glasilo slovenske narodne podporne jednote Šrs CMcago, DL, petek, 12. junija (June 12), 1M1 dTEV.—NUMBEE 13* Acceptance for malha* at ipeclal r«U of Preganjanje rudarjev v Kentuckyju Delavska zakonodaja v Wiscon8inu Nadaljuj* onem radarjev are 11 ranih. Svata oblasti a premo govnlml operatorji Harlan, Ky. — (FP) — V zadnjih par dnevih je bHo iavrženih nadaljnjih oeem aretacij nad rudarji in atrahoviada premogovnih baronov ae nemoteno nadaljuje pod protekcijo drtavne milice. Obtožbe radi umora kompanlj-ekih ubojnikov ae mnoše in nihče ne ve, koliko rudarjev bo ie aretiranih, predno bo gonja proti u-nijl uatavUena. Poročila, da bo-do člani Ameriške delavake federacije aaaairanl, da ae abere »klad aa obrambo rudarjev, ao bila tukaj aprejeta ■ •kepticiamom. Med delavol prevladuje mnenje, da ao operatorji omraAHI rudarje In da aa aunanjl avet prav malo briga aa žrtve, katerim grod amrt na vlallcah. Svet ae vae premalo aaveda resnosti položaja, ki je priailll rudarje, da ao aa uprli lakorlžčanju In jih aedaj čaka maščevanje razred-ne juatlon. Nekatara delavake organizacije ao poalale v okraj Harlem avoja preiskovalce In pričakuje ae, da bodo ti organlalrall kampanjo, ki bo raakrila tesne etike med državno milico, eodlžči, že-rifovimi deputijl in premogovnimi operatorji. Uzakonitev bgaapooelnoatnega zavarovanja edloieno. — Od-žkodnlnaki salam nekoliko Is-boljša«. — Farmarji In bla-nismani hiUenica UFoUet-tove vlade —— . tfflft Razveljavilo ja patentni monopol radloaparatov, katerega el je traat prilastil VVasklngtoa. - (FP) — Štiri-letni boj med radiotrustom in neodvisnimi tovarnarji Je prišel v nov štadlj. ko Je aveano vrhovno sodišče te dni odločilo proti patentnemu monopolu, kateregs si ja trust prilastil In a nJim o-bogatel. Sporno vprašanje Je bil tako-zvani Langmulrov patent, na kateremu bazira patentni monopol truata, ki ga tvorijo Radio Corporation of America, General E-lectrio Co., VVestlnghouse Electric A Mfg. Co., Amerioan Tele-phona and Tslegraph Co. In General Motors korporaclja. Te korporaclje ao organlairale tako-avanl "pool" sistem In sporažu* mno razpolagajo a vasmi patenti. Langmulrov patent, ki pred-stavi Ja najvažnejšo lanajdbo v radioIndustrUl, pa jim je omogočil monopol. ' Radi tega je trust prisilil vas neodvisne drašbe, ki iadelujejo radioaparate te ali druge anam-ke, da ao mu plašavall rojalltete od ladelanlh aparatov. Potom ta* ga monopola ae je razvil v velikanskega orjaka, ki domlnira ne samo to Industrijo, temveč lava-ja tudi velik političen vpliv v deželi. Načeluje mu Owen D. Young, ki Je prospektivnl pred-sednižki kandidat demdkratake stranke. Gleda Langmulrovega patenta in Curtlaa ata bila ■ejeta ob povratka iz Angli-k | izzivalnimi vzkliki in zalivanjem. Protesti proti pri* davkom in nemiri v pajkih mestih Berlin. 11. jun. — Kancelar ming in zunanji minister rtius sta se včeraj vrnila iz ifcna in spoznala sta, da se nrrritvo proti načelnikom * poostrilo in doseglo stop- ^ ki spominja na čase po kon- i vojni. o sta stopila iz vlaka na kotom Friedrichstrasse ju je idravila' velika množica faši-r i iKivalnimi vzkliki in ro-ijem. Od vseh strani so odme-j besede: "Proč s stradanjem kincelarjem!" Wicija na konjih je morala kbti fašistično množico na a, ko sts državnika iitopila ulico. Poznalo se je, da sta bi-naemirjena radi sovražnega Ujema, ki ga nista prlčakova-Policija ju je spravila v avto-Ml, ki ju je naglo odpeljal. Jiemiko časopisje silovito kri-fn novo vlsdno odredbo, ki po-ni t višanje davkov, redukcije if in znižanje vojne pokojnine Hačelniki nemške vlade so iz-lUvljcni močnemu pritisku p rani ljudstvs, ki zahteva zkll-aje parlamenta, kateri naj od-■kliče dekret o novih davkih ga se pa vlada boji, ker se do Ia uveda, da bi to pomenile urno strmoglavljeak. - , [V mnogih nemikilrmestih sc ■i včeraj v teku izgredi in na bi V sMstu Kasssi ja akU-Kki policaj, ko je skušal razbi ti komunistično zborovanje. IVssaarilato M ae vrnila v deželo, ako bi vlada dovolila tadebvs nje prsvegn piva, je dejal kan* Waaklagtoa, D. CH lils Jun,— Kengresnik Dyer Ii države Ml«* sourf Je včeraj Jekel predaodnl* ku Hooverju, da 1)1 se državni dohodki povečali aa eno milijardo dolarjev letno, Če bi vlada dovolila iadelovanjo In prodajo pravega piva. Poleg povečanja državnih dohodkov bi bila dana tudi prilika aa upoalltev 100,000 dela voev. l>yerjev oblak v Bell hiši je pokazal, da Je v teku obširna kampanja, da ae reetavrira lade* lovanje In prodaja legalnega pl» va. Dokaal o kampanji ao sledeči: Senator Wagner Iz države New York zahteva, da novi kongres preišče ekonomske koristi, ki b' Jih prineslo Izdelovanje in prodaja piva* ki naj bl vseboval 4% alkohola, v dobi industrijska deprasljs. Kongresnlk Schafer iz Wfscon-sina aa ja oglasil pri Hooverju In ga urgirsl, naj zniža ladatks aa forslranje prohlblclje. Gibanje za resUvrirgnJe piva ima močno zsslombo tudi v A* merižki delavski federaciji, ki j« nedavno naglas tis, da bl a otvoritvijo pivovarn dobilo vsč kol pol milijona dslavesv delo. Senator Wagner je dejal, da bl štl-riodstotao pivo pripomoglo k vrnitvi trasaosti in prosperltetl, odpravila butlegsrstvo In raka* tirstvo ter povečalo drtavne dohodke. iaročll vojni pa je pri tem igral vlogo politični vpliv, Ja bila iznajdba aalošena v arhiv. Prlžla je na dan potem, ko je bil Ungmulrov Izum patentiran. Asociacija neodvisnih tovarnarjev, ki Je vadila boJ proti tru-atu, pravi, da bo aadaj vložila totbe proti truetu aa trojno od-žkodnlno In aa povrnitev rojall* tet. Njen tajnik tehuatte pravi, da mora biti aedaj konee "patentnemu rsketirstvu Youngovs-ga trusta." izrtd. ziMtlaaja Imeni Tom Mooneyja In Warren K. Billlngsa bosU odmevali žirom latlnaka Amerike, kot ae glasi poročilo, ki ga Js prejel MooneyJev obrambni odbor od A. Lopeza, glavnega tajnika Letin-sko smeriške delavake konfeda* Melje. Konfederacija Je organizirala serijo demonstracij, ki bodo ur-girale oprostitev MooneyJa In Billlngsa, In se bodo vršile v tednu od 2A. do 80. junija. Te demonstracija se bodo vršile (io l^opszovem poročilu v Ms-hlkl, ns Kubi, Hsltfju, Gvatemali, llondurasu, KI Aaivadorju, Nt karagvl, Psnsml. Columbljii^Ve-nsaueli, Portorlku, Trfnldadu, Hritakl Gvineji !n raslih drugih držsvah latinske AmJrlko. CJlavni urad Konfederacija Je tudi naslovil pjjmte govemerju države frlifertita. James Rolphu, jkjHtffrvm apelira nanj, naj ta-k« Ispuatl Mornarja In Billlng* saMz zapora, v katerem ae naha-Jata\že več lat In kamor sta blls posla rta na temelju krivega pričata/O* « l^glslslara nrgirs asvo Isdajc vladnih bondov Hprlngflsld, III., II. Jun. — Propotlcija. da vlada odredi novo Izdajo zveznih bondov v vsoti pet milijard dolarjev, je bila st* noči odobrene v spodnji sbornf el drtavne leglstature. Poslanci so odglaeovall, da ae kongres memorlalJeira, ds odobri tako Izdajo In podvzam« potrebne korake za izvajanje progrsma Javnih del, Trije radarji raajenl v sgApadi New Ksnsington. Pa., ll\jun — Trije radarski sUvkarjlk so bili včeraj obstreijenl, ker so Bi»-tell ustaviti bos. ftl Je voall stak^ kokass v Klnloch premogovnik, ksterl je last Valleg Csmp Csat Co. suvkokaae so spremljsll na neto šerlfovl deputijl, ki sa otvo-rili ogenj aa rudarja. Tokio, U. jua. — Neki h aističnl sUntster js včeraj Ijal aa jsponeksga vojnegj nlstra v Nanšsngu In ga M PEOSVETA THE KN LIGHTEHMMIT U HM m U* UM «• m* mjMri M.; - rummm tm 91M a ah IM »« ■ d Mil > Glasovi iz naselbin Zanimiv« beležke Is rasnih krajev 12. JUKUi mm« nt. M««U« tata «a PBOHVETA m cm ura or me nunoumu ruw v Iu4«mi "Claeavt na) aaalov depiei aa) bodo |adraaii Vostl iz d ia porofevalci *wa*ik vaeU, ki Jlfc ProavaU priaeia ri ia ■■■ofkin," naj v«a|ej podpri« av«|a pola« kae i , kar aa) tna«, ta JaarfIJe sa .vaj prtapavdu f«« m priM«r m»f It. IM1>. te — Jo«*« h koncu? Kot jc že bilo večkrat omenjeno v Pro-sveti, ruim smcriiki modrijani neprenehoma pripovedujejo, da je depreaija zato prišis, ker Ima Amerika vsega preveč. Plenice in kruha je preveč, premoga je preveč in denarja j« preveč! Sploh vaega je preveč, zato pa no delavci dobili počitnice, da modlcm konzumirajo vse to, česar je preveč. AU je tako? ; ' Ne, nekaj jc narobe. Delavci, ki no na počitnicah, ne. na ven ginu pritožujejo, da jim vaega manjka. Pri delavcih Jc vsega premalo. Mavec se najmanj pritožuje, da ima česa preveč — razen brezposelnosti, pomanjkanja in dolgov. Kje Je torej tisto "preveč"? Mm ni treba ponovno razlagati, ker je dobro znana. Vaakemu delavcu, ki nI docela »lep na možgšnih, je dobro snapo, da vsi ljudje I« nimajo vaega preveč, najmanj pa ima delavec, ki stalno ne dela. To je pribito. Kapitalistični gospodarski red zahteva, da se blago proizvaja za profit. Blago se a priori ne proizvajo sa rabo, daal je namenjeno rabi, temveč da ae proda in prinese dobiček laatniku. Blago mora biti prodano, drugače ga je kmalu preveč v lastnikovi zalogi — in če ga Je preveč v neprodani zalogi, pride depresfya. Blago mora biti prodano ali pa — uničeno*, Vos čas, k*r traja sedanja kriza, Jo čltatl vesti o uničevanju prevlška, to je dobrin, katerih Je preveč v skladiščih in katerim J« cena*, tako padla, da ae prodajajo v izgubo. 