W Naročnina zn državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska l»da)a celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo 140 D SCOVEMEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pelll-vrsto mali oglasi po 130 In 2 D.vetji oglasi nad 45 mm vlilne po Dln2-SO.velllcl po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 DUr n Pri večjem p naročilu popust Izide ob 4 zf ulraj razen pondelJKa ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. Silil Rokopisi se ne vračajo, netranUlrana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon št. 2050, upravnlšlva šl. 232S Političen s:a slovenski narod Uprava /c vKoplturfevl ul. št. 6 ^ Čekovni račun: Cfublfana štev. 10.6SO in 10.349 za Inserate, Sarafevošt.7563, Zagreb šl. 39.01I, Praga ln Duna) št. 24.797 katoliki-potlanci v Parizu {Od našega stalnega pariškega poročevavca.) Vaš dopisnik je te dni imel priliko govorit; z nekaterimi predstavniki katolikov ter se z njimi razgovarjati o ulogi, ki jo bodo imeli katoliški poslanci v novem državnem zboru. Pripomnili bi, da v Franciji ne obstoja katoliška politična stranka, kakor je recimo pri nas ali v Avstriji ali v Nemčiji (akoravno bi se te stranke branile, če bi jim kdo rekel, da so katoliške politične stranke), temveč so katoliški poslanci pomešani po raznih političnih skupinah, od skrajne desnice konservativcev ali rojalistov do levicc — saj je rajni abbe Lemire pripadal celo radikalno-socija-listični skupini! Če hočemo torej govoriti o katoliških poslancih, se mora poznati svetovno naziranje vsakega posameznika. Le redkokdaj se nudi prilika, da se katoličani, oziroma oni poslanci, ki svojo vero izpolnjujejo ter jo branijo, pokažejo v parlamentu kot enotna skupina, kot se je zgodilo v predzadnjem parlamentu, ko se je glasovalo za ob-novljenje diplomatskih odnošajev med Francijo in med Vatikanom in ko se je sprejel zakon, ki je dovolil nekaterim kongregacijam, da se vrnejo v Francijo ter otvorijo svoje no-vicijate. Statističnih podatkov o moči katoliško mislečih poslancev danes šc ni mogoče dati. Volitve so izločile nekaj zelo dobrih in pogumnih poslancev, a poklicale zopet mnoge, ki so bili izločeni iz državnega zbora radi-kalno-socijalističnega bloka. Katoliški odsek društva za Zvezo narodov je pred volitvami poslal na vse kandidate vprašalno polo, v kateri jih je prosil, naj se izjavijo o dveh važnih točkah: o stališču napram mirovnim poskusom Zveze narodov in stališču napram velikim socijalnim relormam v smislu Leonove enciklike Rerum Novarum. Katoilški odsek društva za Zvezo narodov je mislil, da bo po teh izjavah, ki se tičejo eminentno katoliških principov v mednarodni politiki in na socijalnem polju, mogel približno izračunati, koliko aktivnih zastopnikov bo štel frar oski katolicizem v novem državnem zboru. Do sedaj je došlo 161 odgovorov, ki so vsi afirmativni ter torej spre,'?majo katoliške nauke o miru in o socije'- ! -iščiti. Iz tega se lahko sklepa, da šteje parlament nad 150 katoliških poslancev, na katere se vedno lahko računa, kadarkoli bodo prišli na dnevni red verski interesi. A to število še ni popolno. Zalibog so zmerne stranke, in sicer konzervativna-roja-listična ter skupina Marin osobito v vprašanjih narodnosti včasih malo šovinistične. Med njimi, med rojalisti in med Marin-ovo republikansko zvezo, je večina dobromislečih katoličanov, od kojih pa mnogi na vprašalno polo niso hoteli aH niso mogli odgovoriti prl-trjevalno, ker glede mirovne akcije Zveze narodov niso mnenja, katerega zastopa »Katoliški oddelek društva za Zvezo narodov«. Za konservativce velja še poseben položaj, v katerem se nahajajo vsled interdikta, s katerim jih je Vatikan udaril, ker se nočejo ukloniti papeževim zahtevam v vprašanju Action Fran-Slov.«) S kraljevim ukazom je upokojen pomočnik zunanjega ministra g. Stevan Pavlovič. G. St. Pavlovič je uradnik diplomatske stroko že nad '18 let. Pravne študije je dovršil v Parizu. Leta 1903 je vstopil v službo v finančno ministrstvo, leto pozneje pa v zunanje mimstrsto. Leta 1907-8 je bil konzul v Solunu, za tem po-sianiški tajnik v Parizu do leta 1914 Od tam je bil premeščen v Belgrad. Med vojno je bil edon izmed organizatorjev in tajnik lista >La nation Serbe en France«, ki je skrbel za begunske dijake. Leta 1919 je bil imenovan za šfefa zunanjega ministrstva pod I rumbičein. Nf lednje leto je bil opravnik poslov v tfuka-reštu, pozneje pa tudi svetnik do leta 5927. Dne 20. aprila 1927 pa je bil kot poslaniški