n. telefon št. 32-84. u— Jadranska straža opozarja na svečano akademijo, ki jo priredita ljubljanska krajevna odbora mesto in železnica v proslavo Jadranskega dne v ponedeljek 30. t. m. ob 20. v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Na sporedu bodo med drugimi tudi petje pevskega društva »Sloge« in so-lotočke. Vstopnine ne bo. u— Samo din 75.— plačate za avtobusni izlet v Trst dne 31. t. m. Potreben lasten potni Ust Prijave sprejemajo bile-tarne Putnika v Ljubljani. (—) u— Plesne vaje »Svobode« vsako soboto ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. (—) a— Iz Studencev. V petek zvečer je bila otvoritev nove predavalne sezone studenške Ljudske univerze. Najprej so pevci studenške »Enakosti* pod vodstvom pevovodje P1 e v a n č a odpeli nekaj pesmi, predsednik Ljudske univerze župan Kaloh pa je s prisrčnim nagovorom otvoril 12. predavalno sezono. Otvoritveno predavanje je imel urednik »Jutra« dr. Fran Vatovec, ki je prikazal razvojne silnice v Evropi v zvezi s francosko revolucijo ob njeni 1501etnici. Na sporedu sta bila tudi referata učitelja V r a n c a in šolskega upravitelja K o n 11 e r j a. Občinstvo je popolnoma napolnilo dvorano in ni štedilo s priznanjem a— Jadranska straža. V veliki dvorani Sokolskega doma priredi odbor JS skupno s podmladkom JS srednjih in nižjih sorodnih šol v nedeljo ob 10. url svečano matinejo. Vabljeni prijatelji JS in predstavniki društev. — Odbor. (—) a— Tečaj gimnastike, ritmike ln umetnega plesa Mirjane dr. Janečkove vzbuja v Mariboru splošno zanimanje. V ponedeljek 30. t. m. začne moški tečaj. Tečaj bo enkrat tedensko in sicer ob ponedeljkih ob 19.45 v mali drvorani Narodnega doma. Udeležba pri prvi informativni uri je brezplačna ter neobvezna za vse interesente. Vpisovanje v daraske in otroške tečaje je vsak ponedeljek od 10. do 12. im od 14. do 20. v Narodnem domu, II. nadstropje. a— V železniških delavnicah v Mar boru ne bodo delali od torka opoldne 31. L m. do 2. novembra. Med prizadetimi železničarji, ki Imajo itak nizke mezde, je vzbudila ta vest precejšnje vznem rjenje in nerazpolotenje. a— Več vagonov belega grozdja je Slo te dni preko Maribora v Nemč'- 100 (v Beogradu po 98.50) in v 8«/« Blairovem posojilu po 94. Končno je bil promet v delnicah Tipografije po 100. Devize Ljubljana. Oficieln. leeaji: London 177.90 — 180.10, Pariz 100.05 — 102.35, New York 4408 — 4468. Curih 995 — 1005, Amsterdam 2346 — 2384, Bruselj 739 — 751. Tečaji na svobodnem trgu: London 218.52 — 221.72. Pariz 123.64 — 125.94, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238 18, Amsterdam 2897.47 — 2935.«*. Curih. Pariz 10.12, London 17.85, York 446, Bruselj 74.50, Milan 22.50 sterdam 236.80, Berlin 178.75, Stockholm 106.25, Oslo 101.30. Kobenhavn 86.10. Efekti Zagreb. Državne vreunote: Vojna škoda 438 bi., 4% agrarne 52 den., 6«/0 begluške 77 — 80.50 (81), 6% dalm. agrarne 75 bi., 6% šumske 75 bi., 7«/0 stabiliz. 94 b]., 1% invest 99 — 101, 7«/, Blair 90 — 91, 8% Blair 94 — 95 (94); delnice: Trboveljska 200 — 205. Tipograf ja 100 — 110 (100), Osiječka lijevaonica 150 den. Beograd. Vojna škoda 437.50 — 438.50 (436 — 437), 6% begluške 79.75—80.50 (80), 6% dalm. agrarne 74.50 — 75.50 (74), 6% šumske 73 — 74.50, 7% invest. — (98 50), 7% Seligman 98 den., 7«/» Blair 89 — 90 (89 — 89.25), 8«/0 Blair 92 —93, Narodna 6950., PAB 200 den. Blagovna tržišča Žito Chicago, 27. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 83.875, za maj 83.875, za julij 82.375; koruza; za dec. 49.75, za julij 53.125. -f Novosadska blagovna borza (27. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: baška okoi Novi Saa in Somboi 157. gorajeba-Sk* • 59 4!ep Tisa I 165. rt: baška 127 -129. Oves: baški sremski in slavonski 142 — 144. Ječmen: baški ln sremski 64/65 kg 145 — 147.50. Koruza: baška 116 — 118; banatska 115 — 117; pariteta Indija 118 — 120. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 240 — 250; s>2« 220 — 230; »5« 200 — 210: s>6« 180 — 190; >7« 165 — 175, »8« 120 — 130 Fižol: ba*ki, sremski beli brez vreč 312 50 — 322.50. Otrob': b^ški in sremski 105 — 106, ba-natski 103 — 104. Avto do smrti povozil šolarko Maribor, 27 oktobra Davi ob pol 8. je šla 131etna učenka II. razreda meščanske šole Brigita Gajškova iz Stritarjeve ulice 28 v Studencih po Aleksandrovi cesti v šolo Korakala je po sredini ceste Nenadoma je privozil nasproti v smeri iz Maribora tovorni avto Nesrečno dekletce je s sredine ceste od-skočilo. toda v naslednjem hipu jo je tovorni avto že potegnil podse Obe kolesi tovornega avtomobila sta šli preko njene glave in trupla Lobanja ji je počila, truplo je bilo grozno zmrcvarjeno. Nesrečna deklica je b:la pri priči mrtva. Prepeljali so jo na studenško pokopališče, kjer so jo pokopali Komisija, ki je prišla na kraj smrtne nesreče ugotavljat potrebne oko- liščine, je ugotovila, da je vozil šofer tovorni avto, ki je last prevoznika g. Laha iz Taborske ulice 8, po levi strani ceste. Po smrtni nesreči je vozil avto še kakšnih 28 m naprej in je krenil na desno stran ceste. Tovorni avto je šofiral Ivan Berzin-ci. Tudi je dognala komisija, da je bila na tovornem avtu tablica ki je bila ukradena inž. Friedauju. Kako je prišla tablica na Lahov tovorni avto, bo skušala pojasniti nadaljnja preiskava Tovorni avto je bil izročen v pregled inž. Keršiču ker je komisija prišla do prepričanja, da tovorni avto v sedanjem stanju ni primeren za vožnjo. Šoferja Berzincija so oddali v preiskovalni zapor. brivskih pomočnikov Preteklo nedeljo so se zbrali v Ljubljani člani in članice ljubljanske ter zastopniki celjske in mariborske podružnice strokovne organizacije brivsko-frizerskih pomočnikov in pomočnic. Na zborovanju so razpravljali o raznih svojih zadevah, v glavnem pa o prizadevanju nekaterih mojstrov, naj bi se brivska obrt ločila od frizerske. Za večje kraje v Sloveniji je bila ta ločitev odrejena s posebno bansko uredbo že pričet-Kom 1. 1937. Sedaj zahtevajo mojstri, naj bi se uredba razširila na vso banovino. Pomočniki in pomočnice so na svojem zborovanju odločno nastopili proti temu načrtu, ki bi omejil možnost njihove zaposlitve, zlasti pa močno otežkočil osamosvojitev, ki je končno cilj četudi ne vseh, pa vsaj ogromne večine pomočnikov in pomočnic. Glavni govornik na zborovanju je bil predsednik ljubljanske podružnice g. Slavko Vaši, ki je orisal potek prizadevanja pomočniških organizacij ter bodril člane k skupni borbi. Grajal je tudi, da je zbornica za TOI pred tremi leti ukinila dotedanje podpore podružnicam za strokovne tečaje in tekme, češ da n' denarja, nekateri mojstri pa so kljub temu dobivali podpore za potovanja na razne razstave in frizerske tekme v tujini. Predsednik mariborske podružnice g. Rudolf Terpinc in predsednik celjske podružnice g. Rudolf Lazzarini sta sporočila popolno solidarnost z ljubljanskimi tovariši in obljubila vso podporo v skupnih naporih. Govoril je še g. Robert Mihič, ki je rekel, da sedanji daniski frizerski mojstri po ogromni večini niso iz-učeni specialno v tej stroki, temveč v skupni brivsko-frizerski. Pred zaključkom zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje zahteve pomočnikov in pomočnic in bo predložena banski upravi in drugim merodajnim mestom. Resolucija zahteva poleg drugega, naj ostaneta brivska in frizerska obrt združeni, naj bodo pomočniški in mojstrski izpiti za obe panogi skupni ter zopet javni naj zbornica za TOI daje iz fonda za pospeševanje obrti zopet podpore za nadaljevalne tečaje in za tekme itd. Zagonetna smrt Slovenca v Beogradu Beograd, 27. oktobra Pred nekaj dnevi so našli ob bregu Du-nava v bližini pančevskega mosta truplo starejšega človeka, ki je bil ubit in vržen v vodo. Organi beograjske kriminalne policije ao sedaj ugotovili njegovo identiteto. Gre za Slovenca in sicer upokojenca Josipa Cepiča, po rodu iz Slovenjega Gradca, ki pa je stalno bival v Mariboru. Star je bil 57 let in je bil rojen v Slovenjem Gradcu 2. oktobra leta 1881. Policija je ugotovila da se je pokojni Cepič nastanil pred svojo smrtjo v Pančevu in sicer v hotelu »Esplanade«. Uslužbenci tega hotela so spoznali pokojnika po slikah, ki so bile objavljene v beograjskih listih. Ena izmed sobaric ae je celo pohvalila, da je prejela od njega dobro napitnino. Isto je potrdil tudi vratar hotela. Policiji se je posrečilo Izslediti tudi njegovega sorodnika v Mariboru. železniškega uradnika Marka Brgle-za, ki je izpovedal, da Je Cepič že pred 14 gnevi oddel te, Maribora. Po njegovem mne- nju bi se moral vrniti v Ljubljano, ali pa odpotovati v Rumunijo in sicer v črnovi-ce, kjer ima sestro. Policija je razen tega našla v garderobi železniške postaje dva kovčega, ki sta bila njegova last. Verjetno je, da je v dogodek zapletena tudi neka ženska, ker je sam njegov sorodnik Brglez potrdil, da je imel Cepič rad mlade ženske. Tudi neki kavamar, ki ima kavarno »Me-raklijo« na Pančevskem ritu, je izpovedal, da je v umorjencu spoznal gospoda, ki je bdi preteklo soboto v njegovem lokalu z neko damo v črnem plašču, obrobljenem s kožuhovino. Dama je bila gologlava z lepo onduliraniimi lasmi. Restavrater železniške postaje v Pančevu je izpovedal, da je pokojni Cepič pri njem 24. t. m. obedoval. Pojavilo se je vprašanje, ali je imel Cepič pri sebi mnogo denarja. Njegov sorodnik je izpovedal, da ni mogel imeti mnogo denarja. Sicer je nedavno prodal svojo hišo za približno 200.000 din, vendar pa je moral plačati mnogo dolgov, zaradi česar mu je le malo ostalo. Razen tega je bil velik kavalir. Sobarica v hotelu je videla, da je imel pri sebi okoli 1.500 din. Policija je uvedla obširno preiskavo, da povsem razčisti njegovo skrivnostno smrt. Naše «*1skati z letal- Lunin tmk Danes v soboto bo v jutrnji uri videti delni lunin mrk — če ga ne bodo zakrili jesensk1 oblaki Okoliščine za opazovanje tega mrka so v ostalem tudi drugače ugod-Ae Dočim bo mrk za južno polovico zemlje popoln bo zemeljska senca v naših krajih zakrila komaj kakšne štiri desetine lunine površine V ledro zemeljske sence prične stopati luna malo pred šesto zjutraj, pred sedmo pa bo mesec že ?a.šel, tako da ga bomo mogli v ugodnih okoliščinah opazovati kvečjemu eno uro Celotni čas mrka bo znašal dve uri in 35 minut. Ruščina velika moda Politični dogodki, ki so spravili Rusijo v središče svetovnega zanimanja, so imeli celo vrsto zanimivih posledic. Tako je na Angleškem fpa tudi drugod) ruščina postala velika moda čeprav seveda manj iz politične simpatije nego iz spoznanja gospodarskih možnosti v bodočnosti. Londonska Beriitzova šola priobčuje majhno statistiko: pred vojno je 75 odstotkov njenih učencev izbiralo francoščino, potem so prišli zanimanci za nemščino in španščino. Danes stoji francoščina sicer še vedno na prvem mestu zanimanja, drugo mesto pa zavzema ruščina. Nemščina in španščina sta ostali daleč zadaj. V večini angleških knjigarn je zmanjkalo ruskih slovnic in besednjakov. Neki založnik, ki je inseriral majhen učbenik »Kako se naučim ruščine«, je vso zalogo te knjige, ki je ležala 24 let v kotu, prodal v 24 urah... Ujetniki poljske vojske kopljejo v Nemčiji krompir lil i .ii m--r--------i----——— Truplo v omari Vodja neke tovarne šivalnih strojev v okolici Bukarešte, John Aranovici, se je s svojim svakom Aronom Sch\varzem, nameščencem iste tovarne spri, ko je dognal, da je ta izvršil velika sleparstva, zavoljo katerih je moral Aranovici založiti 600.000 le-jev. da je preprečil škandal. Prepiri so se neprestano ponavljali, končno je Aranovici pozval svojo sestro, naj se loči od svojega moža, kar je pa ta odklonila. Ko je te dni med obema možema zopet nastal prepir, je Aranovici svaka ustrelil in skril truplo v omaro za obleko. Aranovici je zbiral potem svoje listine in gotovino, da bi pobegnil. Pri tem delu so se vrata omare nenadno odprla, truplo je padlo na Aranovicija ki se je pri tem tako prestrašil, da je dobil živčni pretres in se je dal potem prijeti brez odpora. Državnik v bombniku Italijanski min. predsednik Mussolini je te dni zasedel svoje trimotorno letalo za bombardiranje in se je z njim dvignil nad Tirensko morje. Na povratku je pristal v Pomeziji na prostoru nekdanjih Pontinskih močvirij in si je ogledal cestna dela ter priprave za razstavo v Rimu 1. 