Leto VII, itev. 83 Ljubljana, četrtek 15, aprila 1926 PoStnlna pavšallrana. Cena 2 Din ga lihnja ob 4. «jrtnj. ssa Starte mesečno Din 15—; sa inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica itev. g/L Telefon itev. 7a, ponoči tud' štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravntltvej Ljubljana, Piclaiww ulica it 54. — Telefon »t. 56. Inseratnl oddelek« Ljubljana, Prež črno ra ulica it. 4. — Telefon it 49* PodroZnlct: Maribor, Barvarska ulica it. i. — Celje. Aleksandrova cesta. Baten pri poStncm ček. zavoda 1 Ljub-Jana it 11.84a - Praha čislo 78.18a Wien, Nr. 105.141. Ljubljana, 14. aprila. Grof Aleksander Skrzynski, ministr-iki predsednik in hkrati vnanji minister poljske republike, je naipravii te dni oficijalni obisk v Pragi, odkoder se poda na poset na Dunaj. Pot predstavnika poljske republike na Češkoslovaško je izzvala v obeh slovanskih državah, pa tudi v ostalem svetu živahne komentarje, ocenjujoče politični pomen tega poseta. Da ima obisk Skrzynskega v prvi vrsti politični značaj, je jasno. Ne sklepa se med obema sosedama nikaka nova pogodba, marveč se samo slovesno izmenjajo ratifikacijske listine sklenjenih pogodb, ki urejejo politične in gospodarske odnošaje med obema republikama. Te pogodbe so se podpisale lansko leto, ko je češkoslovaški vnanji minister dr. Beneš posetil Varšavo; ta čas sta parlamentarni reprezentanci ratificirali pogodbe in sedaj ko Skrzynski vrača poset dr. Benešu, se izroče ratifikacijske listine. Toda časopisje obeh držav naglaša. da ne gre pri tem samo za formalno stran, marveč da je poset izraz okrepitve prijateljstva med obema republikama, da je dokaz napredujočega zbliževanja in enake usmerjenosti v mnogih mednarodnih problemih, ki zanimajo sodobno Evropo. Skrzynski v Pragi pomeni slovesno in manifestant-no potrditev soglasja med poljskim in češkoslovaškim stališčem v srednjeevropski politiki, kakor se je zadnja leta pokazalo že pri tolikih prilikah. Prva leta po osvobojenju razmerje med Poljsko in Češkoslovaško nikakor ni bilo ugodno. Med njima je ležalo zamotano razmejitveno vrašanje, ki je kalilo prijateljstvo; stvari so se zapletale zelo m duhovi so se razburjali do skrajnosti. Naposled je veleposlaniška konferenca samo razsodila, kako naj se razdeli plebiscitno ozemlje v Tešinski konferenca sama razsodila, kako nai se potegne meja v Karpatih, na obeh straneh Tatre. Posledice silne razburjenosti radi razmejevanja so se kazale še nekaj let prav občutno, kakor je pač prirodno. Toda polagoma so državniki ipak dosegli zbližanje preko teh medsebojnih zamer, zakaj na skupnost je državi gnala situacija sama; obe republiki sta novi, obe pomenita že v eksistenci sami svobodo, ki jo je treba skrbno čuvati pred poskusi reakcije. Zato obe državi skrbno zastopata nespremenljivost mirovnih pogodb, ki so temu stanju osnova. Zato sta mogli tudi pred Zvezo narodov, ki postaja vedno važnejši činitelj evropske politike, zastopati domala iste teze in se zavzemati za razširjenje locarnskih pogodb na vzhodno Evropo. V mnogih točkah se Je stališče Poljske celo vjemalo z interesi Male antante, zato so vse štiri države pri raznih prilikah nastopile pred evropskim forumom skupno. Ni slučaj, da se baš te dni znova pojavlja vest o pristopu Poljske v krog Male antante. Glede teh in sličnih napovedi je treba sicer biti skeptičen, kar pa ni toliko znak diferenc med prizadetimi državami, marveč posledica dejstva, da leži glavni eksistenčni smoter Male antante v srednjem Podonavju, in da bi ji bilo treba, ako bi se ji priključila Poljska, razširiti delokrog in ga opredeliti za določene potrebe mednarodne politike. Kaže se, da do te stopnje situacija med Črnim, Baltiškim in Jadranskim morjem še ni dozorela. V obeh državah, v Poljski kakor v CSR ie obilo mož, ki i največjo vnemo delajo na to. da se razmerje med obema še nadalje izboljša, saj se je prav resno razpravljalo celo že vprašanje carinske unije med njima. Seveda pa ne gre prezreti onih momentov, ki sodelovanje med sosedama ovirajo. V gospodarski politiki je potreba urediti še marsikaj, kar kali še danes iskrene dobre odnošaje. Obe sta mladi državi, ki morata z največjo bri-go skrbeti za ekonomsko samostojnost, za gospodarski procvit zato sta v medsebojnem razmerju pred ne baš lahko nalogo, koristiti sebi in ne škoditi drugemu. V vnanji politiki pa pač moti razmerje do ruskega problema, kajti v CSR se prav nič ne prikriva, da Praga ne bo mogla nikdar zagovarjati vzhodnih poljskih meja, ki so zarezale globoko v teritorij malo-, belo- in velikoruski. Tega sam dr. Beneš v svoji razpravi o Slovanih po vojni ni prikrival. Ta okol-nost moti harmonijo med Varšavo in Prago in dasi ne kali prisrčnosti praških dni Skrzynskega. vendar je nihče, ki hoče solidno graditi bodočnost, ne sme prezreti. Ta disakord je vzrok, da se češkopoljska aliiansa ne more razširiti na vse mednarodno-politično udej-«tvovanje. Toda nadejamo se. da ima bodočnost leka tudi za ta problem. Zato se tudi mi kot največja južnoslovanska država veselimo praških dni in jim želimo čim največjega uspeha. 1. maj y Parizu Pariz, 14. aprila, s. Narodni svet spIoSne delavske zveze je odklonil ponudbo komu» ni stični h organizacij, naj bi skupno proela» »Ul L maj. Stepan Radič mora iz viade ven Včerajšnji dan je potekel v prizadevanju odstranitve Stjepana Radiča iz vlade. — On trdovrat-no vztraja. — Ako se danes ne bo uklonil, je pričakovati demisije celokupne vlade. V tem času so se začeli v predsed- ništvu vlade zbirati radikalni ministri h konferenci in so čakali odgovor Stjepana Radiča. Za ta čas je bila tudi napovedana seja ministrskega sveta, ki pa se ni vršila, ker radičevci niso hoteli priti v predsedništvo vlade. Ko je Uzunovič videl, da ni odgovora, je te-lefonično poklical kabinet ministra prosvete. Kot ie informiran vaš dopisnik, je bil ta razgovor zelo oster in razburljiv. Šef kabineta Košutič je najprej odrekel telefonsko zvezo z Radičem in min. predsednik Uzunovič je šele po ponovnih zahtevah dobil zvezo z ministrom prosvete. Uzunovič je Stjépa-nu Radiču naglasil. da kot resortni minister ne uživa več njegovega zaupanja in da naj zato takoi poda ostavko. Radič je odgovoril, da to odklanja, da se on ne more primerjati z resortnim ministrom, da je on šef stranke in ako Uzunovič želi, da razdre sporazum, naj mu da pismeno izjavo. Uzunovič je ostal pri svoji zahtevi in izjavil Radiču. da mu podaljša rok do 8. zvečer. Nato je Uzunovič poskušal stopiti v stik z ostalimi ministri HSS, da bi oni vplivali na St. Radiča, da se umakne, sami pa da ostanejo nadalje v koaliciji z radikali in da za ministra prosvete delegirajo drugo osebo. Nekateri radičevci. kakor Pavle Radič, so na to pristali. V tem smislu se tolmači tudi avdiienca Pavla Radiča na dvoru, ki je trajala od 7. do 7.30. Glede na novo ustvarjeno situacijo so novinarji prosili St. Radiča. naj poda izjavo. Šef kabineta Košutič jim je odgovoril, da iih Radič ne more spreleti, pač pa jim je s pooblastilom St. Radiča on sam podal nastopno izjavo: »Zahtevati izstop St. Radiča iz vlade pomeni, ukiniti sporazum. Po naredbi ministra prosvete.« Radikali so čakali na odgovor do 9. zvečer, pa ga niso debiii. St. Radič je ostal na svojem stališču, da ne poda ostavke. V tem pogledu vplivajo nanj nekateri njegovi prvaki, dočim P. Radič na svoj način nastopa proti svojemu stricu. Radikalni ministri So Pri odhodu s seje Izjavili, da bodo jutri dopoldne nadaljevali posvetovanja o novo ustvarjeni situaciji, in oovdarjajo, da je situacija zanje zelo težka in mučna: skoro r.! možnosti, da vlada g. Uzunoviča preživi jutrišnji dan. Beograd, 14. aprila p. Komaj se je v Beogradu poleglo med radikali prvo razburjenje zaradi govora St. Radiča v Pakracu, ki je povzročil demisijo prometnega traimstra Krsto Miletiča in je bila na novo nastala kriza navidezno likvidirana, je St. Radič izzval med radikali novo ogorčenje s svojimi včerajšnjimi izjavami v Zagrebu, v katerih je vsevprek napadal radikale ter imenoval ministra socijalne politike Milana Simonoviča kvartopirca, novega finančnega ministra dr. Ninka Periča pa za idiota. Novim napadom na radikale je dala St. Radiču predvsem povod motivacija ostavke Krste Miletiča kakor tudi včeraj v beograjskih listih objavljena izjava drž. podtajnika dr. Kujundžiča proti St. Radiču, katerega ?e obdolžil raz-vnemanja plemenske mržnje. Ogorčenje v beograjskih radikalnih krogih ie bilo toliko, da so se pričakovale javne demonstracije ob Radičevem povratku v Beograd. Zato Je bil davi beograjski kolodvor ves zastražen od orožnikov, ko se je pripeljal z zagrebškim vlakom St. Radič v Beograd. Zgodilo pa se ni ob tej priliki ničesar posebnega. St. Radič je že dopoldne posetil ministrskega predsednika Uzunoviča, pozneie Pa je bil sprejet na dvoru v avdijenci. Tekom dopoldneva je Izročil min. predsedniku Uzu-novlču ostavko drž. podtajnik v ministrstvu za šume in rudnike dr. Kurundžič, ki jo utemeljuje s tem, da smatra vsako delovanje s St. Radičem ne samo za nemogoče, temveč tudi za škodljivo. Pri Uzunoviču je bfl dopoldne tudi minister Milan Slmonovič. ki je po posetu pri Pašiču bil sprejet tekom dopoldneva dvakrat na dvoru. Minister Slmonovič je hotel namreč že danes predložiti svojo ostavko. Radikalni ministri so bili od 11. do 13. zbrani v predsedništvu vlade, dokler ni min. predsednik Uzunovič odšel na dvor, kjer je poročal o novo nastalih zaplet-ljajth v vladi. Beograd, 14. aprila p. Z ozirom na včerajšnji sklep radikalskih ministrov ter današnja posvetovanja je danes popoldne min. predsednik Uzunovič sporočil St Radiču. naj poda ostavko ter izstopi iz vlade, ker je od tega odvisen nadaljnji obstoj vladne koalicije. Od 2. popoldne dalje so konferirali ministri HSS v kabinetu St. Radiča. Radič je takoj odbil Uzunovičevo zahtevo. V to svrho je ob 3. popoldne poslal v predsedništvo vlade ministra dr. Nikiča, da o tem obvesti Uzunoviča. Ta pa je odgovoril dr. Nikiču, da vztra ja pri svoji zahtevi ter da mu daje za odločitev rok danes do 5. ure. Izjava g. Uzunoviča zakaj ne more biti Radič več minister Radičevega obnašanja ne more nihče več prenašati. — škoduje tudi ugledu in avtoriteti države doma in v inozemstvu. — Načelno stališče radikalov: Z radičevci, a brez Radiča. d!. Mi imamo rajši objektivno Javnost, ki se je kot taka lepo izkazala v oceni velike politike sporazuma, katero mislimo nada- Beograd, 14. aprila p. Današnji dan je končal v največji napetosti. Situacija je bila ves čas izredno komplicirana in se ie sukala okoli glavnega vprašanja ali bo Uzunovič premaga! Radiča ali pa Radič njega. Politično živl.enie današnjega dne je zaključila nocojšnja izjava min. predsednika o Radiču. Ob pol 21. je bila že razširjena vest, da poda Uzunovič še nocoj ostavko celokupne vla de, a njegova izjava te vesti ni še potrdila. Ministrski predsednik Uzunovič je ostal v predsedništvu vlade do 9. zvečer. Ko je odhajal iz svojega kabineta, so mu novinarji sporočili izjavo Stjepana Radiča, ki jim ie bila uradne dana iz kabineta prosvetnega ministra Radičeva îziava je na predsednika vlade očitno napravila globlji vtis. S pov-zdignjenim glasom, povdarjajoč vsako besedo je Uzunovič nato podal novinarjm nastopno Izjavo: Govor Je o ponašanju gospoda St. Radiča kot ministra aH člana kabineta, gre za to aH se g. St. Radič kot aktivni član vlade more obnašati tako. kakor ie to delal doslej. Navzlic Izrecnim obljubam, k| jih je dal, zatrjujoč, da bo prenehal, se tudi v novj situaciji dalje obnaša na način, o katerem ml smatramo, da nI v skladu s položajem aktivnega člana vlade. To je škodljivo za ugled vseh članov vlade, posebno pa predsedujočega člana, kakor tudi za ugled ln avtoriteto države, doma in v inozemstvu. Ml svobodno Izjavljamo, da verujemo ln smatramo, da nikdar nI bilo niti ne bo več mogoče, da bi aktiven član vlade sedel v vladi, obenem pa po novinah s svojim podpisom ter na shodih in pri vseh prilikah kritiziral delo vlade, v kateri sedi. s« neugodno Izražal o stranki, s katero sodeluje, napadajoč In žaleč tud| šefa te stranke, ter šel tako daleč, da govori o državnih vprašanjih, ki s« razpravljajo v vladi ln za katere Je pristojna al| kr. vlada ali druge Instance. A g. Sti. Radič si dopušča, da te stvari razpravlja na znani svoj način, po novinah in shodih. Nadalje dan za dnem naziva sedaj enega sedaj drugega člana vlade, s katerimi si dovoljuje sedeti v vladi, z epltetl, ki naj-blažje rečeno — znač;jo žalitev časti ln klevetanJe posameznih gospodov. Veliko vprašanje je. ali Je mogoče s takim temperamentom In takimi manlrami ostati v vla- Ijevati navzlic oviram, ki se bodo javile. In ostanemo trdno odočenl, da idoč po tej peti odločno odstranimo vsako oviro. Smatramo pa, da ie ena nalglavnejšlh In najkapl-talnejših ovir za uspešno proizvajanje politike sporazuma baš temperament in obnašanje Sij. Radiča. Ne vem, aH Vam Je šef kabineta g. Radič rekel 0110, kar VI meni pravite, izjavljam Vam pa to: Ne more se teza postaviti tako, da kdor noče Stjepana Radiča, noče politike sporazuma. Ml dajemo po litiki sporazuma mnogo širši in mnogo globlji pomen, ki gre preko osebnosti vsakogar. Pa tudj preko osebnosti St. Radiča! In pravim: Ne gre za to, kakor da ml nočemo z g. St. Radičem; pač pa nikakor ne moremo dopustiti, da bi g. Sti. Radič ostal aktiven član vlade s takim obnašanjem kakor ga kaže. To je naše načelno stališče. To so naši sklepi od včeraj in danes In so takega značaja,. da mi lahko verujete: ako bi se tako, kakor so obnaša St. Radič, obnašal katerikoli radikalni član vlade, pa četudi bi mi bil najljubši, ne bi mogel ostati v moji vladi. Lahko noč gospodje, nocoj ne bo nič več novega. Po teh besedah se ie ministrski predsednik Uzunovič razstal z novinarji. Glasovi o volilni vladi Beograd, 14. aprila, p. «Pravda» poroča, da prevladuje pri opoziciji prepričanje, da se bodo na sedanji način morebiti še nekoliko mesecev delali razni poizkusi, končno pa bo prišlo do volilne vlade. Zato se vsi pripravljajo, da bi med seboj ustvarili kak nov blok. ki bi mogel dobiti volilni mandat Govori se o raznih kombinacijah davidovkčev-cev, klerikalcev, samostojnih demokratov. muslimanov itd. Tudi radikali so mnenja, da bo končno došlo do volilne vlade. Boje se samo. da bi ob tej priliki ne izpadla njihova stranka iz kombinacije. Zlasti jih skrbi, ker se najtrdo-vratneiše širijo glasovi, da Pašič ne bo več poklican na vodstvo volilne vlade. Edina uteha iim je to, da se govori isto tudi o St. Radiču. Italija odklanja besarabski protokol Fašistovska Italija se noče zameriti sovjetski Rusiji, nji sestanek Male antante. Prihod- Bukarešta, 14. aprila o. O tekočih pogajanjih za ratifikacijo besarabskega protokola se Izve, da bo Italija odklonila ratifikacijo radi odnošajev do sovjetske Rusije. Italijanska vlada le predlagala, naj se v morebitno zavezniško pogodbo uvrsti varnostna garancijska klavzula, ki naj predvideva teriiorijalno nedotakljivost celokupne Rumunlje vštevši Besarabij-o. S tem predlogom pa Rumunija ni zadovoljna ter zatrjuje, da izgubi besarabski protokol brez italijanske ratifikacije vsak pomen. Ratifikacija Francije ta Anglije bi imela namreč popolno veljavo le tedaj, če ratificira protokol tudi Italila. Zunanjemu ministrstvu blizu stoječS kro- gi ne potrjujejo vesti, da mislita kralj in kraljica posetiti Rim v spremstvu ministrskega predsednika Averesca. Vlada razmotr'va o prihodnji konferenci Male antante, ki bo posebno važna, ker pride na razgovor tudi zavezniška pogodba med Rumunijo na eni in Češkoslovaško in Jugoslavijo na drugi strani, ki se ima obnoviti Zavezniška pogodba s Češkoslovaško poteče Junija, z Jugoslavijo pa decembra. Vlada misli, da bi bilo najbolje, ako bi se pogodba kratkomalo podaljšala. Prihodnja konferenca Male antante bo najbrže sredi junija na Bledu, da se s tem ustre. že želji rumunske vlade, ta ne v maju, kakor sta predlagala Beograd in Praga. Brezuspešna pogajanja angleških rudar ev Rudarji zahtevajo splošno državno podporo. — Podjetniki odklanjajo zahteve premogarjev. Mn"—«i««»«« London, 14. aprila ds. Kriza v premogovnikih Je prišla sedaj v odločilni stadij. Iz-vrševalni odbor rudarske zveze je včeraj dopoldne zavzel svoie stališče, popoldne pa so se začela pogajanja z lastniki rudnikov. Na tej konferenci so sporočiti zastopniki delavstva sklepe petkove seje delegatov, njihovo stališče in so predložili spomenico. V njej pravijo, da morajo Imeti Jamstva, da .