svetnik v Berlinu imenovan za pomočniku zunanjega ministra. Poslanec kramer zahteva, ker je že urejeno r Belgrad, 14. maja. (Tel. »Slov.c) Na današnji seji finančnega odbora se je razpravljalo o predlogu poslanca Krainerja radi orož-niških pokojnin. Predlog je starejšega datuma. To vprašanje je med tem že urejeno s členom 176 finančnega zakona za leto 1928-29, ki določa, da morata finančni in notranji minister izdelati sporazumno novo uredbo, v kateri bodo dobili upokojenci enake doklade, ne glede na to, kdaj so bili upokojeni. Državni podtaj-nik Dušan Letica je izjavil, da je finančni minister v načelu s tem členom finančnega zakona zadostil poslančevi zahtevi, formalno pa zakon ne odgovarja; da je to vprašanje s členom finančnega zakona urejeno in da bosta notranji in finančni minister to zadevo v najkrajšem času uredila. Poleg tega je državni podtajnik opozoril na dejstvo, da se je vprašanje pokojninskega fonda uredilo z zakonom o pokojninskem fondu v zvezi z draginjskimi dokladami, ker je pokojninski fond premajhen. Zato minister ni mogel zadostiti tem obveznostim iu je ravno radi tega prišel v fin. zakon člen, da se tudi to vprašanje ugodno uredi. Po Zerjavovem govoru jo bil zakonski načrt odklonjen. Nato je prišel v razpravo predlog zeniljo-radnika Laziča, ki zahteva spremembo § 169 zakona o taksah in govori o tržnih taksah kmetskih občin v Srbiji in Črni gori. Predlog je bil odklonjen, ker je minister izjavil, da se že izdeluje enoten zakonski predlog o taksah, ki bo vsa ta vprašanja uredil enako za vso državo. Zato ni oportuno, da bi se taka vprašanja reševala posamič. Novo poslopje Nar. skupščine r Belgrad, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Danes si je skupščinski predsednik s člani upravnega odbora narodne skupščine na licu mesta ogledal, kako napredujejo dela za dograditev novega skupščinskega poslopja. Te dni je namreč poteklo ravno 20 let, odkar se je položil temeljni kamen. Za izvršitev te zgradbe je ministrski svet odobril 5 milijonov iz posojila in 20 milijonov na račun reparacij. Po dosedanjem načrtu bi bila ta zgradba gotova šele v juliju 1930. Voda poplavlja r Belgrad, 14. maja. (Tel. >Slov.<-) Iz cele države prihajajo poročila o velikih poplavah. Iz Rače poročajo: Sava je pričela naglo naraščati, ker je narastla Drina. Prebivalstvo je v strahu, ker ni izključeno, da pride do katastrofalnih posledic. Iz Sremske Mitrovice: Po poročilih iz notranjosti je pričela Sava upadati, lako da je nevarnost ponehala. Zaradi obilnega dežja v Bosni in Hercegovini je pričela Drina naraščati, da je Sava prL Sremeki Mitrovici preplavila cesto. 200.000 ha zemlje je v nevarnosti poplave. V Zvorniku in Kovi-Ijači je Drina napravila velike poplave. Šefa male antante v Bukarešt, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Kakor se doznava iz tukajšnjih političnih krogov, ki stoje blizu ministrstvu za zunanje stvari, se v Bukareštu pripravljajo za konferenco male antante dne 1 a. junija. Že sedaj se živahno izmenjavajo brzojavke med Prago in Belgradom v svrho skupnega nastopa v Ženevi. Posebno aktualno je optantsko vprašanje. Živahuo se razpravlja tudi o razorožitvi Madjarske iu o nionostrskj aferi in o tem, kaj je ukreniti napram lordu Rothermereu glede revizije trianonske mirovne pogodbe. »Adeveruk poroča, da je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš prevzel posredovanje v madjarsko-optantskem vprašanju in zate prosil svojega romunskega in jugoslovanskega tovariša, da se konferenca male antanto odgodi do sestanka sveta Društva narodov.. Dogodki v RomunSji v Bukarešt, 14. maja. (Tel. Slov.<) Danes je pričela s svojim delovanjem po želji Društva narodov novo ustanovljena Emisijska banka za jamstvo posojila pri Društvu narodov v znesku 9 milijonov funtov šterlingov. Aktiva banke znašajo 7 milijonov funtov, deloma v zlatu, deloma v inozemskih devizah, kot pasiva pa je točasno smatrati grške novčanice v obtoku. njihov krog ni mogel razširiti vsled tragike njihovega položaja. Vneti Francozi, vneti katoliki, so pa vendar morali braniti to, kar imenujejo »svoje svete tradicije«. V tem jim pa drugi njihovi tovariši v zbornici niso sledili. V novem parlamentu najdemo dve stari parlamentarni figuri, ki bosta brez dvoma zavzeli vodilna mesta: poslanca L e r o 1 1 e in D e n a i s. Prvi je znan kot socijalni delavec, kot začetnik francoske zadružne zakonodaje, kot ustvaritelj zakona za zaščito pekovskih pomočnikov ter dolgoletni glavni tajnik soci-jalnih