Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 150.	Ljubljane 8 vm.	y LjublJanK v celrleft, 4. tulilo 1912.
Leto XI.
=š Velja po pošti: ==
ca oelo leto naprej . K 28-— Zl pol leta n . n 13'— ■a četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2'20 ga Nemčijo celoletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej .	K 24'—
sa pol leta „ .	„ 12'—
za četrt leta „ .	„ 6'—
za en meseo .„ ,	„ 2'—
V	opravi prejemali mesečne K 1*70
Inseratl:
Enostolpna petltrrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . « ti 13 II
sa trikrat
10
za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
s Izhaja::
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. uri popoldne.
K3" Uredništvo Je t Kopitarjevi nllot štev. 6/III. Bokopisl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s=s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nlioi štev. 6. t-u Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 168.
klonila gosposka zbornica. Vlada bi potem ali zaključila zasedanje in s § 14. uveljavila provizorij brez vseli dostav-kov ali pa izpremenjeni načrt provizo-rija predložila poslanski zbornici. Tukaj bi zopet dva ali tri dni ropotali proti gosposki zbornici, konečno pa sprejeli sklep gosposke zbornice.
To demagogijo je z vso pravico včeraj ožigosal poslanec dr. Stolzel. Ako ima pooblastilo vladi resen pomen, potem se vladi ne sme dovoliti, da stori, kar hoče. Tako pooblastilo je prazna fraza, ker vlada nima nobene prave kontrole pri tekočih izdatkih. Pri pro-vizoriju je mogoča le resna resolucija, ki vladi izrecno naroča, da izplača v drugih zakonih dovoljene svote, potrebne kredite pa si mora zagotoviti ustavnim potom. S tem parlament izreče voljo, da dovoli železničarjem in drugim državnim uslužbencem višje plače, ko dobi potrebno pokritje. To pa je nemogoče sedaj ob koncu zasedanja. Do jeseni naj vlada, stori, knr je potrebno. In tedaj bode parlament tudi mogel sklepati, ali se. draginjske do-klade izplačajo od 1. julija.
To vprašanje je včeraj zmedlo vrste v krščanskosocialni zvezi, v nem-škonarodni zvezi in med češkimi poslanci. Nemškoradikalni poslanci so hoteli glasovati za Tomšikov predlog. Ker pa se je večina nemške zveze izrekla proti predlogu, so se radikalci odtegnili glasovanju. Iz krščanskoso-cuilne zveze je izstopilo sedem članov, ki so zasedli »mons sacer«. Tudi v čeških vrstah je bil velik nered. In to je bil vzrok, da zbornica žc včeraj ni sprejela provizorija v tretjem branju. Potrebna bi bila za nujnost dvotretjinska večina., katera pa. je bila izključena. Danes je zadoščala navadna večina, ki je začetkom seje tudi sprejela proračunski provizorij. Danes popoldne jo tudi gosposka zbornica rešila provizorij, ki ga jutri objavi uradni list.
Secesija v nemškem taboru.
Nemškonarodna zveza hira žc od svojega početka. Po številu je sicer največja stranka, njena disciplina pa se razbije ob vsakem sunku. Edina vez te parlamentarne skupine je nemška ideja, ki jo hočejo vzdržati v državnih uradih, šolah in sploh v javnem življenju. Ta ideja je prekvašena s svobodno mislijo, ki pa jo zadržujejo še nekateri treznejši živi ji. V vseh ostalih vprašanjih pa so v zvezi največja nasprotja od konservativnega agrarca do židov-
skega borzijanca, od priprostega delavca do najhujšega stiskača. Iz zveze so najprvo izstopili štirje delavski zastopniki, ki na svojo roko ribarijo v kalni vodi nemškega ribnika.
Največja razlika pa je med nemškimi poslanci iz planinskih in severnih dežel v gospodarskih in socialno-političnih vprašanjih. Planinski poslanci so že doslej imeli svojo posebno zvezo. Načelnik te zveze, poslanec Do-bernig, pa je že pred tednom odložil svoje načelništvo. Danes pa je izstopil iz te zveze poslanec Marklil, ker so v odseku za državne uslužbence tudi njegovi ožji tovariši glasovali za predlog socialnega demokrata Glockla, naj se vladi izreče graja, ker je službeno pragmatiko spravila v zvezo s finančno reformo. Danes popoldne zborujejo posamezni nemški klubi, da zopet spravijo nemškonarodno zvezo na konja.
Razredna loJeriia.
Narodnogospodarski odsek jo predložil poročilo o razredni loteriji. Poročilo pravi: Sedanja loterija jo tako udomačena, da jo jo težko odpraviti. Donašala je državi povprek 20 milijonov na leio. Razredna loterija, katero predlaga vlada, pa je predraga. Raz-pečati bi so moralo na leto 400.000 srečk po 200 kron. To znese 80 milijonov. Dobitki bi znašali 70 odstotkov, lo je 56 milijonov, režija bi stala 4 milijone. Torej bi ostalo 20 milijonov, ko bi se razpečale vse. srečke. Ker pa je pri sedanji loteriji uslužbenih več oseb, bi te zgubile svoj zaslužek. Zato odsek predlaga, naj bi so sedanja loterija odpravila polagoma tokom desetih let. Odsek tudi ni zadovoljen, da bi največji dobitek s premijo znašal t milijon kron. Višji dobitki naj se znižajo in pomnoži število manjših dobitkov. Vlada jo hotela vso organizacijo razredno loterije izročiti bankam in menjalnicam. Odsek pa je sprejel resolucijo dr. Kreka, ki naroča vladi, da ne izroči razredne loterije bankam. Konečno je odsek naročil vladi, naj proučuje vprašanje, ali bi ne kazalo vpeljati liranilnično loterijo. Vprašanje razredne loterije torej ni še zrelo.
Vojaški kazenski pravdni red.
Zbornica je danes po kratki razpravi sprejela »en bloc« kazenski pravdni red za skupno armado in deželno hrambo. Zakon obsega 495 paragrafov. Ta zakon je velikega pomena za vojake. Sedaj veljavni kazenski
O** Današnja številka obsega 6 strani.
Petindvajset let.
Z današnjo številko stopa naš ljudski list »Domoljub« v petindvajseti letnik; praznuje torej 251etni jubilej svojega obstanka. List izide danes lepo, slavnostno opremljen in prinaša doneske naših mož, iz katerih se zrcali njegova zgodovina, pa tudi njegov pomen.
Nočemo napisati kakega šablon-skega članka k 251etnici tega ljudskega lista, niti bi prijeli danes za pero, ako bi ne bili prepričani, da se slovenska katoliška javnost vse premalo zaveda, kakšne velike važnosti je ta list za naš parod.
»Domoljub« je naše ljudstvo, oziroma našega kmeta neprimerno dvignil bodisi kulturno, bodisi gospodarsko. Med vrstami slovanskega kmeta, če izvzamemo češkega, ga ne boste nagli, da bi bil po svoji inteligenci, uka-željnosti, naprednosti in dostopnosti za nove misli kos našemu slovenskemu kmetu. Vrzite med naše ljudi katerokoli pametno misel, lahko ste brez skrbi, ne bo šla mimo njih, da bi sadov ne obrodila. In ta tla, v katera sejejo sedaj naši možje, je pripravil in zrahljal »Domoljub«. Pravijo, da je bil naš kmet starokopiten, konservativen, ne-pristopen za novotarije. Mogoče, da je bilo kdaj tako, a danes se ne more več tega reči. Kar je na konservativnosti dobrega, živa vera, ljubezen do domače zemlje, do kmečkega dela, do priprostega življenja, to mu je ostalo v njegovi krvi, kar je pa na konservativnosti slabega, to mu je prešlo.
Nekateri, ki »Domoljuba« ne po-Rnajo, se naravnost čudijo, kako je mogoče, da je liberalizem, ki je drugod vse otroval in razdejal, našel tako malo odmeva v duši našega kmeta. Odgovor je čisto lahek; »Domoljub« je kar sproti pregrizel vsako liberalno puhlico in danes se slovenski kmet bab-jim kvantam liberalnih ljudskih listov smeje.
Veliko so storili za napredek nagega ljudstva shodi, naši poslanci, narodni gospodarji, izobraževalna društva, a brez »Domoljuba« bi veliko tega spuhtelo v nič in šlo mimo naših ljudi brez vpliva. Politična prebuja našega naroda, železna disciplina in navdušenost ob volilnem boju, zvestoba do S. L. S., ta uspeh gre večidel »Domoljubu«.
LISTEK
Mnci.
(Konec.)
Taktika se je spremenila in zdaj Sc Strellenhaus dodajal le po en funt, dotim je njegov tekmec skakal po pet. Toda pivi je bil še vedno trdovraten.
»šestinštirideset«, je rekel.
»Petdeset!« je zakričal Mancunle.
Kaj takega, se še ni slišalo. Največ, kar se jo moglo povprečno izkupiti za konje pri prodaji na drobno, je bilo, kolikor sta hotela plačati ta dva gospoda za vse skupaj.
»Dva norca iz blaznice,« je mrmral jezni IIollo\vay. »Ako bi bil jaz Flynn, bi hotel videti barvo njunega denarja, preclno bi nadaljeval.«
Isto je prišlo na misel mešetarju.
»To je sicer samo formalnost pri kupčiji, gospoda,« je rekel, »toda navada je v takšnih prilikah, da se da nekaj nadavka kot jamstvo za bona fides. Saj vesta, kakšno je moje stališče in doslej šc nisem imel časti, da bi bil kupčeval z vama.«
»Koliko?« je vprašal kratko Strellenhaus.
»Recimo petsto.«
Ne gre podcenjevati tudi vpliva na izobraževalnem in gospodarskem polju! Koliko solidnega, treznega, poštenega življenja je prinesel »Domoljub« med naše ljudi! Ideal liberalne mladine je bila pijača, ponočevanje, pretep in ples. Ideal naše mladine je postala izobrazba, poštena zabava v društvih in berilo. Ideal liberalnega kmeta je bila polna mošnja na stroške drugih, naš kmet sc je oklenil samopomoči v zadružništvu. Danes ne potrebuje naše ljudstvo nobenih političnih mešetarjev, ne jerobov. Postalo je toliko pametno in toliko zrelo, da ve, kdo mu je prijatelj in kdo mu je sovražnik.
Te misli nam prihajajo v glavo, ko se spominjamo 251etnice »Domoljubo-ve«, okoli katerega se jo zbralo blizu 25.000 slovenskih družin, katerih učitelj je postal list. Na to resnico naj se spomnijo vsi oni krogi, ki vodijo krmilo našega naroda. Vsi, ki delajo na kulturnem in političnem polju, naj ne prezro važnega tovariša, ki je oplodil slovenska tla in slovenska srca. Na vsakem shodu bi morali politični govorniki opozoriti na tega. svojega tovariša, ki bo tudi še takrat govoril slovenskemu ljudstvu, kadar njih več ne bo!
Kavni ztiir.
Dunaj, 3. julija.
Provizorij sprejet.
Včeraj je zbornica sprejela proračunski provizorij v drugem branju. Besedilo vladnega načrta pa so slučajne večine v odseku tako zverižile, da. sta ostala noizpremenjena samo prvi in zadnji paragraf. Vrinili so v načrt zakona dostavke, ki spadajo samo v redni proračun ali pa se morejo izraziti v resolucijah. Tako ni. pr. so socialni de-mokratje v odseku zahtevali, da naj vlada železničarjem zviša plače za 17 milijonov. Ta zahteva more biti sama na sebi opravičena. Toda redno gospodarstvo zahteva, da je vsak večji izdatek pokrit med dohodki. Za to pa so predlagatelji niso prav nič zmenili. Zbornica je tudi ta predlog odklonila s 192 glasovi proti 136. To bodo seveda gospodje socialni demokrat je izrabili v svoje namene. Sicer pa je vsa ta gonja naravnost otročja. Recimo, da bi bila zbornica sprejela Tomšikov predlog. Posledica bi bila, da bi ga gotovo od-
»Tu je bankovec za tisoč funtov.«
»In tu je drugi,« je rekel Mancune.
»To je jako lepo, gospoda,« je rekel mešetar. »Veselje je, ako vidi človek tako živahno tekmovanje. Zadnja ponudba je bila po petdeset funtov rep in sicer ponudba Mr. Mancune-a. Vi imate besedo, Mr. Strellenhaus.«
Mr. Jack je nekaj pošepetal mešetarju.
»Dobro torej! Mr. Flynn mi je pošepetal, gospoda, da bi vama bilo mogoče po volji, ker sta oba velekupca, ako bi pridružili še čredo Mr. Toma Flynna, ki šteje tudi sedemdeset prav tako izbranih konj; skupaj bi jih bilo torej sto štirideset. Ali imate kaj oporekati temu, Mr. Mancune?«
»Ne, gospod.«
»In vi, Mr. Strellenhaus?«
»Še ljubše mi je.«
»Izvrstno. Res izvrstno!« je mrmral mešetar. »Torej razumevam lo tako, Mr. Mancune, da ponujate po petdeset funtov za rep in vzamete vseh stoštiri-deset?«
»Da, gospod.«
Množica jo globoko vzdihnila. Sedem tisoč funtov pri enem kupu. To jc bil višek za Dunsloe.
»Še kaj več, Mr. Strellenhaus?«
»Edeninpetdesct.v
»Pctinpetdesct.«
»Šestinpetdeset.«
»Šestdeset.«
Ljudje so komaj verjeli svojim ušesom. Holloway je stal z odprtimi usti in z izbuljenimi očmi gledal predse. Mešetar se je trudil, da bi se delal, kakor bi takšne ponudbe in takšne cene no bile nič nenavadnega. Jack Flynn iz Kildare-a sc je smehljal dobrosrčno in si mol roke. Množica je poslušala v smrtni tišini.
»Edeninšestdeset,« je rekel Strellenhaus. Od začetka jc stal brez sledu razburjenosti na svojem okroglem obrazu, kakor avtomatična figura. Njegov tekmec je bil bolj razburljiv. Oči so se mu svetile 111 vedno si je vlekel svojo brado.
