е7;*€£гг.
f *. „ 7#

v ЛгЛшуЛ «MBS pevialiratt«.
Ммо&|ОД listu: Ceio leto K 120’—, pol lete
Ж.	cetrl leta K 50’—, h,f-гп Jugoslavije:
Ceio leto K 150'—. Insereti ali oznanile se xe. тедаг»еј>о po dogovoru ; pri večkratnem insenranju
pope*!. UpravniŠtvo sprejema naročnino, -«le In reklamacije. — — Tele/on št 220,
M
шшт
Neodvisen politicsfi list m slovstiska Џтт
HevUke »time i kr
■88јдија»ам«шмаиа«^
£6&k* Äser**
stara® S. ma^ea 18231«
« Strain' Izhaja v pGndetjek, svedo In pedal
Uredništvo in aprevnIŽivoje v Maribora, K »šibe
cesta §15. — Z uredništvom se more govoriÖ
vsak dna samo od ii. do ti. me dopakte«.
Rokopisi se ne vračajo. ~- Nezaprta reklamacije
so poštnine proste. —------ Telefon šl 320.
»
Letnik XIII.


Samouprava in njeni stroški.
Ma socijalističnem shodu pri Sv. MaapjeÖ na Dravskem polju dne 20. te hhaarja t. 1. je poslanec Kopač iz Trbovelj govoril tudi zoper samoupravo Slovenije, češ, da bi bila v škodo ljudstva rekoč: Ge bi imeli samoupravo, bi imeli dvojne uradnike, doma in pa % Beogradu in bi torej morali plači -vati dvojne uradnike one v Beogradu in pa domače. Tako bi imeli dvojne stroške, dvojno plačilo za iste zadeve. Ker nihče ne plačuje rad na dveh krajih iste stvari, bo marsikdo, ki ta ugovor zoper samoupravo sliši ali bere, mislil: ako nam samouprava prinese 'dvojno plačilo, dvojne stroške , pojem j<3 bolAe, da je ni, potem imajo prav liberalci s samostojneži in soei-jalisti, ki nočejo samouprave, ampak naj se raj še vse iz Beograda vlada.. Ali je res, kar je poslanec Kopač tr dil, ali bi res, ako dobimo samoupravo, imeli dvojne stroške, morali pla -če v ati dvojne uradnike? Jaz se moram smejati tej njegovi trditvi,, ker ni res nična. Ali g. Kopač ne razume, kaj je samouprava, ali pa nalašč laže ljudem, da jih pridobi za liberalni cen -irallzem, drugače ne bi kaj takega trdil,
Samounrava vernim' zahteva, da se tiste zadeve, ki se tičejo samo Slovenije, upravljajo, vodijo, odločujejo, in izvršujejo uOJini V p-Ove./il-ji-, tu UÖ v Beogradu. Ker se bodo torej to re či samo doma upravljale, bodo za nje uradniki, vlada samo v Ljubljani, v Beogradu za te zadeve ne bo treba no benih uradnikov, ker Beograda ta re $ ne bodo nič brigale, ne bodo imen lam ž njimi nič opraviti» Torej ne bo dvojnih uradnikov in ne dvojnih stroškov. To je vendar vsakemu pamet.ie-mu človeku jasno, Ce imam n. pr. coma mlin in si doma zmeljem zrnja, po tem vendar ne bom mlinarja kje drugod plačeval, ki vendar dn: -glin melje ne pa meni, Ali so samo -stojni in socijalistJični možgani tako neurejeni, da tega ne razumejo? Mi smo prepričani, da bo samouprava cenejše, hitrejše in bol.še vršila svojo nalogo kakor central zem, in, kar je glavno, bo pod vplivom našega ljudstva. Ako ne pride do samouprave in ge bo vladalo vse to iz Beograda, bo uprava še dražja, počasna kakor je zdaj in še manj primerna. Naše do -piše, vloge, prošnje, zahteve, pritožbe In predloge bodo dobivali v roke uradniki, ki ne bodo dobro razumeli našega jezika, še manj pa bodo razumeli, kakor se to že zdaj vidi, naše razmere in potrebe. In ne samo, da jih ae bodo popolnoma razumeli, ampak jih ne bodo hoteli ali pa ne bodo smeli vpoštevati, ker bodo pod drugim v-plivom, in ne pod vplivom našega ljudstva, ker bodo daleč proč od našega ljudstva. Odločevali bodo o slovenskih zadevah ljudje, ki še slovenskih krajev videli niso in ki nič nfe bodo poznali naših razmer, kakor že dosedanja skušnja to dokazuje, Tem slabše se vlada, čimbolj se vse vlada iz Beograda, tem večja je nezadovoljnost ljudstva, čim bolj po krivdi liberalcev in samostojnežev se krati Sloveniji pravica samouprave. Ge bi imeli samoupravo, bi ljudstvo imelo vpiiv na vladanje, uprava br s'e morala ozirati na ljudstvo, ki bi imelo po svojih poslancih v deželnem zboru na vse in tudi na oci ljudstva izvoljene predstojnike uradov naravnost8n vpiiv in vrhovno nadzorstvo.
Skušnja v drugih državah kaže , äa je centralizem 'dražji in bolj neroden, ko samouprava, zato ljudstvo po vsod zahteva, da se država razdeli v samoupravne dele. Francoska n. pr, kjer vladajo socijal sti, je bila do sedaj najbolj centralistično urejena država. Zdaj pa hočejo tudi državo razdeliti v več deiov, ki bodo imeli pravico samouprave, ker spoznavajo, da
Rvstrofilstvo dr. Tavčarja in demokratov.
(Dopis iz
V uvodniku „Slov. Naroda“ štev. 14 je g. župan Tavčar zopet zajahal konjička narodne užaljenosti radi pro smlega svojega srebrnega roga. ifrasi ljubljanske mestne občine k temu nik-do ni silil, je vendarle smatrala večinska stranka občinskega sveta za potrebno, da je mogla lezti med avstrijsko generaliteto. Kljub dejstvu, da g. župan sam priznava, da je duhovščina po cerkvah izvrševala le to, k terauK je bila 'prisiljena, pa misli, da bi se naj bile ostale manjšinske politične stranke protivile 1 gornjemu predlogu, zato 'da bi imeli liberalci veselo zadoščenje, ko bi opozicijo gnali pod vislice in na Suhi bajer.
Odgovornost za take sklepe pade na večino, ki je sprožila sua spönte vprašanja, proti katerim opozicija v takratnih razmerah nastopati ni mog-
Isto je z mestnim vojnim šč tom Mesto ga je postavilo in ako je bil z drugimi odličnjaki vabljen tudi knezo škof, pač ni mogel izostati in če danes župan hinavsko obrača oči proti vojnim sirotam, Češ, ker mi to o-Čitate, ga samo še vprašamo: Kaj so imeli od njegovega ščita ranjenci ter vdove in sirote padlih vojakov?
Spomnimo g. župana tudi na to, kdo je bil tisti, ki je na račun ljubi j. nestne občine podpisaval horendne svote avstrijskega vojnega posojila; njegova stranka v občinskem svetu jo v tem oziru nadkriljevala celo nemš Јш,-.Vprašamo ga dalje: Je-li bil ped pritiskom Suhega bajerja in vislic — pred katerimi ima očividno tak strah, da bi zatajil in napravil vse na svetu — tudi prisiljen, da je na eni izmed občinskih sej slovesno izjavil, da si šteje v čast in ponos, da nosijo vsi ljubljanski mostovi imena „prevzviše -tih članov preiasne habsburške via -darske hiše.“ Takrat je le obžaloval, da enemu edinemu mostu še niso dali habsburškega imena. Najbrže je ča -kal g. župan kakega Karlovega veselega družinskega dogodka, da bi se ob tisti priliki mogel zopet „izkazati.“
Vprašamo dalje: Ali so bili liberalci tudi pod pritiskom Suhega bajerja prisibeni, da so dajali imena trgom in cestam, ki nas s svojimi sle -pimi tablicami še danes opozarjajo na. liberalno klečeplastvo, ko se vislic vojnega stanja še daleč ni bilo treba bati? Kako zasluge imajo za našo pre-stolico in za Slovence nadvojvoda Fri-
jo tako boljše zä državo in za ijtul -stvo. Pa kaj je Kopaču, rdečkarju za resnične potrebe ljudstva in boljšo u-reditev države, njemu se gre samo za to, da hujska zoper Slov, ljudsko stranko, ki zahteva samoupravo za Slovenijo.