tajništev z»' celo Francijo. Joseph De-nais, bivši urednik »Libre Parole« pa je znan izza časov afere Drevfuss, kot vrhovni voditelj protijudovske propagande, ki je imela to zaslugo, da je za nekaj časa iztrebila ta element iz političnega življenja. Zadnje čase je bil občiflski odbornik, ter je kot tak dajal širokopotezne ideje za zaščito revnih slojev, za rešitev stanovanjske bede in brezposelnosti. V njem dobi parlament glasnega zagovornika družinske morale, družine pa svojega zastopnika. Bretonski kanonik D e s g r a n g e s je poklican, da stoji v zbornici čisto v ospredju, ne samo kot katoliški poslanec, ampak tudi kot globok poznavalec socijalnega prašanja. Vse svoje življenje je preživel skoraj med delavskim slojem in ni je vasi v Franciji, v kateri bi ne bil govoril in zavračal socijalistične ali komunistične predavatelje. 2e od dav-a jc strah socijalističnih taborov tako, da jc prišel žc v pregovor: zborovanje je bilo sijajno, ker ni bilo Desgrangcs-a. Francoski katoličani si smejo čestitati, da so spravili v državni zbor tega nadarjenega govornika in preizkušenega ljubitelja delavskih slojev. Brez pretiravanja se lahko trdi, da bodo katoličani s Desgrange-om, Lerolle-om in Denais-cjem v socijalnih debatah prevzeli parlamentarno govorniško tribuno v svoje roke. Imenovati moramo šc dva druga velika parlamentarca, ki bosta na odličen način zastopala katolicizem: to sta vseučiliški profesor Rolland, temeljit poznavalec mednarodnih vprašanj, in P e z e t , Bretonec, ki je znan kot zelo prefrigan parlamentarni taktik, Alzačani so se v teh volitvah potegnili nazaj. Poslali so Iri komuniste, ki nosijo s seboj nezadovoljnost prestrašenih katoličanov. Schumann, odličen katoliški poslanec, je sicer prišel nazaj, ali vsled perečega alza-škega problema ne bo mogel igrati nobene večje vloge. Tako izgleda v glavnem novi državni zbor. Kot smo že poročali v zadnjem dopisu, njegova sestava absolutno onemogo-čuje vsako protiversko rovarenje ali javno preganjanje katoliškega jy:ep/iMarije«, se je zdela kakor obložena s kovinsko plastjo. Yann, ki je bil tukaj, ludi nekoliko nenavadno obsvetljen, je kakor navadno ribaril sredi mesečnih sinjin. V hipu, ko je ugasnila proga rdečegu ognja, ki je zasijala v ladjo, ko je ekvatorijalnc solnce hipoma zginilo v zlatih vodah, so videli, da so se umirajočemu oči prevrnile, se obrnile proti čelu, kakor bi hotele izginiti v glavi. Tedaj so se veke z dolgimi trepalnicami spustile doli in Silvester je postajal zelo lep in lih, kal;or spavajoč marmor... . (I* francoščine ,V» Svež v slika Ittrij Wojciechowski, ki je oddal v Varšavi več strelov na člana tamošnjega ruskega poslaništva Lizareva in ga lahko ranil. Cerkev v Albi Juliji, v kateri kronajo romunske kralje. Alba Julia je bila 6. maja pozorišče ogromnega zborovanja romunske kmečke stranke, ki bi bilo kmalu zanetilo revolucijo proti vladajoči liberalni stranki. Jon Mihalahe, voditelj radikalnega krila ro« munske kmečke stranke, ki propagira revolucijo napram vladajočemu režimu. Maršal Ligake (nu levi), vrhovui poveljnik ia- . ponske armade na Kitajskem, z generalom Ha- Kitajske patrulja v Cinanfuju. jašijem, šefom njegovega generalnega štaba. TiCHAN« т»о- LIN m, •w ^— ч МОЧО- 4HlM», • ia- • 4UD-CHIMS. » Pozorišče bojev na Kitajskem med kitajsko severno in jnžno armado ter Japonci. IVIussolini čuti nasprotnike ▼ Milan, 14. maja. (Tel. «Slov.«)0 priliki nastopa opozicije proti fašistični parlamentarni reformi svari Mussolini v «Popolo d Ita-lia«, naj bo fašizem budno na straži, ker obstoja še gotova zveza med preostalimi anti-fašisti. Največji vtis je napravil nastop senatorja Albertinija, ki je navajal, da vsled pomanjkanja neobhodno potrebne svobode za parlamentarno delovanje obe zbornici samo odobravati vladne predloge in zakonske načrte, ki so po večini potom dekreta že v veljavi. To stanje bi logično dovedlo do odprave parlamenta, ker je volivni sistem postranskega pomena v taki državi, v kateri izvršilna oblast tlači zakonodajno oblast in trpi samo in edino mnenje fašizma in njegovih voditeljev. Zahteva po parlamentarni soglasnosti vodi neizogibno do prevrata v ustavnem režimu. O pravih volitvah ni nobenega govora, dokler opozicija ne sme imeti nobenih listov, nobenih shodov in dokler sploh ne sme obstojati. Če ima parlamentarna reforma samo ta namen, da ovekoveči oblast fašizma in njegove vlade, se mora vprašati, zakaj se ne postopa temeljito in ne odpravi zbornica, ki obstoja samo navidezno. MussoPni m 5o!gare ▼ Sofija, 14. maja. (Tel. »Slov.