<1 podjetniki in vlada pripravljeni reorganizirati odnošaje z delavci preden je mogoče misliti na kakršnekoli žrtve rudarjev. V poštev prihaja le splošna državna pogodba za vse rudarje, kar se tiče mezd Ia delovnega časa. Prejemki morajo nuditi premogarjem dostojno življenje. Delavci odklanjajo tudi razdelitev dela na pet delovnih dni v tednu z daljšimi šihti. Konferenca le nrajala štirj ure. čeprav Možnost vladne intervencije. so bili delavci koncilijantni in niso naravnost odklonili predlogov premogovne komisije, ni bilo mogoče doseči sporazuma radi nepopustljivostl podjetnikov. Konferenca je bila končno prek'njena in ni bil določen prihodnji sestanek. Ker ni bilo uspeha, so izjavili delavci, da pristanejo na načelo združenja nekaterih premogovnikov, kakor jim le priporočila preiskovalna komisija, Iter se rudniki niso nacionalizirati. Vlada namerava sedaj poseči vmes in je danes že razpravljala o stvari v mln s:r-skem svetu. Kabinet upa, da se bo le dalo skleniti kompromis potom kratkega podaljšanja plačevanja subvencij. Voditelji rudarjev odpotujejo nocoj v Bruselj na petkovo sejo rudarske taternacijonale. V Londonu smatrajo, da Je položaj zelo resen In ga primerjajo z onim leta 1921. -ŽS- Maroška mirovna pogajanja in Italija Tanger, 14. aprila, s. Reuter poroča iz za. nesljivega vira, da je Abd el Krim z ozirom na skorajšnja mirovna pogajanja s franco» skimi in španskimi zastopniki dal vsem svo» jim podrejenim nalog, naj ustavijo sovraž» osti ter da z vso gotovostjo pričakuje, da s 15. aprilom nastopi na vseh delih franco» ske in španske fronte premirje. Rim, 14. aprila, k. «Giornale d* Italie» pi» še, da mora Italija glede poročil o mirovnih pogajanjih v Maroku posvetiti svojo pozor» noeti ter da z vso gotovostjo pričakuje, da sko vprašanje nista sicer neposredno v zve» zi, vendar pa se je pri teh mirovnih poga» janjih pojavila misel, da hoče Španija raz» širiti maroško cono in na ta način anektira» ti del Tanger j a. Nove fašistovske proslave Rim, 14. aprila o. Takoj po Mussolini] e> vem povratku se sestane ministrski sve«-. nato pa zbornica ln senat. Dan otvoritve zbornice določi Mussolini; sporazumno 1 zborničnim predsednikom Casertanom. Poleg manifestacij na otvoritveni seji zbornice in senata se bodo, kakor javlja »In. formatore della Stampa«, na pobudo patri-jotičnih udniženj, rimske fašistovske zveze ta rimskega guvernerja vršile ob priliki Mussolinilevega povratka iz Libije velike ljudske manifestacije. Poučeni krogi pravijo, da bo imel Mussolini v okviru sve-čanosrj ob ustanovitvi Rima dne 21. t m. v Avgusteju važen politični govor. Obletnica ustanovitve Rima se bo proslavila na najsvečanejši način. Guverner mesta senator Cremonesi Je za ta spominski dan sesi.avil slavnostni program, ki obsega poleg ljudskih manifestacij po rimljan-skem običaju tudi razne športne in atletske prireditve. Firenze, 14. aprila o. V Mo-ssi so se sno- či spopadli komunisti in fašisti V pretepu je bil fašisi: Tamagns z noižem zaboden v hrbet ter se ie zgrudil na tla. Razen tega je biit znatno ranjen tudi drug fašist. Ta-magnija so prenesli v bolnico, kjer se bori s smrtjo.. Varnostne oblasii zasledujejo z vso vnemo komuniste, ki so se udeležiH spopada s faifsti. Oster nastop proti Italiji v ameriškem senatu Mussolini — komunist . . . Washington, 14 aprila o. Senan je nadaljeval razpravo o dogovoru za ureditev italijanskih dolgov Zediajenim drŽavam. Kot glavni govornik je nastopil demokrat Mac Kellar, b se Je izjavil proti dogovoru, čeS da predstavlja koncesije Italijanski vladi v znesku poldrage milijarde dolarjev. Pripomnil je, da Je prod tem koncesijam, ker te italijanska vlada diktatorska in da demokratična Amerika ne sme podpirati nobene diktature. Govornik je rekel, da je ameriški senat upravičen izvedeti, pod ka-iteriml pogoji so bile Italiji dovoljene te koncesije, ki predstavljajo veliko breme ameriškim davkoplačevalcem. Ameriške finančne koncesije bodo le pospeševale Italijansko oboroževanje. Italijansko agresivno polfciko in konsolidacijo fašistov, diktature, ki je uničila framazonstvo. Mac Kellar je tudi dokazoval, da je načelnik fašisrovske vlade komunist, Amerika pa ne sme podpL ratl komunistično vlado. Pomilostitev solunskih vstašev Atene, 14. aprila, s. General Pangalos je v pretekli noči notnifostil ns smrt obsojena voditelja solunskega upora Karakufasa in Djavelasa. Izjavil je, da sta grška republika in diktatura na tako trdni podlagi, da se ni bati nobenega upora več. Italijansko vohunstvo v Franciji Pariz, 14. aprila, k. V Nlzzi so prijeli Ita» lijanska vohuna trgovca Procopea in urarjs Latapiea, ki sta obtožena, da sta Italiji iT» ročila dokumente o organizaciji urada v vojnem ministrstvu. Vohuna so prepeljali v Pariz. Švedski kralj v Rimu Rim, 14. aprila, o. Danes je dospel sem» kaj iz Napolja švedski kralj. Ob 11. dopai» dne ga je sprejel т zasebni avdijenci krali Viktor Emanuel. Ob 8. zvečer je švedski kralj nadaljeval vožnjo preko Brennerja ▼ Stockholm. Priključitveno vprašanje in Francija Pariz, 14. aprila, d. Tekom debate o pro» računu zunanjega ministrstva v senatu je rekel senator Chenebenoit, da misli intei» pelirati vlado glede stališča v vprašanju prt» ključitve Avstrije Nemčiji, in sicer v zvezi z manifestacijami zadnjih dni v tej stvari. Senator pa je dejal, da je pripravljen oa» ložiti svojo interpelacijo do razprave o Io» canskih pogodbah ▼ senatu. Ministrski pred sednik Briand je pripravljen odgovoriti v določenem roku. Pogajanja z Madžarsko Budimpešta, 14. aprila k. Dne 20. t. m. prično v Beogradu gospodarska pogajanja med madžarsko in jugoslovensko vlado. Madžarska delegacija bo sestavljena iz za» stopnikov strokovnih ministrstev, katerim bo načeloval legacijski svetnik Alfred NickL Čimdalje večji pretresljaji v NRS Beograd, 14 aprila, r. «Pravda» poroča, da nihče ne ve, kaj namerava Pašič na seji glavnega odbora radikalne stranke dne 25. t. m. zahtevati in kakšne sklepe hoče izzva» ti. Znano je samo to, da nameravajo nje. govi ožji prijatelji obtožiti posamezne r». dikalne poslance zaradi njihovega zadrži» nja, s katerim so izzvali preokrete v zad» njem času. Misli se, da bosta obtožena Lju» ba Jovanovič ln Velja Vukičevič, imenujejo pa se tudi nekateri drug: poslanci. Mnogi radikalni prvaki se boje, da bi prišlo do razkola stranke, ako se bo zahtevala izklju» čitev Ljube Jovanoviča. Radikali sami pri» znavajo, da se bolestno stanje v njihovi stranki čim dalje bolj širi, da prehaja že na vlado in druge njene organe, ter da sc po« vsod občutijo čim dalje večji pretresljaji. Iz vseh radikalskih strankarskih organizacij prihajajo poročila, k, zahtevajo ohranitev celotnosti stranke ter izjavljajo nezadovolj. stvo nad padcem prejšnje vlade. Radikali iz pokrajine zvračajo največ odgovornosti na Radiča in se zdL da ne žele več sodelo» vanja i njim. Znižanje cen industrijske soli Beograd, 14 aprila p. Uprava državnih monopolov je zn žala dosedanje prodajne cene za Industrijsko sol. in sicer iz skladišč v Kreki In Siminhanu od 75 na 65 di. narjev, lz skladišč v Pagu in Stonu od 4S na 30 Din, iz ostalih skladišč pa od 80 na 65 Din za 100 kg. Rusija odklanja udeležbo pri svetovni raz-orožitveni in gospodarski konferenci Oster čičerinov odgovor Zvezi narodov. — Obe konferenci se odgodita? n Ženeva, 18. aprila. Generalno tajništvo Zveze narodov ob. javlja odgovor sovjetskega komisarja za iu. nanje xarlpve Cifer!na na porvabtlo, da naj »e sovjetska Unije udeležS razpra/v priprav. Ijalmega odbora za svetovno razoroiitveno konferenco. Uvodoma pravi Clčerta, da izjava Švicar. Bke vlade, da bo postopala e sovjetskimi delegati enako kot z delegacijami ostalih držaiv, ne more prav nič vplivati na stališče eovjetske vlade v tej ia<5evl. «Tt»d1 1. 1922., ko Je prepustila eovjetske delegate k lo-sanski konferenci Im jim dala diplomatek! vizum, Je Švicarska vlada Izjavljala, da bodo sovjetski delegati uživali enake pra. vfce la privilegije kot druge dežele, čeprav Je bila bernska vlada opozorjena, da ekstre-mfertlčnJ krogi groze Vorovskemu, vendar al ukrenfla potrebnih korakov, da se zločin spreči ta Je po Izvršenem zločinu celo vse etorlla, da ostanejo zločinci nekaznovani.» Zato sodi «čertn. da tudi sedaj êvid nI ni« verjeti, ker Jo «vodi v odnošajlh k sovjet. riM UnJJi mentaliteta letih krogov. W eo prej vzpodbujam na шпог Vorovskega to tevrSenl zločin odobravali. Sovjetski delegati torej tudi letos ne morejo računat! na Izdatnejšo zaščito od strani Švicarskih obla. etl kot v 1. 1922.» «Sovjetska vlada ne more raosumeti motivov, zakaj se ne bi razorožitve®n konferenca, 'prt kateri se žel! navzočnosti eovjetske Unije, vrSRa v kakem meetu Izven Švice. Zadnje zasedanje Zveze narodov v Ženevi al nikakor dokazalo, da vlada v tem mestu, kjer ja stalni sedež Zveze, posebno ugodna atmosfera za reéevanje mednarodnih vpra. Sanj v duhu miru, nesebičnosti ta vzajemnega popuščanja.» «Če Svet Zveze narodov navzlic temu, da ima zdaj kategorično ta formalno izjavo sovjetske vlade, da ne bo poWjala alkake delegacije na Švicarsko ozemlje, Se vedno smatra za potrebno vztrajati pri svojem prvotném sklepu, se mora smatrati, da Je hotel od vsega začetka onemogočiti ude. ležbo Unije socljallstlčnlh sovjetskih republik pri razorožltvenl konferenci ta da nje-govim formalnim Izjavam o pomenu, k! ga polaga na takcevano sodelovanje s sovjet-sko Unijo pri ra-ziorožitvl, nedostaje eleher. na iskrenost In sleherna resnična vred. nost. Ker utegnejo dejstvo, da se Rušit)a ne udeleži razprav v Ženevi, izrabiti druge dr-žave kot izgovor za lastno sabotažo razoro. žitvene akcije, sklepa iz tega Clčerta, da «nima Zveza narodov, oziroma tisti, ki Jo vodijo, nobenega interesa na tem, da bi konferenca dosegla pozitivne uspehe.» Ciče-rta navaja v podkrepitev te svoje trditve besede vodilne osebe v ameriški diploma, eiji: «Pripravljalna razorožitvena konfe. renca se bo seéla v Ženevi, da pretresa predloge o vprašanjih, glede katerih se sploh ne želi sporazum. TJ predlogi so for. muliran.1 tako z Izrecnim namenom, da ee zagotovi neuspeh celega podjetja.» «Eno izmed sredstev za zagotovitev neuspeha konference Je ravno dejanska Izključitev sovjetske Unije, M Je 1. 1922. na genovski konferenci prva pofcrenila v ce. leim obsegu vprašanje splošne razorožitve, ki Je вкИсаЛа konferenco obmejnih držav za razpravo o istem vprašanju, kjer je sta-vila konkretne in docela Izvedljive predloge, ta Je spontano skrčila svojo oboroženo silo do one najmanjše mere, ki Je za sovjet sfeo Unijo sprejemljiva spričo dejstva, da se druge države branijo teveetl razorožitev.» «Čeprav je sovjetska vlada podala tako Številne dokaze za svojo miroljubnost, za svojo odkritosrčno željo, da ee ideja splo. Sne razorožitve uresniči ali vsaj zmanjšajo vojaška bremena, ki jih morajo nosit! narodi, vendar r>.i nikoli skrivala svoje skepse glede razorožitvene konference, sklicane po Zvezd narodov. Navzlic pičlim izgledom za uspeh se je Oklenila udeležiti te konference. Zadržanje vodilnih krogov Zveze narodov pri Izberi sedeža konference pa je sovjet. sko vlado končno prepričalo, da tej inlclja. tlvl Zveze narodov manjka resnosti In iskre nosti ta da nI primerna za izvedbo tako ve. TIkega dela, kot Je sklicanje splošne razorožitvene konference. Sovjetska vlada pri. čakuje z največjim zanimanjem ta z živo leljo, da bi sauaa čtm več prispevala k temu delu, dneva, ko bo prevzela taicijatlvo po. sebna komisija, ki ji bo tuja ženevska at. mosfera tradicij In spletk In ki bo nudila več Jamstva za uspeh kot Zveza narodov. «H koncu si dovoljujem izraziti upanje, da si bo Zveza narodov v bodoče prihranila trud, pozivati sovjetsko vlado h konferen. cam, pri katerih vodilni krogi Zveze naro. dov v resnici ne žele udeležbe eovjetske vlade. Ta Čičerinov odgovor Je izzval živahne komentarje v krogih Zveze narodov. Izjav. ljBjo, da je njegova polemika s Švicarsko vlade docela nevzdržljiiva. S tem sovjetska vlada jasno izdaja, da ji ni do razorožitve-ne konference. Oičerin čisto po krivem dol. «i Zvezo narodov, da je sklicala konferenco v Ženevo nalašč zato, da se izjalovi. Ko je Zvezta Svet napravil 18. marca ta sklep. Je v dobri veri upal. da se bo spor med Moskvo ta Bernom izgladil. felčerta tud! dobro ve, da Je moskovska teza v načelu nesprejemljiva. Ne gre namreč, da bi bilo razmerje katerekoli države k Zvez! nairo. dov odvisno od njenih odnošajev napram Svi carski vladi. SIcer bi mogla sleherna vla. da, ki bi se bala ka/ke razprave al! kake razsodbe Zveze narodov, izzvati konflikt s fivico nalašč z namenom, da ji ne b! potem bilo potrebno priti v ženevo. BaS da ne pride do takih slučajev, se Je v členu 7. pakta Zveze narodov povdaril® eketerkori-Jalnoet Zveze ta njenih delegatov. Izjava Švicarske vlade, da bo tretirala ruske delegate tako kot odposlance ostalih dTtav, hI morala popolnoma zadostovati. Mnogo ee komentirajo Cičertaovi komplimenti na naslov predsednika Zedinjenih držav, katerih oči vid en namen je, da naj bi Amerika sama sklicala posebno razorožitveno konferenco ta ubila tooijativo Zveze narodov. Danes Je dospel tajništvu Zveze narodov odgovor predsednika osrednjih rusrtdh zadrug Ktačuka, ki Je bil povabljen, da ee udeleži zasedanja pripravljalnega odber» za mednarodno gospodarsko konferenco, K ta čuk izjavlja, da bi mogel sodelovati ea. mo tedaj, če bi se zasedanje vrSMo izven Švice. Ker Je Zvezin Svet navzlic temu rn. ekemu načelnemu etaliSču skHcal konfe. renco v ženevo, Sklepa Kinčuk. da м ne reflektira na rusko udeležbo. Pariz, 14. aprila, e. Liett pravijo, da Je ton, v katerem Je odgovoril čičerta Zvezi narodov glede razorožitve, prevzeten. Nekateri pa pišejo celo, da Je žaljiv. «L* Oeuvre» piše, da hoče čičerta razdreti konferenco In skušati, da bi pripravil po na-vensk nacijonahzem, o katerem danes t'j-liko govorijo, da ga izigravajo zoper iu-gos'oven:ki nactjonal.zein. Od nekdaj jim je bil trn v očesu »ljubljanski Zvon«. Ta glavni zbornik slovenskega slovstva ni bil pod -enzuro k'e'ikal-u h »svobodomislecev«, ki so mu začel! :z-dajar konkurenta »Dom rn Svet«. Zato li e b:lr' ireba cerkvenega pritiska. Г)а se to doseže, je bilo seveda treba proglasiti, da ie »Zion« t-rezverski. To se ]e zgodilo od strani škofa ^n*:ma Jegliča v pa«»'rskem pismu od 6. Je^cm-bra 185'J tako-le- »Oh sai sc -tscega za Ospnda Tez ,sa razžalj vega duha polni pogubni listi: »Slovenski Narod«, »Rodoljub«, »Rdeči Prapor«. »Ljubljanski Zvon«. Dobro čutim jaz (t. ). Jeglič), a lahko čutite tud! V1 da tam» kjer se ti listi čjajo, počasi ohladi srce za katoliško cerkev, za službo Bižjo, za preiemanie sv. zakramentov, da ie tam najbfžia nevarnost opustiti vse krščanske dolžnosti in pozabi:i na Gospcda Jezusa. In zakai se v teh listih prav pogosto čita-lo preumazane stvari proti duhovnom in redovnikom? Zakaj? Zato. da se do služabnikov Božjih in oznanjevalcev večnih resnic v srca bralcev zaseie nezaupnost In se bralci ravno s tem najuspešneje odbijalo od vsega cerkvenega življenja, ki ga vzdržuieio ravno duhovni. Vprašam Vas, aH niso ti časopis' nevarni za Vaše versko prepričanje, za Vaše versko življenje, nevarni za srečno Vašo večnost? Ako je pa to resnično, prosim, ali smete te liste naro. čevati?, brani?, v h:5i trpeti? Ali Jih dober kristjan sme širiti in priporočati? Po ve. sti In pred Bo-gom jih ne sme. Ako tore) hočete ostati v ljubeznj Božf, ako neče>'e. da Vam zmrzne sveta vera, tedaj zaprite vrata listom: »Slovenski Narod«, »Rodoljub«, »Rdeči Prapor«. »LJubllanski Zvnn«!« Tako Je škof Jeglič leta 1899 siregel po življenju »Ljubljanskemu Zvonu«. Uspeha pa nI bilo hvala Bogu In pameti Slovencev, ki so spoznali, da je šk.:fova prepoved smešna zloraba vere. da se podpre konkurenčni; list Tako je tudi danes z »Domovino«. Izid bo Isti. бИи, seda.nlemu ne, ampak bodočemu, pa bo postalo jasno, da se mora vsakemu poštenemu človeku, ko čita take glupe pasi Irske liste in abnormalne bojkot, ne članke škofa v umazanem »Domoljubu«, ohladiti srce za katoliško cerkev, ta službo bnžjo in to kakor je pisal sam škof Jeglič. Ako škof ueanla take reff, ako duhovnik' potem Izriljujejo ljudstvo, kdo naj rad hodi v cerkev, kdo naj besedo duhovnikov uvažuje? Politične beležke Krasen volilni uspeh SDS v Valpovu Pri občinskih volitvah, ki so s« v nedeljo vršile v Valporu, so samostojni demokrati dnbili 2S7 glasov (4 mandate), socja-listi 333 (5), federalistl 247 (4). radičevci 196 (3). radikali 42 (0) in lisr.a barona Outt-matina 119 (2). Od zndnjih občinskh volitev, ki so se v Valporu vršile v oktobru 1924 leta, so torej samostojni demokrati napredovali za 156 glasov, dočim so domala vsi ostali nazadovali. Velja povdariti da ie Valpovo čisto hrvatsko mesto In da so santostojitf demokrati dobili Izkllučno hrvat ke glasove. Vest o sijajnem napredku SDS Je zbudila veliko vzradoščenje v vseh krogih SDS. pri nasprotnikih — posebno pri radičevcih tn radikalih — pa hudo paparjenost. Slomškova zveza proti deklaraciji Najvažnejši razlog, ki se ga je navaja^ lo za podkrepitev znane učiteljske »dekla, racije«, ki hoče UJU iz narodnoprosvetne organizacije, katera stoji na stališču narodnega edins.va U> države ter cerkvenega varušrva svobodne šole, premen.ti v isto stanovsko organizacijo v najožjem smislu, bila je nada, da bodo deklaracij« brez rezerve sprejeli Slomškarji in razpustili svojo organizacijo, ki zanteva versko šolo pod cerkven m nadzorom in ne stoji na stališču narodnega edlnstva. Kakor nam poročajo in moram-1 beležk: za danes brez komentarja, je »Slomškova zveza« deklaracijo In seveda iz nje zanjo izhajajoče posledice odklonila. Kdo je svobodomiseln? Včerajšnji »Slovenec«, ki se na konfuzeo način zavzema za škofovo diktaturo. Je tu. di zapisal, da samnstoin demokrati ne poznajo nobene svobode ne mišljenja ne besede in ne dejanja. Ta Je res dobra! Kai smo mi kdaj prepovedali čitati »Slovenca« ali pa »Domoljuba«, ali ni morebiti ljubljanski šk.