'Najbolj uničuj« to Živež. Sadjarski magnatje v Kall-fofnlji so lansko jesen uničili ogromno zalogo oran* zato, da ao obdriali staro cono; na Jugu in vzhodu zmečejo na vagone zelenjave In noči v ja v vodo. Farmarji na za padu kurijo s plenico In koruzo, ki je cencjša kot premog ali drva. Dane« čitamo, da farmarji v 8aalutche* vanu, Kanada, ki ne morejo dobiti več kot de-aet centov za funt masla, rabijo maalo za kolo-maz. Z maslom mažejo osi pri vozovih! Najnovejša vest se pa glasi, da farmarji na jugozapadu strahotna opazujejo letolnjo letino breskev. Kaj s breskvami? AH jih je užaljeni Bog dal premalo? Ne, dobri Bog ima rad farmarje in leto« jih je obdaril s tako letino toga sadu, da ie dolgo, dolgo let niso bile bpiskve tako polne. Toda za farmarje je to nesreča — kazen božja. Kani bodo s breskvami. ko Jih bo preveč? In vest se glasi, da farmarji obirajo zelene breskve z drevea. Na vsake Itiri breskve odtrgajo tri in jih zaženc-jo po U«h! Modri ekonomski filozofi nam pravijo, da bo kriza končana čim bo pruvišek razprodan, oziroma čim ga zmanjka. Ako bodo uničevali Živila ln druge stvari na ta način, mora kmalu zmanjkati vsega in — prosperiteta se vrne. Živel tak ladji redi V letu 10.10 je v Združenih državah propadlo UM bank. V vsaki propndli banki ao vlugatelji izgubili povprečno $0411,000, v nekaterih več in v drugih manj. število ameriških bank, ki propadejo v tem letu, bo veliko večje in vsota prizadetih vlog naraste na milijarde dolarjev. V a« te bnnke ao bile "sate and nound", varne in trdne kot ae to pravi in nepreatano aaglaituje. Vae Je "safe and nound" — dokler banka ite zapre vrat in dokler ni druirih polomov. Ko pa pride p«lom, tedaj lahko sede! na mehak stol, podprvš k lavo z roko in globoko premišljuješ, kaj U "eafe und sound" pomeni pravzaprav. Kapitalizem Je tudi Hsafe and nound". Na tisoče Jih je. ki vam to prisežejo. Ko pa ae kapitalizem nekega dne zruši z velikim trn-sccm — — — "Ne sm<*mo ae motiti, da J« v vladi lavor vnoh modrosti," Je rekel Inženir lloovor v avo-Jem govoru na ■! h »m laski praznik. Pravilno! To d rti in bo držalo, dokler j« on predsednik. rilosoflja atar«f» ftojea: Cital eem. da Je papsl rekel, d« mora biti pravica tudi z« r*. vtis. Odkod naj prid« pravica? Dokler ao rs-veti na svetu, a« bo praviš*. Hveti oče ps pravi, da bodo meti ia bogatini vedno na svetal Bridgeporta M O. ^ tukajšnja A. S. k i. V. družba js reducirala Itsvilo delavcev v vseh svojih departmentlh. Celo nekateri preddeiavcl so izgubili pozicije. Pred tednom pa je U kompanija zaprla 8 jeklarn v državah Penn-sylvanija , West Virginija in O- hio. To je znana Unltctf States Steel kompanija, znani nsjvečji jeklarski trust na svetu. Dne 6. junija so prinesli tukajšnji Usti vest, da je premogar-ska ualj/i v W. Va. priznana ter da je več premogokopnih družb v okolici Morgantowna podpisalo pogodbo z UMWA. Tq Je seveda za premogarje dobra novica. Vesjl s stavkovnih krajev v Penni pa niso tako razveseljive, ao kqnfuzno, kajti tamkajine stavke menda vodi National unija, nekatere pa so v teku pod staro UHWA. Naj bo že kakorkoli* is da bi premogarji Izvojevali svoje pravice. Saj so premogarji v neunij-skih rovih najbolj prizadeti in najbolj likanlrani delavci v tej deželi. V tukajšnji okoliei vlada med premogarji vsliko pomanjkanje in prizadeti so sevoda tudi naši člani SNPJ. Vsled tega bi bilo dobro, da bi prireditev okrožne federacije društev SNPJ, ki sc bo vršila dne 4. julija, dobro uspela, da bi ae tako malo pomagalo prizadetim članom in njihovim družinam. Dns 0. t. m. smo morali vsi delavci posetlti sejo tukajšnje A. 8. * T. P. druibe. Dejali so, da Je to delavska seja; da kako bi ss t dalo znišati produkcijske stroške, na da bi bilo treba znižati mezdo. Ros, mnogo niso znižali, omenil pa sem 2e zgoraj, da so reducirali Število delavcev, prod ud rajo pa ravno toliko kot prej. In pa kakšne govore smo slišali, "U velika glava" se je pa lepo spiejtla. Rečem le toliko, da ljudje iz Walesa so alabl delavski misleci. Vsaj tukaj se Je tsko pokazalo. de bo pokal trustjanski bič po naših grbah. Tako so naredili, da za enkrat ne bodo še zaprli Jeklarn. eno so pa k|jub temu, In sicer eno miljo 04 tukaj. Mislim, da so jo zaprli za vodno, ker J« ie stara. Prolla konferenca, ki se je vršila ha Glencoe, js osvojila dosti dobrih zaključkov v prid delav-stVa. Toda, ali jih bomo tudi is-vedli,Y-8eveda jih bomo, ako gremo vsi na delo. Zato se oposar-jajo vsi člani in članice kluba It. 11, da se zagotovo udeležijo seje dne ti. junija ob 10. dopoldno. Rešiti Imamo mnogo važnih zadev, posebno pa uredi tov piknika, ki ga priredita klub ln njegov odsek, pevski sbor Naprej VrftH se bo Isti dan popoldne na Boydnvlllu na Klopov Ih prostorih. To bo prva prireditev zbora ln kluba na prostem. < < Na označenem prostoru je tudi lep paviljon za ples. Kot se sliši, bo udeležba velika. Pa zakaj bi ne bila? Saj tu ne gre ss finančen uspeh, ker ga ne moremo pričakovati, ampak gre le za tem. da se širi delavska mlasl med delavsko maao. Torej vsi na nal piknik dne 21. junija! Pridite od blizu ln daleč. da ae bomo v prijazni senci pogovorili o tem in onem ifi da se bomo skupno poaabavall. Delavske razmere v Detroit i ao mizerne, kljub temu pa je delovanje sa Slovenski narodi dom na vzhodni strani mesta km živahno. Naše žene so na p*oom mestu v aktivnostih za 8. N. D. To se je pač najbolj pokazalo ko so priredile banket, ki je zaht val mnogo dela in truda. Posel je bil obHen in vse omizje je bi lo zadovoljno. Vss čast in pri/ nanje našim marljivim gospodi njam! 8 pevskimi vajami za sbof '«vobod#MM|Mp prenehali, začnemo pa z nji/n spet v jeseni. Zato se pa Že sedaj vabi vse tiste, ki bi radi peli pri zboru, da se pripravijo in pridružijo nam ter da pomagajo sodelovati. Vsak in vsaka je d<> brodošla. Nekateri se izražajo, da bi radi pristopni in #f!f t nami, pa da jih nihCe nc vpraša. To je seveda prazen Izgovor. TCogar veseli petje, naj kar pride In tiaj se nc da prositi;—Maty Jurca. Dir prekinem §*ojo radov nost in te tužae občutke. rtMcam mehanfcno potefnila /avofrs starih listov Pros te en izvod. Pričela sem čitati da si tako s čim osvežim spomin Kar ml pade pozornost na vrsti ee poročila, ki ga je objavila do bro mi poznana sestra Rozi Cher van, glede smrtne nesreče svoje gs soproga Marka Chervana. Takoj se mi je obudil spomin da je to oni sobrst Marko Cher- van, ki se mi je bil predstavil ko'. delegat iz Broughtona na wauke ganski konvenciji in ki me je po tem pri svoji družini tako gosta ljubnO sprejel, ko sem se pozne je nahajala na agitacijskem po tovanju po Penni. Bil 4» uaiuier pri mojem agitacijskem delu tei me spremljal po tamkajšnjih o koliMrth naselbinah, kjer sva mec potoma tako vneto in živahne razpravljala naše jednotine pro smo za par mesecev ^ inJpotežkoČ€i ^ bi »e da lo iste najboljše odstraniti in po spešlti naš vsestranski napredek ter zanesti mod na*e čianstve plemenite ideje in cilje pravegu in resničnogs bratstva. Bil je > resnici idealen ter zvest in loja len član principom, na-katerih j< postala m** jsdnota močna tr dnjava. In sedaj ga ni več! Tako padajo naše dobpe moč v prerani grob, tragično, pod krutim rtstomom sedanjega človeškega roda. Tako j« preminu tudi naš Marko srOdi pota njegove molile donjim Je jed nota zopet izgsbila agilno moč, ki