»Petinšestdeset,« je zavpil.
»Šestinšestdeset.«
»Sedemdeset.«
Sedaj sc je končalo. Mr. Strellenhaus ni odgovoril ž niKako ponudbo.
»Sedemdeset je ponudba, gospod.«
Mr. Strellenhaus jo skomizgnil s pleči.
»Kupujem za nekoga drugega in sem prišel do svoje meje«, je rekel. »Ako mi hočete dovoliti, da povprašam . . .«
«Žal mi jc, gospod, da se mora prodaja nadaljevati.«
»Torej so pa konji toga gospoda.«
Prvič sc je obrnil k svojemu tekmecu in njegov pogled jo bil kakor nabrušena sablja. »Mogoče bom konje še videl.«
»Upam, da,« jc rekel Mr. Mancune; in njegovi sivi, namazani brki so se zježiii.
S poklonom sta se ločila. Mr. Strellenhaus je šol v brzojavni urad, a jc moral počakati s svojim poročilom, ker je bil Mr. Worligton Dodds že končal svojo brzojavko; kajti po negotovih ugibanjih in nejasnih sklepih jo naenkrat jasno izprevidel, da sc nekaj dogodi. kar jc že zapustilo Čudno znamenje v tem malem irskem mestecu. Politične vesti, imena, prikazni, brzojavko, nakupovanje konj za vsako cono, vse to jo pomenilo lo nekaj. Ohranil jc svojo skrivnost zase in jo sklenil porabiti.
Mr. VVarner, ki jc bil drug Mr. VVorlingtona Docldsa in ki ga je zadela ista nesreča, je šol na londonsko borzo, toda tam jo našel lo malo tolažbe, kajti po Evropi je vse vrelo in vesli o miru in vojski so sledile tako hitro in s takim zagotavljanjem, da ni bilo mogoče vedeti, komu naj človek verjame. Jasno je bilo, da bi se dalo celo premožen jo pridobiti v obeh slučajih, kajti vsaka vest jo izprcmonila vrednost državnih papirjev; toda brez posebnega
pravdni red sloni še na starih določbah, iz časov cesarice Marije Terezije, ko so veljala načela tajnosti in raznih inkvizicijskih sredstev. Vse postopanje je bilo formalno, obtoženec brez zagovornika, večkrat izročen na milost sodnega kolegija. Ves pravdni red že davno ne odgovarja sedanjim časom, ki zahtevajo javno obtožbo in razpravo, zagovorništvo, neodvisnost sodišč itd. Ves zakon sloni na načelih splošnega kazenskega zakonika s posebnim ozi-rom na vojaške razmere. Ves kazenski pravdni red obsega pet zakonov, in sicer avstrijski in ogrski za skupno armado in mornarico, za avstrijsko in ogrsko deželno brambo; za Bosno in Hercegovino bode skupna vlada izdelala poseben zakon.
Vsi ti zakoni so enaki, razlika je le glede jezika, in to je edina večja hiba vsega zakona. Mažari so zahtevali in dosegli, da veljaj na Ogrskem povsod, torej tudi na Reki, izključno le mažarski državni jezik pri zaslišanju, razpravi in objavi razsodbe. Le če obtoženec ni zmožen mažarskega jezika, more se zagovarjati v službenem (nemškem) jeziku. Ako tudi tega ne razume, potem dobi tolmača. Odsek je sicer grajal to določbo, toda to novo koncesijo so Mažari dobili že davno. S to koncesijo Mažari sicer še ne bodo po-mažarili nemažarskih polkov, toda skupna vlada je zopet žrtvovala važno načelo »mažarski suvereniteti«. Tudi ta koncesija nasprotuje ustavi monarhije. Po tej ustavi je vladar absoluten poveljnik armade tudi glede vojaškega kazenskega pravdnega reda. To pravijo krone izrecno prizna tudi mažarsko besedilo nagodbe v § 14. člena XII. O tem vprašanju so zadnji dve leti, ko je skupna vlada izdelovala načrt kazenskega pravdnega reda, pisali v strokovnih listih razni avstrijski juristi. Vsi soglašajo, da tucli starejši ogrski zakoni sodne pravice v armadi prepuščajo vladarju. Ko pa bi se vladar prostovoljno odpovedal tej pravici, potem spada to vprašanje v kompetenco delegacij. Ker pa ta aparat državne ustave po mažarski razlagi in praksi ni zokono-dajaven zbor, ampak le dva odseka obestranskih parlamentov, pridemo zopet do zaključka, da je ustava monarhije brez strehe, oziroma zaključnega kamna. No, vojaki na obtožni klopi ne bodo razmišljali o tem državnopravnem vprašanju. In s tega stališča moremo pozdravljati temeljito reformo kazenskega pravdnega reda.
Za vinorejce.
Koncem seje je zbornica nadaljevala razpravo o nujnem predlogu za vinorejce. Danes je nad eno uro govoril poslanec J a r c , ki je obširno utemeljeval zahtevo, da vlada odpiše posojila vinogradnikom in pospešuje vi-norejsko zadružništvo. Govor objavimo po zapisniku.
VSTAJA ALBANCEV.
Iz Monastir a poroča Hakki paša, da so številni šejki se pridružili vsta-šem. Oblasti so aretirale dva kmeta, ki sta imela v svojih hišah skrite bombe. V Monastir odpošlje turška vlada na pomoč turške čete.
Albanci razglašajo, da so se v turški armadi služeči Albanci izjavili solidarnim z dezerterji in se upirajo udeležiti se vojaških operacij v severni Albaniji. Dezerterji vztrajajo na svojih zahtevah: odstop kabineta in da se ugodi i drugim zahtevam Albancev. Iz garnizij Monastir in Priština je de-
zertiralo 25 častnikov In okolu 1000 vojakov. Turška vlada je prišla na sled raznim tajnim turškim Častniškim društvom.
V Carigrad je prišla deputacija 42 častnikov vojnega zbora v Erkindiji zahtevat odstop kabineta.
Primorske vesli.
p V centralnem semenišču začnejo izpiti dne 5. t. m. Sklep je 20. t. m. Mašniška posvečenja sc vrše 21., 25. in 26. t. m.
p Trialistična revija v Trstu. V Trstu se je sestavil odbor, ki bo izdajal revijo pod naslovom »Trialismus«.
p Sestanek »Sodalitatis« za Koper-ski in Dolinski okraj se vrši dne 9. julija ob 10. uri v Kopru (Instituto Gri-soni.) Sestanka se udeleži tudi dr. Andrej Karlin, tržaško-koperski škof.
p Smrtna obsodba pred tržaško poroto. Po tridnevni razpravi je danes končala razprava proti Petru Pa-liaga, obtoženemu umora, storjenega dne 29. septembra 1911 na svoji svakinji Angeli Paliaga. Zločin je obtoženec storil rečenega dne s tem, da je svoji žrtvi prizadjal 12 globokih ran s kuhinjskim nožem, koje so bile vse smrtne. Angela Paliaga je v resnici kmalu po napadu izdihnila Sodni dvor je proglasil nad obtožencem smrtno obsodbo.
p Vlom. Svedrovci zopet na delu.
Predsinočnjim se jc v Trstu zbirala velika množica ljudi okrog kavarne »Corso« in bližnjih hiš. Nekemu radovednežu se je zdelo, da gori in hitro je telefoniral po požarno brambo, katera je prišla v vsej naglici na lice mesta, a se obrnila takoj, ker so gorele le pete tatovom. Policija je blokirala okrog 20 hiš v bližini. Pri vsakih vratih je stal redar in po par desetnikov. Slučaj je bil ta-le: Družina Tončič, stanujoča v Trstu, ulica sv. Ivana, se je podala v Zagreb. Ko sta se soproga vrnila predvčerajšnjim okrog 11. ure ponoči domov, sta našla vse v neredu, opazila pa tudi dve senci svedrovcev, ki ste hitro izginili proti podstrešju. Gospa je odprla okno in pričela kričati na pomoč, med tem pa jc soprog — šinili so mu v spomin francoski apaši — šel po samokres v omaro, vedoč, da so vlomilci tudi oboroženi. In ni se motil. Če mista bila oborožena z drugim, sta bila z onim revolverjem, katerega je g. Tončič hotel vzeti v obrambo, a je izginil. Tatova sta morala biti par ur v stanovanju in bila informirana o odsotnosti družine. Pričel se je pravcat lov za tatovi. Varnostni organi so preiskali podstrešja vseh bližnjih hiš in pregledali tudi bližnje strehe, a tatov niso dobili. Na veliko žalost soprogov Tončič se je konstatirala ogromna, tatvina juvel in antikvarij v vrednosti preko 5000 K, gotovega denarja pa je izginilo 2250 K v banknotah. Policijski inšpektor Karol Tic je aviziral vse urar-je, zlatninarje in starinarje ter postavil cel policijski aparat na noge.
p Nesreča. V tovarni za čiščenje riža v Trstu so delavci Anton Lavren-čič, Franc Virant in Ciril Črne skladali vreče na kup. K nesreči se je cela zlož-ba podrla in vreče riža po 100 kg so se vsulc na tla in pokopale Vira n ta, Čer-neta in Lavrenčiča. Vsi trije so smrt-nonevarno poškodovani. Na lice mesta je prihitela sodna komisija, ki je pa konstatirala samokrivdo ponesrečencev.
p Insolventna je tvrdka Bohinc v Trstu.
obvestila ni bilo mogoče ničesar storiti in nikdo se ni upal podajati se v nevarnost na podlagi domnevanj časopisov in govorice na cesti. Warner je vedel, da bi si lahko pridobil v eni uri svoje in svojega druga izgubljeno premoženje in vendar se ni mogel poda-dajati v nevarnost, da se zmoti. Vrnil se je v svojo pisarno popoldne in bil še vedno prepričan, da bo mir, kajti vse bojazni pred vojsko se ne vresničijo niti enkrat v desetih slučajih. Ko je vstopil v pisarno, je ležala brzojavka zanj na mizi. Bila je iz Dunsloe, iz kraja, ki ga ni slišal še nikoli in je bila podpisana od njegovega odsotnega druga. Poročilo je bilo šifrirano, toda prevedel ga je hitro, kajti bilo je krasno in jasno.
' »Špekuliram na to, da padejo vsi nemški in francoski vrednostni papirji. Prodajaj, prodajaj, prodajaj, samo prodajaj.«
Za trenotek se je Warner obotov-Tjal. Kaj pač ve Worlington Dodds v Dunsloe, kar ni znano na Throgmorton Street? Toda spomnil se je na drugovo naglost in odločnost.
Brez nujnih vzrokov bi ne bil poslal takšnega poročila. Ako misli sploh kaj storiti, inora storiti takoj in tako sc jc opogumil in sc podal v uno po-
slopje, kjer se kupčuje na oni čudni način, da lahko prodaja človek, česar ni dobil in česar bi ne mogel plačati, ako bi dobil to. Imel je veliko število francoskih in nemških obligacij. Na trgu je bilo ravno upanje, da ostane mir in je bilo dosti kupovalcev, dokler ni njegovo vztrajno prodajanje provz-ročilo, da so ga tudi drugi posnemali in tako je nastal preobrat na borzi. Ko se je VVarner vrnil v svojo pisarno, jc moral sestavljati nekoliko ur svoje račune in ko je prišel zvečer na ulico, je vedel za gotovo, da ga prihodnji dobavni obrok uniči ali pa obogati.
Vse je bilo odvisno od poročila Warlingtona Dodsa. Kaj je pač odkril v Dunsloe.
Naenkrat je zagledal, da pritrja neki raznašalec novin lepak na svetil-kin steber in okolo njega se je naglo nabrala majhna množica ljudi. Nekdo je mahal s svojim klobukom; drugi je vpil nekaj svojemu prijatelju črez cesto. VVarner je hitel tja in zagledal lepak med dvema, glavama, ki sta se vzpenjali.
»Francija je napovedala Nemčiji vojsk o.«
»Vraga!« je vzkliknil Warner. »Stari Dodds je imel vendar pravi«
p Umrl je na Opčinah' veletržec z oljem, Emil W e i s s , star 45 let.
p Pekovska stavka. V Zadru so začeli stavkati pekovski pomočniki. Zahtevajo 40 odstotkov povišanje plače, osemurno delo in nedeljski počitek.
p Pohotnež. 55 letni Alojzij Kreč, dninar v Trstu, doma iz Kamnika, jc hotel posiliti dve hčerki Marije Lupi-sana v Trstu, od katerih je ena stara devet, druga pa komaj tri leta. Pohot-neža so oddali deželnemu sodišču.
p Opuščena tovarna torpedov na Reki. Tovarna torpedov na Reki, Wit-head, jc sklenila, da opusti izdelovanje podmorskih čolnov. Okoli 30 uradnikov je dobilo odpoved, mnogo delavcev pa je izgubilo službo. Govori se, da je temu vzrok dejstvo, da izdelovanje podmorskih čolnov ni bilo plo-donosno, od druge strani pa zopet zatrjujejo, da so imeli čolni napake.
p 400 zavojev bombaža je zgorelo na parniku »Borneo« na Reki. Škode je 8000 K.
p Roparski umor v Tržiču. Predvčerajšnjim smo poročali, da je bil umorjen v Tržiču pri Trstu od neznanih storilcev delavec Pezza. Sedaj so pa aretirali nekega. Jakoba Fontana, kateri je spočetka vse tajil, potem pa vse priznal. Ko je prespal prvo noč, ga je drugo jutro jetničar obiskal, a ga je našel obešenega. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Najhujši sodnik je pač vest.
p Radi umora Bressana se. poroča: da je bil odpeljan v zapor Alojzij Ma-raž iz Št. Terjana, ker je na sumu, da je on ubil Bressana iz Ločnika. Brata Kociančič iz Podgore sta še vedno v preiskovalnem zaporu, ker sta še zmi-rom |na sumu, das ta povzročila uboj.
p Stanje ponesrečenega Blažlce, železniškega čuvaja iz Št. Petra, ki ga je vlak poškodoval, se je zboljšalo.
