LITIJA SREČANJE OB LIPI V LITIJI Prvo avgustovsko nedeljo se je na Valvazorjevem trgu v Litiji zbralo veliko ljudi. Tjakaj jih je privabila svečanost Srečanje ob lipi, ki bi morala biti že 30. junija, a je, žal, zaradi vojne, odpadla. Med obiskovalci je bilo tudi precej gostov, in sicer: g. Jelko Kacin, republiški minister za informiranje, g. Ivan Bizjak, predsednik zbora občin R Slovenije, g. Janez Lukač, podpredsednik zbora občin, g. Janez Lesjak, poveljnik Pokrajinskega štaba TO Ljubljana in predstavniki Uprave za notranje zadeve Ljubljana in Območnega štaba TO Ljubljana Šiška. Zbranim je najprej spregovoril litijski župan, g. Mirko Kaplja, ki se je Slovenska zastava je pred litijsko občino zapla polala 26. junija 199L tudi zahvalil pripadnikom TO in milice z območja občine Litija za aktivno sodelovanje pri obrambi države Republike Slovenije. Veliko odobravanja je požel govor g. Jelka Kacina, ki je nanizal kronologijo vojnih dogodkov in dejal, da bo Slovenija po preteku treh mesecev, to je po moratoriju, še bolj samostojna, kot je sedaj. Za njim je g. Anton Masnik, litijski dekan, blagoslovil lipo, nato pa je stekel kulturni program, ki so ga izvajali Zasavski rogisti, moški zbor s Polšni-ka, Pihalni orkester iz Litije in recita-torji. Z iztekom programa pa srečanje še ni bilo pri kraju. Oglasila se je domača glasba iz zvočnikov, vsak obisko- .• v. .• . - i • w% • • • • • • ..... . - '.V Med mnogimi gostije bil tudi g. Jelko Kacin, republiški minister za informiranje, ki je zbrani množici spregovoril (Foto: K. Sušteršič), valeč je dobil brezplačno pol kranjske klobase, za pijačo pa je moral poskrbe-ti sam, pa tudi stojnice z različno ponudbo so bile vabljive. Ker je bilo to nedeljo res pravo poletno vreme, je mnogim prijalo sedenje v senci ob vrčku piva ali kasne druge osvežilne pijače, tako da je bilo to popoldne v središču Litije še dolgo živahno. Spoštovani predsednik, Hvala Ti za vabilo, ial pa se zaradi zadržanosti srečanja Ob lipi ne bom mogel udeležiti. Prosim Te pa, da preneseš moje pozdrave udeležencem srečanja, še posebej pa tudi našo skupno zahvalo pripadnikom enot TO in milice iz območja občine Litija, ki so aktivno sodelovali v obrambi Slovenije. Lep pozdra v, Milan Kučan m Spoštovani gospod predsednik! ■ Zahvalujem se Vam za vabilo za »Srečanje ob lipi na Valvasorjevem trgu«, Žal se srečanja zaradi drugih obveznosti ne morem udeležiti. Prosim Vas, da pripadnikom Teritorialne obrambe in policije iz Vaše občine tudi r mojem imenu izrečete zahvalo za njihov prispevek pri obrambi domovine. Litijski bataljon Teritorialne obrambe je bil ena prvih enot, ki sem jih obiskal ob agresiji in srečanje z vašimi občani, ki so sestavljali to enoto, me je ponovno prepričalo, da narod, ki brani očetnjavo, ne more biti poražen. Želim Vam, da bi prireditev vsestransko uspela in upam, da se v Litiji srečamo ob naslednji priložnosti. S spoštovanjem! Janez Janša urnjA dob Po dolgoletnih prizadevanjih je Litiji ponovno uspelo dobiti sodišče. Temeljno sodišče v Ljubljani ima od 2. avgusta svojo enoto tudi v Litiji. Svečana otvoritev bi morala biti 28. junija, a jo je preprečila vojna. Sodišče ima svoje prostore v novourejenih prostorih nekdanjega stanovanjskega in komunalnega SlS-a v Jerebovi ulici. O pomenu in delu litijske enote temeljnega sodišča nam je na nekaj vprašanj odgovoril vodja enote, sodnik Miro Bregar. Kaj pomeni sodišče za litijsko občino? »Sodišče je bližje ljudem prostorsko in vsebinsko. Za urejanje določenih zadev izgubijo občani manj časa, imajo tudi manjše stroške, ker ni treba v Ljubljano ali Trbovlje. Zelo pomembno pa je tudi, da 'sodijo' ljudje, ki razmere dobro poznajo.« S kakšnimi zadevami pa se bo ukvarjalo to sodišče? »V bistvu z vsemi. Zemljiška knjiga za vse katastrske občine litijske občine je sedaj v Litiji. Vodja zemljiške knjige je že polno zaposlena, računamo pa, da bodo občani sedaj urejevali številne neurejene lastninske zadeve, kar bo zahtevalo še enega referenta na tem področju. Enota v Litiji bo reševala vse vrste pravnih zadev, razen nekaterih izjem. Preiskovalni sodnik bo prihajal iz Ljubljane, kjer bodo tekle tudi preiskave. Namestnica javnega tožilca bo hodila iz Trbovelj. Mladinske kazenske zadeve, ki jih bo pokrival sodnik Pavlic, bodo zaradi zelo majhnega števila potekale v Ljubljani, ostale kazenske zadeve bodo v celoti tekle pri nas, vse civilne zar deve in ra:.ne druge zadeve, ki jih mora sodišče opravljati prav cako. Glede krajevne pristojnost; velja splošna krajevna pristojnost, kraj škodnega dogodka in lega nepremičnine.« m Omenili ste, da se je sodišče približalo ljudem tudi vsebinsko - ali ne obstoji nevarnost, da sodba ne bo objektivna, ker se sodniki, sodnika in porotnikov pa je v domačih razmerah še večja.« Na sodišču običajno ena stanka izgubi pravdo. Kako ta reagira, ko vas srečuje na cesti, v trgovini, v gostilni, itd. ? m Litija je dobila svoje sodišče že 1. 1868, pred tem pa je delovalo na gradu Sela pri Smartnem. Litija je postala sedež okrajnega glavarstva in nato okraja. Po drugi svetovni vojni je Litija prišla v sestavo okraja Ljublja-na-okolica in tedaj je odšlo tudi sodišče, ki smo ga dobili ponovno letos. »Doslej nisem imel nobenih težav, če odštejem dejstvo, da bi* ljudje včasih radi informacije ali nasvete kar na cesti. Veliko ljudi me pozna še iz Trbovelj, kjer sem obravnaval večino primerov iz litijske občine. Ljudje sodbo razumejo, čeprav jim je včasih težko razložiti zapletene zadeve. Kot primer navajam sodbo, ki sem jo izrekel po zaključku dokaj zapletenega primera in me je stranka, ki je pravdo izgubila, ponovno poiskala, ko je potrebovala pravno pomoč.« toiitelji in toženci med sabo dobro poznajo? »Sploh ne, kot sodnik moram poznati pravo in se po njem ravnati. Sodnika porotnika pa vesta, kaj je in kaj ni prav in tu mi pomagata. Običajno sem v sodnem senatu najmlajši, sodnika porotnika (vseh šestdeset je iz občine) sta starejša, imata več izkušenj, dobro poznata razmere in sodba je naša skupna odločitev. Prakticiram tudi tak načrh dela, da pri isti zadevi sodelujejo vedno isti porotniki, kar je pri zahtevnejših zadevah skoraj nuja. Po drugi strani pa pristranskost onemogočajo postopki, ki so javni. Načelo zakonitosti velja, vse je vedno na mizi, odgovornost ■ Na enoti Temeljnega sodišča v Litiji je trenutno zaposlenih 7 tehnično-administrativnih delavcev in en sodnik, drugega pa pričakujejo. Dne 9. septembra so imeli skupaj v delu 781 zadev. Kot zanimivost naj navedemo, da ob določenih pogojih lahko sodnik opravi določena uradna dejanja tudi pri stranki na domu (npr. napiše oporoko) ali opravi obravnavo na kraju dogodka ali sporni nepremičnini. Slavnostni govor pred odprtjem sodišča: g. Miro Kaplja - naš župan. Otvoritve sta se udeležila tudi člana republiške vlade, ministra dr. Rajko Pirnat in Dušan Sešok. svoje sodišče Delo sodnika pa vpliva tudi na vaše tudi izven sodišča? vendarle Življenje »Varovati moram ugled sodišča. Opravljati ne smem nobenega dela, ki ni združljivo s funkcijo sodnika.« Kaj pa politična nost? dej a v- »Sodnik je lahko član stranke, po mojem pa ni pri-poročjivo, daje na kakšni izpostavljeni funkciji. Nisem član nobene stranke. Strankarskemu življenju sem dal slovo, ko sem bil imenovan za predsednika občinske volilne komisije.« Kaj pa pritiski na sodni-ka? »Sodišče je neodvisno od občinskih oblastvenih in političnih struktur. Ministrstvo za pravosodje in upravo je naš financer, izvoli nas rešu-bliška skupščina. Časi, koje ena stranka odločala o ustreznosti kandidata za sodnika so minili, a priporočilo o moji neustreznosti, ki sem ga dobil zaradi delovanja v mladinski organizaciji, pa še vedno skrbno hranim.« Ste sodnik in vodja enote obenem, kaj to pomeni glede dela? »Kot vodji mi je priznana 1/2 norme za delo s sodno upravo, drugo polovico delam kot sodnik. Ker sem trenutno sam, je moj delavnik precej raztegnjen. Čakam, da pride še en sodnik. Boste dobili iz Ljubljane in Trbovelj samo nove zadeve ali tudi druge? m »Smo že dobili vse zadeve, za katere smo pristojni, ne glede na to, v kakšni fazi so bile. Poleg tega sem še sam prinesel iz Trbovelj nekatere bolj zahtevne, med temi naj SODIŠČE V LITIJI IMA URADNE URE ZA STRANKE: VSAK PONEDELJEK, SREDO IN PETEK OD 8. DO 12. URE, OB SREDAH OD 14. DO 16. URE, vsako 1. in 3. SREDO V MESECU PA NUDIJO BREZPLAČNO PRAVNO POMOČ. ■ omenim pravdo okrog plazu Ruardi v Zagorju, za katero so stranke in odvetniki želeli, dajo dokončam.« Če se bo obseg dela sodišča povečeval ali imate dovolj prostora? _ . ■ »Dovolj in solidno opremljenega, za kar sta poskrbela občina in ministrstvo za pravosodje. Brez prispevka občine bi sodišča v Litiji ne bilo.« Zapisal: T. Štrus Občina daje koncesije za objekte Občina je ponudila tri objekte v koncesijo in si-cer novo večnamensko dvorano, dvorano na Stavbah in grad Bogenšperk. Za večnamensko dvorano je bila sklenjena koncesijska pogodba s Komunalno stanovanjskim podjetjem Litija za dobo petih let. Da bi kon-cesionarju olajšali poslovanje, je bila odpisana celotna letošnja amortizacija in stroški elektrike vključeni v javno razsvetljavo. Določena je bila tudi cena ure uporabe telovadnice (440 din za tri enote za 60 minut) in 110 din za en šolski razred za 45 minut. Ta znesek dobijo kot stroške za telovadbo vse šole v litijski občini, da so vsaj po tej strani v enakopravnem položaju. Denar za ure telo-vadbe Osnovne šole Litija bo dobil neposredno koncesio-nar. Za ostale prostore pa objavljamo oglas v tej številki Glasila občanov. Za dvorano na Stavbah je bilo v razpisanem roku več zainteresiranih, vendar pa nobeden ni oddal pisne vloge. Dvorana je tako Še naprej ostala na plečih občine, ki v tem trenutku nima zanjo ustrezne rešitve. Lastništvo dvorane na Stavbah je urejeno do te mere, da je prvotni lastnik Predilnica pristala na to, da je občina solastnik do višine vloženih sredstev za različne ureditve in vzdrževanja. Na razpis za koncesijo gradu Bogenšperk so prispele tri vloge. Odbor gradu Bogenšperk je vloge obravnaval na obeh dosedanjih sejah in pripravil predlog za Izvršni svet, ki bo z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo o koncesiji za 20 let. Kako dobra je bila odločitev o izbiri koncesionarjev pa se bo pokazalo že prihodnje leto. KAJ JE KONCESIJA? Koncesija je dokument, oz. javna listina za opravljanje kake dejavnosti. Koncesijo dodeli ali odvzame običajno država. r Prostore je odprl vodja enote - sodnik Miro Bregar Blagoslovitev kapele Na gradu Bogenšperk je urejen še en del -grajska kapela. Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar jo bo blagoslovil v soboto, 28. septem-bra 1991 ob 14. uri. Lepo povabljeni! PREDLOG Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90) in 250. člena Statuta občine Litija Ur. 1. SRS, št. 28/83, 16/87) je Izvršni svet Občine Litija na 32. redni seji dne 12.09.91 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA NAČRTA UREDITVENEGA OBMOČJA LITIJA LEVI IN DESNI BREG z mikrocelota- mi GS 1, GS 2, GS 6, LS 1 in LS 2 i Javno se razgrne osnutek ureditve centralnega območja mesta Litija na levem in desnem bregu reke Save, ki zajema mikrocelote GS 1, GS 2, GS 6, LS 1 in LS 2, ki ga je izdelal PA - urbanistični zavod Projektivni atelje p.o. Ljubljana pod št. proj. 3632. 2. Osnutek bo javno razgrnjen v avli občinske skupščine Litija, Jerebova 18, Litija in v prostorih Krajevne skupnosti Litija levi in desni breg, Ponoviška 6, Litija in sicer 30 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. V času razgrnitve se mora osnutek javno obravnavati. Oddelek za urejanje prostora občine Litija organizira v sodelovanju s Krajevnima skupnostima Litija levi in desni breg, javno obravnavo. O času in kraju se obvestijo občani in ostali na krajevno običajen način. 