jo bomo zelo pogrešali. Bil je zvest hi vnet boritelj jednotinih nteresov, kakor tudi skrbon reditelj svoji družini. Sedaj ga n vočli' ' ^ i ' Nesrečni prizadeti družini izrekam moje sožalje, po-kojne-mu pa svetal in trajen spomin! ■ iChlistina Moseley p«,vrivamo v I slučajno «m Cievelai jejroro požrtv« v Barbertonu sem Z nami fohn Lokar rala mu za Rojake dobil precej Umetno podnebje prijazne in gostoljubne. Hvala vsem »kupaj, posebno ps družinama F. Dulas in F. Virant. Ker je Barberton sleven-ake metropole, amo jo obiskali Tam smo se sestali z našimi starimi prijatelji in zaaBel, obiskal! pa nismo vseh, ker ni bilo časa. Hvala rojaku J. Zabukovcu za postrežbo in naklonjenost, kakor tudi vsem ostalim, ki so nam šli tako prijazno na roko. Iskrena hvala vsem skupaj! Frank Polsne. Zanimivi poskusi ruskega uienjah nim trakom a i ionizd V nedeljo 14. junija v RJver- view! ...... Ctiicago, IH. 4- Politično organizirani delavci mesta Chlcag« ln bližnje okolice se bodo zopet zbirali na veseličnem prostoru velikega parka "Riverview" in manifestirali za svoje pravice. O-krajna organizacija Cook Coun ty Socialist Party priredi stoj običajni poletni piknik izrecno v agitacijake svrhe. Kot glavni govornik nastopi Oscar Ameringer, splošno poznan časnikar, ki je u-rejeval do zadnjega časa glasilo minoisksga distrikta United Mine Workers of America, ln pe-daj pa irdaja list "The American Guardian". Poznan je kot nou strašen borec za delavske pravice. Tega piknika se udeleži tfedi župan mesta Racine, Wis.,.so-drug Will. J. Svoboda, ki je bP pri zadnjih občinskih volitvah v Racinu izvoljen na socialistični volilni listi. Nastopili bodo tUdi drugi govorniki in pojasnjevali, zakaj se morajo delavci politično organizirati, ako si hočojo priboriti svoje pravice. Poleg toga je na programu Še več drugih točk, kot nastopi pevskih sborov, koncertne točke, in v zabavo pa ples in rasne tekms, baaebalske ln nogometne tekme Posiva so slovenske delavca, da se udolofte tega piknika v kolikor mogoče velikom številu Vstopnina je samo 90c in z vsake vstopnico Je presoj koncesije za rasna zabavišča v Rivervi«w Ta veselični prostor v Riverview parku je domalega ie akoro vsakemu znan ln je tudi aelo lahko priti tja, ker poulična železnica vozi po Western av. do parka. stavka v Ohiju Piney Fork, 6. — Danes zjutraj (8. junija) je nasUla splošna stavka pri Obeh lokalnih pre-mogokopih. Stavka je nastala za to, da se izboljša položaj premo-garskih delavcev. Navdušenje zp stavko je veliko in stavka je sto-proeentna. Kot posledica temu, se sedaj pripravljajo pa stavko tudi dru gi premogokopi V vzhodnem delu države. Stavko vodi N. M. U. Tukajšnji premogokopi so last Jefferson Coai družbe. Premogarjem se priporoča so Udarnost do zmage! Nace Zlemberger, ■ 1 — Prijatelja v spomin W. Vs. — Presenetila IIL — Dne 14. junija praznujejo tukaj 40-letnico a-ustanovitve slovenske fare, ki jo je uatavil prvi slovenski katoliški duhoven rev. SuiteriMč, ki ji pozneje L VB09 odpotoval v stari kraj. Njegovo mesto -je zavzel rev. Kranjc, ki je prišel iz drŽave Pennsylvanija. Po njegovi smrti pa načelu je fari sedanji rov. John Plevnik, ki je med svojimi faran v Jolietu splošno spoštovan. Nekoč se je baje zelo naklonjenega socialistom da bi sam delal za to stvar, ako bi ne nosil duhovniške suknjo. Pred štirimi leti so rev. Plev-niku v čast njegovi farani prirejali banket in vstopnice so v predprodaji stale Kakor hitro pa je on to izvedel, je takoj prirediteljem ukazal vrniti denar, ker on da ne potrebuje kakšne kolekte. Hl^H Tukajšnja slov. cerkev je zelo bogata, ker za to skrbe njeni farani. Letno ima dohodkov nad 3B tisoč dolarjev, sevoda pa i-majo vselej približno tudi toliko stroSkov. V prošlem letu je bilo okrog |300 prebitka. Sedaj so pridno na delo s kolekto za jubilejno proslavo. Rev. Plevnik je star okrog 60 let ln je še vedno vstrajen pri delu za faro. Kolektne kuvertice s primerno vsebino so v vsakem stanovanju in v vsaki bili, ponekod celo po štiri ali več, kolikor je pač članov t družini. Zdravilne lastnosti morskih in gorskih pališč ne izvirajo samo od solnca in »d jakc uttravjjoličsatih žarkov, ki opalijo kolo ■ po, bronaetorjavo barvo, marveč tndi od J Ioni so molekuli plinov z različno velikimi boji elektrike, ki nemoteno prodirajo sk obleko, se vdihavajo z zrakom vred v p|j, prehajajo v kri, odkoder neumorno bomt dira jo telo in mu podeljujejo svojo ■ Uitravijoličasti žarki sami samo podpira prodiranje ionov. Vsi plini in logično zrak, ki sam po sebi prav slabo prevaja triko, se pod vplivom ionov navzanveju tričnih lastnosti. Nasitijo se z njimi, i0I rajo se, kakor pravimo in postanejo ni t čin prevodni za elektriko. Z nenavadno zanimivimi poskusi o kovanju ionov na žive organizme se ie od bavl znani ruski učenjak Ciževskij, ki si ta namen zgradil laboratorij v bližini ■ Najprvo je začel proučevati, kako učinJ na živa bitja različne stopnje ionizhcije ja. V to svrho Je naredil zadnja ieta celo poskusov z mišmi, čebelami, opicami, koke in piščeti. Vsi poskusi so pokazali, da nesku majhni ioni, ki so nevidljivi in ki se dado 1 zati le z zelo občutljivimi merilnimi inst ti, jako ugodno vplivajo na živali. Predv dvigajo veselje do življenja, krope njih nizem in blagodejno učinkujejo na zdravje, omenimo samo primer nekega mladega panza, ki je že v zadnjem stadiju tA prišel v roke profesorju CiževskemsJ niki so izrekli nad njim smrtno obsodboT| zdravljenje z ionizacijo ga je v pet in pol secih spet spravilo na noge. I Pozneje je začel profesor Ciževskij v skvi proučevati vplive ioniziranega blačnodeževnih dni Ob času 0-in v pustega ma. Dragi rojak in prijatelj Viktor! Ti si ia prestal težave, katere le Čakajo nas. Vedi, da tr bomo pogrešali, ker si bil nam vsem priljublM* Gotovo Jo po velika izguba za njegove starše vremenu sploh, as tudi človeka inrate in sestre, katerim je bil bi rekla, nekaka mo> lanholija, da as počuti nenavad* no tužnega. Po znanstvenih datkih vemo, da Je vso življei tesno spojeno s astronomijo, da dk ss nagonsko, pod vpliv toga naravnega s pojenja ti astronomske spremembe. Po stičnem norasloSIJlvŠM Inem razpoloženju sem skozi kno opazovala silo vr ■ elementov. I kako mdojmljl največja pomoč. Blagemu mlademu pokojniku ohranimo trajen spomin, priza družini pa izraftamo naše loboko aožaljc! ■ Pogrob se Je vršil v iiarber-iu, 0., ob veliki udoleftbi ro-Dne S. junija smo so po-Idal! z Davisa. W. Va., da spremimo našega dragega tovariša k tu počitku ter da mu Sle- Vabilo na ae jo ia piknik J Oglesby, 111. — Naznanjam] članicam društva št. 166 SNPJ. da je bilo sklenjeno na prošli ae-| ji, da se priredi piknik dne 21. junija, in sicer na Krančičevem travniku (pri "pastorju"). Ker pade seja na isti dan, Je bilo sklenjeno, da se seja vrši dne 14. junija ob 1. zvečer. Vabim in pozivam vse članice da se zagotovo te seje udeležijo,) kajti rešiti moramo več važnih I zadev. Obenem tudi opozarjam | nadzornice, da ae udeležijo polletne soje, ker jo treba pregledati knjige. Uljadno vabimo vse okoliške rojake, da pridejo na naš piknik dne 21. junija. Odbor bo preskr-bel sa vse, kar spada na prvovrsten piknik, tako da bo dovolj] vsega ln za vse.