Mi vemo, da bo glede uradnikov ta-le razlika: ako bo država centralistično urejena, bodo uradniki samo o-rodje države, oz. centralne vlade v Beogradu in se bodo malo ozirali na ljudrt o in njegove želje, ker j clstvo ne bo imelo nadzorstva nad njimi, a -ko pa dobimo samoupravo, pa bodo u-radniki bolj „ljudski“» Ali nam ne ka~ žd tega že dosedanja skušnja? Prvo letn JUgošlm ije so bili uradniki Polj prijazni, positrežljivi, obzirni, ker še je takrat Slovenija imela nekaj samouprave. Zadnjo leto pa so po krivdi li beralcov odvzemala Sloveniji eno pravico za drugo, in uradniki’ so postali bol; oblastni in brezobzirni, kakor se ljudje zelo pritožujejo.
Sicer pa, če zmaga liberalni cen -tralizera, ali bo petem manj uradnikov treba? Liberalci mislijo razdelit; državo v krog 30 upravnih delov, pov -sod bodo uradniki, mi bi radi da se razciel država na 6 do 8 delov. Slo -venijo hočejo liberalci in s -raostoj io-ži raz ti v 2 upravna dela, mi hočemo Slovenijo s Prekmurjem imeti
Ljubljane.)
derik, Evgen, cesar Jožef iu cesar 'f rane Jožef ali cesarica Marija Terezija, katerim na čast so imenovali u-lice, ceste, trge, razglede, mostove, liceje, in jim postavljali mramorne spomenike P Proslüli svoji zvezi z Nemci so plačali liberalci svoj tribut tudi s tem, da so starodavni Ijaibljanski Novi trg prekrstili v Turjaški trg v večni spomin Anastazija Griina — Turjaškega, ki se je norčeval iz Slovencev in izjavil, 'da vso našo književ -n ost odnese v mali culici.
Tudi SLS je delala ceste, gradila
mostove, elektrarne, vodovode in noli osne stavbe, a nikdar se ni ponižala ao bizantinizma in oj ortunTzraa o >e-talne stranke, ki je na krmilu dala i-me (udi našemu deželnemu muzo^u po .habsburškem meljušniku.
Kar pa je dr. Šušteršič med vojsko na svo'o lastno pest zakrivil, je tudi žo takoj med vojsko bridko pla» ča! z izgubo strankine moči in zaupanja, česar o liberalnih avstrijakants-kih volmožih še do danes nismo Culi.
„Slovenski Narod“, ta vneti zagovornik čistega in nesebičnega jugoslovanstva, se morda še spominja svoje pisave iz začetka vojne, na kar sta morala tega narodnega leva pred nar dnevi opozoriti tudi „Naprej“ in „Jugoslavija“; „Slovenec“ mu je svoj čas t oživil spomin tudi glede koniiscira pega „veleizdaj niškega“ članka „Zo te“ iz leta 1914, mi bi ga pa povedli še za par let nazaj v Čase, ko je „Sto-venec“ za časa balkanskih vojsk tako v neto pisal o Srbih m Bolgarih ter o jugoslovanskem pokretu med mlad5no, Takrat je izšla v „Narodu“ oiioijozoa L.java, pisana v stilu enega liberal n'h veljakov, da je treba vzeti dunajske ■jugoslovanske visokošolske saojače med kolena ter jih nažvižgati z bre-zovko, da no bodo škilili preko meje, t e, kamor načelstvu liberalne stranke ni bilo ljubo (brez Suhega bajerja!).
Dr. Ivan Tavčar je ostal tudi še P*o vo'ski načelnik liberalne stranka, in je- še 'danes rden zaužile. niegovo notorično oboževanje avstrijskega režima pa je ovekovečil tudi slikar (ki pa gotovo ni nr’stoš SLS) med mno-gobrolno množico ostalih slovenskih i-men Umkov s tem, da ga le okinčal z i gromno črno-rnmeno zastavo, oziro -ma pasom. STka mu ne bo neznana, ? aj je bila svoje dni tudi javno raz -stavljena. Hic Rhodus!
j nerazdeljeno, liberalci hočejo dve vlar dl za slovenske kraje, mi eno. Dve vladi pa bi gotovo več uradnikov rabili ko ena, A glavno pa je nekaj (iruz'ogn. Po liberalnem in samostoj -nem programu bi deželni vladi bili sa mo uradniški vladi, postavljcrd in odvisni od vlade v Beogradu, ter ne b jmeli pravice, neodvisno od Beograda vladati in odločevati v svojih opr a vitih, tudi ne bi imeli pravice (oblasti) dajati zakone, postave. Vse postave bi se delale v Beogradu, deželna vlada, na Slovenskem bi samo imeta na logo v Beogradu sklenjene postave iz vrševati. Mi pa zahtevamo eno vlado za Slovenijo, katero naj voli deželni zbor, ki mora imeti tudi pravico odločevali v vseh slovenskih zadevah v okviru splošnih zakonov ter o teh rečeh (n. pr. gospodarstvo, So’št o itcL> sklepati tudi postave. To bi bila resnična samouprava. Ako se torej izvrši liberalni načrt „samouprave“, ho povsod odločevala v vseh, tudi samo -slovenskih zadevah, večina v Beogradu, ki je srbska in hrvatska in ki »a nas ne bo imela smisla in srca, mi Slovenci bi torej imeli pri rešitvi tudi samo slovenskih zadev le mam ali nič vpliva in moči, ker nas ja kur ni ena desetina. Ge pa dobimo samoupra vo, kakor jo zahteva naša stranka, pa bomo v svojih zadevah samostojni,
bomo o njih sami odločevali. Naj pa imajo tudi Srbi in Hrvati enako samoupravo kakor ml, 'Ce bomo tako 'tst trije bratje imeli vsak v svojih za te -rah odločevati, ne bo preoira me i nami, v miru se bomo lahko razvijaj -Naj ljudstvo torej dobro prom mili zakaj se gre, naj se rie da begati đa ne bo prepozno spoznalo in bridko obžalovalo, če bi sedaj nasedlo samostoj -nim in socialističnim hujskanj am„
Ali - ali.
Beograd, 25. febr. 192L
V čeških listih, ki stoje zelo blizu našim demokratom, čital sem te dni . da so v Jugoslaviji tiste stranke na*-bolj napredne, M so razkričane kot najbolj reakcionarne. Da to svojo trditev dokažejo, so isti listi prinesli — med drugim — tudi vest, da so Slovenski demokrati konično dosegli od» vzeti ženam volimo pravico. Ld program teh „naprednih“ vladnih strank pa pravijo Cehi, da je samo za dekoracijo.
Taka sodba bratov Cehov vsekakor ni laskava za demokratsko-radi -kalno zvezo, toda je popolnoma točna« Manjkalo je samo še ugotoviti, kako znajo ti dve stranki' teptati pravno popolnoma veljavne zakone in naredba, Občinski volilni red za Slovenijo, ki je najmodernejši in najsvobodouinnej-ši volilni red v Evropi, je podpisal regent in celokupna tedanja vlada. Ta volilni red, ki daje tudi ženam volilne pravico, je bil pravilno in zakonito razglašen; sedaj pa pride vlada nasilne manjšine in brezobzirno potepta zakonsko naredbo. Ko je demo -kratska Davidovioeva vlada sklenila nepošteno relacijo 4:1 in ko je finančni minister Veljkovič na pievarea na Čin vzel iž našega ljudstva Д)% krona . so se tedaj radikalci v novi vladi, v odgovoru na energične nastope Jugo» slovanskega kluba iu dr, Korošca, izgovarjali. češ, da ne gre izpodkopa» vati autoritete vlade s tem, da зе ш niču j o pravno pravilno in zakonito razglašena naredba.