1942. skimi poleti, a sedaj ga je pogumen poto-valec prečka! tudi v avtomobilu. Tri in pol dneva je prebil na jezeru, tri noči je spal na njem, prečkal ga je v širino več nego 60 kilometrov. Na sredi jezera ni bilo peska ne blata. Površina dela vtis zaledenele ploskve, na njej pa je skoraj pol metra debela plast soli rdečkaste barve. V to jezero so izvrtali do sedem metrov globoke jame. Njih stene so ostale trdne, jame pa so se napolnile s slano vodo. Ob robovih je povrsma jezera dvignjena in razpokana. tako da dela vsa jezerska ploskev vtis krožnika Nad jezerom se upodabljajo čudne fate morgane. tako da imaš vtis, kakor da se povsod dvigajo mrtva drevesa in grmi. Proti sredini je ploska plast kamene soli Če si malo oddaljen od bregov, jih ne vidiš več in dob š občutek, kakor da si muha sredi globokega krožnika. Ob robu jezera je največ mokrote. Tu je videti tudi sledove konj, kengurujev in emujev in najti je okostja živali, ki morajo ležati na teh mestih že mnogo let. ANEKDOTA Jannings se je pogovarjal z nekim znanim zdravnikom o svoji novi ulogi Roberta Kocha. »Samo veliki zdravniki so zmagovalci nad smrtjo,« je dejal igralec resno »ker preprečujejo da bi živi prezgodaj umirali.« Zdravnik je odgovoril z nasmeškom. »Igralci tudi, ker obujajo mrtvece k novemu življenju!« VSAK DAN ENA cente Oba igralca: »Prokleto je ta žoga. ki sva jo zdajle dobila v glavo, neizprosno trda!« (»Nilsson«) M. BRAND Nest zlatih angelo* R o m a d 74 »Pravi tepec si, prijatelj Elia,« je mirno odvrnil debeluh, »in tvoja največja nesreča je v tem, da ne vidiš preko svojega nosu. Midva z gospodom Ryderjem govoriva namreč o malenkostni vsotici štiriindvajsetih milijonov, česar ti seveda ne moreš takoj zapopasti. Poslušaj torej: ako uničim oporoko svojega prijatelja Johna Jamesa Leggetta, ki jo ima gospod Ryder v žepu — a kje ste pustili suknjič, Charles?« »Na vrhu v posebni sobi.« »Lepo,« je Ravenna nadaljeval. »Ako uničim to drugo oporoko, postane stara spet veljavna, in po tisti dedujem štirideset odstotkov, to je kakih šestnajst milijonov. Ostalih štiriindvajset milijonov dobe razni sestradanci, ki so tako srečni, da se smejo imenovati oddaljene sorodnike mojega blagopokojnega prijatelja Leggetta. Teh štiriindvajset milijonov bi si pa tudi še rad zagotovil, in o njih se mislim zdaj pogajati s svojim prijateljem Charlesom — razumeš?« Gonelli je skomignil z rameni in se s koncem prsta potipal po čelu. »Hudo se motiš, dragi,« je Ravenna odvrnil, »hudo se motiš, ker pozabljaš, da imava opravka z eno izmed najredkejših božjih stvari — s poštenjakom, ki je vrhu vsega eš zaljubljen! Mimo tega pa drživa predmet njegove ljubezni v rokah... Kako torej, Charles — ali mi odkupite Lesliejo Carton?« »Da,« je brez pomišljanja odvrnil Ryder. »Upam, da se ji ni še nič zgodilo?« »Njene sladke ustnice zapira do zdaj samo obliž, ne smrt,« je smehljaje se odgovoril Ravenna. »Ponudim vam torej dekle v odkup, in sicer si mislim stvar takole: sodniji predloživa drugo oporoko vašega strica, ki s tem postane veljavna, vi se pa zavežete, da oddaste vso dediščino meni, iz-vzemši tistih deset od sto, ki vam jih priznava prva oporoka.« »Za Boga, kaj delate?« je za vpil Gonelli. »Enega človeka utegnete pripraviti, da bo molčal, nikoli pa ne dveh, posebno če je drugi — ženska.« Ravenna se je vzdignil in ostro pogledal Gonellija »S svojim gobezdanjem samo motiš razpravo,« je rekel; »pojdi torej in pazi na dekle, za slučaj, če se ne dogovoriva.« Gonelli je nejevoljno vstal in se še trenutek obotavljal, ne da bi se upal kaj reči, nato pa odšel; papirji na mizi so od prepiha vzfrfotali, ko je zaloputnil vrata za seboj. Debeli Italijan je hodil nekaj časa sem ter tja, nazadnje pa obstal pred Ryderjem. »Bogme, Charles, dobro vam hočem,« je rekel, »vprašanje je le, ali vam smem zaupati — « »Brezpogojno,« je Byder zatrdil. »Da mislite zdajle pošteno, o tem sem prepričan, kajti zaljubljeni ste, in ko bi šlo samo za vas, se tudi jaz ne bi dolgo pomišljal ker je pa vmes tudi ženska — kaj je bilo to?!« je vzkliknil mahoma, pograbil orožje, ki je ležalo na mizi, in zastr-mol proti vratom. Ker je bilo" spet vse tiho, se je obrnil k Ryderju. »Ste kaj slišali?« je vprašal. »Ne,« je odvrnil Charles, čeprav se mu je zdelo, da je bil slišal rahel kovinski šum, ki je prihajal iz velike daljave. »Fej, kako slaba vest izpodkoplje človeku živce,« je z nasmeškom dejal Ravenna in spet odložil pištolo. »O čem sva že govorila? ... Da. res!... Kakšno poroštvo mi morete dati, da bo tudi Leslie Carton aržala jezik za zobmi?« »Ali vam moja častna beseda ne zadostuje?« »Zadostovala bi mi, ko bi bila ženska zmerom mlada ;n lepa . a kdc je porok, da se ne tuste lepega dne ločili od nje?« »Leslie vam bo prisegla na vse, kar ji je svetega, da bo molčala kakor grob, naj se zgodi, kar se hoče.« Ravenna se je zamislil, in v tišini, ki je zavladala, je Rvder spet začul tisti kovinski šum. Čeprav si ga ni znal razložiti, mu je vendar nekaj reklo, h je bolje, ako ga preglasi, s tem, da premakne svoj stol. Spet je debeluh prebledel kakor smrt m zavpil »Kaj je biio to?« »Po naključju sem drsnil s stolom,« je Ryder odvrnil. »Sicer bi vam bil pa hvaležen, če bi mi hitro povedali svoje pogoje, kajti zavest, da je Leslie Carton v Gonellijevi oblasti, me dela skoraj blaznega.« »Razumem, dragi Charles, razumem,« je odgovoril Ravenna, »a tudi vi me izkušajte razumeti. Tako hitro se vendar ni moči odločiti... Ali je bolje imeti štiri in dvajset milijonov več, ali se je bolje zadovoljiti s šestnajstimi, pri tem pa ohraniti zavest, da nisem odvisen od muh lepe ženske? ... Če pomislim, s kakšno trdovratno zagrizenostjo je Leslie iskal morilca svoje sestre Dor-rite — « Stopil je pred Ryderja, mu položil roke na ramena in mu dolgo gledal v oči. »V dno duše mi je žal, dragi Charles,« je rekel nazadnje z bolestnim glasom, »a ne morem vama pomagati — obadva morata umreti.« Tisti mah so se vrata neslišno odprla. Na pragu se je pokazal Martin, z namerjeno avtomatsko pištolo v roki, ter zaklical: »Roke kvišku!« Ravenna se je po bliskovo obrnil, da bi v skoku pograbil orožje z mize, toda Martin ga je prehitel in spravil Italijanovo pištolo v žep. Pognal je Ravenno v kot, kjer je moral obstati z obrazom proti steni in z dvignjenimi rokami. Komorni sluga je urno prerezal gospodarju vezi. »Kako ste prišli semkaj?« je vprašal Ryder, mencaje si razbolela zapestja, da bi spravil kri spet v obtok. trnoma igra •»Slovenski narod« je te dni zabeležil dve informaciji. Prva pravi, da gospodarski krogi, ki so blizu vodstvu slovenskega dela JRZ. odločno priporočajo naj se problem finančne samostojnosti banovine Slovenije obravnava z vso previdnostjo To svoje svarilo da so podprli z obširnim, računsko-finančnimi eleborati, s kater>mi se sedaj pečata komisiji v Ljubljani in Beogradu. Druga informacija pravi, da resnejši ljudje iz JRZ niso sporazumni, da bi se pri ureditvi banovine postopalo s preveliko naglico. »Slovenec« se srdito zaganja v ti dve notici, češ da izvirata od »zagrizenih sovražnikov vsake slovenske samouprave« in da sta delo »jugorr.asonskih nac.onalistov«. ( Teta prosim za masonske klešče.) Slovensko glasilo .JRZ izjavlja, da je »Narodova« vest o nekem »svarilu« iz trte izvita tej poudarja da so bivši peslanci JRZ na svojem nedavnem posvetovanju dobili naravnost razveseljivo sliko o gospodarski prihodnosti banovine Slovenije in zlasti da se bo mogla Slovenija če bo finančno samostojna. »krepko in vsestransko razvijati, ne da bi pri tem morala omejevati tiste izdatke, ki jih bo morala prispevati k skupnim državnim dajatvam.« Vest o gotovih gospodarskih strokovnjakih, ki svarijo, je »gladko izmišljena« in »zlohotno v vsej svoji vsebini iz trte izvita.« Nam se čudno zdi, da »Slovenec« ni vedel ničesar reči, ko je njegov duhovni brat »Domoljub« celo citiral, kaj ti gospodarstveniki pravijo. Pri tem jc povsem jasno namigoval, kdo so ti gospodarstveniki, obeležujoč jih kot »upravne svetnike centralnih denarnih ustanov.« Ve se, da se med temi ne nahaja niti en nacionalist, temveč da so to možje, ki so v resnici, kakor pravi »Slovenski narod«, »blizu vodstvu slovenskega deh JRZ«. Znano je tudi. da je glavni gospod r>ski strokovnjak slovenske JRZ na letošnjem zasedanju banovinskega sveta kar najbolj odločno svaril pred gospodarsko in finančno izolacijo Slovenije. »Jutro« je v svoji številki od 22. t. m. »Domolju-bova« izvajanja obširno citiralo, a »Slovenec« je na nje molčal kakor zalit. Mi smo takrat tudi povedali, katere gospodarstve- i Beležke Važsao tolmačenje uredbe g!@ie podpor vpoklicancem Včerajšnje »Službene novine« objavljajo tolmačenje ministra za socialno politiko in narodno zdravje o uredbi glede podpiranja oseb, ki so pozvane na orožne vaje. Po tem tolmačenju morejo dobivati podporo tudi izvenzakonska žena, izvenzakonski otroci, izvenzakonska mati in izvenzakonski oče, ako jih je vzdrževala oseba, ki je bila. pozvana v vojaško službo. Uredba o prenosu kreditov na banovino Hrvatsko »Hrvatski dnevnik« poroča, da je že re-digiran tekst uredbe o prenosu kreditov iz državnega proračuna na banovino Hrvatsko. Uredba bo v najkrajšem času objavljena. Ona pa bo samo začasno uredila vprašanje finančne samouprave Hrvatske, dokler ne bo rešeno, kateri dohodki sploh pripadajo banovini. Sedanji proračun velja do 1. aprila 1940 in bo do takrat definitivno rešeno vprašanje samostojnih dohodkov banovine Hrvatske. List končno pripominja, da sedanja ureditev finančne samouprave banovine Hrvatske sicer ni povsem idealna, vendar pa pomenja velik korak naprej, ker bo dobivala banovina svoja finančna sredstva lz državnega proračuna po najprej določenem ključu in bo ž njim povsem samostojno razpolagala. Bunjevec na senatski kandidatni listi HSS V včerajšnji številki smo objavili kandidature Kmetsko - demokratske koalicije za senatske volitve. Seveda prinaša tudi glavno glasilo dr. Mačka, »Hrvatski dnevnik«. listo senatorskih kandidatov ter razpravlja o senatskih volitvah tudi v uvodniku. O nj:h pravi, da se bodo vršile po volilnem zakonu, ki ni niti napreden, niti demokratičen, kakor sploh cel senat v svojem sedanjem ustroju ni demokratičen organ. HSS se bo udeležila volitev v senat, ker želi ostati dosledna svojemu načelu, da se ne abstinira od nobenih volitev, pr: katerih lahko postavi svojo listo. Po sklenjenem sporazumu bo dobila HSS v banovini Hrvatski od 13 senartorskih mandatov 10; dva bo dobila SDS in enega JRZ, za katero bo kandidiral bivši minister dr. Niko Subotič. V banovini Hrvatski kandidira na listi HSS tudi bunjevski Hrvat Gjido Vukovič, to pa zato, kar ni bilo mogoče sestaviti v dunavski banovini kandidatne liste KDK, na kateri bi z uspehom lahko kandidiral tudi zastopnik bu-njevsklh Hrvatov »S postavitvijo Vukovičeve kandidature — pravi dalje »Hrvatski dnevnik« — je dr Maček simbolično pokazal svoje zanimanje za bunjevske Hrvate Podčrtavamo: simbolično, ker Hrvati ne pripisujejo volitvam v senat, kakor tudi samemu senatu nobene posebne važnosti. S postavitvijo Vukoviča za kandidata pa je HSS simbolično pokazala, da ne smatra za delokrog sprejema odlično na vseh valovnih dolžinah preko vsega dneva. PHILIPS SUPER 206 Dajemo vsakomur možnost, da si nabavi radio svetovne znamke in svetovnega slovesa. Cena DIN 2950.- Poslušajte in prepričajte se o kvalitetah tega sprejemnika! P H I L I P S nike ima »Domoljub« v mislih, ko navaja njihove pomisleke. Medtem je izšla nova številka »Domoljuba«, v kateri zaman iščemo trditve, da nismo' imeli prav, ko smo ugotovili, na koga »Domoljub« cilja In vendar ima »Slovenec« korajžo, da te informacije proglaša za »zlohotne izmišljotine« in za intrigo nacionalistov. Nič manj zanimivo pa ni, da isti »Slovenec« nima nobene besedp da bi zavrnil svojega mariborskega tovariša »Slovenskega gospodarja«, ki kar naravnost sprašuje, kai °Slovenci še hočemo, ker to, kar so sedaj dobili Hrvati, že itak imamo! Takole pravi dobesedno »Slovenski gospodar« v uvodniku, torej v dobro premišljenem članku: »Kar je dobila banoima Hrvatska sedaj, to nam je preskrbeI naš voditelj dr. Anton Korošec že pred 20 leti. Na naših sodiščih so vodili razprave le slovenski sodniki, poveljniki naših orožniških postaj so Slovenci, sreski načelniki, financarji. učitelji so Slovenci itd A davke smo plačevali kot Hrvati in Srbi. kakor jih bomo tudi v b*odoče plačevali, ker so državne potrebe take, da brez davkov ne more nobena država obstojati, pa tudi ne naša. Res se nam zdi, da so davki preveliki Toda ne bi bili preveliki, če bi kmet več denarja dobil za svoje pridelke « In »Slovenski gospodar«, štajersko glasilo JRZ, v očividni polemiki proti tistim, ki sedaj delajo samo politične konstrukcije Sloven-je. zelo nujno opozarja kot na najvažnejšo nalogo na skrb za povzdigo kmetijstva in kmetijskega stanu ... Na vse to gospodje iz Kopitarjeve ulice nimajo ničesar reči. Z<>rad informacije, ki jo je zabeležil »Slovenski narod« in ki je. kakor je razvidno iz »Domoljuba«, povsem točna in spopolnjena samo v podrobnostih, „ __ . • • * * «. — ""' x_ S tem se le potriuje domneva, da bi ti gospodje, ki ed ni bi mogli odgovoriti, zakaj še nimamo banovine Slovenije in s tem demantirati mišljen-e da nre-ve'ika nag'ica ni dobra. svojega političnega udejstvovanja samo banovine Hrvatske, temveč vsa ozemlja, kjer prebivajo Hrvati.