—ChrisUn« Nad ikt tajnica. V sedmih mesecih se je pod njegovim zorstvom sistematično zdravilo nad 40 boli kov s težko tuberkulozo ln v vseh primerih Jo ugotovilo znatno zboljšanje: zmsnjAal* je temperatura, pojenjale so bolečine itd. • H! USTNICA UREDNIŠTVA Pittsburg, Kana., F. C.: — A-meriški državljan lahko ostane 1 v Jugoslaviji del j kot šest mo-secev, ako zaprosi pri ameriških oblasteh za dovolenje, oziroma za | podaljianje obiska v stari domo-1 vini. < nagloatjo se pode deževne oe po traku, kot bi se hotele aati, katera bo preje prihitela zsmljo. To ml daje misliti, da di človeštvo, pod nagonakim pri tlakom narave, vedno neutrudljl-VO hiti V gloliino neznanoati in «tf trudi v v sob no« ' " ^ jasnlti vae lo nssssns naravne sile. ki jih dosedsj v«ds ie ogj FK»zna bi Jih ne more človeštvu \ prid kontrolirati. Pod vplivom narav na je nnTvtH iznašla ie naprav, potom katerih km H HJo naprej ln le vedno naprej, da ao človek aašadono io soi vprašuje, da Imi vas nam bo| snanoat prinesla v bodočih tO lotih. Vsaj meni Ja solo žal. M vem. da bom amrsla radovB umreti. ki Veliko preskušnjo učinkovitosti ionizsci pa jo napravil C*ev«kiJ na 200 piščaseih, jih je najprvo razdelil na dve skupini, ti ps na posamezne pododdelke, v katere je uvrs živali majhne, normalne, nadnormalne in m« simalne teže. Ena skupina je bila na vplivom ionitacije, druga pa ne. Ze v p« dneh so pokazala ionizirana pfiKeta znatno pi moč nad kolegi v kontrolni stanici. ugodni rezultati so se dosegli v skupini jsi maksimalne tože. Njih teža se je do kc meseca zvečala na povprečno 192.6 grams/ čim so kontrolni piščanci tehtali le po « grama povprek. Pri ioniziranju se je t^ dvignila teža za povprečno 24 odstotkov. | 8 temi uspehi pa profewr CBevjkij k doeogel dokon kremenčevega stekla, tako da bo nje tahko slpalo ^ravilne u^ rzvU^, , ke. Dalje zamIHJajo padnj" TmUo^ ioahacljo. v katerih * '^ Jjt podnebju umetno uatvaritl Spttsbergov. Itd. V tii "JT S« vUl bolniki, ki bi Jim bilo treba » U fs. tlti obKajno delo. Zaenkrat P« SO v» tosjrt , IsMt. kjer dela sedaj prof««* k d pUanja "Kr«»aje Owte u. "StesrU > belih domov, niti laboratorij« ionizacijo * P« rbiti Is neotesanih desk. VMR^ poUs. brsa dreves I. grmovja »JJ ^ oskrbuje pr«*utava»<» ' , r- deU sl^o ln z siromaštvu učenjak — —- smoter Js Vesti iz (Pse^ralsU Ur. „ KO nFNTJIfCIJATVTJE USPEVAJO .. . • uprizarjajo procesi pro-in lutko aepevejo Ljubljana, 21. mojo XW. -k ča* ki rodi izjemno stro-ne » zaščito državo, toki tudi denoncijan\e, ki iWj, resničnimi »M l*žni-•ehajo posameznike in cčle v Vdo in ječo, sebi pa jo ugled Pri poNstjskih H^. Pritisnejo pa si na čelo P^at sramotnega izdajstva: lopov je ovaduh. ris se pojavi denuiwijacij rijijo precej pogosto. Cele e ustvarjajo lažnivi ova-ii dobro mero let težke je-i raidelili obtožencem le na (ju takih lopovskih ovadb, di smo primer nekega do-pečnika v mariboroki še-delavnici. Ta Počnlk je |j tatvine zaprt dve leti ne-Srbiji, potem pa je postal h in se kot tak dal zaposliti lezntfkih delavnicah v Ma-l Tam je vohunil in vneto vse policijskim obla-Lepega dne so bili aretira-ebteri železniški mojotrl v rnici pod pretvezo, da Sirije literaturo in da Imajo svo-jtnizacijo. Seat obtožencev m temelju od vadb tega Podli stalo pred sodiščem, a jih je toče oprostilo, ko je spoznalo, ftgre tu le za lažnivo ovadbe duha. ki je prejemal «a sv«J irjotaki posel po 160 Din na-le od policije. h pred mariborskim sodiščem je odkril zdaj podoben pri-r. Pred nekaj dnevi ita stala d sodiščem dva delavca iz Alfred Razgon in Sebestijan Obtožena sta bila, da sta la protidržavno, kar se kale po zakonu o zaščftl države, na sodišču so zaslišali gtfd-pričo, ki je ovedila obk ob-9, namreč delavca Franca ivnika, ki pa ni vedel pove-kaj sta obtoženca govorila Ittlrfavnega. Ostale prfče sc navale, da sta oba 6Woženca lila nad težko krizo in mizer-S življenjem, nista rekla ai državi nobene besede, lo pa je sodišče prebralo potilo ruške orožniške postaje | postalo jasno, odkod ovadba Idniki so namreč v dopisu na napisali to-le: "tolje pa prosimo, da bi Fran-kSkarlovnika zaslišali pri ao-fci posebej, ločeno od ostalih, Je bi spoznali, da jih je Skar-Hik izdal. Zdaj mu vai zelo zeljo; fe se kaka skupina v toni pogovarja, lahko brez skr-rjtfopi. ker so vsi prepriča-»k je istega prepričanja In • zanesljiv. grlovnik Frank je zaupnik P»«nega (žandarja) in prosi->ato sodišče, da ga zasliši lo- Jod ostalih, da jim ne bo po-f jasno, da jih jo on izdal, « bi preprečili, da oe obto- Prteval svojo tajno službo." '«• razprava proti dvema de-se je tonf naslanjala na fcfcH" <>\aduha Skarlovnika »»upnik orožnikov, a ae do? »vcem. da je z njimi enOgd •jfcarija. miki' je bilo toliko pravične Jto poročilo orožniške postajno prečitalo na razpravi, o-•toženca pa oprostilo vsake Skarlovnik pa je ras- Pj» in delavci bodo pootop* puf tako, kakor aa po;. •1 looovom. v JagsslsTlJL) prekršila to določbo, grozijo ti-rfkarskf delavci s žtrajkom. Prav radi tega so binkoštni listi izšli te danes v soboto, namesto jutri na blnkoštno nedeljo ker ae govori, da mislijo tftakar-ski delavci stopiti v štrajk danes opoldne in bi tako vsa naklada vseh ljubljanskih dnevnikov Metala v tiskarnah. Aii bo prišlo do štrajka ali ar' — se že ne ve, ker se organizacija Ae ni odločila. Odločilo se bo menda danes. Pmoos proti zagrebški« tero-rtalom še vedno traja. Zaslišujejo razne pride, detektive in privatne osebe, ki poznajo obtožence. Pri zasliševanju Marka Slo-garja je prišlo do nenavadnega dogodka. Izjave Slogarja, ki je bil sluga pri Javorju, se niso strinjale z njegovimi Izjavami pred preiskovalnim sodnikom, pa Je na to opozoril državni tožilec, nakar je predsednik ugotovil nesoglasja v njegovih Izjavah, radi' česar je zahteval toHlec, da se u-vede proti Slogarju postopanje po §235 k. p. in da ga je treba aretirati. Predsednik je ugodil in so Slogarja orožniki aretirali kar v sodni dvorani. Iz priče je postal obtoženec. Pri tem je prišlo do prerekanja med odvetnikom Košutičem in tožilcem glede te aretacije, radi česar je sodišče Obsodilo KoftUtiča na globo 1000 Din. Odvetniki so izjavili, da bodo ta primer Javili odvetniški zbornici in pravnemu ministrstvu v Beograd. Proces se nadaljuje. Huda nesreča na Jesenicah. — V tovarni Kranjske industrijske družbe na Dobravi se ja pripetila v pondeljek huda nesreča. Delavec Štefan Jakopič, doma iz Gori j pri Bledu se je ponesrečil. Kot zidar je bil zaposlen pri tovarni in je pritrjeval v 5-metr-ski višini tramove. Padel je po nesreči na tla si zlomil obe repeljali feo ga ilco. nogi v gležnjih. j v ljubljansko bol Vlom pod Kumom. V vasi Do-bevec pod Kumom je bilo vlom-Jjeno v gostilno posestnika Filipa Grebenca. Vlomilec je vlomil v>! gostilniško sobf> in potem še tj soaodno. Našel j« denar v gostil -ni, našel v neki omari pa še v vendar je bil ves trad _ Lojze Hočevar je bil mrtev. Za pustil je vdovo in tsoje otrok. Star je bil komaj 46 let. takega km aa « Poročali smo že o smrti Idrijskega rudarja Viktorja Stepata-sa na lipar»kih otokih izgnancev j Maj poročajo nove podrobnosti iz Trsta: V idrijskem rudniku Je jw df1 ?! lani 1. maja rudar Viktor Repu lus iz Idrije dal s sireno nekoliko prezgodaj znak za detopust. Faši-eti so smatrali "to njegovo pomoto m znak upornosti in eo ga na-znantti Oblastem. Vendar niWe mogel dokazati njegove krivde In sodišče ga ni moglo Obsoditi. Goriške konfinarfjJke komlsi je pa to ni oviralo in so rudarja obsodili na eno leto Izgnanetve na otokih južne Italije, štirideset dni je trajala veinja in pot' uklenjenega rudarja na Lipari Od ječe do ječe eo ga vodili, dokler ni dospel na otok, kjer Je več sto Slovencev in političnih "krivcev", ki žive tamkaj v pregnanstvu. Med potjo je obolel na pljučih tako zelo, da so ga morali takoj oddati v bolnttnleo H. de Fels je objavil nekaj tipičnih zgodbic iz ataraga Maroka, ki polagoma gine, umikajoč se modernemu napredku. Evq vam one. a Spominjam ae pristave, ki sem aa v skoro naobljUd«nem bledu Mad zidarji, ki eo mi de.ali, je ■bil tudi neki advavnik, seveda maroški zdravnik. Zidarsko lopatico je rabil tako dobro kakot drugi, t. j. a istim poanavanjem oemetita in z lato pametno počasnostjo. Kretal aa je plemenite in s dostojanstvom je apNjana znake spoštovanja, s kakršnimi niso skopariti nasproti njemu ljudje, ki so aa mu bližali. Njegov sloves je aagml preko maj našega obzorja. To aam hitro apo znal po oblakih, ki jih jo dobiva* in radi katerih ja brez sramu zai puščal zidarsko umetnost v prk zdravilstvu. • > Nekoč je delal i ostalimi te-ob zidu, ki a« je konaj po molil iz zemlje. Tedaj m pojav neki torbici, /tako da je skupne odnesel nad 9000 Din. Potem je Vlomilec izginil, da ni bilo nobenega sledu «a njim. Tudi orožniki niao našli nikogar, niti aledf Nenadna amrt mariborskega zdravnika dr. Mihaela Podlesnl-ka. Dne 21. maja opoldne Je od kapi zadet umrl v Mariboru dr. Mihael Podlesnik, bivši ravnatelj mariborske bolnišnice. Pokojnik je bil rodom iz Ribnice na Pdhor-ju, študiral je v Mariboru, Orad. cu.in na Dunaju, bil potem zdrav-nik v raznih krajih, po vojni pa je postal ravnatelj mariborske Javne bolnice in ostal do lani Star je bil 03 let. gpielmaiui premagal Plrca. — V Rogaški Slatini se je odigral zadnji dvoboj med svetovnim *a histom Spielmannom