Sedaj pa, ko gre za pravice Sio -venijo in za pravice možem enako -pravnih žena, pa so radikalci vrgli pod klop vso avtoriteto vlade. Kdor nosi na sebi žig verolomstva, ta na!: se ne čudi. če mu pošten človek ue more več verjeti!
Tako jo tudi sedaj pri delovanju ustavnega odbora. V lepih frazah so razvita najreakcSonarnejša nasilja. Skozi ustavo, ki jo pripravljajo, se vleče rdeča nit hotenja zadrževati tok časa ins njegov razvoj.
Za socialne in sploh gospodarsko-kmetske zadeve vlada nima niti najmanj volje niti smisla. Zato se absolutno ne more razumeti in tudi sroski zemboradniki se kar čudijo, kako more stranka, ki sebe naziva kot „Slovensko samostojno kmetijsko stranko” tako nesmiselno in naravnost vsiljivo hoteti v vlado, ki Ji ničesar ne dajo«
Da ne pride do razcepa v klubu , je Avramovič ugodil želji Vošnjaka in Puclja, ter je on sprožil, da se ustavno dovoli in vzakoni preganjanje du -bovnikov zaradi cerkvenih pridig. Mesar Pucelj je že zavihki rokave, kako bo skalpiral slovensko duhovščino z indijanskim „tomahavkom“. In sedaj imajo ti liberalni „samostojneži“ še tol.ko ciničnega poguma, dajati nasvete v „Kmetijskem listu“ kot „branitelji“ vere I!!
Srbi so že spoznali te Vpšnjako -vice, Pucljeviče, Urekoviče in kako se vsi tli nemškutarji od slučaja do slučaja, imenujejo, in si že napravili svoje mnenje o njih ter jih izrablmjo samo še za intrige. Vendar pn s>e jim ne bo posrečilo prodati tudi ^ srbske zemijoradnike sedanjim abs-Jut udori! m bankokratom. kakor so prodali slovensko ljudstvo,
ШВАХЦ
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS,
Zadnja seja ustavnega od bora je obravnavala ustavne člene 30 —37, ki vsebujejo pravice kralja, njegovo nasledstvo, vzgojo kralja in namestništvo vladarja. Od vlado predlagani tozadevni členi so bdi sprejeti '-jratkih opazkah in debati med odborniki. Pred zaključkom seje je Se raz pravljal odbor o dvodomnem sistemu. Tozadevno se je postavil posraiee g Sušnik (Jugoslovanski klub) na stališče ustanovitve drugega doma, ki bi se naj bavil z rešitvijo socijahiu efco -nomskuh vprašanj. Zemljoradnik Ar -ramovič je zagovarjal potrebo gospodarskega parlamenta, komun,si Jovanovič pa je odklanjal senat. V ustavnem odboru prevladuje mnenje, da ‘ dvodomni sistem ne bo prodrl
Ministrski predsednik P a S i č še drži svoj kabinet pri p antičnem životarenju pod pretvezo ne -prestanih — a brezuspešnih pogajanj г muslimani in zemljoradniki. Poroči-Ja o Pašičevih pogajanjih že menda presedajo celo demokratskemu časop:-_sju.
Naša d r-ž a v a bo začela ne -kaka kulturna pogajanja z Italijo. Pri teh pogajanjih bo zastopal našo državo LUjO Vojnovič, ki pride te dni v Ljubljano, kjer si bo izbral eksperte gotovo iz vrst demokratov. .
Pogajanja glede razmejitve se bodo vršila od naše in italijanske ' strani v Splitu.
Hrvatska je dobila novo via -do pod banstvom dr.. Tomislava Tom-Uenoviča. Kandidat za notranje stvari ie dr. Bzinjak, za jeocijalno politiko Anoel, za prosveto m. n. r. Alaupovič in za pravosodje dr. I. Kockar. Imenovanje ravnokar imenovanih kandi-datov za posamezna poverjeništva bo odgovarjalo dejstvu.
NEMČIJA.
Nemčija odklanja plačilo 750 milijonov funtov šterlingov v treh letih in 12% pristojbino na izvoz. --Nemoi pa priznajo, da se bodo uklonili ententini zahtevi o udeležbi dobička pri nemški industriji od strani zaveznikov.
N a p r a m Nemčiji napovedujeta Anglija ter Francija nove vojaške odredbe, ako se bo drznila Nemči-_ ja staviti nespametne protipredlogo proti pariškemu diktatu.
Pnevne vesti.
d NASE ČLANKE tako radi iz -»ezujcjo razni demokratski listi in jih porivajo v svojo predale s kratko pripombo: Brez komentarja! Svetujemo „Narodu“, ki je „Stražo“ že par^rat ostrigol, da si privošči tudi današnji članek’ o Tavčerjovem portretu in ga porine v svoj stolpič kar brez ko m e n tarja!
d DEMOKRATSKI DEMOSTE-NI: Jur Džamonja, Tone Vahtar in dr. Lipold so govorili na liberalno protestnem shodu v Mariboru preteklo nedeljo govorniško ter vsebinsko ia ko „sijajno“, da njihove celokupne re zanice noče prinesti- v celoti niti „Tabor“, ki je sicer navezan na krajo svojih člankov iz drugih listov. Pričakovali smo, da bo spregovoril na nedeljskem shodu tudi starosta mariborskega Sokola — Šušteršičev-.pcto-iizeo dr. Vlado Serneo, ki pa ni fcve-zal javnega nastopa v protestni besedi, ker bi mu bili sicer še malo bolj osvetlili pred javnostjo njegovo hlapčevsko šustereijanstvo, G. Jurče Džamonja si bo zapomnil svoj zadnji govorniški nastopi Bomo že poskrbeli s fakti o njegovem hercogovškem begun stvu, da no bo avanziral samo beguncev iz Mostara in Hercegovine, аш -pak tudi iz Slovenije. 'Mariborsun demokratov še bo sram, da je pozival na boj proti dr. Korošcu na saodu pobegllca pred hercegovinskimi reveži, ki so zahtevali svoj čas sodnijsko izročitev tega demokrata. Zatiramo hercegovskih revežev, visličar Valitir in duševno zmerni advokat dr. Li pold ti slamorezni Demosteni iz demokratskega tabora, še bodo pomnili protestni shod v Mariboru,
d G. DŽAMONJA poziva v „Taboru“ na podpis. Naj le počaka na

2.	marca i8Sf.

petkovo „Stražo“, v njej bo lahko vi -del svojo avstrijsko fotografijo kot danes g. dr. Tavčar. Da je bil g. pža-monja zahtevan ■ od sodnije ne v na -grado, ampak menda na srbske bati -ne, pa lahko potrdi cela prejšnja zbor nfca, pred katero je moledoval g. junak Jurij in prosjačil, da so ga ue izroči rokam sodnijske pravice. Tora j na svidenje begunec iz strahu prod hercegovskimi reveži. Človeka, kate -rega jo že zasluzenim potom preganjala sodnija, se ne boji „Straža“, četudi je mostarske visokosti in bivše prehranjevalno komisarske obsežno -stb '
d DZ AM GN JA ZAVIJA. Na nedeljskem shodu liberalcev je Džamonja med drugim povedal, da župnik v Brčkj (Bosna) prilikom proslave u -jedinjenja ni hotel zapeti „Te Deumri Naivni g. Džamonja pa ni vedel, da se nahaja v občinstvu objektiven po -siušalec, ki pozna bvčanskega župnika dr. Vijoloni-ja bolje nego on. lie-snici na ljubo pribijemo sledečo: dr. Vijoloni je govoril ob priliki prve proslave narodnega ujedinjenja z vznesenimi besedami „o naši mili Jugoslaviji“, kar so mu brčanski ččkorilovci (velesrbi) šteli v zlo in so ga radi toga preganjali Celo s hišno preiskavo-Cokorilovci vendar ne morejo zahtevati od katoliškega župnika in Hrvata da bi navduševal ljudstvo za Veliko Srbijo. Kaj pravd to k temu, gospodine Džamonja? Liberalni backi so Vam to verovali, ne veruje Vam pa tega člo -vek, ki pozna priljubljenega dr. Viio-lonija kot vnetega Jugoslovana.