4. Občani in drugi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge na osnutek v krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo Oddelku za urejanje prostora občine Litija, Jerebova 14, Litija. .5. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št: 351-2/91 Litija, 12.09. 1991 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Slavko Rokavec L PREDLOG Na podlagi 31., 34., 35. in 46. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 15/89) 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS 18/84, 37/85, 29/86, 26/90), 2. členom Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. 1. RS 48/90) ter Statuta občine Litija (Ur. 1. SRS 28/83, 16/87), je Izvršni svet Občine Litija na 32. redni seji dne 12.09.91 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV DOLGOROČNEGA IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LITIJA ZA OBDOBJE 1986-90-2000. 1 I • Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-90-2000, ki ga je izdelalo »Okolje«, d.o.o., Kvedrova 11, Ljubljana. Osnutek bo javno razgrnjen v avli občinske skupščine Litija, Jerebova 18, Litija in sicer 30 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. V času javne razgrnitve se mora osnutek javno obravnavati. Oddelek za urejanje prostora občine Litija organizira v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi občine Litija javno obravnavo. O času in kraju se obvestijo občani in ostali na krajevno običajen način. 4. Občani in drugi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge na osnutek v kraju razgrnitve ali pa jih pošljejo Oddelku za urejanje prostora občine Litija, Jerebova 14, Litija. 5. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št.: 004-3/90 Litija, 12.09. 1991 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Slavko Rokavec OBVESTILO Oddelek za notranje zadeve občine Litija obvešča zainteresirane občane naše občine, da se obrazci vlog za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije lahko dvignejo na naslednjih izdajnih mestih: Oddelek za notranje zadeve občine Litija, Jerebova 14 soba št. 3, krajevni urad Dole, krajevni urad Šmartno in krajevni urad Gabrovka. Oddelek za notranje zadeve 1 f / I m ■ ms, mm Trg na Stavbah bo kmalu postal lepši. Namesto starih drvarnic bodo zgradili nove, ki bodo stale nekoliko više, tako da jih ob poplavah ne bo dosegla voda (Foto: K. Šušteršič). / PREDLOG Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90) in 250. člena Statuta občine Litija Ur. 1. SRS, št. 28/83, 16/87) je Izvršni svet Občine Litija na 32. redni seji dne 12.09.91 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA UREDITEV SANITARNE DEPONIJE ODPADKOV RESENIK I. Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta za ureditev sanitarne deponije odpadkov Resenik, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije, Ljubljana. 2. Osnutek bo javno razgrnjen v avli občinske skupščine Litija, Jerebova 18, Litija in v prostorih Krajevne skupnosti Dole, in sicer 30 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. V času razgrnitve se mora osnutek javno obravnavati. Oddelek za urejanje prostora občine Litija organizira v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Dole javno obravnavo. O času in kraju se obvestijo občani in ostali na krajevno običajen na- čin. 4 Občani in drugi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge na osnutek v krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo Oddelku za urejanje prostora občine Litija, Jerebova 14, Litija. 5 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št.: 353-4/91 Litija, 12.09. 1991 Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Slavko Rokavec Naši fantje so doma i Vsi fantje, ki so se nahajali na služenju vojaškega roka v JLA iz občine Litija, so se vrnili domov, zdravi ,r> nepoškodovani, vendar mnogi zaskrbljeni. Ko je JA izvedla agresijo na Re-jPublrko-Slovenijo, da bi zastavila ^uveljavljanje plebiscitarne odločitve suvereno in samostojno državo lovenijo, je za to nalogo proti nji-jnovi volji uporabila tudi mlade slovenske fante, ki so se nahajali na uženju vojaškega roka. Tega pa mnogi naši fantje niso sprejeli in sb udi v najtežjih trenutkih iskali pri-lf.e, da se izognejo tej nalogi in po-^gnejo iz enote JLA. fPri tem niso razmišljali o more-'tnih posledicah tega pobega, ki bi lahko usodno končal. Vztrajnost, odločnost, predanost in odgovornost ter spoštovanje do svojih in do mlade^države Slovenije, vse to je premagalo strah in vlivalo pogum. Vsem fantom, ki so pobegnili iz enot JLA je pobeg uspel, ostal pa je grenak spomin na dogodke in na čas ko so se odločili, da zapustijo enoto. Za mnoge od teh, smo na njihovo željo poskrbeli za varnost in jih vključili v določene enote teritorialne obrambe. Vsi, ki pa se zaradi oddaljenosti od doma in drugih razlogov niso odločili za pobeg iz enot JLA, pa so se vrnili s služenja vojaškega roka v skladu z dogovorom - Kadijevič-Drnovšek, ki je bil sprejet po odločitvi, da se enote JLA umaknejo iz Republike.Slovenije. Oddelek za ljudsko obrambo občine Litija OBČINA LITIJA, oddelek za proračun in družbene dejavnosti in KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA oddajata v najem prostore v večnamenski dvo-rani v Litiji za: * kakovostno gostinsko dejavnost, 150 m2; v letnem času možnost uporabe zunanje ploščadi; plesno in baletno dejavnost, 132 m2 in 145 m2 (aerobika, fitness, drugo); * razne druge namene v okviru dejavnosti večnamenske dvorane (pet enot od 14 m2 do 37 m2) Prostori niso opremljeni; oddali jih bomo za določen čas od 5 do 10 let (po dogovoru pa tudi za krajši čas), z možnostjo podaljšanja najema ob izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Vse informacije, kot tudi pisne pogoje za najem lahko interesenti za najem dobijo na sedežu podjetja, Ponoviška cesta 15 in tudi po telefonu št. 061/881-004. Interesentom bomo pisne pogoje poslali tudi po pošti. - Interesenti si bodo lahko prostore ogledali od dneva objave do 10. 10. 1991. Rok za oddajo pisne ponudbe z dokazili, ki so zahtevani s pogoji, je TOREK, dne 15.10.1991. Pisne ponudbe morajo biti poslane v zaprtih kuvertah na naslov: KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE LITIJA, 61270 LITIJA; na kuverti naj bo napis »ZA NAJEM, DVORANA«. Prostore bomo oddali v najem interesentom, ki bodo izpolnjevali pogoje in ki bodo ponudili najugodnejšo mesečno najemnino in plačilo v naprej. Previdnost ni nikoli odveč Enote teritorialne obrambe Republike Slovenije tudi po agresiji J A na Republiko Slovenijo izvajajo določene aktivnosti oziroma naloge, ki se povezujejo z usposabljanjem pripadnikov enot teritorialne obrambe. Po programu Pokrajinskega štaba teritorialne obrambe in ukazov Območnega štaba teritorialne obrambe Grosuplje (za območje občine Litija in občine Grosuplje je en območni štab s sedežem v Grosupljem), so bile v izvajanje teh nalog vključene tudi enote teritorialne obrambe, ki so popolnjene z vojaškimi obvezniki, podčastniki in častniki ter materialno tehničnimi sredstvi iz občine Litija. Ena enota je bila vpoklicana za 23. 8. 1991. leta, druga pa za 30. 8. 1991. leta na 7-dnevne vojaške vaje. V obeh enotah so bile pred tem v dogovoru s poveljstvom enote in območnim štabom Grosuplje izvedene spremembe v popolnitvi enot, zaradi starosti pripadnikov teritoralne obrambe in zaposlitve (obrtniki, kmetje in zasedba ključnih del in • nalog v podjetjih). Na podlagi prejetih pozivov in vloženih prošenj za odložitev vojaških vaj (zaradi bolezni, študijskih in delovnih obveznosti) je bilo izdano 141 odločb. V enoto, ki je odšla na vojaško vajo 23. 8. 1991. leta se iz neopravičenih razlogov ni javil le 1 pripadnik teritorialne obrambe. Za drugo enoto, ki je odšla na vojaško vajo 30. 8. 1991. leta, pa v času pisanja tega članka (enota je še na vaji) ni končnih podatkov. Splošna ugotovitev je, da je odzivnost tudi v tej enoti odlična. So primeri, ko upravni organ za obrambne zadeve dobiva pripombe (te so redke) ob vpoklicu na vojaške vaje. Zato želimo pojasniti, da je v tem primeru upravni organ le izvajalec ukaza oziroma naloge, ki jo prejme od pristojnega višjega organa. V okviru pristojnosti pa upravni organ rešuje prošnje, ki jih pripadniki teritorialne obrambe vpoklicani na vojaško vajo ali podjetja v katerih so le-ti zaposleni vlagajo za odložitev vojaških vaj. Tudi v bodoče si bomo v upravnem organu prizadevali, da z medsebojnim sodelovanjem s pripadniki teritorialne obrambe, poveljstvi enot, vodstvi podjetij jn zavodov ter obrtniki rešujemo zadeve v obojestransko zadovoljstvo in tudi s ciljem, da se zagotovi enotam TO sposobnost izvrševati naloge saj »previdnost ni nikoli.odveč«. Oddelek za ljudsko obrambo • občine Litija STRANKE SPOROČAJO š • # Jt .J J Kakšni bodo novi pogoji za upokojitev? Kaj pomenijo zahteve po uvedbi t. i. »nacionalne pokojnine«? Ali bo nov zakon ustavil val predčasnih upokojitev? Kaj je prostovoljno pokojninsko zavarovanje? Ali bodo novosti v pokojninskoinvalidski zakonodaji posegle v že pridobljene pravice? * ' Kako se bodo pokojninski skladi financirali? Ali bo čedalje manjše število zaposlenih lahko zagotovilo sredstva za čedalje več upokojencev? Koliko bo pokojninski sklad pridobil s procesom privatizacije? Kaj bo prinesla konkurenca na področju socialnega varstva? Kakšen bo po novem položaj Doma Tišje? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti na JAVNI TRIBUNI O NOVI SOCIALNI ZAKONODAJI S POSEBNIM POUDARKOM NA OSNUTKU ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU ki bo v četrtek, 3. oktobra 1991 ob 17.30 v sejni sobi SO Litija, Jerebova 14. Na vaša vprašanja bo odgovarjala Sonja Lokar, poslanka SDP v republiški skupščini in predsednica skupščinskega odbora za delo, zaposlovanje in socialno politiko. Ta odbor je tudi matičen za obravnavo osnutka zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in osnutka . zakona o socialnem varstvu. Oba zakona bosta v kratkem obravnavana v republiški skupščini, zato je sedaj primeren trenutek, da se seznanimo s predvidenimi novostmi in obenem tudi povemo svoje mnenje o njih. Na javno tribuno vabimo vse občane, ne glede na strankarsko pripadnost, saj ta problematika zadeva vsakogar izmed nas. Stranka demokratične . prenove Litija Utrinki iz delovanja socialdemokratov Z lastninsko preobrazbo podjetij se ukinja družbena lastnina Te dni slovenska skupščina obravnava zakon o lastninski preobrazbi podjetij. Ta zakon odpravlja največjo prevaro bivšega komunističnega režima-tako imenovano družbeno lastnino. Zakon ukinja družbeno lastnino Slovenska podjetja, ki so bila doslej nikogaršnja last, bodo prešla v roke delničarjev. Pretežno naj bi jih odkupili zaposleni, preostale delnice pa bi prek "združenih investicijskih skladov brezplačno razdelili vsem državljanom, deloma neposredno, deloma pa bi jih prenesli na pokojninski sklad. Bivši oblastniki želijo ohraniti družbeno lastnino in samoupravljanje Razni dušebrižniki in socialni demagogi nam lažejo, da se hoče družbenega kapitala polastiti država in da nas hoče razlastiti. Delajo se, kot da bi bilo podjetje doslej naše in kot da ne vemo, kdo je pod krinko samoupravljanja v resnici razpolagal z družbeno lastnino in rezultati našega dela ter šaril z njo, kot da je njen lastnik. Posledice deformiranega gospodarskega sistema, napačnih ekonomskih odločitev in lažne solidarnosti, prek katere so še ogromni denarji po volji (bivših) oblastnikov pretakali od uspešnih k neuspešnim, pa je demagoško valil na naša pleča. Ko se je z zlomom partijsko dirigiraner ga gospodarstva načelo tudi vprašanje, kdo je pravzaprav lastnik družbene lastnine, so se bivši politični oblastniki začeli zatekati v navidezno podjetni- • • • * štvo. Zato ni čudno, da jim najbolj ustreza nejasen položaj družbene lastnine, da lahko še naprej ribarijo v kalnem. Sedaj so zagnali vik in krik proti lastninski preobrazbi podjetij, se še naprej lažno predstavljajo za zaščitnike