glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva ZA OBMURJE Murska Sobota, 28. avgusta 1953 Leto V. - Štev. 35 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože Vi ld - uredništvo in uprava M Sobota Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, št 641-T-308 - tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100 polletna 200 celoletna 400 din — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini Z lastnimi silami se da marsikaj narediti Radgonska mladina je izbrala delegate za VI. kongres LMS V mladinskih organizacijah ljutomerskega okraja se že pripravljajo na VI. kongres LMS, ki bo letos v Mariboru. Na občinskih konferencah bodo mladinci izbirali svoje delegate. Razen tega bodo razpravljali tudi o zakonih, ki se nanašajo na viničarske odnose in zemljiški sklad. Nove ukrepe ljudske oblasti jim bodo tolmačili vodilni komunisti, ki so obljubili svojo pomoč mladinski organizaciji. V Radgoni, kjer ima mladina dokaj čvrsto organizacijo, so že izvolili najboljše mladince, ki jih bodo zastopali na kongresu. Ta zgodovinski dogodek bodo pričakal; tudi s kulturnimi prireditvami. Mladina ljutomerskega okraja bo poslala na kongres 12 delegatov. Z volitvami bodo končali do 30. septembra. —ar Z ZASEDANJA OBEH ZBOROV OLO MURSKA SOBOTA V petek, dne 20. avgusta, sta se sestala v Soboti na svoji redni delovni seji oba zbora OLO M. Sobota. Dnevni red Je bil v glavnem posvečen diskusiji o delu, uspehih in težavah Vodne skupnosti v okraju, Zakonu o zaščiti gozdov, razpisu notranjega posojila za gradnjo bolnice v Soboti in predlogu o taksah in prometnem davku. Poleg tega so bili potrjeni zaključni računi gospodarskih podjetij za preteklo leto. Diskusija je bila dokaj živahna, tako da so ob zaključku zasedanja sprejeli več umestnih predlogov in sklepov. Poročilo o dela Vodne skupnosti v razdobja zadnjih dveh let je podal predsednik Gospodarskega sveta OLO tov. Alojz Benko Iz tega poročila je razvidno, da je bilo delo mlade vodne zadruge kljub številnim oviram uspešno. Uprava se je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v glavnem omejevala na vzdrževalna dela, to je čiščenje zaraščenih potokov, urejevanje nasipov, podaljšal se je visokovodni obrambni nasip ob Muri pri Hotizi itd. V preteklem letu se je Vodna skupnost lotila tudi dela na opuščenem razbremenilniku Ledava-Mura, kjer so v grobem končali z iskopom Ledava-Bakovci. Za ta dela, ki so bila izvršena izven programa vodne zadruge, so porabili 8 milijonov dinarjev dotacij iz rep. sredstev. Tudi letošnji delovni program se v glavnem omejuje na vzdrževalna dela. Letos so začeli prvič z melioracijskimi deli in sicer na osuševanju filovskih travnikov in odvajanju odvišne vode iz Ivanjskega polja. Poleg tega je bil urejen odvajalni jarek pri Dolgi vasi, v programu pa je še dokončna ureditev zamočvirjenih predelov o okolici Hotize. Glavno oviro predstavlja vodni zadrugi neredno plačevanje vodoplavnih prispevkov, kar izvira iz nerazumevanja članov za skupne koristi. Boljše izpolnjujejo svoje obveznosti kmetje v ravenskih predelih, slabše pa na Goričkem. So občine, kjer se opata splošen odpor proti vsakršnemu plačilu z izgovorom, da njim tako ali tako melioracije ne bodo koristile: Tako mnenje, ki ga razširjajo poedini neuki kmetje je zgrešeno Praktično je dokazano, da Gorička trpi na hudournikih, pomanjkanju vlage, nalivi Izpirajo rodovitno plast zemlje, gozdovi vsled pomanjkanja vlage in humusa vidno hirajo. So vasi, kjer je še vedno treba prinesti vso vodo na glavi ali na hrbtu, čeprav so dani vsi ugodni pogoji za ureditev skupnih cementnih jam itd. Že večkrat je bilo poudarjeno, da melioracij v Prekmurju ni mogoče reševati ločeno za Goričko in za Ravensko. Poedine vasi se pritožujejo kako to, da vodna zadruga vrši čiščenje potokov vse drugje, samo pri njih ne. Nočejo pa razumeti, da je treba delati po nekem načrtu. Načrt pa predvideva začetna dela na Ravenskem, kar je z ozirom na veliko nevarnost poplav povsem razumljivo. Postopoma pa se bodo dela prenesla tudi na goričke predele. (Nadaljevanje na 2. strani) Naborniki na naših ulicah Minuli teden in v teh dneh je delovala v Soboti in Lendavi naborna komisija. Veseli naborniki so že v zgodnjih urah bili na ulicah. Iz vasi so prihajali na okrašenih vozovih in kolesih. mladi prekmurski fantje. Z veselo pesmijo in ob zvokih harmonik so izražali svoje veselje in ponos, da bodo potrjeni za borce slavne Jugoslovanske ljudske armade. Posebno lepo so se v lendavskem predelu izkazali fantje iz Črenšovske in lendavske občine, zato je rekrutna komisija v Lendavi ob koncu pohvalila vse mlade nabornike Tudi naša Majdiča bo to jesen prestopila šolski prag Pred praznikom Primorske V Prlekiji nad 500 prijavljencev za Okroglico Skoraj v vseh občinah ljutomerskega okraja pridno zbirajo prijave za udeležbo na proslavi desete obletnice primorskih brigad v Okroglici na Primorskem. Samo na podeželju se je Obsedaj prijavilo nad 400 bivših borcev in socialistov, ki se bodo 5. in 6. septembra pridružili množici sto tisočev Slovencev, zbranih v prelepem kraju naše sončne Primorske, ki je desetletja ječala pod fašizmom, dokler se ni s krvjo svojih sinov in hčera otresla tega jarma. Tudi delovni kolektivi bodo poslali na to veličastno slavje svoje zastopnike Dosedaj so našteli blizu 100 prijavljencev. Med občinami dosedaj prednjačita občini Ljutomer s 120 in Veržej s 40 prijavljenci. Za udeležbo na tej proslavi pa bi se prav gotovo prijavilo še več ljudi če ne bi bilo vmes izkušenj iz lanskega leta; udeleženci proslave v Dolenjskih Toplicah so morali lani potovati tjakaj v živinskih vagonih, čeprav so bili od kraja proslave najbolj oddaljeni, medtem ko so se Ljubljančani in udeleženci i bližnjih krajev pripeljali v Dolenjske Toplice v potniških vagonih. Zato bi kazalo tokrat omogočiti udeležencem iz vzhodne Slovenije potovanje v potniškem vlaku, v katerem bi se ljudje na dolgi vožnji manj utrudili. Računajo, da bo iz ljutomerskega okraja odšlo na Okroglico okrog tisoč ljudi. Prijave še vedno sprejemajo občinska vodstva Zveze borcev. —ar Množični izlet na Primorsko Velike proslave na Okroglici se bodo udeležili tudi Prekmurci. Vse kaže, da bo obiskalo Primorsko okrog 1000 ljudi iz Prekmurja. Poseben vlak, ki bo vozil udeležence, po krenil iz Murske Sobote predvidoma v soboto, S. septembra, zjutraj, povratek pa je predviden za torek, 8. septembra. S proslavo na Primorskem bodo udeleženci iz soboškega okraja združili krajši izlet po Sloveniji, in sicer nazaj grede obisk železarne na Jesenicah in skozi Čudovito lepo sotesko: Vintgar pot na Bled. Da bo na tem množičnem izletu in obisku primorskih bratov kar najlepše, gredo z izletniki iz Prekmurja tudi godbeniki soboške pihalne godbe in člani folklornih skupin Beltinec in Lendave. Te skupine bodo izvajale tudi krajše kulturne sporede Načrt zakona o kmetijskih zadrugah Osnutek daje več samostojnosti osnovnim enotam kmetijskih zadrug Pred dnevi je bil izdelan osnutek novega zakona o kmetijskih zadrugah. Kot smo zvedeli, vsebuje ta, po osvoboditvi že tretji zakonski predpis mnogo novosti. Po tem načrtu so kmetijske zadruge gospodarske organizacije, v katere se kmetje svobodno vključujejo zaradi pospeševanja kmetijske proizvodnje in ostalih gospodarskih dejavnosti, ki so povezane s to proizvodnjo. Razen v teh osnovnih dejavnostih pa se zadruge lahko udejstvujejo tudi drugod. Organizirajo lahko svojo lastno socialno in prosvetno službo, bolnice, ambulante, otroške ustanove in Šole. Za potrebe svojih članov pa lahko ustanove tudi pekarne, pralnice, kopalnice itd. Načrt določa točno tudi pogoje za ustanovitev zadruge in njeno notranjo organizacijo. Od dosedanjih zakonov pa se novi osnutek razlikuje zlasti po tem, da daje več samostojnosti osnovnim enotam kmetijskih zadrug: prodajalnam, uslužnostnim delavnicam in industrijskim zadružnim podjetjem. Tako bodo imeli proizvajalci zadružnega sektorja iste pravice kakor delavci v gospodarskih podjetjih Volili bodo svoje organe samoupravljanja in imeli svoj sogpodarski račun Zadruž- na podjetja bodo lahko samostojno sklepala trgovske zveze, iz čistega dobička pa bodo ustanovila sklad, s katerim bo prosto razpolagal kolektiv. Zadruge pa bodo imele pravico nadzirati delo svojih podjetij v tem, da ne bodo smela odtujevati osnovnih sredstev, spreminjati svoje dejavnosti itd Tudi v Prlekijo taborniško organizacijo! V kratkem bodo v Ljutomeru ustanovili društvo tabornikov. Priglasilo se je že več starih Skavtov in pionirjev, ki so izrazili željo, da bi čimprej prišlo do ustanovnega zbora. Društvo bo tesno sodelovalo S skupino tabornikov mladinskega doma v Veržeju. S skupnimi močmi in razumevanjem prosvetnih oblasti se bo dalo prebroditi začetne težave Manjkajo jim predvsem šotori. Ljubitelji naravnih lepot, priglasite se v društvo tabornikov! Samo v poslovalnico »Fotolika« stopite in se tam prijavite! Trgovski kader bo tak, kakršnega si bomo vzgojili Brez dobrega tn sposobnega trgovskega kadra si ni mogoče zamisliti uspešne trgovine. Tam kjer so vljudni in prijazni uslužbenci, potrošnik mnogo raje kupuje blago. Povojna leta, v času potrošniške mrzlice, se žal v naših trgovinah niso povsod držali tega hvalevrednega načela. Blago, kolikor so ga trgovine dobivale, je šlo še prehitro v denar in točke. Danes je seveda položaj v naši trgovini bistveno drugačen. Blaga je več kot dovolj, nastaja živahna konkurenca. Potrošnike je treba iskati. Okusno urejene izložbe so nevarna paša, še več pa stori dober nasvet, nasmešek — skratka tista trgovski vljudnost, ki jo opaziš v vseh dobro idočih trgovinah. Na enem izmed sestankov trgovskih uslužbencev v Soboti, so ugotovili, da se trgovskim vajencem v mestu posveča premalo pozornosti Vajence lahko vidiš v gostilnah, kavarnah, na nočnih zabavah in plesiščih, v kinu, v slabi družbi... In če povemo še to, da so to po večini mladi ljudje v starosti od 15 do 18 let, je to vsekakor problem, ki ga ne smemo zanemariti. Stremimo za tem, da vzgojimo pošten in sposoben trgovski na- raščaj, ne pa ljudi, ki so že v mladosti zašli na kriva pota. Iz takih ne bodo nikoli dobri uslužbenci. Postavlja se vprašanje, kdo pa nosi krivdo za to’ Predvsem nadrejeni uslužbenci, poslovodje — skratka delovni kolektiv, v katerem se ta vajenec nahaja. Pogostokrat starejši uslužbenci takole zabavljajo čez mladino: »Mladina nam je zrasla čez glavo. Ne uboga, hodi svoja pota. Nekdaj pa je bilo drugače. Če nisem bil dober, me je gospodar ali starejši komi našeškal, da sem pomnil.