« „Slovenee" kot žrtev Stoja-dinovičeve propagande Kot kronisti beležimo, da se je oglasila v obrambo »Slovenčevega« poseganja v hrvatske politične razmere njegova zagrebška idejna posestrima »Hrvatska straža«, ki sicer pravi, da v celoti ne odobrava pisanja gospode v Kopitarjevi ulici, v načelu pa. Takole modmje: »Mi smo že sami opozorili, da je »Slovenec« za časa dr Stojadinoviča nasedal njegovi propagandi, ki je hotela obeležiti hrvatsko narodno borbo kot delo komunizma. Pri tem smo uverjeni. da ni imel »Slovenec« nobenih zlih namenov Mi smo zaradi tega ponovno polemizirali s »Slovencem« in ostalimi listi JRZ ter jih opozarjali, da nam njihovo izkoriščanje naše borbe proti komunizmu, ki ga istovetijo na Hrvatskem s hrvatsko narodno borbo, onemogoča sicer tako nujno potrebno načelno borbo proti komunizmu. Ob tej priliki smo tudi izjavili, da bomo prestali z nadaljnjo borbo proti komunizmu ker ne maramo dajati dr. Stojadinoviču materiala za njegovo pokvarjeno propagando Danes so prilike na Hrvatskem povsem druge in poskušajo komunisti res izrabiti sedanji liberalni režim za obnovitev svojega delovanja. Zaradi tega ni bilo nič neprijetnega, če je tudi »Slovenec« opozoril na njihovo delovanje. Sploh »Hrvatska Straža« daje generalni pardon pobratimom v Kopitarjevi ulici, o katerih sicer pravi, »da bi se jim dalo marsikaj prigovarjati radi njihovega zadržanja napram Hrvatom v nedavni preteklosti . Mi smo to. kolikor je bilo mogoče. ponovno naglasili Kdor pa je oprostil srbskim strankam njihovo zadržanje prot' Hrvatom, mora oprostiti tudi slovenskim. če želi biti objektiven.« SDS v Beogradu Kakor poročajo listi, bo v nedeljo dopoldne v beograjski kavarni Fran ta Filo-viča zborovanje SDS. Govorili bodo minister za socialno politiko dr. Srdjan Budi-savljevič, bivši senator dr. Milan Kostič in nekateri beograjski pristaši SDS. ,Obzorova" ugibanja o SDS Zagrebški »Obzor« je komentiral te dni političnem uvodniku sklepe nedeljske seje glavnega odbora Samostojne demokratske stranke ter prišel do svojega starega zaključka, da je naloga SDS v prvi vrsti zbirati v svojem okrilju prečanske Srbe, predvsem one v banovini Hrvatski. Ta naloga SDS je po mnenju »Obzora« tem večja, ker je od nje v nemali meri odvisen uspeh politike sporazuma med predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačkom. Sicer pa »Obzor« priznava, da je v SDS še vedno nekaj Hrvatov in da jo je zaradi tega mogoče smatrati poleg HSS kot i edino stranko, ki ima v svojih vrstah tudi Se Hrvate. Končno beleži »Obzor«, da ni bilo na nedeljski skupščini SDS nobenega Slovenca, čeprav je bila, kakor pravi, »nekoč SDS v Sloveniji po pomenu in številu pristašev druga najmočnejša stranka. Ko je izstopil dr. Kramer iz Kmetsko demokratske koalicije in se pridružil Jugoslovenski nacionalni stranki je imela SDS še vedno prilično število pristašev med Slovenci. Do nedavna je od Slovencev sodeloval z SDS še dr. Kukovec. Sedaj je to sodelovanje, izgleda, prestalo. Po nedeljskem sklepu vodstva SDS, da bo stranka razširila svoje delovanje po vsej državi, pa je sigurno pričakovati, da bo poskusila ob prvi primerni priliki obnoviti svojo aktivnost tudi v Sloveniji«. Zima na jugu Zagreb, 27. okt. o. Iz vseh hrvatskih krajev poročajo o velikem mrazu. Na li-ški progi in v Bosni je zapadel gost sneg. vendar pa promet z asedaj še ni v nevarnosti. Tudi Hrvatsko Zagorje in bližnja zagrebška okolica sta pokrita s snežnim plaščem. Z dalmatinske obale poročajo o velikem nurju. V Zrmanji je sneg zapadel 20 cm na debelo. Sneg je zapadel do Knina. Glasila slovenske JRZ o komunistični /»fi »Slovenec« objavlja obširno poročilo o komunistični akciji na Hrvatskem ki je po njegovih trditvah »postala že načrtno delo in sicer v zadnjem času že tako dozorelo, da je stopilo izpod zemlje že na svetli dan. Da je ta akcija načrtno delo komin-terne, nam dokazuje tudi navodilo, ki smo ga pred nekaj časa dobili iz povsem zanesljivega vira. Kakor hitro se je mednarodni položaj pričel zapletati, so na en mah pričeli od vseh strani prihaiati v našo državo komunisti, ki so se do sedaj skrivali v tujini. Nekateri so prihajali naravnost iz Francije Spočetka je bilo verjetno, da beže komunisti iz Francije zato, ker se je tam uveljavil protikomunistični kurz. Pozneje pa je prišlo na dan, da so dobili jugoslovanski komunisti od kominterne nalog, naj se takoj vsi vrnejo domov. Vsak je dobil nalogo, naj tako', ko uredi svoje zadeve z oblastmi, začne naloženo mu podtalno akcijo. In zdaj vidimo, da se je na Hrvatskem že pričela. Pri nas v Sloveniji komunisti še niso prišli izpod tal, dasi se čuti v javnosti njihovo orizadevanje, da bi se prislonili na kako novo politično formacijo. Zato smo upravičeni, če sklepamo, da pravi očetje tako zvanega »tretjega tabora« niso daleč od tistega gibanja, ki na Hrvatskem že javno nastopa « O delovanju komunistov med Slovenci pa ve še več povedati »Slovenčev« podeželski brat »Domoljub«, ki svari slovensko ljudstvo pred delom »razdiračev«. »Domoljub« zatrjuje, da »imamo v Sloveniji že lepo število pravih komun:stov. še več pa je nespametnih pomagačev komunizma, ki nasedajo vsaki hudobni govorici ter jo prenašajo naprej Zabavljati je namreč veliko lažje kakor delati. Kot papiga ponavljati, kar razširjajo komunisti, je silno lahko in ne zahteva nobene pameti in misli. Vedno je bilo na svetu tako, da se je hudobija rada spečala z neumnostjo. Kaj vse prene- sejo bedaki, ki verjamejo komunizmu. Ko so se pojavili na Karpatih boljševiki, so takoj dvignili komunističn* zaslepljenci glave in govorili: Zdaj je prišel čas, da bomo kmalu podirali cerkve Pameten mož je vprašal takega komunista: »Ali bodo tvoji komunisti potem jedli opeko in kamenje razdrte cerkve.« Dvajset let je že minulo, ko so vpili, da so duhovniki krivi vojske. Zadnje tedne so že zopet prinesli to neumnost na dan. Vemo, da ljudje ta-fčim hujskarijam ne verjamejo, ali žalostno je, da jih sploh kdo posluša. In kar resno so dalje zagnali, ko so se začele orožne vaje: »Korošec je kriv...« Hujskali so može in fante, ko so morali v vojaško uniformo: »To imate, ker ste volili Korošca.« »Kakor, da je napada na Poljsko kriv kak duhovnik ali pa mednarodne napetosti kak slovenski politik!« »Domoljub« pa ne bi bil zvest svojim preizkušenim tradicijam; če se ne bi pri obračunavanju s komunisti in tistim delom svojega dobrega ljudstva, ki naseda vsaki še tako bedasti izmišljotini, obregnil tudi ob jugoslovenske nacionaliste ter jih grdo denunciral. Z visoko dvignjenim prstom kliče: »Ne nasedajte plačanim agitatorjem. Mnogi teh plačanih boljševiških agitatorjev hodijo okoli v ovčji obleki jugoslovenskih nacionalistov in naprednjakov pa zabavljajo čez dr. Korošca, proti duhovnikom, proti klerikalcem. V jedru pa so mnogokrat plačani komunisti Taki, ki so morda celo vpisani v raznih nacionalnih društvih, ki nosijo včasih celo lepe uniforme, zabavljajo, da bi vzbudili še večjo nezadovoljstvo. Tako pripovedujejo, da je Slovence Korošec prodal da je sam sebe obogatil in svoj narod zapustil.« Denuncirati nacionaliste je bil menda glavni namen »Domoljubovega« članka, ki v ostalem meče zanimivo luč na notranje prilike v vrstah njegovih prijatelje«, Akcija za »vistosuterjenje" češke In Moravske češke desničarske skupine ustanavljajo novo stranko Deset točk njihovega programa »Der Neue Tag« poroča, da so se češke desničarske skupine, ki so se odločile »za nove pobude sodelovanja z nemštvom v protektoratu,« združile v posebnem akcijskem odboru, nazvanem »Narodni akčni komitet«. Njihovi zastopniki so pri merodajnih nemških činiteljih protektorata že razložili svoj program in zaprosili za odobritev svojega delovanja. Program teh skupin obsega naslednjih 10 točk: 1. Kot osnovo svoje politike smatra novi akcijski odbor desničarskih strank Hitlerjev proglas na Hradčanih z dne 16. marca 1939. 2. Priznajo naj se enake pravice »konstruktivno državotvonrm arijskim Cehom« v protektoratu kakor Nemcem v rajhu. 3. Dvigne naj se življenjski položaj češkega prebivalstva 4 Čimprej naj se tudi na ozemlju protektorata uvedejo vse socialne ustanove tretjega rajha. 5. Prav tako naj se v polnem obsegu uvedejo tudi niirnberški rasni zakoni. 6. Definitivno naj se likvidira prostozidarstvo. 7. Energično naj se pobija inozemska propaganda, zlasti pa vmešavanje političnih emi- Za Italijo jo dobite pri tvrdki G. PAKOVEL, Trst 9, Via F. Denza 3. Iz Julijske Krajine Begunca pred sodiščem. Na sodišču v Gorici se je vršil preteklo sredo proces proti 20-letnemu Albinu špacapanu iz Ozeljana pri šempasu. Fant se je lani brez potnega lista odpravil čez mejo, da bi, kakor je sam dejal, obiskal nekega svojega sorodnika. Sorodniki in znanci pa so ga zadržali in tako se je šele po desetih mesecih vrnil spet brez potnega lista čez mejo. Prekoračil jo je neke noči v bližini Ledin nad Idrijo. Pri tem pa je zašel v zasedo in na lepem sta ga karabinjerja ustavJa ter aretirala. Zgodilo se je to že pred nekaj tedni. Sedaj je bil obsojen na 3 mesece ieče in 3000 lir kazni. Podobna usoda je doletela tudi Antona Zlatiča, ki se je moral pred tolminskim sodiščem zagovarjati zaradi bega čez mejo. Odpravil se je sredi avgusta čez njo v bližini Tolmina. šel je s trebuhom za kruhom, a se je moral pretekli mesec spet vrniti, ker ni našel dela. Ko je v bližini Postojne prišel čez mejo. so ga obmejni miličniki aretirali. Tolminsko sodišče ga je sedaj pogojno obsodilo na tri mesece zapora in 2000 lir denarne kazni. V P<>lju ob gornji Reki, kjer je teren zelo močvirnat, se bodo osuševalna dela v' kratkem nadaljevala. Reški pokrajinski upravni odbor je pravkar potrdil načrt za ta dela, za katera bodo znašali stroški 300.000 "ir. Kakor zatrjujejo, se bodo dela pričela že prihodnje dni. Obsegala pa bodo le del velikih osuševalnih del, ki se bodo v celoti končala šele v nekaj letih. Kazn°vani trgovci. Nadzorstvo nad trgovino na drobno se izvaja z nezmanjšano strogostjo. Dan za dnem objavljajo listi cele sezname trgovcev na drobno in poslednje dni tudi grosistov, ki so jih oblasti kaznovale zaradi previsokih cen ali slabe kakovosti olaga. Tako je nilo pretekli teden kaznovanih 6 trgovcev v raznih krajih Istre na zaporo prodajaln za 3 do 7 dni. Na enake kazni je b lo obsojenih v Trstu preteklo sredo 8, a v petek še 6 trgovcev. Med njimi sta dva grosi-sta, ki sta prodajala mesarjem govejo živino po pretirano visokih, cenah. N<>v tržaški podestat. Odkar je Žid Salem pred dobrim letom dni podal ostavko na položaj tržaškega podestata, je upravljal mestno občino kot komisar dr. Franc Mareucci, ki je bil dotlej podestatov namestnik. Koncem preteklega tedna je bil za novega podestata imenovan znani ire-dent st in ' fašist odvetnik Luigi Ruzzier, sin piranskega ribiča. Marcucci je, kakor naglasa jo listi, opravil veliko delo, ko je vodil priprave za sprejem ministrskega predsednika Mussolini ja, ki je bil lani v Trstu. Tržaška mestna občina je tedaj na svoje stroške dejansko okrasila mesto, kakor nekoč ni bilo okrašeno niti za sprejeme avstrijsk!h vladarjev. Novi tržaški podestat je bil ob pričetku italijansko-avstrijske vojne kot iredentist pozvan pod orožje in je nekaj časa služil v Pragi in Ljubljani. Pozneje se mu je posrečilo zbežati v Italijo, kjer je šel za prostovoljca. Takoj po vojni se je priključil fašističnemu pokretu in je tesno sodeloval z znanim voditeljem tržaškega fašizma Giunto. Sodeloval je tudi pri fašističnem tisku. »Popolo di Trieste« de posebej poudarja, da je bil novi podestat nekz»* nje-gm sodnik. grantov v notranjepolitične zadeve protektorata. 8. Radikalno naj se odstranijo iz državne uprave in sploh javnega življenja vse osebe, ki so kakorkoli kompromitirane. 9. Uredi naj se končno židovsko vprašanje ter češka kultura očisti vseh židovskih vplivov. 