Štajerske novice.
š Liberalna fehtarija. Celjski liberalci zopet milo jokajo. Njihova domišljija vidi naše stranke, društva in časopise, oblagodarjene z denarjem, pri sebi pa sušo. Zadnji »Narodni list« ima ginljiv oklic na. liberalne somišljenike, v katerem berači za en milijon vinarjev za takozvani »narodni« (!) sklad. Ta »narodni« sklacl nima namena pospeševati narodnosti, ampak kakor se v oklicu razlaga, pospeševati liberalno agitacijsko delo, osobito pri raznih volitvah, ki zahtevajo mnogo letakov, mnogo brezplačnega razpošiljanja naprednih listov, pa tudi (nekaj za Spind-lerja in Lesničarja!) mnogo raznih agi-tacijskih potov. Čudna je narodnost tega »narodnega« sklada!
š Krasni Fram je opustošen. Iz Frama se nam piše: Dne 2. julija ob pol 1. uri je uničila strašna toča s silnim nalivom vse pridelke in sadeže na polju, v vinogradih in vrtovih. Naj-obilnejše žetve smo pričakovali na polju, sedaj je vse v tla pomandrano. Naši bujni vrtovi s svojimi gredami so kakor obriti. In naši krasni vinogradi, ltejr raste skoro najboljše štajersko vino, so že obrani grozdja in listja. Ravno letos so obetali tako trgatev, kakor še malokdaj. Vrhu tega pa je silni naliv napravil mnogo škode po vinogradih, travnikih in na polju. Po nekod je padala taka toča, kakor kurja jajca. Potolkla je vse v občinah Fram, Morje, Ješenca. Nepopisno jc opustošenje, neprecenljiva, škoda.
š Upokojena sta madučitelja Julij S a d n i k in Karol M a r š i č ter učiteljica Ivana T r a m š e k.
š Koliko prebivalcev štejejo posamezni okraji in mesta na Sp. Štajerskem? Osi-ednji urad za ljudsko Štetje na Dunaju je dovršil seznam ljudskega štetja po okrajih. Po tem seznamu štejejo: mesto Celje 6993, mesto Maribor 27.974, mesto Ptuj 4634; okrajno glavarstvo: Celje 116.775, Konjice 22.019, Ljutomer 27.553, Maribor 94.245, Ptuj 81.860, Brežice 50.205 in Slov. Gradec 42.947 prebivalcev. Vsi okraji na Štajerskem štejejo 1 milijon 441.604 prebivalce. Na Spodnji ztajer pride 475 tisoč 205 prebivalcev.
š Romarjem na Trsat, ki pridejo že v nedeljo popoldne ali zvečer v Maribor, priporočamo, da se podajo v gostilno »Sandwirt«, Viktringhofgasse, kjer bodo dobro postrežem in se ne bodo natakarice iz njih norčevale, kakor se je lansko leto našim romarjem v neki slovenski gostilni( ime še za sedaj zamolčimo) zgodilo!
š Tečaj za pridelovanje sadja (poletni sadjarski tečaj) se vrši od 15. do inkluzivno 25. julija na štajerski poljedelski šoli v Grottenhofu pri Gradcu. Javiti sc je na ravnateljstvo.
š Surovina. Iz Šmarja pri Jelšah: Posestnih Mihael Marčen pri Sv. Štefanu je že dalje časa s svojo ženo prav grdo ravnal. Pretepal jo je s polenom ter jo metal po tleli in hodil po njej z
nogami. Pri sosedih je žena večkrat tožila o moževi surovosti. Pred nekaj dnevi je mož ž njo zopet prav grdo ravnal in jo hudo pretepel. Od tedaj je Žena tožila o notranjih bolečinah in legla v posteljo. Mož jo je pustil ležati brez zdravniške pomoČS. Par dni nato je žena umrla. Kako daleč je smrt v zvezi z surovim moževim ravnanjem, bo dognala preiskava.
š Strela v Ptuju. Dne 30. m. m. je divjala v Ptuju in okolici huda nevihta. Strela je udarila v več poslopij, ne da bi bila. zažgala. Marijo Horvat, 281etno posestnikovo hčer, je pa strela ubila, ko jc šla v cerkev.
Obravnava Rittar.
Ljubljansko deželno sodišče raz* pravlja danes o kazenski zadevi proti Adolfu Ribnikarju. Ob 9. uri pripelje paznik Ribnikarja v razpravno dvorano. Ribnikar se pokloni občinstvu in poda roko nekaterim svojim znancem. Oblečen je v črno salonsko obleko. Se« natu predseduje deželnosodni nadsvet* nik Vedernjak, votanti so: nad* svetnik II a u f f e n, svetnik Potrato in c. kr. sodnik S t o c k 1, zapisnikar M e r a 1 a. Državno pravdništvo zastopa dr. Neuberger, obtoženca zagovarja dr. Novak. Točno ob 9. uri doi poldne otvori predsednik Vedernjak razpravo.
Predsednik Ribnikarju: Vstanitel
Ribnikar vstane, izpove, da ima mater še živo, kot svoje premoženje navede knjige iin 4500 K plače na leto kot tržni nadzornik.
Nato prebere predsednik dr. Veder-' njak obtožnico, ki slove:
C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani vlaga pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani proti Adolfu Ribnikarju, roj. 17. junija 1880 v Spodnjem Logatcu, prist. v Ljubljano, katol., samsk. mestnemu tržnemu nadzorniku, nekaznovanemu, sedaj v preiskovalnem zaporu
obtožbo.
Adolf Ribnikar je dne 18. septembra 1908 v Ljubljani povodom septemberskih pouličnih demonstracij s hujskanjem množice, ki je z lučanjem kamenja in s palicami iz hudobije pobijala šipe in posodo na kazini, iz česar je nastala škoda v znesku 3830 K ter je mogla nastati nevarnost za življenje, zdravje in telesno varnost ljudi, opisano hudodelstvo namenoma napeljal. Zakrivil je s tem hudodelstvo javne nasilnosti v smislu §§ 5. in 85 a in b kaz. zak. ter naj se kaznuje v smislu g 861 kaz. zak.
RazlogL
Kakor je obče znano, se je vršil dna 18. septembra 1908 zvečer v »Mestnem domu« protestni shod radi ptujskih dogodkov. Shod je na udeležence tako razburljivo vplival, da so se množice po celem mestu razsule ter rai« lile svojo jezo nad nemškimi zavodi in nemškimi trgovci. V nastopanju demonstrantov je bil spoznati nekak vzpored, tako da je domneva popolnoma, opravičena, da se izgredi niso vršili vsled hipnega izbruha jeze množice, temveč da so bili izgredi pripravljeni. Jasno pa je, da niso bili vsi udeleženci izgredov dogovorjeni, temveč dogovorjeni so bili le nekateri, ki so potem množico, ki se je že pri shodu poprej razburila, hujskati in k izgredom napeljali.
Z razsodbo z dne i. novembra 1908, opr. štev. Vr. VII. 964/8 360, je bila. cela, vrsta, udeležencev pravomočno obsojena radi hudod«l-stva po § 85 a in b kaz. zak. Veliko število udeležencev je seveda ostalo brez kazni, ker ni bilo mogoče vsakega posameznega izslediti.
Povodom preiskave radi septemberskih dogodkov, zlasti radi dogodka na večer dne 18. septembra. 1908, so se vršile poizvedbe tudi zoper sedanjega tržnega nadzornika Adolfa Ilibnikarja, ki so pa ostale brezuspešne, ker so priče deloma popolnoma negativno izpovedale, deloma pa celo trdile, da je Ribnikar v Šelenburgovi ulici pred kazino na množico pomirljivo vplival. Kazensko postopanje se je vsled tega ustavilo, vendar se je i>o Ljubljani splošno govorilo, da je ravno Bibnikar tisti, ki je septemberske dogodke v zvezi z nekaterimi drugimi provzročil.
Naknadne poizvedbe sicer niso dognale dc\aza, da je obdolženec uprizoril septemberske dogodke. Nasprotno pa poizvedbe tudi niso doprinesle dokaza, da. je javna govorica neresnična. Pač pa so poizvedbe dognale, da se je obdolženec izgredov neposredno udeležil.
Kakor že omenjeno, so se vršili napadi po nekakem vzporedu. Prvi naskok se je izvršil na kazino in neposredno v z^ezi s tem naskokom na v bližini se nahajajoče zavode, kakor »Kranjsko hranilnico«, nemško gimnazijo, realko itd. Kasneje so sc vršili napadi zaporedoma na Mahrov zavod, na zavod Huth, na nemški otroški vrtec v Streliških ulicah in na hišo krojača Reisnerja v Resljevih ulicah. Najhujši napad je morala prestati nemška kazina, ki se smatra kot središče nemškega življa. Pretežna večina udeležencev usodepol-nega shoda se je valila proti frančiškanskemu mostu na Marijin trg, kjer se je delila v dve krdeli, ki sta hoteli, nahujskani od klica: »H kazini!«, proti kazini, in sicer eno krdelo skozi NVolfove ulice, drugo skozi Šelenburpove ulice. Malo število demonstrantov ie tudi skušalo skozi Židovske ulice priti v Zvezdo in pred kazino.
Napad se je torej vršil očividno koncentrično od različni strani, kar dokazuje, da je bilo množica vodena od posameznikov, ki so se med njo razdelili. To dokazujejo tudi klici: »II kazini!«. Kakor potrde nekatere priče, so celo nekatere dame klicale »Za nami!« ter s temi klici množico hujskale prodreti proti kazini.
Kaj je množica, nameravala pri kalini, o tem ni mogel prav nihče dvomiti, zlasti če se uvažuje, da so se že večkrat poprej zgodili napadi na kazino in da so so že opetovano poprej šipe pobile, seveda ne v tolikem obsegu.
Tako v Wolfovih ulicah kakor v Selen-burgovih ulicah so zupiruii pot policijski kor-donl. V obeh ulicah pa. ie množica tako pri-thkula, da, jc predrla kordon,»in siccr skoro
Istočasno v obeh ulicah. Bržkone pa je bil kor-:lon v Selenburgovih ulicah nekoliko popreje predrt. V tem hipu, ko jo bil kordon v Selenburgovih ulicah predrt, pa so že tudi začele pokati šipe pri kazini, in sicer na obeli stra-ueh, to je v Selenburgovih ulicah 111 v Zvezdi.
Ker v Selenburgovih ulicah, ki so tlakovano z asfaltom, ni bilo kamenov, teduj je jasno, da so ljudje, ki so tvorili množico v tej ulici, karane seboj prinesli, in sicer so jih bržkone nabrali na Vodnikovem trgu.
Ko je množica v Selenburgovih ulicah prišla do kordona, so ni takoj posrečilo pre-dreti kordon. ker se ji je straža s poCetka Sc precej energično nasproti postavila. Med množico je bil tudi Ribnikar, ki je sem in tja hodil, mahal z rokami in kakor povsem verodostojna priča Kunaver potrdi, delal vtis, da je vodja množice.
Priča Kunaver je takrat slučajno prišel e vpreženim vozom v smeri od Zvezde proti Šeleuburgovi ulici ter so konji ravno prekoračili kordon, ko je množica vprego ustavila. V tem hipu .se je Ribnikar dvignil na voz ter iiujskal množico, češ, da so visokošolci na Dunaju tudi že večkrat demonstrirali, pa so jim bile nlice proste in tu v Ljubljani linj bi Slovencem na domačih tleh zapirali pot?
S klicem »Naprej!« je stopil z \oza in nahujskana množica je kričeča »Zivio!« in »Hura!« tako hudo pritisnila, da je odpor stražnikov omahnil.
Vsebino Ribnikarjevih liesed je potrdila Cela vrsta popolnoma verodostojnih prič.
Da je bil nastop Ribnikarjev Inijskajoč, pa sledi tudi še iz drugih okoliščin. Ko je Ribnikar z voza govoril, je stopil policijski komisar Jančigaj k njemu ter ga pozval, naj stopi doli z voza, ker bi ga drugače moral radi hujskanja pustiti aretovati.
Ko so bile šipe že pobite, je Ribnikar še redno v bližini kazine sem in tja hodil. Policijski komisar Jančigaj je stopil k njemu in mu rekel: »Gospod Ribnikar, če ste radi miru tukaj, pomirjajte ljudi in glejte, da sc raz-idejo.« Nato mu je Ribnikar osorno odgovoril: »Kaj, ti boš tukaj uradoval, ali si ti kak komisar! Ti pojdi v Union, da te bodo tam ven vrgli!«
Iz vsega tega pa sledi, da je bil Ribnikar vodja množice v Selenburgovih ulicah. Da je bila množica namenjena, naskočiti kazino, mu je bilo dobro znano. S tem, da jo je pozval, predreti kordon in uničiti odpor javne straže, je množico napeljaval k hudobnemu dejanju ter k ujega gotovemu izpolnjenju si prizadjal.
Obdolženec trdi, da bi bila množica tucli brez hujskanja pobila šipe na kazini, ker je bila. razburjena in je imela iz lastnega nagiba namen napasti kazino ter tu šipe razbiti. Ta zagovor pa obdolženca ne more rešiti krivde, kajti po postavi je tudi tisti kaznjiv, ki hujska k hudodelstvu človeka, ki je že sam namenjen hudodelstvo storiti; sicer je postala ravno vsled tega nastopa množica še pogumnejša ter s še večjo silo pritisnila na kordon.
Obdolženec se je nahajal tudi med razbijanjem šip na licu mesta in njegov nastop napram komisarju Jančigaju dokazuje jasno, da se je celi napad zgodil v medsebojnem spo-razumljenju, in če tudi obdolženec sam ni vrgel nobenega kamna, vendar je s svojim nastopom in s svojo navzočnostjo moralično pripomogel k storjenemu činu. Odgovoren je torej tudi za vse posledice. (E. Srag. 2201, 2;>43 in dr.)