delavskih interesov in pri tem upajo, da jim bo trik še enkrat uspel. Da bi zakon odložili, si izmišljajo \sc mogoče probleme in modele, samo da bi namesto pravega delavskega delničarstva, kakršnega želi uveljaviti zakon, sedaj pri stranskih \ratih pripeljali nazaj samoupravljanje, le da tokrat »oplemeniteno« z nagrabljcnim lastništvom tako imenovanih mcncdžcrjcv. Socialdemokrati podpiramo osnovno zamisel zakona in vztrajamo, da se zakon takoj sprejme SDSS podpira osnovno zamisel zakona, da se družbeni lastnini čimprej poiščejo lastniki, ki bodo s to lastnino odgovorno upravljali. Menimo, daje bodočim delavskim delničarjem treba zaupati. Odklanjamo namigovanja, da razen samozvanih mcncdžcrjcv nihče ni sposoben skrbeti za lastniški interes. Zavedamo se, da zakon - kot večina zakonov - ni idealen in brez pomanjkljivosti. V skupščinski razpravi si bomo zato prizadevali za nekatere njegove izboljšave. Vztrajali pa bomo pri njegovem čimprejšnjem sprejetju. Menimo, da ta zakon uresničuje naša načela, da nikomur ni mogoče prepovedati pošteno pridobljenega lastništva, da lastništva tudi ni mogoče nikomur vsiliti, da pa je treba vsakemu državljanu omogočiti enake možnosti za • ^ * * i prosto izbiro, ali želi svoj socialni položaj gradili na podjetniških vlaganjih ali na prodaji svojega dela in znanja. Ta zakon nam daje delnice in s tem šele postajamo resnični solastniki podjetij. Zakon pa tudi stopa na prste vsem tistim, ki so nas doslej prikrito raz-laščali. SDSS PRESS i Javni poziv vsem osnovnim šolam in občinskim upravnim organom Slovenska kmečka zveza -ljudska stanka Podružnica Litija pošilja vsem navedenim ustanovam in Širši javnosti poziv o nujnosti uveljavitve dopolnilnega izobraževanja s področja kmetijstva, ekologije in splošne moralne vzgoje v osnovnih šolah. Menimo, da je potrebno že osnovnošolski mladini dati možnost spoznavanja in sploš- nega izobraževanja s področja kmetijstva, ker je to eden glavnih pogojev, da se bodo v bodoče kmečki otroci raje odločali za nadaljevanje kmetijskega izobraževanja, drugi bodo pa dobili širše znanje o pridelovanju hrane in spoštovanje do tega dela. Prav tako je izredno pomemben vsestranski pristop k izobraževanju na ekološkem po- dročju predvsem v odnosu do varovanja neokrnjene narave (smeti, odpadki) ter varovanja naravne kulturne dediščine. Da bomo imeli v bodoče drugačen odnos do narave, s tem pa tudi lepše in čistejše okolje, moramo začeti z vzgojo mladine že sedaj! Splošna moralna vzgoja pa je nasploh pomembna za celotno našo družbo. Menimo, da nam manjka predvsem duhovna stran vzgoje, zato bi bilo smiselno uvesti tudi dopolnilno vzgojo oz. dejavnosti s tega področja. Predlagamo, da se ti naši predlogi začnejo izvajati v praksi povsod, ne samo v nekaterih primerih (OŠ Šmartno). Za pomoč pri realizaciji teh predlogov smo vsem ustanovam z veseljem na razpolago. Podružnica SKZ-LS Litija • * * v I I ur-* f »PROBLEME MORAMO Vernek v rimskih Gisih STRPNO REŠEVATI... Ob blagoslovitvi slovenske lipe v Litiji je bil med gosti tudi predsednik zbora občin R Slovenije, g. Ivan Bizjak, s katerim sem opravil krajši razgovor. Danes ste drugič pri nas. Prvič ste bili na Slivni, na Geosu, ob ustoličenju predsednika Slovenije. Kaj lahko rečete o naši občini po teh stikih? Litija je zelo obširna občina, če pomislim na to, da obsega široko področje osrednje Slovenije. Ob obiskih sem se spoznal tudi z nekaterimi vašimi predstavniki. Litija je znana tudi po tem, da pri vas ni javno znanih strankarskih razprtij. Vi ste poklicni politik. Ali je bila to težka odločitev? t Odločil sem se postopno. Najprej sem bil aktiven pri Slovenskih krščanskih demokratih, kar mi je jemalo precej časa. Moral sem se odločiti med stroko in politiko. Vedel sem, da so razmere take, da le na ta način lahko veliko naredim in prispevam k samostojni Sloveniji. Tako sem se odločil za pot profesionalnega politika. Koliko časa traja vaš delavnik? Običajno do sedemnajstih, enkrat do dvakrat do večera. m Posebno še sedaj imam dodatno obremenitev, in sicer sem član ustavodajne komisije. Kot predsednik zbora občin* m imate najbrž veliko dela z usklajevanjem med strankami, predsedniki strank in vodji poslanskih klubov? Da, veliko razgovorov je potrebnih, predvsem pa strpnosti, h da si pravičen do vseh. Trudim I se da sem nepristranski, zato se tudi naš glas redkeje sliši. Stran- * ka SKD je sredinska, zato ne dajemo izrazito desnih pobud. S [ sodelovanjem med strankami sem zadovoljen, kar se lahko t opazi po rezultatih našega dela. I Ali imate morda zaradi pred-s sednikovanja večji vpliv na posamezne odločitve? R' Kot sem že prej omenil, se ne \ Poslužujemo skrajnosti, zaradi same funkcije pa obstaja možnost, da imajo izrečene besede tudi nekoliko večjo težo. Prej ste omenili, da ste član ustavne komisije. Kdaj bo sprejem nove ustave? Mislim, da proti koncu leta. Naj navedem samo en primer zavlačevanja. Stranka demokratične prenove je pripravila vrsto novih predlogov, to pa potegne za seboj zahtevo, da tudi druge stranke pripravijo dodatne predloge. Poleg tega moramo uskladiti volilni sistem, uvodni del, problematiko splava in podobno ... Dosti se je govorilo, da bodo volitve že prihodnjo pomlad. Kakšno je vaše mnenje? Zaradi zamude pri sprejemu ustave bo nujno prišlo do zakasnitve volitev; tako jih lahko pričakujemo šele proti jeseni v letu 1992. Ali so bile težave ob sprejetju brionske deklaracije? Takrat sem bil jaz v Strasbo-urgu. Tam je bilo mnenje vseh, da bi odklonitev te deklaracije pomenila za Slovence izredno negativno dejanje. Ta deklaracija je bila za nas zelo obvezujoča, vendar tudi zelo zahtevna, bodisi za sprejemanje ali potrditev v parlamentu. Gospod Bizjak, zahvaljujem se vam za razgovor in vam želim veliko uspehov pri vašem delu. Martin Hostnik Vernek je skromna vasica nasproti Kresnic. Pred vojno je bila v kraju usnjarna, mlin in gostilna, ki je opravljala tudi prevoz preko Save, najprej z brodom, kasneje s čolnom, vse dokler ni bil v letu 1974 zgrajen most. Gostilno in prevoz prek Save so opravljali Cerarjevi. Njihova domačija obsega veliko hišo, častitljive starosti 250 let (nad vhodom v hišo je vklesana letnica 1741), večje dvorišče z gospodarskimi poslopji in velikim hlevom. O poselitvi Verneka v davnih časih pričajo arheološki spomeniki, ki so bili najdeni v kraju. V rimskih časih je bila tukaj pomembna ladijska postaja s skladiščem. Verneška ladijska postaja je cvetela še v 40. letih prejšnjega stoletja. Z zgraditvijo železniške proge pa je plovba po Savi poneha vala in leta 1859 prenehala. Ladjarji so bili pretežno iz okolice Kresnic, Litije, Save, Zidanega mosta in Radeč. Valvazor v Slavi Vojvodine Kranjske omenja, da so bili Kresničani tudi konjski trgovci. Ti ladjarji so vozili prav do Hrvaške. Večinoma so bili surova, divja druščina. Na kopnem so popivali, živeli kot divje živali, na vodi pa so bili marljivi in sposobni delavci. Po prenehanju plovbe po Savi, so mnogi prešli na Dravo in tam nadaljevali vožnje. Tisti, ki so ostali doma in se lotili poljedelstva pa so kmalu pomrli. V Verneku so leta 1831 našli Trajanov srebrnik (Trajan je bil rimski cesar v obdobju 98-117 n.š.). V juniju 1863 pa so našli dva rimska spominska kamna. Prvega so našli v zidu Cerarjevega vrta, kamor so ga vgradili leta 1842 ali 1843. Kamen je pred tem ležal v strugi Save. Drugi kamen pa je bil vgrajen v most okrajne ceste pri cerkvi v Verneku. Ta kamen naj bi bil pred tem vgrajen v Verneški grad, katerega naj bi zgradili iz ostankov podrtih rimskih zgradb. Grad je bil kasneje porušen in kamenje so delno uporabili pri gradnji mostu. Napisi na obeh kamnih so bili takoj posneti in poslani zgodovinskemu društvu v Ljubljano. Prvi kamen je zelo dobro ohranjen, tudi napis. Drugi pa je močno poškodovan, napis je okrnjen, manjkajo začetki in konci besed. Prvi kamen nosi napis: Svetemu veličastnemu Savusu izpolnjuje z veseljem svojo obljubo Publius Rufrius Verus. Božanstvo, kateremu je posvečena vo-tivna ara, je rečni bog Savus. Na podlagi napisa na kamnu lahko sklepamo, da je nosilo pristanišče v Verneku ime Rufriusa, ker je bilo v tistih časih običajno, da se je kraj imenoval po imenu darovalca. Čaščenje rečnih božanstev je bilo že od nekdaj razširjeno po vseh znanih rekah. Kadar se je ladjar znašel v veliki nevarnosti, se je zaobljubil, v da se bo za rešitev zahvalil božan- I stvu. Po srečni vrnitvi domov je dal izdelati posvetilni kamen (votiv-no aro) in ga postaviti ob reki. * Napis na drugi votivni ari je okrnjen, zato še ni ugotovljeno, kateremu božanstvu je namenjena, darovalca pa sta Carius in Juleanus. ' Tretji kamen smo med izkopanim gramozom našli spomladi leta 1975 v Kresnicah. Najdišče je v bližini že najdenih ar v Verneku, na desnem bregu Save, kakih 300 m nižje od apnenice. Ara je skoraj v celoti ohranjena, odlomljen je le zgornji levi rob. Spodaj in zgoraj ima profilirane robove, zgoraj enega in spodaj štiri. Zadnja stran je grobo obdelana, Črke niso ohranjene. Zdaj stoji na dvorišču hiše pri Martinškovih v Kresnicah 23. Ladjarska postaja v Verneku je imela cestno povezavo s takrat cvetočimi Vačami in ob Savi proti Ljubljani, kajti viri ne navajajo drugih rečnih postaj do Zaloga. Proti vzhodu pa je, po podatkih, ki sem jih imel na voljo, arheološko dokazana rečna postaja Radeče. Avgust Martinšek, Kresnice • Nov vodovod v vasi Dragovšek • Kot smo že poročali, smo se v delu krajevne skupnosti Štan-garske Poljane odločili, da obnovimo vodovodno omrežje. K temu so nas prisilile nekajletne težave s starim vodovodom, ki -so se kazale s suhimi pipami, ko je nastopila prva vročina ali večja ohladitev. V začetku avgusta smo v delu vasi Dragovšek predali v uporabo vodovodno in hidrantno omrežje z novim zajetjem in zbiralnikom vode ter tako rešili enega večjih problemov, ki nas tarejo. Vodovod smo skoraj v celoti gradili sami in opravili blizu 6000 prostovoljnih delovnih ur. Denar, ki ga je v ta namen prispeval občinski izvršni svet, nam je omogočil, da smo z deli lahko pričeli, lastna finančna udeležba in prostovoljno delo pa izpeljavo celotnega projekta. Uspešno dokončanje del in pregled nalog, ki ta del krajevne skupnosti še čakajo, sta bila razlog, da smo domačini pripravili manjšo slovesnost. Nanjo smo povabili predstavnike občine in krajevne skupnosti, katerih sodelovanje nam je bilo pri gradnji v veliko pomoč. Ob tej priliki je naš župnik vodovod tudi blagoslovil. Razšli smo se z željo, da bi bil podoben dogodek spet vzrok za ponovno srečanje. * Franc Props NOVO ŠOLSKO IEIO - VESELJE Novo šolsko Spomnimo se s pred televizor, navaditi. Zdaj je september zakoračil že v drugo polovico, in oboji, starši in učenci, lahko strnejo svoje vtise v začetku šolskega leta. Tokrat smo jih zabeležili mladi novinarji litijske osnovne šole na Graški Dobravi. Svojim znancem, staršem in sošolcem smo zastavili nekaj vprašanj, vsa pa se navezujejo na začetek šole. Takole so nam odgovarjali. JOŽA CIRKVENČIČ, 5.a Letos sem začela hoditi na višjo stopnjo. Nisem si predstavljala, kako izgleda seljenje iz razreda v razred za vsako šolsko uro posebej. Že zdaj ugotavljam, da mi je tak način kar všeč. Na hodnikih vidiš in zveš več zanimivega, kot če sediš le v eni učilnici. Sola mi vsaj zaenkrat ne dela preglavic. Še najraje imam slovenščino in angleščino. TAM AR A VREČKO, 2.b Rada hodim v šolo, le zjutraj nerada vstajam. Skupaj s sestro, ki obiskuje 6. razred, in ostalimi vozači iz Hotiča, se vozim z avtobusom. Letošnja učiteljica mi je všeč, saj je vesela in prijazna. Kot nalašč po mojem okusu. Najraje imam matematiko, še raje pa glavni odmor, ko je čas za malico, zabavo in pomenek. ■ KRISTINA BUČAR, 3. I. ekonomske šole V osnovni šoli sem bila veliko bolj sproščena kot v srednji. Prav lepe spomine imam nanjo. Čas pa prinese svoje in na novo šolo in nove prijatelje sem se hitro privadila. Zidaj je neprimerno večja za- htevnost in kar misliti si ne morem, kako varno in brez večjih pretresov sem preživljala leta v osnovni šoli. Najbolj me veselita računalništvo in slovenščina. V slovenščini sem bila ves čas dobra, pri računalništvu pa mi je v veliko pomoč starejši brat. ANITA PERČIČ, 2. letnik laborantske šole -.v.