10. Brezobzirno in radikalno naj se odstranijo vsi ostanki Beneševega režima tako iz javnih kakor zasebnih podjetij, a tudi iz miselnosti češkega naroda. »Der Neue Tag« pripominja, da so bila akcijskemu odboru na merodajnem mestu dana zagotovila, da ni pomislekov proti takemu programu desničarskih skupin, pod pogojem seveda, ako se bodo držala »konstruktivnega okvira predloženega programa«. Komite sestavljajo zastopniki Češke arijske kulturne skupnosti, nadalje vseh fašističnih strank na Češkem in Moravskem ter fašističnih gard, dela češke narodnosocialistične delavske stranke, pripravljalnega odbora češko - nemškega društva, izdajateljev listov »Boj«, »Štit naroda« in »Nastup červenobilych«. Diplomatski slovar Zaradi pomislekov, ki so jih nekatere države navajale že na haaški konferenci leta 1907. proti ustanovitvi Mednarodnega sodišča morskega plena, je 12. haaška konvencija sprejela med drugim določbo, da se mora dopustiti priziv proti sodbi nacionalnega sodišča morskega plena v vsakem primeru, ko je v procesu interesiran kak nevtralec. Z navedeno določbo se je hotelo upoštevati usta v n e pomisleke onih, ki so trdili, da je sleherna sodba, ki jo najvišje državno sodišče v zadnji stopnji potrdi ali zavrne, dokončna in je zato ne more kasneje spremeniti kako mednarodno sodišče, ker bi bilo to v nasprotju z ustavnimi predpisi. Navzlic navedeni dodatni določbi pa 12. haaške konvencije nekatere države niso hotele ratificirati. Zato so se leta 1910. vse države, ki so sodelovale pri sestavi 12. haaške konvencije, sešle ponovno, da bi se o tem dokončno sporazumele. Dodatni protokol 12. haaške konvencije Po ponovnem pretresu vseh ustavnih pomislekov, ki so jih nekatere države navajale proti Mednarodnemu sodišču morskega plena, je bil 19. septembra 1910 sprejet dodatni protokol k 12. haaški konvenciji iz leta 1907. Določilo se je, naj bi one države, podpisnice haaške konvencije iz leta 1907., ki iz ustavnih razlogov ne morejo pristati na prizivno postopanje v zadevah morskega plena pred mednarodnim sodiščem, kakor ga določa 12. haaška konvencija, dovolile vsaj možnost posebne odškodninske t o ž -b e pred Mednarodnim sodiščem morskega plena za škodo, ki bi jo ena izmed strank utrpela zaradi razsodbe nacionalnega sodišča morskega plena, potem ko je to že izdalo svojo sodbo in je bila tudi že izčrpana možnost priziva na drugo stopnjo v skladu z ustavnimi predpisi teh držav. Z drugo besedo, z dodatnim protokolom se ukinja priziv na Mednarodno sodišče morskega plena, ako temu nasprotujejo ustavni predpisi držav, ki so podpisale 12. haaško konvencijo, in se v takih primerih dopušča samo možnost nove, samostojne odškodninske tožbe pred Mednarodnim sodiščem. Jasno pa je, da niti ta gibčna omejitev priziva proti razsodbam nacionalnih sodišč morskega plena ne rešuje osnovnega vprašanja, ki izvira iz navedenega ustavnega pomisleka nekaterih držav. Ves spor se je namreč od vsega začetka pletel samo okoli tega, ali gre v primerih zajetja ladij za izključno zadevo države, katere ladje to zajetje izvrše, in je potemtakem tudi sodno pristojna samo ta država, da reši spore, ki zaradi zajetja nastanejo; ali pa se mora priznati, da gre za spore mednarodnega značaja in pomena, glede katerih bi se smeli uporabljati samo mednarodni predpisi in bi potemtakem spadali samo v pristojnost mednarodnih sodišč, tako v prvi kakor v drugi .stopnji. Kompromisna rešitev pa bi bila v tem, da bi se v načelu priznalo tako nacionalno ' kakor mednarodno sodstvo v teh zadevah v smislu 12. haaške konvencije, da bi pa države, ki imajo ustavne pomisleke proti temu, svojo ustavo prilagodile temu mednarodnemu sporazumu, kar je seveda izvedljivo. Dodatni protokol k 12. haaški konvenciji pa priznava na eni strani dokončni značaj sodbe nacionalnih sodišč ' morskega plena, a dopušča tudi možnost nove odškodninske tožbe pred mednarodnim sodiščem proti tej dokončni sodbi. Vprašanje s tem ni bilo rešeno in tako se je zgodilo, da ni skoro nobena država ratificirala navedenega protokola iz L 1910. Po vsem tem torej lahko zaključimo, da Mednarodno sodišče morskega plena, kakor ga je predvidevala 12. haaška konvencija, dejansko sploh ne obstoja. Predlog haaške konvencije je ostal samo predlog, ki ga države niso odobrile. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln mkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, td Iščejo Služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— ca besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—. Pri Putrichu Danes in jutri ples. Vljudno vabljeni. 28887-18 Gostilna Poljšak vabi vsako soboto in nedeljo na družaben večer z godbo. Domače koline, fin sladek mošt. 28892-18 Frizerka res dobra moč, dobi stalno službo. Jurij Simunac, Kranj. Plača po dogovoru. 28886-1 Krojaški pomočnik dober delavec za konfek-cjske velike kose, dobi takoj zaposlitev. Bukovnik, Trubarjeva 2, Ljubljana. 28857-1 Troje deklet vajenih vsega dela v boljših hišah, ki se razumejo tudi v kuhinji, dobi takoj službe. Plača od 150 do 250 din po sposobnosti. — Obrniti se na Miloša Mi-lanoviča, sodnika in Je-leno Obradovič, zobozdrav-n co, Požarevac, Dunavska banovina. 28877-1 Postrežnico mlado in pošteno iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28893-1 Svečarska pomočnica popolnoma sposobna za celokupni svečarski obrat, dobi takoj mesto pri sve-čarnici Mirka Saviča, Beograd, Kralja Milana 3. 28484-1 Mlado dekle obojestransko strogo pošteno, z velikim veseljem do gostilne, katere je že vajena, želi službo natakarice 23. 2. november. Govori slovensko, srbo-hrv. in italijansko. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28830-2 Vajenci (ke) Učenca »prejmem takoj v trgovino * mešanim blagom in lesom na deželi. Potrebna 2 razreda srednje šole. Stanko iršič, Mislinja. 28792-44 Zaslužek Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 28875-3 r / Akademik išče instrukcije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28874-4 Strojepisni .jouk Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 3. do 9. zvečer. Pouk tudi po diktatu. Tečaji od l do 4 mesece. Novi tečaji se prično 2. novembra. Šolnina zelo nizka. Moderna in največia stroj episnica. Vpisovanje dnevno do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15 telefon, št. 48-43. 28787-4 Ceplje- o trsje sadno drevje, divjake nudi Žiher Franjo, Zamušani, Sv. Marjeta. Moškanjci. — Zahtevajte cenik! 322-6 Črno suknjo skoraj novo za srednjo veliko postavo poceni prodam. Potočnik, Ob Ljubljanici 37, nova Trdanova hiša, Kodeljevo. 28870-6 Žensko zimsko jopo dobro ohranjena, (rujava) naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28871-6 Staro litino in vse druge stare kovine, plačujem po najvišjih cenah. Zeleznina, Fr. Stupica Ljubljana, Gosposvetska 1. 28781-7 Iščem 60.000 dinarjev posojila proti vknjižbi na prvo mesto hiše v vrednosti din 300.000. Sprejmem tudi knjižice Ljudske posojilnice v Celju. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »1892«. 28900-16 Dotrpela je naša srčno ljubljena mati, babica in prababica KATARINA SLUGA vdova uradnika tobačne tovarne Pogreb predrage pokojnice bo v soboto 28. t. m. ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti Vič 161, na pokopališče na Viču. Ljubljana, Vič, 27. oktobra 1939. Žalujoča hčerka in ostalo sorodstvo. Ujetnika v deželi lam 12 John se je bil nehote oklenil očetovega komolca. V svoje silno začudenje sta videla, kako se je množica tik pred njima razdelila in se umaknila visoki, krasno oblečeni postavi, ki je s prijaznim nasmehom stopala proti njima. Ta postava ni bila nihče drug kakor Cin-Lo, nadzornik njunih kitajskih nosa-čev. Dr. Madiganu so se kakopak vprašanja kar usula iz ust, toda v odgovor je dobil samo prijazen nasmeh in skope besede: »Pozneje, gospod, pozneje. Zdaj vaju najprej povedem k Titru-lami, ki vaju želi takoj videti. Izvolita z menoj.« To rekši je krenil naprej, preko dvorišča in proti belim marmornim stopnicam, ki so vodile kvišku k prelepemu poslopju, Parcele naprodaj v Vodmatu, skupaj 5 parcel od 500 do 700 kv. m, nadalje 4 parcele na Selu od 400 do 500 kv. m. Poizve se pri J. Ora-žem, Predovičeva ul. 5, Moste. 28740-20 Petsobno stanovanje s kopalnico in komfortom v bližini glavne pošte, oddamo 1. decembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centrum«. 28883-21 Dvosob. stanovanje oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28884-21 Petsobno stanovanje v centru oddam. Poizvedbe dr. Černej, Tavčarjeva. 28841-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in predsobo za dve osebi * visokem pritličju, ali I. nadstropju — iščem za 1. december blizu tromostovja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dve osebi 900«. 28858-21a Vilo ali večje stanovanje primemo 2a pisarne z eno veliko sejno dvorano išče kom"-cijalna družba v sredini mesta. Poi.udbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Komercijal«. 28833-21a Sobo odda Opremljeno sobo solnčno, za dve osebi oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28856-23 Sobo opremljeno ali prazno, — solnčno in zračno, oddam v najem 1. novembra. — Vprašati: Ambrožev trg 3, I. n., levo. 28882-23 Sostanovalca s hrano in vso oskrbo — sprejmem in sobo s hrano za dve osebi oddam. Sv. Jakoba trg 5. 28869-23 Opremljeno sobo v bližini glavnega kolodvora oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28872-23 Prazno sobo oddam v centru gospodični 1. ali 15. novembra. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 28895-23 UliJk Prazno sobo poseben vhod, po možnosti s severno svetlobo, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 28864-23a Opremljeno sobo iščem, po možnosti s klavirjem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zmerno«. 28906-23a Elegantno sobo opremljeno, z vhodom s stopnišča, v centru, išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna«. 28897-23a Foxterieria trimesečna, ostre dlake, t rodovnikom, ugodno naprodaj. Ogledati v nedeljo 29. t. m. Hotel Metropol, vratar. 28829-27 Pisalni stroj »Remington« rabljen šivalni stroj in rr-istrirna blagajna naprodai. »Torpedo«, Miklošičeva 18. 28907-29 Ugodna prilika! Dospela so sveža lepa štajerska jabolka. Trgovina Oblak Ivan, Glinška ul. 3. 28876-34 mu VsaLivrstnr «lato drage kamne, irebro, ru tovrstot tntik*iteu fcupoir po aaiviiti aeai A Božič Ljubljana Hrančiškansk« > Zdravstvo OKAMA mazilo «9 zdravilnih zelišč, čudovit uspeh pn ranah, opeklinah, ofulieniih (volku). turih, coetiib itd., za nego doienčkov pn kožnem vnetiu. izpuščajih m krastah o* temenu, za raz-pokant prsne bradavice. Glavna zaloga lekarna Mr. f Oblak. St Vid oad Ljub liano. 187 40 VSERIRAJTE V „ JUTRU"! ŠPORT Z motorji na Ljubljanski grad Hermežani računajo z lepim vremenom za svojo jutrišnjo dirko Sokol Delovanje SokolsKega društva v Litiji je kaj živahno. V okviru sokolske Petrove petletke si je med drugim nadelo nalogo povečati in dokončno urediti svoj dom. Napeljal se je vodovod z električno črpalko. Zgradila se je moderna kopalni« ca z prhami, napravila angleška stranišča i. t. d. Naredili bodo še eno večjo sobo namenjeno za knjižnico, seje in predavanja. Vsi prostori so na novo preple-skani in preslikani. Skratka ves Sokolski dom bo temeljite preurejen in prenovljen. že v nekaterih dneh bodo vsa dela končana, nakar se bo po daljšem presledku zopet pričelo z redno telovadbo. Na vsak način je velika obnovitev doma za društvo dogodek prvega reda. Zato se je društvena uprava odločila prirediti otvoritev, združeno s prisrčno sokolsko zabavo v nedeljo 5. novembra ob 8. zvečer. Sodeloval bo prosvetni orkester i« Ljubljane Vabimo celokupno članstvo kakor tudi vse prijatelje Sokolskega društva v Litiji, da se otvoritve udeleži. Sokolska četa Lavrica. Sokolska četa Lavrica priredi v nedeljo ob 15.30 v društveni dvorani Doboviškovo igro v 3 dej.: t.Radikalna kura«. S tem bo agilna četa otvorila letošnjo prosvetno sezono. Igraje dobro naštudirana Sodelovali bodo stari izvežbani igralci, domači tamburaši in pevci. Po igri bo zabava. To leto poteka četi v izredni delavnosti vsi bratje in sestre. posebno pa prednjaški zbor se z vnemo pripravljajo na drugo leto, ko proslavi četa lOletnioo obstoja. Vabimo na Lavrico. Zdravo!