«) »Zora« piže. da je zvedela od poučene strani, da je Mussolini naročil italijanskemu zastopniku v med zavezniški komisiji v Sofiji, da naj podpira vse korake za odgoditev ali za delni odpust reperacijskih plačil in da je enako napočilo dal tudi italijanskemu delegatu v pariški glavni komisiji. Glavni odpor je samo v sosednih državah, katerih delež znaša samo eno tretjino, predvsem v Jugoslaviji. Pričakovati pa je, da bo Jugoslavija pristala na predlog, ker je v zadnjem času pokazala posebne umpatije za težko prizadeto Bolgarijo. Finanč- ni minister Molov je v soboto odpotoval v Pariz, da se s tamošnjimi finančnimi skupinami pogaja za posojilo. Prej pa bi se morala odločiti reparacijska komisija za to, da se bolgarski carinski dohodki osvobodijo aa tako posojilo. Mussolini ja skrb« Zeder č Zader, 14. maja. (Tel. »Slov.«) Pred kratkim je prišel v Zader fašistični tajnik Avenanti. Poslal ga je Mussolini s posebno misijo. Pred vsem bi imel pokoriti nezadovoljne Zadrane, ki se pritožujejo, da Zader propada, odkar je pod italijansko oblastjo. Potem pa je imel nalogo preprečiti, da se bešta 90.60, Bukarešt 3.21, Dunaj 73, London 25.32625, Ne\vyork 518.80, Pariz 20.42, Praga 15.375 Trst 27.33. Sofija 3.745, Varšava 58.50, Madrid 87.10. Dunaj. Devize: Belgrad 12.5075, Kodanj 190.65, London 34.09, Milan 37.44. Newyork 710.65, Pariz 27.97. Varšava 79.67. Valute: dolarji 706.26, francoski frank 27-98, dinar 12.44. češkoslovaška krona 21.05125. Praga. Devize: Lira 177.25, Belgrad 59.40, Pariz 132.75, London 164.75, Newyork 38.75. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36. London 277.30. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani je bilo danes zaključeno 7% invest. pos. po 90.50, v Zagrebu pa po 91. Tendenca za vojno škodo je čvrsta in se je njeu teča, učvrstil. Ljubljana. 7% invest. posoj. zaklj. 90.50. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 12« den.. Praštediona 815 den.. Kred. zavod 157—175, Vevče 105 den., Ruše 265 280, Stavbna 56 den , šešir 105 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 91, agrari 57.50 bi., vojna odškodnina 44^—448.50, maj 448—449. dec. 472.50—475, Hipo 58—58.50, Jugo 87, Praštediona 820, šečeraua 500—520, Drava 380, Slavonija 12. Trbovlje 527.50 -540, Vevče 106—J10 Belgrad. Narodna banka 6700, vojna odškodnina 446—446.50 (1600), uit. maj 449-451 (3100). uit. junij 453.50—455, uit. julij 45«, Brod. društvo 700, Zem. banka 74, Rdeči križ 65—67, 7% invest posoj. 91—92, agrari 56.50—57 50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.25, Živnn 105.25, Hipo 7.25, Alpine 43.30, Greinitz 5.10, Le.v-kam 9.52, Trbovlje 65.80, Kranjska industr. 40. Ruše 37.50, Mundus 193.25, Slavex 14.50, Slavonije 1.67. BLAGO. Ljubljana. Les: Bukoviua neobrobljena dimenzije po naročilu kupca napol suha I. II. lepa III. fko vag. nakl. post. 4 vag. j>o 4-10; povpraševanje je pa za ca. 10.000 kom. brzojavnih drogov smreka-jelka dolž. od 5.50—12 m premer na vrhu 11—13 cm fko vag. Sušak pristanišče. Znklj. 4 v. Tendenca živahna. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob prompt): Pšenica 78—79 kg 2% baška 410—412.50, slav. 397.60—400, koruza baška času primerno suha kval. gar. 345 — 347.50, za maj 350—352.50, činkvantin času primerno suh, zdrav rešetan 350 —355, oves baški, zdrav ro-šetan 305—310, ajda dom., zdrava, rešetana 295. moka Og vag. bi. plač. po prejemu fko Ljubljana 555—565; znklj. 2 vag. pšenice. Tendenca neizpre-menjenn. Novi Sad. Pšenica bač. 367.50 300, potiska 300—362.50, banaška 350—357.50, oves bački 262.50 — 267.50. koruza bačka 262.50 — 295, junij 300-302.50. bau. 290—292.50. srem 292.50 —295, jun. 300-302.50. moka 0 g in gg 485—405, št. 2 465—476, «t. 5 445—455, št. 6 420- 430. št 7 317.50 357.50, št. 8 240—245, otrobi bač. 282.50-237.50, ban. 230- 235. fižol 405—415. Tendenca čvr-■»ta. Promet: 10 vag. pšenice, 22 kornze, 5 moke. Budimpešta (termiliskn borza), 14. maja Tendenca medla. Pšenica maj 33.80. 83.74. zaklj 33.70- 33.74, okt. »1.12, 81.06, zaklj. 81.06-»1.08. marc 33.06. 33.02. zaklj. 32.98—33, rž maj 27.П0. 27.44. zaklj. 27.40 -27.42, okt. 29.60, 29.34, zaklj •29.34 - 29.36, koruza maj 28.40. 28.36, zaklj. 28*» . 