- ..• .. • .•.v. • . , .; .\*.v . • • «{.••• . - •...» ..« • mm Anita Perčič Zdaj imam več veselja do učenja kot v osnovni šoli. Učim se za poklic, ki mi je všeč, in imam svoj cilj, prej pa sem se učila le zato, ker sem pač morala hoditi v šolo. Seveda je vse neprimerno težje kot v osnovni šoli, mislim pa, da nas profesorji razumejo in se nad njimi ne morem pritoževati. GREGOR BAŠ, študent Fakultete za elektrotehniko Meni se šolsko leto pravzaprav še ni pričelo, saj se študij začne šele oktobra. Za naše starše je nabava potrebnih knjig resnično velik strošek, saj je veliko literature tudi v tujih jezikih. Na srečo sem jaz sedaj absolvent I. stopnje in so stroški za šolanje zato nižji. v ALEŠ OBREZA, 3. letnik gimnazije „• * * • • • i .w.- ... .. ..... .. •:• ..... RuV.•••>yi'.".* *.>V >.♦. v .«£>,. . v. \y :< •.•::<••:•:•:••••: • • • • • • ... • * '« • • • • • • Zrn • • •••• • « . . •..-.. vi- .•> n/.-. '• ■ •* • • m WTw m ; • v . .• •. Gregor Baš Že tretje leto obiskujem Gimnazijo Bežigrad. Kar nekaj nas je iz Litije v 3. letniku in vsem gre šola dobro. Še najbolj me moti vsakodnevna vožnja z vlakom, ki mi vzame veliko časa. Ta šola mi zelo ustreza, saj mi je veliko do splošnega znanja, ki ga pridobiš le v gimnaziji. Najraje imam zgodovino, a je žal v 3. letniku ni več, od ostalih predmetov pa so mi pri srcu Vm • • • • • •• _ ■ " . zemljepis, geologija, kemija in biologija. Predvsem slednja dva mi bosta koristila pri študiju na fakulteti. VINKO LOGAJ, učitelj fizike in pomočnik ravnatelja Sem razrednik istega razreda kot lani in prav vesel sem, da smo spet skupaj. Dobro se razumemo in želim jim, da bi uspešno končali tudi ta, zadnji razred • "•:< . . >;•.:•• • ... ••: V #. j ■ ] • - . • ••••• • .. v. • • •• .-.v. .v ... .V .V: • • • • «c • . . v. .v . v • ... v> ■, ■ •.v, • . .... Vi • • • ■ / V. • A' * :>;::; m m m • - * • • •-•.*.- .•. . rnr* . . . • • • • • • .•.-.•'.•i Aleš Obreza šolanja v Litiji. Potem pa pogumno naprej v življenje! Na šoli delam rad, kljub velikim spremembam, ki se šolstvu pišejo letos. Tako velika šola kot je naša zahteva kar veliko truda in sposobnosti, da delo uspešno poteka. MARIJA MIHELICortope- dagogmja Enkrat jc treba začeti z učenjem, saj ne morejo biti kar naprej počitnice. Tokrat bom raje govorila kot mama in ne kot učiteljica. Šolske potrebščine so vsako leto večji strošek za starše. Lc zakaj za srednjo šolo ni vsaj-ddno enakih učbenikov? Kljub predhodnim seznamom profesorji na začetku leta zahtevajo nove in nove učbenike, kljub temu, da v primerjavi s starimi ni bistvene razlike. Se bodo učenci iz nov ih res toliko več naučili? ca BERI A LESJAK, zobotehni- Kar prav jc, da se šola žc en- \ IN SKRB OBEN M OS LITIJA krat začne. Otroci morajo imeti tudi svoje obveznosti. Na novo šolsko leto gledam z optimizmom, saj precej pričakujem od ni vojske diferenciacije pri nekaterih predmetih. Otroci, ki seveda to želijo, se bodo lahko veliko več naučili, to pa je zdaj, ko je mest na srednji šoli kar naprej premalo, več kot nujno. Šola danes kar veliko stane. Ne pozabimo, da je treba dora-ščajočemu otroku kupiti poleg knjig in zvezkov še marsikaj drugega. Kar misliti si ne morem, koliko stroškov imajo družine z več otroki. •:v':-:-:vX- •v ...v •v m v • ••>:.-.- ■P w • •: • . .v.- ••• v. .v Mm . ...... .*. fe v • - t • • • I m* m Marjan Mali MARJAN MALI, dipl. ekonomist Za nakup knjig, zvezkov in ostalih šolskih potrebščin sva z ženo za dve šolarki, ki obiskujeta 7. razred osnovne in 3. letnik gimnazije, odštela več kot je . povprečna slovenska plača, kar se mi zdi odločno preveč. Kljub temu, da so stroški šo- | lanja visoki, imam srečo, da sta obe šolarki uspešni, kar mi je v l veliko zadovoljstvo. To pa odtehta vse drugo in zato se tudi nad začetkom letošnjega šolske- i ga leta ne morem pritoževati. KLI KOMOTAR, dipl. pedagoginja Na naši šoli dajemo letos 1 prednost trem novostim: inte-; griranemu pouku v 1. in 2. razredu, novemu načinu poučevanja, angleškega jezika in nivoj-skemu pouku v 7. in 8. razredu. Med 28 šolami v Sloveniji sta fe bila lansko leto vključena v integrirani pouk dva oddelka pr-- vega razreda, letos pa bomo z r delom nadaljevali tudi v 2. raz- redu. Pouk ni več razdeljen na posamezne učne ure, temveč na posamezne sklope. Pri ni vojski Qbliki pouka so učenci razvrščeni v dve oziroma tri zahtevnostne skupine in pouk je prilagojen vsaki od njih. Učenci se glede na svoje sposobnosti sami odločijo za skupino. Glede na uspešnost oziroma neuspešnost pa to skupino po želji lahko tudi zamenjajo. » Pripravili učenci 6.a in b razreda: Špela, Tina, Goran, Maruša, Eva, Ksenja, Nina, Sanda, Judita, Jani in Dušan. Mentorica: M. Bernik Foto: K. Šušteršič i m V novem šolskem letu novostim ^siromašnejši •... ... Eli K omota r OŠ Litija ima v šolskem letu 1991 /92 na matični šoli organiziran pouk v 43 oddelkih, to je v 1 oddelku več kot lani, medtem, ko se je število oddelkov na podružničnih šolah za 1 oddelek zmanjšalo. Prvič po 20. letih na OŠ nimamo oddelkov podaljšanega bivanja, ker zanje ni več finančnega kritja. Starši bi morali plačati ekonomsko ceno, kar pa bi bilo drago, zato je bilo tudi število pcijavljencev minimalno, na šoli pa se zaradi teh sprememb javljajo prvi kadrovski viški. * Novost je v novem šolskem letu pouk v turnusu za učence nižje stopnje na obeh šolah. Le-ta naj bi zmanjšal gostoto učencev na hodnikih med odmori ter pripomogel k izboljšanju sanitarno-higienskih pogojev učencev. Integriran pouk poteka tako kot lani v 1. razredih, nadaljuje pa se tudi v 2. razredu.sProblem so finančna sredstva, ki za razširitev tega projekta zaenkrat niso zagotovljena. Dodatnega denarja tudi ni za nivojski pouk, ki smo ga razširili na 5 predmetov (MA, AN, SL, KE in FI) in ga učitelji izvajajo prostovoljno. Šola je s projektom nivojskega pouka vklju- čena poleg še 8 slovenskih šol v program eksperimentalnih šol, ki ga spremlja in ocenjuje ministrstvo in zavod za šolstvo RS. Fakultativni pouk bo organiziran za nemški jezik in računalništvo. Učenci bodo del sredstev prispevali sami, materialne stroške pa bo krila šola. Ostale interesne dejavnosti bodo do 1. 1. 1992 potekale podobno kot lani, z novim koledarskim letom pa bo šola izdelala plan, ki ga bo potrdilo ministrstvo in s tem omogočilo financiranje, f Največji problem pa so na šoli materialni stroški in investicijsko vzdrževanje. V letu 91 namreč ni bilo nikakršnega poračuna ali povečanja, vsi pa vemo, da so cene kurjave, elektrike, papirja, da ne naštevam naprej, močno narasle in da je svoje opravila tudi inflacija. Popolnoma je izpadlo financiranje kulturnih, športnih in naravoslovnih dejavnosti, čeprav se le-te še vedno izvajajo. Ni denarja za pripravo na sprejemne izpite učencev in kar je najbrž največja škoda, ni proračunskih sredstev za posodabljanje učne tehnologije. To pa pomeni siromašenje znanja in slabo naložbo za prihodnost. I. S. Bili smo na morju Glede na gospodarsko situacijo in socialno stanje družin nas je močno skrbelo, da ne bomo mogli izvesti šole v naravi db morju - vendar uspeli smo. V vzgojnoizobraževalnem programu imamo predvideno šolo v naravi vsako drugo leto za vse učence od 1-8. razreda. Dve leti se pripravljamo in zbiramo denarna sredstva od izdelkov in papirja; da bi pomagali staršem pri plačilu. V tem šolskem letu nam je priskočil na pomoč občinski odbor rdečega križa, ki je kril stroške kar sedmim učencem, katerih starši ne bi zmogli. Članom predsedstva RK se vsi najlepše zahvaljujemo. Starši naših učencev so plačali samo prehrano otrok. Prevoz, vožnjo z ladjo in vse ostale stroške pa smo krili z zbranim denarjem od skupnega truda in dela. Sedem prijetnih, veselih in srečnih dni smo preživeli v Pineti v počitniških hišicah Predilnice. Osebje v Pineti je naše učence toplo sprejelo, razumeli so jih in jim ugodili najrazličnejše želje. Lahko bi rekla imeli so jih radi, za kar se jim še enkrat toplo zahvaljujemo, kajti naši učenci še bolj kot ostali potrebujejo razumevanje in ljubezen. Kaj pomeni šola v naravi za naše učence, bi težko opisala kajti število dobrih lastnosti se pri vsaki analizi tovrstnega dela veča. Na morje je odpotovalo 28 učencev. Med njimi je bilo 5 učencev prvič na morju. Ob prihodu je plavalo le 6 učencev ob odhodu pa 15. Delno je plavalo še 9 učencev. Neplavalci pa so ostali le štirje, ki pa se tudi niso več bali vode in so veselo čofotali po njej. Organizirali smo tudi izlet z ladjo do Poreča s postankom na otoku Sv. Nikola, tako da so učenci konkretno spoznali, kaj je otok. Vso pot so veselo prepevali na obrazu pa jim je žarela sreča. Upamo in želimo, da bomo tudi čez dve leti omogočili otrokom teden brezskrbnih in veselih dni ob morju. ' Neli Škrbec 7 pedagoški vodja enote s prilagojenim programom Nova pesniška zbirka Bogdan ANŽEL: JAZ SEM PA OD TAM DOMA Starejši rod Litijanov se bo ob imenu Bogdan Anžel morda še spomnil svojega znanca iz otroštva, ki ga pa že dolgo hi videl. Bogdan Anžel seje rodil 15. decembra 1924 v Litiji, kjer je tudi preživel otroštvo, za katerega pravi, da ni bilo lahko. Komaj sedemnajstletnega fanta ga je vase posrkala tujina. Domov je lahko več, rojstni kraj in domovina pa je le ena. Tega Bogdan ni pozabil. Navezanost na rodni kraj je zapisoval v obliki pesmi, ki so sedaj pred nami. . N Pesniška zbirka JAZ SEM PA OD TAM DOMA ... je razdeljena v pet ciklov: Na tuje; Narava, običaji; Domači k^ji; Ljubezen; Pesnik, starost. Zbirko je izdal v samozaložbi. Lektorirala jih je Neža Maurer, ki je v spremni besedi napisala: »Frfotave a iskrene, površne a prisrčne nas mnoge med njimi spominjajo naših narodnih in ponarodelih pesmi. Zbrane v knjigo pojo o tolikih ljubeznih, o toliko slovenskih krajih, da bo ob prebiranju večina naših ljudi na tujem našla v pesmih svoj domači kraj, svojo ljubezen, odsev lastne ljubezni.« Knjigo pesmi si lahko izposodite v knjižnici ali pa kupite v litijski knjigar- ni. Joža Konjar t 4 Bogdan ANŽEL: ODHOD Težko mije bilo ob odhodu, nešteto grenkih solz sem pofrl. Ko mejo sem prestopil, sem Čutil, da bom umrl. Nihče ne ve, zakaj zapustil sem svojo domovino, ki jo še danes ljubim, in odšel tako daleč v tujino. Nazaj se vrnil več ne bom. Sem kot drevo, ki raz klal ga je grom. • Le za hip mi zašije luč, ko v rokah držim domači ključ. Samo življenje za druge je vredno življenja S tem geslom je nastopil družinski oče in dva sinova »TRIO NOVINA« z Otočca na dobrodelnem koncertu 11.8. 