Obdolženec sicer zatrjuje svojo nedolžnost, fes. da ni hujskal, temveč celo pomirjevalno vplival na množico. Njegov zagovor pa. je. opo-vržen po izpovedbah prič. Pripomniti je tu, rla. so bili stražniki, ki so tvorili kordon v Selenburgovih ulicah, že leta 1908 zaslišani. Deloma so popolnoma negativno izpovedali, deloma pa obdolženca naravnost razbremenili. Preiskava je pa dognala, da so se takrat napram mestni straži pojavili nedopustni vplivi v prid obdolženca. Obdolženec je imel takrat vplivne zaščitnike. Značilno je. da je napram stražniku Ivan Pust, ki je obdolženca, ker je sem in tja hodil, hotel prijeti, drugi stražnik rekel: »Kaj pa tega prijemaš, ali ga ne poznaš?« V ovadbi, katero je napravila mestna policija glede dogodkov, je bilo pred ekspe-dicijo vse črtano, kar se je likalo obdolženca.
Po izjavi posameznih stražnikov je vladal med stražniki sploh strah, da bodo izgubili službo, če ne bodo za Ribnikarja ugodno izpovedali.
Umevno je torej, da leta 1908 ni ničesar na dan prišlo, čeravno se je v javnosti govorilo, da je Ribnikar eden glavnih krivcev.
Da je Ribnikar v zvezi s septemberskimi dogodki, pa dokazujejo tudi sledeča dejstva: Ribnikar je imel ljubavno razmerje z Louizo Gobel, ki je takrat stanovala v Reisnerjevi hiši, na katero se je tudi napad izvršil. Vpričo Reisnerjeve rodbine je Louisa Gobci Ribnl-karju predbacivala, da jc on vsega kriv. Tudi je povedala Reisnerjevim, da ji je Ribnikar že dan pred izgredi povedal, naj se varuje, češ, da se bodo Nemcem šipe razbijale. Louisa Gobel, koje bivališče je začasno neznano, je sicer pred sodnijo' svojo izpovedbo ublažila, deloma ker se je Ribnikarja bala, deloma, ker je z njim še imela ljubavno razmerje. Tudi Reis-nerjevi so takrat jako previdno izpovedali, kajti strah ljudstva vsled septemberskili dogodkov, zlasti pa strah pred bojkotom je toliko vplival na ljudi, da si ni nihče upal nastopiti proti demonstrantom, zlasti ne proti domnevnim voditeljem. Vendar pa je obdolži-jev T.ouise Gobel, kojo jc v vidnem ogorčenju izustila, jako značilna, ter je. pač jasno, da si ts obdolžitve ni kar hipoma izmislila.
, Da bi bil obdolženec množico, ki je pri Heisnerju šipe razbijala, napeljeval, ni dokazano. Louisa Gobel je napram Reisnerjevim tudi izpovedala, da je bil Ribnikar navzoč, od-nosno tla. se ji je vsaj lako dozdevalo. Da si Gobci tudi tega ni naravnost izmislila, dokazuje rlejstvo, da je Ribnikar res prišel istega večer« k Reisnerjevi hiši, kakor izpovedujeta priči dr. Žerjav in njegova žena. Izpoved teh dveh prič in priče dr. Lavrenčiča, svnka dr. Žerjava, je sploh zanimiva. Vso te priče namreč, izpovedujejo, da so hodile tako rekoč za ekscedenti ter prišli vsakokrat (!) ravno v iem trenutku lia pozorišče, ko so izgredniki ravno dokončali svoj čin. Tako so prišli Ribnikar in njegova družba k Mnhrovem, Huthoveni zavodu. k nemškem otroškem vrtcu in končno k Heisnerjevi hiši, kjer so si delo demonstrantov ogledovali. Sicer si pa. nasprotujejo izpoved be zakonskih Žerjav in dr. Lavrenčiča v bistvenih točkah.
Posneti pa se da iz teh izpovedi), da je Ribnikar po dovršenem napadu na kazino, katerega je sani vodil, šel 7, množico od poslopja do poslopja, kjer so demonstrantje opravljali svoje delo in če Ribnikar pri drugih poslopjih tudi ni bil ravno \oditelj, jc veudur tako rekoč dvlo nudzorovul
Ce se vse ie okoliščine uvažujejo, se mora priti do zaključka, da je obdolženec bil pri septemberskih izgredih neposredno udeležen, da je zlasti v Selenburgo\ih ulicah zločin napeljal in k njega gotovemu izpeljanju pripomogel. Obtožba jo torej povsem utemeljena.
Državno pravdništvo zahteva zaslišanje 2? prič in predlaga pismeni izpovedi 19 prič.
Zasliševanje Ribnikarja.
Na vprašanje, ali sc čuti-krivega, odgovori Ribnikar, da ne. Ribnikar izpove nato, da je leta 1906. končal svoje študije, nakar je bil v službi pri dunajskem mestnem magistratu do spomladi leta 1907., od tega časa dalje je služboval v Šmarju na Štajerskem kot deželni živinozdravnik, 1. januarja 1908. je bil nastavljen pri kranjski kmetijski družbi v podkovski šoli, kjer je 6stal do konca leta 1908, dno 1. januarja 1909. pa je postal ljubljanski tržni nadzornik.
Predsednik: Očitalo se vam je, da ste vodili demonstracije septembra 1908. Kje ste stanovali takrat?
Ribnikar: V Prešernovi ulici. Pravi, da se je znanega shoda 18. septembra 1908 v »Mestnem domu« udeležil kot človek, ki se zanima za politične pojave in kot »žurnalist«.
Predsednik: Kakšen je bil smisel govorov na onem shodu?
Ribnikar: Govorilo sc je o ptujskih dogodkih, o položaju, ki je nastal o teh dogodkih in I udi to, da ima centralna vlada dolžnost ščititi (udi Slovence na Štajerskem. Koncem govorov so govorniki opozarjali zborovalce, naj bodo mirni. Gotovi gospodje so se tudi določili, da bi skrbeli. da bi se ljudje mirno razšli. Bilo pa je med njimi nebroj fantičkov, ki so pričeli vpili, in kmalu se je cela družba valila proti Šenklavžu. Tem ljudem se je tudi sam pridružil. Ljudje, so demonstrirali kot navadno« in vpili »živio*'. Vse ulice pa so bile natlačene. Pri pošti je videl, kako je šla množica proti kazini. To je bilo okoli pol 10. ure zvečer. Šel je z množico spe-cielno kot žurnalist, ker ga je stvar zanimala. V Šelenburgovi tilici se je množica zagozdila, kričanje se je vedno bolj razvijalo. Pri koncu pošte je videl, da bo tamkaj postavljeni policijski kordon pi-edrt. Tisti trenutek je skočil na voz, s katerim se je tja pripeljal neki kmet. Govoril jc množici 6 do 8 minut, ne hujskajoče, ampak kakor na kakem shodu, da bi rešil situacijo. V ječi se ie skušal domisliti, kaj bi zakrivil, toda ne ve se ničesar spomniti. Čisto gotovo pa je, da je skušal pomirjevalno vplivati na množico. Ponovno je ponavljal, naj ljudje naprej ne rinijo, kajti spredaj so ljudje takorekoč v orožje silili. Videl jc demonstracije tudi na Dunaju, a bile so to pravzaprav manifestacije. Ljudje so tamkaj kričali, in to je bilo tudi vse. Ljudem jc pa tudi zato prigovarjal, da naj bodo pametni, ker je bil prepričan, da je za poravnavo kakršnihkoli krivic prostor na Dunaju v parlamentu, kjer poslanci lahko kaj dosežejo, česar ne morejo navadni ljudje. Proti izgredom je bil zato, ker je vedel, da sc ž njimi vzame iz rok poslancem možnost v parlamentu kaj doseči. Sicer pa kot 28leten mož, ki je vendar zrel in pameten, vendar ne bo tako neumen, da bo pred policijo ljudi hujskal in stavil na tehtnico eksistenco, ki si jo je pridobil, oziroma pri-stradal na Dunaju. (Tu se prične Ribnikar, ki ima sicer mnogo poguma pred branjev-kami na trgu, jokali in si brisati z robcem oči in nos.) Kako jc prišel po svojem govoru v Šelenburgovi ulici z voza, sc ne spominja; mogoče so ga vrgli, ali pa je sam padel doli. Po njegovem govoru so ljudje že strahovito razgrajali. Vso eneržijo pa je porabil, da bi množico pomiril. Kmalu po njegovem govoru je nekaj »zašklempetalo«, vrgel je namreč nekdo steklenico tinte v Koslerjevo hišo. Kordon stražnikov sc jc nekoliko umaknil, medtem pa so že pričele pokati šipe na kazini, pred katero so medlem prišli ljudje okrog skozi Nunsko ulico. Ljudje so v tem času tudi prodrli kordon. Ko je prišel do kazine, so bile šipe že razbite. Pred kazino je zmerjal ljudi, suval jih in proč podil, da bi ne bilo hujših izgredov. Kak je bil konec, ne ve.
Predsednik: Ali niste govorili v Zvezdi s policijskim svetnikom Lavterjem, oziroma komisarjem Jančigajem.
Ribnikar: Lahko, da sem govoril; kaj, ne vem. Ko so prišli orožniki v Zvezdo, je odšel na Marijin trg, kjer je dobil dr. Žerjava, dr. Lavrenčiča in njegovo sestro ter Edvarda Zupančiča. Šli so skupaj proti magistratu in proti Vodnikovemu trgu. Gledali so oddfdeč, kako so pobijali pri Mahru šipe in pri Huthoveni zavodu. Pri nemškem otroškem vrtcu v Streliški ulici ni bil. Družba je imela namen, iti k »Zlati kaplji«. Na Jubilejskem mostu pa so začuti, kako so razbijali po Reisnerjevi hiši. Šli so najprej po drugi strani Resljevc ceste, da bi ne prišli z demonstranti skupaj. Ko so pa prišli do Reisnerjeve hiše, ni bilo že nobene duše več tam. Nato je šla cela družba skupaj do Marijinega trga, kjer so se razšli, sam pa je šel z nekaterimi tovariši v gostilno k Lipi . Prepričan pa je, da je popolnoma nedolžen in da jc s svojim govorom v Šelenburgovi ulici za gotov čas muožicc zadržal.
Predsednik: Kako pa, da ste vi kot tujec govorili?
Ribnikar: Saj sem vendar pameten človek, brado sem imel kot danes, z Dunaja pa imam prakso in vem, kaj so manifestacije. Zato sem miril.
Predsednik: Kako ste pa bili oblečeni?
Ribnikar: Navadno, haveloka pa nisem imel, ker sem ga nekje na Koroškem izgubil.
Predsednik: Bomo slišali od prič, da vaš govor ni bil tako nedolžen kot pravite. Saj ste rekli: Če smo na Dunaju demonstrirali, bomo tukaj tudi smeli.
Ribnikar: Jaz sem samo rekel ljudem, ko sem miril: Če na Dunaju niso podrli kordona, ga tudi v Ljubljani ne boste.
Predsednik: Vi ste pozivali ljudi, naj gredo naprej.
Ribnikar: Kar se le dolžitve tiče, je iztrgana, iz mojega govora. Jaz sem rekel: Če boste mirni, če boste dostojni, znate kaj doseči, da vas bo policija naprej pustila. Ko sem zadobil moč nad množico, je postala mirna.
Predsednik: Kaj pa veste kaj o tem, da vas je hotel neki stražnik aretovati, a mu jc njegov tovariš rekel: Ali ga ne poznaš? To je Ribnikar. Govori pa se tudi, da sle vi povzročitelj izgredov.
Ribnikar: Bil sem že pred štirimi leti v preiskavi. Takrat se ni našlo ničesar proti meni. Iti gotovo je tudi, da ako bi kaj o meni vedeli, bi me deželno predsedstvo ne pustilo za reditelja pri pogrebu Lundra in Adamiča, Vsi reditelji smo bili vladi naznanjeni in smo imeli posebna, od vlade odobrena znamenja. Tekom let seveda so se dobili hudobni ljudje, ki strežejo človeku po življenju. Že predno sem postal poslanec, sem opravljal tako delo, ki jc klerikalcem precej škodovalo. To je tudi povod. da so me pričeli preganjati kot podgane po hišah. Že za časa vladnega komisarja Laschana na magistratu so vložili ovadbo, in prišel sem v disciplinarno preiskavo. Ker na. izpolnjujem uradne dolžnosti in postopam strogo objektivno, je moral priti deželni odbor do prepričanja, da je bila ovadba neupravičena. Na zadnjem občnem zboru Kmetijske družbe sem zastopal koristi naprednih kmetov. Na tem zboru mi je urednik Štcfe rekel: Iz Kmetijske družbe smo Vas že vrgli, iz magistrata Vas pa še bomo. — Nazadnje me je pričel preganjati deželni odbor, zlasti dr. Pegan, in zaslišavati ljudi, da bi mogli kaj meni. Tako je prišlo do današnje razprave.
Dr. Neuberger: To je političen govor, ne pa zagovor.
Dr. Novak: Ali so šipe v kazini pred ali po govoru pobijali?
Dr. Neuberger: Obtoženec je rekel, da so šipe pokale po govoru.
Konštatira se iz zapisnika, da je Ribnikar izjavil, da so šipe na kazini pokale po končanem govoru. Zasliševanje Ribni-karjevo se je končalo ob 10. uri 12 minut dopoldne.