28.82. iulii 20.10. <».04. mkli. 29.02- 29.04 / / &//e novega KOLEDAR Torek, 16. maja. Izidor, Zofij«, Hilarij, Cecilij. — Solnce vzide v Ljubljani ob 4.S2 in zaide ob 7.21. V krajih Dravograd, Guštanj, Topolšica, Zagorje ob Savi, Mirna, Trebnje, Koprivnik in Brod-Moravice, ki leže približno ob 15 meridianu, pa ob 4.30, oziroma 7.19. Zagorje ob Savi leži natančno na 15 stopinji. — Jutri: Janez Nepomuk. Novosadska vremenska napoved za torek 15. maja: Vedro in lepo v vsej državi. Močnih vetrov ne bo. Tudi dežja ne. Temperatura se ne bo znatno spremenila. Dunajeka vremenska napoved za torek, dne 15. maja: Morda še jasno, potem pa iz-premenljivo vreme, zelo hladno, s padavinami, severozahodni vetrovi; najbrže bo izpre-menljivo, hladno vreme trajalo še dalje časa. ZGODOVINSKI DNEVI 16. maja: 1914 je umrl srbski učenjak dr. Jovan Skerlič. — 1848 je avstrijski cesar Ferdinand zbežal z Dunaja v Inomost. — 1882 je na Bledu umrl slovenski pisatelj Matej Tone-jec. — 1773 se je v Koblenzu rodil avstrijski državnik knez Melternich-Wineburg. — 1869 se je rodil fizik Pierre Curie, najditelj radiu-ma. — 1917 je bil imenovan za ruskega vojnega in mornariškega ministra Kerenski. • * Pogreb dr. Merza. V nedeljo popoldne je bil v Zagrebu slovesen pogreb pokojnega dr. Merza. Pogreba so se udeležile vse zagrebške katoliške organizacije. Jugoslovansko orlovsko zvezo sta zastopala dr. Zitko in prof. Tome. Na grobu je govoril v imenu katoliške akcije dr. Štefan Mrkuljin, v imenu zbora profesorjev nadškofijske gimnazije dr. Mladen De-želič, v imenu Hrvatske orlovske zveze dr. Ivo Protulipac, v imenu Zveze hrvatskih orlic pa gdčna Marica Vragovič. * Občni zbor ljubljanske sekcije JN17. Preteklo nedeljo se je vršil v Laškem, najmlajšem slovenskem mestu in znanem zdravilišču, občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarsksga udruženja. Zborovanje je preteklo v najlepši stanovski slogi, vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika je bil soglasno izvoljen odbor, ki se je tako-le konstituiral: predsednik Stanko Virant (»Jutro«), I. podpredsednik Viktor Cenčič (»Slovenec«), II. podpredsednik Udo Kasper (»Marburger Zeitung«), tajnik Rudolf Ozim (»Slov. narod«), blagajnik Drago Potočnik (»Slovenec«), odborniki: Stane Kosovel (»Jutro«), Božidar Borko (»Jutro«), Jože Zupančič (»Sov. narod«), Viktor Eržen (»Volksstimme«), Nadzorstvo: Franc Zabret (»Domoljub«), Ante Beg (»-Domovina«). Razsodišče: Rasto Pustoslem-šek (»Jutro«), Miha Krek (»Slovenec«), Albin Prepeluh (»Kmetski list«). Član revizijskega odbora: Stane Kosovel. Član uprave pokojninskega fonda: Franc Terseglav. — Izčrpno poročilo o pokojninskem zavarovanju je pod »1 g Terseglav, kar je občni zbor s zahvalo in odobravanjem vzel na znanje. Po občnem zboru sta mestna občina in okrajni zastop v hotelu »Savinja«, ki se pod vodstvom gospe Tropove prav lepo razvija, priredila banket, na katerem so mestni župan dr. Roš, vladni svetnik Pinkava, gerent okrajnega zastopa dr. Godnič, podžupan Elsbacher in ravnatelj kopališča Smertnik prisrčno pozdravili časnikarje. Banketa sta sc udeležila tudi - ':ii svetnik dr. Pernat in okrajni glavar dr. Mar-šič. Za pozdrave in gostoljubnost sta se zahvalila virant in Tersegla/. Na povabilo ravnatelja Smertnika so si popoldne časnikarji ogledali znamenito radio kopališče, ki ga pravkar prenavljajo. Po kopeli je kopališka uprava časnikarje pogostila in v prijateljskem razgovoru je hitro prišel čas, ko je bilo treba odriniti na kolodvor. Laško pa bo ostalo vsem časnikarjem v najlepšem spominu. ir Umrl je po dolgotrajni bolezni na očetovem domu v Stranski vasi bivši načelnik žel. postaje g. Valentin 1 e r o v n i k. Pokopali so ga v soboto ,12. t. m. na pokopališču na Dobrovi pri Ljubljani. Zapušča mlado vdovo in enega otročiča. Bil je 8 let v državni službi, nazadnje kot načelnik žel. postaje v Novi Kapeli-Batrini v Slavoniji. ir Iz vojaške službe. Za zdravnika pri 53. pešpolku je imenovan sanitetni poročnik dr. Martin Weinberger; za vršilca dolžnosti zdravnika IV. pehotne podoficirske šole »Kraljice Marije« sanitetni poročnik dr. Leopold Reichman. ir Rodbina Trampuževa izreka tem potom svojo zahvalo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega Valentina, nesrečno jprtev dogodkov v ljubljanski vojašnici. 