>f prepovedal čiiar »Jutro« in »Domovino«? Mi smo bili celo tako svobodomiselni, da smo v »Jutru« p nathnili poleg dr. Žerjavoveea člankd tudi škofov odgovor, česar si »Slovenec« ni upal sto-r"ti. In »Domovina« je ponovno p sala naj IJudie le čitalo tudi »Domoljuba«, da b do videli, kakšne bedarlie In kakšna neosno. vana hujskanja so v nJem, ker bodo na ta način lažje sodili kdo ima prav. AH Je mo-reblil »Domoljub« kdaj kaj takega zapisal? No. med tem ko se »Slovenec« na prvi straff Jezi, da sam. demokrati ne рогпаЈо rvbene svobodne besede In debnia. pa na drugi strani ponovno trdi da sta »Jutro« In »Domovina« že t>o cerkvenem pravu sa. mem prepovedana Res. izborno le kler'kal-î»r> svobodomlselstvo! Pa še nekail Vče. rajšnjl »Slovenec« je zap'sal: »Mi smo vedno branili svobodo tiska in jo bomo vedno branili.« Vprašamo: ALi more Škotov list dobit: pod to svojo izjavo podpis svojega vrhovnega predstojniki g. dr. Jegliča? Menda se razumemo. Kdo razsaja proti državi? Škofov dnevnik piše, da ni nikoli razsa. jal, če Je državna uprava zabranila kak napad na državo. Vprašamo samo, kako je »Slovenec* postopal v vprašanju zavoda sv. Jeronima? M smo takrat p saii, da je dolžnost državne uprave zavračati napa. de na državne m nandne interese, škoiov lia: pa se ie v tem sporu postavil z vso besnostjo v nasprotje proti državnim interesom in se je zavzemal za Vatikan češ da ima pravico odvzeti naši držav zav d sv. Jeronim2. Danes piše »Slovenec«, da ima država dolžnost braniti se pred napad:. Kaj nI imela tudi dolžnosti braniti se v sporu zaradi zavoda sv Jeronima? Škoi na umiku vSlovenec» žalostno brani škofov nepre. mišljeni korak glede »Domovine«. Pr zna, da je napačno c'tiral -»Codex*. Nato se prav mirno in po klerikalno zlaže, da je »Jutro« samo izjavilo da zastopa »frama-zonsk« program. AH n1 sram škofa Jegli. ča, da njegovo glasilo kar na celem laže? Ako b sedaj dostavili naše mišljenje o že preživelem framazonstvu, b. seveda škofovi zavijači takoj upili, da nočemo »moža o priznati«, kar nismo. »Slovenec« se prav nič ni odzval naši opozoritVi, da ie po Codeiu kazen za či-talca pravilno zabranlene knjige izobčenje, ki ga more odvzeti samo papeiž. Pri nas pa Je odveza na razpolago, če mesto »Domovine« naročiš »Domoljub«. Naših klerikaln.h teologov vredna Je tudi imenitna trd tev »Slovenca«, da Je čisto vseeno kako škoi prepoved izvrši. V na. šem slučaju Je to razglasil kar v konkurenčnem listu iu tako ie posta! naš »Do. moliub« uradni list katoliške cerkve al! vsai naš »Osservatore Romano«. Nam le vseeno, kako gg razlagajo Ст-dex, ali toliko Je bilo :reba pred javnostjo pr'.bHi, (fc se od klerikalnega hokuspokusa niti vrabec več ne splaši. Ali more biti Sokol ali Orjunaš radicevec? 2e večkrat smo dobili v tem oziru vpra. Sanja, ki Pa &mo iih odložili, ker se no. čemo vtikat! v notranje zadeve S;ko!a in Orjune, Seveda ne moremo zamolčati, kar itak vsakdo ve in čita od dne do dne. da na eni strani Sokol In Orjuna stojita na stališču jugoslovenskega narodnega edlnstva, radčevci pa trdovratno proglašajo» Hrvate za poseben narod, Slovence seveda tudi, jugoslovensko idejo pa za laž in hum. bug. V to svrho radičevci podpirajo posebnega separatističnega Sr.kola na Hrvat, skem proti iugoslovenskemu Sokolstvu. 2e ta edina ugotovitev (da ne opozarjamo, da je Radič z vso svolo stranko bil do lani proti držaVi, da se |e v to svrho vezal s tujci Iti da !e radi Izdajalske pogodbe z Madžari radi razdelitve Jugoslavije bil v ieči radi velelzdaje) zadošča, da Je za vsakega Jas-no in pošteno mislečega nedvomno, da Sokol, če nI varaHca. ne more b'tl pristaš RadMeve stranke ne na Hrva škem, ne v Sloveniji in da !e !e znak moralne propalosti. ako kdo refe na dve strani, t. nos! »okolsk! znak narodnega edtastva, ob, enem pa !e prtstaS radičevcev. Kongres akademskih klubov za Društvo narodov na Balkanu Kakor smo poročali, bi se imel vršiti začetkom tega meseca v Beogradu kongres balkanskih akademskih klubov za Zvezo narodov. Po informacijah s pristojne strani smo zvedeli, da se bo vršil ta kongres v dnevih od 22. do 25. t. m. v Beogradu. Na programu kongresa ie poleg poročil o delu v posameznih klubih In referatov o ideoloških vprašanjih Zveze narodov, predvsem razgovor o bodočem skupnem delu. Svoj pri hod so prijavili dosedaj delegati klubov iz Bolgarske. Grške in Turčije, dočim udeležba Iz Albanije še ni sigurna. Ljubljanski akademski klub za Z. n. pošlje na ta kongres 2 delegata in bo tako prvič akademsko društvo iz Ljubljane zastopano na internacionalnem kongresu. Vsi delegati bodo gostie beograjskega akademskega kluba za Z. n., ki je poskrbel za največjo udobnost vseh delegatov. O poteku kongresa, ki obeta postati velika manifestacija pacifistične misli na Balkanu, bomo poročali Mladinska organizacija V Mengšu se je vršil v soboto 10. t. m. ustanovni sestanek «Edinosti» v prostorih gostilne g. Kosca, ki je prav zadovoljivo uspel. Kot delegat je poroča! br. šimnovec o pomenu organizacije, nakar je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik A. Manut. tajnik Mirko Maicen, blagajnik Franc Premk, v odbor pa Blejec F., Per Josip. Kosec Fr., Kopitar Andrej in Robič Anton. Bratom želimo največjega uspeha ter kličemo na« prej in na delo do zmage! V nedeljo se je ršil informativni sesta» nek «Edinosti» na Dobravi pri Podnartu. Sestanek je prav lepo uspel in se tudi kon« stituiral odbor, ki bo začasno pripadal «Edi» nosti» Kranj. Tej najmlajši organizaciji je zssiguran najlepši uspeh. Na sestanku je poročal tudi delegat «Zveze» iz Ljubljane. V torek se je vršila v Ljubljani seja de» legatov vseh organizacij in so se storili važ» ni sklepi z ozirom na razvoj in delo v po» sameznih okmžjih. O podrobnostih dobe posamezne organizacije še potrebna navodi» la. Prosimo, da organizacije točno poročajo o svojem delu «Zvezi» v Ljubljani. Čangtsolinovi načrti Tokio, 14. aprila, s. Reuter poroča iz Muk» dena. da je Čangtsolin v enem zadnjih raz» govorov izjavil, da je edini njegov smoter v sedanji vojni, iztrebiti boljševizem iz Ki» tajske. Nepoznana dela kralja Nikole v rokopisu Kakor smo svoječasno že poročali, so leta 1923. pri prekopavanju vrta bivšega- cetinjskega dvorca izkopali tajite arhive zadnjega črnogorskega kralja Nikole, ki predstavljajo izredno veliko zgodovinsko vrednost. 2e tedaj so sc razširile v javnosti vesti o intere-santnili odkritjih dokumentov, ki pokazal jejo v popolnoma novi luči mnoge dogodke zadnjih stoletij naše zgodovine. Po večmesečnem študiranju in pregledovanju vseh najdenih dokumentov, ki jih je skupno nad 10.000, se je te dni beograjski univerzitetni profesor Tiho-mir Gjorgjevič vrnil s Cetinja in podal novinarjem o odkritih dokumentih zelo zanimive podatke. Pregledal je predvsem oni arhiv, ki ga je komisija že uredila p:> letih in napravila inventar. •taterj dokumenti so zelo stari 16 tred njimi je spisanih na pergamentu in izvirajo iz dobe Crnojevičev, črnogor->kasa mitropolita. Zgodovina 19. stoletja je interesantno osvetljena s korespondenco z Rusijo, ruskim konzulom v Dubrovniku, s Srbijo in drugimi državami, s turškimi in drugimi oblast-posebno v Kotoru. Številni so dokumenti, ki pričajo o stikih vladarjev C me gore z ruskimi carji, Karagjorgjem, knezom Milošem, banom Jelačičem, vla-diko Strosssmayerjem. Vukom Karad-žičem itd. _ Profesor Tihornir Gjorgjevič je našel dalje v gomili pisem in dokumentov tudi vrlo interesantne rokopise kralja Nikole, dosedaj še popolnoma nepoznane. Ne majhno je bilo njegovo začude-ko je potegnil iz prahu močno zaprašeno knjigo, ki je imela na prvi strani enostaven napis: Moj Dnevnik. Kralj Nikola je zelo često in resno beležil svoje doživljaje, za zgodovinarja zelo interesantno. Vendar to ni edina njegova knjiga, ki še ni bila objavljena. Najel se ie namreč dalje njegov rokopis «Moj put u Carigrad». Tu so vpisani vsi njegovi razgovori s sultanom, vsi doživljaji na Visoki Porti, kamor je odšel takoj po poroki svoje hčerke Zorke z hlagopokojnim kraljem Petrom. Obstoja tudi izredno interesanten rokopis «.Moj put u Petrograd», kjer so vsi raz-sovori z ruskim carjem in vtisi z ruskega dvora. Dobro je ohranjen tudi rokopis «Rat s Turcima 1S62». že mnogo 1-olj interesantno pa je veliko delo, popolnoma pripravljeno za tisk, delo brez naslova, ki bi se moglo nazvati «Rat s Turcima 1876. do 1878.», z mnogimi poglavji in oddelki. Delo bi imelo približno 20 tiskanih pol. Slabejše so ohranjeni rokopisi Kralja Nikole Despa, dalje чКако se ko rodi», dalje zbirke pesmi in pričetek drame iz dobe Petra II. Iz raznih pisem je dalje razvidno, da so obstojali še številni drugi spisi pokojnega črnogorskega kralja Nikole. Tako javlja v enem izmed pisem italijanski kraljici Margheriti, da je pričel pisati velik zgodovinski roman. Ni izključeno, da se ti zanimivi dokumenti še najdejo skriti v kakem drugem kraju Črne gore. Med dokumenti so dalje interesantne študije tujih učenjakov, in sicer: dva izdelana projekta za izsuševanje Ska-darskega jezera, o cestah in potih itd. Toda to nikakor še niso vsi arhivi Črne gore. Samo v eni sobi pritličja cetinjskega dvorca se nahajajo nagrmadene od tal do stropa cele grmade raznih dokumentov, prinešenih z vseh krajev. Potrebno bo mnogo in metodičnega dela, da se vse te stvari pregledajo, vpišejo in urede ter izkoristijo za zgodovino naše države. Profesor Tihomir Gjorgjevič je po prihodu v Beograd predlagal zato ministru prosvete, da se ustanovi na Ce-tinju muzej, v katerem bi bila nameščena arhiv in biblioteka. Vse to bi namreč moralo ostati tamkaj, sredi med domačim narodom, ki polaga na te dokumente izredno veliko važnost. Razen arhiva in iblioteke bi bilo potreno ustanoviti še poseben muzej, ker ima cetinjski dvorec obilico zgodovinskih redkosti. Ob priliki izkopavanja arhiva kralja Nikole so našli namreč tudi kovčeg poln cerkvenih dragocenosti, v hiši Zivka Stojanoviča v vasi Grudi blizu Cetinja pa še štiri vreče različnih dragocenosti, ki so bile last kralja Nikole. Tako je n. pr. mogoče videti na Ce-tinju «Veliko Jevandjelije», pisano z roko I. 1504. v Moldovski, po naročilu moldavskega kneza Štefana in njegovega sina vjvode Bogdana. Dalje cerkvene knjige, okovane s srebrom in dragocenimi kamni, diske, mitre, okrašene z zlatom in dragulji itd. Ogromna je kolekcija različnih redov vseh mogočih držav, vsi okrašeni z dragocenimi kamni; dalje zlata škatljica za tobak z grbi in briljanti, zlata ikona, zlate sulice itd. Interesanten je album dinastije Njegoš. Takih predmetov je na stotine. V dvorcu so ostale bogate kolekcije portretov umetnikov, preprog, vojnih trofej, starega in novega orožja. 2513 raznih objektov, ki so krasili sobane dvorca, vse umetniško izdelane. Dalje pohištvo samo. ki je ostalo po sobah, kakor je bilo, dragocena garderoba in posode. Vse to bo tvorilo krasen muzej, ki bo velika privalčna sila ne samo za naše državljane, temveč tudi za inozemce, ki bodo hoteli študirati zgodovino Črne gore. Kraljevi dvorec Biljarda na Cetinju. Poletno delo Jugoslov.-češkoslovaške lige v Mariboru S predavanjem g. ravnatelja Pustoslem-Ska o češkoslovaškem boju za svobodo in neodvisnost je Jugoslov. _ češkoslov. liga zaključila zimsko družabno sezono, nekom katere je večkrat in z lepim uspehom zbrala okoli gesla »Za vzajemnost s Cehoslovaki« odlično mariborsko družbo. Njen namen, da neprestano vzbuja zanimanje za češki narod, pa se skuša prilagoditi tudi letnemu času. Kakor lani, bo tudi letos priredila liga več tzlaov, ki imajo deloma čisto drufžaben značaj, deloma pa so združeni z zborovanji in posvetovanji, ki se tičejo odnošajev med Cehoslovaki in Jugo-sloveni. Umljivo je, da se taki izleti oziroma kongresi priirede vedno skupno s češkim klubom. Če gremo po kronološki vrsti, bo prvi izlet o Binkoštih v Rogaško Slatino. Priredil ga bo Češki klub vabljeni pa so tudi ligini član;!. Izlen bo imel povsem druižub. no.prijateljski značaj brez vsakršnih zborovanj. Ob tej priliki bo otvorjen preurejeni Aleksandrov dom, ki ga je prevzel vrli Ceh g. Hlavač. Nato sledi kongres vseh Češkoslov.-Jugoslov. in Jugoslov.-češkoslov. lig v Pragi in s'eer dne 3. julija. Kongres ima važen pomen, ker se bodo sestali skoraj vsi delavci za jugoslov. . češkoslov. vzajemnost iz obeh držav in ker bodo navzoči tudi zastopniki drugih slovamkih narodov. Na kongresu se bodo protresala razna aktualna vprašanja, o katerih bedo referirali določeni strokovnjak". To bo po osvobojenju prvi večji kongres za zbližanje dveh slovanskih narodov, ki bo razpravljal povsem konkretno o tem kako pogfcbiti in razviti dosedanje stike med slovanskim severom in ju. gom, kako ustvariti duhovni korder. Kongresu daje še poseben pomen ob istem času vršeči se vsesokolski zlet, ki predstavlja silo slovanske ideje. Mariborska liga bo poslala na kongres posebnega delegata, ki bo imel nalbrže tudi referat. Dne 8. avgusta bo kongres Jčsl. lig v Sloveniji na Bledu oziroma v Ljubljani. Kongres organizira Jčsl. liga v Ljubljani. Udeležili se ga bedo v precejšnjem štev Iu Črni ange tudi ligaši iz Maribora in Celja 'ter člani čeških organizacij iz vseh treh slovenskih mest, kot gostje pa tudi zastopniki beogr. lige in morda še zastopniki snujoče se lige v Zagrebu. Tudi ta kongres, združen z družabnim izla.om, bo pretresal razna vprašanja, ki trenotno zanimajo ligaše. Kongres se že pripravlja in bo organiziran tako, da bo ugodeno tako njegovemu idejnemu kakor družabnemu značaju. Predavanja se tekom poletnega časa ne bodo vršila. Napovedana pa sta v Mariboru dva češka koncerta. Začetkom julija bi imel prsti v Maribor pevski zbor šlezkth učiteljev, sredi jul ja pa bi hoteli koncentrirati člani orkestra »Narodnega divadla« v Brnu. Liga je s simpatijo sprejela vest o ponudbah, dasi žal nima na razpolago zadostnega aparata, da bi koncente sama aranžirala. Upati je, da bo to storila »Glas. bena Matica« oziroma — glede drugega koncerta — gledališka uprava; vsekakor bi bili ob dobri in zgodnji propagandi in predprodaji vstopnic dani pogoji vsaj za en koncert, ki bi po dolgem času zopet prinesel Mariboru č£ško glasbo. Nameravanega izleta na morje, ki Je zanj dala inicijativo novoustanovljena »Jugsl. _ češkosl. liga« v Crikvenici, mariborska liga, žal, letos ne bo mogla iizvesti, ker ji da_ jeta dovolj opravka kongresa v Pragi in na Bledu. Za sedaj so začrtane zgolj večje prireditve; sigurno se bo priredil še kak manjši družabni izlet. Prisrčne vezi med domačimi prijatelja Čehoslovakov in češkoslov. kolonisti, ki se bolj in bolj zlivajo z našim življenjem, ne da bi jim bilo treba opustiti svoje narodno jedro, nmajo primere v odnosih do drugih narodov in so lep cvet še vedno živega in mladostnega slovaostva. Filmsko predavanje „0 alkoholu" Zveza kulturnih društev v Ljubljani ob« vešča občinstvo, da bo nadaljevala od ne» delje dne 18. t. m. prirejanje poučnih hi« gijenskih predavanj in sicer priredi to ne» deljo, dne 18, t. m. ob 10. dopoldne v Kinu Matica predavanje «O alkoholizmu». Pre« davanje bo na koncu pojasnil krasen higi« jenski film v šestih dejanjih «Voznik smr« ti». Nato velezanimivo, poučno in zelo ko» ristno predavanje vabimo že danes vse cenjeno občinstvo, zlasti pa mladino in dija» štvo. Prosimo naše učiteljstvo in šolska vodstva, da v šoli opozore dijaštvo na to prireditev ter obisk predavanja toplo pri« poročajo. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri Četrtek, 15.: «Naša kri». D. Petek, 16.: «Pvgmalkm». C. Sobota. 17.: ob 15.: «Henrik IV.» Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja. 18.: «Pygmalion». Izv. Pondeljek, 19.: «J. G. Borkman». A Ljubljanska opera Začetek ob pol 20. uri četrtek, 15.: Zaprto. Mariborsko gledališče četrtek, 15.: «Sadovi prosvete». C. Premi« jera. Petek, 16: ob 15.: «Beneški trgovec». Dija« ška predstava ob zelo znižanih cenah. Sobota, 16.: «Sadovi prosvete». A (Kuponi). Nedelja. 18.: «Evangeljnik». D (Kuponi). Pondeljek, 19.: Zaprto. Ljubljanska opera. Kot zadnja operna predstava pred odpotovanjem ansambla v Sarajevo, se je snočl uprizoril Musorgskega • Boris Godunov». Predstava je bila po gosp. Poliču orkestralno prav odlično priprav, tien a, t pevskem oziru pa bi marsikje po- trebovala še nekaj skušenj. Odlikovala sta se gg. Holodkov in Betetto. Sprememba dramskega repertoarja v Ljubljani. Za soboto, dne 17. t. m. napove, dana dramska predstava «Idijota» v spomin obletnice smrti Borisa Putjate, je prelože. na na prihodnji teden. Zato se uprizori v soboto, 17. t. m. ob 3. popoldne Pirandel-lova tragedija -/Henrik IV.» kot dijaška predstava po znižanih cenah. Mariborsko gledališče: Gostovanje Mi. trovičevih. One 13. t. m., v torek, so uprizorili v mariborskem gledališču opero «To-sca», ki je pri občinstvu radi mehkih, pri-kupljivih melodij zelo priljubljena. Naslovno ulogo je pela ga. Mitrovičeva. Njena Floria Tosca je bila verna slika strastne iskreno ljubeče žene, ki postane morilka, le da reši svojega dragega. Glasovno izvrstna je ustvarila tudi v igri lepe, pretresljive momente. Marija je pel gosp Burja, ki je v tej tilogi znov? dokazali, da stalno napreduje. Njegov glas postaja jači! in silnejš', mestoma prinaša nprav herojsko barva Tudi v igri je temperamf7rfnejši, svobod, nejši. Gosp. Govorov je igralsko tzboren Scarpia. Glasovno se dvigne zlast.: v drugem dejanju. Zanimivo ka.rakterizira gosp. Urvalek vohuna, gosp. Oksanski kot cerkovnik pa je bil to pot indisponiran. Malo partijo Angelottija je odpel gosp. Kovič P. povoljno. Režija tn muzikalno vodstvo je bilo v veščih rokah gosp. MitroviSa, polno-krvnega glasbenika, ki je vodil opero z ljubeznijo in okusom. Zlasti lirske partije, katere postajajo lahko osladne, je podal plemenito. Zbor v prvem dejanju bi bil lah. ko močnejši. Gledališče je bilo razprodano. sprejem gostov od strani občinstva Iz. redno topel In prisrčen. Dr. I. V. Mariborski gledališki abonenti reda D imajo zadnjo predstavo v nedeljo. Uprizori se Kienzlova opera «Evangelînlk». Orkester češke Filharmonije pod vodr stvom Vaclava Talicha v LJubljani. Začetkom meseca maja priredi orkester Češke Filharmonije v dvorani «Uniona» koncert pod vodstvom kapelnika Vaclava Talicha. Orkester šteje okrog 80 članov. Njegov nastop v Ljubljani bo največji glasbeni dogodek letošnje koncertne sezone. Podrobnosti javimo pravočasno. Vstopnice rezervira Matična knjigarna. Župančičeva «Veronika Desenlška» v Novem mestu. Pod okriljem podružnice Kola jugosîovenskih sester se je uprizorila dne 10. In 11. t. m. v Novem mestu Župančičeva tragediia v petih dejanjih «Veronika Deseniška» Re?ijo dela je vodil prof. Poto-kar Grofa Hermana Celjskega je predstav. Hal gosp Potokar. član oeiješkega gledališča; Friderika je igral prof Potokar. Jeli-savo ga. Sušnikova. Veroniko gdč. Ahačiče-va, Eonaventuro gosp. Schweiger, Sido ga. Svetkova. Deseničana gosp Lavrič. Jošta gosp čemažar. Obe predstavi sta bili razprodani. иив&?ЛМ(К1 DVOR 3201 Velikanski naval na blagajne. V dveh dnevih ibt osem predeta« razprodanih! To je dokaz velikega uspeha veleiilma „Zadnji dnevi Pompejev". Po slovitem romanu L. Bulwerja, v glavnih vlogah leni Mihael Varkony, krasotici Maria ^ Corda in Rina de Liguoro, Bernhard GdUke. 0 . — , . Hitite da ne zamudile 1 Dnevi so strogo odšteti! Prednaznanilo: Težko pričakovani цш „„ < „„, ^ ^ j j, g ^ [ш ^ ,,CRHI ANGEL Predprodaja vstopn c od 10—12. in od 2 d,ilje. Celjski občinski svet Nova delovna večina iz samostojnih demos kratov in nerodnih socijalistov. Celje, 14. aprila. Današnjo sejo celjskega občinskega sve» ta je otvoril župan dr. Hrašovec s polurno zamudo ob 18.30 in je bila radi obolelosti več občinskih svetnikov slabo obiskana. 2u» pan se je takoj po otvoritvi seje s toplimi besedami spominjal umrlega uradnika » mestnem knjigovodstvu, Josipa Schmiedla, ki je bil ves čas svojega službovanja vesten in koncilijanten uradnik. Nato je bil prečitan dopis klubov občin« skih svetovalcev SDS in NSS, ki naznanja« ta, da sta se v svrho da se zagotovi dela« zmožnost občinskega sveta, dogovorno zdru žila v Klub Delovne večine, ki bo nastopal v občinskem svetu enotno, v ostalem pa ob« držita vsak svojo samostojnost. Občinska odbornika Modic in dr. Dobovišek sta po» tem naznanila, da sta izstopila iz narodno» socijalistične stranke in se združila v Klub neodvisnih občinskih odbornikov. Občinski svetnik Koren je z ozirom пл nedeljsko nesrečo pri barutnem skladišču predlagal, da se naj to mestno poslopje od« pove vojaškemu erarju s 1. julijem 1927., tedaj pa naj vojaška oblast zagradi te prostore. Predlog je bil odkazan pravnemu odseku. Obč. svetnik Bizjak je predlagal, naj žu* panstvo takoj ukrene vse potrebno, da se vrne mestu Celju obrtni referat, ki mu je bil odvzet, ko je bila ukinjena mestna av» tonomija, ako se že ne more doseči uposta« vitev popolne avtonomije. Predlog za opustitev pobiranja vinske na» klade za pol leta nazaj za ono količino vi« na, ki se posuši v sodih, je bil odkazan fl« nančnemu odboru. Dr. Ogrizek je stavil interpelacijo glede zidanja celjske okoliške šole. Ta interpela« cija je važen dokument kulturnega dela SLS v Celju in okolici. O tem bomo sicer še obširneje razpravljali, za danes naj zt. dostuje samo kratka ugotovitev, da je že župan ex praesidio z obširnimi in stvarnimi razlogi ovrgel točko za točko te ponesreče« ne interpelacije, ki jo je odobraval končnu samo še Janič s tihim mrmranjem. V imenu personalnega in pravnega odse« ka sta poročala obč. svetnika dr. Kalan in prof. Mravljak. Dvema uslužbencema se vštejejo v pokojnino in napredovanje ka» drski rok in vojna leta, ki sta jih odslužila tik pred vstopom v magistratno službo. — Sestri pokojnega mestnega uradnika Schmie» dla se izplača trimesečnina kot posmrtnina. — Pri mestnem stavbnem uradu se razpiše služba stavbnega uradnika. — V domovin» sko zvezo se sprejmeta Mam Janko proti običajni pristojbini in Stanovšek Neža. — Nekatere terjatve se bodo izročile pravnim zastopnikom, tako, da se izterja najemnina in vedarina od državne uprave. — Udruže« nju vojnih invalidov, podružnica Celje, s» odpiše veselični davek o priliki umetniške» ga koncerta dne 10. t. m. — Od gremija celjskih trgovcev se ne izterja užitnina na žganje od 1. januarja do 31. marca 1925, ker takrat še ni bila užitnina pavšalirana. Seja se je ob 21. uri še nadaljevala. Čarovnije... Ljubljana, 14. aprila. Eh, da, v Ljubljani, za zidovi mestnih hiš se gode včasih res prečudne reči. V Ljubljani ne hodimo samo po promenadi, ne ogledujemo samo tisoč lepih stvari po izložbah, ne koketiramo samo po klopcah že zelenega Tivolija in ne pijemo samo cvička po domačih gostilnicah — imamo tudi drugih skrbi. Imamo tudi strašno skrb, kako ujeti čr« nega petelina ali črnega mačka da... Pa poslušajte raje celo zgodbo! Selo je izmed vseh predmestij, najbolj čudno predmestje dobrih 'in slabih ljudi, verujočih v tisočere možnosti. V hiši št. 36. se je vršil v torek dopoldne med zakonce« ma Francetom in Ido ljut prepir. France je hotel na vsak način do denarja, ki ga je pa držala Ida, ker jim je predla že slaba. Fran« ce je vpil in rjovel, da bo «puščal kri» in bati se je bilo že najhujšega. Ida je vpila, naj ji prinese nazaj njeno obleko, ki jo je France že prodal in mu naštevala še druge grehe. Ko je bila sila že velika, so prišli na pomoč ubogi Idi ljudje iz hiše in čuli še zadnje njene besede: ... vražji čarovniki! Tu, v čarovniji je jedro cele zgodbe. Ida je nato, ko je bila osvobojena za trenutek neprijetne druščine svojega moža, hitela v vsej naglici, razburjena do skrajnosti na bližnjo stražnico. Tam je pripovedovala, da jo mož venomer nadleguje za denar ter ji grozi, ako se mu ona upira, da jo ubije ozi« roma zadavi. Pred par dnevi je odnesel od hiše njeno 1350 Din vredno obleko in jo prodal, da je prišel do denarja za «Fausto« ve knjige». Ida se Franceta vsled njegovih groženj silovito boji in celo verjame, da je zmožen svojo grožnjo lepega dne izvršiti, kajti ne» srečni France se nahaja pod vplivom neke» ga čarodeja, pri katerem se uče on in še nekateri drugi čarodejstva že nad leto dni. Družba s svojim učiteljem je tajna in se zbira v neki hiši v Ulici na grad, včasih pa tudi kje drugje. V dokaz in podkrepitev svoje in nesreč drugih je Ida pokazala dvo« je popisanih in porisanih pol papirja — pra« vila in znamenja za klicanje in krotenje de« monov in duhov, ki naj služijo ubogemu človeku, kakor je France. Na papirju je omenjenih tisoče demonov, nekateri cclo z imenom. Krščeni so po grških črkah, nosijo pa tudi prečudna imena Sigilam, Arill, nad njimi pa vlada vsemogočni svetopisemski židovski Jehova. Pisec se baha, kako bo ukrotil številno armado duhov, pa se boji zopet na drugi strani miga nam še neznanega mojstra« učitelja, ki preti, da gorje onemu, kdor bi se zmotil pri zaklinjanju neznanih demon« skih sil. Kot čarovnostna znamenja služijo razna znamenja, s prečudnimi znamenji okrašeni «čarovniški» krog in razna druga znamenja, ki jih vidimo včasih v pratiki. Slednjič še, kako lahko postanemo nevid« ti. Tu se spomnimo nehote na številne kur« jc tatvine in preganjanje mačkov, ki so na» glavni grehi. Eksperiment: Na zeleni(?) pe« tek vlovi črnega mačka, ubij ga na cvetni petek, izkoplji mu nato oči, in mu stavi v očesni votlini, v eno po dva in v drugo en fižol. Mačka nato zakoplji v zemljo in ko zraste iz fižola fižol ter napravi itroke, vzemi v roko tri stroke pa postaneš '— ne« viden. Nato lahko pričneš uganjati vsako« jake «špase». Drugi eksperiment s petelinom. Dobi si črnega petelina, deni ga peč in ko je dobro spečen, ga nesi v petek med 11. in 12. uro na križpot, koder ga dobro zakoplji in pu» sti v zemlji do tretjega petka. Potem pojdi in odkoplji zemljo, ter najdeš v posodi tri reči: mošnjo z denarjem, ki ostane vedno polna, prstan, ki ti da vse, česer si želiš, in ogledalo, v katerem boš videl vse skriv« nosti. Ne vzemi pa vseh stvari naenkrat in ko odhajaš z mesta, gorje, če se ozreš, kajti zasledujejo te trume zlih duhov, ki samo preže na tvojo napako v obnašanju, da te razdrobe v solnca prah. Strašno, kaj? Ubogi France in njegova druščina je sve» to verjela v vse to in čakala samo, da se izpopolnijo v črni umetnosti in jo prično nato izvajati Študirali so že celo leto. Za «Faustove knjige», ki so jih naročili iz ne« ke knjigarne na Dunaju, so izdali veliko denarja, ki sd ga je France pridobil tudi na ta način, da je izpihal Idi obleko in jo prodal na starini. France s svojo družbo je padel v oblast bržkone kakemu prevejanemu sleparju, ki ga sedaj na podlagi prijave policija zašle« duje na vse kriplje. Učenci so mu ostali namreč zvesti in ga nikakor nočejo izdati. Danes I Razkošna pusto'ov. drama v 8. dejanj h SS Prezrta žena Pustolovlna v 8. dejanjih. V glavnih vlogah znana umetnika Aima Rubens in Conrad Nagel. — Razkošno življenje v New-Jorku in Parizu. — Sijajne toalete. Režija izborna. Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Kino Ideal E&Sт&ш. Iz zagrebškega glasbenega življenja. Zagreb beleži v letošnji sezoni doslej že nad 50 koncertnih prireditev. Na koncertih so nastopili: Vaša Pflhoda. Rosseta Andaye va, pianist Steiner, pevsko društvo «Trebe-vič» lz Sarajeva, Juro Tkalčič, Aleksander Borowski, Zagrebško udruženje za pihala, Zikov kvartet, Lazare Levy, čedomil Du-gan, japonska pevka Hateue Vuasa, pevsko društvo «Lisinski», virtuoz Juan Manén, orkester Glasbenega zavoda, pevec Oestwfg, pianist Weingarten. Moritz Rosenthal, violi n is tka Albertina Ferrari, Svetislav Stančlč, trio Rosa-Spier, Marijan Feller. Anka Ko-ščevičeva, Roséjev kvartet, Jenô Takacs, Julietta Alvinova. pevka Buccarini, Anto. nlja Gedger - Bichhorn, Hans Duhan, Jan Kubelik, Jelka Stamatovič, Robert Gold. sand, Zlata Gjungjenac. Drago Hržič, Krsto Odak, Zagrebška filharmonija, Joura Gul 1er, Co van Geuns, Olga Olgina, gevčikov kvartet, trio Maršič - Mandl - 2epič, Gla3. beno udruženje intelektualcev, dr. Vlad. Kostič. Ada Poljakova, Igor StravinsMj in Bronlslav Huberman — Opera je prines'a novost «Manon Lescaut» (od Pucelnija) ba. let «Pan Twardowski» (od Kožyckega), štiri nanovo naštudirane opere (Miloševa svatba. Morje. Walktra, Samson in Dalila) ter nekaj operetnega blaga. Posebno v koncertnem delu Je torej Ljubljana Se daleč, daleč za Zagrebom. Janačkova «Jenufa» čedalje bolj osvaja svetovne operne odre. Pred kratkim je bila premi jera tega dela v Lvovu. Predstavo Je dirigiral kapelnlk Milan Zuna. Ulogo Lace je pel tudi ljubljanski publiki znani tenorist Marcel Sowllsld, v ostalih ulogah so nastopile dame: Green - Skazova, Platow-na, Okonska in Ostrowska Koncert Marija Šimenca v Pragi. Naš rojak operni pevec Marij Šimenc je 13. t m. nastopil skupno z gospo Horvatovo na koncertu «Jugoslov. kola» v Smetanovi dvorani v Pragi Koncert se je vršil pod pokroviteljstvom primatorja dr. Baxe. bivšega ministra dr. Hodže in poslanika Neši-ča. «Narodni Listy* priobčnjejo šimenčevo sliko in pravijo, da nastopi kot gost tudi v Narodnem dlvadlu in Stavovskem gledališču. Jugoslov. graflška razstava v Pragi. Poročajo nam: Na jugoslovanski razstavi v Pragi, ki se otvori že tekom tega meseca, razstavijo izmed Slovencev gg.: Romeo Bučar, Alfred Busbach, E'.ko Justin, Ivan Kos. Miha Maleš. France Podrekar, Matej Ster-nen, Rajko šubic. Bruno Vavpotlč in Lojze Žagar. Odkritje Sevčenkovega spomenika v Poltavi. Pred kratkim so odkrili v Poltavi spomenik ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka Navzoče so bile številne depu-tacije iz ukrajinskih mest. Spomenik je na. pravil kipar Kavaleridže in stoji na glav. nem trgu v Poltavi. Mednarodni kongres duševnih delavcev se bo vršil od 6. do 9. aprila na Dunaju. Udeležence kongresa bosta ob tej prlltki sprejemala tudi avstrijski zvezni predsednik Hainisch ln dunajski prosvetni mini. ster. Domače vesti Opozorilo Vse naše cenj. naročnike, ki le niso poravnali naročnine za mesec april, ponovno prosimo, naj to store čimprej. Uprava Jutra skrbi, da reši točno in hitro vsa vprašanja premestitve itd., na željo našim cenj. naročnikom takoj. Ko bi se naši cenjeni naročniki, ki niso redni plačniki, zavedali, kakšno breme so za list in koliko nepotrebnih stroškov povzročajo, bi točneje izpolnjevali svoje obveznosti. Nadalje prosimo vse cenj. naročnike, zunanje in v Ljubljani, naj premestitve službenega kraja ali stanovanja nemudoma sporoče upravi, da zamore list še isti dan poslati na novi naslov ter se na ta način izogniti vsem nepotrebnim reklamacijam. Ponovno apeliramo na vse naše cenj. naročnike, naj urede svoje dolžnosti glede naročnine v najkrajšem času, kar bo koristilo njim in upravi zaradi večjega reda. Upravništvo «Jutra». * Velike svečanosti v Zagrebu v navzočnosti kralja. Povodom kongresa rezervmh oficirjev Lz vseh pokrajin naše države, ki se bo vršil 23. in 24. maja v Zagrebu, bo svečano blagoslovljena zastava, ki jo je poklonil Udružemju kralj Aleksander. Posvetitvi zastave bo kumoval kralj sam. Slav-nostim bodo prisostvovali člani vlade, zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter od- " poslanci raznih patrijotičnlh organizacij. -,,-e-s se bo vršil v saborskl dvorani in se bo vršila pri tej priliki tudi velika revija čet na Zrinievcu. * Vojvoda Stepanovlč odložil predsedstvo »Narodno Obrane«. Vojvoda Stepa Ste-panovič ie odložil svoje častno mesto predsednika »Narodne Obrane«. Svoj korak je utemeljil z nedelavnostjo centralne uprave, posebno s tem, da se člani uprave niso udeleževali sej. V torek se je vršila seja centralno uprave, na kateri ie bilo sklenjeno, prositi vojvodo, da v interesu »■Narodne Obrane« prekliče svoj odstop. V to svrho odpotuje posebna deputaciia, obstoječa z dr. Eda Lukiniča, generala v pok. Vojlna ŽIvanoviča fn generalnega carinskega direktorja Vase Dlmltrijevlča, k vojvodi v Cačak. * češkoslovaški trgovski akademik) ▼ Beogradu. Včeraj je prispela v Beograd ekskurzija gojencev trgovske akademije v Pragi, obstoječa iz 35 dijakov In 15 ugied-Efh praških trgovcev tn industrijalcev. Po Ogledu r.aše prestolice posetijo tudi Zagreb te Ljubljano. * Uredba o pomorski volni akademiji. V ministrstvu vojske in mornarice je bila te dni podpisana uredba o pomorski vojni akademiji v Dubrovniku, ki predvideva