— Kljub izredno nestanovitnemu vremenu so Hermežani prepričani, da bodo v nedeljo lahko izvedli dirko na Ljubljanski grad ob najlepšem solncu. Petič se že ponavljajo te dirke in četrtič imajo naziv »Seunigovega memoriala« v spomin na odličnega klubovega vozača, ki se je pred štirimi leti smrtno ponesrečil pri njih. Baš ta smrtna nesreča je dala povod nekaterim, da so začeli proti tekmam na Grad hudo, obenem pa tudi popolnoma nerazumljivo gonjo. Smrtna nesreča je le redkokdaj posledica slabe ceste, temveč se običajno pripeti na dirkah zaradi drznosti vozača, v običajnem prometu pa zaradi nepazljivosti. Na tekmah se bodo vozači borili v nedeljo popoldne ob 14. za dragoceno darilo vojnega ministra — pokrovitelja dirke in za prekrasni pokal g. bana. Prijavljenih je preko 40 vozačev, poleg domačih tudi gostje iz Zagreba, pričakujemo pa tudi tovariše iz Kranja in Maribora. Posebnost dirke bodo dame, ki se bodo borile za krasna darila, nabavljena posebej zanje. Nedvomno bo pa najbolj privlačen Hermežan Starič, slovanski prvak, ki bo moral dati v stroj precej svojih sil in znanja, da bo obdržal svoj grajski rekord 48. 2/5, saj mu bodo stali nasproti najodličnejši jugoslovanski vozači, Cihlaf itd. Kljub velikemu številu vozačev Hermes ni uvedel limitiranega časa. Klub zastopa stališče, da je vsak motoklub dolžan nasproti sebi, kakor nasproti narodu in državi vzgajati predvsem zavedne in sposobne motoriste, ki bodo v težkih časih lahko stali domovini ob strani. Kako naj jih usposobimo za ta idealni cilj, če jim ne damo ah nočemo dati prilike, da bi pomerili svoje sile in sposobnosti? Le s svobodno konkurenco se ustvarja odličen športnik, to je pravilo pri vseh športnih panogah in predvsem je to potrebno pri motorizmu. Motorist nima prilike drugje preizkusiti svodih sposobnosti kakor v konkurenčnem boju na dirki. Vedeti se pa mora, da bodo v nedeljo dirkali najboljši jugoslovenski vozači: Starič, Cihlaf, Jurčič, Kavčič, Fantini itd., a tudi manj znana imena so si že na prejšnjih dirkah dob'la legitimacijo z uspehom nastopati na moto-prireditvah. Kdor bo prišel na Grad, se bo lahko prepričal, da je Moto-Hermes na pravi poti in zaželel, da bi čimprej športnemu občinstvu pokazal še katero tako napeto borbo kakor bo grajska. Samo lepega vremena ji je treba... Slavija (O) — Ljubljana Ligaška tekma s predtekmo Hermes—Kranj na igrišču Ljubljane — Začetek prireditev ob 13*15 Iz Ptuja j— Društvo »šola in dom« ima v nedeljo 29. t. m. po šolski maši v gimnazijski risalnici svoj občni zbor, na katerem bo g. I ravnatelj Alič podal nekaj vzgojnih smernic. Tudi gg. profesorji bodo staršem na razpolago z informacijami. Vsi starši iskreno vabljeni! b mff M* S jat Pričetkom leta 1940. oddamo v več-HBHt gol jJ n jT§ S|[|| leten najem povečano in preurejeno B wL %M m» 8 81 V tovarniško restavracijo na Jesenicah. Le serioznl interesenti naj se z lastnoročnim življenjepisom (ob navedbi družinskih in premoženjskih razmer, strokovnih izpričeval in znanja jezikov) obrnejo na naslov: Kranjska industrijska družba, Jesenice-Fužine, kl jim bo nato poslala razpis s podrobnimi pogoji. NTINENTAl oa ugodne mesečm obroke Ivan Legat LJUBLJANA Prešernova ulica 44 MARIBOR Vetrinjska ulica 30 Mo, (Mamil? in vsakovrstni ZLATO po najvišjih cenah Jos. EBERLE, Ljubljane ryrševa 2 palača hotela »Slon« Hubertus 'ašči a din 250.-vse vrste dežnih plaščev, trenško-tov, sukenj toplega |perila ttd. nudi po priznano nizkih cenah PRESKER, Sv. Petra c. 14. INSERIRAJTE V »JUTRU«! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvarjam s 1. novembrom 1939. v palači Grafike na Masarykovi cesti poleg hotela Mikliča lastno špecielno unif ormsko delavnico za vse vrste kap. Priporočam se za vsa v to stroko spadajoča dela ln Vam zagotavljam — da Vas bom v tem pogledu popolnoma zadovoljil. VINKO PLEVEL — Masarykova palača Grafike — II. nadstropje. f Potrt globoke žalosti naznanjam, da mi je odšla v večnost v 75. letu starosti moja ljubljena stara mamica, gospa IVANA BITENC vdova po mesarskem mojstru Pogreb pokojnice bo v soboto 28. t. m. ob 16. uri iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 26. oktobra 1939. JOŽE BITENC, vnuk Jutri bomo gledali predzadnjo ligaško borbo v Ljubljani. V goste bo prišla osi-ješka Slavija, katere moštvo bo prav gotovo prisililo domače, da bodo dali iz sebe vse, če bodo hoteli zmagati ah pa rešiti vsaj eno točko. Začasno je zasedla osiješka Slavija 6. mesto pred našo Ljubljano. V primeru pa, če bi naši zmagali, se bo morala v prvenstveni lestvici umakniti Slavija Ljubljani. Ce bi pa povrh še Concordijo, ki igra jutri v Varaždinu proti tamošnji Slavijl, doletelo kaj neprijetnega, potem je dana možnost, da pride Ljubljana na njeno mesto blizu vrha tablice. Seveda je vse to odvisno od raznih okolnosti, predvsem od sposobnosti, volje in elara naših fantov. Ce bodo jutri znali uveljaviti proti Slaviji pravilno taktiko in zaigrali vehementno, bodo gotovo nadoknadili tehnični plus, ki ga ima Slavija, in se približali uspehu. Posebno krilska vrsta in obramba bosta morali biti zelo na preži. Pred to ligaško tekmo bosta nastopila tudi za točke Hermes in Kranj. Zadnjo nedeljo je Kranj pokazal lepo in efektno igro proti Marsu; če bo mogel tako ponoviti tudi tokrat, mu je zmaga zasigurana. Seveda so vse to samo ugibanja in nam bosta pravi odgovor dali šele jutri moštvi obeh klubov. Ta tekma se bo pričela ob 13.15, glavna tekma pa ob 15. Igrah bosta na igrišču Ljubljane ob vsakem vremenu. žalostnim srcem naznanjamo, da je Vsemogočni po dolgi, mukapolni bolezni poklical k Sebi mojo nadvse ljubljeno soprogo, zlato mamico, hčerko, sestro, teto, svakinjo, gospo ALBINO BAHAR roj. KOS — gostilničarko Blagopokojno spremimo na njeni zadnji poti danes v soboto, dne 28. oktobra ob 14. uri iz mrliške veže javne bolnice na pokopališče v Dravlje. Ljubljana, dne 27. oktobra 1939. Globoko žalujoči: FRANC, soprog; FRANCI, PETRČEK, PAVELČEK, otroci; MARIJA KOS, mati; ANTON KOS, brat in ostalo sorodstvo. i Prvenstveni spored LNP Kakor smo že včeraj pisali bolj obširno, bo ta nedelja tudi v podsaveznem prvenstvu zelo živahna. Med ostalimi nižje-razrednimi in juniorskimi tekmami bo ta dan kar osem prvorazrednih tekem, med njimi tri v Ljubljani. LJUBLJANSKI SPORED je po zadnjem razporedu razdeljen takole: Na igrišču Ljubljane ob 9. Svoboda— Bratstvo in na igrišču Ilirije ob 10. Mars— Reka. (Tretja ljubljanska tekma I. razreda bo kot predtekma pred ligaško tekmo med Slavijo in Ljubljano). Četrta tekma te skupine bo v Domžalah, in sicer ob 15. med Diskom in Jadranom. V CELJU bo na igrišču Celja ob 15. domači 5>derby«, med enajstoricama Celja in Atletika. V MARIBORSKI SKUPINI bodo za točke LNP igrali na treh igriščih, in sicer na igrišču železničarja v Mariboru ob 15. železničar—Gradjansld, na igrišču CSK v čakovcu ob 15. ČSK in Maribor ter v Murski Soboti ob 14.30 Mura—Rapid. * Nižji prvenstveni spored bo obsegal še naslednja srečanja: V Trbovljah: Trbovlje—Retje, v Celju: Jugoslavija—Laško in v Brežicah: Brežice—KSK ter slednjič juniorske tekme v Ljubljani: Ljubljana—Hermes jun., Mars— Svoboda jun., in Slavija —Jadran jun. ter v Celju Jugoslavija—Atletik jun. V nekaj vrstah Iz domačega nogometa »Službeni vestnik LNP« z dne 26. t. m. objavlja, da je bil na zadnji seji upravnega odbora sprejet v članstvo SK Slovan iz Guštanja, ker je zadostil vsem pogojem po pravilih. — LNP poziva svoje okrožne odbore, naj v najkrajšem roku dostavijo predloge glede bodoče organizacije slovenske nogometne zveze, predvsem glede vprašanja, kako si zamišljajo vmesno instanco med zvezo in klubi. — Na zadnji seji poslovnega odbora sta bila med ostalim zavrnjena tudi dva protesta proti prvenstvenim tekmam, in sicer oni proti tekmi med juniorji Most in Marsa, ki se zato verificira s 3:1 za Moste, in oni proti tekmi Laško—štore, ki se dokončno potrdi z rezultatom 2:1 v korist SK Laškega. V znamenju izrednih občnih zborov Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani redni občni zbor JAS, na katerem se bo na predlog 20 klubov iz zagrebškega podsaveza razpravljalo o vprašanju reorganizacije JAS v zvezi z ustanovitvijo Hrvatskega atletskega saveza. Predlog za reorganizacijo je že izdelan in kakor se sliši, hočejo zagrebški predlagatelji v tem savezu določiti razmerja sil med hrvatskimi, srbskimi in slovenskimi klubi v razmerju 3:3:3. Vsekakor bodo šele nedeljske razprave pokazale, kakšno je prav za prav razpoloženje med zastopniki posameznih atletskih klubov glede rešitve vitalnih vprašanj naše lahke atletike za bodoče. V ostalem pa ta nedeljski zbor v Ljubljani ne bo edini, na katerem se bo nadaljevalo reševanje problema reorganizacije naše športa. Sinoči so v Zagrebu ustanavljali samostojno hrvatsko zimskosportno — ali celo »skijaško« — zvezo, pri čemer pa so se menda držali načela, da lahko obenem tudi obstoja zagrebški zimsko-sportni podsavez, vse dotlej, dokler se občni zbor JZSS ne bo odločil za reorganizacijo v zimskem športu. V kratkem bo tamkaj ustanovljen tudi poseben kolesarski savez. Na drugi strani pa bodo v Beogradu v nedeljo ustanovili spet dva nova srbska športna saveza, in sicer za atletiko in za ženske športe. Vsi znaki kažejo, da se je zdaj med Zagrebom in Beogradom začela nekaka tekma, kdo bo prej samostojno organiziraj posamezne športne panoge in kdo bo nato bolj odločilen, ko bo treba te nove organizacije spraviti v sklad z obstoječimi vrhovnimi športnimi forumi. Vprašanja se kopičijo in nikogar ni, ki bi jih prijel s prave strani. Pravična kazen za napadalca na sodnika Macoratfija Kakor smo že zabeležili, je bil na zadnji seji HNS igralec splitskega Hajduka Ratko Kacijan, ki je preteklo nedeljo dejansko napadel in močno poškodoval ljubljanskega sodnika Macorattija, kaznovan z najhujšo kaznijo, in sicer z doživ-ljensko diskvalifikacijo za nogomet. V utemeljitvi te kazni navaja kazenski odbor med drugim, da pri omenjenem igralcu ni mogel upoštevati nobene olajšilne okolnosti, ker za svoje dejanje ni imel nobenega utemeljenega razloga in se ne more opravičiti niti z razburjenjem, ker je med prvim in drugim napadom na sodnika preteklo skoraj 10 minut. Svoje dejanje je izvršil torej premišljeno, hladno in surovo, kar je izzvalo tudi zgražanje vseh gledalcev. Glede na vse to kazenski odbor igralca Kacijana sploh ni zaslišal, ker je dejanje popolnoma dokazano iz poročil sodnikov, saveznih delegatov in opazovanj na tekmi navzočih članov kazenskega odbora. Kakor je ta utemeljitev huda in porazna za nogometnega igralca v ligaškem klubu, je na žalost popolnoma resnična in zato tudi ni mogla imeti milejših posledic. Igralec Kacijan ne sme nikoli več stopiti na nogometno igrišče! Glede tekme med Gradjanskim in Hajdukom, ki je bila zaradi tega incidenta prekinjena, je upravni odbor na podlagi sodnikovega poročila odločil, da se mora ostanek tekme še odigrati, ker je sodnik ni odžvižgal, temveč samo prekinil. Moštvo Hajduka bo moralo torej — najbrže bo to 19. novembra — odigrati 82 minut te tekme v Zagrebu z 10 igralci in začetno enajstmetrovko proti sebi. To in še precej denarnih žrtev je Kacijan zapustil svojemu matičnemu klubu ... SK Ljubljana. Vse podrobnosti kakor tudi postave ligaškega in juniorskega moštva za nedeljske tekme so razvidne na običajnem mestu. R I Sobota 28. oktobra Ljubljana 7: Plošče. — 7.15: Napovedi, poročila. — 7.30: Vesele plošče. — 12: Pester spored s plošč. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: »Račko m Lija« ter kramljanje Mance Komanove. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Ali naj varčujemo? (dr. VI. Murko). — 19: Napovedi, poročila. — 1P 20: Nac. ura: Milica Jankovič. — 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pisan variete za konec meseca. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Beograd 18.40: Ples. — 19.40: Narodne pesmi. — 20.10: Veliki orkester. — 21.40: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Zborovsko petje. — 20.30: Violina. — 21.30: Lahka glasba. — 22.20: Godba za ples. — Praga 20: Pevski večer. — 22.20: Lahka glasba. — 22: Lahka glasba. — 23: Češki skladatelji. — Sofija 18.30: Kvartet mandolin. — 20: Orkester. — 20.50: Zborovsko petje. — 21.30: Valčki. — 22: Lahka godba in ples. — Dunaj 19: Plošče. — 20.15: Schumannove pesmi in dueti. — 20 45: Veseloigra. — 22.50: Lahka godba in ples. — Berlin 20.45: Vesela operna glasba. — 22.30: Lahka glasba. — 24.15: Nočni koncert. Urejuje Davorin BayJjen, — Maja m fcpnzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d, kot lekarnarja Fran Jeran. — Za '""A^lni ^ ^ odgovoren Aiojg Novafc. — Ysi s Ljubljani. in ljudje Umrl |e mož, ki |e v najtežjih časih in okoliščinah ostal zvest svoja grudi in narodu Danes ob 16. spremimo g. Josipa Ušemč-nika, administrativnega majorja v pokoju, iz mrtvašnice v Šlajmarjevi ulici, da ga z vojaškimi častmi pri Sv. Križu položimo k poslednjemu počitku. V njem smo izgubili enega tistih redkih mož, ki so se iz preprostih razmer dokopali do uglednih položajev, pa so vendar tudi v najtežjih časih ostali zvesti svoji rodni grudi in svojemu narodu, in čeprav so se morali mnogokrat odevati v trdo skorjo nasproti zunanjemu svetu, jim je biia na dnu duše zmerom ena sama skrb — svoboda in prospeh naroda in domovine. Rodil se je Josip Ušeničnik leta 1867. v Predtrgu pri Radovljici kot sin kmečkih staršev. Formalne izobrazbe preko ljudske šole ni užival, a ko je služil pri sedmem lovskem bataljonu t Celovcu, ki je veljal sa bataljon najbolj narodno zavednih vojakov in oficirjev, je ostal v armadi in zaradi svojih sposobnosti dosegel čin računskega stotnika. Vsi, ki so kdaj služili z njim, se ga spominjajo kot tihega, mirnega, izredno natančnega in vestnega oficirja. Kot Slovencu mu v vojaški karieri ni bilo postlano z rožicami, a kot goreč Slovan si je tudi življenjsko družico izbral med brati s severa: njegova soproga Gabrijela, hčerka Tišjega poštnega uradnika, je po materi Poljakinja, po očetu pa Čehinja. Med svetovno vojno je služil v ljubljanski stalni vojaški bolnišnici. Tu ga je spoznalo na tisoče slovenskih vojakov. Zmerom je bila prva njegova skrb. da je vsakdo dobil, kar mu gre. Zaradi tega je imel mnogo neprilik z višjimi, ki so protežirali razne »dobrodelne« dame na račun ranjencev in bolnikov. Kdor ga je poznal samo nanaglo, ga je imel morda za preostrega, celo za osornega, ne vedoč, da neprestano visi nad njim Damoklejev meč preganjanja. Jb prevratu so res našli v miznici višjega štabnega zdravnika dr. Josefa Lusenberger-ja, tirolskega Nemca, ki je bil poveljnik bolnišnice, predlog, da ga odstavijo in pošljejo na fronto. Dr. Lusenberger pa se je obotavljal poslati predlog na višje mesto, ker se je bal, da bi se njegova nakana razbila ob granitni poštenosti moža. Zgodilo pa se je narobe: dne 27. oktobra 1918 so stotniki Martin Colarič, Karel Perhavc in Ušeničnik odstranili njega in mu odvzeli sabljo. Izmed mnogih anekdot, ki kažejo Ušenič-nika kot čist značaj, bodi ena sama zapisana v spomin. Med vojno je bila v Spodnji šiški »K. und K. Mihtaer-Seifenfabrik«. Poveljnik te milarne je nekega dne poslal stalni vojaški bolnišnici kos mila s prijavo, da ga je neki vojak, Slovenec, ukradel svojemu tovarišu iz žepa. Prosil je, da se mu namesto tatu, ki ga je dal zapreti, pošlje kak drug mož, »po možnosti nemške narodnosti«. Tisti čas je bilo milo velika redkost in zelo drago. Kdor je okradel tovariša v vojni, je spadal pred vojno sodišče, če je vrednost presegala določen znesek — tisti čas 2 kroni Ušeničnik je poslal milo domači lekarni v analizo in ugotovitev vrednosti, obenem pa poskrbel, da je posel izvršil mag. pharm. Rvbka, enoletni prostovoljec, zaveden Čeh. Rybka je ocenil milo na nekaj vinarjev, kar je možu rešilo življenje. Lahko bi navedli še mnogo podobnih primerov, še več pa jih bo za zmerom ostalo neznanih, zakaj Ušeničnik ni nikdar govoril o sebi. Ob prevratu nihče od njemu poverjenega osebja ni odšel domov. Vsi so ostali, da mu pomagajo pri delu za mlado, svobodno državo. Ušeničnik se je stavil poverjeništvu za narodno obrambo na razpolago ter pomagal ustanoviti in organizirati intendanco dravske divizijske oblasti. Pozneje je bil premeščen v Sarajevo in povišan v majorja. Po upokojitvi se je preselil s soprogo v Ljubljano, da bi ostanek svojih dni preživel v ožji domovini. V četrtek je v Lconišču po kratkem trpljenju izdihnil svojo plemenito dušo. Majorju Josipu Ušeničniku ohranimo časten spomin, gospe vdovi in sorodstvu pa iskreno sožalje! ril izmišljeno terjatev iz imovine dolžnika Auerja s tem, da je vložil kot njegov navidezni cesijonar pri sreskem 9odišču v Mariboru tožbo zoper Ivana Kirbiša na plačilo zneska 23.692 din. Viljem Benkič je obtožen, da je sporazumno z Auerjem ustvaril izmišljeno terjatev iz njegove imovine s tem, da je izposloval zoper njega pri sreskem sodišču v Mariboru menični plačilni nalog, 27. februarja 1937 pa rubežno prodajo Auerjevih nepremičnin na škodo upnikov. Friderik Šapec je obtožen, da je na škodo Auerjevih upnikov skrival od 13. januarja 1938 do srede marca 1938 — 73 menic po 1000 din, od katerih jih je 5 vnov-čil. Terezija Korže pa je obtožena v zvezi s tem zaradi neke lažne izpovedbe pred okrožnim sodiščem v Mariboru. Pri današnji razpravi je Auer vse lepo priznal, dočim je Korže zanikal vsako krivdo. Zasliševanje obeh je bilo precej dramatično. Korže je Auerju celo očital gang-sterstvo. Razprava je bila preložena na 24. november. Praznik Ivana Mraka V svojem prijaznem doma v šiški praznuje danes v krogu svoje rodbine g. Ivan Mrak svojo 70-letnico. Jubilant je znana osebnost v našem narodnem življenju, povsod spoštovan in priljubljen, še vedno m udejstvuje v vseh narodnih društvih v Šiški in ga Sokol Ljubljana—Šiška šteje med svoje najboljše in najdelavnejše brate. Pri Sokola je bil ponovno član uprave, društveni podstarosta itd. in si brez njega n* moremo misliti nobene sokolske prireditve. Svojo pripadnost k sokolski organizaciji izpoveduje povsod in ob vsakem času. Bil je tudi sokolski praporščak in ie zdaj, ie Je sedanji praporščak zadržan, prime za sokolski prapor. Ponosno ga Je nosil ob raz- Pred nsslins kazenskim senatom v Mariboru se je včeraj začela razprava proti bivšemu klobučarju Antonu Auerju iss sedmim njegovim kompiicem Maribor, 27. oktobra Mali kazenski senat je razpravlja! danes o izredno zanimivi zadevi, ki se nanaša na značilne manipulacije v zvezi z lažnim bankrotstvom bivšega klobučarja Antona Aueria. Poleg 51-letnega Auerja so bili so-obtoženi še 47-letni hišni posestnik Maks Korže, 28-letni klobučarski mojster Franc čančala, 28-letna trgovka s klobuki Antonija čančala 39-letni mizarski mojster Viljem Benkič, 37-letna žena hišnega posestnika Terezija Korže, 42-letni zidarski mojster Anton Kolar ter 38-letni Friderik Šapec, ki pa ni prišel k razpravi Za razpravo je v Mariboru precejšnje zanimanje. Senatu je predsedoval a. o. s. dr. Čemer, prisednika sta biia s. o. s. dr Mihalič in Letnik, obtožbo je zastopal državni tožilec dr Trampuž. Zagovorniki so bili dr. Vauhnik, dr. Cvetko in dr. Štefanovič. Anton Auer je obtožen, da je navidez poslabšal svoje imovinsko stanje z namenom, da ne bi plačal svojih dolgov. Zaradi tega je otvoril v svoji imovini konkurz. Od začetka pomladi 1936 do 25. marca 1937 je prikril 250.000 din gotovme, ki jih je polagoma znosil Maksu Koržetu ter izročil od tega zneska v februarju ali marcu 1937 znesek 10.000 din A. Štiblerju za nakup kuhinjske posode. Dne 1. marca 1937 je prenesel svojo trgovino na Glavnem trgu 17 v Mariboru z vsem orodjem in stroji na zakonca Franca in Antonijo čanča'0 za kupnino 90.000 din brez vednosti nepoplačanih upnikov. Potem je prlkrii 90 menic po 1000 din, ki sta mu jih podpisala zakonca čančala in sicer s tem, da je menice skrival pri Maksu Koržetu. Dne 6. julija 1936 je priznal neresnično terjatev F čančale v znesku 23.692 din ter mu v kritju te terjatve navidez odstopil neko svojo terjatev. Dne 8. avgusta 1936 je priznal neresnično terjatev Vilj ema Benkiča v znesku 10.000 din. Maks Korže je obtožen, da je sporazumno z Auerjem skril del njegove imovine, da bi pridobil s tem na škodo upnikov imovinsko korist zase in za Auerja. Od pomladi 1936 do 25. marca 1937 je sprejel namreč od Auerja 250.000 din gotovine, da jih prikrije pred upniki. Franc in Antonija čančala sta obtožena, da sta 1. marca 1937 kupila od Auerja trgovino v Mariboru na glavnem trgu 17 za 90.000 din, mu izročila 90 menic po 1000 din, mu izplačala do 13. januarja 1938 — 17 teh menic, do srede marca 1938 Frideriku Šapcu pa 5 od teh menic. Franc Čančala pa je tudi sam otvo- nlh stavnostih tn zlefih, a tudi ob žalostnih trenutkih, ki so zadeli naše društvo. Leta 1935. in tudi letos se je udeležil zleta bolgarskih Junakov v Sofiji, s sckolskim praporom pa je korakal tudi po zlati Pragi. Z velikim veseljem pripoveduje o globokih vtisih s sokolskih zletov po slovanskem jugu in severu. Sokolski dom v šiški ima v njem svojega velikega zaščitnika in dobrotnika. Pri društvu za zgradbo sokolskega doma je nadvse delavni podpredsednik in gospodar in za dom skrbi z največjo ljubeznijo. Z enako pridnostjo se udejstvuje tudi prt drugih narodnih društvih. Je marljiv član Narodne čitalnice in zvest pobornik CMD. Ivan Mrak se je rodil 28 oktobra 1869 kot kmečki sin pri Sv Križu pri Kamniku. Svoja mlada leta je preživel večinoma v Podgorju, kjer so se naselili njegovi starši. Po vojaški službi je postal železničar in se je povzpel do vlakovodje. Zdaj uživa zasluženo pokojnino. Svojo soprogo Marjano tf Je Izbral v Podgorja in Je M zakon btm-gos lovi jen s šestimi otroki, od katerih še živita sin Jože, ki Je učitelj, in hčerka Zora, soproga zdravnika g, dr. Franceta Cibra. Slavijenec si je ustvaril z zgledno pridnostjo v šiški prijazen dom in po svojem očeta je podedoval veliko ljubezen do cvetlic. Uredil si je krasen vrt. Njegove dali je in krizanteme imajo sloves tudi izven Ljubljane. V gojenju dal i j in krizantem je pravi vrtnarski umetnik in med ljubljenim cvetjem ima oddih in zabavo. Sokol Ljubljana—Šiška, društvo za zgradbo Sokolskega doma. Narodna čitalnica, obe podružnici CMD, narodno ženstvo in mnogoštevilni prijatelji ma ob današnjem jubileju iskreno in bratsko čestitajo z željo, da bi še dolgo ostal zdrav in krepak. Prvi sneg nas je obiskal Ljubljana, 27. oktobra Bližamo se Vsem svetom in javlja se že rima Zadnje dneve smo imeli precej dežja, kar se pozna tudi na naših rekah. Ljubljanica je tako narasla, da je prestopila normalo pri svojem iztoku pod Zalogom za pol metra. Pod zaloškim mostom se je razlila tudi prekc brega, da nudi z vlaka zanimivo jesensko sliko. Tudi Sava Je narasla in na mnogih krajih prestopila breg ter se je razlila preko travnikov, ki so podobni razsežnim jezerom Južno vreme je prevrnil na glavo sever, ki je potegnil včeraj preko naših krajev. Danes nudi Ljubljana zgodnjo zimsko sliko. Med dežjem padajo debele snežinke. Sneg pa seveda na razmočenih tleh ne obstane, stopi se sproti. Zanimivo je na ljubljanskem kolodvoru, ko prihajajo vlaki iz vseh strani. Kakor kažejo lokomotive, je v ostalih predelih Slovenije več snega: lokomotive so v belih oklepih. Pogled v daljavo zastirajo megla in oblaki. Kakor t>a pripovedujejo potniki od zunaj, ima Krim že precej nizko zimsko kapo. Tudi zasavski hribi, Janče, Kum, Sv. gora, Sv. planina in drugi vrhovi so v zimskem kroju. Še hujše je po Gc-enjskem. Tam je padlo že nekaj centimetrov snega. Stari očan-ci, ki so najboljši vremenarji, menijo, da bo prvi sneg počakal naslednjega, drugi pa trde, da bo skopnel in bomo imeli še nekaj lepih, sončnih dni. Nekaj pogleda v pratike zadnjih let nam pove. da je zapadel prvi sneg v lanskem letu šele na Miklavževo (6. decembra). Hujše pa je bilo pred tremi leti, ko je zapadel že 6. oktobra ln so bili hudo udarjeni kmetje in vrtnarji, ki so imeli še pridelke na njivah in vrtovih. Zgodnja zima je uničila tudi obilo ptic selilk. Lastovice so bile najhujša žrtev zgodnjega snega. Naš kmet na podeželju je spravil letos že večino pridelkov s polja, le repe in korenja je še mnogo po njivah. Sneg pomešan z dežjem, pa bo prišel zlasti v napoto skrbnim urejevalcem naših božjih njiv. Vsa dela na pokopališčih bodo zaradi moče otežkočena. Smrt zaslužnega delavskega voditelja Trbovlje, 27. oktobra Dne 24. t. m. je po večletnem bolehanju preminul g. Ignacij Sitar, znani in zaslužni borec za delavske pravice, organizator radarskih in steklarskih delavcev, javni delavec in večletni župan v Trbovljah. Pokojni je bil predstavnik slovenskega socialističnega gibanja izza tistih dni, ko se je slovenski delavski pokret moral boriti še proti nepremostljivim oviram za izboljšanje svojega skoro brezpravnega položaja. Življenje je Ignaciju Sitarju odredilo pot trpljenja, dela, samozatajevanja ki pa ni bila nič manj pot uspehov na poljih njegovega udejstvovanja, katero mu je prineslo laskavih priznanj v delavskih vrstah, pa tudi odlikovanja z Najvišjega mesta za usluge, ki jih je storil našemu delovnemu ljudstvu in državi Po svojem začetnem delovanju ▼ Gradcu, na Dunaju, Šleziji in v Trstu se je stalno nastanil v Trbovljah, ki so bile najprikladnejše torišče za uresničitev njegovih socialnih stremljenj med tukajšnjimi rudarji V polnem razmahu mladih delovnih sil je zastavil svoje zmožnosti pri raznih delavskih organizacijah kot blagajnik, tajnik m vodja, kot preosnovatelj Unije slovenskih rudarjev, zlasti