4201 тЛг Ali bo dosti prostora nn romarskem vlaku na T^-sat? Tako mnogi povprašujejo. Dosti ga bo! Pn hidi sicer bo potovanje na posebnem vlaku prijetno, ker vozi vlak direktno do Sušaka in ni treba, nikjer prestopati. Prijavilo se je mnogo navdušenih pevcev, ki bodo med potjo prepevali, da bo moral biti vsakdo dobre volje. Prijave sprejema že nekaj časa »Sveto vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. ir Prenovitev cerkve. Dekanijsko cerkev y Šmarju pri Jelšah so začeli popravljati in jo bodo popolnoma prenovili. Znatno bodo dvignili tudi dosedanji cerkveni tlak. Popravila so bila nujno potrebna in bodo dala cerkvi mnogo lepše lice na znotraj in zunaj. ir Sneg in slana. Dne 10. in 11. maja je močno snežilo po vsem šmarskem okraju. V petek zjutraj je bilo na postaji Grobelno za dobro ped snega. Zaradi nenadnega snega je pritisnil mraz in slana je uničila vse vinograde v nižjih in višjih legah, celo na znanem hrabu Sv. Roka. Mnogo škode je slana napravila ludi po sadonosnikih. ir Promet na deželni cesti Kamnik—Orna — Gornjigrad je po odstranitvi plazu v Črni zopet odprt. ir Osebna vest. Finančni konceptni pripravnik Aleksander Korenini je napravil z dobrim uspehom strokovni izpit za I. kategorijo pred izpraševatoio komisijo v finančnem ministrstvu. ir Smrtna nesreča v tovarni. Z Jesenic nam poročajo: Tovarniški delavec, vozač žr-java med martinarno in valjamo, Jakob Pucelj, je v ponedeljek ob 6 zjutraj prišel v službo kot navadno. Žrjav je dostopen le po železni lestvi, katera se onemu, ki gre po njej, močno upogiba. Ko je Pucelj okoli sedmih hotel na žrjav, mu je spodletelo in padel kakih 10 do 12 metrov globoko ter priletel na tračnico. V trenutku, ko je padel, ni bilo nikogar v bližini, tako da natančnega časa nesreče prav za prav nihče ne ve. Našli so ga ležati na tleh s prebito lobanjo v mlaki krvi. Ker je bil še živ, so ga prepeljali v tovarniško bolnico, a med potjo je izdihnil. Zapušča vdovo ter pet nepreskrbljenih otrok. Bil je vesel značaj, nikdar klavern in potrt in kot godec vedno šegav in priljubljen med svojimi tovariši. ir Avtomobilska nesreča. Zadruga za izvoz jajc v Št. Jurija ob j. ž. ima tri tovorne avtomobile, s katerimi prevaža jajca. Enega izmed njih je upravljal šofer Franc Klanjšek. Ta je vozil v soboto zvečer po cesti iz Kozjega proti Št. Juriju. Okrog polnoči je moralo biti, ko je vozil iz Šmarja proti Št. Vidu pri Gro-belnem. Tam je izgubil oblast nad motorjem in lovorni avto se je prekucnil v okoli 7 metra globok jarek. Na avtomobilu je bilo naloženih 6 velikih zabojev z vsebino 1440 jajec, ki so se seveda pri nezgodi pobila. Žrtev nezgode pa je postal tudi spremljevalec voza, 19 letni Ludovik Gosak, doma iz Št. Jurija. Še le v nedeljo zjutraj so ga izvlekli izpod tovornega avta. Imel je stisnjeno glavo in eno oko mu je bilo izbito. Bil je seveda mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico pri Sv. Juriju. Nič se pa ni zgodilo šoferju. Le noge je te&ko izvlekel izpod voza. ir Novo železniško postajališče ob Muri. Železniško ravnateljstvo je na prošnjo onih krogov iz Murske Sobote, ki so se že lansko leto hodili v Muro kopat, dovolilo pri železniškem mostu v Dokležovju novo postajališče. Stroške za postavitev postajališča bodo nosili interesenti sami, pač pa bodo uživali obiskovalci kopališča v Muri pri vožnji 50 odstotni popust. ir Med. univ. dr. L. Savnik, specialist za ženske bolezni in porodništvo, ordinira do preklica samo od 1 do 4 popoldne v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 6. Telefon št. 2614. 4205 ir Bolehajočim na žolčnem in ledvičnem kamnu ter kamnu v mehurju kakor tudi ljudje, ki trpe na preobili tvorbi sečne kisline, morejo z uporabo naravne »Franz-Josef«-gren-čice urediti delovanje črevesa. Možje z zdravniško prakso so se po dolgoletnih izkušnjah prepričali, da je »Franz-Josei«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalo, da se more priporočati tudi pri bolezenskem povečanju prostate. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 8823 Mezdno gibante v tovarni „Titan" v Kammku Kamnik, 14. maja. S 30. aprilom je potekla kolektivna pogodba tukajšnjega delavstva s tovarno. Delavstvo je po Zvezi kovinskih delavcev stavilo vodstvu tovarne nove pogoje za obnovitev pogodbe z minimalnimi zahtevami, ki zanjo delavstvo sploh ne ve. Že s tem tajnim delovanjem je Zveza grešila napram delavstvu. Vodstvo tovarne pa je tudi to malenkostno izboljšanje delavskih razmer odklonilo, vsled česar je Zveza sklicala za nedeljo shod delavstva. Na shodu je poročal tajnik Zveze Urankar. Njegovo poročilo je bilo pomanjkljivo, tako da delavstvo ni dobilo nikake niti približno jasne slike o stanju razmer in vsega gibanja. Kljub temu se je na shodu izvolil stavkovni odbor, ki ima sklepati o eventuelni stavki, ako vodstvo tovarne na nol>en način ne ugodi vsaj tem malenkostnim delavskim zahtevam. Pravila Zveze določajo sicer, da mora