« Mislim, da so še druge, primernejše vzgojne metode, kot pa fizično obračunavanje. Dobra beseda, vzgled ali opomin o pravem času, pogostokrat pri mladem človeku zaleže več kot vse drugo. Tam kjer so dobri in priljubljeni poslovodje, tudi vajencem ni kaj očitati, torej, trgovski kader bo tak, kakršnega si bomo vzgojili. Smatram, da ni dovolj, če poslovodja nadzira vajenca samo v času službe. Njegova dolžnost je, da budno spremlja vajenca tudi v njegovem prostem času V pravem času se da marsikaj odvrniti, popraviti. Važno je tudi to. v kakšnih društvenih organizacijah naši vajenci delajo. Tu lahko mnogo stori sindikat. Sklep da bodo za vajence v Soboti uvedli 14-dnevne sestanke z raznimi krožki, je že korak naprej -st Na Murščaku imajo novo šolo V nedeljo so na Murščaku pri Kapeli odprli novo šolsko poslopje. Ob tej priložnosti se je v tem kraju zbralo okrog 500 ljudi iz Murščaka in okolice. Med gosti sta bila tudi predsednik OLO Ljutomer, tov. Bogo Verdev in predsednik Sveta za prosveto ta kulturo OLO tov Pirher. Številni govorniki so zbranim prikazali ne le pomen nove šolske zgradbe in pomoč ljudske oblasti pr; tem temveč tudi požrtvovalno delo prebivalstva tega okoliša v borbi za ureditev prepotrebnega šolskega poslopja. DOGODKI ZADNJIH DNI Perzlija nam je prejšnji teden priskrbela izredno presenečenje, ki ga niso pričakovali še tako »dobro obveščeni« politični in diplomatski krogi v svetu. V trenutku, ko je svetovna javnost po neuspelem državnem udaru šahov ih pristašev pričakovala končen Mosadikov obračun s svojimi nasprotniki, ko je kralj pobegnil v tujino in ko so nekateri krogi v perzijski vladi že zahtevali vešala za perzijskega monarha, se je uprla vojska. Za sedla je radijsko postajo v Teheranu in vsa javna poslopja. Predsednik vlade dr. Mosadik se je nekaj časa upiral v svoji dokaj dobro utrjeni vili — branil ga je del vojske, ki mu ni odrekla poslušnosti —, slednjič pa se vdal. Nova vlada, ki ji načelufe general Zahedi, je ie zaprisegla. Kaže, da bo skušala čimprej upostaviti diplomatske stike z Veliko Britanijo. Poskrbela bo tudi, da bo njen poglavitni nasprotnik čimprej prišel pred sodišče. Težko je odgovoriti na vprašanje, kako je prišlo do tako nepričakovanega preobrata. Očitno je, da je notranji minister v Mosadikovt vladi izdal svojega predsednika in da je sodeloval s kraljevimi pristaši. Podobno sliko je nudil vodilni kader v vojski, ki sicer ni bil nikoli posebno navdušen za spremembe širšega obsega v deželi. Staro pravilo, ki prihaja posebno v zaostalih državah do Izraza, pa je da Ustvarjala politiko vojska in tisti, ki si jo pridobi, ne da bi se pri tem ozirala na težnje večine prebivalstva. Večina perzijskih volivcev se je teden dni pred preobratom izrekla za Mosadika, ko je na referendumu zahtevala, naj se dosedanji parlament razpusti. Kljub temu je dobil udarec, ki volje volivcev ni niti najmanj upošteval. Ni dvoma, da je pri preobratu igral veliko vlogo tudi tuji kapital, posebno tisti, ki ga je Mosadik izrinil s podržavljenjem petrolejske industrije iz dežele. To mnenje lahko povežemo z Izjavami in komentarji na Zahodu, iz katerih je razvidno, da bo nova perzijska vlada skušala doseči spet normalne odnose z Veliko Britanijo. V Londonu sicer menijo, da v bodoče ne bo mogoče spet oživiti nekdanjo perzijsko-britansko konvencijo o izkoriščanju nafte, ker le britanska vlada priznala podržavljanje; toda vprašanje je, kako gleda na nacionalizacijo nova perzijska vlada. Verjetno je, da bodo ZDA skušale s svojim posredovanjem izgladiti »petrolejski spor« med obema nasprotnikoma. Njih stališče bo ob tej ne- nadni spremembi mnogo lažje kakor doslej. KONFERENCA. BREZ INDIJE? Te dni bo Generalna skupščina odločala o izredno važnem vprašanju, ki doživlja prav sedaj svojo krizo: ali naj se Indija udeleži politične konference, na kateri bodo razpravljali o političnih vprašanjih Koreje in verjetno tudi njene bližnje in daljne okolice ali ne. Tako je namreč določeno v premirju, ki sta ga sklenili na Koreji Združeno poveljstvo in delegacija kitajsko-severnokorejskega poveljstva. ZDA zahtevajo, naj na konferenci sodelujejo države, katerih čete so se borile na Koreji pod zastavo OZN, in države, ki so se borile proti njim. Če upoštevajmo, da se je pod Združenim poveljstvom borilo poleg ZDA in Vel Britanije še 11 držav, na napadalčevi strani pa dve — Severna Koreja In Kitajska — je razumljivo, da bi ZDA kot država, ki je dala na Koreji največ žrtev, hotela imeti glavno besedo, pa tudi odločno podporo pri ostalih dvanajstih delegacijah. Nevtralna država v korejskem sporu, kakor je n. pr. Indija, ki je neposredno zainteresirana za la- metno rešitev korejskega vprašanja in ostalih vprašanj daljnega Vzhoda, naj bi na konferenci ne sodelovala. Po sodbi britanske vlade pa bi lahko prav Indija, ki je doslej zaradi svojega nevtralnega stališča na Koreji mnogo pripomogla k podpisovanju premirja, odigrala pametno vlogo pri izglajevanju nesoglasij med najrazličnejšimi predlogi, ki bodo prišli na konferenci politično do Izraza. V Londonu tudi sodijo, da bi teorija o »zmagovalcih« in »premagancih« ne imela v sedanjem trenutku nobenega smisla, ker bi samo še bolj poglobila nesoglasja med obema strankama. Prav tako neumestna so tudi manevriranja Višinskega, ki hoče na politični konferenci postaviti »oba bloka« v enakopraven položaj. Sodelovale naj bi ZDA, Francija, Vel. Britanija, Južna Koreja, ZSSR, Kitajska in Severna Koreja ter »nevtralci« Indija, Švedska, Poljska in Burma Računa namreč, da bi bilo razmerje pri glasovanju drugačno, kakor n. pr., če bi obveljalo ameriško načelo. Naša država je pojasnila svoje stališče najbolj z besedami, ki jih je izrekel njen zastopnik v OZN Leo Mates: »Politična 'konferenca ne sme bili forum, kjer bi se vojna dveh strank nadaljevala za »zeleno mizo«. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 28. avgusta 1953 Poglejmo resnici v obraz GOZDNO PASO IN PREKOMERNO STELJARJENJE JE TREBA ODPRAVITI IZ NAŠIH GOZDOV Prekmurci se radi pohvalimo, da imamo lepe in bogate gozdove. Na Ravenskem, predvsem ob Muri in njenih rokavih, so doma listavci, kot n. pr. vrba, jelša, topol, ter tu in tam tudi kakšen hrast. Iglasti gozdovi pa se začenjajo šele proti Gorički. Gorički gozdovi imajo največ bora, gabra, kostanja in hrasta; le tu in tam se najde smreka. V strnjeni obliki raste smreka le še v okolici Pečarovec. Če pogledamo resnici v obraz, moramo priznati, da bogatih gozdov v Prekmurju že zdavnaj ni več, pa tudi gospodarit; ne znamo z njimi. Ozrimo se na dejstva: Prekmurje zajema nad 94.000 hektarov površin, od katerih odpade na gozdove 23,894 hektarov, to je komaj ena četrtina. Od tega je 16.080 ha teh gozdov last zasebnih lastnikov, 7503 ha odpade na gozdno gospodarstvo (Gozdno upravo). To se pravi, da odpade na eno kmečko gospodarstvo v Prekmurju komaj 0,71 ha gozda, kar praktično ne zadošča niti za najnujnejše potrebe. TUDI OKUPATOR NAM NI PRIZANESEL Kakor povsod drugod po Sloveniji so bili tudi prekmurski gozdovi med zadnjo vojno temeljito iztrebljeni. Okupator ni štedil, posekal je tam in tisto, kar mu je bilo najteže pri roki Zaradi takega brezobzirnega pustošenja so bili najbolj prizadet; predvsem mladi, doraščajoči gozdovi. V okolici Dobrovnika, Hodoša in Lendave so na ta način nastale večje in manjše goličave v obsegu tudi do 20 ha. V borbi za obstanek prekmurski kmetič ni prizanašal gozdovom. Tudi on je trebil in sekal več kot pa je moglo prirasti. Mnogo je zakrivila tudi predvojna oblast, ki je dopuščala prekomerno drobljenje zemlje. Kaj je sledilo iz tega? Uboštvo, prepiri, propadajoča kmečka gospodarstva. Sicer pa je imela grofovska gospoda v tem svojo korist. Prekmurski kmetič je iz leta v leto postajal vedno bolj odvisen od veleposestva, v grofovskih gozdovih je dobival listje, lesne odpadke (šibje), za vse to