d V IMENU stotisočev zatiranih je govoril na nedeljskem shodu naših liberalcev dični Gjuro Džamonja, G. poslaniče! Ako so v tem številu všteti tudi tisti bedni Vaši rojaki iz Herce -govine, ki so za časa vojske stradali, ker ste jih spravili ob krompir, niste imeli pravice, govoriti v imenu bednih in zatiranih! Da so razumemo!
d NARODNI SOCIJALCI in g. Vahtar. Na nedeljskem liberalnem shodu je nastopil tajnik NSS na najbolj nesramen in surov način, Ta u-boga železničarska para je laroala poslušalce s svojim junaštvom 'za časa preobrata. G, Vahtar se je drznil izpustiti trditev, da je on svojčas zabrusil Pogačniku v obraz:	P stim
Vas obesiti, ako se drzneta tudi ofici jelno delati za republiko! To neumno junaško trditev g. Vahterja lahko ver jame le kak liberalni zajec, ne pa tre zno misleč človek, kateremu je znan prepad med Pogačnikom in Vantar -jem. G. Vahtar naj rajši obesi na prvo vrbo., svojo neumnost in junaško bahavost, sodbo o monarhiji ali republiki pa naj pusti bolj brihtnim glave am kot je železničarska g. visli-čarja Vahtarja. Vesil bi že ma^s kdo, za tak rabeljski posel bi bil spornen g. Vahtar, samo kedo bo držal svoj tilnik. Z nedeljskimi kanibalskimi besedami g. Vahtarja je padla NSS v naših očeh v isto korito blata kol je njena mati JDS, Čudno, da pusti si -cer bolj- fino in nežno čuteča gosooda od NSS v imenu stranke nastoprfci su rovino Vahterja, ki grozi v svobodni državi oni stranki, bi ima največ zaslug za ’osvoboditev, z vislicami. Gospoda od NSS se ne sme čuditi, ako bomo od Vahterja obljubljeni !i vislic izvajali posledice in bo v „Slražima* stolpičih od časa do časa obvisel kak NSSar, ki je veljal doslej y javnosti kot neomaeteževan poštenjak. Zob za zob, začela je NSS in to kar z grožnjo vislic, pozabivša, da je pritlikava strančica, kateri je bila zapisana smrt na obrazu že koj pri rojstvu..
d LIBERALNA DOSLEDNOST. V 48. štev. „Tabora“ vsebuje uvodnik o nedeljskem protestnem shodu sledeči, predvsem pa značilni stavek: „Na nas vseh je, da besedam slede takoj tudi dejanja, ker s protesti samimi nikdar ne pobijemo zverinskega katolicizma" itdr Na shodu so govorili, da se sami zavzamejo za versko strpnost Kje je tu vaša doslednost, hinavci ! Džamonja je izjavil, da jo iz dobre „katoličke“ rodbine in da je dober ka toličan. .Cital je iz pravil, da sokol -stvo spoštuje vsako veroizpoved, v svoji cunji pa pozivate na boj proti zverinskemu katolicizmu. Zopet nov dokaz, kako si mislite versko toleranco.
d CELJSKA LAZI TETKA „Nova doba" je krstila mariborsko proti -
klerikalno zborovanje v „Impozantno
protiklerikalno manifestacijo, ki je dokazala, da je Maribor v sklonjenih vrstah v taboru Sokolov.“ Blagor demokratom na ubogem duhu, ki verujejo to najnovejšo liberalno baharijo! Impozantni so bili nedeljski liberalni zborovalci v praznjenju kozarcev in lažnjivem hujskanju; pritlikavci pa po vsebini govorov in številu zboro-vale'ev. Zakaj ni beležila „Nova doba“: Prcdpoidriom v nedeljo je manifestiral preb Voglar v Narodnem domu v Mariboru, popoldne pa je „ma-nifestatoriöno“ gradil most preko Drave pri Zgornjem Dupleku. Mari borska okolica je v nedeljo popoldne Voglarju dokazala, da je tako tesno v vrstah „Sokolov“, da je-moral Voglar brusiti svoje demokratske peto na avtomobilu pred temi „Sokoli“ KZ. Demokratske manifestacije, kot jo bila nedeljska, radi privoščimo demokra -lom.
d KAKI LJUDJE agitirajo za Vo-glarjeve shode. Za shod demokratov in samostojnih v Dogošah je agitiral od hiše do hiše po vaseh Smiklavž , Dogoše i dr. lovec advokata odpadnika dr. Ernsta Mravlagg, neki Pintor. Ta Voglarjev agitator mora Jpt državljan Nenške Avstrije v bližnjem času romati v svojo državo. G. Voglar, posodite vašemu agitatorju za izumitev svoj verižniški avtomobil,
d SOKOLSKI OBMEJNI ODHOD. Preteklo nedeljo so splezale sokolsko garibaldinske srajce na kriije in so se upale v sokolskem junaštvu objozditi našo mejo. Sedaj, ko je meja med Avstrijo in našo državo že dolo -čena, sokole oko poškiliti raz konja preko meje v Avstrijo. Vprašamo rde-eesrajčniko: Kje pa so bili ti sokolski junaki tedaj, ko je bilo naše sloven -sko ljudstvo desetletni boj napram nemštvu, da m padla sedanja meja med obema državama v gumanske ro ke? V onih časih obmejiugn boja se ni upal niti eden Sokol v rdeči srajci v kak obmejni kraj, se manj pa na konju. V dobi nemško slovenskih borb za mejo so frfotali Sokoli po ljubljanski m celjski okolici, na mejo se niso .upali, sedaj, ko je vse varno, se upa sokolsko junaštvo v rdeči srajci, pa še to na konju na mejo. Na konjih so pojezdili Sokoli na meto, da odbrzijo na konjskih hrbtih, ako bi jim kedo zagrozil z mokro cunjo,
d BEOGRAJSKI SOKOL brez te. Jovadmce. Beograjski občinski svet, ki je v rokah istih demokratov in radikalov, ki vsiljujejo liberalno sokol -stvo v slovenske šole, je odpovedal Sokolu uporabo telovadnice v občinski savamalski ljudski Šoli, V nedeljo so imeli vsled tega beograjski Sokoli pro testno zborovanje, ki je pa zelo ki a ver. no izpadlo. -Torej se celo Srbi branijo Sokola. Zakaj? Oni že vedo in vemo tudi mi. Vedo pa tudi, zakaj nam Sokole vsiljujejo!
d OBLJUBA DELA DOLG, Iz Frama se nam piše: Za zabavo v hudem zimskem času v našem Framu skrbe socijalni demokratje, ki prirejajo shode vsak mesec. Na shodu obe tajo ljudstvu raj na zemlji, kar jo povzročilo, da je revnejše ljudstvo lcar drlo za njimi. Toda s praznimi obljubami ne gre vedno, priti morajo tucli dejanja, ker pa .teh ni, se polagoim začnejo ljudem odpirati oči. Na zadnjem shodu rdečkarjev pri Potočniku v nedeljo, dne 20, februarja, so slišali rdeči kolovodje s svojim poslancem Ki rovar,em na čelu od lastnih pristašev tako trpke očitke, da jih ne bodo po-fabili. Se vedno smo trdili, da pride čas, ko bodo naši viničarji, hlapci in drugi nezavedni kmetje, zapeljani od socijalnih demokratov, prišli do zavesti, da jim delajo socijalni demokratje le prazne obljube. Ze dve leti prirejajo naši rdečkarji shod za shodom. Od teh shodov ima dobiček samo gostilničar Potočnik, a viničar, kmet in de -laveo pa bodi zadovoljen, da dobivaš za svo e težko odslužene krone tisti „Ljudski glas“, đa te še nadalje pitajo s praznimi obljubami. Ubogo, zapeljano ljudstvo, spreglej vendar, odpri oči in proč od ljudi, ki te poznajo samo ob volitvah!