znatne Izpremembe učnega reda. * Imenovanje v poštni službi. Z ukazom ministrstva pošte in brzojava sta imenovana za poštna ln brzojavna uradnika: Pavle Ostojlč pri poštnem uradu Maribor 2 ln Justina Rihteršič pri poštnem uradu v Celju. * Napredovanje v državni službi- Josrpina Sofjak, začasna strokovna učiteljica na osrednjem1 zavodu za ženski domač! obrt v Ljubljani je postala deftnRivna na svojem službenem mestu ter je obenem pomaknjena v 3 skupino ITI. kategorije z veljavnostjo od 18. oktobra 1925. * Ameriški novinar v Beogradu. V Beograd je prispel znani ameriški novinar Wl-îîam Forge, ki je prepotoval Dalmacijo, Bosno in Srbijo, da se sezr.anj z lepoto teh krajev. Forge bo spisal knjigo o Balkanu. * Stavbno gibanja v Zagrebu. Mestni magistrat v Zagrebu je v preteklem mesecu Izdal 46 stavbnih dovojenj. Na novo se bo gradilo 38 poslopij, 2 hiši dobita še nadstropje, 3 prizidke, 13 poslopij pa se bo adaptiralo. Izmed novih hiš bosta imeli dve po štiri, tri po tri, dve pa po dve nadstropji, pot bo enonadstropnlh, osem pa pritličnih. * Upravništvo g'u carinarnice na Jesenicah objavlja, da se bo vršila v petek, dne 16. aprila ob po! 18. v njenih uradnih prostorih (hiša g. Ferjanca) carinska konferenca, h kateri se vabijo vsi, ki se zanimajo za važna vprašanja naše uvozne in izvozne politike, posebno pa g. carinski in trgovski kioji iz okolice, katerim je dana priložnost, da tem potom stavijo konkretne predloge, ki se jih bo vzelo na znanje ln v nadaljni pretres. * Stavka profesorjev v Kragujevcu. Profesorji ženske gimnazije v Kragujevcu so stopili v stavko v znak protesta, ker se jim ie od novembra lanskoga leta ni izplačal honorar za nadure. Upravitelju zavda so izjavili. da ne bodo več predavali, dokler se vprašanje Izplačila honorarja ne reši povolj-nc za п+e. Obenem so upravniku Izročili tozadevno sporr.icnico, katero so podpisali vsi p-nfesor.l * Krsta Miletlč proti Stjepanu Radiču. Po vesteh lz Beograda je bivši prometni mi-a.'stCT Krsta Miletič izjavil, da bo proti ministru prsovete Stjepanu Radiču vložil tožbo zaradi razžaMenja časti In obrekovanja. Ker I;•'. zveneli še kolikor toliko v prilog našega ljudstva. Samo če bodo informacije točne! p— V Istri plešejo v korist Slovencem. Okrajno glavarstvo v Veli« kcrvcu je bilo izdalo na orožniške postaje zaupen odlok, da se ima poskrbeti, da go« stilničarji in trgovci odstranijo slovenske napise. Orožniki so ukaz izvršili, potem pa so vladni gospodje izjavljali, da se je to iz« vršilo prostovoljno! — V deželnem kultur» nem svetu se često čujejo pritožbe, da je kmetijstvo danes pasivno. Kdor ima samo kmetijo in nikakih postranskih dohodkov, sploh nima dohodkov. Ako ima država še pogum, nalagati mu davke, naj pove, da je to davek na premoženje. Glede kupčije z živino se navaja, da deželna vlada odkloni vsako prošnjo za uvoz živine iz Jugoslavi» je, ali živina prihaja na Dunaj in od tam na Koroško. Iz Celja e— Redni sestanek članov k. o. SDS Celje mesto se bo vršil danes v četn ek 15. t. m. ob 8. zvečer v klubovl sobi Celjskega doma. e— Mestno gledalšče. Jutr! v petek 16. t, m. bo repriza Jurčič-Govekarjeve «re •Deseti brat«. Občinstvo se opozarja, da ne naseda raznim govoricam, da so vstopnice že razprodane. Za one obiskovalce, ki si ne morejo preskrbeti vstopnic v predprodaji, ie rezervirano vedno nekaj vstopnic za večerno blagajno. e— Konferenca obrtnikov v Celiu se Je vršila v torek dne 13. t. m. v Narodnem domu. Udeležili so se ie zasr.opniki Zveze obrtnih društev za Slovenijo. Občesloven-skega obrtnega društva v Celju m načelniki obrtnih zadrug. Razpravljalo se le o raznih težikočah obrtnega stanu, o nazadxx-vanju obrti v zadnjih le.ih in o brezposelnosti pomočnikov in delavcev. Sklenjena ie b.la resolucija na velikega župana v Mariboru, v kateri se predlaga zopetna izročitev obrtnega referata mestni občin celjski. t— Smrtna kosa. Na Bregu pri Celju Je umrla 64 len stara zasebnica Marija RadeJ, sorodnica znane Mastnakove rodhine na Bregu. Blag ji spomin! e— Poroka. V pravoslavni kapeli v Ljub. ijani se je poročil v nedeljo dne 11. aprila g. dr. Milan Lazarevič, zdravnik v Zagrebu, z gdč. Maro Schwabovo, hčerko celjskega zdravnika dr. Schwaba. Bilo srečno! e— Tedenski Izkaz mestne klavnice od 5 do II. t m. izkazuje, da je bilo zaklanih 14 volov. 16 krav, 4 telice. 39 telet, 23 svinj ln 6 kozličkov. Mesa ie bilo uvoženega 258 kg govedine, 840 teletne, 365 k« svinjin in 4 kg kozličevine. Izvoz je znašal 25 tele:. Konzum znaša torej okroglo 19.000 kg e— Osebna vest. Za kanclista hi v urad. n-iSko skupino sta imenovana pri okrožnem sodišču v Celju go pod Anton Kresnik, pri okrajnem sodišču pa gospod J. Dolenc Čestitamo! e— Snaženje ulic v Celju. Celje ie leto- viščarsko mesto. Komaj so nastopili solnč-m pomladanski dnevi se že lahko opazuje po celjskih ulicah vedno večje število tujcev. Kmalu se bo4a pričeli napolnjevaiil zdravilišči Rogaška Slatina in D brna. Takrat bo tudi Celje deležno raznih dobrot tujskega prometa. Treba pa ie od naše strani skrbet! za vse. kar nudi letoviščar-jcm gotove udobnosti, da bo sloves Celte pr dobiva! od leta do leta. Ker se nam obeta letošnje poletje bolj suho vreme, bi bilo prav umestno, ako bi snaižili celjske ulice Je na vse zgodaj zjutraj. Škropile oa bi naj «e večkrat, da bi se preprečil prah, k! je v vetrovnem času tako neprijeten. Tudi tz-praznjevanie greznic nai b* se vsaj v glav. nh ulicah izvedb v zgodnMh lutranjh urah-kar je občinski odbor itak že sklenil. jev, ki dobro vedo, da eo odvisni od nas, nekaj več strpnosti. Časi, ko se je dal tržan komandirati od farovža in gospodov, so minuli, in danes smo si svesti, da je Bog nekaj več, kakor oa oni, ki se izdaja za njegovega namestnika. 1— Konzumno društvo nameravajo kleri» kalci ustanoviti v Laškem in kupujejo Piv« nico in Zeličevo hišo. Zelo jim privoščimo tudi to, ker bodo pridobili najmanj 3 gla» sove za volitve tako. da bodo pri prihod» njih občinskih volitvah s pomočjo hlapca zopet lahko sestavili kandidatno listo in imeli razven teh glasov, še enega labilnega. Samo dragi so taki glasovi. 1— tJutro» je lagalo, ker piše, da so dali klerikalci za vilo trmo Din 75.000; dali so v resnici le K 238.000, ali kakor drugi pra» vijo K 278.000. Mi pač nismo hoteli druge« ga povedati, kakor da so kupili, in da jim to «vilo» privoščimo... 1— Odgcmska postaja v Laškem se name» rava ustanoviti, za kar je res nujna potre» ba. Svoj čas pod Avstrijo je obstojala v Zi» danem mostu. Veliko bolj potrebna je pa danes, ko je v Zidanem mostu in Trbovljah tujcev več kot kdaj prej. Naša občina mora prevzeti danes odgone za občine celega sre» za in nikdo ji ne povrne stroškov. Baš sedaj ji je srezko poglavarstvo izročilo 4 brezpo» selne Avstrijce, da se jih odpravi črez me» jo v srečno Avstrijo, kjer je toliko kruha. V občinskem zaporu so na večer veselo prepevali nemške pesmi, potem ko j'h je županstvo nasitilo. V Avstriji mora biti res dobro vsakomur. Ït Trbovelj Iz Laškega I— Naš gospod so v nedeljo rohneli raz prižnico proti naprednemu časopisju pred» vsem proti «Jutru» in «Domovini». Greh ( stori, kdor jih čita, še hujši greh pa store . oni stariši. ki trne, da čitajo te pogubne liste njih otroci Veečnaa kazeenn jiih čaa^ ka... poogublieeenje in nee booodo zrli veeečnegaa zveličanja — aamen .. » Mi La» ščani bi pričakovali od svojih dušnih pastir« t— Za današnji shod na Vodi ob 4. po« poldne se kaže v vseh revirjih veliko zani» manje. Sklicatelji računajo, da bo navzočih okoli 4000 ljudi. t— Z odrskimi prireditvami pri Forteju na Vodi prično v kratkem Bernotovci. ki so si ustanovili svojo lastno kulturno or» ganizacijo. t— Stoletnica sistematičnega uporabljal nja trboveljskega premoga. Letos je pre» teklo 100 let odkar so pričeli v Trbovljah e sistematičnim uporabljanjem našega pre» moga. Kratka zgodovina po podatkih rudni» škega jamomerca g. Martina Grčarja, ki je že okoli 50 let v tej službi, bi bila tale: Pre« mog so pričeli spoznavati v Trbovljah že začetkom l. 1800. Dva popotnika Thonhau» ser in Holuber, ki sta slučajno prišla v Tr» bovlje, sta postala pozorna na «črno zem» Ijo», kakor so domačini označevali premog ter sta o tem na koncu svojega potovanja, ko sta prišla v Dunajsko Novo mesto, ob» vestila odvetnika Franca Maurerja. Ta je spoznal važnost odkritja obeh rudarjev za bodočnost in je ustanovil družbo, ki je po» klicala v Trbovlje kot strokovnjaka rudar» skega mojstra Birmansa iz Belgije. Vendar pa je bilo težko kaj začeti s premogom, ker so bile Trbovlje skoraj popolnoma odreza» ne od ostalega sveta. Družba se je zavoljo tega razšla in Franc Maurer je bil zopet edini posestnik premogokopa do 1. 1823., ko ga je predal svojima sinovoma Pavlu in Francu. Ta dva sta pričela, da premog čim» bolj izkoristita, postavljati apnenice, in ker se tudi te niso obnesle, sta po vzgledu v Zagorju in v Libojah sezidala steklarno. Ko jc bila ta postavljena, sta začela okoli leta 1S26. energično z odkopavanjem premoga. Ker ni bilo v vsej kotlini niti ene ceste, je bilo potrebno veliko energije, da sta sezida» la tovarno. Šele po več letih so zgradili s pomočjo političnih oblasti strmo gorsko ce» sto iz Trbovelj v Savinjsko dolino, poleg tega pa na stroske obeh Maureriev prav tako strmo cesto iz Trbovelj v Zagorje, ki še danes obstoji. L. 1840. do 1843. so še posebej popravili cesto v Savinjsko dolino. Vremensko poročilo NttE0D'0š!ri zavod < Uobliam 14 aprila 1926 Vl«'n* bsmmetra 308 8 m Kraj Ca- J arom. Tmpar. R*. fld-H »•/0 Smei vetra in brzina v m Obla t-aosi 0—10 Vrsta padavine os ovazovan ti < mm do ' ura opazovanja 7 7702 dl 84 mirno 0 0 DuMjana . .1 8. 770-3 M 82 NNE 0J 0 (dvorec) j 14 767-5 16 4 40 E 1 1 21 7648 12 3 44 NE 0J 0 Zagreb ... 8. 76Ч-8 80 74 SE 1J 0 0 Beograd ... 8. 7682 104) 67 SE 1J 3 0 Saraievo ... 8. 769-4 50 73 mirno 0 0 Skoplje . . . 8. 7*8-5 104) 74 E 1J 10 dež 2.0 Dubrovnik . . 7. 000 0 00 00 0 0 Praga .... 7 769 2 30 — S !J 0 0 V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj ca ZI mm. Solnce vzhaja ob 519. zahaja ob 18-43, luna vzhaja ob 644. zahaja ob 2103 Dunajska vreetnnska napoved za Četrtek: Jasno, zvišanje temperature. s čimer je bila u postavljena zveza s promet» no cesto Dunaj»Trst in je bila eksistenca steklarne zagotovljena. L. 1869. po smrti brata Franca Maurerja je sezidal Pavel Mau rer še eno steklarno, v kateri pa je bilo ustavljeno delo 1. 1873. Kot posebnost ome» njano, da so bili zaposleni delavci večinoma iz porenskih dežel. V tem času so nastale nemške šole, ker nemški delavci absolutno niso hoteli delati tam, kjer še ni bilo nem» ikih šoL Neprimerno boljša konjunktura za premog pa je nastala okoli 1. 1847., ko so pričeli graditi bivšo južno železnico. Po nje. ni otvoritvi je zavzel trboveljski premog vsa tržišča v takratni Nižji Avstriji ter se je produkcija znatno dvignila. Začetkom le» ta 1873. je kupil «Wiener Bank Verein» od več posestnikov premogokope in ustanovil sedanjo Trboveljsko premogokopno druž» ho. Ker je znašala kupnina več milijonov goldinarjev, za tedanje čase naravnost ogromna vsota, je nova družba napela vse svoje moči, da pride čimprej do izdanega denarja, kar se ji je v razmeroma kratkem času tudi sijajno posrečilo. Sport Glavna skupščina LLAP. Z ozirom na poročilo o glavni skupščini LLAP, ki smo ga prejeli od predsedstva no» voizvoljenega odbora in ga objavili v svoji torkovi številki, smo dobili od članov stare« ga odbora S. Sancina, St. Letnarja, K. Sket» Ija, dr. St. Perparja, F. Baltiča in R. Grego« riča podpisano daljšo izjavo, v kateri vele, da se občni zbor, ki ga je vodil v to od upravnega odbora pooblaščeni pročelnik teh ničnega odbora g. S. Sancin in po ostri de» bati radi verifikacije poverilnice ŽSK Her» mesa in glede vodstva občnega zbora za» ključil, nikakor ni mogel pravomočno na» daljevati. To svojo trditev podpirajo pod» pisani zlasti tudi z izjavo delegatov SK Hi» rije da sklepi upravnega odbora, ki so bili sprejeti na nesklepčnih sejah, niso veljav» ni. Zaradi tega se more tudi nadaljevanje zborovanja vsled zaključitve od g. S. San» cina vodenega občnega zbora smatrati kveč» jemu za nov oačni zbor. ki pa ni bil sploh sklican in zaradi tega tudi njegovi sklepi in volitev odbora ne morejo biti veljavni. Ako pa se prizna veljavnost sklepov uprav» nega odbora, potem je bil občni zbor velja« ven le do onega momenta, ko ga je pročel» nik tehničnega odbora g. Sancin zaključil. Zaradi tega so tudi vsi sklepi, objavljeni v torkovi številki «Jutra» ničevi. Izjava' poudarja dalje, da se je SK Ilirija dosedaj podvrgla vsem sklepom upravnega odbora, se rad. tega tudi po svojih delega» tih udeležila občnega zbora ter s tem pri« znala njegove sklepe. Z nevednostjo o raz« merah v podsavezu, da se ne more izgo» varjati, k r so tudi njeni člani sedeli v podsavezu. Izjava pravi na koncu, da de iure obstoja še stari odbor, ki bo znal z vso strogostjo čuvati disciplino in avtorite» to ->od naveza. S svoje strani bi omenili k temu novemu športnemu sporu, da izgleda, da še vedno med našimi športniki ni nastolo ono pomir» jenje duhov, ki bo omogočilo, da se bo na» še športno gibanje usmerilo na ono pot, ki mu bo zaiamčil stalen napredek brez več» nih škodljivih in skrajno nesimpatičnih pre» tresljajev. Kakor čujemo, sta obe stranki predložili JLAS*u v Zagrebu svoji poročili o tej glavni skupščini. JLAS bo gotovo po natančni presoji položaia storil pravilen sklep, vsled česar za sedaj zaključimo de. bato o tej zadevi. Službene objave LNP. Izročijo se kaz. odboru igrači: Habicht, Černe (s suspenzijo), Drachsler, Glavič in Aistrich brez suepenzije. Seja kaz. odbora se vrši v petek dne 16. IV. ob 20. v zadnji sobi Narodne kavarne. Na isto se pozivljejo zgoraj imenovani igra» či, nadalje gg. Jerala, Baltesar, Lukežič, Bari, Bergant in službujoči odborniki LNP, ki so bili določeni za prv. tekmo Hermes : Slovan dne 11. t. m. — Tajnik IL Motoklub «Slovenija» v Ljublj mi na» znanja, da se vrši prvi pomladan ;ki izlet v nedeljo dne 18. t. m. Člani in po njih vpe» ijani gostje se prosijo, da se tega prvoga iz» leta v tej sezoni polnoštevilno udeleže. A v* tomobilisti dobrodošli. Proga. Ljubi iana» Logatec. Start točno ob 1. uri popoldne iz» pred kavarne «Evropa» na Dunajski cesti. — Odbor. ASK Primorje (Nogom. sekcija). Da» nes, v četrtek, ob 21. seja nogom. sekcije v Narodni kavarni. ASK Primorje (Uprava sp. prostorov). Danes, v četrtek, točno ob 20.30 seja upra» ve. Naproša se blagajnik centr. odbora, da se seje udeleži. — Blagajnik. «SportsTagblatt» o gostovanju Ilirije v Beljaku. O gostovanju Ilirije v Beljaku pi» še dunajski «Sport»Tagblatt»: Ilirija je po» trdila svoj dober sloves. Njeno moštvo je napravilo ugoden vtis ter je pokazalo, da je vzgojeno po dunajski šoli. Vsak posa» mezni igrač je tehnično in taktično dobro izšolan ter kot celota nima slabih točk. Igra ihrijanskega moštva je zelo fair. kar je ob» činstvo sprejelo s simpatičnim odobrava« njem. Tekma Jugoslavija : Bolgarska odgoi dena. Bolgarski nogometni savez ni pristal na to, da se vrši nogometna tekma med na» šo in bolgarsko reprezentanco dne 18. t. m. Tekma je radi tega odgodena na kasnejši čas. Madžarska ne bo igrala za Davisov po* kal. Za tekmovanje za Davisov pokal je bilo izžrebano, da bo Madžarska igrala pro» ti Argcntiniji. Argentinija ima pravico, da si izbere kraj tekmovanja in se noče od» teči tej pravici. Ker pa Madžarska ne mo» re prevzeti velikih stroškov, ako bi se igra. lo zunaj Evrope, je stavila predlog, naj se vrši boj med njo in Argentini io na nevtral» nem ozemlju v Evropi. Ako Argentinija ne bi sprejela tega predloga, bo Madžarska iz» padla iz tega tekmovanja. Novi plavalni rekordi. V Chicagu je Rademacher na 400 vardov prsno s 5:36.8 postavil nov ameriški rekord. Spence ie na 200 vardov prsno plaval v rekordnem času 2:29.e domnče 15—16.501 Din Kon*i 5000 do 14.000 r>in za par po kakovosti, iahalni 2000—4000 T>1ti komad Krma: detelia 150 do 175. seno T 100—125. II 75—90. stisnjeno 75—100 Din za 100 kg. Dunalska borza za kmetllske produkte (13. t. m.) Poročila o naza-dovaniu na pre-komorskih borzah na Dunaiu niso mnogo vplivala, ker so ponudbe slabe Oves se je podražil. Nofiralo vključno blagovnopro-metnl davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 41 50—42. madžar ska potiska 46.25—47.50: rž: marebfeld&ka 27.50—28: turščica: 20.75—27.75; oves domači 28 25—29.25 Dunaiski svinjski sejem (13. t. m.). Do-gon 13.823 svmi: od tega te Jugoslavije 1846 Spričo velike ponudbe so cene osla-bele za 5 do 10 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: debele svinje I 2.15—2.25, srednjetežke 