pa je dal edino, kar je imel — delovno silo. In to kar je dobil, je bilo treba krvavo odslužiti. Vse to životarjenje je zapustilo žalostne posledice v naših gozdovih. V kmečkih gozdovih je danes komaj 17% lesa za posek, v državnih pa 25%. OBNOVA, OBNOVA. . | Po vojni kaže prekmurski kmet veliko zanimanje za obnovo svojih gozdov. Iz leta vi leto zasaja velike količine gozdnih sadik. Računajo, da je v povojnih letih zasajeno nad dva in pol milijona sadik. Vse gozdne sadike vzgojijo v domačih drevesnicah. Poleg številnih krajevnih drevesnic (te oskrbujejo logarji Gozdne uprave) sta v Tišini in pri Soboti dve večji drevesnici. Letna proizvodnja sadik je okrog 1 milijon, kar krije vse domače potrebe, poleg tega pa preostanejo sadike še za odprodajo. Po desetletnem gospodarskem načrtu predvidevajo na novo pogozditi nadaljnjih 180 ha, oplojevalno pogozdovanje pa bo izvršeno na 300 ha. Veliko pomoč bodo lahko črpali iz gozdnega sklada, ki bo znašal letno od 8 do 9 milijonov dinarjev. Treba je priznati, da kmetje v občinah Martjanci, Bodonci, Puconci, Rogaševci in Križevci redno izpolnjujejo svoje obveznosti. So pa poedini primeri, ko kmetje še vedno nočejo razumeti, da bo gozdni sklad predvsem njim v korist POGLEJMO RESNICI V OBRAZ Sedaj pa še nekaj o tistem žalostnem poglavju, k) prizadeva naše gozdove že stoletja. To je steljarjenje in gozdna paša. Zaradi gostote prebivalstva in razmeroma slabih travnikov (živinoreja je v Prekmurju važna gospodarska panoga) kmet išče krme za svojo živino tudi v gozdovih. Kaj sledi iz tega? Živina objeda mlade nasade, ki se polagoma spreminjajo v gr- mičevja. Kaj pomaga skrb za pogozdovanje, ko pa nismo odpravili gozdne paše in s tem odžiranja mladih sadik. Nič manj nevarna razvada je tudi prekomerno steljarjenje. Gozdna tla so na ta način vsako leto oropana naravnega gnojenja, so silno revna na humusu, zaradi česar gozdovi nimajo dovoljnih pogojev za rast. Odtod postopno izumiranje plemenitih vrst drevja, kot je smreka in podobno. Nakopičena stelja je tudi izredno nevarna vaba za gozdne požare. Ogorek, vžigalica in že je nesreča tul Ali res ni mogoče odpraviti te zaostale razvade iz naših gozdov? Praktično je ugotovljeno, da bi lahko pridelali na travnikih v Prekmurju mnogo več krme, če bi travno rušo gojili, kot to delajo v drugih naprednih državah. Na državnem posestvu v Rakičanu so letos dosegli do 100 stotov krme, povprečni pridelek v okraju pa znaša komaj 10 do 20 stotov. Ali ni ravno tu ključ do intenzivnejšega gospodarstva? -st Tečaj za operaterje ozkih kino projektorjev Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije In Glavni odbor Ljudske tehnike bosta priredila 1., 2. in 3. septembra v Ljubljani ter 7.. 8. in 9. sept. v Mariboru tečaja za operaterje ozkih kino projektorjev. Tečaj v Mariboru bo prirejen za udeležence iz Maribora in sosednjih okrajev. Na programu je praktično ravnanje s projektorji in nekaj teorije. Vabimo vse šole. organizacije in podjetja, ki imajo na razpolago ozke kino projektorje, da pošljejo svoje zastopnike na tečaj. Stroški za tečaj znašajo 2210 dinarjev. Prijave za oba tečaja naj intersenti pošljejo na Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije. Ljubljana, Miklošičeva cesta 7-I. Ljudje nikoli radi ne prevzemajo odgovornosti nase za svoje malomarnosti. Vselej je karkoli ali kdorkoli kriv. Še je čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe Obveščamo vse poverjenike in prijatelje dobre knjige, da bomo do preklica nadaljevali z vpisovanjem novih članov Prešernove družbe. Glavni odbor je namreč po zaključenem roku sprejel še nad 1600 prijav novih članov. Zaradi počitnic in raznih drugih razlogov pa številni poverjeniki niso zaključili vpisovanja ter nam zato niso še javili števila članov. V okoli 50 občinah pa je postavljanje poverjeniške mreže močno zakasnilo. Vse to je narekovalo Glavnemu odboru, da je določil večjo naklado svojim knjigam kot pa je doslej vpisanih članov S tem je omogočeno zamudnikom, da se vpišejo v članstvo ter si s tem zagotove prejem 5 dragocenih knjig Poudarjamo, da ostane članarina 240 din nespremenjena do izida knjig. Kasneje bo le nekaj knjig na razpolago v knjigarnah po knjigotržnih cenah, ki bodo znatno višje. Ker je naklada omejena, zato pohitite z vpisom, da ne ostanete brez knjig Prešernove družbe. Vse poverjenike pa prosimo, da nam vsakih 15 dni Javljajo nove člane, da jih ne bi zaključek vpisovanja presenetil. Glavni odbor Prešernove družbe Želimo srečen, svoboden rod! Zakonca Bedič Jolanko in Jožeta poznajo številni Sobočani. Naša slika ju prikazuje s prvorojencem, malim Milanom in botrom Jožetom, na svečanem botrovanju predzadnjo nedeljo. Mladi Jože Bedič še ni dolgo med nami. Je naš rojak, Slovenec iz Porabja. Pred terorjem informbirojevske Madžarske se je umaknil na našo stran in tu našel svoj novi dom. V Soboti si je izbral tudi življenjsko družico, preprosto delavko-šiviljo, Jolanko Vrečlčevo iz Kroške ulice. Ob srečnem in veselem družinskem dogodku — rojstvu sinčka Milana, pa Je prvorojencu botroval Bedičev prijatelj in ožji rojak, Jože Koles, ki je prav tako Slovenec iz Porabja. Mladi družini — in obema rojakoma Iz Porabja, ki sta našla novi dom v svobodni slovenski domovini tudi naše čestitke! Problemi mesta ob naftnih vre c h Letos se Je tudi v Lendavi precej storilo za lepši izgled mesta. Že spomladi so v Kranjčevi ulici odstranili živo mejo, ki je bila neprimerna, posebno ob glavni cesti. Kmalu za tem so bili urejeni prostori hotela »Triglav« in pred mesecem dni še novi letni kino v dvorišču hotela. V zadnjem tednu pa v Lendavi urejujejo tudi park okrog bivšega dijaškega doma. kar si Lendavčani že dolgo želijo. Pa tudi za številne tujce in okoličane, ki prihajajo v Lendavo. je park potreben. Je sicer nekoliko manjši, vendar na primernem mestu in vlada mnenje, da bi se razširil tudi na drugo stran zgradbe dijaškega doma Dosedaj so naredili dvoje vhodnih vrat, ostala dela pa so še v teku. Vzporedno s tem pa pojavlja tudi vprašanje gradnje Javnega stranišča Prostor na nasprotni Stranj parka bi bil za to primeren Problem, o katerem se Je razpravljalo že na številnih sestankih, bo treba nekako rešiti. TUDI STANOVANJSKIH PROBLEMOV NE MANJKA Toda ti se bodo verjetno v kratkem ublažili, če bodo res sedanji prostori Mestne občine uporabljeni za stanovanje, po predvideni preselitvi občine v prostore bivšega dijaškega doma. Sam dijaški dom pa bo v lepo urejenih prostorih bivšega internata rudarske šole, ki ne obstaja več Drugo pa je s stanovanjskimi problemi, ki nastajajo zaradi nerazumevanja po edincev, kot je primer Julija Kostelca. Pretijo svojim najemnikom s sodišči, izdajajo posebne hišne rede ali pa jim celo zapirajo vhodna vrata. OBČINSKA CESTA V LENDAVSKE GORICE BO KMALU GOTOVA Cesto so začeli delati sredi meseca aprila. Prvotno je bila to le steza, ki se je vila proti goricam za lendavskim gradom, vendar je bil na stezi vsak prevoz nemogoč. Mnogo Lendavčanov ki so predvidevali, da bo cesta dograjena v enem mesecu, vendar je bilo treba prekopati ogromno zemlje, da se iz steze uredi do 4 metre široka cesta. Tudi deževje je v maju in juniju oviralo delo. Na cesti, ki mer; skoraj 800 j metrov, je treba splanirati še kakih 15 metrov terena v dolžini in postaviti manjši most. Mestni občinskj odbor je za gradnjo ceste prvotno prispeval 400.000 dinarjev, vendar bo občina še prispevala manjkajoča sredstva za dokončno dograditev. Pri gradnji so sodelovali prostovoljno prebivalci Lendavskih in Dolgovaških goric in lastniki goric iz drugih vasi, ki imajo svoje vinograde na tem področju. Pri gradnji ceste je doslej prostovoljno delalo okoli 50 ljudi. Nova cesta bo skrajšala pot vsem onim, ki imajo v tem predelu vinograde, in kaže, da bo dograjena že v treh dneh. Tole nam piše mladina iz Bodonec V 29. številki »Obmurskega tednika« smo zasledili članek pod naslovom: »Kaj dela mladina v Bodoncih«. Avtor K. O. v članku graja delo bodonske mladine in da splošno ugotavlja, da mladina pri nas nič ne dela. Menimo, da bi se moral pisec članka malo bolj pozanimati, kaj dela mladina in šele potem obsojati, še manj pa za slabo obsoditi celotno organizacijo zaradi dogodka v Puževcih. In pisec slabo ocenjuje celotno organizacijo. Ne pravimo, da smo storili kaka velika dela, toda onega, kar smo storili, si prav tako nepustimo zanikati. Mladina naše občine je letos uprizorila kar tri igre, pripravlja pa se na četrto. Na letošnjem »Prekmurskem festivalu« je prav tako nastopala folklorna skupina iz Bodonec, v kateri so mladi ljudje iz naših vrst. In naše sodelovanje pri raznih pro- slavah, v Titovi štaleti, pri sprejemu partizanskih patrulj; ali je vse to res tako slabo? In 4550 delovnih ur pri gradnji gasilskih domov, mar to res nič ne pomeni? Ne trdimo, da je delo mladinske organizacije v bodonski občini najboljše, še zdaleč ne. Toda tako oceniti naše delo, v katerem je volja, da bi storili kaj več, pa le ni prav. In tako ocenjuje tovariš, ki sam ne pride med nas. naše delo gleda le od daleč, čeprav bi mu bila dolžnost. da mladini pomaga. Nočemo, da bi nam kdorkoli pel veliko hvalo, ki je morda ne za lužimo, ne pustimo pa tudi, da bi nas kdo