d NEMCI PAC ZNAJO. Kakor smo izvedeli, prirejajo Nemci na Ko roškem prav pogosto razne veselice , katerih čisti dobiček je namenjen za nemško propagando v gernješlezkem glasovalnem ozemlju. Dne 7. in dne
20. p. m. so priredili takšne slavnosti v Pliberku. In mi? Ali nas naj Nemci opozarjajo na naše dolžnostih ,
d TRG KOOJICE 5teje: 1341 prebivalcev: Slovencev 1145, Hrvatov B, drugih Slovajnov 13, Italijani, Nemcev 171, drugi 2.
d IZOBR. TEČAJ v Konjicah. S-KSZ in SLS priredita za sodni okraj Konjice dne 10. t. m. izobraževalni-tečaj v Konjicah v telovadnici deške Šole. Začetek ob %9. uri dopoldne. Somišljeniki od blizu in daleč, pridite v obilnem Številu!
d NA PROTESTNEM SHODU žen in deklet ormoške fare se je sprejela sledeča resolucij a in poslala brzojavno regentu Aleksandru in Paši -ču v Beograd: „Nad 100 zon iu deklet ormoške fare zbranih na protestnem shodu dne 26. svečana v Ormožu odločno protestira proti ukinjeni a ženske volilne pravice v občinsko z a st G -po, ki jim je bila dana po 3klopu kraljeve vlade v Beogradu in s podpisom samega regenta. S tem ukinjenjem izpodkopava sedanja vlada avtoriteto države in regenta.“ Shodu jo predsedovala Marija Rojs. Govorile so žene in dekleta. Sprejel se je tudi sklep, da si žene in dekleta ormoške lare ustanovijo lastno organizacijo žen in deklet. Tekmovati hočejo z moško organizacijo.
d SVOJO ŽENO USTRELIL . Stefan Murko, kmet v Lancovivasi pri Ptuju jo bil hitro po začetku svetovne vojske ujet; gtasa ni bilo nikakšnega od njega, če je živ ali mrtev. Njegova žena JuJjana Murko pa jo med tem časom gospodarila sama. Za pomočui-ka je imela hlapca* S tem hlapcem se je ona. tako daleč spozabila, da je t-mela ž njim otroka. Sedaj prod dyema mescema pa je prišel mož iz- ujetništva domu, ji. je greh nezvestobo očitaj in io tudi ustrelil. Oddal je dva. strela^ enega ženi v prsi, drugega pa v glavo In v par trenutkih je bila mrtva.
d LEGAR V MEDJIMURJU Pegasti legar še vedno razsaja po Med-jimurju. Cerkve in gostilne so zaprte. Novi slučaji to bolezni se pojavljajo predvsem radi tega, ker ljudstvo ne izvršuje sanitarnih odredb.
d KULTURA DEMOKRATOV palica in kamen. V središču kulturnega, boja, v Pragi, se bo vršil kongres svobodomiselnih akademikov; Naša beograjska vlada, kateri sta liberate zem in kulturni boj dokaj pri srou, ja dala zagrebškim zastopnikom tega praškega kongresa na razpolago 4Ü tisoč kron, V zagrebško vseučilišče so sklicali akademiki zborovanje vse akademično ©mladino, da izvoli dele -gate za ta kongres. Pri tej priliki so pokazali demokrati visokošoici drznost in brezobzirno vsiljivost v ospredje kot njihovi staroste v Beogradu. Demokratski akademiki so zahtevali 6 delegatov, a njih predlog je propadel, ker je zahtevalo 60% navzočega cfija-štva, da se od vlade darovanih 40,000 kron uporabi za Dijaški dom, Vsled te pametne zahteve opozicije napram demokratom je prišlo v všeuč liščni avli do pretepa med dijaštvom. p tvorili so pretep demokratski kulturonbsoi s kamenjem in palicami, Pretep je bil tako ljut, da je ostalo1 8 težko ranjenih, Občinstvo, M je gledalo ta omladinski tepež, se je zgražalo nad posurovelo-stjo demokratske, mladine. G. Pribiče-viča prosvetni sadovi demokratske so-kotizacije se že kažejo v kamnu in palici. Junaki pa so le ti naši mladi demokrati — sokolaši!
d PREBIVALSTVO ZAGREBA’. Po dosedanjem uradnem izidu ljud -skega štetja ima mesto Zagreb 108.338 prebivalcev med temi 5416 vojakov.
d POŽAR. V Cakoveu jo uničil o-genj barvarno Neumann. Skoda znaša nad mili,on kron, Tovarna je zalagala Medjimurje in Hrvatskoz barvanim platnom. Kako je post.il požar, še ni znano.
d ZAPRISEGA vojaških hoviu -oev. Dne 27. februarja s’e je vršila v Beogradu slovesna zaprisega tistfh vojaških novincev, ki ostanejo v Beogradu. Slovesni zaprisegi j'o prisosto-val tudi regent Aleksander.
d V KONJICKO podoficirska šolo v Subotici se sprejme letos 140 kandidatov, Zadnji termin za ’vlaganje prošenj je 15. marca 1921, Pöjasnila daje vsaka pukovska okružna koman. da.
d MEDNARODNA KQNFEREN -CA SOCIJALISTOV ua Dunaju, —
pred par 'dnevi so кепл&И dunajsko mednarodno konferenco, katero so do loölii na predkonferenoi v Bernu. Zastopa«! so bili socijalisti sledečih ev-■ ronskih držav po nastopnih voditeljih: Jugoslavija: Etbin Kristan, dr. Milan Korun, Zvonimir Bernot.. Vladimir Bor-nemissa, Dragiča Lapčevie, dr. Živko Topalovič, Milica Topalovič, Dragiča Gjurič m Jovo Jakšič. Nemčija: Cri-«pieaä Dittmann, dr. Hilferding, Lede-'hour, Lipinski, Sender, Lose, Agnes in Alojzija Zietz. Anglija: Wellhead, Buxton, Hudson, Shinwell in Riley . 'Francija: Ixmguet, Mistral, Renauđel in Faune. Avstrija: dr. Adler, Bauer, Domes, dr. Ellenbogen, Harnisch, Hu-eber, Seitz, Skaret, Adela Popp in R. Schlesinger. Rusija: Marfow, Dalin, Abramovič, Ludberg in Schneider. Svioa: Grimm, Nobs, dr, Schmidt in 'Vogel. Cehoslovaška: Cermak, Goldschmidt, HiHebrand, Kögler, Schaffer in Heidrich. Rumunija: dr, Roman, Serbaa, dr. Pistimor in Grigorovici. Ivot goetje so bili navzoči: K. Kauts-■tey, Holandec Troelstra in poslanik ruske sovjetske republike na: Dunaju Bransky-W&rSawsky.
rt GRÄJSCAK - PROLETAREC. Češki listi javljajo, da si je- kupil So-oijalui demokrat Tušar, bivši ministrski predsednik, grajščino Frain. Posestvo obsega 5000 hektarjev zemlje . Doslej je bila grajščiria Frain last poljskega grofa Stadnyokega. Ali si je Tušar prihranil denar, s katerim je posestvo kupil, morda od svoje ministrske plače? Dvomimo!
cf TRI MILIJONE stradajočih o-fcrok. Belgijsko časopisje je pred dnevi objavilo žalostno Statistiko, ki pravi, da strada v Nemčiji 1 milijon o-trok,- na Poljskem tudi 1 milijon, v Avstriji 700,000 in na Madžarskem öez 000.000 otrok, Na Madžarskem je vrhutega še 45.000 bolnih otrok. % d SOKOLSKO VZGOJO hočejo upeljati v naše; šole, Kakšna bi bila žaka vzgoja, vam mojstrsko odkrije brošura „Ajmo mi Sokoli“, Berite jo vsi, ki vam je bodočnost naše mladine in našega naroda na srou. Razpošilja Jo Katoliška Liga v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Izvod stane 5.60 K, več, skupaj 5 K,
d KAJ BI BILO, če se komuni-' zem in šocijalizem razpaseta v' naši državi vam najbolje povesta brošuri „8 krampom in gorjačo“ in „Obljr. -loliona dežela Socialija“. Prva stane ? K, več skupaj 6>50 K, druga 2 K, več skupaj 1,50 K. Razpošilja jih Katoliška Liga, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
k Celja»
đ CELJSKO GLAVARSTVO -naš protestni shod in črne koze. Naša stranka je sklicala za Celje in o-fcolico k Belem volu protestni shod proti ugrabitvi ženske vol dne pravice -od strani demokratov. Tega shoda so se ustrašili celjski liberalni junaki, se posl užili osebe glavarja, in črnih koz. Glavar je res prepovedal naš shod pod pretvezo nevarnosti črnih koz, Mroti naši stranki se je izrabila i.e-
Koj stric in.moi župnik.
iz francoščine prevedel Paulus,
(Dalje.)