1.95—2.10. kmet.ske 1.75—2 15. stare 1.70—1.90 ln mesne 1.80—2.25 (2.30) šilinga. = Statistika avtonomnih doklad na d'-rektne davke za leto 1925. Finančna dele-gacija objavlja v «Uradnem listu» z dne 15. t. m statistiko avtonomnih doklad. iz katere so razvidni odstotni in predpisani zneski ddklad za posamezne avtonomne za-stope v, letu 1925. V celi Slovenio'1 Je znašala odmerna postavka doklad (državni do-veflc) 18.862 390 Din celokupna vsota predpisanih doklad pa 45.037.853 Din. = Pravila Državne obrtne banke. Beograjska Obrtniška zbornica je Izdelala načrt pravilnika za Državno obrtno banko Glavne določbe tega pravilnika so: Sedež banke Je v Beogradu, glavna j>odružnica bo v Zagrebu, a ostale podružnice v Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu in Skoplju. Osnovna glavnica bo znašala 37.5 milijona dinarjev. Od tega bo vplačala država v roku treh let 15 milijonov dinarjev, a ostanek bodo prav tako v času treh let vplačali zasebniki. Glavnica je podeljena na 187.500 delnic po 200 Din. Delničarji morejo biti poleg države obrtniki, njihove žene. obrtniške zadruge in vse niihove ustanove kakor tudi prijatelji obrtnikov. Glede osnovne glavnice je določeno stalno razmerje: na državo pride 40 %, na obrtnike, obrtniške zadruge ln njihove ustanove 51 %, a ostanek na prijatelje obrtništva. To razmerje se ne sme spremeniti pri prenosu delnice. Noben delničar pa ne sme imeti več kalkor 25 glasov. Poslovne odbore v podružnicah Imenuje upravni odbor v Beogradu. Nadzorstvo nad banko bo vršila država preko posebnega komisarja ministrstva za trgovino in industrijo. = Avstrijski agrarni krogi za odpoved trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Z Dunaja poročajo, da so avstrijski agrarni krogi začeli aikcijo proti trgovinski pogodbi z Ju. goslavijo in zahtevajo od avstrijske vlade, da se ta pogodba odpove, češ, da je kvar. ljiva njihovim interesom. Avstrijski indu-wtrijci zahteve agrarcev odklanjajo. = Pred otvoritvijo pogajanj za trgovinsko pogodbo med našo kraljevino in Ma. džarsko. Iz Beograda poročajo da se bosta dne 20. t. m sestali v Beogradu naša in madžarska delegacila. ki se bos-ta pogajali za sklenitev definitivne trgovinske pogodbe med obema državama. = Znižane cene soli. Kakor smo že poročali. se bo po odloku finančnega ministrstva s 1. majem znižala cena soli za 50 par pri kg. Tako bo stala morska sol 2.40 (sedaj 2.90), so. v zdrobu 2.50 (3), za ribiče bela morska sol 1.20, siva 1.15 Din za kg. = Volitve v Trgovsko in obrtniško zbor. nico v Sarajevu. Ministrstvo trgovine ln industrije je odobrilo, da se tekom naslednjega meseca vrše volitve 30 novih članov Trgovske im obrtniške zbornice v Sarajevu. Mandat članov traja tri leta ln se vsako tretje leto vrše volitve polovice članov = Vapina tvornica papirja v Beogradu. Po novem finančnem zakonu je uprava državnih monopolov pooblaščena, da more odkupiti še drugo polovico delnic papirne tvomice Milana Vape v Beogradu. Nominalen znesek te druge polovice predstavlja svoto 20 mfliionov dinarjev in uprava monopolov je dolžna takoj izplačati svoto 13 milijonov 300.000 dinarjev, dočim hi na ostanek izplačevala gosp Vapi dosmrtne 6odstotne obresti. Upravni odbor mono, polske uprave je na svojih sejah sklenil, da obrazuje poseben odbor, ki ima Izdelati pravilnik za to tvornico. Ta odbor je že začel z delom. Nastalo je takoj vprašanje, na kak način naj bi se upravljala ta tvornica. Sedaj obstojata dva predloga. Prvi predlog zastopa stališče, naj bi to državno podjetje dobilo obliko delniške družbe. Ve-etno delnic bi imela država. Drugi predlog se zavzema za to. da bi se papirna tvor niča upravljala tako. kakor sedaj uprava državnih monopolov upravlja svoje številne tvomice tobaka = Aktivnost naše trgovine z Italijo znaša v 1. 1925. po italijanskih uradnih podatkih 284.50 mt1!;ona lir. Izvozila je Italila v tem času v našo državo za 496 46 milijona lir blaga, a uvozila od nas za 780.96 milijona lir. = Plačilne težkoče velike sarajevske tvrdke. Iz Sarajeva poročajo, da se nahaja v plačilnih težkočah tamošnja stara velika tvrdka Božidar Mlinarevlč. ki se bavKs trgovino s sirovimi kožami in krznom. = Za ustanovitev italijansko . jugoslo. venske trgovinske zbornice na Reki. Po italij-anskih vesteh namerava državni ko. misar reške luke posredovati pri naši vladi, da se ustanovi na Reki italijansko - jugo-slovenska trgovinska zbornica, katere namen bi bilo pospeševanje trgovinskih stikov med obema državama. = Ležišče soli v Južni Srbiji. U Beograda poročajo da sta odkrila neki trgovec la Bujanovea in neki albanski posestnik т Južni Srbiji ob cesti Lebani . Kriva Padan-ka na dveh mestih ležišča soli. Najditelja sta dobila od oblaetev pravico preiskanja ležišč čim se ugotovi možnost izkoriščanja ležišč, se namerava ustanoviti delniška družba, ki bo eksploatirala obe ležišči. = Carinarnica v Carlbrodu se je po odloku finančnega ministrstva spremenila z veljavnostjo od 1. t. m. iz glavne carinarnice I. reda v glavno carinarnico II. reda. = Alkoholmetrične tabele za uetanovlje-nje od prividne na pravu jakost graduira-ne rakije. odnosno špirita od 20 % na 100 % itd. Pod tem naslovom je Izšla v nakladi knjigarne S Jiinkerja v Slsku knjiga, kl jo je sestavi; podinšpektor finančne kontrole Lasar HergovIČ. Knjigo, kl stane trdo vezana 60 Din. priporočamo Interesentom. — «Gospodarski vestnik». Izšla je četrta številka tega glasila Zadružne zveze v Trstu z bogato vsebino u raznih panog kmetijskega gospodarstva. List izhaja mesečno in stane 10 lir letno. Uredništvo ln uprava: Gorica, via S. Giovanni 6/1. = Dobave. Direkcija državnih železnic т Ljubljani sprejema do 17. t. m ponudbe za dobavo 2000 komadov lopat - zajemalk ter za dobavo blaga za zastave. Predmetni pogoji eo na vj)ogled pri ekonomskem odele-nju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 25. t m. ponudbe za dobavo 60 m impregnlranega platna za jadra — Dne 26. t m ee bo vršila pri intendanturi kosovske divizijske oblasti v Prištini ofertalna licitacija glede dobave 1800 ms drv. Predmetni oglasi so т Zbornici za trgovino, obrt in industrijo ▼ Ljub-ljani na vpogled. = Zboližanje poljskega zlatnika. Predvčerajšnjim je zabeležil poljski zlatnik mednarodno zboljšanje. Padanje dodarja na varšavski borzi je celo povzročilo» panično razpoloženje. = Konkurz milanske tvrdke s «vilo. Iz Milana poročajo, da se nahaja v konkurzu velika tvrdka svilene stroke Arrigo Sbar-baro s pasiri 22 milijonov Ur. Tvrdka je postala žrtev trajne depresije na milanskem tržišču sviae Trgovala je tvrdka predvsem z Zedinjenimi državami. = Reviz'ja carinske tarife v Avstriji. 7. Dunaja poročajo, da je ministrski svet začel obravnavati zakonski načrt o noveliza. ciji avstrijske carinske tarife. Spremeni naj se kakšna četrtina veeh carinskih po-stavk. Znatno se po tem načrtu povišajo uvozne postavke za volnene tkanine tn ne. katere agrarne produkte. — Cena srebru v New Yorku Je padla od srede decembra 1925 do sedaj od 88.25 na 65 centov za troyonnee finega srebra (troy-crunce = 31.1 gr). = Rusija odklanja udeležbo mednarodne gospodarske konference. Po veetl ti ženeve je tajništvo Zveze narodov prejelo obvestilo, da se Rusija ne bo udeletlla mednarodne gospodarske konference, ker se bo ta Tržila na Švicarskem ozemlju. Borze 13. aprila. LJUBLJANA. (Prve Številke рогргавета. nja, druge ponudbe ln т oklepajih knpčlj-ski zaključki.) Vrednote: Investicijsko 72—75, Vojna škoda 298—0, «aetami ln komunalne Kranjske 20—21, Celjska poeojiln!-ca 200—202 (202),. Ljubljanska kreditna 175—0, Merkantilna 102—0, PraStediona 865—0. Slaven ska 50—0, Kreditni 166—175, Strojne 0—95, Vevče 100—0, Stavbna 50 do 60, Sešlr 110—110 (110). Vevče pričenjajo izplačevati kupon 11 Din 15. t m. — B 1 a-go: Zaključek samo eden: trajni, 25x2-r> napr. in od 6 m doOž. naprej, «drarl, ostro, robno tesani, fco meja, 3 vagoni po 450. Povpraševalo se je po hraetovlni. gabrbvlh plohih ln senu. Drugače same ponudbe, kakor v hrastovih plohih, premogu, poljskih pridelkih in cementu. ZAGREB. V zasebnih papirjih promet minimalen. Vojna škoda se je začela trgovati po 299 ln je končala na 298. Za ultime t. m se Je trgovala po 300, za maj po 303. — Na deviznem tržišču tendenca neznatno čvrstejša. Poskočile eo devize na Dunaj, London tn Svioo. Narodna banka Je Intervenirala. Skupni promet v devizah 8 milijonov dinarjev Notlrale eo devize: Dunaj 800.9—804.9. Berlin 1352.25—1356.25, Italija Izplačilo 227.95—229.15, London ček 276 038—277.238. New York ček 56.661 do 56.961. Pariz 196—198. Praga 168.1—169.1, ček 168.164—169.164. Švica 1095.25—1097.25, ček 1095.049—1097 048 v a In te: dolar 56.05 do 56 35; efekti: bančmi: Eskomptna 106—106.5, Poljo 19—19.5, Kreditna Zagreb 114—116, Hino 60.5—62, Jugo 97—98, Ljiib-tjanska kreditna 175—0. Obrtna 67—68, Pra-št«1Iona 870—872.5. Nairodna 4000—0; Industrijski: Drava 180—195, Slavonija 43—0. Trbovlje 365—380 Vevče 100—0; državni: Investicijsko 76.5—77. agrarne 45—45.5, Voj na škoda, promptna 298—298.5, za april 299 do 299 5, za maj 302—303. BEOGRAD. Devize: Atene 72—78, Am. sterrlam 2280—2282. Dunaj 802—802.5, Ber. lin 1352—1353. Budimpešta 0.0797—0.0798, Bukarešta 23—23 5. Italija 228.35—228 45, T-iondon 276.3—276.4, New York 56.76—56.78, Pariz 195—196.5, Praga 168.4—0, Švica 1095 5—1096.5. CURIH. Beograd 9.1225. Berlin 123.35, New York 518 ena šestnajsrthika, London £5.185. Pariz 17.825. MIlan 20.835. Praga 15.35. Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.12, Sofija 3.75. Dunaj 73.10. TRST. Devize: Beograd 43.80—44.05, Dunaj 351—354, Praga 73.55—73.60, Pariz 85.50—86. London 120.85—120.95, New York 24.80—24 85. Curih 479—481. Budimpešta 0.0347—0.0350. Bukarešta 10—10.50. V a I rite: dinarji 43.50—44 dolarji 24.75—24.85, ? zlatih frankov 95—97, «lata lira 479.02. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4625 do 12.5025. Berlin 168 51—169.01, BudlmpeSta 99.060—99.36. Bukarešta 2 8725—2.8925, London 34.4150—34.5150, MIlan 28.48—28.58, New York 707.75—710.25. Pariz 24.27—24.37, Fraga 20.95—21 64 Sofija 5.1250—5.1650, Varšava 78.25—78.75. Curih 136.67—137.17. Valute: dinarji 12.41 —12.47, dolarji 706.75—710.75. Deviza Beograd na ostalih borzah: ▼ Pra. gi 59.425. v Berlinu 7.38, ▼ Loodoou (popoldne) 276. v New Yorku (13. t. m. pO bor. ai) 1.76 in četrt. DANESi Popolnoma novo! DANES. Živalska tragedija na visokem morju Angleški tovorni parnik «Manchester Producer» je nedavno na odprtem morju dohitelo silovito neurje, ki je za žrtev zahtevalo ves njegov tovor: 300 volov, vkrcanih za prevoz iz Halifaxa v neko severno angleško pristanišče. Nevihta je zajela ladjo kmalu potem, ko ie zapustila pristanišče in zaplula na odprto morje. Valovi so se poigravali z njo kakor z orehovo lupino. Posadki, ki ji je pretila smrtna coasnost, ni preostalo nič drugega, kakor da ie sklenila pometati z ladje ves tovor, predvsem torej vseh 3C0 glav živine. To se je zgodilo in kapitan barke je po rešitvi opisal novinarjem to živalsko tragedijo tako-le: Burja je tulila kakor izgubljena duša in valovi so se dvigali kakor cela pogorja. Bilo je enostavno nemogoče stopiti na krov in živali, ki so že dolgo bi-ie gladne in žejne, so žalostno mukalo v svojih stajah. Hoteli smo zaokreniti ladjo, da se vrnemo proti Halifaxu — toda v tem je ravno nastopila usodna nezgoda: pri zaokretu se je zlomil vijak. Valovi so nas začeli neusmiljeno tirati sem in tja in položai je zahteval, da tovor, 300 volov, žrtvujemo morju. Začeli smo jili torej goniti iz staj na krov. Toda nesrečne živali so morale slutiti svojo usodo, ker so se neverjetno uporno branile pohoda v smrt ter se zaganjale nazaj v stajo, četudi smo jim moleli vile in drugo orodje naproti. Končno smo jih le iztirali na krov, kjer so jih pljuskoma odnašali divji valovi — m mi smo trpko morali gledati, kako so se uboge žrtve borile s smrtjo. Svinjska glava in diplomatske afere Dunaj, 13. aprila Včeraj je prišlo v tukajšnjem gledališču »Apollo« do velikih škandalnih prizorov. V gledališču, ki je pravzaprav varijete, je sedaj na sporedu zabavna revija, v kateri zbijajo dovolj grobo šalo na račun italijanskega ministrskega predsednika. Šala pa obstoji v naslednjem: Oost na odru zahteva svinjsko glavo »a !a Mussolini«. Natakar se dela nevednega in gleda debelo, slednjič oa se oprosti m prosi pojasnila, kakšna svinj" ska glava je pravzaprav to, kar zahteva gost na mizo. Gost nato pojasni stvar v tem smislu, da je svinjska glava taka glava, ki ima odprt gobec. Ko se je dajala ta predstava, je bilo navzočih tudi 15 Italijanov. Nemudoma so planili pokonci in začeli kriče protestirati, ker da šala o svinjski glavi in Mussolmiju žali narodnostni čut vsakega Italijana. Slednjič je morala policija razgrajače odstraniti. Komik, ki je izvedel sceno s svinjsko glavo, je Gospodična i ven ne Penhoai ki je bila izvoljena za vojvodinjo Bretanje. prejel več grozilnih pisem, italijansko poslaništvo pa je že vložilo pri dunajski vladi oster protest proti žalitvi voditelja fašistovske Italije. Tako se primeri. da ima včasih tudi svinjska glava diplomatske posledice. Lord Plumer angleški vrhovni komisar v Palestini. Lepa dedščina Britanska kolonija Honduras v Centralni Ameriki je lahko zadovoljna: dobila je zadnjič dedščino. s katero bo mogla znatno ublažiti in zaceliti marsikatero zevajočo socijalno rano . 9. marca t. 1. ie umrl baron Henry Edward Ernest Victor Bliss, sirom sveta znani športnik in yachtman. Umrl je v starosti 57 let na krovu svoje ladje «Sea King» v pristanišču Bélige (Honduras), na kateri je preživel večji del svojega življenja. Dobro znan je bil zlasti med mornarji vseh narodnosti: poslednja leta je križaril največ okoli Antilov, ki jih je poznal kakor nihče drugi. V svoji oporoki je zapustil vse svoje, na več milijonov dolarjev cenjeno premoženje britanski koloniji Honduras, ki bo smela vsako leto porabiti Zgolj obresti od zapuščine (preko 6 milijonov dinariev!) in sicer za namene, ki bodo služili razvoju kolonije in odpravi sociialnc bede. Baron Bliss je stavil v oporoki le en pogoj: vlada sme pri vseh podjetjih in nokretih na račun njegove zapuščine zaposliti le angleške delavce in angleške strokovnjake ter uporabljati le angleški materijal. Baron Bliss je bil pokonan v morju pri Fort-Georgu, kjer mu bo hondura-ška vlada postavila lep granitni sporne" nik. V bližini njegovega groba pa bodo zgradili svetilnik, visok 23 metrov, ki ho daleč naokoli svetil adjam in jih spominja na velikega človekoljuba Blissa. _ Sleparska ^.varovalna Ibaska Mnogim zavarovalnicam, ki so delale prve čase po vojni lepe kupčije, je pozneje odklenkalo Radi tega so se bančna podjetja vrgla na nove zavarovalne trike. Pred kratkim smo našteli v «Jutru» celo vrsto novih zavarovanj, ki se sedaj sklepajo na Angleškem. Tam se lahko zavaruje človek celo proti raz-poroki, za slučaj smrti bogate tašče ali tasta itd. Še bolj prebrisani zavaroval-ničarji kakor na Angleškem pa so se našli v Berlinu. Tu se je namreč osnovala dražba, ki je sprejemala samo zavarovanja zoper tatvino. Agenti so že pazili na to, da niso zavarovali takih, s katerimi se ne bi mogli okoristiti. Zato so se spuščali na trgovce, obrtnike in podjetnike, ki so stali tik pred konkurzom. Ravnatelj sleparskega zavoda je bil bivšj kaipelnik Fuchs. lastnik neke kavarne v severnem delu Berlina. Angažiral je poleg uradnikov za zavarovalnico tudi spretne vlomilce, ki so delali po njegovih navodilih. Skrival jih je v svoji kavarni in preden je kak podjetnik napovedal konkurz, je Fuchs aran- žira! iingiran vlom, nakar je bila ne- ! varnost konkurza odstranjena. «Zavarovalnica» je na ta način požirala ogromne vsote, zakaj dobiček se je sporazumno z «zavarovancem» delil na enake dele. Sličnih slučajev se je dogodilo več in policija je vjela vlomilce šele na veliki petek. Vlom se je namreč izvršil v stanovanju nekega krojača. Policija ie krojača zaslišala in mož se je v svojih izjavah zapletel v taka protislovja, da je 1>ostala njegova zveza z vlomilsko družbo očitna. Tako je prišla policija na sled dobro organiziranim tatovom in sleparski zavarovalnici, katere vodstvo se je okoriščalo na nepošten način ter kradlo upnikom različnih podjetij denar , naravnost iz žepa. Čarovnica v peči Iz brumne belgijske vasice Maurage ! poročajo francoski listi primer babje-vernega fanatizma, ki docela spominja na srednjeveške zgodbe o čarovnicah in ljudski telebanosti. Zbolelo je dete tamošnjega pekarskega mojstra in mati je po posvetovanjih s sosedami dognala, da mora bi* ti dete obsedeno pod vplivom kake čarovnice. In med tem. ko je dete zvečer omedlevalo v