Priča Franc Kurent,
policijski stražnik, 45 lel star, zaprisežen izpove, da je bil usodni dan do tri četrt na 9. uro zvečer na straži pri Tonhalle. Takrat ga jc prišel zamenjat neki. drugi stražnik, sam pa je moral iti h kordonu v Šelen-burgovo ulico. V kordonu je bilo 10 do 12 policistov. V njegovi bližini sta stala stražnika Pust in Jontes. Kordon je stal v Šelenburgovi ulici že prej, predno je prišla množica, ker so pričakovali, da bo množica s shoda krenila proti kazini. Stražniki so imeli nalog, zadržati množico. Kako je prišel med ljudi kmet z vozom, ne ve, pač pa ve, da je Ribnikar kar naenkrat stal na vozu. Spominja se njegovih besedi: »Mi Smo Slovenci, mi smo na svoji zemlji:. Komisar Jančigaj je šel k Ribnikarju in rekel: »Jaz vas bom moral aretirati zaradi hujskanja- . Ribnikar je govoril 2 do 4 minule. Priča ve, da jc rabil tudi besedo »Ptuj , nakar je množica zavpila »fej!« Ribnikar je rekel .lančigaju: Na. mojo odgovornost spustite te ljudi naprej. Jančigaj je odgovoril: Jaz pa ne moreni na svojo odgovornost. Kmalu nato so ljudje predrli kordon. Policaji so se nato vsi umaknili pred kazino, kjer so skušali nekatere ljudi aretovati, a jc množica vsakega iztrgala. Po mnenju priče ni govoril Ribnikar v Šelenburgovi ulici hujskajoče, ampak vzpodbujajoče.
Predsednik: Ali se niste bali leta 1908. pred preiskovalnim sodnikom povedati tega zato, ker vam je bilo za kruh?
Priča: Zalo nisem povedal, ker me ni vprašal preiskovalni sodnik.
Predsednik: Ali jc kdo vplival, da bi ne povedali?
Pričča: Svetnik Lavtar je rekel: Kdor kaj ve, naj kar pove.
Dr. Neuberger: Zakaj pa niste potem povedali?
Priča: Jaz nisem imel presoditi, ali je kaznjivo ali ne.
Dr. Neuberger: Vi sploh niste imeli ničesar za presoditi, temveč za povedati.
Dr. Novak: On je mislil, da bo to že opravil komisar Jančigaj, ki jc načeloval kordonu.
Dr. Neuberger: Bil jc zaslišan kot priča in bi moral povedali.
Priča Ivin Dolinar
je bil na shodu v »Mestnem domu« i« je prišel tudi v Šelenburgovo ulico, kjer je stal pri Korsikovi trgovini. Videl je Ribnikarja nad drugimi ljudmi ter ga čul vpiti: Mi smo Slovenci, kdo nam more braniti iti naprej! Kmalu nato so začele pokati šipe. Šel je proč, ker mu zadeva ni bila pogodi.
Dr. Neuberger: Ali vas niso nedavno odpustili iz službe pri užitninskem zakupu?
Priča: Da.
Dr. Neuberger: Zakaj?
Priča: Nc vem, zakrivil nisem ničesar in tudi ne vem zakaj?
Dr. Neuberger: No, da lako so vplivali.
Priča Dolničar je bil namreč zaslišan poleg drugih tudi pri deželnem odboru in je navedeno izpovedal tudi tamkaj.
Priča Ivan Pust,
mestni sluga, jc bil leta 1908. mestni policijski stražnik in je bil v kordonu 18. septembra 1908 v Šelenburgovi ulici.
Dr. Novak se je protivil njegovi zaprisegi, češ, da sta si različni njegova iz-povedba leta 1908. in žadnja leta 1912,, da je bil zaradi gluhote odslovljen iz policijske službe in nastavljen kot sluga. Ker je bil gluh, tudi ni mogel slišati govoriti Ribnikarja. Protivil se je tudi zaprisegi, ker je okrog govoril, da je Ribnikarja že fer-teuflov, da bo gotovo deset mesecev zaprt, ako bo vsakdo tako izpovedal kot on.« Filipu Pristovu pa je rekel o Ribnikarju: Na tega hudiča sem jezen, da bi ga. le fejst zaprli.
Priča je dr, Novakovim izvajanjem ugovarjal.
Dr. Neuberger: Da ima priča dobra ušesa, je dokaz to, da je na vse zagovor-uikove ob.dolžitve takoj reagiral. Da je leta. 1908. govoril neresnico in drugače kot leta 1912., je umljivo. Ako vemo, da je bila uradna ovadba uradno črtana, ako vemo, kako se je ravnalo pri celi zadevi uradnim potom, ako vemo, kako je bivši župan Hribar z Lavtarjem postopal, kako je ukazal črtat? protokol- potem tudi vemo, da jc tako postopanje tudi na policaje vplivalo, da leta 1908. niso lako izpovedali, kol bi morali. Dozdevno sovraštvo do obtoženca ne pride v poštev. Ako kaj govoriči okoli, nc sledi iz tega, da bi se gs ne smelo za-priseči. Za premestitev iz policijske službe pa je sam prosil, a mnogo pozneje.
Ko dr. Novak še enkrat zahteva, da naj sc. priča ne zapriseže. se o sklepu posvetuje senat. Ribnikar se obrne proti poslušalcem in se smehlja. Nekdo mu zakliče: Jzhujšal si!« Ribnikar pokima in z roko pokaže, da je izgubil v zaporu trebuh. Predsednik Vedernjak proglasi sklep, da se, predno bo zaslišan Pust, zaslišita šc priči Pristov in Hudales.
Priča Filip Pristov,
črkoslikar, se zapriseže in izpove: Boter sem Pustovemu sinu in sem bil njegov mož, ko se je poročil. Povedal bom, kakor je bilo. Jaz sem strasten ribič in sem šel vodo gledat. Srečala sva se s Pustom. Govor je bil o rodbini. Govorila sta hrvaško. Pust mi je rekel, da je na Ribnikarja. srdit in da želi, da bi ga fejst zaprli. Šel je nato v gostilno, kjer je pripovedoval, da uslužbenci pač niso zadovoljni z Ribnikarjem.
Martin Hudales,
policijski stražnik, izpove, ko sc zapriseže: Pust mi je rekel, da je Ribnikarja fejst fer-tajflu, da bo fejsl zaprt. O kakem posebnem sovraštvu mu pa ni ničesar znanega.
Dr. Novak: Prosim, naj se skrbi za to, da se še ne zaslišane priče ne izpusčajo v dvorano.
Pustoslemšek, »Narodov« urednik, vslane, ne da ga kdo vpraša in pripoveduje, da je videl Jančigaja v dvorani.
Predsednik priči Hudales: Vas bomo zdaj še zaslišali o tem, kako seje godilo v Selenburgovih ulicah.
Priča Hudales: Videl sem, ko je stopil policijski komisar Jančigaj k Ribnikarju in mu rekel: Gospod Ribnikar, če ste radi miru tukaj, pomirujte ljudi in glejte, da sc razidejo. Ribnikar mu je pa odgovoril: Kaj, ti boš tukaj uradoval, ali si ti kak komisar? Ti pojdi v Union«, da te bodo tam vun vrgli. Priča ni videl, da bi bil Ribnikar ljudi miril, ko so pokale pri kazini šipe. Ribnikar pove, da sta bila svojčas z Jančigajem dobra prijatelja. Pozneje sta se sprla rodi političnih nasprotstev.
Dr. Neuberger še enkrat predlaga, da naj se priča Pust zapriseže.
Predsednik vpraša pričo Pusta: Ali ste kaj jezni na Ribnikarja?
Priča: Jezen sem bij le, ker sem vedno zaslišavan, pred štirimi leti in zdaj zopet. Zasebne jeze pa nimam nobene.
Senat se poda v posvetovalnico. Dr. Novak še zakliče: Strašno verodostojna priča!«
Priča Pust se zapriseže.
Predsednik proglasi sklep, da se priča Pust zapriseže. Dr. Novak: Prijavim ničnost. Predsednik opominja pričo, da naj govori čisto resnico. Priča zatrdi, da hoče le čisto resnico govoriti, vsled česar ga redsednik glasno pouči, da sc ne sme vti-ali vmes, kadar on govori. Po zaprisegi ga opominja šc dr. Neuberger, da naj go-
vori le resnico, tako kakor se je vse godilo. Če je Ribnikar nedolžen, bo oproščen.
Zagovorništvo očividno izkuša verodostojnost priče omajati. Zaslišanje je deloma dramatično.
Priča izpoveduje: Delal je službo pred »Mestnim domom«, pozneje v Wolfovi ulici. Od kordona v Wolfovi ulici je še z nekaterimi stražniki odposlan, da pomnoži kordon v Šelenburgovi ulici. V Šelenburgovi ulici je bilo 600 do 700 ljudi. Ker je Ribnikar hujskal, ga je zagrabil za roko in ga je hotel aretirati, a se mu je iztrgal. Videl je Ribnikarja, ko je stopil na voz in govoril: »Mi smo Slovenci, obiskavali smo na Dunaju protestne shode, ulice pa niso bile nikoli zaprte.« Držal je v roki zelen klobuk, mahal ž njim in vpil: »Naprej!« Obrnjen je bil proti pošti. Voznik je odpeljal naprej, ljudje so takrat prodrli kordon pri Knafljevi ulici. Tam kjer je on stal, ni videl komisarja Jančigaja.
Predsednik: »Kaj ste posneli iz Ribni-karjevega govora?
Priča: Sklepal sem, da je Ribnikar hujskal.
Predsednik: Ko ste Ribnikarja prijeli, se Vam je iztrgal?
Priča: Da.
Predsednik: Zakaj leta 1908. niste tako izpovedali, ko ste bili zaslišani?
Priča: Gledati smo morali, ko smo bili 7aslišani, da smo za Ribnikarja bolje govorili. Reklo se nam je, da naj gledamo, da Ribnikarja vun zmažemo.
Predsednik: Slišite Vi, kako to, da ste sodnika tako debelo nalagali?
Priča: Šlo mi je za službo. Bil sem takrat še provizoričen stražnik.
Predsednik: Pošten mož pusti tudi službo za resnico. Ali ste bili takrat že oženjeni?
Priča: Da, oženjen. Imel sem dva otroka. Takrat sem služil pri policiji šele dve leti. S štirimi leti sem postal defini-tiven.
Predsednik prečita zapisnik iz leta 1908., po katerem je takrat priča izpovedal, da je Ribnikar ljudi miril.
Priča: Meni je bilo vedno hudo, da sem takrat, ker sem se bal za službo, neresnico govoril.
Jančigaja priča ni videl v Šelenbur-govih ulicah.
Ribnikar: Priča je moral leta 1908. resnico govoriti.
Priča Pust: Gospod doktor, ali Vas nisem zagrabil za roko, pa ste se mi iztrgali?
Ribnikar obmolkne.
Priča Pust trdi, da je prišel Ribnikar od kazine, in pristavi: »Ne morem drugače povedati, kakor je bilo.«
Dr. Novak vpraša, kdo da je rekel Pustu, da izgubi službo, če bo izpovedal resnico.
Priča: »To je moja stvar.«
Predsednik: To vprašanje odklanjam.
Dr. Novak: Predlagam, da o dopustitvi mojega vprašanja sklepa senat.
Dr. Neuberger: To vemo vsi, kako da je bilo pod Hribarjem. Značilno je tudi, da je bila priči Dolinarju odpovedana služba. Predlagam, da se zagovornikovo vprašanje odkloni.
Senat se posvetuje o po dr. Novaku stavljenem vprašanju. Predsednik proglasi sklep, da je senat pritrdil predsednikovi odklonitvi ter je odklonil dr. Novakovo vprašanje.
Dr. Novak prijavi ničnost.
Priča še potrdi, da mu je dal preiskovalni sodnik dr. Grasselli, ko ga je pod prisego zaslišal, običajen pouk, ki se poda pred zaslišanjem vsake priče.
Razprava se nato prekine. Nadaljuje se ob 3, popoldne.
Dnevne novice.
+ Na delo za proslavo Antona Slomška! Dan 50 letnice smrti Antona Martina Slomška se bliža. Povsod proslavimo velikega verskega in narodnega buditelja Slovencev, povsod naj se vrši njegova proslava v znamenju naše narodne obrambe, katere početnik je bil Anton Martin Slomšek. Kaj pomeni Slomšek za Slovence, ve vsak zaveden Slovenec. Bil je slovenski apostol, narodni učitelj, buditelj in voditelj, mož, ki ga je nam Slovencem poslala božja previdnost. Po Zveličarje-vem zgledu je hodil med ljudstvom, deleč mu dobrote. Niso bile to »drobtinice«, kakor jih je ta skromni mož sam imenoval, bili so veledari za naš narod, za katere mu mora bili ves narod hvaležen. »Slovenska Straža« je -azposlala poziv po slovenski zemlji t dostojni proslavi Slomškove petdesetletnice. Vsa naša slovenska društva, janite se! Vašo prireditve morajo v tem letu biti v znamenju Slomškove petdesetletnice! Organizirano slovensko ljudstvo v tem letu pod Slomškovo podobo, pod Slomškovo zastavo! Vsaka teh priredb bodi v korist »Slovenski Straži«, v korist dela, ki ga je pričel Anton Martin Slomšek, l.epn je Slomškova proslavil prihodnjo nedeljo na
Viču in pri Sv. Tomažu blizo Ormoža d o p o 1 d n e za društva in vse l judstvo prirejena v cerkvi, kjer se v primernem govoru slavi apostolsko delovanje škofa Antona Martina Slomška. Neizmerno je to koristno za versko zavest ljudstva, zato naj bi tudi drugod sledili temu lepemu zgledu. Popoldne naj bi bila velika ljudska slavnostna prireditev. Slav nos ti primerni govori in druga navodila se dobe pri »Slovenski S t r a ž i«. Pri »Slovenski Straži« se dobe tudi slav n o-s t i primerne d e k 1 a m a c i j e , slavnostna kan tata F o e r -s t e r j e v a za moški zbor (parti-tura 2 K), razglednice, Slomškovi koleki itd. V 14. dneh izide tudi s 1 a v n o s t i primerna igra, ki jo bodo lahko vprizorili povsod in ki jo piše odličen pisatelj. Zato že sedaj povsod določite dneve Slomškove proslave in pišite po navodila pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. S to proslavo okrepimo naše ljudstvo v boju za ono, kar nam je že po besedah Slomškovih drago kot svetle oči: »za vero katoliško in pa besedo mater no«. Povsod na delo z geslom: Slomšku v proslavo! Katoliškemu slovenskemu ljudstvu v obrambo!