tudi kot met zadružni delavec. Kot tak je v kratkem času uspel leta 1909 * dograditvijo »Delavskega doma«, v katerem »o »e naselile potem vse delavske organizacije. S posebno pozornostjo in prirojenim socialnim fertom se je lotil ureditve raznih delavskih perečih vprašanj, se zavzemal posebno za pravice ataroupokojencev ter izdejstvoval naknadno izplačilo prenizko odmerjenih pokojnin. V vojnem času je izposloval vojaškim vpoklicancem podpore pri Bratom siri sklad niči Kot večletni trboveljski žr»-pan je pričel s socialnopolitičnimi ukrepi, ki naj bi tudi v občinski politiki ščitili interese trboveljskega delavstva. Takrat so ae gradile prve občinske stanovanjske hišo ra rudniške upokojence, v sodelovanju a pok, ravnateljem Voduškom pa je izvedel izgraditev meščanske šole, občinske klavnice in kopališča. Poslednja pot pokojnika je najbolj pokazala, da je Sitar užival simpatije pri vseh Trboveljčanih, pa tudi v delavskih vrstah izven Trbovelj. V sprevod so se uvrstili poleg številnih rudarjev občinski odbor % županom g. Klenovškom ln podžupanom g. Plavšakom na čelu, občinski uslužbenci, zastopniki trboveljskih, zagorskih in hrast-niških delavskih organizacij, hrastniški žn-pan g. Malovrh, trboveljska in rudniška gasilska četa, lovsko društvo m mnogobroj-no občinstvo vseh slojev. Ob tužnih zvokih delavske godbe se je sprevod pomika! proti pokopališču, kjer so se od pokojnika z čustvenimi govori poslovili gg. Murn v imenu Delavskega doma in trboveljskih rudarskih organizacij ter občinskega kluba delavcev, kmetov ln obrtnikov, Čobal v imenu Zveze rudarjev, župan Malovrh za hrastniško delavstvo, zastopnik lovcev, g. Viktor Eržen pa v imenn socialističnega gibanja v Sloveniji Delavski pevski zbor »Vzajemnost« je s sodelovanjem h rastni-ških delavskih pevcev zapel Prelovčevo žalostinke »Zadnje slovo«. Delavska godba pa je zaigrala žalostinko. Domača gruda je pokrila krsto, venec za vencem je zak ril poslednje počivališče pokojnika. Globoko užaloščeni rodbini naše iskreno sožalje, pokojniku lahek večni senf lOZJDDUUULOJULJLlLUJ^ Razpis. Akademija znanoeči in umetnosti v Ljubljani razpisuje na podstavi § 18. Poslovnika mesto Kontraktualnega pisarniškega ravnatelja. Prosilec mara izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno hižbo po § 3. zakona o uradnikih; razen tega naj ima fakultetno izobrazbo in bo<8 po možnosti diplomiran pravnik ter veš® svetovnih jesdkov. Pisarniški ra-natelj ba moral v začetku tudi sam voditi, knjige, opravljati blagajniško službo tn službo prf pisalnem stroju. Začetna letna plača zna^-ša 24.000 din. Lastnoročno pisane in pra, vatoo kolkovane prošnje, opremljene z zadostno kolkovanlmi prilogami v smislu §5 3. tn 5. zakona o uradnikih, Je vložiti na naslov Akademije najkasneje do 18. novembra t. L Akademija znanosti in umetnosti v LjublJanL INSERIRAJTE V „JUTRU" S Himna, borbe, junaštva in požrtvovalnosti viteškega naroda! Film, ki prikazuje v najbolj realističnih prizorih napeto stanje na Balkanu po sarajevskem atentatu! FILM — CEGAR DEJANJE SE ODIGRAVA DELOMA V BEOGRADU, DELOMA V ZEMUNU DANES PREMIERA S Itimat v gi. vlogah: iHta Parlo, Abel Jacguin — Eric v. Stroheim Predstave ob 16., 19. In 21. uri TeL 22-21 KINO UNION) Na razstavi bolgarske knjige Razstava bolgarske knjige bo jutri zaključena. Trajala je teden dni in bila vsak daxi izredno dobro obiskana. Pokazala je, da se je naša javnost začela resno zanimati za književno bogastvo nam tako sorodnega bolgarskega naroda, ki pa je živel v posebnih razmerah in se odlikuje s svojevrstno mentaliteto in temperamentom Vse to se nedvomno bolj ali manj zrcali v delih njegovih pisateljev, pesnikov, slikarjev umetnikov . .. Koliko je med nami ljudi, ki so vsaj po imenu poznali Bo-teva, Vazova, ki so sploh kdaj slišali, kako izredno melodično zveni bolgarska pesem? Hram bolgarskih muz nam je bil neznan kakor da leže med nami neprehodna svetovi... Razstava bolgarske knjige nas je morala torej v veliki večini poučita ABC bolgarske književnosti. Stopimo v razstavno dvorano. Od treh strani nas gledajo dolge vrste knjig. Veliko in .. . prav za prav malo! Veliko za tistega. ki o bolgarski knjigi ni vedel skoraj nič. zdaj pa je videl pred sabo takšno število pisateljev, pesnikov umetnikov — malo za onega, ki mu je bilo dano pogledati na bogato literarno njivo naših vzhodnih sosedov. Kmetijstvo in zadrugarstvo Versko slovstvo Vzdolž prve polovice leve stene vidimo razstavljene knjige, ki po svoji vsebini spadajo v kmetijsko in zadrugarsko stroko ter versko področje. Bolgarsko zadrugarstvo se je začelo razmeroma zgodaj razvijati in je danes na zavidanja vredni višini. Zato je bilo pač upravičeno, da se je zadrugarski in kmetijski literaturi posvetil cel oddelek. Manj pa nas je zanimalo tako obširno predstavljeno versko slovstvo s cenenimi zvezki iz indijanskega življenja, kakršne najdemo v vsakem drugem slovstvu in ba na tej razstavi sploh lahko izostali Mladinska knjiga Nedvomno je mladinska knjiga največji ponos bolgarske literature in je samo ob sebi umevno da je tvorila nekako središče razstave. V mladinski knjigi so Bolgari pravi mojstri. Ne odlikujejo se samo po odlični kakovosti pravljic, pripovedk povesti, v katerih na njim lasten način skoraj neopazno vplivajo vzgojno na otroka: za vsebino prav nič ne zaostaja tudi oprema knjig. Odlični bolgarski ilustratorji so dali knjigi, namenjeni bolgarski deci, pravo umetniško podobo. To so knjige, pred katerimi otrok nehote čuti spoštovanje, se jih skoraj ne upa vzeti v roke in s katerimi mora ravnati lepo in pazljivo. Med mladinskim slovstvom vidimo celo vrsto prevodov svetovnih pisateljev in pesnikov. Dickens, Twa£n Kestner, Lager- lofova, Tolstoj, in še cela vrsta drugih — vsi odlično opremljeni. Med domačo mladinsko prozo dominira R a n - B o s 11 e k, ki je bil na tej razstavi zastopan s preko 15 knjižic. Vidimo njegovo sliko in njegove tri knjige, bibliofil-sko izdajo, knjige, ki so po svoji lepoti edinstven primer med mladinsko literaturo sploh. To so zbirke pravljic »živa voda«, »Neznan junak« in »Nerodena mo-ma«. E 1 i n - P e 1 i n prav nič ne zaostaja za njim. Razcvetnikov, Dora Gabe — to so najznačilnejša imena mladinskih pisateljev, kar jih najdemo v tem delu razstave. Zlasti vzbuja pozornost krasna slikanica Dore Gabe »Bela zibelka«. Na teh knjigah občudujemo le ilustracije, zlasti one izpod peresa G. Atanasova — kdor pa je kdaj že odpri to ali ono drobno knjižico za otroke, se je lahko prepričal, da vsebina prav nič ne zaostaja za zunanjo lepoto teh knjig. Drugi del mladinske proze najdemo vzdolž desne stene dvorane. Tam je sredi knjig razstavljena slika enega najljubših otroških pripovednikov — Svetoslava M in k o v a. Vidimo še druge knjige Dore Gabe, (odlično slikanico »Sonce hodi«), pa Karalijčeva. Jordana, Stubela, Kalino-Malino, Georgi Rajče-va, Vasila Pavuržieva, — vse to so imena, s katerimi se ponaša bolgarska mladinska književnost. Rajčeva, Karalijčeva in Pavurdžieva so v nekaterih prevodih spoznali že tudi naši mali čitateljl »Našega roda«, »Mladega Jutra«, »Zvončka« i dr., delno v celih zbirkah (Karalij-čev »Pri ognjišču«). Vzdolž prednje stene so razstav 1 jeni prevodi iz bolgarščine in v bolgarščino. Tu vidimo prevedenega skoraj vsega Nu-šiča; dalje odlične karikature najboljšega bolgarskega karikaturista Ilje Beško-va, Meštrovičev zbornik, tri zvezke Zlatarskega Zgodovine bolgarske države. Drugi in tretji zvezek te zgodovine imamo tudi v naši licealni knjižnici, prvizve-zek pa je doživel IL stereotipizirano izdajo. Nadalje vidimo tu »Pirhe«, t izbor bolgarske mladinske proze) prevod Karalijčeva »Pri ognjišču«, in Se več drugih prevodov, ki smo jih dobili v zadnjem času iz bolgarske literature. Vmes so še neka teri rokopisni prevodi iz bolgarščine, deio A. Bolharja. Čakajo založnika. Na desni strani, za mladinsko rubriko, so razstavljene najvažnejše bolgarske revije: »Zlatorog«, »Slavjanska beseda«, »Bolgarska misel«, »Usoda«. »Slavjanski glas« itd. In šele za to rubriko se začenja tisto kar smo prav za prav predvsem pričakovali in kar nas je najbolj zanimalo. Sodobna bolgarska knjiga Hristo Botev, ki ga vidimo takoj na začetku tega oddelka zastopanega s sliko in drobno knjižico pesmi — prav za prav ne spada med sodobne pesnike, saj je živel in umrl v drugi polovici preteklega stoletja. Vendar si brez Boteva ne bi mogli zamisliti razstave bolgarske knjige. Njegove pesmi, s katerimi se je šele začela bolgarska poezija, prav tako, kakor mi s Prešernom, so ostale Se do danes nenadkriijive, večina med njimi jih Je po-narodela. Kljub velikemu številu bolgarskih pesnikov najdemo v oddelku za pesništvo samo zbirke Bagrjane, Dore Gabe, Javorova, ld spada ie v predvojni čas, Debeljanova, Slave jkova, Stubela... Kdor se Je pobliže seznanffl z bolgarskim pesništvom , je pogrešal v tej rubriki marsikatero ime, U ne U smelo manjkati, te ho- čemo govoriti o sodobno, bolgarski litem« turi. Bolgarska dramatika se je začela razvijati razmerama pozno. Najboljša sta vae-kkor Kostov in Anton Strašimirov ter klasik Vazov. Med dobrimi bolgarskimi dramatiki novejšega časa so še Jordan Lovkov, Todoaov . . . Pripovedništvo — sodobna bolgarska knjiga — na tej razstavi Se ne predstavlja pravega bolgarskega pripovedništva. Vidimo dela klasikov Vazova, AlekO Konstantinova, prvega bolgarskega humorista z njegovo svetovno znano knjigo »Baj Ganjo«, Ljube na Karavelo« v a poleg dobre sodobne novelistke FanC Popove Mutafove, nekaj knjig Nikolaja Raj nova, Ano Kamenova^ Kalino - Malino, Petkanova, Do< brj Nemirov a', Karalijčeva Doro Gabe... Eden najboljših sodobnih humoristov Svetoslav Minkof Je zastopan z eno samo knjigo, medtem ko žal popolnoma manjkajo dela Sta-matova, ki Je eden najbolj priznanih bolgarskih satirikov novejšega časa; manjkajo tudi dela Ljudmila Stojano-va, Orlin Vasileva in drugih, brea katerih al sploh ne moremo zamisliti sodobne bolgarske književnosti Kljub tem in drugim nedostatkom Je na zunaj okusno in pregledno urejena razstava dosegla svoj namen: približaj« nam Je bolgarsko knjigo, zbudila je med nami zanimanje za njo in nam pokazala, da so Bolgari v letih, svojega samostojnega, svobodnega narodnega življenja pridno delali in ustvarili dela necninljava vrednosti K. S« Postani in ostani čtan Vodnikove dru ce vesti * Slava mornariškega poveljstva v Šibeniku. v spomin na dan 1. 1918. ko so na nekdanjih avstrijskih ladjah zaplapolale naiodne zastave, bo mornariško poveljstvo v šibeniku 31 t. m. slavilo svojo slavo. Zvečer po slavi bodo mornariški oficirji priredili družabn,. prireditev na pristaniškem brodu »Krki«. Ta stara ladja je dopolnila že 50 let svoje službe. Avstrija jo je uporabljala za šolsko ladjo mladeničev, ki so pred rekrutacijo prostovoljno ali pa po želji svojih staršev postali mornarji. Zdaj je »Krka« privezana v pristanišču mornariškega poveljstva v Mandalini in so na njej urejeni šolski in stanovanjski prostori podoficirske mornariške šole. Stara Wlia je dobila zanimiv videz. Na njenem <«z>5imem krovu se dviga pravcata hiša, v kateri so urejene učilnice ter prostori za učila. V notranjosti velike ladje pa prebivajo gojenci pod oficirske šole. Staro ladjo so v vsakem ozira dobro izkoristili, ko ne moremo tekmovati z velikimi državami, kj imajo za šolanje mornarjev na razpolago dosti večje in bogatejše objekte. cia olajšajo delo svojim učencem in jim na hiter, nazoren, lahko otipljiv način raztol-mačdjo posamezna poglavja in učne enote. ZIMSKO PERILO, Karničnik, Nebotičnik. * Dolgotrajna pravda zaradi železniške nesreče. lz -Jevnice v Zasavju nam pišejo o dolgotrajni pravdi zaradi železniške nesreče. Lanski januar ie doživel posestnik Karel Trebeč iz Kresniških poljan hudo nezgodo. Vračal se ie domov s praznim vozom — v Ljubljani je predal voz drv — Pa. Sa je zadel v Slapnici ha železniškem križišču večerni tovorni vlak. namenjen proti Ljubljani. Vlak ie razmesaril Trebcu oba konja, ki so iih morali kmalu nato ustreliti, da so obe živali rešili trpljenja Trebčev voz je prevrnilo v jarek, da se ie razbil, gospodarja je voz pokopal podse. da je dobil težke poškodbe, med drugim mu ie tudi pretreslo možsane 2e takoj po nesreči je naperila ljubljanska že- tudi oajcenejs. jout iuu vat popolnoma zado »j volille' PARFUIFRim .VFM S« fvrtevn » * Promocija. Fromovirana oosta jutri na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Anton Roger iz Ljubljane in Matej Poštuvan iz Ivanjševcev. čestitamo! — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo m pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče Franz - Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl reg S. Oi }0474/i» * »Naša zgodovina v slikah«. Pod tem naslovom je izdal Ivo Jančič pomožno zgodovinsko knjigo, ki nam prav na poseben, svojstven način prikazuje našo celotno zgodovino. Vsaka zgodovinska enota je na posebnem listu in dogodki so ponazorjeni s slikami skicami, diagrami. Knjiga je živahno ilustrirana. Tam, kjer odpove tiskana beseda in kjer bo izgovorjena beseda preskromna, pa nam bo pojasnila dogodke in nam jih vtisnila v spomin Jančičeva ilustracija. Prav zato bodo knjigo s pridom uporabljali vsepovsod Jančičeve »Zgodovine v slikah« ne sme manjkati v nobeni učiteljski in profesorski knjižnici. Na podlagi rešenja glavnega prosvetnega sveta, ki pregleduie učne knjige, je minister prosvete odredil, da se Jančičeva Zgodo- ohrani zdrave, suhe, tople noge. štedi nogavice in čevlje. — Vrečica samo 2.