1991, ki sta ga organizirala Zveza slovenske kmečke mladine in tednik »Nedeljski dnevnik« v Kulturni dvorani Šmartno. Triu so prisluhnili številni obiskovalci tega dobrodelnega koncerta, ki je bil namenjen v času agresije na Slovenijo prizadetim otrokom. To stalno akcijo vodi tednik »Nedeljski dnevnik« v sodelovanju s »Triom Novina«. Pri organizaciji prireditve so sodelovali še KS Šmartno, Cvetličarna Ulanec iz Litije in Trgovina Marko Hostnik iz Šmartna. Po končani prireditvi so člani tria izrazili željo, da bi še prišli v naše kraje. Njihovo ponudbo smo z veseljem sprejeli posebno zaradi njihove glasbene vsestranskosti, predvsem zaradi domačnosti in duhovnosti, ki veje iz nje in dejstva, da lahko tudi tako pomagamo najbolj pomoči potrebnim. Franci Rokavec V Jevnici bo od 27. do 29. septembra 1991 delovno srečanje slikarjev Delovno srečanje slikarjev Kdor sledi dogajanjem v občini je verjetno opazil, da letos ni organiziranih kulturnih dni na Vačah. Kljub temu pa se bodo iz tega programa izvedle nekatere prireditve. Mednje sodi navedena slikarska kolonija. Kolonijo organizira ZKO Litija in KUD Jevnica pokrovitelj pa je krajevna skupnost. Tema kolonije je slikanje ruralne (kmečke) arhitekture. V ta namen je evidentiranih preko 30 posameznih objektov in domačij. S tem bo dosežen tudi cilj s katerim naj bi krajevna skupnost ustvarila fond slikarskih del. Še z drugo dokumentacijo bo tako nastala strokovna osnova za ugotavljanje lokalne arhitekturne ti-pike. Ker na ta način izbor motivike ni povsem svoboden, smo slikarje vabili poimensko. Doslej jih je potrdilo udeležbo nekako med 14 in 18. Prišli bodo iz Bleda, Jesenic. Ljubljane, Trbovelj, Ljutomera in seveda domači. Po dogovoru bo strokovni izbor za krajevno skupnost opravil ak. slik. Jože Meglic. Ker bo vse delo teklo na terenu smo odvisni od lepšega vremena. Če tega ne bo, bo srečanje potrebno prestaviti. Pavel Smolcj Skupina AVE v Smartnem r (bž) V ponedeljek, 19. avgusta, je v šmarski župnijski cerkvi nastopila vokalna skupina AVE iz Ljubljane. Blizu 100 poslušalcem seje predstavilo 14 mladih glasbenikov, ki so pod vodstvom dirigenta Andraža Hauptmana izvajali predvsem sakralno glasbo domačih in tujih skladateljev. Ob 40-letnici smrti skladatelja Petra Jereba Ime skladatelja Petra Jereba je tesno povezano z Litijo in litijsko Lipo. Rodil seje leta 1867 v Cerknem pri Idriji. Kol dvajsetletni mladenič je dobil v Litiji službo občinskega tajnika in cerkvenega organ i-sta, kjer je ostal vse do svoje smrti. V Litiji se je Jereb hitro vsestransko delovno vključil v društveno in družabno življenje. Poleg obeh služb, ki jih je vodil, je prevzel še tajništvo trškega odbora in gasilcev. vodil je orkester in Lipo, pa še kom-poniral je veliko. Leta dolgo je vodil tudi cerkveno petje, ki je slovelo daleč naokoli. Jereb je hitro in brez težav ustvarjal. Imel je absolutni posluh, posluh za ritem besedila, občutek za melodično linijo teksta in za harmonično nadgradnjo. Tako je ustvaril vrsto priljubljenih in močno odmevnih skladb, pravih biserov, ki jih je najprej preizkusil pri »svoji« Lipi. Mednje sodijo Pelin roža, O kresu. Pisemce, Moj deklic. Planinam, Na vrtu in druge. Uglasbil je preko 90 pesmi za moški, mešani in ženski zbor. Če prištejemo še orkestralna dela in cerkvene skladbe, šteje njegova zapuščina preko 200 del. Njegove skladbe so izšle v mnogih glasbenih zbirkah. Za svoje dolgoletno glasbeno delovanje je Peter Jereb prejel vrsto priznanj, leta 1948 pa so mu podelili naslov »ljudskega skladatelja«. Življenjska pot skladatelja Petra Jereba se je končala 3. oktobra 1951. Ob 40-lctniei njegove smrti pripravljajo pevci Lipe s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Litija SPOMINSKO SLOVESNOST na litijskem pokopališču 3. oktobra ob 18. uri. Druge spominske svečanosti pa se bodo odvijale ob občinskem prazniku. R. M. Odmev lovskih rogov (Predstavitev kasete »Zasavskih rogistov iz Litije) V soboto, 7. septembra je bila na grajskem dvorišču gradu Bogenšperk svečana predstavitev kasete »ODMEV LOVSKIH ROGOV«, ki je prva slovenska glasbena kaseta z melodijami lovskih rogov. Prireditev naj bi bila že 29. junija letos, vendar je bila zaradi vojnih razmer preložena. Zasavski rogisti iz Litije delujejo že od 1. 1974. Z obujanjem melodij lovskih rogov so veliko pripomogli pri obnovi in ohranjanju kulturnega in ljudskega izročila. Imeli so že blizu 700 nastopov in za to kulturno delovanje prejeli številna priznanja iz lovskih kot tudi nelovskih krogov. Ob svečani predstavitvi jim je predsednik »Lovske zveze Slovenije« podelil najvišje priznanje - ODLIKOVANJE 1. reda, prav tako tudi ustanovitelju in vodji Danetu Namestniku ter zaslužnemu članu rogistov Franciju Gorniku. Odlikovanje 3. reda pa sta prejela še Franci Kralj in Vasja Namestnik. r Lepo popoldne so poleg ubranih lovskih rogov »Zasavskih rogistov« dopolnili še gostje - rogista iz Avstrije ter pevski zbor »Očka« iz Tacna. . IS. JJKH J^*ni so vaščani P od roj obnovili kapelico v Svetem Večeru nad njihovo vasjo, zgrajena pa je bila & v prejšnjem stoletju. Ob prenovitvi je bila pred nJo prvič maša, kije postala tradicionalna, in si-Cer na zadnjo nedeljo v mesecu juniju (Foto: M. Hostnik). Litijski oktet - oktet Valvasor Kar na začetku naj povem, da ne gre za srečanje dveh oktetov, ampak za staro in novo ime iste pevske skupine. Kdaj in kako je prišlo do tega? Pevci okteta gojimo poleg prepevanja tudi družabnost, tako, da zraven družinskih izletov in zabav, organiziramo tudi zaključni piknik. Letos smo ga imeli v soboto, 22. rožnika, na Grilovcu pri koči šmarske zelene bratovščine. , Za nami je bila namreč naporna, in mislim vsaj, najuspešnejša sezona in ob takšnih trenutkih se v glavah porajajo ideje, ideje pa spet ideje, ki so včasih nebesne, med njimi pa tudi kakšna pritlehna in uporabna. Kaj hočemo? - v vsaki ustvarjalski skupini so nekako imanentno prisotne ambicije, načrti, stremljenja, kratkomalo pogledi v prihodnost. No - ni namen, da bi se sprehajali med našimi plani; pustimo raje času čas in pokazalo se bo, kar se mora in more. Ker pa do sedaj, kot kulturno-umetniška skupina, še nismo bili društveno registrirani, smo naš letošnji zaključek za debelo uro spremenili v ustanovni občni zbor. Poleg pevcev okteta in umetniškega vodje Janka Slimška, so rojstvu in krstu Okteta Valvasor prisostvovali še župan Mirko Kaplja, starosta slovenskih ljudskih pevcev Tone Kozlevčar, harmonikar - tudi naš - Marko Krebs, predsednik ZKO Litija Boris Žužek, predsednik šmarskega Zvona Tone Tomažu; in predsednik šmarske lovske družine Bojan Že-leznik. Ustanovni zbor je vodil Boris Žužek. Sprejeli smo statut in izvolili organe društva. Za predsednika društva smo izbrali Mirka Kapljo, na njegov predlog pa še Toneta Kozlevčarja za častnega člana Okteta Valvasor. Seveda so bili pri izbiri in odločanju okrog našega novega imena prisotni mešani občutki; na eni strani odgovornost in čut obveze do vePmoža evropskega formata, na drugi strani pa korajža za sprejem izziva, da si naložimo del kulturnega poslanstva, ki je z našimi kraji in Janezom Vajkartom Valvasorjem tako tesno povezan. Upamo in želimo si, da bi svoj del poslanstva oddelali pošteno in v zadovoljstvo vseh nas. Na koncu naj se v imenu vseh z Grilovca zahvalim Lovski družini Šmartno in njenemu predsedniku, da smo lahko v njihovi prenovljeni koči z urejeno okolico izkoristili prijetno s koristnim. Šmartno, 8. kimavca 1991 i i Anton Sinigoj Ljudje prihodnosti - ljudje leta 2000 S tem naslovom se je zadnjega avgusta v hali Tivoli prvič predstavil slovenskemu občinstvu mednarodni ansambel Gen Ver-de. V dveurnem programu, ki je vključeval glasbo, petje, mimiko in ples, je mednarodna skupina s profesionalnim izvajanjem ter brezhibnim nastopom presenetila poslušalce. Program je bil razdeljen na predstavitev skupine, njenih članic in štiri slike: Pridi med nas, Novo srce, Čudež kruha in Pesem zemlje. Povezava med slikami, njena razlaga in tudi nekatere pesmi, so bile napovedane ali pete v prijetni slovenščini, kar je poželo navdušeno ploskanje poslušalcev. Gen Verde je skupina deklet iz Italije, Španije, Brazilije, ZDA, Koreje, Hong Konga, Ugande, Mehike in Filipinov, ki na svojih predstavah širom sveta oznanjajo edinost in mir med narodi, verami in rasami, spoštovanje in ljubezen do vsakega posameznika v luči evangelijskega sporočila. V nedeljo, 1. septembra, so članice ansambla na Teološki fakulteti seznanile zbrane obiskovalce s svojimi dejavnostmi, nato pa so v polni ljubljanski Stolnici pele pri maši, ki jo je daroval nadškof, dr. Aloj-zij Sustar. Raj ko Meserko Vabimo na ure pravljic in na lutkovne predstave •s * V knjižnici Litija in Šmartno smo za otroke od 4. do 10. leta starosti vsak mesec pripravili dve uri pravljic. V jesenski sezoni želimo te ure popestriti z lutkovnimi predstavami in glasbenimi pravljicami. Otroke vabimo, da pridejo na LUTKOVNO IGRICO, ki jo bo za vas pripravila in zaigrala JANA STRŽINAR. Prireditev bo v ČETRTEK, 19. SEPTEMBRA 1991, OB 17. URI V DVORANI NA STAVBAH. Vstopnice lahko kupite v knjižnici. Naslednja URA PRAVLJIC pa bo: v sredo, 2. oktobra 1991, ob 17. uri v knjižnici ŠMARTNO in v četrtek, 3. oktobra 1991, ob 17. uri v knjižnici LITIJA. Obe uri bo pripravila naša pravljičarka. Pripravljamo tečaj govorništva * Pogosto se znajdemo v situaciji, ko moramo govoriti pred publiko, pa ne gre in ne gre. Naučite se javno govoriti in pripraviti govor. Organizirali bomo TEČAJ GOVORNIŠTVA, ki ga bo vodil dr. BORIS GRABNAR. Dr. Grabnar pravi, da bodo slušatelji po končanem tečaju sami sposobni svobodno improvizirati govor za kulturno in politično življenje ter javno nastopati. Tečaj bo konec oktobra, trajal bo 5-krat po 4 ure. Prijavite se v naši knjižnici, kjer dobite tudi natančneješe informacije. Naš telefon: 881-102. PRIPRAVLJAMO TEČAJ »BRANJA ZA UČENJE« IN »HITREGA BRANJA«, ki bosta namenjena tudi dijakom in študentom. S predavatelji se še dogovarjamo o terminu, prijavite pa se lahko v naši knjižnici. - - LITIJSKA Pred petnajstimi leti, ko sem v Osijeku služil vojni rok v enotah, ki se sedaj udinjajo srbskemu režimu ter z granatami rušijo vasi in mesta, sem se odločil, da ljudi ne bom nikoli ubijal. Seveda si takrat niti predstavljal nisem, kakšna je prava vojna. Vsi fantje litijske Teritorialne obrambe so bili že drugič vpoklicani v teh kriznih časih, ko smo naposled tudi vojaški rezervisti, litijski bataljon, prejeli pozive, tokrat po nalogu Slovenske vojske. Odpeljali so nas v okolico Ljubljane, kjer smo čakali na nadaljnji razplet. Na tem območju je imela litijska občina dve svoji enoti. Domačini so nas zelo prijazno sprejeli. Dali so nam vodo, lahko smo od njih telefonirali, prenočišča na skednjih pa tudi delo, ki nam je v prostem času sproščalo napetost. Veseli smo bili še zlasti obiskov žena in deklet od doma. Verjetno si nobena ni predstavljala, da lahko čaka njenega moža ali fanta sodelovanje v pravi vojni. Tudi marsikatera ljubezen se je v tem času zbistrila in poglobila. V stiski gotovo človek spozna, kako nepomembni so manjši prepiri, kako nepomembno je, ali pride mož domov pol ure prej ali pozneje, samo da pride živ in zdrav. Vsem je bilo težko pri srcu, ko smo se morali pripraviti na prvo neposredno akcijo. Ne bom ubijal, sem sklenil, vendar sem se odločil, da bom na vse druge načine pomagal sovojakom. Življenje je vredno največ. Nasprotno pa je bilo pravo veselje, ko smo se vračali domov. Zahvalili smo se družinam, pri katerih smo bivali in se poslovili. Grenak spomin ostaja na vojaške helikopterje, avione in lep spomin na to, da smo bili Slovenci v teh težkih časih slož-ni. Saj je zmagala ravno sloga; armada je imela veliko tehnično premoč, med seboj bi bila enotna in ob sebi ni imela naroda, zato je ta naziv tudi izgubila. Še nas čakajo težki časi, ko vidimo, koliko sredstev smo porabili za oborožitev, v tovarnah pa ni bilo denarja niti za najnujnejšo opremo. To se odraža v čedalje večji brezposelnosti in težkih gospodarskih razmerah. Kar zadeva našo prihodnost, bi rad dodal le željo dr. Antona Trstenjaka, ki je v T V oddaji odgovoril na vprašanje, kaj želi v prihodnje Slovencem, da bi bili tako enotni tudi vnaprej. Martin Hostnik Prihod avtobusa v okolico Ljubljane, M. Hostnik). Oktober kjer smo se začasno nastanili (Foto: V prostem času smo se radi udeleževali delovnih akcij, kar je sproščalo tudi napetost (Foto: A/. Hostnik). mesec varstva pred požarom Stalno naraščanje požarov in požarnih škod nas opozarja na dosledno uresničevanje požarno preventivnih določil, predvsem pa na večje zavzemanje odgovornih dejavnikov za odpravljanje vzrokov požarov, torej za boljšo požarno varnost tako v okolju, v katerem živimo, kot v delovnem okolju. Dejstvo je, da so vzroki za naraščanje števila požarov in požarnih škod še vedno malomarno ravnanje človeka, zato je nujno, da z organiziranim osvešča-njem in izobraževanjem prodremo v zavest ljudi. Aktivnosti gasilskih