+ Naše gimnazije in »Slov. Nar.« Sinočnji »Narod« je priobčil splošno jako pametno notico o razdelitvi učencev v naših zavodih, a ni mu dala žilica, da bi se ob koncu ne obregnil ob Marijamišče, češ, da Marijaniščniki hodijo na veliko bolj oddaljeno I. državno, kot pa na II. gimnazijo, ki jo imajo tako blizu. Od nekdaj so Alojzniki in sedaj Marijaniščniki hodili na I. gimnazijo, iz druge so izostali samo gojenci lazaristov, — zakaj, bo »Narodov« dopisnik gotovo sam najbolje vedel. Prav, da je »Narod« izpfožil te vrste, ki so nam že dolgo ležale v peresu. Zakaj je vladala proti II. državni gimnaziji doslej pri občinstvu nekaka neza-upnost?! Naj vpraša »Narod« glede tega svoje izvestitelje, najbolj zanesljive podatke bo izvedel od njih. Dijak pač ne hodi zato v šolo, da se mu jemlje z neprimerno strogostjo veselje do učenja, ampak da se ga vzgaja. Samo z betom se ne opravi ničesar, mladim fantom treba ljubezni do učiteljev in spoštovanja. In če učitelji tega nimajo, potem so izgrešili svoj poklic. Zaupa-;nje se pač po večletnem »strahu« ne da čez noč »izsiliti«. Ko bomo dobili letošnje izvestje, bodo statistične številke govorile kaj več o tem. Radi pa priznamo, da skuša sedanje ravnateljstvo na II. drž. gim. z vsemi sredstvi napraviti red in se trudi, da povzdigne ugled zavoda. Šoli treba šolnikov, ne pa politikov, mladini treba učiteljev. Kar se pa tiče nasveta, da naj se učenci iz prve (po »Narodu« čez 160) deloma dodele drugi gimnaziji, kjer je v I. razr. vpisanih krog 60, tako da bodo na obeh zavodih po tri paralelke, se nam zdi umestno, ker je le v interesu učencev samih, ako razredi niso prenapolnjeni. V tem oziru bi bilo prav, ako deželni šolski svet kaj ukrene.
-f- Shod »kmečke zveze za ljubljansko okolico«, ki se vrši dne 7. julija t, 1. ob 10. uri dopoldne v salonu g. K e b r a v Šmartmem ob Savi. Govorita gg.: Dr. Pegan V., deželni odboiTiik in prof. D e r m a s t i a K. Na dnevnem redu so občinske volitve v Mostah. — Kmečka zveza za ljubljansko okolico.
-j- Vodstvo poljedelskega ministrstva je cesar poveril ministru baronu Heinoldu.
-j- Nova tajna svetnika sta postala minister javnih del Trnka in minister Dlugosz.
4- Zagrebškemu nadškofu Posilo-viču se je včeraj bolezen toliko zbolj-šala, da je proti večeru vstal iz postelje in se sprehajal po sobi.
+ Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Za naslednja tri leta se je odbor Apo-stolstva tako-le konstituiral: kanonik T. Kajdiž, predsednik; dr. F. Grivec, tajnik in blagajnik; odborniki: prof. dr. J. Janežič, prof. dr. A. Merliar, urednik J. Kala^n; namestnika: dekan M. Rihar, lazai-ist A. Nastran. — Jutri na god sv. Cirila in Metoda se bodo po vseh župnijskih cerkvah, kjer je vpeljano Apostolstvo, brale svete maše v namen Apostolstva; istega namena se bodo prihodnjo nedeljo spominjali v cerkvi in zunaj cerkve. Med našim ljudstvom je veliko zanimanja za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki deluje v duhu svetih slovanskih apostolov in škofa Slomška. Za popularnost Apostolstva priča število udov, ki znaša letos že nad 23.000.
+ Ličko - dalmatinska železnica. Dela za ličko-dalmatinsko železnico so oddana tvrdki Briider Griumald & Schiffer« v Budimpešti.
+ Povišanje glavnice Kranjske industrijske družbe. Na izrednem občnem zboru Kranjske industrijske družbe dne 28. junija so sklenili povišati akcijsko glavnico za 4,000.000 K. Akti-
jonarji imajo pravico do vseh novin akcij. Sedanje akcije, 1000 K nominalne vrednosti, se izpremene v akcije, ki bodo vredne 200 kron.
—	Umrl je od kapi zadet Anton Š k e r j a n c, posestnik v Jaršah, po domače pri Kancu.
—	Požar v Primskovem. Dne 1. t.
m. o polnoči je izbruhnil ogenj na posestvu T. Kalinška na Primskovem pri Kranju. Ogenj je uničil hišo, hlev in skedenj, zgorela sta tudi en vol in ena krava. Posestnikova žena se je pri reševanju živine opekla na glavi in rokah. Ogenj je uničil tudi sosedu J. Staretu skedenj, svinjak in streho na hiši. Škode je 6000 do 7000 K. Ogenj je povzročil odpadek cigarete.
—	Z Limbarske gore. Nedeljo pred sv. Petrom in Pavlom smo imeli na Lim-barski gori prav lep shod, ki ga nameravamo vsako leto na to nedeljo prirediti. Kmetska zveza za dekanijo Moravče je namreč sklenila na ta dan, ko se zbere na Limbarski gori ogromna množica domačega in tujega ljudstva, naprositi svojega poslanca, da pride med svoje volivce. Shod se je začel po sv. maši, otvoril ga jc gosp. kaplan A. Demšar iz Moravč. Očrtal je v kratkem delovanje Kmetske zveze in njene uspehe pri zadnjih občinskih volitvah. Nato nam jc dr. J. Krek v prav živih slikah narisal delo liberalcev na Kranjskem in ga primerjal z delom S. L. S. in njenih poslancev. Velika množica ljudstva in naše mladine je z ognjem v očeh sledila ognjevitim besedam in se vnovič vnela za ideale in vzore S. L. S.
—	Tat. Zadnjo nedeljo med prvo mašo se je pojavil v župnišču na Dobrovi tat, ki je prišel v župnijsko pisarno neposredno potem, ko je župnik odšel' v cerkev. K sreči je služkinja slišala ropot in ga prepodila. Najlepše pa je to, da je tat tekom ene ure prišel nazaj, in sicer v kaplanovo stanovanje. Tudi tukaj ga je služkinja zasledila, tako da ni imel časa. vlomiti v omare; sicer pa je vse prebrskal. Drugič si je postavil pod odprto okno drog, po katerem je splezal v prvo nadstropje. Opozarjamo vse duhovnike, ki imajo stanovanja bolj na samem, da je med mašo vedno kdo doma — kajti v našem okraju smo v zadnjem času o tatovih mnogo slišali.
—	Iz Tržišča. Nekdo je pozabil ob priliki ustanovitve orlovskega odseka v Tržišču dne 16. junija t. 1. pelerino. Kdor jo pogreša, naj se zglasi v župnišču v Tržišču na Dolenjskem.
—	Hrvaško romanje k Mariji Pomagaj na Brezje, ki so ga nedavno priredili reški oo. kapucini, se je vsem udeležencem tako dopadlo, da žele čim preje zopet obiskati to slovensko božjo pot. Tudi drugi, ki niso mogli letos romati, bi radi šli na Brezje. Zato so oo. kapucini v Reki sklenili in oznanili, da takoj drugo leto zopet prirede romanje na Brezje.
—	Velik konkurz v Zagrebu. 2. t. m. je bil razglašen konkurz nad tvrdko »Prvo zagorsko rudokopno društvo za premog v Zagrebu«. Pasiva znašajo krog dvainpol milijona kron, aktiva še niso natančno dognana, a so vsekako velika.
—	K smrti na vešalih je bil te dni
v Travniku v Bosni obsojen neki Ivo Delič, ki je na grozovit način umoril neko oženjeno žensko, ko je ravno svoji dve hčerki spremljala od prvega svetega obhajila, in sicer zato, ker ni hotela z njim — ki je bil tudi oženjen — pobegniti v Srbijo.
—	Vlak povozil pastirja. Ob železniški progi tik Osjeka je minolo nedeljo zaspal nek l-ileten fant, ki je v bližini pasel krave. V spanju je glavo položil na tir in se tudi ni zbudil, ko je prihajal vlak. Vlakovodja je fanta opazil v zadnjem hipu in ni mogel več zabranitd nesreče. Vlak je pastirju i*az-bil glavo.
—	Ustavljanje brzovlaka št. 303 v Rodiku. Brzovlak št. 303, ki odhaja iz Divače ob 5. uri 36 minut dopoldne, se bo ustavljal od 15. julija do vključno 15. septembra v med postajama Divača in Herpelje—Kozina ležečem postajališču Rodik v svrlio vstopanja potnikov. Iz Rodika odhaja ob 5. uri 49 minut.
—	Kaj sta »Melotte« in »Titania«?
»Melotte« je najboljši in najtrpežnejši po-snemalni stroj za mleko, »Titania« pa prvovrstni parilni kotel za živinsko krmo. »Slovenska Straža« jih vsakemu, kdor jih potrebuje, najtopleje priporoča, ker sta vsled izvanredno solidnega izdelka res vsega priporočila vredna. Cenike razpošilja za »Slovensko Stražo« gosp. Valentin Urbančič, Ljubljana. — Mlekarske vrče in vse druge potrebščine za mlekarne in sirarne iz prvih tovarn priporoča »Slovenska Straža«, ki prosi za naročila posebno naše zadružne mlekarne. Že en sam poizkus bo zadostoval, da bodo postali stalni naročniki. Naročila sprejema in ponudbe pošilja za »Slovensko Stražo« gosp. Valentin Urbančič, Ljubljana.
—	Nabiranje krajepisnlh imen. V,
tekočem letu so dozdaj »Matici Slovenski« zbirke krajepisnih imen izročili naslednji gospodje: Vlad. Požar, šolski vodja v Premu; Jos. Brus, trgovec v Hotedražici; Rih. Orel, nadučitelj v Šmarjah na Goriškem; Ivan Petrič, učitelj v Spodnji Šiški; Fr. Zagorc, nadučitelj v Beli Cerkvi; Jos. Pleničar, nadučitelj v Kropi; Anton Novak, c. kr. sodni oficial v Senožečah; Sr. Blejec, nadučitelj v Trzinu in Mirko Praprot-nik, šolski vodja v Homcu (po gosp. A. Begu, pot. učitelju družbe sv. Cirila in Metoda); Ivo Tejkal, profesor na realki v Idriji; Fr. ±ščuka, učitelj v Poviru na Goriškem; gdčna. Anuška Rakovec, učit.-voditeljica v Telčjem Vrhu; Ka-rol Jamnik, dijak VIII. razreda II. gimnazije (po g. prof. dr. Ilešiču); Karol Novak, dijak VIII. razreda I. gimn. (po g. prof. dr. Žmavcu, nabr. že v lanskem letu). Vsem tu imenovanim gospodom in gospodični se »Matica Slovenska« iskreno zahvaljuje za njih trud in prizadevanje za nabiro krajepisnih imen,
—	Svinja umorila otroka. V Buša-nih v virovitiškem okraju je te dni stal pred domačo hišo šestleten deček, ko so ravno svinje šle s paše. Ena živali se besno zakadi v dečka, mu odgrizne nogo in popolnoma razpara trebuh. De^ ček je umrl.
Ljubljanske novice.
lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani priredi veliko vrtno veselico
v nedeljo, dne 7. julija na vrtu Rokodelskega doma. Spored: 1. Petje mešanega zbora Š. P. D. (Pevovodja gosp. Adolf Sadar.) a) Pomlad, H. Volarič; b) Ljubav, II. Volarič; c) Rožmarin, H. Volarič; č) Ko bi rosica Bila, E. Adamič. 2. Kupleti. 3. Godba telovadnega odseka »Orel« D. M. v Polju. Na vese-ličnem prostoru bo poslovala šaljiva pošta, v paviljonih bo preskrbljeno za razna okrepčila. Začetek ob pol. 5. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. za osebo. Otroci prosti. Ob neugodnem vremenu bo veselica pri pogrnjenih mizah v zgornjih prostorih Rokodelskega doma z istim sporedom.
lj Šentjakobsko prosvetno društva priredi prihodnjo nedeljo, dne 7. julija svoj izlet v Šmarje in k sv. Magdaleni. Odhod z dolenjskega kolodvora ob 7. uri 32 minut zjutraj. Pri sv. Magdaleni ob 10. uri sv. maša s pridigo. Ker moramo kosilo naročiti in moramo torej vedeti vsaj za približno število udeležencev, prav nujno prosimo, da se takoj še oglase oni, ki se tudi še mislijo izleta udeležiti.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v nedeljo, dne 7. t. m., točno ob pol 7. uri na Rožniku sv. mašo, pri kateri bo pel društveni pevski zbor.
lj Državno policijsko ravnateljstvo v Ljubljani bo potrebovalo za svoje uradne prostore, dalje za policijsko osrednjo stražo in policijski zapor po-slopje v sredini mesta s 56 prostori j,Ti dva uradna stanovanja. V kratkem b o-bo tudi razpisane službe drž. stražnikov.
lj Če nevesta dovolj nemščine ne zna. Kasacijsko sodišče na Dunaju se je te dni bavilo z naslednjim slučajem: Privatni uradnik Mat. B o m v Ljubljani se je seznanil z natakarico Marijo Lončar, kateri je obljubil zakon. Določen je bil že čas poroke in nevesta je kupila opravo za stanovanje ter je posodila svojemu ženinu 300 K. Bohm je pa v zadnjem trenotku zaroko razdrl, nakar ga je Marija Lončar tožila, da jo je speljal z obljubo, da jo poroči in da ji je izvabil 300 K. Stvar je prišla v Ljubljani pred sodišče. Zagovornik Bohma je navajal, da je Lončarjeva pri njem podpisala izjavo, da je onih 300 kron Bohmu le posodila, da jih je dobila že nazaj in da je s tem stvar po-i ravnana. Ljubljansko deželno sodišče pa je bilo mnenja, da Lončarjeva ne razume toliko nemščine, da bi razumela, kaj je podpisala ter je Bohma obsodilo na štiri mesece ječe. Kasacijsko sodišče je razveljavilo razsodbo ljubljanskega deželnega sodišča in odredilo novo razpravo, češ, da bi bilo treba Bohmovega zagovornika zaslišati kot pričo, ako se mu zdi, da je tožiteljica ono, kar je podpisala, zadostno razumela. Ta obravnava uči, da so znanja slovenskih deklet z gospodi, kate* rih dovolj ne razumejo, nevarna.