„Golo resnico govorim, Blanka l De da ti hočeš še počakati, jaz pa nimam toliko potrpežljivosti.“
„Res, ljuba nečakinja? Človek bi mislil, da še nimate znanja!“
„Kako neki?“ se je smejala Blanka. „Saj ne pozna nikogar!“
Odkar Sem bila v Pavolu, _ sem mnogo mislila na svojo ljubezen in na gospoda de Conprat. Preudarjala sein ali naj razodenem sestrični svojo srčno tajnost ali ne Po dobrem premisleku sem sklenila, da za topot postanem nezvesta vsem svojim načelom in so držim reka, da je molčati zlato. Po Blankipih besedah pa M bila vkljub trdh'em sklepu skoraj izdala svojo »kri vnosi Toda premagala sem skušnja -vo.
„Eno je vsekako neizogibno“, sem rekla, „ljubila bom nekega dne, ker človek ne more živeti brez ljubezni “ „Res? Kje ste si nabrali takih na zorov, nečakinja?“
„Ampak, stric, ta je življenje 1“ sem nbrno in izkušno odgovorila, „Le
varnost črnih koz, ne pa proti gledi -šču in "kinu, ki sta nemoteno in svo -hodno uprizorila tudi preteklo nedeljo svoji predstavil Za našo stranko prepoved; za gledišče in kino, ki sta bila polna liberalne mestne gospode pa prostost — kje je tukaj doslednost, g, cebskš glavar? Najbrž je že začelo celjsko glavarstvo vihteti nad našo Stranko korobač nesvobodnega nasi lja, da bi tem, potom pod pretvezo svobodo za državotvorni gnoj ■lovil'.- ne vedno kaline na demokratske Jimani-ce,	.
d CELJSKA SOLSKA ZADEVA. Citati smo, da je sklenil mestni sosvet v svoji zadnji seji zahtevati od okoliške občine, oziroma krajnega šolskega sveta za celjsko okolico, po 800 K od vsakega učenca, ki stanuje izven mestnega okoliša, ako obiskuje mestno peško, oziroma dekliško ljudsko šoio . Čuden Se nam zdi ta sklep. Nič bi ne I e.lcli, ako bi bili razredi na okoliški šoli prenapolnjeni in starši prisiljeni, prositi pri vodstvu mestnih brniških šol za sprejem. V živem spominu pa nam je še čas, takoj po sklepu lanskega šolskega leta, ko smo čitali plakate po javnih lokalih, kjer so se otroci takorekoč lovili v mestne šole. Zdelo se nam je to postopanje čifutsv з in nerazumljivo, ker kaj takega nismo doživeli niti v času, ko je bil tov no okoliške otroke organiziran. Mislili'pa fmo, da je bil šolski vodja poprej v kraju, kjer Žive taki običaji, Zda5 je oam tisto postopanje prav jasno. Pa še en razlog utegne biti merodajen. Imeti osem razredov je prijetno, biti brez pouka na taki šoli, še prijetneje, Taj ne, g. vodja deške mestne šole?! Da so otroci iz okolice v mestni šoli, ni krivda okolice, temveč vodstva me» fetnih šol, fo primite! V prihodnje pa se mestna Šola ne povišuj in ne skrbi za druge, temveč za sebe!
đ ČRNE KOZE v Celjskem okraju. Ponovno smo že poročali o tej bolezni, ki razsaja posebno v celjskem okraju. Listi javljajo, da boluje še 155 oseb. 15, oseb je umrlo,
t IZOBRAŽEVALNO društvo v Celju prirodi v nedeljo dne 14. mar -ca t. L ob 3, uri popoldne pri Belem volu v Celju predstavo „Lovski tat“, ljudsko igro v pet dejanjih.
d OBRTNI KNJIGOVODSTVENI TEČAJ otvori v Celju začetkom marca celjska ekspozitura Urada za pospeševanje obrt'. Tečaj bo vodil pri znani strokovnjak. Trajal bo ta tečaj nrilično tri mesce in se bo podučeva-io tedensko po štiri ure ob večerih o-obr.tno knjigovodstvo s kalkulacijo ir temeljnimi pojmi meničnega prava. Pri vpisu v tečaj je treba položiti svoto 1 250.-—. Ob koncu tečaja dobijo udeleženci spričevala. Tečaj je namenjen ne le obrtniškim mojstrom, marveč tu di pomočnikom in vsem, ki se za obrtno knjigovodstvo zanimajo. Prijavit: se je treba osebno ali pismeno v pi sarni ekspoziture Urada za pospeše vanje obrti v Celju, Prešernova ulk s Št. 3, najkasneje do 5. marca t. 1. S poukom se prične le v slučaju, ako s* prijavi nahnanj 25 udeležencev.
'd MIZARSKA STROJNA ZA -
poglejte si Scottove junakinje, kasro ljubijo in so ljubljene!“
„Ah—! Župnik vam je dovolil brati romane in vam je dajal pouk o ljubezni ?“
„Ubogi moj župnik! Kolikokrat sem ga ujezila s takimi vprašanji ! In kar se tiče romanov, stric, mi jih ni dovolil, še ključ od knjižnice mi je odnesel. Jaz pa sem zlomila šipo in zlezla skozi okno v knjižnico-“
„Glej, glej! To pa mnogo obeta S Vdali ste še torej zabubljenemu sa-jarenju?“
„Jaz ne sanjarim, posebno ne o ljubezni, ker vem iz izkušnje, kar pravim.“
„Vraga!“ se je nasmejal stric, >,In ravnokar ste nam zatrjevali, da nikogar ne ljubite!“
„Gotovo, da ne“, sem »odvrnila živo^ V hudi zmedi sem bila, da sem se tako nerodno zagovorila, „Ali ne verjamete, stric, da more razmišljanje nadomest.ti izkušnjo?“
„Kako da ne! Prepričan sem o tem, zlasti v kolikor se tiče našega predmeta, In vrhutega mi izgledate, da imate glavo na pravem mestu!“ „Jaz sem, le logična, stric 1 In
DRUGA’ V CELJU. Po mioijativi Sta-j rske ekspoziture Urada za pospeševanje obrti se je osnovala v Celju Mizarska strojna zadruga, r. z. z o. z. Ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 6. marca t, 1., dopoldne ob 9 uri pri g. Nerado v Gaberju. Prijav5 5o je Goveda] po voljno število, mizarjev in predvsem malih mizarjev svoj pristop. Deieži so določeni po 125 dinarjev, tako da tudi najrevnejši mizar lahko vplača vsaj po 1 delež.