organizacij se < različno odvijajo skozi vse leto, posebej pa še v mesecu požarnega varstva-v oktobru. Občinska gasilska zveza Litija bo z realizacijo programa »Mesec požarne varnosti« s sodelovanjem Po-staje milice Litija, Oddelkom za notranje zadeve občine Litija, Gasilskimi društvi in drugimi organizacijami prispevala k čim bolj organizirani požarni varnosti in gasilski službi v občini. V OGZ Litija in gasilskih društvih v občini Litija se bodo v mesecu oktobru 1991 vključevale v izvajanje: - aktivnostne akcije v obliki sektorskih in društvenih vaj GD in CZ - usmerjala bodo svoje delo v preventivne preglede na vseh področjih in okoljih - občanom omogočili ogled gasilskih domov in tehnike in jih seznanili s kvaliteto in namenom gasilske tehnike in orodja za reševanje . - skozi predavanja in demonstracije, predvajanje filmov, fotografij, raznih razstav bodo predstavili dejanske možnosti za pomoč občanom v nesreči - pripravili strokovna predavanja za člane gasilskih organizacij, ki bodo predstavljale delovanje, gasilske organizacije, njeno vlogo in pomen ter občane poučila o požarno-preventivnem ravnanju, preprečevanju vzrokov za nastanek in gašenje požara - udeležili se 11, srečanja mladih gasilcev v Novem mestu. Organizirale se bodo še druge dejavnosti, prilagojene posameznim programom v gasilski organizaciji. Branko Ojnik varujmo naše okolje pred požari ŽIVLJENJE V V lepo urejeni graščini s prizidkom v Črnem Potoku je Dom Tišje, ki ga vsi poznamo, pa vendar vemo zelo malo o življenju v njem. Zato sem se pogovorila z delovno te-rapevtko Marijo Tomšič, ki meje seznanila z delom in bivanjem v Domu. Tu dela 63 delavcev, predvsem medicinskih sester in negovalk, ki skrbijo za 190 članov domske skupnosti. Dom ima tudi svojo kuhinjo in pralnico. Delo je organizirano tako, daje ves delovni potencial dobro izkoriščen inje zaposleno minimalno število delavcev. Delovni teden ima tukaj šest dni, delavnik pa sedem ur. Delo poteka v dveh izmenah, po dve delavki pa dežurata tudi ponoči. Seveda delo normalno teče ob nedeljah in praznikih. Zgledno sodelujejo z zunanjimi zdravniki. Enkrat tedensko jih obišče zdravnik splošne medicine in izmenjaje še dva psihiatra. Dan se v Domu začne ob 7.30 z jutranjo telovadbo po vseh oddelkih. Po zajtrku se začnejo delovne aktivnosti, člani domske skupnosti se ukvarjajo z ročnimi deli, s pomočjo delavcev doma obdelujejo vrt in urejajo okolico Doma. Zelo razvita je samopomoč - člani pomagajo pri hranjenju, vozijo nepokretne, pomagajo pri čiščenju jedilnice in razdeljevanju svežega perila po Domu. Samopomoč delavci Doma ves čas spodbujajo, saj ta ohranja aktivnost, občutek potrebnosti ter krepi vezi med člani skupnosti. Seveda je to delo prostovoljno, tako kot vse dejavnosti v Domu. Organizirane aktivnosti * So razporejene čez cel teden, to so bralne ure. delovanje interne knjižnice, pevski zbor, sestanek domske skupnosti in petkov ogled (Uma. Vsako prvo soboto v mesecu je v Domu tudi maša. Pri bralnih urah bralec na glas bere iz časopisa ali knjige, za slabovidne imajo na razpolago tudi knjige z večjimi črkami. Interna knjižnica ima 1400 knjig, po potrebi pa si jih izposoja iz Matične knjižnice v Litiji, s katero lepo sodelujejo. Tam si izposojajo tudi video kasete, tako, da si vsak teden ogledajo po en film. Vsak oddelek dobi tudi po en i/vod Dela, Dnevnika, Pavi i ha in Nedeljskega ter dve Jani. Ob sredah se 10-15 pevcev zbere v pevskem zboru, ki goji predvsem ljudsko petje, nastopa pa na internih proslavah. Četrtek je dan za sestanek domske skupnosti. Tema je življenje v domu, organiziranje aktivnosti, pritožbe in pohvale ... Vsak prvi četrtek v mesecu dobijo čestitke in na-geljčkc vsi, Ci imajo v tem mesecu rojstni dan, vsak drugi četrtek pa dobe zahvale in simbolična darila tisti, ki praznujejo jubilejno leto bivanja v Domu. Pozdravijo tudi nove člane. Delavci Doma se trudijo, da bi plani domske skupnosti čimbolj sproščeno odclovali v pogovorih o tekočih zadevah, saj tako na dan pride marsikatera stiska, ki rse porodi iz bivanja v čisto novem okolju. DOMU TIŠJE Dnevni red sestanka sestavi predsednica domske skupnosti. Obvezni del dnevnega reda je redno branje vse pošte, ki pride na naslov Doma Tišje. In nenapisano pravilo za delavce Doma je pošiljati pozdrave od vsepovsod, kamor gredo. Na četrtkovih sestankih izberejo tudi bralca za bralne ure in pa film, ki si ga nato izposodijo v knjižnici za petkov ogled. Člani domske skupnosti kažejo veliko skrb za tiste, ki morajo zaradi bolezni v bolnišnico. Kadar mora kdo na kontrolo v Ljubljano, ga spremlja član domske skupnosti, ki ima nalogo tudi obiskati vse domske bolnike, ki so v ljubljanskih bolnišnicah, jim predati pozdrave, nato pa o svojem obisku obvestiti ostale na četrtkovem sestanku. V Domu imajo tudi bife, ki je založen z brezalkoholnimi pijačami, cigareti in slaščicami, kupiti pa se da tudi pisma in razglednice. Ima sicer uradne ure, vendar pa jih mera član skupnosti, ki tu prodaja, večkrat raztegniti glede na želje. Občasne dejavnosti Ob vsakem prazniku pripravijo interno proslavo, pri kateri sodelujejo člani domske skupnosti, tej pa sledi čajanka. Ob lepem vremenu organizirajo piknike in sprehode v naravo. Bližino gozda izkoristijo tudi za na-biranje gob in gozdnih sadežev, ob dobri letini pa si privoščijo še kostanjev piknik. Vsako leto, drugo ali tretjo nedeljo v juniju, organizirajo srečanje s svojci; na katerega povabijo vse sorodnike. To je za Dom velik dogodek, zato povabijo kulturne skupine iz okolice, pevske zbore, folklorne skupine... Pripravijo tudi prodajno razstavo ročnih del članov domske skupnosti, ki ima lep uspeh, saj so izdelki navadno razprodani. Odkar imajo v Domu video, prireditve tudi snemajo, tako da si jih kasneje lahko ogledajo in podoživljajo lepe in vesele trenutke. Kulturne skupine, skupaj s šolskimi, Dom Tišje obiskujejo tudi ob drugih priložnostih, tako da skoraj ne mine konec tedna brez kulturnega dogodka. Poleti oddidejo na krajši dopust v počitniški dom na Krku. Tja gredo tri skupine 4-5 članov v spremstvu dveh delavcev. To je nagrada za najbolj prizadevne. Delo z ljudmi je vedno zahtevno saj je treba najti pot med strogo profesionalnostjo in toplino, odgovornostjo in tolerantnostjo ter biti ves čas pripravljen na pomoč in podporo. Življenje v tako veliki skupnosti nosi s seboj probleme in stiske, še posebej če se mu mora človek privaditi v zrelejših letih. Zaradi tega se delavci Doma trudijo, da bi jim dali občutek, da so del skupnosti, kijih potrebuje, njeni koristni člani in zavest, da je tudi jesen življenja lahko lepa. A. P. Otroci brez nasmeha Živimo v zelo nemirnem času. Ljudi je strah, bojijo se jutrišnjega dne. Vedno več jih ostaja brez dela, naravne nesreče uničujejo pridelke kmetom, vojna pa uničuje vse. Posledice te grozote so v Sloveniji velike, še mnogo večje pa so v sosednji republiki Hrvatski. Ubijanje nedolžnih ljudi in uničevanje njihovih domov je nečloveško. Ljudje zapuščajo svoje domove in si rešujejo le gola življenja. Sprašujemo se, če je vse to možno na pragu 21. stoletja? Da, možno jet takrat, ko človek preneha biti človek. V Slovenijo je pribežalo nekaj čez 700 družin, v glavnem matere z otroki. V našo občino so pre-begle k svojim sorodnikom tri družine. Ko pripovedujejo o trpljenju tamkajšnjih ljudi, te preprosto stisne pri srcu in vse besede tolažbe se ti zazdijo oguljene fraze. Najbolj pa prizadene pogled na njihove otroke. Saj ni mogoče, da so tem šest-, osem- in desetletnim otrokom pregnali smeh z njihovih obrazov.?! V njihovih očeh ne najdete iskric otroške razigranosti, njihove oči so vlažne od solz. Na ustih so jim besede: »Mama, kdaj bomo šli domov? Kje je oče? Tudi to je bolečina. , Rdeči križ Slovenije s svojimi občinskimi organizacijami skuša tem ljudem pomagati po svojih možnostih. Potrebe prebeglih so predvsem po hrani. Naša občinska organizacija je pomagala tem družinam z nakupom hrane v skupni vrednosti 20.000 din. Ker namenskih sredstev za te pomoči ni, pomoč pa bo še potrebna, prosimo vse tiste občane, ki lahko kaj prispevajo, da to storijo čimpreje. Denar naj nakažejo na RKS Ljubljana, ZR: 50101-678-51579 - za pomoč prizadetim v vojni. Da bo odločitev lažja, pomislimo na otroke, ki so se pozabili smejati. V imenu vseh, ki pomoč prejmejo - HVALA! Rdeči križ Slovenije OBČINSKA ORGANIZACIJA LITIJA Pomoč pogorelim Obveščamo vas, da sta v okolici Dol pri Litiji pogoreli dve stanovanjski hiši, in sicer: hiša VENČESLAVA ZUPANČIČA, Suhadole 6, iz neznanega vzroka ter hiša MARTINA SEV-ŠKA, Prelesje 6, kasneje pa še kozolec FRANČIŠKE PRNJA VER, Zavrh 5. Na pomoč jim je že priskočila občina Litija, Podružnica SKZ-LS Litija ter še nekaj darovalcev tudi izven naše občine. • V interesu nas vseh je, da ob nesreči prizadetih storimo vse, da čim prej odpravimo posledice, s čimer bomo največ prispevali, da ti ljudje ostanejo v teh krajih. Zato vas naprošamo, da v okviru svojih zmožnosti pomagate prizadetim. Svoje prispevke nakažite ha žiro račun KS DOLE številka 50150-645-68029 s pripisom »za pomoč pogorelim«. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Branku Javor-šku, tel. št. 872-165. Hvala za solidarnost! Podružnica SKZ-LS Litija Ob 90-letnici šmarske 15. septembra mineva 90 let, kar je bila posvečena župnijska cerkev v Šmartnem. V primerjavi z drugimi sakralnimi stavbami res še ni doživela častitljive starosti, po svoji opečni fasadi in visokih zvonikih pa zbuja pozornost, saj je vidna že od daleč. Tako mogočnih cerkva je v Sloveniji malo, a še te so v večjih mestih. Redkokateri obiskovalec Šmartna, ki ni domačin, in ga zanimajo kulturno-zgodovinski spomeniki, se odreče njenemu obisku. O šmarski »katedrali«, kot jo včasih imenujemo, obstajata tudi dve brošuri. Prvo je leta 1926, ob 25-letnici posvetitve, napisal takratni dekan Matej Rihar, čez 50 let pa jo je dopolnil dekan Šega. V njej najdemo veliko zanimivosti o stari in novi cerkvi. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Ljubljani pa je leta 1980 v 106. zvezku zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije predstavil šmarsko cerkev, avtorica pa je mag. Andreja Žigon. Obe knjižici sta še danes na voljo, prva v kiosku šmarske cerkve, druga pa v litijski knjigarni. Šmarčani in okoličani so si že vse prejšnje stoletje želeli novo cerkev, saj je bila prejšnja stara že blizu 400 let in veliko premajhna. Novogradnje se je lotil dekan Ivan Lavrenčič, ki je službovat v kraju od leta 1895 do 1902. Imel je nemalo težav, vendar jih je uspešno premagoval. Ker so domačini sklenili, da bodo novo cerkev zidali v lastni režiji, so imeli veliko dela že s pripravo in nabavo gradbenega materiala. Opeko so žgali doma; izdelali so 1.050.000 kosov, za žganje pa so porabili kar 2.479 m3 drv. I Staro cerkev so spomladi leta 1899 podrli in takoj začeli z gradnjo nove. Do zime je bila stavba že pokrita in v njej so imeli pozimi maše, saj je bila kapelica na Pungrtu za zimski čas neprimerna, ker večina ljudi sploh ni mogla vanjo. Spomladi leta 1900 so z deli nadaljevali, in 18. novembra jo je blagoslovil generalni vikar ljubljanske škofije. Seveda je bila njena notranjost še prazna. Tako so jo naslednje leto opremili in 15. septembra 1901 posvetili. Takrat je bilo zelo slovesno. Že v soboto red praznikom se je v praznično okrašeno martno pripeljal posvečevalec, škof dr. Anton Bona ven tura Jeglič. Ko je zagledal cerkev, okrašeno z mlaji, zastavami in venci, je dejal, da ni med najlepšimi le v njegovi škofiji, ampak daleč naokrog. Svečanosti so se začele že zvečer (podoknica škofu, pritrkavanje, ognjemet), še slovesneje pa je bilo v nedeljo dopoldne, ko je pri slovesni maši sodelovalo nad 30 duhovnikov, zelo pa se je izkazal tudi pevski zbor ob spremljavi orkestra. Ko je dekan in kanonik Ivan Lavrenčič leto pozneje odšel iz Šmartna, je zapisal v župnijsko