in sloven-■ iktm mladim Aahistom Pircem f "< bi maščevali nad njhn,}Topot JezraZgal Spielmann, UM f Pa tudi, da mu omogočimo, da Je stanje mateha 3:3. Mlad« nadalje lahko nemote- TIre a**B v v»eh dvobojih s ftpl- elmannom v Ljubljani, Celju In Mariboru držal zelo dobro in je enkrat premagal Bpielmanna Spielman pa zdaj enkrat njega k zaupnik ortržnlkov, a se deT Tako se Jt ižanje uravnovesilo, ■avcem da u • Zmaga s tem še nI odloeena. *> digrala bosU še štiri partije in po teh bomo videli, kdo bo močnejši. Spiehnann Ima v Plrca močnega nasprotnika. Soda* HaŽevar v N aioail Na kolišču pri Loki sra^ vajo delavci prostor. Pri delu sc včeraj opazili, da plava v Krki človeško truplo. Plavalojeneda-M od brega. Naglo so sko«n v čoln in potegnili truplo iz vock Utopljencu Jt trce še uMpalo V njem oo spoznali ^okrož 1>H()HNE VE8TI V Atrajkom v I iublJani? [Ljubljani se pripravljajo ti-delavci te nekaj dni na JJ_,k«r j«, neka ljubljanska P«l"van*ka) tlakama name-■ i»J»gweška delavce In de-niso člani tiskarske "riranizadje. Zveza h delavcev ima namreč T0' kateri smejo tiakar-^v.t| i*av>o ljudi, ki jih g*]i organizacija. Delavce v torej prav zaprav na-** V««a grafičnih deUvcev * iugoslovaarfm varttev-izgnance? nekoHko okreval, so ga takoj pognali iz bdi-ifliniee. Be vednd bolehen je moral stanovati v skupnem bivališču izgnancev na tipaftfkem gradu. 8 podporo petth lir na dan bi ae ne mogel preživljati, de bi bi? zdrav. A bolan? Tovariši so acj zavzemali zanj na vsoh -krajih ir prepričevali oblasti, da bo rudar podlegel bolezni, če se ne bodt popobrigali za njegovo lečenje Toda mož je vedno bolj hiral* morile so ga skrbi za druiiiro, ki je živela doma v pomanjkanja. OpomočI si ni mogel več — letos M. aprila je umrl na otoku. <5e bi bil dočakal še 14 živih dni, bi bil proat izgnanstva in bi ae — težko bolan in *trt, kakršen je bil — vrnil k svoji drulini v Mri. jo. Umrl je rudar Eepulus na o-toku izgnancev. Konfinacijska u-prava se ni marala pobrigati za njegov pogreb nič. Tovariši so mu atesali skromno krsto ter ga hoteli pokopati. Toda uprava j« prepovedala vsako udeležbo pogreba. Fašisti aa razganjali vse, ki so hoteli za pogrebom ali pa so pogreb samo opazovali. Na tr gu, kjsr se je zbrala skupina izgnancev, so faAloti vso množico rmzgnali, krog 80 pa so Jih aretirali. Te aretirance bo sodilo ao^ diščsH Jter Dva velika požara v HlovenJ-gradcu. — Kar neverjetno js, ko-Iflco je požarov vsako pomlad pol naših krajih in koliko Jih Je t>i lo Že letos. Imeli imo žs oelo vr sto velikih požarov in le več j vrsto malih požarov, ki so tsžk prizadeti manjše posestnike. Ras pa Je tudi, da presejšnje Število teh nesreč nattane lz neprevidnosti. 1 £daj poročajo spet iz Slovenj-gradca o dveh večjih požarih v tamkajšnji okolki. V soboto 1«. t. m. je lzbrtihnn požar sredi noči v hiši posestnika Rapotodnika v Tolstem vrhu pri Misllnju. prestrašena družina #1 je komaj rešila svoje življenje in sider a Ko je zopet dvignil glavo, je s IHMi.larkom Izustil: "Alah bodi zahvaljen 1 Tvoji koraki so te po areči privedli k ni. Roleeen, ki jo razodeva ta noga, poznam. 8 Prerokovc pomočjo jo bom pregnal, lagiatta rešitev vprašanja in da imajo sr so hoteli za pogrebom iz-ica, ki je umrl na otoku. tem, da se poskakali skozi okno, tikaj vrata in vse Je bilo že v o- nega sodišča Lojzete Hočevarja Hočevar je bU boleben In je do kratak Itorehod ki pa je Krki proti Loki. Najbrie ai h hotel malo ohladiti J< Stopil h Krki W si namrravs' zmočiti čelo. Pri tem mu spodr^ ntts ta ie pedel v vsdo, kjj • mogel vsč pomagati M***1 delavci brž šo da U ekušal z unn-tnim oms i njem obadHI sodnik je hiša s hlevom do tal, zgorelo je orodje, živilo, krma, obleka, oprava — vae je šlo v pepel. Ogenj je na J b rte na stal radi iskre iz dimnika. Prejšnji dan pa je ogenj povzročil veliko škodo poeestftiku Hkodniku lz ftt. Miklavža pri Slovenjgrad-cu. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje, hlev (n skedenj z vso krmo. orodjem Itd. ftkoda obeh požarov znaša krog 100,000 Din Danes, v teh težkih dneh, ko je mnogo davkov in malo denarja utegnejo take izgube kmetov postati zanje prav usodne, nepopravljive Drava Je naplavila trnplo po-aestnika Krevha is Trbonj. Dne 17. aprila Je Isglnll posestnik Anton Krevh p. d. Podlauf is Trbonj pri Vusenlci. Humlll se U ko j, da je na poti domov sešel ali psdel v Drsvo, kjer je utonil IakaJl so truplo, a ga niao mogli najti Zdaj po enem meseca T* Je posestnik Partel is Gornje VI-žlnge pri Marenbergu našel ne obali truplo utopljenca Krevha Truplo je ležalo najmanj mssst dni v vodi in je te napol mp+ dlo. Poklicali so sina Mihaela, ki Je v trupla spoanal svojega aU U, ki ao ga pogrsšsll od 17. apri U. Ae sds J ne vedo, ali je bila f»e- TTl^aga velik Arabec a Črao brado ia veličastne zavit v ohlapen plašč i: volne, je korakal peš, opiraje s« ob veliko palice. Zena je jahah tako nisksga oslička, de eo ee j' nege malone po tleh vlekle. Ver to je polagonu aapredovalo: mo ški ni priganjal oela, osel pa n silil meša, da hi prenaglo teka ob njegovi strani -svoji usodi ae proti. " ' jf.v t-^j Dospevši do eldarjev ss Je tr skupina oetavila In neznanec jih Je vprašal, aH nI mad njimi slav ; nega zdravnika. Kakopak! In ti etl, ki ae ga ja tikalo, je nemudoma prenehal svoj posel, toda zidarsko žlico je obdržal v roki medtem ko ae je predstavljal pri-, šlecu. Pozdravljanje med obems osebama je bilo dolgo, vljudno slovesno in svečano. Drug pnad drugim sta stala « reanhn obllč Jem, naravnost uprtim pogledom, enako veličastno se dršeC 'Nato sta ae spuštlls v velikole pen dvogovor, kakršnega čltal samo v starih perzijskih rokopi i DoŠlec je prvf poprijel bese do: K tebi prihajam kakor škr Janec ne klic solnca. Tvoja zna rtost je velike, to vem. gvsti e< enako dnevni svesdl In njena te pla svetloba prešlnja prostran stvo. Na čadi ss torej, da aaan jas, neposnan prebivalec daljae ga sala, prišel do tebe, hodeč oc1 rana zore, vez daa. Ali moje pla čilo Je veliko, saj te nasedaj« vidim." 'Zdravnik je še vedno držal o metačo v roki in poslušal s veli časetvenim mirom. Odgovoril ji S taklašo sijajnimi izrazi: 'Hvala, tujec I Tvoje vedenji Jo plemenito kakor visokega go spsda. Kdo ti ne bi položil pm noge zakladov, ki Jih Ima? !i Če -ti moja vednost utegne korl stltl, uporabi Jo kot preekromni poklonstvo, kakršno gre tvoj In zaalugam." Drugi Je nemoteno povzel: "Bodi lahvaljm za avoje bla go ifM kakor za svojo spret nost, ki z njo zdrsvlš bolezni.' Zdravnik 11 js Ukoj odvzal: "Bodi zahvaUen le bolj za ra dost, ki si ml jo naklonil, vzbu dlvšl v meni misel, da >e Ulcšer mož kot ti hodil ura In ure, di bi prišel k meni." Medtem ko ste si še napre. izmenoma izražala pok Ione, sli osel In žena ne njem čakala. fllvček je kedaj pa kedaj stre sel dolga ušesa, ne v znamenji ugovora proti tolikeri zgovorno stl, temveč enostavno zato, ket je preveč muh breašelo ekol njega. 2enaka pa je biU čisti mirna, kazala al najmanjše ne strpnosti. Vendar ae je vleke pomeaek brez konce, prispodobi so ae vrstile za prispodobami. Naposled ste prsšla vsndsrk ae stvar. Inostrsnss je razložil da je prišel svsU vprašat vse ved neg* doktorja zarodi poiože Je avojs soprog«. To js okrutm bolela ena aoga, ki je vsaomei bo ko rosa zjutraj pod solnčnimi žarki in tvoja lena bo mogla tedaj teči kakor gazela." Nato se je okrenll in brez naglice stopil v svoj ttftor, odkoder se je vrnil s liblko fosfora Vzel Ja nož in na kameno razve-mi to Štblko ne več koek, ki Jih je s silno točnostjo izehačil. O-prevek je trajal dolgo In vea te čas ni niti črhnil. Drogi ao 11, seveda tudi brez beeeritoe tal polni opoštovanja de adravniko-vega učenega in ebranaga obnašanja. v v,. sd Potlej je prosil štiri mo|B»| čvrsto primejo žensko, Še zmevod staknjeno na zemlji, ffoaforevt* kocke je razpostavil po bolni nogi, tankovestno pazeč, da ao bile v enaki rusdaljI druga od druge Slednjič je veei všigaUao In ae palil zaporedoma vae fosforovt kosce. Bolnico so preprepko tlš-čeli, da bi se bile otepala. Toda tulila je po mili volji. A kakoi hitro je bilo končeaa je obolele naglo nalik gazeli, kot je bil napovedal učeni vimžar. Ne vam, ali sta jo mogla kedaj dohiteti mož in osel, ki sta ee spustile aa njo N. K. val jugoalovsnakl priatoši največji Interes no tem. da oe ograde čimprej v naši drŽavi lastni krematorljl. Zato ao ustanovili konec 1930 v Novom Sadu ia v Zagrebu avtonomni podružnici beogrujsk >s (NadaljsvaaJs.) Umevno je, do je to le zočoono ♦' In ker pride to nas v prvi vrsti v poštev groškl krematerU (ki bo domnevno oezidon do konco leto). Pokret je pri nos šele v žo- ln IŠZMMTCIVI NežarUel morttoc rudarjev Uas. i ... jseveo oo jeiaičarjo Donver, Colo. Pot Homroek, ki je vodil RockefellerJeve po-bojnike v maaakru rudarjev Ludlovu« 1. 