lj Na tla podrl je včeraj popoldne neki kolesar na Rimski cesti delavko v tobačni tovarni, Marijo Koželjevo, katera se je pri padcu na levi nogi in roki poškodovala. Kolesar je poškodovanko takoj na licu mesta odškodoval.
lj Tatvini. Posestnici Uršuli Mar-tinčevi iz Rudnika jc bila včeraj popoldne ukradena iz mlekarskega vozička Pred Škofijo kositarska posodo s tremi litri mleka'. Poscstnici Mariji Dolinur-
jevi pa dopoldne v Wolfovi ulici tudi iz
vozička pet kg moke, vredne 6 K.
lj Oratorij na Rakovniku poroma prihodnjo soboto čez Št- Janž v Radno ob Savi, kjer obhaja naslednji dan tamošnji salezijanski zavod svoj glavni praznik sv. Srca Jezusovega, V nedeljo bo svirala tam pri cerkveni slavnosti in popoldanski gledališki prireditvi godba notranjih rakov-niških gojencev,
lj Nesreča z motor-vozom. Ko se le včeraj zvečer peljal po Kongresnem trgu z motor-vozom Franc Gradišar, trgovski pomočnik pri Sokliču v Trnovem, je na vogalu »Zvezde« nasproti uršulinskega samostana zapeljal v hodnik, vsled česar je padel z voza in nezavesten obležal. Na lice mesta je prišlo takoj več zdravnikov, ki so mu dali prvo pomoč, potem pa je bil z rešilnim vozom »nezavesten prepeljan v deželno bolnišnico.
Ij Kranjska deželna vinarska zadruga ima danes, kakor običajno vsak četrtek, vinsko poskušnjo od 5. do 9. ure zvečer pod kavarno Evropa.
lj Umrli so v Ljubljani: Silva Rihter, trgovčeva hči, 11 mesecev. —■ Valentin Starin, voznik, 36 let.
lj Ukradena je bila včeraj na Vodnikovem trgu posestnici Frančiški Dolničar-jevi iz Šmartnega črna vrečica, v kateri je bilo za 7 kron jajc.
Koroške novice.
k Petindvajsetletnica slovenskega gasilnega društva v št. Jakoba v Roža.
V nedeljo, dne 30. m. m. se je vršila pomenljiva slavnost v Št. Jakobu v Ro-žu. Slovensko gasilno društvo je obhajalo svojo 25 letnico na ta način, da si je nabavilo novo lepo brizgalno, ki se je ob tej slavnosti slovesno blagoslovila. Ob 3. uri popoldne se je zbrala mnogobrojna množica ljudstva pred gasilnim domom, kjer je domači g. ž. Ražun slovesno blagoslovil novo brizgalno. Pred blagoslovom je v kratkih, jedrnatih besedah razložil pomen cerkvenega blagoslova. Domače pevsko društvo je pa zapelo gostom in slavnosti na čast par pomenljivih pesmi. Po blagoslovu brizgalne je govoril dr. Rožič o pomenu požarnih bramb. Govornik se je spominjal tudi vseh umrlih članov, ki so bili v teku 25 let vrli narodni pionirji v gasilnem društvu, pa tudi vseh dobrotnikov, ki so s svojo dobriotljivostjo podpirali gasilno društvo. Končno se govornik spominja našega vrhovnega zaščitnika požarnih bramb, cesarja Franca Jožefa I. Prosta cabava z godbo in srečolovom se je potem vršila v Narodnem Domu. Domače pevsko društvo pod vodstvo g. kaplana Menteja je prelepo prepevalo ter tako povzdignilo celo slavnost. — Na slavnost so prihitele vse sosednje požarne brambe, oziramo njih zastopniki.
k Clril-Metodova slavnost v Celovcu, katero je priredilo slovensko del. društvo, se je prav dobro obnesla. Dopoldne je bila slovenska pridiga s sv. mašo v cerkvi sv. Duha, popoldne pa se je vršila velika narodna vrtna vese-! lica v hotelu Trabesinger. Domače tam-buraško društvo »Bisernica« je neumorno izvajalo najlepše komade, pevci pa so popevali prelepe narodne in umetne pesmi.
k V pijanosti je padel v potok v Podkloštru 50 let stari delavec Sebasti-jan Miškot in utonil.
Razne stvari.
Tisoč vojakov z dinamitom pognanih v zrak. Iz Meksike poročajo: Vsta-ši pod poveljstvom Drosrda so premagali vladne čete ter z dinamitom pognali v zrak neki vojaški vlak, ki je vozil vladne vojake na bojišče. Tisoč vojakov je deloma mrtvih, deloma ranjenih.
650.000 avtomobilov imajo sedaj v
Ameriki.
Roparski napad na zlatarja. Iz
Krakova poročajo, da je 1. t. m. našel zlatarja Vojtehovskega njegov sin nezavestnega in zvezanega v trgovini. Poklicani zdravnik je konstatiral, da je bil zlatar pobit s sekiro na tla. Ko se je zlatar zavedel, jc povedal, da ga je napadel, ko je stopil zjutraj v trgovino, neki mlad človek, ga vrgel na tla in pričel daviti. Po hudem boju se mu je posrečilo izvleči revolver. V tem tre-notku pa ga je napadalec udaril s težko palico večkrat po glavi, da se je onesvestil. Dognalo se je, da je ropar odnesel 2000 K v denarju in dragocenosti zelo velike vrednosti. Železna blagajna je bila nedotaknjena. Zanimivo je, da je bil zlatar Vojtehovski zadnje čase že ponovno napaden in da je bila pred njegovo trgovino postavljena zaradi tega policijska patrulja. Usodni dan je bila policijska straža odpoklicana. Domnevajo, da je vse nauade Dovzročila ena in ista oseba,
Iz Lizbone poročajo, da je senat Končno odobril zakonski načrt, da se bivšemu kralju Manuelu in njegovi družini povrnejo vse njihove premičnine.
Nesreča v gorah. Iz Išla poročajo, da je pretekli petek šel na izlet v gore železniški uradnik v Lambachu dr. Tauber, ki se pa doslej še ni vrnil. Poslali so za njim rešilno ckspedicijo. — Iz Johusbacha poročajo, da si je v nedeljo na Planu polomil noge in se tudi drugod poškodoval mehanik Viljem Wette, rojen Švicar. — Iz Inomosta poročajo, da se je na Totenkirchlerju ubil kleparski pomočnik Mayr iz Mo-nakova. Nekega drugega turista pogrešajo, neka prodajalka iz Merana pa se je ponesrečila v gorah in smrtno poškodovala.
Smrt mučenice. Poročali smo že, da je zagrebški krčmar Brundič zadavil svojo ženo. Zagrebški listi sedaj obširno pišejo o grozepolnem življenju nesrečne umorjene žene. Sosedje so vedeli, da Brundič grdo ravna s svojo ženo, saj se je večkrat sam hvalil, kako je zopet pretepel »babo«, večkrat je tudi rekel, da jo mora ubiti. Revica je morala spati v kuhinji, neštetokrat se je pred surovežem morala skriti v svinjak ali hlev. Sosedje so jo čez dan večkrat videli, kako se le z muko premika po kuhinji pri vsakdanjih gospodinjskih opravilih, in vedeli so. da je bila zopet tepena. Nedavno jo je zverina tako zbil, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Tu je zakrila svojega moža in rekla, da jo je v gostilni napadel in pobil neki tujec. Ko so jo sosedje vprašali, zakaj proti svojemu možu ne išče pomoči pri oblasti, je odvrnila, da radi svojih dveh otročičev. Tako je tiho trpela dalje in živela grozno mučeniško življenje. Zadnje dni so sosedje zopet videli, da se revica komaj pokonci drži, Brundič pa se je hvalil, da jo je do-dobrega stolkel. In res, vrgel jo je bil na tla, jo bil in hodil po njej kakor blazen, dokler ni vsa v krvi nema obležala. Še je sicer prišla k sebi in se od četrtka do torka kakor senca vlačila po hiši, opravljajoč navadna opravila. Revica ni nikomur potožila niti z besedico, dokler se ni zgrudila in v strašnih mukah izdihnila. Hip pred smrtjo je z znamenji poprosila služkinjo za vodo, in ko je popila par kapljic — je zatis-nila za vedno svoje oči. Sedaj šele so se opogumili sosedi, ki so se preje vedno bali Brundiča, da so stvar prijavili policiji, ki je nato takoj prijela Brundiča. Ob aretaciji je rekel: »Da sem jo le ubil, ni mi žal, če bom zato zaprt!«
Zanimiva poroka se je izvršila 25. t. m. v Budimpešti. Pred več kot desetimi dnevi je prišel v Budimpešto guverner otoka Cejlon, da si ogleda mesto. Drugi dan po prihodu ga je bolela glava, vsled česar se je peljal z avtomobilom v neko lekarno. Medtem, ko je lekarnar pripravljal zanj zdravilo, se je zaljubil v neko tipkarico. Od tega dne jc vsak dan prihajal v lekarno in prinašal dekletu cvetlice. Četrtega dne pa jo je zaprosil za roko. Odgovorila mu je, da se zanima zanjo neki živino-zdravnik. Guverner, ki je govoril samo angleško, pa ji jc dejal, da jo mora imeti za ženo in ji obljubil podariti na dan poroke 100.000 dolarjev. Naslednji dan je že dobil od dekleta odgovor, da sprejme ponudbo, 25. t. m. sta se poročila in zvečer že odpotovala na Cejlon.
Košček stekla izdal morilca. V gozdu pri Braili so našli grozno razmesarjeno truplo nekega 16 letnega kmečkega dekleta. Umora je bil osumljen slaboznani mizarski pomočnik Rado, ki pa je zločin odločno tajil. Na obleki umorjene žrtve pa so našli majhen košček stekla, ki se je natančno vjemal z ubito šipo pomočnikove ure, ki se je očividno strla pri boju z žrtvijo. Ko se je to konstatiralo, je Rado priznal, da je dekle zlorabil in umoril.
Telefonsko in brzojavna poročilo.
ODSEK ZA VODNE ZGRADBE. Kako se kaže »slovanska vzajemnost« v dejanju — proti Slovencem.
Dunaj, 4. julija. V današnji seji odseka za vodne zgradbe so se dogodili burni prizori. Za hrbtom Jugoslovanov in Rusinov so se izvršile spletke, katerih namen je bil hitro, še pred poletnimi počitnicami, zadevo vodnih zgradb spraviti iz odseka. Kakor poroča »Fremdenblatt«, so se Poljaki in Čehi domenili, izključiti od obravnav o vodnih zgradbah Slovence, kar so ti upravičeno smatrali za razžaljenje svojega naroda. Ko so Slovenci za te spletke zvedeli in se jim je povedalo, da se v ta namen hoče tudi omejiti govorniško svobodo, so se odločno uprli. Dr. Korošec je v današnji seji odseka za vodnic zgradbe zahteval, naj se popravi včerajšnji zapisnik. Predsednik IJ d r ž a 1 je to popolnoma protipostavno odklonil. Dr. Korošec je energično ugovar-
jal, predsednik mu je odvzel besedo. Slovenci in RuaJni so na najodličnejši način ugovarjali predsednikovemu na-silstvu. Bili so hrupni prizori. Dr. Korošec je s pestjo bil ob mizo ter klical, da si ne pusti kratiti svobodo govora. Protokoli, knjige, ki so bile na mizi, so letele na tla. Rus. posl. Pudzinowsky je skočil na mizo ter se n a m i z o v 1 e-g e 1 ter pometal na tla, kar je bilo na mizi. Dr. Korošec je zagrabil neki uradni koledar in ga vrgel z mize. Ko je izvrševal Udržal nasilje, so Slovenci klicali: To je tovariš iz Slovanske Enote! Tako postopa Slovan proti svojim bratoml Vihar je trajal več minut. Dr. Šusteršič je klical: Ne dopuščam, da bi se člarnom mojega kluba na tako protizakonit in ilegalen način odvzemala beseda! Ropot je trajal neprestano dalje. Naposled je Udržal mora sejo prekiniti in so se vršila pogajanja. Dr. Korošec je obstal na popolnoma pravilnem stališču, da se mu mora takoj pri zopetni otvoritvi seje dati besedo. Udržal se je branil ter je vsled tega moral sejo zaključiti. Skoro ni pričakovati, da bi bila še kaka seja tega odseka pred poletnimi počitnicami in že to pomenja zmago Slovencev v boju proti vodnim cestam. Med Slovenci vlada veliko ogorčenje. V Pragi se Čehi s Slovani objemajo in poljubujejo in prisegajo večno zvestobo in ljubezen, na Dunaju pa hočejo češki poslanci naš narod potlačiti in briskirajo njegove zastopnike, kar je višek vseslovanske hinavščine.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 4. julija. Zbornica bo danes in jutri rešila nekaj malih predlog. Jutri je zadnja seja pred poletnimi počitnicami. Danes je reefriral dr. Rybaf o zavarovanju mornarjev in ribičev. Pri razpravi o regulaciji Donave je govoril Grafenauer ter jako umestno kritiziral, da se regulacije rek prepočasi vrše, večinoma šele takrat, ko je napravljena že velika škoda.
CESAR V IŠLU.
Dunaj, 4. julija. Danes se je pripeljal cesar v Išl, kjer ostane dva meseca. Na kolodvoru je bil cesar slovesno sprejet. Tisočglava množica mu je prirejala navdušene ovacije.