biti za sklepanje štrajka na shodu navzočih 80 odstotkov vsega delavstva in se mora s tri četr-tiusko večino glasov izjaviti z., štrajk. Zveza pa je ta pravila obšla; tajnik njegov je dal izvoliti štrajkovni odbor, ki naj sam sklepa o potrebi ali nepotrebi štrajka, čeprav je bilo na shodu največ 120 od 270 delavcev. Tako je delavstvo oropano po svojih voditeljih najbistvenejše pravice, namreč da samo sklepa 1 Po dolgem času spet velik dogodek na slovenskem književnem trgu. Novo!! Novo !! Ob stoletnici pisateljevega rojstva. L. N. Tolstoj Нла Kareirina Roman. Prevcl Vladimir Levstik. Dva zvezka z malone enajststo stranmi! Tiskano na najboljšem papirju, vezano v črno ali višnjevo platno i. bogato pozlačenim moderno stiliziranim hrbtom po izvirnem umetniškem načrtu, v želatinastem omotu in kartonski kaseti. — Cena za oba dela skupaj 250 Din (po pošti 10 Din več), — Plačljivo tudi v obrokih. — Roman nudi izredno bogastvo filozofskih in moralnih idej, mojstrsko osvetljene z naravnost fanatično resnicoljubnostjo obdelane najgloblje in najintimnejše poblemc ljubezni in zakona ter pomeni za vsakogar nepozaben in pretresljiv notranji doživljaj. — Izdaja predstavlja eno najsilnejših del svetovnega slovstva, vlSek slovenske prevajalske umetnosti in obenem vrhunec dosedanje slovenske knjižne opreme. Vaš dom in vaša knjižnica ne smeta ostati brez nje! Naročila sprejema Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg št. 8. o svoji usodi. Se li Zveza zaveda, kakšno odgovornost je prevzela s tem samovoljnim činom svojega tajnika? Kaj bo počel, ako se, recimo, stavka ponesreči? Kdo bo delavstvu nadomestil izgubljeno? Prvo je predvsem, da delavec o tako težkih prilikah sam odloča. Potem bo z veseljem tudi sam nosil vse posledice, dobre ali slabe. Poročamo o vsein lem samo kot kronisti, ki nam pa je na srcu samo korist delavstva, pa nič drugega. Zato opozarjamo Zvezo, naj se ne prenagli, naj da delavstvu samemu odločiti o stavki, naj mu nalije čistega vina, ako hoče veljati za res dobro strokovno delavsko organizacijo. — Obenem opozarjamo kovinske delavce, naj ne iščejo dela v Kamniku, dokler traja mezdno gibanje._ шаг. ЕХСНШЕ (ШУШСЕ AngleSka zavarovalna družba javlja vsem svojim zavarovancem proti požaru, da se morejo pri njej zavarovati pod ugodnimi pogoji tudi oroti ootresu. Podružnice: Ljubljana, Dalmatinova ulica 3, Zagreb, Sajmište 56, Beograd, Palata Rueki car, Knez Mi- hajlova 7. Okritfe spomenika županu dr. Uud. Pericu Se enkrat so se oddolžili prijatelji in ljubljansko delavstvo, zlasti mestno, spominu nepozabnega prvega ljubljanskega ljudskega župaua dr. Ljudevita Periča. Globoka hvaležnost in tiho občudovanje do tega moža je navdajalo vso številno množico, ki je v nedeljo popoldne romala na pokopališče k Sv. Križu, kjer se je vršila slovesnost odkritja spomenika dr. Periču. Dr. Perič je sedaj pokopan na južnem delu pokopališča. Njegov grob, sestoječ iz treh gred, obdajajo temne ciprese, pred njimi pa stoji krasen nagrobni spomenik, delo prof. Plečnika. Spomenik je iz železa. V sredi stoji križ s podobo Kristusa in jf kot drevo, kakor da bi hotel naznaniti vse veliko in močno življenje, ki je pokopano pod njim. Križ ima na vrhu napis iz Sv. pisma: ;Sin človeka mora biti povišan.«, dalje je napis: <2upan dr. Perič Ljudevit< in spodaj na železnem traku »Prijatelji«. Pod križem je buča z rdečo lučjo. Križ obdaja še šest železnih ozkib stebrov, simbol zvestobe v zavezništvu. Odkritja spomenika so se udeležili poleg številnih delavcev zastopniki občinskega kluba SLS, socialistične stranke, mestne občine, mestnega delavstva, dobrovoljcev in dragih. Prisotna je bila tudi vdova gospa dr. Peričeva. Klub občinskih svetnikov SLS je položil na grob krasen venec v mestnih barvah z napisom: SLS ljudskemu županu — klub občinskih svetnikov.* Vence so poklonili še: socialistična stranka, mestna občina in mestno delavstvo. Cerkvene obrede in blagoslovitev spomenike je opravil župnik p. dr. Gvidon Rant, nakar je govoril bivši ljubljanski podžupan dr. Stanovnik, ki je ožrtal dr. Periča kot moža, značajnega, socialnega in pravico ljubečega človeka, ki ni nikdar pozabil delavskih slojev, iz katerih je izšel. Geslo, ki je na nagrobnem spomeniku: Stepišnik na vatikanskem cerkvenem zboru.