prišteval med najslabše, če se zavedamo, da nismo. Bodonski mladinci, udeleženci polletne mladinske konference v Bodoncih Uredba o delovnih odnosih DELOVNO RAZMERJE SE USTVARJA IN PREKINJA LE S POGODBO Pred nekoliko dnevi je centralna komisija za izdelavo novega gospodarskega sistema izdelala in dala v diskusijo novo skupino 12 gospodarskih uredb Med najvažnejšimi je uredba o delovnih odnosih v gospodarstvu, ki ureja delovne odnose delavcev in uslužbencev v gospodarskih podjetjih, ustanovah s samostojnim finansiranjem, obrtnih delavnicah in združenjih gospodarskih organi- zacij. Uredba določa delovni čas, letne dopuste, pravice, dolž nosti in zaščito delavcev. Po načrtu uredbe se delovno razmerje ustvarja in prekinja s pogodbo, razen tega pa ostanejo še v veljavi odpovedi Delovni čas je predviden 8 ur, vendar pa je z ozirom na delovne pogoje lahko tudi daljši ali krajši. Letni dopusti se določajo po delovnem stažu in kvaliteti dela od 15 do 28 dni Da bodo dela boli povezana (Nadaljevanje s 1. strani) Da bodo dela bolj povezana, pa bo nujno potrebno več stikov med člani in upravo, saj bodo na ta način lahko marsikatero pomanjkljivost odpravili. Živahna diskusija je bila tudi o tem, kakšna razlika naj bo v plačevanju vodoplavnega prispevka med Goričanci in Ravenci. Splošno mnenje je bilo. to, da bodo Goričanci plačevali za 25% nižje letne prispevke, kakor pa Ravenci. Odločno pa bo treba izterjevati zaostanke, kateri znašajo samo iz prejšnjih let nad 10 milijonov dinarjev. Ker poedine občine silno zanemarjajo plačevanje, Je primorana uprava vodne skupnosti izterjavati vodoplavni doprinos z lastnimi uslužbenci, kar naravno povzroča nepotrebne stroške. Ti znašajo v preteklem letu nič manj kot 165.000 dinarjev, če bi kmetje redno plačevali svoje obveznosti napram Vodni skupnosti, bi lahko ta denar Koristno uporabili drugje. Nekateri delegati iz občin Martjanci in Beltinci so dajali kritične pripombe glede samega načina dela, kar pa se v neki mer; nanaša na Vodno gospodarstvo. Tako je baje v občinskem odboru Beltinci okrog 150 ha gozda, za katerega plačujejo davek kmetje, izkorišča pa ga Vodno gospodarstvo in podobno. Da se v bodoče vse take in podobne pomanjkljivosti odpravijo, je bil izvoljen delegat, ki bo zastopal pri Vodnem gospodarstvu stališče prizadetih kmetovalcev. Po živahni diskusiji so delegati enoglasno sprejeli sklep o predlogu za notranje posojilo. Bolnica v Soboti je spričo sedanjih razmer nujno potrebna, da dobi nove prostore En delež notranjega posojila je določen na 500 dinarjev. -ST- Kdor nič ne ve in ve, da nič ne ve, le prismojen — pouči ga! Kdor nič ne ve in ne ve, da nič neve, je nor — ogni se ga! Kdor malo ve, toda ne ve, da malo ve, je len — naženi ga! Kdor malo ve, toda ve, da malo ve, je razumen — sledi mu! Pevski zbor Kluba obmurskih študentov na občinskem prazniku v Veliki Polani Dobre volje in v radovednem pričakovanju smo privozili po prašni cesti v Polano, podobni prej mlinarjem kot študentom. Dobra pot je z one strani Prekmurja, kjer pravkar tone velika sončna obla. Z vseh strani smo prišli toda vsi z istim namenom in človek ne bi verjel, da nas ločijo desetine kilometrov. Prijateljski pozdrav s kolegi, ki so nas že pričakovali in že smo ena družina, kjer ni sledov o razdaljah, ki ločijo naše domove. Da saj se vidimo vsak teden na vajah v Soboti ali v Beltincih in nobenemu ni žal ne časa niti poti. Laci kot zborovodja skrbno prešteva svojo prašno družino. Vsi so razen tovarišev z one strani Mure, ki jih noče in noče biti blizu. Predstavnik občine nam skrbno stiska roko in mu je žal, da nismo prišli že zjutraj Večji del njihovega programa za soboto je že končan, vendar nas ljudje pričakujejo in lahko takoj nastopimo. V prostorni zadružni dvorani ma ta čas besedo harmonika, mladi ji pa sledijo v veselem plesu. Pozdravne besede predstavnika občine kmalu dosežejo splošno pozornost in tedaj napoči naš čas. Naša pesem naj vam govori, dragi Polančani, kaj nas je privedlo k vam Z vami čutimo veselje, ko slavite svoje delovne uspehe in mnogo nam je do tega, da bo ta dan čim lepši In pesem je napolnila dvorano. Otožna domača, o vodici, ki teče skozi zidani mostič, vesela koroška prekine mimo prekmursko, ki je Polančanom vendar najbolj pri srcu Vsem nam je lepo. Kot da se s kiticami spleta tudi vez med prijaznimi Polančani in nami, prekmurskimi študenti. Ko pa zaigra naš Igor na harmoniko, izgine zamišljenost. Oči se zaiskrijo od ognjevitega tempa, ki osvaja staro in mlado. Nekdo bi rad slišal študentovsko himno, kmalu sliši vsa dvorana kako je. če študent na raižo gre. Najbrž je bila ta pesem najprisrčnejša zapeta saj je bila gotovo najbolj doživeta. Se ne bi bilo kmalu konca »študentovski«, ker ima kitic brez števila. Toda folklorna skupina iz Polane, brhka dekleta in krepki fantje v narodnih nošah že čakajo z roko v roki. Oder komaj da zdrži ob silnem zagonu plesnih parov. Kot prej pesem tako prehaja zdaj ples od počasnega pa vse do silovitega, ki ogreje in spro- šča. Prelepo so zaplesali, Zdaj pa dajmo, da zapleše vse, komur ie noga do zdaj le pritajeno lovila takt ob zapeljivem tempu harmonike. Mrak se je strnil v temno noč. Domov bo treba. Pred nami je še dolga pot. Prej pa moramo še pospraviti kar so nam pripravili gostoljubni Polančani. V slovo zapojemo še eno skupaj z domačimi fanti. Krepko zadoni pod zvezdnato nebo. Odhajamo. Spremljajo nas prijetni spornim in vrisk, ki zamre nekje onkraj Sobote Vlado Sagadin Ljutomer ima moderno klavnico V zadnjem času je gradbena dejavnost v Ljutomeru v polnem razmahu in je posebno letos dosegla viden napredek. Ob številnih novogradnjah, tako zgradbe Agroservisa, nadzidanja poslopja OLO. obrtniškega doma, kanalizacije, urejevanja cest in številnih gradenj stanovanjskih hišic, zavzema važno mesto tudi novozgrajena klavnica. Uprava OZZ v Ljutomeru, ki je pred časom sprejela ta sklep, ga je tudi spravila v dejstvo in tako ima danes Ljutomer sodobno opremljeno klavnico s prekajevalnico, s hladilnimi napravami, predelovalnico in pripravami za konserviranje mesnih izdelkov. Klavnico so predali svojemu namenu 15 avgusta Otvoritvi tega za Ljutomer pomembnega objekta so prisostvovali številni predstavniki ljudske oblasti, delovnih kolektivov in drugi Pomembnost pridobitve je poudarjena še toliko bolj, če se spomnimo stare klavnice, kjer so bile razmere nevzdržne, nasprotujoče vsem higienskim predpisom in tudi potrebam Obrat klavnice z odkupom živine in predelavo suhomesnatih izdelkov s konserviranjem mesa bo vodil delovni kolektiv trg. podjetja OZZ v Ljutomeru ki je za gradnjo doprineslo lep prispevek. S pridobitvijo nove klavnice s predelovalnico bo ustreženo vsem potrošnikom saj bodo ob solidni postrežbi lahko dobili mesne izdelke ir dnevno sveže meso iz obrata, v katerem se dela vse v naj lepšem redu in snagi. -fv Večer v našem taborišču (Pismo vojaka z orožnih vaj) Ob vročih poletnih dneh je zvečer prijetno posedeti pred šotorom. Ko povečerjamo, se zbiramo v skupinah. Hitro smo se spoznali in ne delamo razlike med starimi in novimi znanci, to je takimi, ki smo se poznali že prej in onimi, ki smo se spoznali šele pred kratkim. Vsi smo tovariši. Kljub temu se nas je oni večer znašlo skupaj pet starih znancev iz naše vasi tam ob Muri: Vinko, Jože, Franc, Štefan in jaz. Do spanja je še nekaj časa, ki ga vsakdo porabi, kakor mu najbolj ugaja. Franc nam je tovariško postregel s cigaretami. Pozneje bo pa spet kateri drugi izmed nas. To je lepa navada, ki se je pa ne sme izkoriščati. »Kdo bi si mislil, da življenje pri vojakih ni bolj neprijetno,« je dejal Jože, ko si je prižigal cigareto in puhnil prvi oblak dima. »Jaz se počutim kar zadovoljnega.« »Tudi Jaz sem se hitro privadil temu življenju — kar čudim se,« je pristavil Franc. »Tako pa le ni kot doma,« se je oglasil Štefan. Zasmejali smo so njegovi naivni misli. »Kot doma?! Tega ne moreš pričakovati med vojsko in domom mora obstajati neka razlika. Nekatere stvari so boljša doma, nekatere pa tukaj. Pravzaprav se nam zdi da je vse tisto, kar imamo doma, boljše kot to, kar nam nudi vojaško življenje. Pravim, da se nam zdi, kajti če prav precenim ima tudi tukajšnje življenje svoje lepe strani...,« je razlagal Jože. »In kljub temu ga ne bi hotel zamenjati za domače življenje,« je vztrajal Stefan. »Tudi mene ne mika, da bi vse življenje bil vojak.« je pojasnil Jože. »Toda nekaj časa sem prav rad.« »To pa, to. Meni to življenje ne prizadeva nič hudega. Zaskrbi pa me večkrat, kako delajo doma,« je pritrdil Franc. »Pri meni je enako.« sem pritrdil. »Kaj bi to! Bodo že opra- vili tudi brez nas. Danes sem prejel pismo od žene. Piše, naj ne bom nič v skrbeh, z delom niso v zaostanku. Vse opravijo ob pravem času, kakor če bi bil tudi jaz doma,« je povedal Jože. »Kdo jim naj veruje. Morda tako pišejo le zaridi tega, da bi nas pomirili,« je podvomil Franc. »Tudi meni pišejo, naj ne skrbim preveč za dom, ker ni hudega. Bodo pač bolj poprijeli za delo, pa bo šlo. Le za mene jih skrbi,« se je oglasil še Vinko. »Zakaj pa jim ne napišeš resnice? — Kaj pa naj jih sploh skrbi « »Saj sem pisal, pa mi le ne verjamejo popolnoma. Mislijo, da sem jim tako pisal le zato, da jih ne bi skrbelo za mene,« se je opravičeval Vinko. »Smo pač takšni: ne verja- mejo nam. mi pa njim ne popolnoma. Se vam ne zdi?