1014* je bil po novi meetnl administraciji imenovan ze Jetalčarja okrajne ječe. Proti izvolitvi novega župana George Begoleja, ki je nastavil Hamroeka, ae Je borilo orgeal zirono delovstvo, ki je podpiralo prejšnjega župana Btapleto-na. Notorični Homroek Ime mestne politične službe skoraj vea čas, odkar oe je proelui o umori ruderjev, njihovih len in otrok v rudarski stavki 1. 1914. Pred tremi leti Je bil načelnik držav- trdo (mrtvaška oUrpJUlfcpAl __/II..II a.....VM Mfan Četnem štadlju. Predvidoma ee bo zgradil {M krematorij v na-II drftavt v Pogrebu, drugI pa v Beogradu.' (V Zagrebu hočejo zgraditi ztfaano majhen krematorij t ono pečjb. V Beogrodu namerovejb postaviti monumen-talno stavbo. Se Slovenijo bi4 bilo najumeatnejše ograditi krematorij v lijubljeni) Do oe pa te Ideje čftnprej uresničijo, je potrebno smotreno ODdelovonJe vseh pristošev predvoem o dobro organizacijo In 0 stvarno propagando v predavanjih, ča-ooplslh In laotnem glaallu. 1.) Usoda mrličev v oemljl v kremo toriju (Najbolj raoumemo pomen pepelje*anja mrličov, če go primerjamo e pokopom iz eotetič-nih, higieaoklh In narodno go^ H|»«Mlarskih vidikov. 1.) Pokop. Ko človek umre, oe pojavilo kmalu na nllje ležečih dolih truplo temno-modre mrtvaške Hoo kot poeledlee rao-krajajoče ee krvi, ki pronlea zarodi teše •aavidol. To je naj eenooljivajll znak smrti. Obe^ telo ohladi in postane ne Clvl! Service kdmlšlje. KO Je Izgubil to pozicijo, je bil Imenovan za pomožnega jelnišarja državne kaznilnice. Pokaži mi. žlahtni prijatelj te bolno nego", Je rekel l<<»ik In odloživši nazadnje svojo uma tečo. pristopil k bolnici, ds bi si popolnoma prepustil Hlpokrsto vi umetnijl. ^ Z moževo pomočjo In brez ne potrebne obzlmo-ti Je dvigni tensko o sedlo In jo položil no tla. Zatem Je dolgo ogledne me«, t o Chlcago, il. jun.— Steila Ben* kovlč je bile včeraj ka sodišču % Crosm Pointu kaznovano no pla* čltsv kasni $100 In trid«*et dni saporo radi kršltvs prohibkije. Bonkovič je nosila krilo loredae konstrukcije, v katerem je bilo polno skrivnih žepov, v njih po steklenice žganja, kaUrege Je prodojela odjemoleem. Zaposlenost oe dvignila aa dva stanje traja po okolnootl daljši eli kraJU čas, nakar ae sečne truplo razkrajati. Zarodi tega oe spremeni barva la tvorijo oo jpfliM aligji. IflMMiee izteka tekočina« jjlniftln lalnz smrdeti. Pogreb Je neodložljiv, ker bi oleor mrljf ogralol svojo okolieo. Ta razkroj ae zemlji. Kako pa se vrli, Je od visno od mnogih okolnoatl, predvoem od kakovosti zemlje. Ce Je scmlja ali Ban Froncioco. — V mesecu marcu oe Je zaposlenost v Kaliforniji dvignila za i*7%, kar Je manj kot običajno v tej se*>-ni. V primeri e Istim mooocem prejžnjegs lete jo bilo letos za-poslenost 19.2% nMJa, delavoev pa 24.6%. Washington. — Tajnik agri-kulturnega departmenta fffde poroča, da farmarji vračajo posojilo, ki oo Jtti prejeli ed Vlade za nabavo semena v po su«l prizadetih krajih. PooojlU je do-bilo 9*4,000 farmarjev. apnana in pomešana nekoliko i glino, tako da Imata (earadl prožnosti) nfak In pronicajoča vode dostop do trupla in že v grobu nI preveč lodaaje (talae) Hi^n^ t f uplo vode, TrohnenJe obstoji v tem, da — združi kielk Iz t^ake o tkanina' mi. Ta proeee po pospešuje ve-do. Tako aaataao toplota, kt povzroči počeono gorenje (okoi-docijo). ker ps obstoji naše te-lo v veliki meri is ogljika, dušika, kisika In žvepla, ae aa te snovi zaradi gorenja v kisline, ki men lom V Ijt" strohni truplo v letih 7 do 14 do neanetnih ostankov C r pa zrak nima dostopa do trupla, temveč oooio voda, a. pr še oe tln Ilovnate In šf Je talne vode viooka, oešne truplo gnlU. Gnitje povzročajo neenotna, ko-I t mikroskopom vi«in»', fn>-največ enostenlčae kllss, ki šive v vedi, osmljl in v zraku ia ki raz/UmjuJeJe tkanine v vedno bolj onootevne oblike. Kemlšni produkti gnitja oo ogleai vode-neo, amonijnk in žvoplenl vo-denee. V obeh primerih — pri trohnenju In gnitju — ■ gejo razkrajati trupla številne rasnovrstns mušies n. pr. I m* cilia Cseser, Barcophagia i. dr.), moli, ličinke, krvi in hrošči (po-sobno tenebrio obscuruo). ki ee vsele v II resllčnlh periodah truplo, ga glodajo in objadnjo. Četudi oo te žlvalke okrajno če, ker Izvršujejo podsemeljeke sanitetno službo. Zaradi kakovosti tal, ki gevarja la izjemoma vsem bU gknlčnim sshtevam. stanja Is-Aederaou. far- »j«-i BMote države mrliče, brdrznl. sa koteriml Je dbm je Ml ft.ipokojai umrl. kakevooll.dMi la še ii drugih raaiogov, pa nastane običajno kombinacija trohnenja in gnitja, ki tra-ja lahke mnogo lat dokler oe truplo popolnoma ne raokrojl. (6e nevarnejša jo navada pravoslavne cerkve, ki iopootavljo trupla Škofov (eparhov) v cerkvah. da jim verniki poljubljajo roke.) No voak način je te dolgotrajni prqoea razkroja — četudi ga ne eidlmo — okrajno i u « s t etičen, o čemer se je lahko prepričal vsak, ki Je bil kdaj pri kaki ekshumonicljl. Obenem Žali čuvstvo pletete do pokojnih. (Dalj« prihodnjič.) Pr Ia tSmt"'^ V južni Afriki žive zomorskl posli splošno prav dobro. Večina zamorskih poslov, moških in lenokIh—"eeffiNboye" in "cofflr-girls" — dobi takoj olužbe, kaj M tudi nojbolj siromašna rodbina ai privožči voaj enega "pioeanina" (aamori dečka). Premožnejši ljudje pe mejo vsi po več poslov, Heotl u rudniki, učitelji in druge "Javno oeebe. Voled tega ee Je med zo-morskimi pooll razvil nokl stanovski duh: poenajo namreč po-sle, ki opravljajo dele na vrtu, potem poole, ki kuhejo, snežijo sobe, perejo, sli pe varujejo otroke itd. Kuhar pe ee ia nobene-ceno ne bo lotil dele na vrtu, 6o» C v nlme nobenega drugege de-4o je zenj pod čeotjo. Obrat no oevede tudi. ■ Bamorček, ki ima komaj ovojih 14 let, pride v službo k Evro-pejeu In dobi tekoj svojih 8C mark mesečno In hrano In stano-venje, Ker dobi novadno tudi ob-loko odh svojega gospodarja, si lahko veeh SO merk prihrani. Kc po že nekaj ene, ee odloči aH le kuharja, ali sa vrt ali ee karkoli «0e ene dobro doleti na vrtu, dobi K HO—to mark ne meoee, kot ar pe še več. Zamorite dobe ■aUSina^MkeJ manj« j|a še pomislimo, da zamorski nooel nlme nevedno v žokelj eevlt oa tleh Ifl tUdi ne |>ozna noža In vlile, am a samo svojo roko, je vaium-. d, da eo samoreM pooll o svo-Jim položajem v splolnem čietc ondovoljnl. K .1 Ker oo ee'uporabil! vol možni lovski i»omočkl zoper njege, je M, j^m I m. - - - — L. | MflSaA, {.--1 -J— il ■an meram* naoivor poisasu oo vet J s v tečajnem ledovju. Pa niti tam ne aa me as 7ts aa prav nI rudertke unija Jo njeno v tm okolišu. ----- —m— •To je smola!" je dejal Saltin. "Smola! Uhko vu doleti dvomeeetol «porjr k*torgi; ali p« te kaj hujšega! Veroniki Je bejtija.. • "Ali ae ne morem nikamor •kriti—7 sem ga vprataL Sel je ven in se takoj vrnil. "Celo na JLnike je postavil atraio. Na, to samo poalab- ka situacijo!" * V takih slučajih je najbolje čakati. Stotnik Schank je zaraditega »Uno razjarjen. "Kdo ve, te ne bomo zaradi vaa v»i kaznovani r je mrmral. Saltin se Je razjezil. "Vso krivdo pra-vzamem naee!" je dejal oetro. "JazJ*«*"^ bil nsšegs goaU k aebil Jaz ga bom «HtUT V tem trenutku »mo zaslišali iz sosedne aobe, kjer bivajo turški majorji, Verenikovo tuljenje. "Ustrelil vaa bom!" čujem njegov divji glas. Po majorjevih besedah sponam, da mu grozi Veroniki z revolverjem, kakor J« njegova navada. "Jaz niaem kriv!" zatrjuje nekdo zvečano. "Starši! Odpeljite ga! Kstor-gal" rjove Veroniki. Zaropotalo J« po hodniku, nekdo oe viharno bliža. Nekdo udari z pištolo po kljuki, z nogo aune v vrata in Veroniki Jo v »obi. Peni oa kakor lev. Za nJim stoje trij« vojaki njegovega regimenta In trepečejo. Vaak vojak v nja-y novi bližini Jo trepetal. . H "Ena, dve, tri, štiri posteljs!" Jo štel oaor-no. "Eden, dva, tri, itiri, pat i- ljudi! Je *•-rjovel. "Kdo Ja tisti, ki na »pada v to oobor Stopil sem preden j. f Vaz." , "Zakaj m ne pokovarata odredbam r "Pokoravam oe," »em odgovoril ruaki. "Ba* sem hotel iti domov, pa ao vaši Kozaki zasedli vrata. BUo je dve minuti čos ooam Hotol Jo vzklpetl. Stal oam prad nJim zravnan, in sem mu glodal v obrss, sicer na brez strahu, toda odločno. "Kadet?" Je vpraša) naenkrat s milejšim glaoom. "Kadstr Ja ponovil ovoje vprašanje. "Na. Praporščak!" sem odgovoril kratko. "Prostovoljsc?" "Da, prootovoljoc. Od prvega dno." Kaj oa ja zgodilo z nJim? No verujem svo-Jim očem. Silovito Jo porinil ovojo veliko pištolo v talko in mi vljudno ponudil avojo roko. Ja to roka kakor iz jekla. 