Iz Maribora.
d NOVI MARIBORSKI MESTNI ., SOSVET je imel svojo prvo sejo v ponedeljek, dne 28. februarja. Sejo je vodil vladni komisar g. Poljanec, Navzoči so bili razun gg. Kejžarja ter Starčiča vsi sosvetniki. Pri zeleni ve-J'ki mizi v starinski posvetovalnici so zavzeli svoja mesta- na desnici JDS ir NSS, na levici zastopniki posameznih Slanov, potem SLS in zraven njih J S DS. Po pozdravu vladnega komisarje je sodrug učitelj Grčar v imenu soci-jaldemokratov podal izjavo, da je JS-DS sicer vstopila v sosvet, a v sestavi sosveta ne vidi pravega razmer j-glasov med posameznimi strankami Izjavlja nadalje, da J SDS protestira proti ukinjenju avtonomije mesta' Ma -ribor. Vladni komisar, ugotavlja, da mestna avtonomija ni prav nič ukinje na, ampak sta mestni upravi odvzeti camo vojaški in obrtni r eter at. Nate so se sestavili posamezni odseki in si cer : 1. disciplinarni in personalni , in sicer:	Zebot, Hojnik, Jarh, Valjave<
in Voglar (načelnik Jarh); 2. linanč . no-gospodarski-proračunski; dip Les kovar, dr. Valjavec, dr, Serneo, dr. Rostohar, Grčar in Ceh (Valjavec); 3. klavniško-plinarmški:	Ferdo Lesko-
var, Planinšek, Bahun in Postrak (F. Leskovar); 4. stavbeno-električni: dr. Kao, Vincetič, Klančnik (Vincetič); 5. odsek za pogrebni zavod, kopališče in pokopališče:	đr. Jerovšek, Voglar,
Pšunder, Sulič (Voglar); 6. odsek za likvidacijo gospodarskega urada: dr. Leskovar, Vincetič, Kejžar, dr. Rosto bar, Eržen in Bahun (dr, Leskovar). Nato se je razdelilo delo v raznih odsekih. Vladni komisar je odgovarjal na socijaldemokraške interpelacije. NT zahtevo sodruga Bahuna se je sklenilo, da se začnejo v bodoče seje sosveta Šele ob 6. uri zvečer. Potek seje je bil popolnoma miren.
d RAZNASALKA „MarOurgerce“ In „Tabora“ noče govoriti slo zenski ! Na kolodvoru ponuja liste v blaženi nemščini in ne da slovenskega odgovora. „Hohenmauten“ je njena ožja domovina. Gospodom v Mariborski tiskarni, ki se vedno zavzemajo v „Taboru“ ža invalide, svetujemo, da se poveri kolportaža slovenskemu, invalidu in ne naduti nemčurki,
d PREDAVANJE SKSZ. V petek, dne 4. t. m., zvečer ob pol 8. uri, predava v dvorani katoliškega pomočniškega društva (Lekarniška ulica štev. 6) poslanec Pušenjak o Belgradu. — Vstop vsakemu prost. — K obilni u-detežbi vabi odbor.
jeiite, da ne smem ljubiti drugega ko svojega moža?“
„Ne", se je nasmehnil „Torej! Ker ne morem nikoli ljubiti drugega ko svojega moža in ker bom vedno le ljubila t'stega, ki sem ga vzela iz ljubezni in ker ne more človek živeti brez ljubezni, — sklepam, da je možitev potrebna.“
„Da l Ampak ne pred petindvajsetimi leti, gospodični!“
„Meni je prav!“ je rekla Blanka. „Pa meni ne! 'Jaz na noben način ne bom čakala, niti pet let ne!“
„Čakali bodete še pet let, izvzem-ši kak nenavaden slučaj.“
„in kaj imenujete tak nenavaden slučaj?“
„Ce bi se ponudila tako upodna prilika, da bi bilo nesmiselno, odbiti snubca“.
Ta izprememba v stričevih ženit-benlh načrtih me je tako razveselila, da sem skočila po koncu in se zavrtela na peti.
„Sedaj pa vem, 'da bom dosegla, kar si želim! “ sem vzkliknila in zbežala.
Odhitela sem v svojo sobo, kamor je kmalu prišla za menoj Junona. z velieastvenim, resnim obrazom,
d SPOMINSKA SLAVNOST vojvode Mišiča. Dne 2. marca se vrši ob 10. uri predpoldne v višji vojni realki parastos (Requiem) v spomin, umrlega vojvode Mišiča. Po parastosu se vrši predavanjo o delovanju tega slavnega vojskovodje,
d GLASBENA MATICA v Mariboru je vsled visokih plač učiteljem, silno dragega kuriva ter vsled slabega denarnega stanja, v katerem se nahaja, primorana, počenši s 1. marcem t. 1. povišati ukovino, razen solo-petja za 25%,
Orlovski vestnik.
O OKROŽNA VADITELJSKA SEJA dne 6. t. m., ki je bila napovedana dne 2. februarja, se preloži na nedeljo, dne 13. t. m., ker je vaditeljski zbor preveč zaposlen., Bog živi! Podnačelnik.
o TEL. KROŽEK ORLIC MARIBOR ima redno telovadbo v telovad niči dekliške meščanske' šole Miklošičeva ulioa (mestna hranilnica) vsaki torek m petek od 6. do 8. ure. Sestre, prihajajte redno!
o SV. BARBARA v Slov. goricah. Telovadni odsek Orel pri Šv. Barbari v Slov. gor. je imel v nedeljo, dne 27. 'ebruarja, svoj prvi redni občni zbor. Izvolil se je odbor: predsednik žup -nik Anton Potočnik, tajnik Ca? Maks, načelnik Franjo Sardinšek. Odsek se priključi orlovskemu okrožju Maribor. Novemu bratu:	Obilo uspeha v boju
za naš8 cilje. Bog živi!
Narodno gospodarstvo.
g NOVI BANKOVCI, Narodna banka je naročila v Ameriki nove ban kovoe po 10 dinarjev, ker jih name rava izmenjati z dosedanjimi.
g CARINA na papir se Odpravi. V ministrskem svetu se vrše posveto vanja o načrtu nove uvozne tarife . Kakor se poroča, ho uvozna carina na papir odpravljena,
g VREDNOST DENARJA. Ameriški dolar stane 145—146 naših kron, za 100 avstrijskih kron plačaš 21—24 naših kron, je torej vrednost avstrijske krone zopet nekoliko padla, Za 100 nemških mark se plača 233—238 jugoslovanskih kron, in ža 100 laških lir plačaš 533—530 kron v našem denarju.
Novejše.
Na zadnji seji ustavnega öd -bora je propadel pr! glasovanju đvo -domni sistem.
Verifikacijski odbor bo zboroval 12. t m., ako bodo do tega časa zbrani v Beogradu vsi člani verifikacijskega odbora,
VSLED IZJALOVLJENEGA navala fašistov na Narodni dom V Kan-fanaru so vprizorili fašisti nov pogrom proti slovanskim poslopjem v Trstu. Vnovič so navalili na tiskarno „Edinosti“ dne 1. t. m., uničili večino strojev, tiskarski materija! in pohišt-\o Tržaška fakinaža je navalila tudi
„Kako si predrzna, Regina!“
„Predrzna — ? Tako si mi torej hvaležna, da sem ti pomagala?“
„Pa ti poveš svoje mnenje takole v obraz!“
„Taka je moja navada! Jaz rada povem svoje mneje vsakomur- v o-biaz.“
„In rekel bi kdo, da si se hotela norčevati iz strica!“
„Vsa nesrečna bi bila, če M mu morala nasprotovati, D opari a, mi zbadljivi izraz na njegovem Leu in že sedaj ga ljubim strastno. — Ampak ni_ lcar ne pozabiva na najin predmet, Blanka! On naju jezi, ker nasprotuje: ■možitvi, in končno zvedela si, kar sj želela!“
„Gotovo!“ je odgovorila sanjavo.
Gospod Pavolski je kmalu spoz-znal na svojo lastno škodo, da, če so ženske za vraga, so dekleta še hujša-im da poteptajo ob tla najlepše nazore očetov in stricov, ne da bi trenite z očmi.
Dalje prihodnjič*
Pridobivajte naročnike!
aa ostanke delavskega 'doma in tudi ž® te upepelila. Fašisti so napadli tudi ljudsko šolo srbske cerkvene obč ne ob kanalu. Tudi to zgradbo so u-ničili in razdejali. Policija in orožni-Stvo vandalizma fašistov ni oviralo
Strokovne organizacije so proglasde radi ponovnega požiga delavskega doma stavko, katera pa se je izvajala le deloma vsled strahu pred fašistovskem
terorjem.
fr
o 15 b o 1 j š e v i Š,k a pobuna
so vedno bolj širi. Sovjeti so proglasili oteedno stanje v Tausku, Vitel? -sira, Pskovu in Novgorodu. Rdeče garde komandirane proti upornikom . so se pridružil vstašem.