« je vprašal Jože in dodal: »One malo skrbi za nas. nas pa za njih. V resnici pa nikjer ni tako, da bi si zaradi tega morali povzročati skrbi... Zato rajši zapojmo, kot smo včasih, ko smo vasovali.« »Kadar zapojemo se počutim, kakor da bi bil še vedno fant. Posebno kadar smo tako sami in sedimo pod drevesom. Zdi se mi, kakor da bi sedeli kje v sadovnjaku,« je zasanjal Stefan. »Le deklet ne moremo iti obiskat.« je dodal Vinko. »E, pusti dekleta!« »Prav imaš. Saj sem se samo pošalil,« se je opravičeval Vinko. »Torej zapojmo!« sem silil. Tudi jaz rad pojem. In smo zapeli. Pa nismo peli sami, tudi z drugih koncev taborišča so odmevale pesmi. Smo pač veseli ljudje. Iz zapiskov partizanske patrulje Partizanska patrulja je pravkar prispela v Strehovski breg. Borce je pot precej zdelala, zato jih je večina polegla po mehki travi. Pa tudi želodci so zahtevali svoje, o čemer je pričalo neprestano preganjanje kuharja, naj pohiti s kosilom. Se nekaj najvnetejših pevcev se je pridružilo harmonikarju in mu pomagalo tešiti radovednost obkrožujočih ga otrok. Končno je bil golaž kuhan in kuhar je začel deliti kosilo. H kosilu so bili povabljeni tudi vsi Strehovčani, ki so med vojno kakor koli pomagali partizanom. Primer je nanesel, da sem sedel poleg drobne, sključene, na eno oko slepe ženice, ki je počasi s tresočo se roko nosila žlico v usta. Ker je od prej nisem poznal, sem jo sklenil vprašati naj nam pove, s čim je pravzaprav pomagala naši veliki stvari. Ko je odložila žlico, sem to tudi res storil. S predpasnikom si je obrisala usta in začela: »Eh. fantje moji, kaj bi vam pravila, ko mi je pa tako težko. Ko vas vidim, mi neprestano prihajajo na misel tovariši, ki so se shajali pri nas, pa jih ni več med živimi!« Težko je vzdihnila in prenehala. »Kateri pa so bili to mamica in kateri dogodek se vam je iz tistih časov najbolj vtisnil v spomin?« sem naprej silil vanjo s svojo radovednostjo. »Bilo je pozimi v začetku leta 1945. Ura se je bližala enajsti ponoči, ko je na okno rahlo potrkalo. Takoj sem šla odpret, saj sem vedela, da so naši. Fantje so posedli okoli peči, jaz pa sem jim šla pripravljat kaj za pod zob, saj sem vedela, da so lačni, pa čeprav mi tega nobeden ni odkrito povedal. Skuhala sem jim dobro, gosto zelje in krompir v oblicah, ker je kruha bilo vedno bolj malo pri naši hiši. Ne morete si misliti, kako mi je bilo toplo pri srcu ob pogledu na to veliko družino! Imela sem jih rada, kot da bi bilj moji sinovi!« Obrisala si je vedno se solzečo, prazno očesno votlino in zopet začela: »Srečko je pohitel z večerjo, ker je moral zamenjati stražarja. Preden je odšel, me je potrepljal po rami, se lepo zahvalil za večerjo in se pošalil: Kajne mamica, midva bova danes skupaj spala, da nama bo bolj toplo! Vsi smo se mu smejali in ga radi imeli. Kdo bi rekel, da so bile to njegove Murska Sobota, 28. avgusta 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Po Prekmurju in Prlekiji Zanimiv primer iz sodne prakse Okrajno sodišče v Ljutomeru je pred kratkim obsodilo električarja Antona Flisarja. Obtožnica mu je očitala, da je lani 6. septembra v kleti Vaupotičeve hiše v Ljutomeru malomarno opravil svoj posel Ko je popravljal naprave pri elektomotorju, je eno izmed žic, ki Jih je priklopil v stikalo, nepravilno napeljal po zato določenem žlebiču tako tesno k vijaku, ki pritrjuje stikalo k steni, da se Je izolacija na ostrem robu vijaka presekala in je tok začel uhajati skozi zid in v poleg motorja vzidane cevi, ki so bile spričo tega močno naelektrene. Ta propust je bil dva dni kasneje usoden za življenje mesarskega pomočnika Franca Kolarja, ki se Je takrat, ko je hotel spraviti elektromotor v pogon, naslonil na cevi. Elektrika ga je pri priči ubila. Obtoženi Flisar je bil z odločbo prvostopnega sodišča obsojen na kazen 9 mesecev zapora. pogojno za dobo 3 let. Javni tožilec pa se z odločitvijo sodišča ni strinjal. Okrožno sodišče v Mariboru je kot drugostopno sodišče — upoštevajoč vse okolnosti, ki jih je navedel javni tožilec v svoji pritožbi — naložilo obtožencu težjo kazen; čeprav nerad, se bo moral zaradi svoje malomarnosti devet mesecev pokoriti za rešetkami. —ar Kdaj bo dobilo Mostje elektriko? V Mostju imamo vedno zapreke, če začnemo s kakim delom; tako pravijo danes v Mostju. V letošnjem letu so začeli s pripravami za napeljavo elektrike. Sosednje vasi jo že imajo. Delo je ob sodelovanju vaščanov kar hitro napredovalo. Že spomladi so postavili drogove, brž ko se je izvršila po hišah instalacija. Danes je v Mostju vse urejeno, samo potegniti je potrebno žico v dolžini 1 km iz Genterovec. Sam električni vod pa gre preko skednja dveh gospodarstev v Genterovcih, ki napeljavo žice onemogočata, češ da jim s tem vaščani Mostja strežejo po njihovem življenju. Res je čudno, da tj gospodarji, ki sami imajo električno razsvetljavo, niso toliko razgledani, da električni vodi širom naše domovine gredo preko nešteto skednjev, polj in gozdov. S svojim stališčem tako le zavirajo napredek celotne vasi Mostje. Sto tisočakov je zadela Stalni kupec srečk državne loterije tov. Bibijana Kauklerjeva iz Ljutomera je v 44. kolu zadela enega izmed glavnih doditkov — 100 000 din Zanimivo je, da jo je sreča že drugič obiskala. Srečko je kupila v eni izmed prodajaln v Mariboru. Pince kolonija Vprašanje šolske zgradbe v Pince koloniji in Benici stoji že leta. Ob umiku leta 1945 so Madžari takratno leseno šolsko poslopje v Benici požgali. Po osvoboditvi se je pouk vršil v privatnih hišah, ki nikakor niso odgovarjale temu namenu. V letu 1946 so sicer zgradili poslopje v šolski namen, ki pa Je sčasoma postalo tudi premajhno. Ta problem pa so rešili v letošnjem letu tako, da so v zadružnem domu uredili dve lepi in primerni učilnici, na kar sta obe vasi zelo ponosni. Kdo je kriv? Tako so se spraševali in razburjali pred kratkim po končani tomboli PGD v Dolgovaških goricah številni udeleženci. Ob koncu Je imelo polne tombolske srečke več ljudi, kakor je bilo dobitkov, zato so izvedli žrebanje. Vsak glavni dobitek je bil označen s številko, kar je tudi pravilno. In vendar se je zgodil primer, da Gerenčer Marija iz Gornjega Lakoša ni dobila dobitka štev. 12. ki ji ga je določil žreb. Posredovala je pri tombolski komisiji, ki pa je njen dobitek dala tov. Tompi iz Lendave. Da nastane pri tem kup govoric, je razumljivo. Vprašujemo pa. zakaj je bilo potrebno storiti tako? Iz Doline Problem, ki so ga v Dolini znali rešiti, Je bilo šolsko poslopje z eno učilnico, ki pa m zadoščalo potrebam. Solo v Dolini osrakuje preko 100 učencev madžarske narodnosti, ne le iz Doline, ampak tudi iz skrajne obmejne vasi Pinca. V minulem letu je šola imela sicer še eno pomožno učilnico v nekem drugem poslopju. Letos pa So v Dolini uredili bivše poslopje menze Proizvodnje nafte v Dolini, kjer bo šola dobila dve lepi učilnici, prav tako tudi stanovanje za učiteljstvo. Delo je zahtevalo mnogo truda in gre priznanje vsem onim, ki so poskrbeli za naše otroke primerno mesto. Ce je posoda iz aluminija počrnela in motna, jo podrgni s cunjo, pomočeno v citronov sok, potem pa izplakni takoj s toplo vodo in osuši. Če kljuke na vratih kljub pazljivi negi hitro potemnijo, jih drgnite najprej z narezanim surovim krompirjem, nato pa še z mehko krpo, dokler se ne svetijo. Pozabljivost se je maščevala Pred kratkim Je izbruhnil požar v delavnici industrijskega podjetja »Konfekcija« v Ljutomeru. Zgorelo je nekaj oblek in blaga. Škodo cenijo blizu pol milijona din. Preiskovalni organi so ugotovili. da je požar zakrivila oseba, kj je zvečer, ko so v delavnici prenehali z delom, pozabila izključiti likalnik od električnega toka. Razen nje pa nosi odgovornost za nastalo škodo tudi vodstvo podjetja Ko so namreč delavci odhajali z dela, ni bilo nikogar, ki bi pogledal, v kakšnem stanju so stroji in druge naprave. Vzroki za požar tiče v slabi organizaciji dela in brezbrižnem odnosu do ljudskega premoženja. —ar Ljutomerske ulice so dobile nova imena Ljudski odbor mestne občine v Ljutomeru je na zadnji seji preimenoval nekatere ulice in ceste na področju mesta. Odločil se je za naslednje spremembe: Glavni trg se bo odslej imenoval Titov trg, Cerkveni trg — Trg Jakoba Babiča, Ptujska cesta — Kardeljeva cesta, Petra Skuhale cesta — Heroja Ivana Kaučiča cesta, Postajališka ulica — Ulica Nade Rajhove, Ulica Cirila Jureša — Ulica Jožka Berdena, Ulica 9. maja — Ulica Cirila Jureša, Streliška cesta — Cankarjeva cesta, Rajžiher — Mestni breg, Strigovska cesta — Lendavska cesta, Naselje na Rajžiherju — Kidričevo naselje, Naselje pri pokopališču za opekamo — Zaherlova cesta, Naselje ob Štrigovski cesti — Staneta Rozmana cesta, Seršenov log (park) — Park I. slovenskega tabora ali krajše »Tabor«. Ostale ulice bodo obdržale stara imena. Prav pa bi bilo — s čimer bi se prav gotovo strinjali tudi člani Zveze borcev in ostali prebivalci — da bi Cesta na Vilo dobila ime po tovarišu Vinku Megli, prvoborcu in padlemu rojaku, kj ga je predsednik republike tov. Tito pred kratkim proglasil za narodnega heroja. Ta cesta vodi proti njegovemu