NADVOJVODA EVGEN.
Dunaj, 4. julija. Armadni inšpektor nadvojvoda Evgen je prosil cesarja, naj ga iz zdravstvenih ozirov vpokoji.
JUSTH ODLOŽIL TAJNO SVETNIŠTVO.
Budimpešta, 4. julija. Justh je pisal kralju pismo, v katerem odlaga tajno svet-ništvo.
DREADNOUGHT »VIRIBUS UNITIS«.
Dunaj, 4. julija. Prvi avstrijski dread-nought »Viribus Unitis« napravi dne 1. avgusta poizkusno vožnjo med Trstom in Puljem. Dreadnought se izroči v službo dne 16. septembra 1912.
SUMLJIVA BOLEZEN NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 4. julija. Iz Petrovaradina so poslali bakteriologičnemu zavodu v Zagreb dejekte Sofije Cerevše, ki je obolela na sumljivih simptomih kolere. Analiza je dognala, da se ne gre za slučaj kolere. Oblast poziva prebivalstvo v onih krajih, kjer se je lani pojavila kolera, naj se pravočasno čuva.
SMRT RUDARJEV.
Oberhausen, 4. julija. V rovu Oster-feld so ob 1. uri ponoči eksplodirali jamski plini. Mrtvih je 16 rudarjev, nekaj je ranjenih.
PET OTROK UMORILA.
Berolin, 4. julija. Delavčeva žena Friedrich je danes vtopila pet svojih otrok, ker jo je mož trpinčil.
Sprejmeta se dve gospodični na hrano in stanovanje. — Odda se lepa, čista meblovana soba, na zahtevo tudi hrana. Stanovanje je zračno v novi hiši ter se odda lahko takoj ali v za-, četku šolskega leta, Gosposka ulica št, 6, II. nadstropje.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 4, julija 1912.
Pšenica za oktober 1912 Pšenica za april 1913 Rž za oktober 1912 . . Oves za oktober 1912 Koruza za julij 1912 . . Koruza za avgust 1912 . Koruza za april 1913 . .
11-53 11-48 9-41 9-36 8-76 8-81 7-57
Gospod
UBALD PL. TRNKOCZY
lekarnar
v
Ljubljani.
Na priporočilo gosp. Medic-a naročil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladin") hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnih 6 zavojev Vašega „Sladnega čaja'1, katerega bo-dem vsakemu najtopleje priporočal.
Škofljica, dne 12. februarja 1912.
Odličnim spoštovanjem udanl
Vinko Ogorelec mL,
lesni trgovec.
179
F-
z večletno prakso, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, spreten v konceptu, želi premeniti mesto. Nastop in plača po dogovoru. Cenjene ponudbe pod šifro »Odvetnik 1992" na upravo .Slovenca".
Zahvala.
Za presrčne dokaze sožalja povodom bolezni in smrti iskrenoljubljenega, dobrega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica, gospoda
iFiičič-a
e. kr. orožniškega stražmojstra v. p.
kakor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo ranjcega k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim ude-ležnikom ter darovalcem prekrasnih vencev najiskrenejSo zahvalo, Bog plačaj! Sp. Šiška, 3. julija 1912,
Žalujoči ostali.
zaostalih slamnikov vseh vrst
po čudovito nizkih cenah, samo v modnem salonu
2104
Stnchiy-RIaschke, Židovska ulica štev. 3.
K: 48/12 G
Dražbeni oklic.
2051
Dne 9. JnliJa 1912 dopoldne ob 9. uri prodajo se v Ljubljani, Kongresni trg 9. na javni dražbi:
prodajal, oprava, slike in knjige, muzikalije in 2 registrir. blagajni.
Predmeti se lahko ogledajo dne 8. julija 1012 dopoldne med 9. — i/210. uro na mestu prodaje.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V., dne 20. junija 1912.
Proti tmsioE
Teodor Roosevelt se ni udal večini republikanskega narodnega konventa. Izstopil je iz svoje stranke in si ustvaril lastno stranko, ki ji je vtisnil pečat svoje častilakomnosti. Zdaj upa tudi na to, da se razbije tudi demokratična stranka. Na narodnem konventu v Bal-timoru so sc mamreč pojavila podobna msprotja, ki so razbila v Chicagu republikansko stranko. Privrženci ljudstvo izkoriščajočih trustov se bore s sovražniki trustov. Po celi Ameriki doni bojno geslo proti trustom, proti volilnim mešetarjem po poklicu, proti denarnim mogotcem, ki so razdeljeni tako, da razpletajo svoje niti v obeh taborih, Velike množice upajo, da jih reši Roosevejt izkoriščanja po trustih in da se mu pridruži veliko demokratov. Do meseca oktobra razvije še lahko Roosevelt mogočno agitacijo in pridobi zase ljudske množice. A tudi Roosevelt mora z jnijijpnj razpolagati, če hoče, da zmaga. Agitacija stane veliko dolarjev. Veliki tvorničarji in lastniki železnic, ki podpirajo Roosevelta, tega gotovo ne store zastonj, marveč si mislijo, da. če Roosevelt zmaga, bo že znal, da umije roka roko seveda na račun — ljudstva. Rooseveltove nove stranke ne vodijo in ne drže skup načela, marveč Roosevel-tova osebnost. Tistih optimistov, ki res sodijo, da bo Roosevelt, če bi bil izvoljen za predsednika, res odpravil v Ameriki korupcijo, je bore malo. Saj je Roosevelt že kot predsednik vodil boj s trusti, v katerem boju se je prav ame-rikansko kričalo, ne da bi se bil trustom skrivil las.
Demokratična stranka ima tudi zelo priljubljene voditelje. Bryan je sicer že večkrat v boju z republikansko stranko propadel, a ima privržence, ki ga slepo obožujejo. Če ga postavijo za kandidata, bo zdaj razklani republi-kianski stranki nevarno tekmoval in bo nevaren Taftu in tudi Rooseveltu. Če pa pri kandidaturi propade, upa. Roosevelt, da se mu Bryanovi pristaši pridružijo. A Roosevelt se lahko zaračuna, ker Bryan ga sovraži, ker ga je pri predsedniških volitvah že porazil. V Ameriki igra osebnost večjo vlogo kakor načela.
Narodni konvent demokratične stranke je glasoyal o kandidatu 4Gkrat. Pri 46. glasovanju je dobil Wilson vseh 990 glasov in je torej postavljen za kandidata demokratične stranke.
*	Slike svetega očeta Pija X. v
več barvah in v krasni izvršitvi se zopet dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Kdor si hoče omisliti za mal denar res lepo sliko svetega, očeta, temu se nudi sedaj najugodnejša prilika. Obraz svetega očeta na tej sliki je začrtan z značilnimi potezami v idealni lepoti. Slike imajo velikost 65X55 cm ter se dobivajo po nizki ceni le 3 K 60 vin. izvod, radi česar priporočamo vsem vernim Slovencem, da posežejo po njih.
*	Drnžbenik Marijin je nov molitvenik za Marijine družbe, kakor ga je izdalo škofijsko vodstvo Marijinih družb, da se tako doseže povsod enota in skupnost. — Marijinim družabnikom, ki si kupijo ta molitvenik, bo služil celo življenje, ker se besedilo ne bo bistveno spremenilo. Kljub velikemu obsegu (okoli 450 strani) in lepi opremi, ter fini mali obliki, ima molitvenik zelo nizko ceno, ki znaša 1 K 50 v za izvod z rdečo in 2 K 30 v z zlato obrezo, najfinejša vezava, šagrin, zlata obreza, pa. velja samo 2 K 80 v. Dobi sc v Katoliški Bukvami.
Kdor hoče svoji ženi, hčeri aH so-rodnici ter znanki za god kaj res lepega, koristnega in trajnega podariti, naj knpi ..Slovensko kuharico", ki je tudi na znnaj elegantno opremljena! — Cena vezani knjigi 6 kron.
Sfroj
za klanje cliva, se proda zelo počeni; več se izve pri oskrbništvu Radesichove tovarne v Kamniku št. 75.	2073
ne občuti pridni telovadec in vztrajni pešec tudi pri vecjeru naporu, ako si omisli na pete pristne
-'082 5
i
Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah.
Hbsoloent
2. letn. c. kr. drž. obrt. šole (stavbni oddelek) išče službe pri kakem zidarskem podjetniku, ali kje drugje. Zmožen poleg stavbinskih predmetov tudi strojepisja in korespodcnce. Ponudbe pod šifro „Absol-vent", Kranj, post. reet. do 15. t. m. 2078
Podpisano županstvo razpisuje službo
na Jesenicah z letno plačo 1839 kron 84 vin. Prošnje je vlagati do 9. t. m. pri podpisanem županstvu. Službo sc nastopi s 1. avgustom t. 1. županstvo na Jesenicah, dne 1. julija 1912.
Zupan:
2095	A. Čebulj
Lepa manjša
nova vila
z vrtom, visok parter, 3 stanovanja, na mirnem kraju v Marmontovi ulici, za uradnike ali vpokojence, se radi preselitve ceno proda. Več pove Peter Matelič, Škofja ul. št. 10 v Ljubljani.	JO86
Ako se naznani, kaj se potrebuje, pošljem vsakemu ostanke dobre domače tkanine, kot: kanaiase, okstorde, cefirc, platno, tkanine, delene, krizete, brisače, saten, pisano tkanino itd., franko po povzetjn
40—50 m I. kakovost K 17-— 40—50 m II. kakovost K 22-—
Fran Maršik, domači tkalec.
Češka čerma, pošta Nachod, Češko.
Na prodaj je vež
travnikov, gozdov, njiv, vrtov, parkov, stavbišč in pašnikov, na »katerih stoji čez 50 objektov, to je vil, biš s saloni, balkoni in gospodarskimi poslopji v Ljubljani, okolici in na deželi. Vse skupaj z navedenimi poslopji se proda po 15 v m2, t. j. petnajst vinarjev 1 kvadratni meter. Natančnejše informacije daje Jos. Plankar, Ljubljana, Dolenjska cesta št. 53. 2024
po vseh kombinacijah na poljubno število let. Istotako platanje starih dolgov in zjedinjenje v novo posojilo pod mnogo ugodnejšimi pogoji. Diskretno ?n Kulantno posredovanje. Dopisi na
kreditno pisarno, Elizabetna cesta 4.
Prošnje samo pismeno.	1421
(Za frankaturc naj sc priloži znamk za 30 vin.)
Kranjska deželna ban
1. TOŠEK, imumn
:: Stari trg 28 ::
trgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, podobami in zrcali po ---1 najnižjih cenah v
se priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvorn za lastno
V umetno izdelovanje V slikanih cerkvenih oken.
Načrte in proračune na željo. • ■
c?c*(?c5>c*c?c?c?<*c®c*c* <9<9&<f&<9<9&&&<*&&&
»DIE ZE1T«, zelo razširjen dunajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, sobota, dne 29. vi.no- ~ toka 1910, na strani 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »Časaa. Dalje »NAŠ OTROKI« Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 2,
. . koncem maju 1907. Potem: »NARAVNI NAČIN ZDRAVLJENJA 1« Glasilo za praktično higijeno na Dunaju ecembra 1910. štev. 421, 22. letnik pišejo sledeče:
Varčne gospodinje!
Dofiim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1 do 3 K, velja »SLADIN« ali dr. pl. Trnk6czy-ja »SLADNI ČAJ« 1 zavojček z 'I, kg samo H0 vin. Na tisoče otrok ga zavživa z najboljšim uspehom. — Glavno zaloge v Ljubljani lekarna Trnkdczjr, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnk<Sczy: VIII., Josefstiidterstrasse 25; ITI, Radetzkyplatz 4; V., Schdnbruntierstrasse 1 9; v Gradcu, Sackstrasse 3.
Razpošiljanje po poštL — Prva največja eksporlua tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago. -- Drojjijske cene. — Maatin za živinorejce. — Telefon štev. 190.
i f


2100
Dne 6. julija t.!, ob i/? 11. uri dopoldne se bo vršila pri c. k r. okrajnem sodi« šču v Radovljici prisilna
z gostilniškimi prostori, s sobami za prenočevanje tujcev in fijakarske obrti.
Vzklicna cona je 1600 Iv. Pred začetkom dražbe je položiti varščine 200 K. Dotična gostilna in poslopje se nahaja na Bledu (Zagorice št. 2), ob zelo prometni glavni cesti, ki pelje jz Lesc na Bled.
Pojasnila daje dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani, ali pa c. kr. okrajno sodišče v Radovljici.

Vse predmete železoinske stroke
dobite najceneje pri
19
♦
♦
6i i
♦
♦
J
♦ ♦
Peter Majdič, Celje. |
Solidno blago!	1251	Postrežba točna!

♦ ♦
Kongresni trg št. 2
s pravico ja vnosti vsled rar.pisa c .kr. ministeretva za bogočastje in uk z dne 20. avg. 1911. št. 14.649.
V	dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejemali
učenci
dne 6. in 7. julija ter 16. septembra t L odiO. do 12. mre dopoldne.
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole.
V	1. letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje sc sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili razred kake srednje ali meščanske šole.
Pri sprejemu imajo prednost sinovi trgovcev in obrtnikov. Iv vpisu naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K 15*— vpisnine in prispevka k učilorn.	194:? Ostala pojasnila daje — tudi pismenim potom —
LJUBLJANI. 20. junija 1912.
Obrestuje hranilne vloge po
474'/.
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v ekočem, giro-računu in na blagajniške iiste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
41A°/o
komunalnih zadolznicah.
ravnafeSfsfvo. deželnem duorcn
»shod o Gosposki ffilfci 2.
Hipotekama posojilo
v zastavnih listih po
% %
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-
dolšnice in zastavne liste,
Baska je pupilarno varen zavod, ter jamči zenjo dežela Kranjska.
Uradne ure za sdranhe osah tizlannik od pol 9. ure do-potfiie h« i. iiiK pnpslsine.
Tzdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik; Miha Moškerfc