vročični nezavesti, so ženščine s pomočjo spiritistične mizice dognale, da je povzročiteljica otrokove bolezni tista žena, ki jo bodo naslednje jutro prvo zagledale na pokopališču. Bila je nedelja in slučaj je nanesel, da se je v vasico Maurage z jutranjim vlakom pripeljala gospa dr. Prévostova ; iz Bruslja in se podala na vaško pokopališče. da obišče grob svojega očeta. Jedva pa se je pojavila pri vratih, že jo je popadel trop vaščanov, ki so pod pekovim poveljstvom tirali nesrečnico v vas in jo hoteli zbasati v krušno peč. K sreči se je med tem obrnilo otrokovo stanje na bolje in je gospa dr. Pré-vostova ostala pri življenju. Odnesla pa je težke poškodbe, radi katerih je takoj naslednji dan v Bruslju vložila tožbo_ jbjtepši dnevi... Da Vam bodo še bolj prijetni, si pre-skrbi;e lepo moderno pomladansko obleko pri tvrdki Drago Schwab - Ljubljana S^SBIL najbolj priliubljeni filmski gialec, elegamn in simpatični priiateli zatiranih piekaši samega sebe v senzacionalnem, modernem in do skrajnosti napetem veletilmu: t< „PiÉlofii ï iim m Nemogoče je pop-sati scene, ki se vrstijo druga za drugo :n d<-ž>jo gledalci v nervoznem pričakovanju do končne rešitve zaoletljajev tako, da nam često zastaja dih . Smrtno nevarn • vožnia ter borba rod vagonom drvečega eksp.esa. Skok z visokega mosta ra drveči ekspresni vlak. Lov za misteriw.no kuverto. Vlom ro noč v stanovanje sumljivo bogitega kopača zlata M Ii onski kolier (črna solza). Vtčna smola detektiva Fxà zbu a cbilo smeha in zabave . . . Predstave danes samo ob: 4. in pol 6. Predstave jutri v petek eb: 4, pol 6. po) 8., in 9. uii. Ilitm Krn o Hatics* t/odîln Kino v Ljublian. tel. 124. Lovstvo Iss ribištvo Jefniška obleka holandskih kaznjencev Kadar spuste kaznjence na jetniško dvori» I šče, jim nadenejo na glavo masko, na prsa j pa jim pripno številko. Tudi madžarski pol» i kovnik Jankovics, ki jc bil kakor znano v j Haagu obsojen zaradi ponarejanja franco* I skih frankov, sc je moral obleči v tako j obleko. Da najboljši je to znaj, ' Colombo Ceylon čaji; Lov za uharico Spomladanske splošne selitve ptic se udeležujejo tudi razne ujede, bodisi da se same selijo, bodisi da po daljših ali krajših progah spremljajo jate ptic»seliik, jim pre» strezajo pot. ali pa prežč na slabotnejše med njimi, ki si vedo iz gostega krdela s čudovito izurjenim, veščim očesom izbirati. Čepeč skrito na kakem drevesu«razgledniku smotrijo s svoje višine ptičje roje in na» tančno pazijo na vsakega zaostalega ali od tropa se ločivšega marodêrja. Druge zopet skorp nevidne krožijo, plové in stražijo v zračnih višinah in ob dani priliki kakor strela šinejo na izbrano žrtev pod njimi. Pa dočim vedo te zračne odmctnice skrbno se prikrivati in izogibati lovcu, tako da jih lc redkokdaj vidi, aLi da lahko z uspehom na* nje strelja, se dâ ta šarena sodrga z naj« bolj oddaljenim in tujim sorodstvom spra» viti pred cev še najbožje z dobro živahno uharico — baš v sedanjih dneh. Lov z uharico se tudi močno loči od vseh ostalih lovskih načinov, da sc splača že ra« di spremembe negovo izvajanje. Brezdvom» no ga je prištevali k najbolj interesantnim lovskim metodam, prav posebno pa tam, kjer ima lovcc stalno in pravilno opremlje« no, če moči na poi v zemljo vgreznjeno strelsko kolibo, pred katero je v razdalji kakih 30 korakov postavljen kol s prečnico za uharico na njem. Ko izbiraš prostor za kolibo, izberi kak daleč viden, gol, nepora» sel ali izsekan holm, na katerega zasadi eno edino drevo, če ga ni na njem, ali poseči vse ostale, razen enega, ki pa nc bodi ko« šat! Smrek, hoj, tis in podobnih dreves ni za našo svrho priporočati. V bližino tega drevesa si postavi kolibo; v sili zadošča tu« di taka, napravljena iz par kolov, preplc» tenih z vejami, resjem itd. Ko se bliža roparica, jo s svojim raz« burjenim vedenjem že oznanja na prečnico postavljena in pnvezana uharica. Seveda so vrane, srake in šoje prve, ki se pojavijo in sc z vriščem zaletavajo v svojo s-ovražnico na orangarju. Včasih se kaka ujeda narav» nost zaleti vanjo in tedaj seveda je treba naglega in sigurnega strela, a tudi točnega, da mesto ujede nc obstreliš svoje sove. Navadno ~a se zbira vsa druhal na opisa» nem samotnem drevesu in opazuje najprej iz bližine svojo žrtev, preden sc je loti. Si« cer se pa z odrastlo krepko uharico nika« kor ni šaliti; njen kljun prebije z enim sa» mim udarcem mlademu mačku ali psu čre« pinjo, in ostri kremplji zagrabijo kakor šči» palne klešče in ne izpuste zlepa. Kdor ni« ma uharice, tudi . drugimi sovami večje vr« ste lahko •poizkusi svojo srečo. Celo kak skovirček včasih več drži kakor obljubi. Seveda potrpežljivosti, ki je tudi lovcu potrebna, n ..cm načinu lova ni puščati do» ma. Zgodi sc, da včasi, razen par srak in šoj, ni nobenega drugega postopača in ro« kovnjača na drevo. Zgodi pa sc tudi lahko, da čakaš po par ur, ne da bi videl enega samega vrana, a ti prihodnje pol ure prinese obilen plen. Tudi ni izključeno, da pride nc« navadnega "osta na ko'icu, privabljena od vpitja in hreščanjp gozdnega krilatega pro» Ietarijata, ogl lat izjemoma enkrat kaka li« sica. Vse se prijeti, celo to, da si ždel ure in ure s puško v roki — ko pa se privi»e jastreb Dreko d:vje frfo; i„čega čukania, in po .ieriš in sprožiš, vidiš, da si pozabil po» tisniti patronc v cevi. Nav.-Iic vsemu je lov z uharico kr..sna lovska zabava in vsake» mu lovcu triporočljiva, ki ima čas in teren, primeren, da na njem postavi kolibo. Pušiti v njej med lovom ie pripo jljivo, kašljati še bol j . . . Končno šc povejmo, da je so'jeno preka« jeno meso za uharico strup. Bajka pa je, da sovi i.e smeš dati vode. Nasprotno je re- LTharica nuino rabi vodo. ne samo, da jo pije, tudi konlje se rada v njej. a.— K sezoni Drobiž i. La Fontaine je mnogo razmišljal o juna» kih. ki jih je opisal v svojih basnih. Ni čudo, če se je zdel svojim vrstnikom tako raztresen in razsejan. Nekoč ga je povabil na večerjo princ De Condé, sloveč vojsko« vodja. A La Fontaine se je pozabil odzvati. Čez nekaj dni ga opozori dober prijatelj, da je princ hud na pesnika in da bi se bilo treba opravičiti. «Pa pojdem.» ie odvrnil basnik in odšel v dvOTec. Toliko da ga Cou» de zagleda, mu pokaže hrbet in ne reče ne črne ne bele. «Hvala Bogu. da niste jezni, svetlost!» izpregovori La Fontaine. Presenečen ob teh besedah in radoznal, kako jih je umeti, se plemič okrene neko« liko z vprašujočim pogledom proti došlecu. «No. seveda.» nadaljuje basnop-'sec, «še nikdar se ni slišalo, da bi bil junaški Con» dé obnil hrbet — sovražniku». Duhoviti do« mislek ie tolikanj udobrovoljil užaljenega oostitelja. da sta se takoj pobotala ter osta» ta prijatelja. 2. «Mama je rekla, da je bila muha namesto rozine v potici.» se pritožuje dekletce go» spodični v slaščičarni. «Pojdi domov po muho, pa ti dam rozino saajol« 3. Gospod je prišel s sinčkom k prijatelju na poset. «Ali imaš še kaj takih cigar, ka« kršno si mi ponudil zadnjič?» ga vpraša. — «Kajpada, tu so. kar izvoli!» se žuri gospo« dar. — «Ah, ne, nikar meni! Daj jo mojemu sinu.» — «Kako, ali že puši?» — «Se ne, pa bi mu rad naprej pristudil kajenje!» 4. Na zimski večer 1. 1845 sta Viktor Hugo, najslavnejši francoski pesnik v 19. stoletju, ir. Alfred de Musset deklamirala vsak po eno svojo pesem na tedenskem sestanku, kakršne je redno prirejala na svojem domu pisateljica De Girardin. Musset je dosegel prisTČnejši uspeh od Hugoja. Domov grede je Hugo, ki je bil užaljen v svojem samo» ljubju in ki se je želel osvetiti tekmccu, de» jal Mussetu i glasom dobrohotnega pokro» vitejjstva: «Iskreno sem zadovoljen z va» šimi stihi, dragi Musset, in vam izrekam vse svoje priznanje.» Musset je izlahka razumel stališče, ki ga je zavistnik hotel zavzeti, in dasi je bil po navadi jako skromen, mu je suhoparno od» vrnil: «Kaj mi je za vaše zadoščenjel Mar me» nite, da vas imam za svojega moistra in da ne vem, koliko je kateri naju vreden? Vi ste samo pesnik besed, jaz pa sem pesnik stra» sti. V sto letih se ne bo nihče več sporni» njal niti vas niti vaših verzov; kdor pa bo ' spoznal ljubezen, bo recitiral moje kitice.» 5. Duhovit, nedavno preminuli dramatik Ba« taille (po naše: «boj») jc poslal neko svojo knjigo Hugoju. Ta ni nikdar opustil prilike, da bi se ljudem prikupil, ter je odgovoril pisatelju z napihnjeno priliznostjo, ki je bi« la po njegovi navadi: «Gospod, vaše delo je veledelo! Poslej se ne boste smeli več podpisovati Bataille, temveč Zmaga!» Znanci so se rogali Bataillu. Temu pa se je zdelo, da je Hugo smešen in da še druge smeši. Odgovoril je po svoje: «Odlični moj« ster, zahvaljujem se vam. ali opozoriti vas moram, da ni meni Zmaga ime, pač pa moji kuharici.» 1 6. ! V dobi celinskega zaprtja, ko je namreč Napoleon zabranil Angležem vsa pristani» šča na kontinentu, je Korsičan nekje vstopil k vaškemu župniku in ga dobil, ko je pražil kavo: «Kako!» je vzrastlo veličanstvo, «prepo» vedano blago rabite!» «Zato pa vidite, cesarost, da ga žgem,» se je odrezal duhovni gospod. --:-- i Darujte za sokolski Tabor! i (»Audiatur et altéra pars« ali pismo g. Ka» zimirja V/akonigga svojemu prijatelju.) In 9em dejal, če moram že toliko plačati za lov in za lovsko karto in za lovski list, kaj bi prepuščal tako velikega tiča ostalim našim kolofoktarjem! Morda celo tistemu vampastemu bahaču. nekdanjemu Nacetu in sedanjemu Ognjeslavu Bučamnu. ali tisti pegasti suhi južini, ki piše na glavarstvu, gospodu Pepetu Sili, ki je lani tako ustrelil dva zajca več, kot smo «e domenili in je bi« lo dovoljeno od našega kluba. Če je tič, da ga poješ, ga pojem, če ie pa dober za na« gačbo. ga dam pa nabasati in ga obesim v štacuno, gor nad vago, kjer bo pri meni prav tako lahko parado delal, kot kje dru« gje, in še dlie bo vzdržal, ker v moji šta« cuni ni moljev, ker preveč po petroleju smrdi. Ampak to ti povem, da je lov po štantih na zajce in srne in lisice že vse kaj drugega, kot ta nemška prismodarija na pe« teline. Ali se še spominjaš, kako je bilo imenitno, ko nas je Cenetcrv Miha potegnil s tistim svojim srcem «koro prav na štant? Če pa treba, si pa hodil magari tudi pol ure, sicer ne po asfaltu, vendar pa po poti, ki zasluži to ime. Tukaj pa, vrag vzemi te sorte lov! Ime! si na izbero, da prenočiš gori v tisti napol razdrti Žganjarjevi koči, ali pa da prebdiš v trgu celo noč. Jaz sem se odlo* čil za slednje in odkorakal z Grivarjeviir. Tomažom (ta je sedaj naš lovec) že okrog ene iz »Zlatega sodčka«. Zunaj tema kot v kozjem rogu, in blatna pot in razdrta, da se Bogu smili. Hodiva, hodiva, končno sva vendar enkrat v Brstniku. Sedaj se ti šele začne veselje. Komaj pet minut kolovoza, potem pa nekošnja steza, ki po nji vrag v dolino v vas hodi. Povem ti, že po prvi če« trt ure je imel vsak las svojo kapljo, tako sem se potil. Ta zabava je trajala dobro uro. Škoda, da je že konec, sem dejal, nc vedoč, kaj me čaka. Sedaj pa navkreker, med trnjem, robidovjem, skalovjem in ko» reninami, in kar jc še bodečega, ojstrega, vijugastega itd. Pal sem trikrat, opraskalo me je po ro« kah, trgalo mi je suknjič, klobuk sem tudi izgubil dvakrat, da sva ga komaj našla, in puhal sem ti, ko sem koleni grizci kot kam> niška lokomotiva. Tomaž pa, kot da bi vo= la priganjal: »Le hitro naprej, gospod! Če nc, bova prepozna! Že ščebi ta ali oni šti» gelje ali cajzeljc« — kaj jaz vem, kake tiče je čul žvrgoleti, piskati in žvižgati. Končno smo bili vendar nekje med nekim borovjem, kjer sva obstala. Jaz lačen in žejen, in tudi že truden pošteno — ali misliš, da me jc pustil v miru? »Le naprej, gospod, če ne, bo treba še enkrat znova!« — »Tristo ra« kov!« odvrnem sam pri sebi, »tega pa že nikdar ne več. Ali danes, ali nikoli!« Vdam se in zopet naprej. Pa to je že bilo, dasi je drselo, ali delal se je na rahlo dan. Sedai me podrži in prisluškuje! »Ali čujete?« mi šepeče. — »Kaj? Kaj čujem?« — »No, pc< telina.« Ja ne slišim drugega kot lahen veter v vejah, — in za vraga, saj res, kot v štajerskih vinogradih, kjer imajo klopotcc razpostavljene po hišah in Ircvesih, da po« dé ž njimi kose in tako tatinsko svojat. No, in sedaj ti ne bom popisaval tega po» rivanja in tega ščuvanja in ekserciranja proti tistemu borovcu, na katerem je pokle« pala in se stresala neka črna vreča. »Ali ste pripravljeni, gospod?« — »Sem,« odvrnem in sežem v žep med patronc, kjer začutim, hvala Bogu, pol klobase. Nabašem, zaba* šem in zaprem. »Boste potem jedli,« meni lovec. — »Že prav,« sc odrežem. Naprej. Seda' sva blizu ... še bližje . . . »Ne kaš« ljajte!« — En. dva . . .1 Naprej . . . Zdaj gospod! . . . Streljajte! . . pomerim . . . pok! . . . pok! ... se razlega po gozdu in z veje štrbunkn^ tisti nerodni črni žakelj ... in sc kotali po strmini navzdol Dragi prijatelj! Hm, ko gi lovec pobira, tega vražjega ptiča, mi pride na um, kako čudno je bilo vse to, da sem jaz sprožil, izstrelila je pa Tomaževa puška. Najboljši dokaz za prenos misli, o katerem zadnje čase tako pišejo po novinah. In ko mi Tomaž prinese pernato zvîr, (jrijtavi: »Prej ste menda na« basali ustr sedaj dajte pa še cev, in izpro» žite iz samega veselja, da ste tako dobro streljali s klobaso da se cev ne bo preveč svetila — po strelu. Pa brez zamere!« — Prav. Tc až, a na petelina pa nikoli več, in če bi moral postati sam lovski kralj! »Lovec«, glasilo slov. lovskega in ribars skega društva prinaša v svoji aprilski šte= vilki sledečo vsebino: A. Mazlti: Petelin. — Ing. Anton Šivic: Polh. — Fr. Bračun: Za zajci. — Poročilo o tekmi brakcrv in bra« kov»jazbečarjev. — Jaroslav Čejka: Zatira« nje volkov na Snežniški graščini v zimi 1925—192/). — Janko Ravnik: Strelstvo in temeljna podlaga strelske umetnosti. — Iz lovskega nahrbtnika. — Mali oglasi. »Zdrav kol riba v vodi«, tako se glasi vsakdanja reklica, temelječa na živahni igri zlasti vrvečih ribiih tropov, ki pa nikakor ne ustreza istini. Ribe ne le da nimajo manj bolezni kot druge živali in človek, ampak bi dejali, da jih imajo še več, zlasti če upošte» varno nebroj infekcijskih bolezni, povzroče» nih ne le po bakterijah, ampak po vsako« vrstnih, večinoma mikroskopično majhnih živalicah, kot so sporozoe, flagelate. infuzo» rije, črvi, nižji raki itd. Da vidimo izven epidemij in zastrupljcnja vode (n. pr. po otrovnih izlivkih iz tovarn) tako redko mrtve ribe. je vzrok, da je v vodi vedno do« volj lačnih žrel, ki sc takoj lotijo vsakega kadavra. Ti vrše obenem sanitetno«policij« sko službo. Sicer pa tudi na kopnem ni do« sti drugače: dan na dan ginevajo ptiči, mi« ši. podgane in druga drobnjad in kako !c najdemo njih trupla. Lakota roparic in mr» hovinojedcev jih pospravi sproti vsak dan ir vsako noč! Fraaccske Igralce so lepe in sve-5cga lica, ker si 'чо predstavi izoi-raio z lic šm nko z emulzio 'SCJÇfgfJC .AdeunaPatti" ielina Patli tek'eničica start ) n 30— in se obiva v vceh le-irnah diogeci-li in parfumeri-i. Glav. zaloga a Jugoslavijo ■tgreb, Gajeva ulica 8. «3 Gostilne u stari Ljubljani (Dalje) Sy. Jakoba tr*. — Gostilna «pri VI- raiitu» je Dosila nemško ime «zur Stern-warte» (<грп Zvezdoglednici», tako so pogodile «Novice» leta 1868.) v spomin r.a zvezdarno razjezita Gabrijela Gruberja, ki je na pogorišču obeh jezuitskih semenišč sezidal med leti 1775 in i73i. poslopje za svoje matematične m zvezdoslovne študije. Leta 1840. je dodal Anton Virant obširen prizidek tej monumentalni hiši (Radies. 1. c. I. 18). Virantova gostilna, združena s kavarno in prenočišči, se je dvignila v vrsto ljubljanskih hotelov. Pri Virantu je priredilo Filharmonično društvo krog leta 1S60 koncert Dokler je zboroval v nekdanji Reduti kranjski deželni zbor. je bilo pri Virantu zbirališče slovenskih poslancev. Čez Zvezdarsko ulico ie rmela Virantova hiša prostoren vrt Pred štirimi leti je prešla iz rok Kranjske hranilnice v last poštnega ravnateljstva. Konec Virantovega vrta je stala eno" nadstropna hiša z nadvratnim reliefom žalostne Matere božje, obdane s kipcema sv. Roka in sv. Boštjana (DS 1902. 