rojstnemu kraju — Tomažu. Iz ljutomerske kronike prve polovice meseca Rodile so: Ljudmila Fekonja z Gresovščaka — Zdenko; Antonija Puklavec iz Nunske grabe — Jelko; Frančiška Pihlar iz Ljutomera — Marijo. Umrli so: Marija Pučko, roj. Belec, iz Rinčetove grabe; Katarina Viher iz Železnih dveri; Angela Bot iz Noršinec Poročila sta se: Gabrijel Brumen iz Pršetinec in Anica Novak in Branoslavec. POLOŽNICE, POLOŽNICE, POLOŽNICE! Tako bo z nejevoljo dejal ta ali oni naročnik, ki bo v današnji številki našel priloženo poštno položnico. Kaj pomeni to, dragi naročnik? Le to, da se je treba reda držati in da nič ni zastonj, tudi časopis ne. Nerednost naročnikov, netočno plačevanje naročnine lahko privede upravo lista v resne težave, ki utegnejo ogrožati obstoj »Ob murskega tednika«. Zato ne odlašajte, skušajte razumeti težave in poravnajte naročnino. Pri vseh listih se naročnina plačuje naprej, zato velja to tudi za naš list. Pri naslovu vsakega naročnika na prvi strani smo z rdečim pripisali znesek naročnine do konca teko- naročnine do konca tekočega leta. Oni naročniki, ki pa imajo naročnino poravnano že do konca leta, pa smo jim položnice prav tako priložili, naj jih shranijo za drugič. Še enkrat vsem: bodite točni pri plačevanju naročnine! Uprava MALI OGLASI HIŠO z vrtom ali trgovsko hišo prodam. Vilar, Ljutomer. DIATONIČNO HARMONIKO, triredno, »Hohner« f, b, es, prodam. Stanjko, Cezanjevci pri Ljutomeru. STAREJŠI UPOKOJENEC — z vsem potrebnim pohištvom in opremo išče stanovanje pri dobri kmečki družini. Pridruži se tudi kot družinski član k razumevajoči družini. Ponudbe na upravo lista pod »Upokojenec«. VREMENSKA NAPOVED za čas od 28. avgusta do 3. septembra: Konec avgusta in v začetku septembra nestalno vreme s pogostimi padavinami. V nadaljnjem poteku lepo in stalno jesensko vreme. TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 30. avgusta — Maia, Roza Ponedeljek, 31. avgusta — Bortvoj. Rajko Torek, 1. septembra — Mladen, Tilen Sreda, 2. septembra — Maksima. Štefan četrtek, 3. septembra — Darija Petek, 4. septembra — Ida, Rozalija Sobota 5. septembra — Lovrenc SONČNI VZHOD: 1. septembra ob 5.22. Zahod: ob 18,42. — Dolžina dneva: 13,20 ur. LUNINA SPREMEMBA: 31. avgusta zadnji krajec ob 11,46. SPOMINSKI DNEVI 31. avgust — 1808. v Beogradu odprejo univerzo ,.Veliko školo" z nagovorora Dositeja Obradoviča. - 1941. Padel narodni heroj Slavko Šlander. — 1942. Štajerski bataljon se je sestal na sedlu Radoha s 1. bataljonom II, grupe odredov, ki je prišel čez Kamniške planine. — 1947. Ustanovni kongres Komunistične partije STO. 1. september — 1944. IX. korpus je zavzel črni vrh, XIV. divizija pa Rusko in Pohorsko kočo. — 1947 Začetek del v ljubljanskem Litostroja. 2. september — 1942. Ustanovljena v gozdovih pod Trebelnem Gubčeva brigada. 3. september — 1891. Izšla prva številka „Amenkanskega Slovenca", prvega slovenskega lista v ZDA. — 1942. France Rozmar-Stane je prišel kot komandant II. grupe odredov ns štajersko. Izvršila se je pregrupacija II. grupe enot Štajerskega odreda. Ustanovil se je Kamniško-savinjski odred in Pohorski bataljon. 4. septembra — 1952. Rojen na Brdu pri Lukovici pisatelj Janko Kersnik. — 1944. Drugo zasedanje aktivistov OF- 5. september 1843. Izšle Bleiweisove „Novice" — 43 let po Vodnikovih. — 1944. Partizani ‘premagali utrjeno nemško postojanko v Mošeniku pri Litiji. KINO SOBOTA predvaja od 28.—30. avgusta avstrijski zabavni film ,,EVA PODEDUJE RAJ"; od 1.—3. septembra angl. umetniški film „pekel JE RAZPRODAN" LJUTOMER predvaja 29.—30. avgusta ameriški film ,,velika REKA". RADGONA predvaja 28.—30. avgusta ameriški barvni film ,,plamen IN PUŠČIČA". GRAD predvaja 30. avgusta angl. film „SREBRNO LADJEVJE"; 6. septembra francoski fim „LJUBIMCA IZ VERONE" ČEPINCI predvaja 29. in 30. avgusta francoski film: „OČKA"; 5. in 6. septembra ameriški film „KRALJEVI BRIVEC". Razkužujmo semena žitaric! Vsakemu kmetovalcu je znano razkuževanje (pacanje) semenske pšenice proti trdi ali srdljivi smeti. Ni pa poznano in se tudi ne izvršuje razkuževanje semenske rži, ječmena in ovsa. Toda tudi te tri omenjene žitarice imajo nevarne glivične bolezni, ki nam pridelek močno zmanjšujejo, in je zato nujno potrebno tudi njihovo seme razkužiti pred sejanjem. Kakor smo že zgoraj omenili, je razkuževanje semenske pšenice proti trdi smeti splošno znano in razširjeno. Toda izvedba oz. način razkuževanja je v celoti nestrokoven, nepravilen in zato tudi neučinkovit. Kako to delajo naši kmetovalci? Kot sredstvo uporabljajo skoraj izključno modro galico. Neko količino — brez vsakega tehtanja, merjenja ali računanja — raztopijo v vroči vodi in s to raztopino poškropijo, malo pomešajo semensko pšenico in pravijo, da so seme razkužili. Toda to ni razkuževanje, to je mazaštvo, ki nima nič skupnega z dognanji kmetijske znanosti v borbi proti rastlinskim boleznim. Celo mnogokrat bolj škoduje, kot koristi, ker premočna raztopina modre galice uniči kalivost semen. RAZKUŽEVANJE Z MODRO GALICO NI NAJBOLJŠE Da se ne bi napačno razumeli, poudarimo, da je modra galica dobro sredstvo proti rastlinskim in glivičnim boleznim, toda v tem primeru je način upoporabe, to je postopek razkuževanja napačen in deluje zaradi tega škodljivo. Najstarejši način pravilnega razkuževanja z modro galico je bil po Kühnu sledeč: V večji kadi so v 100 litrov vode razto- pili pol kilograma modre galice, torej so napravili polodstotno raztopino. V to so sipali semensko pšenico, dobro premešali in pustili stati 12—14 ur. Potem so seme na tanko razgrnili, posušili in tako sejali. Ta postopek ni bil najboljši, ker so trdo smet sicer dobro uničili, toda kalivost semena je močno trpela. Razen tega pa je sušenje v jesenskem hladnem vremenu precej težavno, nabreklo seme pa zlasti s strojem ne meromo sejati. Zaradi tega se bolj razširil Linhartov postopek, kjer uporabljamo 1—2-odstotno raztopino modre galice, torej na 100 litrov vode 1—2 kg, in sicer pri slabejši okužbi 1-odstotno, pri močnejši pa 1,5—2-odstotno raztopino. V tako pripravljeno raztopino so potopili seme v košarah, ki so obložene z redko žaklovino in z roko dobro premešali in preprali, da so se odstranili zračni mehurčki in je prišla tekočina v dotik z vsakim delom semena. Tako razkuženo seme so v tankih plasteh sušili. Na ta način so bolezenske klice sicer uničene, toda močno lahko trpi kalivost semena, katerega semenska kožica je pri mlačvi poškodovana, počena in pride močna raztopina modre galice do kalčka. UPORABLJAJMO SUHA — PRAŠNA RAZKUŽILA Zato pa v novejšem času priporočajo, da se za razkuževanje semen uporabljajo suha, to je prašna razkužila, s katerimi je delo enostavnejša in dobro. To so živosrebmi preparati pod najrazličnejšimi imeni, kot Agrosan, Ceresan, Dupkan, Ceretan, Germisan, Abavit itd. Za razkuževanje 100 kg pšenice in rži se rabi 200 gramov, za 100 kg ječmena in ovsa pa 250 do 300 gramov zgoraj navedenih sredstev. Postopek je z njimi zelo enostaven. Večji čistilni stroji imajo posebno pripravo za razkuževanje in čiščenje istočasno. Manjše količine semena razkužujemo v posebnih pločevinastih bobnih ali tudi s temeljitim mešanjem na tleh (betonu, podu itd) Glavno načelo je, da se dobro opraši vsa- ko zrno s sredstvom, ker deluje razkuževalno sredstvo v zemlji šele po setvi, ko se začne topiti. Ker so živosrebmi pripravki nekoliko strupeni, pri mešanju zato pazimo, da jih ne bomo vdihovali, zato si usta in nos prevežimo z robcem, Ker je delo s suhimi razkužili laže in enostavnejše in se ni bati, da bi uničili kalivost semena, se njihova uporaba vedno bolj širi. Ta sredstva so na razpolago in si jih lahko nabavite pri Zadružnih trgovskih podjetjih za oskrbovanje kmetijstva in kmetijskih zadrugah, kjer dobite tudi točnejša navodila za uporabo. Kmetovalci, poslužite se dobrih, zanesljivih razkužil, saj si s tem povečate pridelek! Delavce, zidarje in vajence sprejmemo. Delo zajamčeno za vso zimsko dobo. — Dela se lahko več ur dnevno GRADBENO PODJETJE MOSTE, LJUBLJANA ZALOŠKA CESTA 51 a zadnje besede! Ko so se fantje najedli, sem jih opozorila, če ne bo mogoče prenevarno, da bi prenočili kar v hiši. Komaj sem to izgovorila ln že je kot strela zaropotalo skozi okno. Srečko ki je stražil pred vrati, je bil na mestu zadet, prav tako je meni priletelo nekaj v oko. da sem imela koj ves obraz v krvi in sem se od bolečin sesedla Ostalim je na srečo uspelo predreti obroč okrog hiše in se rešiti. Nato so podivjani fašisti vdrli v hišo in začeli s pestmi obračunavati z nami in nas sramotiti. Se mrtvemu Srečku niso prizanesli. Sina in snaho sc odvlekli v zapor, od koder sta se po osvoboditvi vrnila tako zbita, da je sta poškodbam kmalu podlegel.« Ko je izgovarjala poslednje besede, se ji je zrosilo tudi zdravo oko. Videlo se ji je, da ji je zelo težko. Nalil sem ji kozarec vina Ko ga je izpila, je še dodala:. »Tako sva ostali sami s snaho Jaz sem stara, ona pa tudi ne zmore vsega. Zato bi vas lepo prosila, če morete mi pošljite kakšne mehke platnene čevlje.