« Delovanje škofa Napotnika je i tej knjigi prvič podrobneje obdelano Statistični pregledi in objavljene zgodovinske listine ob koncu knjige dobro slućijo. Vrsla lepih slik je knjigi asmo v okras. Historično-zemljepisna karta, ki bi predstavljala teritorijalnl razvoj škofije in župnij, pa bi bila res potrebna. — Knjiga bo radi sploino zgodovinskega značaja gotovo vzbudila zanimanje pri strokovnjaldh-zgodovlnarjih, pa tudi med lavan-tinci, katerim je v prvi vrsti namenjena Gotovo je, da bi delo na znanstveni vrednosti mnogo pridobilo, ako bi bili pisatelju na razpolago tudi inozemski tozadevni arhivi (Videm, Solnograd, Gradec ...), toda ker to zaenkrat ni bilo mogoče, moramo goep Kovačiču biti hvaležni tudi za to. kar nam je zbral in podal. Hazumljivo je, da je uporabil tudi to kar so iz raznih arhivov objavili drugi (Zahn, Kos, Koblar, Gruden, Orožen, dr. Lang. .). Dobro delo se samo priporoča! Cena za broš. izvod 180 Din, za vez. izvod 160 dinarjev. Ml. Md. Spori NOGOMET. Ljubljana. Kakor smo že javili, ni prišlo preteklo nedeljo do ponovne prvenstvene tekmo Ilirija: Primorje. 'tako se je vršila v nedeljo v Ljubljani le prveifstvena tekma med Svobodo in Kra-kovim, ki je končala neodločeno 1:1. čeorav j« Svoboda v polju znatno nadkriljevala Krakovčune Prvenstveno tekmovanje H. razreda v Ljubljani je s tem zaključeno do odločilne tekme med Reko in Svobodo, ki se vrši prihodnjo nedeljo, 20. t. m Stanje prvenstvene tabele je sedaj sledeče: Roka stoji na čelu tabele s 13 točkami in seoreom 40:5, drugo mesto zavzema Svoboda r 11 točkami (22:6), tretje Krakovo z 8 točkami (30:18), četrto Pano-nija s 4 točkami (14:28) in zadnje SK Natakar, Id je ostal brez točk in ima negativni seore 1:55. Novo mesto. Prvenstvena tekma med SK Kla-nom in SK Javornikom, ki se je vršila v Novem mestu, je prinesla zasluženo zmago domačemu Elanu v razmerju 4:1. 28. t. m. se srečata oba kluba v revanšni tekmi na Rakeku, zmagovalec iz med njih pa igra nato odločilno tekmo za prvenstvo II. razreda ljubljanskega okrožja LNPa s prvakom ljubljanskega H. razreda. Maribor. SSK Maribor:Strassenbahner SV (Gradec) 3:2. Maribor je porabil preteklo nedeljo za prijateljsko tekmo z graškimi Strassenbahnerji ki so v splošnem napravili zadovoljiv utie. Pc trdem boju je ostala zm;*ga SSK Mariboru, v katerem so igrali zlasti dobro half Prevolnik, Hreščak I v forvvardu ter celotni obrambni trio Kovačič Unierreiler-Koien. — V predtekmi je rezerva Maribora zmagala nad rezervo Železničarjev s 5:1. Celovec. Rapid:Austria (Celovec) 4:1. Mariborski Rapid jc gostoval v Celovcu, kjer je po dobri igri porazil tamkajšnjega prvaka Austrijo i 4:1. Zagreb. Concordia je v soboto podlegla praškemu profesionalnemu klubu Nuselski SK z 0:1. Gradjanski je v nedeljo z enakim rezultatom zrna-gal. Belgrad. Prijateljska tekma ined BSKom in Sokolom je končala s 3:2 za BSK. Jugoslavija je na nemški turneji absolvirala svojo prvo igro s Ten-nis Borussijo v Berlinu, kateri je podlegla s 8:4 V Parizu sta igrala Češkoslovaška in Francij/ 2:0 za Češkoslovaško. LAHKA ATLETIKA. Tretji stafetni tek za pokal ljubljanskega trgovca g. Schvvaba se je vršil v nedeljo kot doslej v čveterokotniku Gledališke, Gajeve. Dunajske in Aleksandrove ceste. Vsak tekač je moral preteči progo štirikrat pribl. 160 ni, tekli sta dve štafeti Primorja in Ilirije po 5 tekačev. Po ostrem boju, tekom katerega sta so oba kluba v vodstvu opeto-vano menjala, jo zmagala st.iteta Primorja (Omla-dič, Perovič. Korče, Zorga, Purlan) v času t> min. 14 sekund. Štafeta Ilirije (Stepišmk, Režek I, Kal-čič, Outrata, Habič) je zaostala za nekoliko metrov. Za stafetni tek je seveda bilo med publiko mnogo zanimanja. Zal ni bilo zadostno poskrbljeno za red. Sploh bi mogel biti celotni aranžmau pr1 reditve niuogo boljši. * » * V priključku na pokalne tekme za Daviso* pokal se je vršil internacionalni mateh Belgija:Jugoslavija. Belgijski team so tvorili Evvbank, lweins, Lacroix in Tousslint, jugoslovanski team Srh 8 f ter, Podvinec in Leyrer. Match so dobili Belgijci s 3:1. Naznanilo preselitve Prešernova ulica št. 4 (traven Frančiškanske cerkve) (vis a vie Mestne hranilnice) H.Sutiner, Ljubljana 2 Zaloga ur, srebrnih in zlatih predmetov Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Birmanska darila po nizkih cenah Kovinanta ura z verižico. Srebrna ura i veriiico. . -Srebrna zapastna ura . . 14-kar. zlata zapest. ura . od Din 38 naprej od Din 290 naprej od Din 218 naprej od Din 380 naprej 3-Ietna garancija Velika izbira, nizke cene, točna postrežba Cenik zastonj in poštnine prosto! Razpošiljalna trgovina se nahaja na Dunajski cesti štev. 1. B. za birmo! Čevlji za birmo v največji izbiri, najcenejši po vsaki k^