Strašu etmmm zet mm#© 9eš+ Jft® ML, sem	Ф» Ä» zrn
četrt let» Ш Mt mmmčtm Ж9 JR. V tnmxemstr& Mtmnm ceSotetmm J&o Ж.
Mariborske podružnice S. P. D.
občni zbor
se vrši v soboto, dne 12. marca 1S21
cfe 7 tri zitier v dio^nl gostilne „fferlbor"
s s]« dečirr dnevnim rede m: i. Pozdrav CEČelsika. 2. Poročilo Čajnika. 3 Poročilo blfgejnika. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Poročilo m&ikec-ijs-ktga odseka. 6. Volitev novega odbora. 7 Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti vrši se glasom pravil eno uro kasneje občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih. — Ker je dnevni red jako važen, vabi k polnoštevilni udeležbi	ODBOR.
: У.Т
|I»2I vsake vrste se sprejemajo Ul Is v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekrenske novce srebrne goldinarje itd. 119
m 1шш, №№№
Grajski trg v Gradu (Burg). 2-10
Posestvo rom^v Dravski
dolini se kupi za ceno 120 do 2СО.ССО kron. Kupim tudi ves inventar. Ponudbe pod iBoljŠa bodočnost« na upravništvo lista.
1—2 127	-j
flSiivfSP S0lr!ec se sprejme za riti Ufi I novo urejeni mlin na vodo z 3 tečaji in strojem za čiščenje grisov. Plačilo po .dogovoru Ponudbe na Jvan Cer-nogoj, Pregrada, Hrvatsko. 1-2 128
lesip Ersrtdl,
Slariboiu se priporoča za izdelavo prospektnih orgelskih piščalk iz kositra in cinka,gradi nove orgle, jih popravlja in jih ubrar.o vglasbuje.	130
Ceno kupite SfS
120'—, 19О—, 230—, moške spodnje hlače K SO-— in 88-—, srajce pisana ali bela K 120-—, I45-—, 170-—, hlačevina I26 cm široka 1 m K "C-— do 148"—, plavotisk, lep, 1 m K 40-—, 45-—, 48'—, cksford, dober 1 m K 4C—, 46-—, rujavo platno 1 m 34'— do 40-—, šifoni, fini 1 m K 42-— do 5C-—, predpasniki za ženske K 58’—, 66-— 72-—, 85-—, glavni robci, lepi ä K 3O-—, 36-—, 42-—, konjske Strange 1 par K 24 —, 3O —, 38-—, 44-—, uzde navadne in pletene K 15 —, 17—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; dežni gumi plašč, angleški kron 1120*—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130-— do I45-—, toaletno milo, žepna zrcala, britve, nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
Pfoliil Culyick, №ribort
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
1 Ul L I 0
2—13s
M E I H L
KAVA
D. P.
ČAJ
KAKAO.
Sredižnjita: Z A G BjE B.
Podružnice;
mm Dic» tika 6. 1ЈШЈПШ- ftlfkSBMlreva тЊ 1« KKKIBCR, Gosposka ulica 7. PEfllH, Kialieu&a utica 19.
no
RAZGLAS.
Gradbo nove okrajne ceste m sice* nadaljevanje Prevorje — Sv. Urban odda zanesljivem« podjetniku okrajni odbor Kozje za enkrat okroglo 3 hm. i Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo pavšalne svote naj se prediože do f. aprila podpisanemu okrajnemu odboru, i Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pri-pozna ponudnik gradbene pogoje po vsej vsebini m da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5 odštet od zahtevane pavšalne svote v gotovini ali pa v papilarno varnih vrednostnih papirjih.
j Okrajni odbor kozjanski si izrecno pridrli pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
j Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri Martinu Vrečko v Žegru, pošta Planina, iei postaja Št. Jurij ob juž. žel. ali Grobelno.
Podjetniku se proti odškodnini posodi event, proda okrog 600 m poljske železnice z dvema vazo 50 novih krampov in 80 novih lopat.
126 1—2	Okrajni odbor v Kozjem.
Kje se dobi usnje najceneje
smet
Čevlje,	7—10 99
dokolenice (gamaše), obleke,
perilo,
tržne torbice, pot. košare
vrvi, ter razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
kkcb Uh, Maribor, feni trg 2.
1-2
V novi trgovini z usnjem
m
Vaclav Vošinek
v Maribora, Koroška cesta št. M
v laetai hiši.
Prvovrstno us«j« in podplati. -: izdeluje In pripravlja za čevljarje in občinstvo, tudi z dežele, po nizki ceni in zelo solidno »se gornje dele čevljev. Sprejema tudi nar čila py pošt». Zadovoljen sem z malim a poštenim dobički m in zaslužkom. Priporoča se Vaclav Vcš a^fe
вввјавЈАВЈваваааајааааава
" VABILO NA SUBSKRIPCIJO II
delnic „Splošne stavbene družbe
D. П, HAftiBOPT
m
m
m
m
m
Z ustanovitvijo naše narodne države je bila naša industrija in obrt odcepljena od velike gospodarske enote in stavljena pred nalogo nove gospodarske orijentacije, da po možnosti osamosvoji našo državo od industrijalnih sosednih držav.
Pri mnogih industrijah se je pokazala potreba znatnih obrat-
nih sprememb in od racijonalne izvršitve teh je odvisna delavna sposobnost dotičnega podjetja.
Zelo občutno se je pogrešala velika, vsem zahtevam moderne tehnike odgovarjajoča stavbena industrijam z interesiranimi krogi našega narodnega gospodarstva so se vsled tega odločili z udeležbo domač, kapitala ustanoviti veliko stavbeno podjetje pod tvrdko
m
„Splošna stavbena družba d. d. Maribor43
m
Za vodstvo tega podjetja so se že pridobili prvovrstni tehnični strokovnjaki, ki so zgradili rajvečje tehnične stavbe v Evropi, med drugimi elektrarno v Fali.
Novoustanovljeno stavbeno podjetje razpolaga z delavnicami za zgradbe mostov in železnih konstrukcij, dalje s celo opremo za vodne zgradbe in dobi obratno silo iz Fale.
Ustanovna delniška glavnica znaša
K 20,0(10 ICO -
razdeljenih v 50.000 delnic po K 400-— glasečih se na ime print sitelja, cd katerih so prevzele podpisane banke in ustanovitelji 42.500 komadov. Ostalih
7.500 delnic
se stavlja na javno subskripcijo po nastopnih pogojih:
1. Delnice se nudijo interesentom p< K 520*— te! que? s kuponom za leto 1921 in se morajo takoj pri podpisu polno vplačati.
Ljubljana, dne 21. februarja 1921.
2.	Delnice se bodo izdajale v izvodih po 1, 5 in 25 delnic. Začasno še bodo izdajala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se v približno 6 mesecih zamenjajo za delnice.
3.	Rok za subskripcijo delnic se prične dne dne I. marca in tra a do všte»šeg« 20. maca 192»;
4.	Kot podpisovalnice fungirajo;
Jadranska banka v Ljubljani, Mariboru, Celju, Zagrebu, Beogradu, Splitu in Sarajevu.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju
in Splitu.
Zadružna gospodarska banka v Ljubljani.
Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, Varaždinu, Karlovcu, Osjeku in Beogradu.
Zemaljska banka v Beogradu.
5.	Upravni svet družbe si pridržuje pravico repartiere delnic v roku do dne 10. aprila 1921. Po tem roku se lahko dvigne vplačana protivrednost za nedodeljene delnice.
l—8p
Jadranska banka Ljubljanska kreditna banks Zadružna gospodarska banka
■ Prus firvatska štedionica . Zemaljska banica, Beograd
126
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
тшшшшштшшшшшшштшшштшшшшш :
izdajatelj in založnik:, Konz, „Straže,“
Udgovorm urednik:; Vlado Pušenjak.
„Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.