« Ko smo radevolje obljubili izpolniti njeno željo, se je lepo zahvalila, poslovila ta odšla prav tako tiha ta mirna, kakršna je prišla. Nam vsem pa je bilo lepo pri srcu ob spoznanju, da bi ta mamica jutri, če bi bilo potrebno, prav tako odpirala duri »svojim fantom« ta jih pogostila z vsem, kar bi imela. T. S. Murska Sobota, 28. avgusta 1953 Pleskanje stanovanja Težko je dati splošno veljavno pravilo za slikanje stanovanjskih prostorov. Le za določene primere lahko svetujemo, kaj je najbolj primerno. Pri nekaterih sobah strop ni ostro ločen od navpične stene in prihaja v tako imenovani votli vogal. Tu bomo izbrali enobarven, za steno in strop enak vzorec. Lahko tudi slikarijo zaključimo s precej debelim robom v višini okenskega vrha, strop pa poslikamo z zelo svetlo, najbolje z rumenkasto barvo. Najvažnejša je vprašanje izbire barv. Za kuhinjo in shrambo je osnavna barva bela, stenski vzorec ne pretemen, ker je bistveni namen vsake kuhinje, da je čim svetlejša. Za kopalnico si izberemo višnjevo ali opečno rdečo barvo, ki dasta človeški koži lepo ozadje. Tudi za svetlo rumeno ali oranžno barvo se lahko odločimo. Sedaj pride na vrsto spalnica. Tu se moramo izogibati vznemirljivih barv kot sta oranžna in rdeča. V prostorih, kjer spimo, se najbolj prilegata zelena in rjava barva v vseh odtenkih. Za zeleno barvo je sploh znano, da deluje pomirjujoče in osvežujoče na naše oči, ter jo tako priporočajo tudi za delovne sobe. Sinja barva daje vsakemu prostoru miren, skoraj pretih videz, upoštevati pa moramo, da ta barva ni preveč stanovitna. Temnih sob ne smemo nikoli poslikati modro, zeleno ali vijoličasto, ampak vedno le s svetlimi, toplimi toni, kakor so slonovinasto-rumena, svetlorumena, svetlordeča in svetlorjava barva. Majhne sobe lahko s povdarjenimi, podolgastimi vzorci ali črtami na videz podaljšamo in razširimo. Tudi belina poveča videz prostora. Visoke sobe se nam bodo zdele dosti nižje, Če bodo imele temne strope. Pri pleskanju moramo imeti vedno pred očmi tudi pohištvo, ki ga imamo v sobi. Barva sten mora biti v skladu z barvo oprave. Orehovemu pohištvu se lepo prilegajo rjava, rdečerjava, rumena, oranžna, zelena in siva barva v raznih niansah. Za črno pohištvo si izberemo zelene ali rumenkaste stene. Višnjeve stene se podajo pohištvo iz češnjevega ali orehovega lesa. Da pride pisano lakirano pohištvo do prave veljave, si izberemo diskretne barve in vzorce za stene. Najmodernejši mlin na svetu V Britaniji je bil otvorjen najmodernejši mlin na svetu. Vsi obiskovalci novega mlina so sl edini, da Je to najbolj dovršena tovarna na svetu. Noben proizvodni proces ni tako popoln, kot mletje žita v modernih mlinih. Žito, ki prihaja z ladjami, z vlačilci ali vagoni, spravijo v skladišča, nato se zrnje čisti, meša, melje in spreminja v moko ter končno tehta in Spravlja v vrečo samo s pomočjo strojev, tako da surovina sploh ne pride v dotik s človeškimi rokami. Na jugu, ob morja, je še vedno prijetno Praktični nasveti Da zamašek ne obtiči v vratu steklenice z lepljivo vsebino, ga pomočimo v olje ali pa v raztopljeno mast. Kadar kuhamo sadje, mn dodajmo ščepec natrona. S tem mu odvzamemo oster okus po sadni kislin; in prihranimo na sladkorju. V novih čevljih nas radi pečejo podplati. To preprečimo, če podplat na notranji strani natremo s špiritom. ü Ako nameravate vložiti jajca za zimo, je najbolje, da storite to v avgustu in septembru. Da cvetje v vazi ne ovene prehitro, mu dodajte aspirinov prašek ali 5 gramov amonijaka v prahu. Vsak dan odrežite stebla za en ali dva cm in videli boste, da ste na ta način precej podaljšali življenje vaših cvetic. Zarjavel likalnik umij z milom in mokrim peskom, potem ga odrgni z grobo cunjo namočeno v terpentinu, nato ga še enkrat otri z mokrim peskom ali premogovim pepelom in položi na štedilnik, da postane vroč. Spodnjo ploskev namaži z voskom in potem nekaj časa likaj po platnen; krpi, da se ploskev dobro obriše. S plošče na štedilniku lahko očistimo vse madeže, ki so ostali po kuhanju. Vzemite polovico ožete limone in z notranjo stranjo odrgnite ploščo. VSAKA GOSPODINJA, KI KUPUJE MESO, MORA VEDETI: — da je teletina najtečnejša od dobro hranjenega teleta, ki n; mlajše od 8 tednov. Telečje meso je dobro, če razmeroma drobne kosti obdaja dosti mesa. Tako meso je svetle, rožnate barve, obloženo s skoro belim lojem; — da je kvaliteta govejega mesa odvisna od starosti živine in od kakovosti njene prehrane. Najboljše je meso popol- noma doraslega dobro hranjenega vola. Dobra govedina je živordeče barve, prepletena z belkastimi mesnimi nitmi, meso starega goveda pa je temnordeče in obloženo z rumenim lojem. Iz mesa stare živine dobimo dobro, čisto juho, meso samo pa je pusto in žilavo. Juha mladega goveda je slaba in motna, dočim je meso sočno in okusno. Gnojenje zemlje 2000 leti Čeprav mnogi domnevajo, da Je gnojenje zemlje pridobitev novejše dobe, nam zgodovina neovrgljivo dokazuje, da je človeštvo že pred 2000 leti načrtno gnojilo zemljo. Takrat se je človeštvo v nekaterih pokrajinah že tako razmnožilo, da je potrebovalo več hrane, kot je je zemlja samorodno dajala. Tako nam že Homer v svoji Odiseji poroča, kako je Odisejev oče gnojil svoje polje s hlevskim gnojem. V stari Grčiji, pred 2500 leti, je kralj Avgias dal po Herkulesu očistiti svoj ogromni hlev gnoja, ki se je v njem nakopičil. Tudi stari Rimljani so uporabljali hlevski gnoj za svoje njive ter postavljali oltarje Sterkutusu, ki je ugotovil njegovo učinkovitost za zvišanje poljskih pridelkov. Viseče vrtove kraljice Semiramis iz Mezopotanije so že pred 3250 leti gnojili s kompostom. Kartažani v Afriki so se pred 2500 leti posluževali golobjih odpadkov za gnojenje vrtov. Rimski zgodovinopisec Kolumela je v svojih spisih hvalil učinek živalskega gnoja in je že tedaj ugotovil, da je izmed raznih vrst gnoja svinjski naslabši. Istočasno je človek tudi spoznal vrednost nekaterih vrst zemlje kot dobro gnojilo. Najbogatejše pridelke so ponesle poplave rek Evfrata in Trigrisa v Mezopotaniji in Nila v Egiptu. Reko Nil so častili kot boga rodovitnosti, ki s svojimi poplavam; prinaša deželi bogate pridelke. Egipčani so tudi ostanke žetve, stmišča, uporabljali kot primemo snov za napravo humornega gnoja v zemlji. Tako ugotavljamo, da je človeštvo že pred 2000 leti uporabljalo naslednja gnojila: rečno blato, hlevžd gnoj, kompost in podoramo žitno stmišče. Posluževali so se pa tudi apnenca, laporja, mavca, kakor je razvidno iz poročil grških in rimskih pisateljev. Največji globus na svetu Do sedaj največji globus na svetu, ki bo imel premer 9 metrov in se bo vrtel okoli svoje osi, bo izdelal neki geografski institut v Ameriki. Izdelava bo stala 250.000 dolarjev. No globusu bo zemlja izgledala tako, kot jo vidimo iz višine 8000 m. Odkrili so staro punsko mesto Skupina francoskih arheologov je pred kratkim odkrila ostanke nekega punskega mesta na polotoku, ki Južno od Tunisa sega v Sredozemsko morje. Prvi koraki za ustanovitev TVD „Partizan“ v Veliki Polani Pred tedni so se v Veliki Polani pripravljali na občinski dan. Vse je šlo še kar v redu, le športne prireditve so kazale, da ne bo šlo brez preglavic. Ze svojčas so Polančani imeli nogometno sekcijo, ki pa razen začetka ni pokazala nič več, Pravega organizatorja ni bilo, zato tudi delo ni šlo od rok. Toda zdaj, za občinski dan je bil predviden tudi športni spored in — moral bo biti, so govorili organizatorji. Tov. Lebar se Je znašel. Obrnil se je do malopolanskih študentov, k; so kaj radi priskočili na pomoč in delali, kjer je le kazalo. Na pomoč je priskočil še šolski upravitelj in tako je delo steklo. Dogovorili so se, kaj vse bo v sporedu športa in začeli s pripravami. Že v prvih večerih so se na treningih s študenti pomešali tudi kmečki mladinci in tako so skupno vadili do občinskega dneva, ki je še prekmalu prišel. Petnajsti avgust Je bil lep, sončen. Polana je bila vsa okrašena in lepo urejena. Okrog de- setih dopoldne se je začelo. Po otvoritvenih svečanostih so bili prvi na vrsti športniki. Tek na 100 m se je končal s sproščenim ploskanjem zmagovalcu. Tek na tristopetdeset metrov je dal zmagovalca. Oba sta se pojavila pred tribuno, kjer sta med pozdravljanjem številnih gledalcev prejela knjižne nagrade. Za teki so prav vsi: mladi športnik; in številni gledalci z godbo odšli na odbojkarsko igrišče. Mladi Polančani so se najprej pomerili med seboj. V srečanju Velika Polana : Mala Polana so zmagali prvi z rezultatom 2:0. Po tej tekmi pa so skupno nastopili proti bolj izkušenim odbojkarjem iz Črensovec. Tem so podlegli s 3:0. Toda poraz ni bolel Polančenov, saj so na tekmi pridobili precej izkušenj. S tem se je prvi dan športnih tekmovanj končal. V nedeljo so stali Polančani pred težko nalogo: dvoboj v šahu s Črensovčani. Toda srečno so ga prestali in gostom vrnili poraz v odbojki prejšnjega dne. Polančani so šahovski dvoboj odločili v svojo korist z rezultatom 6:2. Po zmagi so si oddahnili vsi in z njim; tudi tov. Lebar. In kak naj bo konec tega poročila? Začetek je povsod težak in to velja tudi za mlade polanske športnike. Toda Če je volja, gre vse. Zato upajmo in delajmo za to, da bodo iz prvega uspeha tokrat zrasli še novi in da bomo v kratkem tudi v Polani imeli Ustanovni sestanek TVD »Partizan«. M. NK Nafta-ŠD Sobota 4:2 (1:2) V nedeljo sta se na nogometnem igrišču Nafte pomerila stara