— din * Smrtna kosa. Na Viču pri Ljubljani bo cianes ob IS. pogreb tamošnjega trgovca in posestnika g. Matije -Jereba, ki je umrl v visoki starosti 83 let. V Kamnici pri Maribora bo danes ob pol 10. nastopila zadnjo pot trgovčeva soproga ga. Pavla Štokova iz Rošpoha, včeraj pa so na mariborskem mestnem pokopališču položili k večnemu počitku železničarja g. Ivana Rokovnika. V Ljubljani spremimo danes ob 14. go. Albino Baharjevo roj. Kos na njeni zadnji poti iz mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče v Dravlje. Ob 16. bo pogreb ge. Ivanke Bitenčeve, vdove po mesarskem mojstru, iz splošne bolnišnice k Sv. Križu. Iz hiše žalosti na Viču 161 bo ob 15. pogreb ge. Katarine Sluga, vdove po uradniku tobačne tovarne. Vsem mrtvim topel spomin, preostalim iskreno sožalje! vina lahko uporablja kot pomožna učna knjiga v vseh meščanskih šolah in v nižjih razredih gimnazije še prav posebno bo dobrodošla kandidatom učiteljskih šol, da že tekom študija spoznajo učne pripomočke. Seveda se jo bodo s pridom posluževali učitelji ljudskih šol. Knjiga je razdeljena v tri mape. Prvi del vsebuje slike od po-četka sveta do preseljevanja narodov, 2. del obsega srednji vek, zadnja mapa pa razkazuje novi vek. Jančič ne obravnava na svojih listih samo politične zgodovine, temveč tudi tehniko, promet, književnost in vse drugo. Zaradi tega bo knjiga dobrodošla tudi pri drugih predmetih ne samo pri zgodovini, tako na primer pri praktičnih gospodarskih znanjih, pri slovenskem pouku, pri državoznanstvu Itd. Učitelj in učenci bodo našli obilico predlogov tudi za risarski pouk. z? ročna dela (narodne motive), pri modeliranju, izrezovanju itd. Brez pretiravanja lahko rečemo da je knjiga eno najboljših' učnih pripomočkov, kar so jih dobili naši šolniki v poslednjem času, lezniška direkcija disciplinsko preiskavo proti službujočemu železničarju Mihi Rah-netu, ki pa je bila ustavljena, ko je Rahne izpričal, da je vršil svojo službo v redu. Pred ljubljanskim malim senatom se je že trikrat vršila razprava, vendar je bil doslej Miha Rahne še vedno oproščen Trebeč zahteva 19.000 dinarjev odškodnine za konja voz ter za svoje poškodbe in bolečine Dolgotrajna pravda je dvignila sodne stroške na kakih dvajset tsočakov. Te dni je bila tretja razprava pred malim senatom. Obtoženi železniški čuvaj Miha Rahne je bil tudi to pot oproščen, a Trebeč je vložil tožbo še na višjo instanco. Iz F u— Skupni ogled razstave bolgarske knjige v Narodnem domu priredi bano-vnska ženska zveza pod vodstvom ge. Pavle Hočevarjeve jutri ob 14.30. Vabimo naše ženstvo da se tega skupnega ogleda. ki ga bodo spremljala pojasnila o bolgarski književnosti, udeleži v črni večjem številu. Drevi ob 20. uri PLESNE VAJE akademske Jadranske Straže v KAZINI Novi ples: La Chamberlaine. u— S°Koj Vič vabi članstvo, da se v polnem številu udeleži danes ob 14. pogre-oa pokojnega br. Viktorja Francota, ki bo .z mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Udeležba v meščanski obleki z znakom. Dragega pokoj-n ka, m se je dolgo let udejstvoval v našem pevskem zboru bomo ohranili v trajnem in častnem spominu. Zbirališče ob 13.30 prod mrliško vežo splošne bolnice. Uprava. u— VSem ljubljanskim ska\tsK?m ste-g<>m je prosvetni oddelek banske uprave dovolil sodelovanje pri vsesvetsk: akciji vrhovnega soc.alnega sveta mesta Ljubljane. Za vrhovnim socialnim svetom in mestno občino ter za vso dobrodelno Ljubljano in za vso slovensko dobrosrčno javnostjo je sedaj tudi najvišja prosvetna oblast v Sloveniji s tem dovoljenjem priznala skavtssi organizaciji, da je v njej organizirana mladina s svojo plemenito vnemo za vse dobro in s svojo discipliniranostjo dobrodošla m uspešna pomočnica tudi pri največjih prireditvah, zlasti pa vedno tedaj, kadar je treba pokarati krščansko ljubezen do bližnjega. u— Posebna komisija policije in mestnega poglavarstva je pred Sv. Križem natanko pretehtala in preštudirala ves promet o praznikih umrlih in sestavila na tančna navodila, ki naj se občinstvo vestno ravna po njih, da se bo promet naglo razvijal in tudi brez najmanjših nesreč. V glavnem ni nobenih sprememb od lanskega leta. pač pa ne bo več rednega avtobusnega prometa iz mesta in znatno več bo tudi stojnic vsesvetske akcije kakor lani. Dobrotniki mestnih revežev. ki bodo prihajali peš iz mesta na pokopališče, bodo za svoje nakaznice in odkupnine dobili sveče in vence na stojnicah ob upravnem poslopju žal. Hkrati si bo občinstvo lahko ogledalo Zale, ki so v glavnem že dozidane in bo za praznike umrlih zvečer krasotno portalno poslopje tudi že razsvetljeno. Tisti dobrotniki pa. ki bodo prihajali na gro- maria Rniolne Gduševljerui publika pri včerajšnji PREMIERI filma NORMA SHEARER po romanu Štefana Zvveiga. TYRONE POWER Za filmom »Poslednja zapoved« in »Simfonija življenja«, ki sta v novi seziji 1939/40 doživela največji odmev v Ljubljani, je film Maria Antoinetta nova velika privlačna sila, ki bo te dni velik dogodek za vsakega. Ob 16., 19. in 21.15 uri. KINO MATICA — tel. 21-24 Nabavite vstopnice v predprodaji! bove pri Sv. Križu z električno železnico, z avtomobili in drugimi vozili, naj pa zamenjajo svoje nakaznice za vence in sveče na stojnicah vrhovnega socialnega sveta pred vhodom na pokopališče. Seveda ae dobrosrčni Ljubljančani tudi še na vseh stojnicah lahko odkupijo od razkošja na grobovih in tako brez nakaznic dobe vence in belozelene sveče, da z njimi na grobovih pokažejo svoja plemenita čustva do svojih rajnih. a— JNAD JugolavUa Danes ob 17. v društveni posvetovalnici šesto nadaljevanje govorniškega tečaja. Jutri ob 14. priredimo društveni izlet. Zbirališče ob vsakem vremenu v društvu. u— JASO, plesne vaje, Drevi ob 20. redna plesna vaja v Trgovskem domu. Novost boomps a daisy in slalom tekmovanje. Adamič-Jenko. lamo kratek čas! LEPO DARILO za dijak? ali vofaka: t aparat ta nritje, .1 (opic ta oritje 10 oritvte. 1 milr ca nritje, 1 toltno 4črtko. 1 tohnr pasto. 1 kom. toiletnega mila, 1 doza za milo, I steklenica Rolonske vode, *tane same Din jo,—, Akc želite da Vam pošljemo po pošti aplačajte gornji znesek pius Din 4.— za prlporočnlno na ček. rač. 13285 ali v znam kah oa naslov: Foto Tourist LOJZE SMUC, LJubljana — Aleksandrova cesta 6. sna Samo din 75.— plačate za avtobusni izlet v Trst dne 31. t. m. Potreben lasten potni list Prijave sprejemajo bile-tarne Putnika v Ljubljani. (—) u— Plesne vaje »Svobode« vsako soboto ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. (—) Iz življenja na dežel? DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino Sokol predvaja danes ob 8. uri zvečer in jutri v nedeljo dne 29. t. m ob 4. in 8. uri zvečer, zelo zanimivi in napeti film Zaupno povelje. Prihodnji film na praznik Vseh svetnikov župnikov križov pot, češki film, ki je bil nagrajen z državno nagrado. Ne zamudite. (—) TRŽIČ. Kino predvaja danes in v nedeljo izredno lep film »Heidi«, v glavni vlogi mala Shirley Temple, ter običajne dodatke. (—) RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes zvečer in jutri popoldne ter zvečer ob običajnih urah grandiozni film »Gospodar Sahare«. (V službi božji). Za dodatek Param ountov zvočni tednik. Iz Trbovelj t— Podružnica Jadranske straže priredi kot običajno vsako leto tudi letos Jadranski večer. S prireditvijo naj se letos še s posebnim poudarkom manifestira povezanost jugoslovenkega zaledja z našim I Senzacionalne pustolovščine filmskega reporterja med upornimi arabskimi plemeni ■ rnATlKrvvr . — k V filmu skrajno napetih prizorov. UPOKNIK MAFADI v ^lavni vlo§:i: JOHN WAYNE- režiia: Artur Lubin. Zelo aktualna scena iz sedanjih uporov arabskega plemena proti Angliji! Najnovejši žurnal ln zabaven dodatek. — Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. PREMIERA danes ob 16., 19. in 21. uri. —- KINO SLOGA — tel. 27-30. Primorjem in Jadranskim morjem, ki je naše najvažnejše izhodišče in zveza z velikim svetom ter kot tako tudi za jugoslo-vensko gospodarstvo bitnega pomena. Zlasti Slovenija je od nekdaj stremela po ugodnih zvezah z Jadranom in Jadranska straža jih v svojem propagandnem delu še posebno poudarja. Jadranski večer, ki se bo vršil drevi ob 20. v Sokolskem domu, ima namen, da zopet oživi zanimanje trboveljskega prebivalstva za koristno akcijo Jadranske straže ter pridobi čimveč prijateljev našega sinjega morja. Na jadranskem večeru bo poleg Jadranašev sodelovala tokrat tudi sokolska deca in gasilska mladina Uvodnemu govoru bodo sledile telovadne točke, ki jih bo izvajala vsa mladina. Jadranski večer obeta tudi sicer po svojem programu lepo narodno manifestacijo, katere naj ne zamudi nihče, ki teži po lepotah naše jadranske modrine. V soboto vsi v Sokolski dom, da podpremo delo Jadranske straže. t— Roditeljski sestanek priredi 5. novembra ob 3. popoldne n. državna deška ljudska šola v Trbovljah. Sestanek se bo vršil v tretjem razredu. Udeležijo naj se ga vsi starši otrok, ki hodijo v to šolo. Starši, udeležite se tega sestanka brez izjeme prav vsi. Iz Kranla r— Literarni večer na Ljudski univerzi je zaradi nepredvidenih zaprek preložen! Po razstavi Neodvisnih bo imel v nedeljo ob 11. uri vodstvo prof. Marij Pre gelj. Razstava je odprta samo še do srede obisk je bil tokrat rekorden. Kdor doslej nI imel časa, razstave obiskati, naj izkoristi zadnje dni. u— Združenje gostilniških podjetij vab; svoje člane, da se udeleže pogreba umrle gostilnlčarke Bahor Albine s Celovške ce ste. Pogreb pokojne bo canes ob 2. popol dne Izpred mrliške veže javne bolnice na pokopališče v Dravlje. — Hkrati sporoča mo, da bo pogreb umrlega bivšega kavar narja Franzota Viktorja danes ob 2 popoi dne izpred mrliške veže javne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. u— Zahvala. Društvo Atena Izraža topl< zahvalo vsem onim, ki so pripomogli k do bremu uspehu nabiralnega dne »za otroki vo zdravje«, bodisi z zbiranjem sredstev al z darili v blaga in gotovini. Nabralo se j* skupno din 9.962.50 in 40 zavitkov razne ga blaga. Denarna zbirka se bo porabila kot javljeno za društvene socialne ustano ve predvsem za defektno deco, blagovna zbirka se je pa oddala v originalnih za vojih Narodnemu ženskemu svetu za po trebe severne meje. — Društvo Atena * ob tej priliki sklenilo da razpiše neka; brezplačnih mest za zdravljenje v svojen* Ortopedskem zavodu. Tozadevne prošnje iaj vlagajo prosilci na naslov: Atena rečna ulica štev. 2. u— Karambol na Celovški cesti. N? Celovški cesti v šiški je v četrtek ->kiof 21. posestn k Vekoslav šuštaršič z Rakit ne z niotoc klom zadel ob mitniškega paz nika Milana Deklevo ki se je peljal s ko lesom proti me3tu šuštaršič je skuša Deklevo prehiteti, zadel pa je naravno.« vanj Dekleva je padel čez krmilo in pri letel na tlak kjei je obležal z nerodnim poškodbami po glavi in po životu, da s* ga morali reševalci prepeljati v bolnišn; co. Policija je uvedla preiskavo o krivd u— Mestno zdravniško dežurno služb bo opravljal od sobote od 8. zvečer do po nedeljka do 8 zjutraj mestni zdravstve ni svetnik dr. Mis Franta. Poljanska cesta št. 15/II. telefon št. 32-84. u— Jadranska straža opc.iarja na svečano akademijo, ki jo priredita ljubljanska krajevna odbora mesto in železnica v pro slavo Jadranskega dne v ponedeljek 30. t. m. ob 20. v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Na sporedu bodo med drugimi tudi petje pevskega društva »Sloge« in so-lotočke. Vstopnine ne bo. M?»ša noroč'la po polnoči Mir pred viharjem Amsterdam, 27. okt. br. Vse kaže, da je ■i.zlaga prekinitve telefonskega prometa t. Nemčijo zaradi uvedbe vojaške cenzure,