8tUnil oam mu Jo. "Pojdita!" Ja dejal ooorno. Blodil oam mu na hodnik, fila sva po otop-nlcah. Prod kaaaroo Jo šol dvakrat vae zamišljen gari in doli "Vi Imata drugača oči kakor Nemci 7" je vprašal naenkrat "Tudi govorit«- drugačno ruščino, kakor Nemci. Kako to.. .r "Moja mati Jo bila Ruolnja," sem dejal tiho. \ ' 1' ffit i> "In oo borite proti namr 'MoJ oče Ja Namael" »grpnt v/ '«>• r.tršv Položil ml Ja svojoteško roko na ramo in mo pogledal i nekim šlvabko-dobrotljlvim Izrazom v očeh. Okronll oe Jo ln zarjul po sta-ri navadi: ""Starll!" Starši Ja prllatal t roko ob čepici. "PelJl toga goopoda v njegovo atanovanjei Skrbi, da oo mu nlčeoar no zgodi! Bodi vljuden s njim! Pazi na Kozaka? 81 razumel?" "Kakor ukazuje vala viooko blagorodje!" Roka mu ja trepetala kakor list na drevesu. "Do svidenja! Auf Wlederoehon!" pravi Veroniki. "Hvala!" pravim tiho. "Ni potreba ..." Sel som ob otranl njegovega podčaatnika skozi tabor. Nekaj Kozakov oe me Ja la hotelo lotiti z nagaJkamt, pa Jih Jo ztarll nagnal. Pred mojo oobo me je otrumno pozdravil in odhitol, rožljaje z oetrogaml, nazaj. Strmel oem za nJim in v glavi ae mi Je vr-telo od vaega tega. Naalonil oem oe na zid. Kako Ja bilo to mogoča? Prvi Ja, ki Ja razumel mojo izredno uoodo ... Ah, bIM« »* PJ; misli, da me poleg vsegs drugega to« tudi še to ... Samo ta Človak ... Ali ne bom nikoli razumel toga naroda...? T 0 Ko smo stali zvečer prod kaaaroo, sto šla mimo nas dva mlada poročnika roko v roki. •To ti Je tudi čudovit parček!" mi Ja dejal Ol-fert zaničljivo. "Ooika bratca — če veste kaj to pomeni... To U Jo prava zaljubljena dvojica in sta slepa za vse, kar ju obdaja Kakor dva golobčka, kadar oa parita. Nlčeoar n« poje eden, proden ni ponudil drugemu a olad-kimi zapeljivimi booadoml. Živita strogo, kakor da bi bila poročana ..." , _ . - Ogledal sem al Ju. Sta to dva mlada, lop* človeka. Torej tudi tu? Na samo v onem taboru? "In kadar oa boota vrnila domov T' oem vprašal Olferta. 'Ta dvar oa Ja zaamejal. "Oh, sta u zgubljena! Vse ovoja ilvljenje se ne boste nikoli več dotaknila *onsk!" Danes nas je presenetil* čudovita novica. V Betrogrsdu Ja manda izbruhnila rsvollidja* H Neki Kerenski da Ja prevzel vlado. Oeneral da Je prisilil carja do odstopa ... No monomo varjotl. Toda če Je reo? Ah, oaj na more biti. Ze tlaočkrat se je razglasilo, da bo kmalu mir. Saj pravijo pri naa: Daneo Ja zapet enkrat izbruhnil mir. - Toda če J* le rss? Ali ne pomeni to mir t Rusijo? Potem pojdemo domov! JoJ, vas oam zbegan! Moram iti na dvorišče. Mogoče ie vado o podrobnoatl? Na dvorišču se zbirajo gruče ... s Neki Judovski lekarnar, ki dobiva na n* ki nepojasnjen način ruake časopise, mi Ja pokazal črno na belem: 11. marca se Ja zrušila vlada, 15. marca se Ja car odpovedal prestolu. To dopoldne som prav slučajno naletel na Saltina. Objel me Ja, ko me Je zagledal in njegova oči so bila vlažne. "Praporščak," Ja vzkliknil, "danes zvečer morate priti v dvorano, kjer oo kadeti. Proslavili bomo revolucijo! Pripeljite seboj Olferta in SeydHtza!" Pa smo 111. Soba Ja bila po zredi spraz-njona in tam ao stalo mize, kakor ob priliki kakšne pojedina. Ob krajši steni Ja bila na-meščana madžarska ciganska muzlka. Godci imajo gosH sbita la desk, pa vendar prav dobro igrajo. 6o to sami madžarski vojaki, ki že najdsjo ishod, da nam pridajo ob takih prilikah semkaj IgtMji ••• ■' ••,■'* -i ' ■ Boba oe Jo počaai napolnila. Vsakdo jo prtnssel seboj steklenico ruska vodka., Ko Ja naju zapazil Saltin, naju ja posadil v svojo bližino ln stisnil vsakemu v roke polno steklenico. "Tiho, nič na ugovarjajte! Sta moja gostot Pijta na naš skorajšnji povratek!" Razvila se Ja divja zabava. Cigani so igrali kakor vlrtuoal. Žganja Ja ostro ln močno. Ko so igrali čardal, so plesali Vsi madžarski oficirji. 8aydllte Jo debelo glodal to razgibano rajanja. Olfert oe Je smehljal. Ja !o večkrat doli vol tako proalave. Oficirji oo name napijall od voeh strani. Prav Ijuboznjlvl ao danas. Domov — domov! To Ja moto danatnjega veoelja. Nič oa na čudim, da so vsi tako razigrani. Kdo izmed naa Ja, ki bi ga ta novica ns prosunlla do mozga? Tudi moja steklenica je okoli polnoči la prašna« t , J ■ 1J* \tP t •-•..! kov ter pogleda) okoli sebe kolobar divjih okrasov, ki so se mu zdeli višnji simbol barbarstva, kakršno ga Je oklenilo s svojim zidom oni dan, ko ga Je carske redarotvo prvič prijeli v Varšavi, za zidom, ki se nikdar več ni razklenil, r "Primi ovojo drvnico, Maka-muk, in postavi aa semkaj! Jaz ae bom zleknil po snegu. Zamah ni, kadar dvignem roko, mahni na vae prebege. In glej, da ne bi stal kdo za teboj. Lok je dober in ko sekira odskoči s mojegs yratu bi ao ti utegnila izmuzniti iz LjaJla Jaia M kaaaaja rok." Sub pogledom so bUi v naložene s (Dalja prtkodaJH.) Jack Poglavar je prikimal: "Jsksgs, modro govoriš. Ako nima še drugega bajila, ga bomo Ukiato uničili," 8ublenkow pa medtem nI Čass tratil z lzblranjsm. Grabil Je vse, kar mu Je prišlo pod roke; Jalove igle, notranjo mezgo vrbovlh akorij, |>a* brezovega luba, nekoliko bobik in mahov, ki jih Je avo-Jim apremnikom velel labrskatl izpod »nega, vse Je bilo dobro Neke zmrzle koranike so mu izpolnile zalogo in na čelu aprem Mtva »e je vrnil v taborišče. Makamuk ln Jakaga sta poče-nlla tik nJega, pozorno motreč kukAne primeake in v kateri množini moče v lonec. "Upomnite si," Je prijazno o^ posoril Hublenko*. "da aem pri čel a temi pagodicami, ki raato p«>J mahom . . . Tako Je prav! Vae v redu ... Ah. akoro aem pozabil. Ae nekaj manjka. MoAk prat. Stopi bliže, Jakaga. da ti o-drežem prat." % Ali Jakaga Je urno prekrita I roke na hrbtu ln ae načemeril. "Samo mezlnček ..." Je proal" Poljak. Makamuk Je ukazal: "Jakaga Je zamomljal: "Raj pokazal Je v anegu Človeške ostanke kakih dvajsetih ko-teharskih dolgopratnlkov, ki ■© jih do smrti trpinčili. "Prst mora bRi od ftivega člo- veka," mu Je oogol 8ubienkow v beoodo. "Dobiš, kar šalil," Jo krlknil Jakaga, ki Ja stopil proti kosaku in mu odrssal prst. JCrvsvo trofejo Ja zagnal t sneg Poljaku pod naga ter oananil: « "Možakar še ni mrtev." Nato Jo dodal: "To Je Imeniten prot, ker Jo zelo valik." 8ublenkow ja spustil predmet v svoj lonoc, ki Jo vrel na ognju in za k roti I črnošolakl zagovor. To je bila francoaka IJubavna pa-sem, ki jo ja goetolei s veliko avečanoatjo, mešajoč pri tem čarobno brozgo. Zatem Jo izjavil: "Beaede, ki jih govorimo, oo neobhodno potrebno, da bajllo deluje. Brez njih Ja vse skupaj zs nič. Dajo mu večji del njegove moči ... Vse Je dovršeno." "Ponovi počasi ta booede," Je zaukaaal Makamuk. "da se Jih šc J si navadim." "Takoj, kadar se tsvršt preizkušnja. Ko sekira trikrat odskoči ns mojem vratu, te Jih naučim." Kako boš mogel to storiti?" je vprašal Mskamuk v skrbeh če je pa morda lok za nič In če umreš?" 