prekmurska nogometna rivala, da pred startom v jesensko sezono preizkusita svoje moči. Kljub temu. da se je šele v petek izvedelo, da bo v Lendavi nogometna tekma med Soboto in Nafto, se je na igrišču zbralo okoli 400 gledalcev, ki so do konca sledili tekmi, ki je imela pravi prvenstveni značaj. Začetek in večji del prvega polčasa je pripadal Sobočanom, ki so v tem delu igre s hitrimi Zamotana ura Leta 1946 so v Reggio Emiliji sestavili znano in zelo komplicirano uro, ki je na stolpu »Torre del’orologio«. Poleg časa zaznamdje ura tudi pot planetov in zvezd. Na vrhu stolpa bijeta ure dva bronasta črnca. Anglija je bila republika Leta 1649 je bila Anglija proglašena za republiko in postala Commonwealth. To se je zgodilo takrat, ko je bil kralj Charles I. kot sovražnik ljudstva obsojen na smrt. Republika je obstajala do leta 1660, ko je prišel na prestol sin usmrčenega kralja, Charles II. Ljudje so se potegnili Ko so nemški medicinski krogi prvikrat objavili, da so danes ljudje povprečno večji, kot pred 50 leti, so to vest mnogi sprejeli z nezaupanjem. Prvo merjenje na osnovi znanstvenih metod pa je potrdilo nemško objavo. Znanstveniki so ugotovili, da je povprečna velikost 14-letnega fanta leta 1903. bila 146,4 cm, v letu 1952 pa 152,7 cm, t. j. za 6 cm večja. Kemikalije iz sladkorja V Sydneyu je te dni generalni guverner Avstralije Sir William Slim otvoril kemično tovarno, v kateri bodo pridobivali vse surovine iz avstralskega sladkorja. Tovarna, ki je stala 4,500.000 avstralskih funtov, je last avstralske firme Colonial Sugar Company in angleške firme Distillers Ltd. Tovarna bo proizvajala kemikalije, ki jih je dosedaj Avstralija morala uvažati. Med kemičnimi produkti, ki jih bo tovarna izdelovala, bo tudi celulozni acetat, ki je potreben pri proizvodnji umetne svile, ki jo izdeluje nova tovarna v Newcastlu v Novem južnem Welsu. Zračno oskrbovanje najbolj osamljenega kraja na svetu Pet hidroavionov tipa »Sunderiland« iz letalske baze v Pembroke Docku je odletelo na severovzhodno Grönlandijo. Naloga teh hidroavionov je bila, da pripeljejo zalogo sveže hrane in opreme angleški severnogrönlandski ekspediciji, ki se že dve leti nahaja v tem delu sveta. Letala, ki so pristala na nekem jezeru, ki v tej letni dobi nekaj tednov ni zamrznjeno, je pričakal vodja ekspedicije kapetan Simpsom. prodori osvajali teren in prihajali pred vrata Nafte ter si v sredini prvega polčasa zagotovili vodstvo 2:0. Moštvo Nafte se je v glavnem hranilo, redke priložnosti za dosego gola pa so bile zastreljane. Kazalo je, da se rezultat prvega polčasa ne bo izpremenil, ko je Vajda ob koncu znižal na 2:1. Drugi polčas pa se je popolnoma izpremenil, in sicer v korist Nafte, ki je v tem delu zaigrala kot prerojena in plod njene igre so bili goli Novaka in Gerenčerja. Videti je bilo, da mlada napadalna petorica ni bila kos dobri obrambi Nafte, ki je v drugem polčasu igrala na polovici gostov, kar je dokaz gol Gerenčerja, ki ga je dosegel iz daljine 20 m. Pripomniti je potrebno, da sta obe moštvi igrali požrtvovalno in fair, kljub temu pa sodnik Hari svoje naloge ni opravil v celoti, kajti ni bil odločen pri raznih odločitvah, kar je vplivalo na igralce in gledalce. V predigri Je pionirsko moštvo Sobote premagalo pionirje Nafte z rezultatom 3:1. Tekmo je sodil sodnik Kukanja iz M. Sobote. Janez Švajncer: (47) STRELI N A MEJI »Jesenšek, pazite, da ne boste padli z drevesa,« je pozdravil Peter in prislanjal lestev k drevesu »Ne bo hudega. Navajen sem,« se je oglasil Jesenšek, se držal za deblo in radovedno gledal z drevesa. »Vseeno mi je, če sem nad zemljo ali na njej, za pod zemljo imam še dosti Časa.« »Ste žejni?« Jesenšku je zaprlo sapo. Zjutraj ga še nikdar niso vprašali, če je žejen. »Zakaj me tako gledate? Če boste pili. vam bom prinesel.« »Prileglo bi se mi že,« je zajecljal. »Bom pa prinesel. Ah, kaj. Pojdite z menoj!« Jesenšek se je spustil po lestvi nizdol. Nerodno je obstal na zemlji Jabolko v goltancu mu je nekajkrat poskočilo, na kratko ostriženi brki pod nosom so štrleli kot ščetine. Mencal je z rokami, pogledoval v drevo pa v Petra, kakor da ne verjame. kar je pravkar slišal. »Nič se ne bojte in me ne glejte, ko da me še niste videli. Spila bova kozarec dobrega, potem bova pa delala,« je zamrmral Peter in odšel proti kleti. »Tvoja mati bo huda, če naju bo videla. Ne bo ji prav, da si me povabil v klet.« »Samo enkrat živimo. Naj govore ljudje kar hočejo. Ne pozabite, da bom nekoč jaz gospodar na tem gruntu,« se je postavil Peter in odprl s pločevino okovana vrata. Jesenšek se kar ni mogel napiti. Zdelo se mu je, da čuti, kako se mu vino razliva po žilah. »Lojzika bo moja,« je čez čas rekel Peter. »Jo imaš res rad?« je vprašal Jesenšek in si oblizoval ustnice. »Če me bo le hotela ...« »To že moraš njo vprašati.« »Sem jo že Se. vedno ne vem.« »Zakaj te ona ne bi imela rada?« Peter se je odmaknil od soda: »Kaj ste rekli?« Jesenšek je zdaj povedal, kakor je mislil trezen. »Veš, Peter, ti si kmečki. Midva z ženo ne bova nič zapustila Lojziki. Take je ti ne boš hotel.« »Povem vam, da imam Lojziko rad in bi rad živel z njo. Nikdar še nisem vprašal, če je bogata. Midva bi imela toliko, da bi lahko živela,« je peter trdil svoje in že čutil, kako se ga je znova prijemalo vino. »Tvoja mati ne bo dovolila.« »Jaz se ne bojim nobenega, če me bo Lojzika hotela, ne bom vprašal za dovoljenje.« Medtem ko sta se o mnogočem pogovorila, sta se oba pošteno nakresala. Peter se je spozabil tako daleč, da je pred- »Spodobilo bi se, da bi midva pila bratovščino. V žlahti si bova. Sorodnikom se ni treba vikati« Jesenšku so zaigrale solze v modrih ozkih očeh. Posmrkal Je od velikega zadovoljstva in pristal: »Seveda bova pila bratovščino. Na zdravje nas vseh!« »Lojziki povejte, naj se odloči zame. Zadnjikrat mi je rekla, da si bo premislila.« Jesenšek je obljubil: »Jaz ji bom že povedal. Če jo imaš ti rad, mora imeti ona rada tudi tebe.« Peter je natočil oba kozarca. Prekrižala sta roke, v dušku izpila, trčila z dnom kozarcev in si podala roke. »Anton,« je zateglo spregovoril Jesenšek. »Peter,« je odgovoril Močnik. Nato sta se objela, kakor da sta pozabila, da je šele dopoldne — zunaj čaka delo, sonce ogreva zemljo — in se poljubila kot prava zaljubljenca. »Ježeš, Marija in sveti Jožef! Kaj takega še nisem videla v svojem življenju Zdaj se že dedi poljubujejo med seboj.« je s sklenjenimi rokami vzkliknila Petrova mati in od začudenja obstala na vratih Jesenšek se je ob nenadnih besedah naslonil s hrbtom na sod in se zagugal v kolenih, ko da se bo vsak hip zavrtel s sodom vred, Peter je obstal na mestu in mežikal, kakor da je prišel iz teme na svetlo. Njegova mati se je razčeperila na pragu Divje Je zakričala: »Marš ven iz kleti! Ali te ni sram? Namesto da bi pokazal viničarju, da si kmečki, ga še vlačiš s seboj v klet. Sram te bodi! In še poljubljaš se z njim Ne. tega ne bom prenesla. Grunt bom prodala!« Nato se je obrnila k Jesenšku: »Da vas ni sram. svinja pijana! Dosti ste že stari, vsaj vi bi morali biti pametni. Samo žrli bil« Jesenšek je napravil Lojziki pridigo. Govoril ji je o Petru, ni ga mogel dovolj pohvaliti, in ji prigovarjal, naj ne pozabi, kaj pomeni gospodinja na gruntu. Ko jih je Peter v nedeljo obiskal in je kar pred očetom in materjo vprašal Lojziko, če si je že premislila, mu je odgovorila: »Če nama je tako določeno, bova postala mož in žena. Najprej pa se bom morala izučiti za šiviljo.« Peter je še tisti večer prinesel pletenko vina in napijal vsem trem po vrsti Jesenšek in njegova žena sta se ga tako nacejala, da sta se samo smejala, ko je Peter pri mizi stiskal Lojziko k sebi. čez nekaj dni 1e Lojzika prejela rožnato pismo: »Pebegnil sem v Avstrijo Vrag naj vzame vse skupaj. Če ne bi Imel rožmarina, ki si m: ga dala za spomin in če ne bi smel misliti nate, bi mi bilo še bolj hudo. Komaj čakam, da te bom spet videl. Tako te imam rad, da ne najdem prave besede, Anza.« Lojziki je z okornimi črkami popisan papir zdrknil iz rok. Z roko je šla preko čela, kakor bi hotela pregnati spoznanje: Anza še misli nate in ne ve da te je medtem že dobil Peter na svojo stran Vseeno ni tudi tebi. S stisnjenimi ustnicami je zašepetala: »Prepozno!« Po župnikovi smrti je v šentpavelsko župnišče prišel Juretič, ki je bil do tedaj za kaplana blizu Celja. Z njim je prišla tudi kuharica, brez katere sl vaščani ne bi mogli zamišljati novega župnika. Juretič ni bil tako pobožen kakor njegov prednik. Mlad je bil — v najlepših moških letih. Skrbel je za dušni blagor svojih vaščanov, dasi ga sam ni imel. Vsak posvetni poklic mu je bolj ugajal. Ubogal je pač mater, ki ga je prosila, naj bi šel v bogoslovje. Pri hiši je bil najstarejši izmed šestih otrok Mati ga Je poslala v šole Odtrgovala si je od ust. samo da bi njen sin dovršil šole in prinesel blagoslov v hišo. Bil je živahen. Smejal se je pogosto S tem je hotel zakriti svoj pravi obraz ln se posmehovati ljudem, ki so ga zasmehovali. Gornja ustnica mu Je visela daleč čez spodnjo, zobje v čeljusti so bili veliki. Mehke oči so gledale izpod širokega čela. Lase Je imel trde. da si je le stežka napravil pričesko. Ko je hodil, se je zaganja! in klecal v kolenih.