kroniko: »Svoje preljubo dete, novo veličastno cerkev, zapuščam s skrajno žalostnim srcem ter jo izročam svojim pre-častitim naslednikom v oskrbo. O slovesnostih ob 90-letnici posvetitve šmarske cerkve bomo poročali v naslednji številki Glasila občanov. Boris Žužek Humarjeva nedelja na Primskovem Pred letom dni je bila na Primskovem slovesnost ob stoletnici smrti čudodelnika Jurija Humarja. Organizatorji so takrat sklenili, da bodo spomin na primskovškega župnika, Humarjevo nedeljo, praznovali vsako leto. Letošnja svečanost je potekala v nedeljo, 11. avgusta, ko je v župnijski cerkvi daroval biserno mašo (60 let duhovništva) g. Tomaž Hol mar, ki že vrsto let župni kuje na Obirskern v Avstriji in je pranečak Jurija Humarja. Domačini so za to priložnost lepo okrasili cerkev in okolico. V imenu krajanov sta biseromašnika pozdravila Ciril in Marta Slak, Slavka Vavtar pa mu je izročila skromno darilo. Kot je ob podobnih svečanostih navada, tokrat jubilant ni imel slavnostnega govornika, ampak si je to pravico pridržal sam. V pridigi je poudaril tri vrline svojega slavnega sorodnika Jurija Humarja: globoko vernost, ljubezen do bližnjega in spoštovanje do domovine ter materinega jezika. Po slovesni maši, pri kateri je prepeval mešani cerkveni zbor iz Radomelj, so se zopet izkazali domačini, ki so vse udeležence svečanosti pogostili s pecivom, kavo in pijačo. Vsi, ki so tokrat prisostvovali tej svečanosti, so s prijetnimi vtisi zapuščali Primskovo, s sklepom, da čez leto dni spet pridejo. Na slovesnem kosilu so se vrstile zdravice in jubilant, ki kljub visoki starosti še vedno z zanimanjem spremlja dogajanja v matični domovini in se navdušuje za slovenstvo, je prejel mnogo daril. Beseda pa je nanesla tudi na čudodelnika Jurija Humarja in na njegove nenavadne sposobnosti, ki jih bo treba še znanstveno utemeljiti. M. O. Š murska cerkev je s svojima visokima zvonikoma in opečnato fasado vidna že od daleč (Foto: K. Šušteršič). Domačini so g. Tomažu Holmarju zaželeli dobrodošlico (Foto:M. Ovnik) PLA NINSKI KO TICEK • Planinski tabor PD Litija v Bohinju 0 Tabor smo postavili ob potoku Mostnici. Nova pridobitev letošnjega tabora je velik bazni šotor (na fotografiji na levi), v katerem smo vedrili, če je deževalo. Kuhinja je v sredini fotografije ob robu gozda, jedilnica pa je bila v prijetni senci dreves za njo. Še korak naprej pa je bila ob potoku pralnica in »hladilnik«. Zadnji teden v juliju je bil v Stari Fužini pri Bohinju že 11. planinski tabor. Kljub temu, da naj bi imel v Bohinju dež mlade in je dež tudi nam hotel nagajati, smo vse načrtovane aktivnosti izpeljali v celoti. Del zares prijetnega vzdušja na taboru pa naj bralcem pričarajo objavljene fotografije. •v 4.. Vsako leto poteka slikarska kolonija. Letos so seje udeležili vsi tisti, ki so bili na taboru prvič. Risbe so bile še isti dan razstavljene, kritike in pohvale pa je mladim slikarjem dal Pavle Smolej, ki kolonije, skupaj z ženo Marijo, organizira. Po napoornem izletu na Vogel in planino Razor smo pri spodnji postaji žičnice čakali na avtobus, ki bi nas odpeljal v Ribčev Laz. Ustavil pa nam je traktor s prazno nakladalko. Veselje med nenavadno vožnjo je bilo veliko, začudenje med turisti pa tudi. Borut Vukovič UPOKOJENCI SE NE DAMO! Leto je naokoli, zato smo tudi letos pripravili Teden upokojencev občine Litija, vendar nekoliko drugače kot doslej. Trajal bo kar 14 dni, in sicer od 16. do 28. septembra. Društva upokojencev iz Litije, Jevnice, Gabrovke in Dol ter sekcija Šmartno so organizatorji vseh prireditev, srečanj in tekmovanj. PONEDELJEK, 16. 9. 1991, ob 16. uri Dvoboj v šahiranju v domu ZZB NOV v Litiji TOREK, 17.9. 1991, ob 16. uri Balinarsko tekmovanje na balinišču v Kresnicah SREDA, 18.9. 1991, ob 16. uri Tekmovanje koscev in grabljic v Gabrov ki \ PETEK, 20. 9. 1991, ob 17. uri Tekmovanje v vlečenju vrvi pri zadružnem domu v Jevnici. Uro pozneje (ob 18. uri) bo v jevniški dvorani prireditev »Podoknica«, kjer nastopajo pevci, recitatorji in glasbeniki SOBOTA, 21. 9. 1991, ob 8. uri Tekmovanje ribičev; zberejo se pred ribiškim domom v Litiji PONEDELJEK, 23.9.1991, ob 16. uri Tekmovanje v žaganju in razsekavanju drv na Dolah; zbor je pred gostilno »Tonček« na Dolah SREDA, 25.9.1991, ob 16. uri Odhod izpred Jerebovega hrama in zadružnega doma Jevnice v Pogoni k PETEK, 27.9.1991, ob 15.30 uri Pohod v Ponoviče do lovske koče; zbor je pred domom upokojencev v Litiji. Ob 17. uri bo krajši kulturni program s podelitvijo pri-znanj. Vabimo vse upokojenke in upokojence, da se udeležite naših srečanj in tekmovanj, saj nas vodi geslo, da je pomembno sodelovati. Vaš odziv bo pokazal, ali je progfam sprejemljiv in dovolj pester, sicer ga bomo v prihodnje spremenili ali dopolnili. Letos razstave ne bo; pripravili jo bomo spet čez leto dni in poleg vaših izdelkov razstavili še stare predmete, dokumente in denar. Nasvidenje ob igrah in na zaključku! ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV LITIJA A ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi nase drage žene, mame, stare mame in prababice GENI MARKOVIČ Kresnic IA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družini Pepelnak, gospodu župniku in pevcem iz Kresnic, trobentaču Jožetu ter vsem pogrebcem. Vsi njeni: mož Viktor, sinova Dušan in Viko z družinama ter Suzi z mamico in očijem ■%wmw ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi drage žene in ljubljene mamice V MARIJE KRAFOGEL roj. Krefl se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas v težkih trenutkih tolažili, nam stali ob strani in vsestransko pomagali. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, pevcem, godbenikom in pogrebcem RJV Šmartno pri Litiji. Hvala vsem za darovano cvetje in izrečena sožalja, sošolki za poslovilne besede in g. župniku za mašni obred. i Mož Milan, sin Uroš in hči Ksenija 4 i* Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob smrti dragega sina, moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA GORSE MARIJANA se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala osebju Doma Tišje za skrb in nego. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred in glasbeniku za zaigrano »Tišino«. Vsi njegovi Utihnil je tvoj glas, . obstalo je tvoje dobro srce, a ostali so sledovi tvojih pridnih rok, in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. 1 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega MARJANA POVŠNARJA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrazili pisno ali ustno sožalje. Iskrena hvala tudi pevcem, govornikoma za poslovilne besede in soli-stu za zaigrano žalostinko. Žalujoči: vsi njegovi •y.v.-.v.v ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta in starega ata LEONA CESTNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepo se. zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred in poslovilne besede, iskrena hvala osebju Doma Tišje za skrb in nego ter glasbeniku za zaigrano Tišino. ' Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata, dedka in strica i FRANCA SOTLARJA iz Gabrovke se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in ostalim za pomoč, darovano cvetje, sveče ter izrečena sožalja. Posebna zahvala gasilskemu društvu Gabrovka, cerkvenemu pevskemu zboru in govorniku Stanetu Mikliču. Hvala tudi g. župniku, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA O » mrti dragega moža in strica PAVLA MEDVEDA Mežnarjevega strica iz Jablanice se iskrene za' valjujeno ?a nesebično pomoč sorodnikom, sosedom, Gasilskemu društvu Jablarica in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. duhovnikom za lepe besede slovesa in opravljen obred. Posebna zahvala osebju Doma Tišje za požrtvovalno nego in pomoč. Žena Marija, nečaki in nečakinje ZAHVALA Po dolgotrajnem trpljenju je ugasnilo srce naše drage mame, žene in babice CECILIJE • • - JEREBIC iz Jevnice Vsem, ki ste jo obiskovali in se od nje poslovili v domači hiši ter jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje ali nam kakorkoli drugače pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala osebju Doma Tišje, jevniškim gasilcem in pevcem, ZB Jevnica, g. Evi Kovic xa poslovilne besede, nosilcem praporov, pogrebcem, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč. Hvala tudi g. župniku Kastelicu za pogrebni obred. Žal ujoci: vsi njeni Ne smrt ne življenje, ne kakršnakoli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni. (Rim 8) SPOMIN in ZAHVALA Mineva žalostno leto, odkar je odšla od nas skrbna in ljubeča mamca MARIJA MOHAR iz Tolstega vrha pri Vačah, nedavno pa smo pospremili k zadnjemu počitku tudi dobrega očeta, starega očeta in pradedka JOŽETA MOHARJA Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše ter v dobrodelne namene. Isk rena hvala g. dekanu in duhovnikom za opravljen obred, pevcem, govorniku čebelarskega društva ter gospodu dr. Senegačniku. Hvala vsem, ki seju spominjate in obiskujete njun grob. Vsi njuni ii vije nje že o tebi dolgo več ne piše. a vsem v srcih žive nam spomine rise. V SPOMIN 30. avgusta je preteklo 10 let, odkar ni več med nami dragega očeta, dedka in tasta FRANCA VIDICA iz Kresnic spomin nanj pa je še vedno živ. Hvala vsem, ki prižigate svečke in nosite cvetje na grob ali se ga na kakršenkoli drug način spominjate - Vsi njegovi Umrla je REGINA KOREN z Vač Draga Regina. Tvoja življenjska pot se je končala. Na tej poti si našla mnogo trnja in malo rož. Ležiš na pokopališču na Vačah v skrajnem desnem kotu, kot miljoni drugih Zemljanov. Položili so te v grob brez besede slovesa. Naj ti bo lahka zemlja in mirno, spokojno spanje! Prijateljica P. S. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, brata in strica CIRILA PAVLI iz Moravč pri Gabrovki sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki so bili z nami, izrazili sožalje, darovali za maše, cvetje in sveče ter ata pospremili na zadnji poti. Predvsem pa sc zahvaljujemo sosedom Hribarjevim, HP, KZ Gabrovka- Dole. nekdanjim sodelavkam t trgovkam, gospodu župniku za opravljen obred in poslovilne besede, vsem pevcem za izbrano petje in govornici Heleni Perko za poslovilni govor. Sc enkrat hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami. Žalujoči: žena Jožica, hčerki Joži in Olga z družino ter ostalo sorodstvo Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje; ljubil si zemljo in dom, zdaj pa brez tebe je prazen naš dom. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta FILIPA ZUPANČIČA iz Jesenja 13 pri Kresnicah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in - znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in darovali za maše. Posebej hvaležni smo govorniku Tinetu Penčurju za ganljive besede, gospodu župniku Jožetu Grebencu za lepo opravljen obred in tolažbo ter pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat iskrena hvala vsem. s Žalujoči: žena Pepca, sin Marjan, hčerki Fani in Joži z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očima TONETA ZUPANA iz Spodnjih Jelenj 7, Dole pri Litiji se iskreno zahvaljujemo sosedom in vsem drugim za izrečeno sožalje in še posebno družini Jakoš za pomoč v teh težkih časih. Hvala tudi zaposlenim v domu Tišje za skrb in nego, gospodu Vrtač -niku za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Ivanka in vsi ostali Trud in trpljenje bilo je tvoje življenje, veliko si prestala, sedaj boš mirno spala. ■j' ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete ANE MAROLT iz Velike Štange se najisTreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za požrtvovalno pomoč osebju Zdravstvenega doma Litija, posebno patronažni sestri Bernardki. Hvala šmarskim pevcem za zapete žalostinke, Zvonetu Končini za izrečene poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni obred. Vsi njeni Hvalavsem! Delo. trud. trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečino si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega sina in brata 7 MARJANA RAZPOTNIKA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom za denarno pomoč, cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. g. župniku pa za opravljen obred. Žalujoči: mama Mirni, brata Franci in Jani z družino IT TRGOVINA Marokova pot 21 61270 LITIJA JANEZ DRAGAR tel.: 061-881-375 Prehrambena trgovina »KAŠČA« na Marokovi poti 21 (na Dobravi), vam nudi širok izbor po zelo ugodnih cenah. Vsak dan svež škofjeloški kruh in pecivo. NA VAŠO ŽELJO DOSTAVLJAMO BLAGO NADOM. Nudimo vam diskontne cene za pivo in mineralno vodo. Delovni čas: od 7. do 20. ure nedelja: od 8. do 11. ure PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! Se priporočamo, trgovina »KAŠČA« Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Delavska univerza Obvešča občane, da se v septembru lahko takoj vključijo v tele izobraževalne oblike: - v 3. letnik trgovske usmeritve, smer prodajalec, - v 3. letnik kovinarske smeri, smer oblikovalec kovin, - v 4. letnik komercialne tehniške šole, - v 4. letnik šole za obratne strojne tehnike. Obenem bomo pričeli vpisovati v naslednje smeri (začetni študij): - prodajalec, 1. letnik, - oblikovalec kovin, 1. letnik, - voznik-avtomehanik, 3. letnik, - ekonomsko-komercialni tehnik, 3. letnik, - strojni tehnik, 3. letnik, - prekvalifikacijo v trgovinsko dejavnost iz drugih poklicnih strok. Z navedenimi oblikami izobraževanja bomo pričeli takoj, ko bomo zbrali dovolj prijav. Vabimo vas tudi v tečaje, ki potekajo skozi vse šolsko leto. Informacije dobite na Delavski univerzi Litija, Parmova 4, tel. št. 881-182, od 8. do 12. in od 15. do 16. ure, in sicer od 20. 8. 1991 dal Vse se razdeljuje ■ vpisano mavrico nad prespanim in za vsem znanim je pot v neznano in v globoko rano... E. Kocbek Spominjamo se naših ljubljenih MARI in DUNJE MERZEL, ki sta pred petimi leti odšli na pot brez vrnitve. Prijatelji in prijateljice iz Litije, Šmartna in Kranja Litija, v septembru 1991 VABILO V počastitev 50. obletnice bitke na Tisju vabimo vse občane, borce, aktiviste OF, mladino in pripadnike TO NA SVEČANO PROSLAVO ki bo v nedeljo, 6. oktobra 1991, ob 11. uri pred spominskim obeležjem na Tisju. * V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbori, godba in recitatorji iz Litije. Proslavi bo sledilo veselo družabno srečanje, ki ga pripravljajo liberški gasilci. Vabljeni! Odbor za pripravo spominske svečanosti ob 50-letnici bitke na Tisju Moto servis Popravila mopedov, koles z motorjem, vrtnih kosilnic, elektro agregatov z bencinskim motorjem, vodnih črpalk in motokultivatorjev. Popravilo motornih žag: Stihi, Husqvarna, Sachs Dolmar, Alpina, Jonsered, Homelite in druge. POSEBNA PONUDBA j • Na zalogi vse vrste verig za motorne žage Strojno brušenje verig za motorne žage. Moto servis Marjan Lindner Marokova 8, 61270 Litija tel.: (061) 881-506 0 Del. čas: Torek, četrtek od 9-12 ure vsak dan od 16 - 19 ure »ARI« d.o.o. Bevkova 2, Litija (Dobrava) Dnevi postajajo vse krajši, poraba električnega toka je vse večja. Mi smo poskrbeli, da prihranite do 80 % toka na razsvetljavi s svetili, ki jih ni potrebno kupovati v tujini in plačevati dražje. Pri nas dobite: - žarnice z adapterjem, - žarnice brez adapterja, - stropne, stenske svetilke, - fluorescenčne svetilke različnih velikosti. Poleg tega pa dobite še živilsko blago in alkoholne ter brezalkoholne pijače po diskontnih cenah. DELOVNI ČAS: vsak dan od 13. do 20. ure Sobota od 9. do 20. ure Nedelja od 9. do 20. ure PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! A RIS d.d. VELETRGOVINA prodaja na drobno in debelo tehnične izdelke, repromaterial, toplotno tehniko, akustiko, TV in belo tehniko, igrače... ugodni prodajni pogoji obiščite nas in se prepričajte! Ljubljana-Šentvid Jožeta Jame 16 Tel. 061/555 680, 555 760, 555 747 Fax. 061/555 787, Tlx. 39500 YU-SL mala OGLASA •kupim garažo na stavbah v litiji ■tel. 064/620-813 »T I^rodamo garažo na Rozmanovem trgu, 4JTIJA/ tel. (061) 882-368 VELIKA IZBIRA MODNEGA METRSKEGA BLAGA, TEKSTILNI IN BUTIČNI IZDELKI, VSAK ČETRTEK NASVETI MODNE OBLIKOVALKE, IZDELAVA ŽENSKIH OBLAČIL PO NAROČILU VSE TO V TRGOVINI ARIANA C. ZASAVSKEGA BATALJONA 25 (nad Predilnico) tel. 882-319 MOŽNOST PLAČILA: NAD 1000 DIN: 2 ČEKA NAD 1500 DIN: 3 ČEKE DELOVNI ČAS: 9.00-12.30 in 15.30-19.30 sobota 8.00-12.00 VABLJENI! i TRGOVINA GAJ PODKRAJ 2 VIDIC KARMEN tel. 881-276 w^ ^ ^ ^ ^ ^ . ^ _^ _ _ . _ _ PONUJAMO VAM: - hrano in opremo za domače živali, - semena, razne vrste čebulic (cvetice), orodje in zaščita za vrt, - okrasne lončnice in zaščitna sredstva. Na zalogi imamo tudi motorne žage: STIHL in JONSERED (možnost nakupa na dva obroka), meče in verige vseh vrst. Glede na povpraševanje, cenjene potrošnike obveščam, da bodo lahko izbirali tudi razne vrste sadik (večinoma po naročilu). Sprejemam tudi naročila za cvetje za 1. november. Odprto: vsak dan od 9.30-12. ure 14.30-19. ure sobota od 9.-12. ure Priporočamo se za obisk! OBČINA LITIJA, IZVRŠNI SVET Skupščine občine Litija objavlja JAVNI NATEČAJ ZA PRODAJO GARSONJERE v II. nadstropju večnamenskega objekta NA VAČAH. Interesenti za nakup garsonjere lahko dvignejo pogoje javnega natečaja na Komunalno stanovanjskem podjetju Litija, Ponoviška cesta 15: informacije pa lahko pridobijo po telefonu št. 061/881-004. Ogled garsonjere je mogoč po predhodni najavi. ZA SLABO VREME - DOBRO OBUTEV Trgovina ŠKORENJČEK 1 vam nudi: - planinske čevlje - salonarje za dame - čevlje za gospode Podkraj 2, Litija - otroški program obutve - copate - mokasine Odprto: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 14.30 do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! 1 v: Teniški turnir iz serije Dnevnik - KEM za rekreativce v litiji Zadnji vikend v avgustu smo na naših igriščih priredili velik teniški turnir za rekreativce, ki ga je organizirala firma SPORT INFO iz Ljubljane. Ta turnir je bil eden izmed šestih področnih turnirjev, na koncu pa bo še zaključni turnir - MASTERS, kamor se uvrstijo le najboljši iz področnih tekmovanj. Pri nas je tekmovalo 110 tekmovalcev iz cele Slovenije v sedmih kategorijah, in sicer treh ženskih in štirih moških. Tekmovanja se je udeležilo tudi dvajset domačinov, najodmevnejši uspeh pa je dosegel PRIMOŽ NOVAK (AS Litija), ki je v svoji kategoriji do 18 let (FRUPI) zma- gal in se je avtomatično uvrstil na MASTERS turnir. Za zmago je poleg velikega pokala dobil tudi lepe praktičnfc nagrade, ki so jih prispevali sponzorji. Turnirja se je udeležilo tudi veliko bivših vrhunskih športnikov, med drugim tudi IVO DANEU. Potrudili se bomo, da bo organizator tudi drugo leto izbral naš park za enega izmed področnih turnirjev, tako da se bomo tudi drugo leto lahko pomerili z vrhunskimi igralci rekreativnega tenisa, si ogledali lepe tekme in gostom iz cele Slovenije pokazali, da smo tudi v Litiji začeli igrati dober tenis in da imamo primeren teniški center tudi za tako velika tekmovanja. Rokometaši v slovenski Super ligi Na zadnji seji se je predsedstvo Rokometne zveze Slovenije ob prisotnosti predstavnikov klubov, ki so lansko leto tekmovali v II. zvezni ligi in Slovenski ligi, odločilo, da zaradi že znanih političnih razmer na Hrvaškem odpade tekmovanje v II. ligi. Odločitev predsedstva in predstavnikov je, da bo v sezoni 1991/92 tako imenovana SUPER LIGA, in sicer po sistemu: 6 ekip, ki so prejšnjo sezono igrale v II. ligi in 6 pr-vouvršcenih ekip iz Slovenske lige. Tekmovanje v jesenskem delu naj bi se začelo 28. septembra in bi trajalo do 7. decembra, spomladanski del pa od 22. marca do 2. maja 1992. Prvak lige bi, če se položaj v sosednji Hrvaški izboljša, odigral z njihovim prvakom kvalifikacijsko tekmo za prvaka II. lige. Prvak Slovenske lige avtomatsko dobi pravico za nastopanje v SUPER ligi namesto zadnje ekipe iz te lige, predzadnji iz SUPER in drugouvrščeni iz Slovenske lige pa igrata kvalifikacije za SUPER ligo. . Razpored tekem šmarskega Usnjarja v jesenskem delu: I. kolo: Usnjar - Pomurka Bakovci II. kolo: Drava - Usnjar III. kolo: Usnjar - Jadran IV. kolo: Inles - Usnjar V. kolo: Usnjar - Velenje VI. kolo: Ajdovščina - Usnjar VII. kolo: Usnjar - Slovan VIII. kolo: Omnikom Rudar - Usnjar IX. kolo: Usnjar - Slovenj Gradec X. kolo: Usnjar - Preddvor XI. kolo: Pivovarna Laško - Usnjar Prijatelji rokometa, vabljeni na srečanja Usnjarja! Gorazd Žužek • - ....... • • • • • Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Preliednik časopis-neia sveta: Mirko uredniški odbor: Stane Crne. Vera Dušak, Lojze Erjavec, Vida Kleraenčič, Simo-na Franki, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, ha Slabe in Boris ■ ~ p * ^ . ^» • ...... , • . • » » " • • • • m* • •••••• •••••••••••••• Žužek (glavni in odgovorni ured- ..... o . Iz- anje: Aleksander dajatelj: Prelest d.o.o. na, Titova 37. Naslov uredni- štva: Skupščina Jerebova 14, za Nenaročentb fotografij in majo vsa gos no na » • • • • • • • • Teniški turnir na Velikem vrhu V soboto 24., in v nedeljo 25. avgusta 1991 je bil na igrišču »Sinička« na Velikem vrhu odprti teniški turnir za posameznike. Udeležilo se ga je 28 tekmovalcev iz: Ljubljane, Trbovelj, Nove Gorice in Litije. Turnir so omogočili: Kramar Andrej -avtomehanik, Sporting trgovina, Petro!, Jovanovič Aco - papirnata galanterija, Mantelj Zlato - kovinarstvo, KZ Litija -diskont, Jeksim - Jevnica. Trgovina Ari-ana. Rezultati: 1. Stražar Kelemen, Ljubljana, 2. Golob Peter, Trbovlje, 3. Čuk Marjan, Trbovlje, 4. Pajer Marjan, Liti- Sušteršič Karolina ...... ••••••• REZULTATI: MOŠKI FRUPI - Polfmale - KOGOVŠEK : ZUPANČIČ 7:6 (7:5), 6:3. NOVAK M.: NOVAK P. 6 : 3, 3 : 6, 3 : 6. Finale - NOVAK P.: KOGOVŠEK 6 :0,6 :0. I. NOVAK P, 2. KOGOVŠEK, 3. NOVAK M. PRO - Polfmale - KRAMŽAR: PETROVIČ 6 : 3,6 : 3. AJTNIK : LOREN-ČIČ 7:6 (6:4), 1:6, 2 :6. Finale KRAMŽAR: LORENČIČ 4:6, 6:2, 7 : 5. 1. KRAMŽAR, 2. LORENČIČ, 3. PETROVIČ. MACHO - Polfmale - RAKUN :ČIŽ-MAN 6 : 0, 6 : I. DOLČIČ : RAMOVŽ 6:2,6:0. Finale - RAKUN : DOLČIČ 1 :6,0:6. 1. DOLČIČ, 2. RAKUN, 3. RAMOVŠ. ŽENSKE JUNIOR - Polfmale - ZGONEC I.: ŠERJAK 9 :0. HAUPTMAN : ZGONEC M. 8 :9, (3 : 7). Finale - ZGONEC I.: ZGONEC M. 6 : 0,6 : I. I. ZGONEC L, 2. ZGONEC M., 3. ŠERJAK. KIM - Polfmale - GOSLAR: BUTEN-KO 6:1, 6:3. SELIČ: FORTE 0:6, 0 : 6. Finale - GOSLAR : FORTE I : 6, 2 ■ 6 I. FORTE, 2. GOSLAR, 3. SELIČ. LADY - Polfmale - ROŽEJ: JERNEJ-ČIČ I : 6, 2 : 6. BRUMEN : KOBE 0 : 6, 0 : 6. Finale - JERNEJČIČ: KOBE 6 :0, 6:0. I. JERNEJČIČ, 2. KOBE, 3. ROŽEJ. - Polfmale - VOBIČ : PODOBNIK 3 : 6, 4 : 6, DANEU : KRESE 1 : 6, 3 : 6. Finale - PODOBNIK : KRESE 6 : 2, 1 : 6 W. o. KRESE I. KRESE, 2. PODOBNIK, 3. DANEU. Najboljši v vseh kategorijah so prejeli pokale, po trije v vsaki kategoriji pa so dobili še bogate praktične nagrade. Priznanja je podelil župan občine Litija gospod MIRKO KAPLJA. Tekmovanje so omogočili: DNEVNIK, KIM, KOLIN-SKA, KOMPAS-MAGISTRAT, LI-KVY-MOLY, SLOVENIJAŠPORT in drugi. ANDREJ POGLAJEN I •::::\vX-:-:-:->:-x'::>v^ , Jerebova projektiranje nženiring adzor, strokovno vodenje pel graditvi t^bjektov Telefon: 061-881-046 Telefoxi Žiro račun 50)50-601-90137 pri SDK Utija BODOČI GRADITELJI! Na enem mestu vam nudimo: 1. Pripravo na gradnjo s projektno dokumentacijo za: - novogradnjo - adaptacije - prizidke - vse vrste delavnic - lokale, trgovine - poslovne prostore - kmetijske objekte 2. Kompletna inženiring ponudba pri graditvi od projekta do izvedbe 3. Nadzor nad gradbenimi deli in obračunom izvedenih del 4. Strokovno vodenje del pri graditvi objektov 5. Notranja oprema poslovnih prostorov od projekta do izvedbe PRODAJATE - KUPUJETE STANOVANJE, HIŠO, POSLOVNI PROSTOR? - opravimo sodne cenitve objektov in s svojo večletno prakso svetujemo pri prodaji - nakupu POSEBNA PONUDBA: Brezplačni nadzor nudimo za objekte projektirane pri nas. FOTOKOPIRANJE format A3, A4, povečave, pomanjšave ♦ SE PRIPOROČAMO!