8ubienkow Je dal duška svoja-mu srcu: "MoJ lek Jo nepogrešljivi No dovolim ti dvomiti o nJem t A-ko aem te prevari!, ti Jo na pro-ato dano. da atoriš s menoj kakor z vsemi temi . . . Dopustim da me rasseka! na tako drobnr koece kakor kosakov prot" Nato oo Ja cklanil nad lonoc ki ga jo bil malo prej potegnil Islarjavioa: • "Mešanica je la hladna. To jc pravi trenutek. Nasušom si vrat ln sapojem drugI daroval rak." In še smeraj enako reono Ja u-bral polahko kitico maraeljoze madtem ko oa Ja mazal po tilniku z gnu.no zmesjo. Bosek krik Ja prekinil prisor Ogromni kosak, ki oa mu Ja po-slsdnjlč obudile njegova strašna livnoet, sa J« bU vzpel na kolena Glasen hohot ln tlookanja Nastane med Indijanci, dočlm se debeli Ivan zopet vrlo na tla in 00 valja po snegu v zadnjih trzajih svojo mogočne mrtvaščlee. Subienktm začuti, kako so vse v nJem vsdlgujs spričo tega satanska« prizora. Vendar prema-ga svoj stud in jezno zakličo: "Brigajmo aa sa našo stvar! Uksli jim molčati, Jakaga, In pričnimo preizkušnjo." latem ss okrone proti Maka-muku, dočlm Jakaga miri Indl- 1 H je nato ošinil s )jne sani, v katere nI psi in ki so bile ______rznom in ribanlU, s puško na vrhu. 6est Indijancev ki naj bi mu olužili za sprem stvo. Jo oatalo ob strani. "Kje pa Je deklo?" je vprašal "Naj Jo privedejo k oanem, prej ko ae prične preizkušnja r' Tako aa Ja zgodilo. Tedaj aa Jc Poljak vlegsl na tla. polotil glavo na tnalo krotko naHk trudnemu otroku, ki bo cdaj zaapal Truden Ja bil zares, po toliko mračnih letih, ki jih Je imel zs seboj. "Hajdi!" Je vaki Makamuku "■Smejem ae tebi in tvojemuiiro-IJu. Daj* čvrsto usekaj , Dvignil Ja roko. > i v, Makamuk je na dogovorjeno znamenje gavihtol avojo drvnja-čo, liročko, a katero Je drugače otjtesaval drevesna debla. Jeldo se Ja saiskrilo v čistosti ledenega neba in kakor v bliaku so jo videli, da oa Je zamajala Indijancu nad glavo in tolebnila Subienko-wu na goli -vrat. Skozi meso in koati al Ja >eklo zarezalo avojo gladko pot in oa globoko zagrizle v naton. Indijanci so videli, kako jo glava odskočll* mater daleč od trupla, is katerega Ja brizgal curek krvi. Najprej Jih Jo obššo tiho pre-senečenje, zatem Je pričela v teh topih možganih vzklltl misel, da snsmenitesn loka sploh ni. In ko oo so jasno zavedali, da jih Je kr-znarzki usmovič praslepU ln da Ja od vseh ujetnikov edini Bubi-enkow umel ubežati trpinčenju dobivši strašno M*to, ta katarc je vadljal, op sanasiansko zakro- ihbtošL^^heHBe^g Makamuk Ja osramočen pov šal glava, Košuharski kradljivec ga Jo opeharil* Vpričo vsak svojih ljudi, kis^sa venomer nebrzdano ln hrupom krokotall, J« načelnik, kakrisn Ja bil, izgubil o-braz. Obrnil ss jeter odšel s pri-pognjonim čelom, ^prisiljeno veličastnim dostojanstvom. Vade1 Ja, da ga poalaj na bo nihče nikjer več poznal pod imenom Makamuk. Klicali ga bodo "Izgub-ljeni obraz". Zgodb* a potegavščino in njegova oramota mu boota do smrti sa petami. Sirila se bo od ust do ust, od dima do dima, od plemepa do plemena. In kadar oo spomladi U plemena oa-otenejo na običajne kupčija, je kar slišal kaksga nearamnela, ki glaano vprašuj* prad nJim: > "Cujte, ali morda vaota, kdo Je Izgubljeni obraz?" In val bodo odgovarjali v sbo-ru: "Izgubljeni obrss je tisti, ki se Ja nekdaj tasanoval Makamuk nijah še prod vojno, zlasti v Sa-maraki guberniji, kjer ae nahaja neka vrata gline, ki ja na vide? t*, , teče deseto leto, odkar Izelo podobna čokoladi. Ta glina ae Ja vladala v Rusiji tista atraho- zelo rada prijemlje uat in med vita lakota, ki j« baje zahtevala zobmi nič ne škoduje. To glino okoli 20 milijonov irtev. Lakota mešajo še danes med moko in je bila posledica auša in slabe posebno otroci imsjo tak kruh žetve 1.1920. baje zelo radi, ker ima okus po ^Takrat so krožila po Evropi sladkem. neverjetna poročila o tem, kaj 2* Um zadnje velike lakote v vae Jedo ljudje v Rusiji, samoL^^j je bflo gktTtlo tržikče za da si ohran o golo življenje.L ,iB0 v ^tu Kaaan Pripovedovali 00, da uživajo ljud- kjer ^ jo ^ vftgone prodjUi Je |nUo slamo, dr«vesno skorjo, nim ,judem Tre5a ^ je ^ pU. pa tudi Prst in celo kamenje. Da Lu ^ vsakega vagona giine ^ ao ljudje uživali organske otva-L^ rabljev dAvka. To glino ao ri,^kora^in<^v«no skor- L ^ ^ tudi kemlčno jo in sladke korenine, to bi čloj L ^ UfotoviHf da ima v aeb vek še razumel, toda kamenje? In vendar Je bilo reo tudi to! V nekaterih krajih 00 neke vrste kamenje celo obdavčili kakor lito Ta alučaj pa nI edini v svetov ugotovili, okoli 10 odstotkov organskih snovi. Moko ao pa mešali tudi z raznimi rudninami, n. pr. z bositom, _____ ________________ Iz gibsom, z mivko aH z drobnim ni zgodwini.^eicom*zadnJlh i)01 peakom; in to pa radi večje teže let Je bilo v Indiji več "lačnih"! sicer pa oe doba še dandanes let in tudi v Indiji ao ljudje uii- po svetu trgovino, kjer moko na vali prot in gotove vrate zdrob- tak aH na podoben način "pri-1 j enega kamenja, da ao si napol- pravljajo;" aeveda ao taki siu-niliželodec! čaji bolj redki, zlasti tam, kjer Tudi na Norveškem ae je že poznajo in tudi izvajajo strogo dogodilo, da ao ljudje uživali po- kontrolo nad živili. PglTCK, 1? Želodcu____ odpravljena 28, 1081. - Ja. Poakuiil sdravlla proti napreb«vrKi.u J la oglaiaaa po radiu ali Konino hu prifel jcmati I trinerjevo I GRENKO VII po jedi la uspeh je bil pr«, Kisline In nervo»no«t »o ixgij, počutim dobro ln r«^em, d« jevo grenko vino j« dudovito . Va* Barth. S.". Po.ku.lt. Z kislin? In plinov po jedi, proti I niči pred jedjo la vali neredi I izgube. Zdravniki g. pri Dobi m v veeh lekarnah v J velikih steklenicah, vrednctnil r vsakem savoju. Ako te nt \ vaši okolici, nliite ns: Jo, Co., 1803 8. Ashlsnd Ave, C 111.—(Adv.) ^^^■js sebno vrsto kamenja, ki mu pravijo "tripoli"^alL"hriboufka 11 ka." Ta snosrje bale barvo in1 silno lahko ^(obl iiv«et*sa tl prah primešavali moki. , Za čaSS 30-letne vojna ao ull-1 vali prebivalci Gornjih Lužici "kruV'- ki Je htt narejen ki porja. Nič boljše se ni godilo Francozom za časa velike me-ščanoke vojne v drugI ^polovici 17. stoletja. Kmetje 00 nase j ali .11 A SMEftl ^ 4 Kratko "Ali znaš plavati?" ' "Da " "JCje al as pa n*učlf?" vodi." Bralec m Wi "Jaz znam misli brati, goapo- IGRALCI HARMONIK Ako potrebujete lepo harmoniko oglasite se pri Izdelujem in popravljam vrst harmonike. Izdelujem| nove vrste 3 in 4 vrstne, I krat uglašene, kakorinih aedaj ni bilanatogu. Ci stvar. Be priporočam zs ANTON BOHTE, SM6 E. 82nd Street, Clevelaad, Ohio. žito la za ovojo potrebo, a še to, dlčna!" kar 00 pridelali, ao Jim odvzeli "Tako? Od kod pa imate potem Zato ao bili ljudje priattjani, da pogum, da me nagovarjate?" ao primešavali moki zmlet lapor1 in glino. Glino ao primešavali moki tudi v nekaterih ruskih guber- AH ate že naročili Prasni Mladiaaki Uat aroieaii Uu ali sorodnika ? To Je edini dar trajne Id to NAROČITE SI DNEVMK UST MSSVETA Ceajeal brst (sastrs) 8. N. P. I.t Pe sklepa S. redae keaveadje ee se*a] lahke aaročl aa list Prsni prišteje edea, dva aH tri Oaas Is eae SraUae la Is eaega aaslsr. aarotaial. Uat ProeveU staae aa vae eaako, aa flaae sH aaflaas M aae letee asreiaiaa, Ksr pa Clsal le slslsle pri ssssmeata 8U» aa t ae Jim to prišteje k aarofaUeL Ml prištoJeeM eaega. Sva aH tri fl. eae dniiiae k eal narolalai. Torej seds) al vsroka, re«. Sa |a Mkm lSheila( MacDonald, hči Ramaaya MacDonalda, pradso nlka delavake vlada v Angliji, aa vssl na bldklju v šala. NJea ala m vasi s doma v hmfm v M*l* •• ; r® , I _ _____Saaar)a al ----- l_ -i Ptm«m* laL U Je idk lsg*rrfrt" ...... ........ - ov prepeha biti flan asm j»toJ liat tednik. ________it ŠeiŠSae drtttfae, il Je teke skupno naroden, ns dw Proaveto""to takoj nafiumltl opravnifttvu Mata, In obenem doplatoU k vsoto liste Prasvete. Ako toga ae store, tedaj mera npramlltte — da tam aa to vsoto aarefaflra. '' J PtOSTOTA, «NPJ, HIT Sa. UwnSale Ave. Ckfcafs, tU aa Met Preeveto vsete --- ____________a drsštvs It.. lfev .Drla ve. Ustavite t te ga prlpIŠMa k S»H iS aledeHh flaaar 1 šraštva IU-— CL Sreštvs II—- prod dasm, ko Js s svojo bradljo krsnarokomu ta-j odrobil glavo H9P8 T nm Dva otroka ao prepirata. Rudi: 'Tako Ja, kakor ti rs-1 čsm!" • 1 "Slavka: "Ha, nI takor Rudi: "Posvm U, da Js tako in čs mojs mama pravi, da J*| tako, Ja vssls) tako, tudi če n tako." .ČL Sreštva ......... Tredvoam pa nikar posabiti da Jo treba na vso kriplje udariti! To nI otroško dalo. kar ta čaka. Ns. vsemi to sekire ia lopni po tej kladi, da bom mol vreden tega Imena." Makamuk Je poakuaR. Dvakrat Ja Jaklena ostrina točno ln moč-tela. da Jo odbila široko sr Ciljaj lajno r Ja IsuatU Subien- la M tam a avbt/u I* JIH Torej Je kaj. Pri vaakl va naj as vad SPREJEMA YSA V TISkUSKO OOKT SPSOSJOCS BELA Tbdu vaMU ia la ikrti, visitnice, krik*, knjiga koledtr- K letaka itd. ▼ alovmakem« hrratikem, aloralkm. Mkem, nemftkem, ■nfkflritn Jadka in dragih VODSTVO TISKARNI APELIRA NA ČLANSTVO 8-N.PJ. DA TVKOVINB NAROČA V SVOJI TISKARNI Mljfl&o dalo »rvl vrota S. N. P. J. PRINTERY TAM 8S CHICAOO, nn wya -v .. . 0 DOBI NA ttLJO TUDI TEA UamODfA POJASNnR %