7.36). V tej nekdaj Misiejevi, po-rfcje Roobrvi hiši. podrti pozimi let. 1898„ je cvetela gostilna «zum Vergiss-meinnicht». ki se je zvala nekaj časa »Gasthaus zur Stadt Emaus« in se naposled prelevila v «Prešernov hram», nahajajoči se sedaj v Rožni ulici št. 29. Nasproti cerkvi sv. Jakoba deluje iz-и leta 1868. izkuh in gostilna «pri Froncu». Sedanji gosipodar Fran Br-gant je združil z gostilno prodajo špecerijskega blaga. V nekdaj Blagaievi, sedaj Lazzarini-jevi hiši št. 8 je bila izza davnih časov vinotočnica, kjer se je prodajala kapljica iz vinogradov grofov Blagaïev. Sedaj je tam «Vinotoč pri grafu Blagajn». V Palusovi hiši na voglu Sv. Jakoba trga in Zatiške ulice (št. 1), iz katere Je bil vhod. je tabernala do predkrat-kim gostilna «pri TomleŠku». Nekdaj Šifblrt, Vitez, Šantel na Bregu. so se ustavljali tu v Zatišlki ulici tovorni vozovi ,ki so odvažali ravno blago proti dolenjski metropoli. Glavni voznik je bil Fovriček. Vozovi so izginili, ko se je leta 1894. otvorila dolenjska železnica. Tedaj je jel Fovriček nakladati v Novem mestu in voziti v Belo Krajino. Stari tr«. — Na mestu sedanje kavarne, sladščičarne in pekarne Jakoba Zalaznika (št. 21) je delovala leta 1840. kavarna (LZg 1840) — kavo je kuhaJ Tat. pozneje Melhior, ki je bil Švicar. Krog leta 1860. se je iz Stritarjeve ulice semkaj premestila Hermanova kavarna (g. P. Grasselli). Med sedanjo št. 28 in 30 je bila do potresa ozka steza», držeča v »Plav-čev kevder». živahno zbirališče žga-njepivcev; tičal je v hiši Josipine Sela-nove št. 30. ki je bila nekdai last Ivana Nep. Plautza. Gostilna »pri Ribiču« je lovila v svojo mrežo tam. kjer je sedaj Zormanovo mokarstvo (št. 32) Pivnice se je tiščala prodajalna glasbil, ki se je včasih, kadar je bîlo dosti gostov, izpremenila v točarnico. Na št. 17, kjer je sedaj Trdinova trgovina. je bila leta 1848. kavarna (Costa, R. 25). «Zum Kleinen Vieh» aH «zum Kleinen Elefanten» se je zvala gostilna v Blaz-niikovi hiši št. 12. V tej hiši je bila gostilna že pred letom 1836. Nekaj let je točil tu Hafner, poznejši restavrater na Južnem kolodvoru. V nasprotni Jesenkovi hiši (št. 11) je gasila žejo gostilna «zur Feuerwehr». V rojstni hiši Valvazorjevi (sedaj Petkosigovi št. 4), ki še vedno pogreša spominske plošče, je obratovala gostilna »pri Veberju». V nekdanji Ničmanovi hiši (št. 3) je bila leta 1762. vinotočnica nekega Sina (A. Muilner 1. c.). V prednici sedanje gostilne «Pod Trančo» (št. 1) so se točila leta 1837. • Daschmanov načrt LJubljane iz leta 1827., ki m v natančnosti d .slej Se nobeden naslednik ni kos, navaja v sedanjem s.tarotrSkem sklo 26 aprilom M Poidkraj-frizer za dame in go-•po'le, Ljubljana, Sv. Petra «esta. 9796 Šofer • daljio prakso na «Ford» *»tu. se takoj sprejme — Ponudbe na tovarno kemič-»ik izdelkov Golob & Ko., Ljubljana-Vič. 8244 Perica »«dDjih let, pridna, snažna Is vestna, se sprejme v •Wao službo One, ki so Pr* strojih vajene, imajo Csdnost. Ponuditi se je v naočniki ln modro eko, prosi če znanje mogoče. — Dopis pod značko «Osamljen». 8887 Pomladne čare bi rad Biival > vdano, razumno prijateljico 80ieten inteligent. Dopise pod liiro «Oari» na spravo «Jatra». 8784 V svrho takojšnje ženitve ieli 28 let star gospod • krasnim posestvom ln dobro idočo gostilno v LJubljani, znanja • gospodično, ki bi imela 100—150.000 Din kapitala. Ponudbe na upr. «Jutra» pod lifro «Takoj-Inja leniter». 8861 Starejši vlsokošolec gentleman, tik pred inže-njersko diplomo, iifie damo v svrho ženitve. L« reene ponudbe s sliko ln točnim opisom stanja pod «Veni, vidi, vieil» na upr. «Jutra» 8901 Иа&шу Kroglj« is keglanje la Wltaanje ia pravega «Ligass San-ctum» Izdeluje najceneje «Veha», Usbliaaa. Pisari «Ljubljanski ivon. Pral kova slioa. Praža-8712 Z malimi stroikl prihranita večje isdatke, ako shranite &es poletja svoj« kožuhovlno C1 L. Bat, krinarstvo, estai trg 9. 944« Maserka prvevtstna, se priponi« u celotno ia delno lasslo po ■merci aaaL Kaalov pove sprava «Jutra». 8844 Dekle želi poročiti mladenič», ki ima veselje do vel. posestva, s vsoto 75.000 Din. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Mladenka». 9902 Gospodična dobro situirana ln i vso balo, simpatična, 28 let stara, izobražena in mirnega značaja, se ieli zaradi pomanjkanja znanja tem potom poročiti s do 40 let starim državnim uradnikom mirnega značaja. Le resne ponudbe e polnim naslovom ш sliko pod značko «Vera» na upravo «Jutra». 9908 ШШк Klavir jako dobro ohranjen, dober glas, se ceno prodi pove upr. «Jutra». Naelov 9961 Koklja za valjenje se k s p i. — Novi Vodmat 62. 9948 Rimske Toplice (Jugoslovenski Qaatain) daj« popotno aakrb« (B obrokov) vkijučivli sobo v aajs Is septembra as daovsu (S Din. Prospekte bnaplatas 'III Ja KopaliUsa sprava TopUoa, SHS. 9090 polil Ja Rimske Letno poročilo tržaške nemške gimnazije od leta 1914/15 potrebujem. — Kdor ml ga posodi naj Javi svoj naslov na upr. «Jut «Sololeo». Jutra» pod lifro 8855 Zatekel и je, silil aa Ime «Cofek» Dobi и ga Ljubljana, Opekarska eeeta. 8884 V komisijo V vetjem trgu aa Dolenjskem Ieli sprejeti nekdo v komisijo kajcor tsdi razna zastopstva, kolesa, motorje, liv. stroje tn poljedelske ■troje. Naslov pove sprava «Jatra». 9746 Prazno sobo ■ Štedilnikom, oddam gospodu, ki je čez dan odsoten. Ponudbe pod značko «Prašna soba» na upravo «Jatra». 9817 Čisto sobo s posebnim vhodom, v sredini mesu. išče boljll gospod. Ponudbe na upravo «Jutra» pod lifro «Soba 5> 9815 Mlad fant želi dopisovati z mlado de-vojko. Dopise pod «Mlad fant» na upravo «Jutra». 9934 Partnerja za tenis ali partnerico, išče gospodična. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Celju pod «Tenla». 8957 Listnica večjo vsoto (tudi Ure j vmes) se je izgubila včeraj 14. t m. v okolici Tivolija Pošten najditelj naj jo odda na policiJL Prtporoiamo novo Izdajo romanov i Cyclamen BroS. 33 Din, ve«. 37 Din. poSL 1*25 Din Agitator 8 roi 18 Din, vet. 33 Din. pott. 1*35 Din Izdal» Ph ]• Tiskovna zadruga v Ljabljanl LOKAL za majhno trgovino in l|J|A mehanično delavnico (C l5C6a Ponudb? na Alojz FlerljanèlS, Selenburgova ulica S. MODNI SALON ERNA D JUK ANO VIČ UUBUANA, SV. PETRA C. 27 (poleg hotela Tratnik) priporoča najnovejše svilena klobuka In slamnika. Popravila in preoblikovan ie ločno in po | 149 a najnižjih cenah. Gaston Leroux: 17 Prikazen v Operi Toda godba je utihnila in zavedel sem se zopet Zdelo se mi je, da slišim šum, ki prihaja od kostnico. V. — Aha, aha! Slišali ste šum od kostnice? O. — Dal Zdelo se mi je, da se mrliške glave reže ln nehote sem se stresel. V. — Ali niste takoj mislili, da se je utegnil uprav za kostnico skrivati nebeški godec, ki vas Je pravkar tako očaral? 0. — Tako sem si mislil to, da sem sploh mislil samo na to, gospod komisar, in da sem pri tem pozabil slediti gosspodični Daaé, ki je vstala in mirno odšla proti vratom pokopališča. Tudi ona je bila toliko zatopljena, da me ne čudi, če me nI opazila. Nisem se ganil in sem upiral oči proti kostnici odločen, da doženem do konca to neverjetno zgodbo. V. — In kako je prišlo, da so vas našli drugo jutro pol mrtvega »nak na stopnicah pred glavnim oltarjem? 0. — To je šlo naglo... K nogam se ml je prikotljala lobanja... potem druga... in tretja. Rekel bi, da sem tarča tega mriiškega balinanja. Dobil sem vtis, da je nerodna kretnja podrla ravnotežje čudne zgradbe, za katero se je skrival naš godec. Ta domneva se mi je zdela tem razumnejša, ko je hušknila nenadno senca k blišče-čemu zakristijskemu zidu. Planil sem za njo. Senca Je že odpahnila vrata in stopila v cerkev. Imel sem peroti, senca pa je imela plašč. Bil sem dovolj nagel, da sem jo zgrabil za rob plašča. V tem trenutku sva bila s senco ravno pred glavnim oltarjem in lunini žarki so prodirali skozi okno naravnost na naju. Ker nisem spustil plašča, se je senca okrenila. Pri tem se je plašč, ki je bila vanj zavita, odpri in videl sem, kot vidim vas, gospod sodnik, grozno mrtvaško glavo, lz katere je sršel name pogled, žgoč kot peklenski ogenj. Mislil sem, da imam opraviti s samim satanom. Pred to prikaznijo z onega sveta mi je srce navzlic vsemu pogumu odreklo in ničesar več se ne spominjam do trenutka, ko sem se prebudil v svoji sobici v krčmi pri »Solčnem zahodu«. VII. Poset v loži št. 5. Qg. Firmina Richarda in Armanda Monchairmina smo ostavili v trenutku, ko sta sklenila posetiti ložo št. 5 prvega reda. Pustila sta za seboj široke stopnice, ki vodijo od ravnateljskega preddvora k pozornici. Prekoračila sta oder, stopila sta v gledališče pri vhodu za abonente, nato pa sta zavila po prvem hodniku levo v dvorajno. Tam sta s prvih sedežev v parterju opazovala ložo št. 5 prvega reda. Videla sta jo slabo, ker je bila vtopljena v poltemo in so bile ogromne prevleke položene čez rdeči baržun ograje. Bila sta skoro sama v orjaški mračni ladji in obdajala ju je velika tišina. Ob tej mirni uri odhajajo strojniki pit. Trop delavcev je že zapustil oder. Polagoma sta brodila k levim ložam in sta se končno kot dva utopljenca rešila za steber, od koder sta mogla nemoteno motriti začarano ložo. Bila sta vznemirjena. Vsaj domnevam tako. Q. Moncharmin sam piše doslovno: »Ta »gugalnicac (kakšen slog!) fantoma Opere, ki so naju tako čedno posadili nanjo, odkar sva prevzela nasledstvo za gg. Polignyjem in Debienne-om, je brezdvoma ргетак-nila ravnotežje moje domišljije in mi bržčas zmotila tudi vid. Ne vem, če Je čudna okolica in neverjetna tišina vplivala na naju, ali če sva bila vsled skoro popolne teme, ki je vladala v dvorani in za-grfnjala tudi ložo št. 5, igrača nekake halucinacije. Dejstvo je, da sva videla z Richardom oba v istem hipu neko postavo v loži št. 5. Richard ni rekel ničesar; jaz tudi ne. Toda z eno kretnjo sva se prijela za roko. Tako sva čakala več minut, upirajoč oči nepremično v isto točko: postava pa je izginila. Tedaj sva odšla. Na hodniku sva si povedala vtise In govorila o postavi. Nesreča je hotela, da postava. kakršno sem videl jaz, ni bila prav nič podobna tisti, ki se je pokazala Richardu. Jaz sem videl nekako staro žensko, kj je spominjala na mater Giry. Tako sva se prepričala, da sva bila v resnici igrača iluzije. Zatorej se nisva več obotavljala, marveč s\ a jadrno pohitela, smejoč se kot blazna, k loži št. 5 v prvem redu. Vstopih sva, o postavi pa ni bilo ne duha ne sluha.« Loža št. 5 je taka kot vse druge lože prvega reda. Prav nič se ne razlikuje od sosednjih lož. Gg. Moncharnin in Richard, ki sta se očitno zabavala in se smejala drug drugemu, sta premikala opremo lože, privzdigovala preproge in naslanjače in sta še prav posebno preiskovala naslanjač, ki je glas imel navadft sedati nanj. Ugotovila sta, da je to čisto spodoben in pošten naslanjač, na katerem ni prav nič čarovnega. Skratka: to je bila najnavadnejša loža z rdečimi tapetami, naslanjači, preprogo in naslonom, pokritim z rdečim baržunom. Ko sta z vso resnobo otipala preprogo in nista niti tu odkrila nič posebnega, sta se napotila v spodaj ležečo pritlično ložo. Tudi v njej ni bilo nič sumljivega, nič nenavadnega. »Ti ljudje se norčujejo iz naju!« je izjavil Finnin Richard s pi-krim glasom. »V četrtek se bo igral »Faust« in oba bova prisostvovala predstavi v loži št. 5 prvega reda.« 1И1ИВДИЖ№ИДИЛМ> 11 Sifon in platno za životno ш posteljno perilo v najboljši kva liteli po najnižji ceni priporoča trgovina perila !4fi led. Šare Selenburgova ulica št. 5 Stefan Vincek duto-tapetnfk in sedla. Tržaška cesta 9, Glince Specijalna delavnica za tapedranje avtomobilov in otročjih voz^kov, hdelovanje denarnic, aktovk, damskih toibic. ter vseh usnjatih popotnih predmetov 1 do 3 vagone stare litine franko Maribor kup) takoj tvrdka K. i R. Dežele, Maribor. I_.164 мшптшташиши^ Konkurzna masa tekstilnega trgovca v Ljubljani ln Maribora prodala že iztožene terjatve proti raznim manjšim dolžnikom v glavničnem znesku ca 90.000*— Din. Reflektanti dobe podatke pri drjn Ivo Benkovlč, odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva c. 6, kot upravitelja konkurzne mase. 3192 a ввввФвввФввввве J Odlikovane Tovarne сШЈНЛјШШЈЈрј E. FretteeC, MOflZa (Italla) Tkanine ЕШШШШШШШшЈ У Perilo li ji Oprema Штшшш za dom {j^BSr-.v шт Imilhiiijp 1 Dobave ii zahotele,) iiiiii za neveste | •estavracije In zdravilišča | •:• OBRNITI SE NA PODRUŽNICO v TRSTU ji v VIA MAZZINI, 30 ° (ППГТ П imULJUUUDDUUULOJIXOXaXl L. нмми» LJUBLJANA, Mestni trg 19 izdeiovatelj dežnikov Na drobno 1 Na debelo 1 Zalog* sprehajalnih palic Ma" frfpS-iil'i co ftanoi'ft ПГ0ПМРГР (1 ШШШ LHJUl □DOC ........................................................................................................ишшшшмшншшшпшшииши J lise inifloMtne liroge iroente opozorînmo ! I na izredno razširjenost slov. tednika „DOMOVINA". 1 Kdor se želi seznaniti I posebno s kmetskimi gospodarji in podeželskim ljud- 1 I stvom ter ga opozarjati na svojo tvrdko, bo to I I takoj dosegel * oglasi v „DOMOVINI". | 1 Oglasni oddelek „Domovine«, Prešernova ulica štev. 4. I i Telefon 492. I ....................................................................................................................................................... Zahvala. Vsem onim, ki so nas tolažili ob trpljenju in smrti naše ljubljene soproge, mamice, hčere, sestre in svakinje, gospe Marije Šusteršič roj. Tičar se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno se zahvalimo preč. g. dr. Jakobu Kotniku, ki je tolažil pokojnico v zadnjih urah, da je mirno in Bogu vdano zaspala. Iskrena hvala pevskemu društvu .Ljubljanskega Zvona" in drugim pevcem za genljive žalostinke in vsem, ki so pokojnico počastili s prekrasnim cvetjem in jo v tako mnogobrojnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. rekvijem se bo daroval v soboto, dne 17. aprila 1926 ob sedmih v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJubljana, dne 14. aprila 1926. 3192 a Žalujoče rodbine: Susteršlč, Tičar, Hočevar. Specifalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih stroje kakor tudi registrirnih blagajn — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Tehnična znamenja LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6. £ Telefon »t 980 rclefon it 980 »■■■■■■■■■»■■«»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ми«»шаааааааааааааааааааааа Nagrada novo dvokolo ali športni otroški voziček: Kdor kupi ali posreduje, da proda podpisana tvrdka 10 novih dvokoies ali otroških vozičkov v letošnjem letu, dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno z angleško pnevmatiko ali otroSki športni voziček Zahtevajte cenik. — Prodaja na obroke. Največje skl*d'«če d okoles. otroških vozičkov in pneumatlke — „TRIBUNA", tovarna dvokoles, otroških vozičkov in d«.lov, Ljubljana, Karlovska cesta štev 4. 151 SRodnt kamgarne in ševijote o veliki izbiri po ugodni cem dobite v obče znani, nad 50 Let obstoječi manuj. trgovini Si. ffilktatll ,3-n Škofu". Ljubljana. Zunanjim naročnikom se pošilja tadi po pošti. 127-a Hipotekama banka Jugoslnvanskih hranilnic v LJubljani Srsojavt eipotekarn» Tolsto* 171 r——» (praj Kranjska deželna banka) ■ izvršuje «se bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstne kredite In predujme. Nakup In prodaja valut In devla. Mestni pogrebni V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena dobra soproga, maii, hčerka, sestra in teta, gospa Angela Babka trgovka v torek, dne 13. t m. po kratki, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspala Pogreb mnozabne pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 15. aprila 1926 ob 3. popoldne Iz hiše žalosti Aleksandrova cesta št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. aprila 1926. Globoko žalujoči ostali. Poslovni lokali nasproti sodišču, obstoječi iz 5 sob, jako pripravni za odvetniško pisarno se skupno odnosno tudi deljeno v skupinah 2 oziroma 3 sob oddajo s 1. majem 1926 v najem Naslov v upravi .Jutra*. 3198 ШЗГ Samostojnih in sposobnih в ključavničarjev 3 Uvarje ln 31И 2 kovača sprejme takoj tvrdka K. i R. JEŽEK, Maribor Vsem, ki so jo poznali, ljubili in spoštovali naznanjam, da ml je dne 1 i. aprila umrla moja ljubljena soproga Slava Jafsopec roj. Ličen Senovo pri Rajhenburgu, dne 14. aprila 1926. Franjo Jakopec, soprog. ХПООПСИХПС Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige: Dr. Josip Tičari Cena s poštnino vred Din 19-50 Naročila na knji. garno Tiskovne re-druge v Ljubljani. Samostojna pisarniška moč v knilgovodstvu ln v^eli pisar, delih z večletno prakso želi mesto takoj a!i pozneje Ponudbe pod .Najboljše reference* na upravo .Jutra*. 3ira ■ - ■..'-> v.-- t .-« 3193 H Razglas. Orkester. Solo-viollnist, absolviran akademik, 1 nozemsko prakso, bi sprejel tudi sezonski angažma v prvorazredni lokai (po mogočnosti v kopališčih) kot solist ali z orkestrom Velik repertoar. Ponudbe poslati pod Šifro „I. B. 44» na Oglasni zavod Jugoslovensko Rudolf Most, A. D., Beograd. Terazije 25. 3190 Z dnem 19. aprila ob 9. uri dopoldan se bode prodala v hiši Cankarjeva ulica 1 v Mariboru razna oprava za Špecerijsko trgovino, vse v najboljšem stanju. Oprava se odda tudi en bloc. interesenti se vabijo na ogled in sicer dne 14., 15. in 16 t. m od 11 —12. prednoldan. 317R > Krasni dunajski modeli i salonu P. BARBORIC, Velika izbira svilenih klobukov Slamniki od Din 6Ô-— na-125-a prej. cvetlice, trakovi 1. t. d. Preoblikovanje slamnikov vo najnovejši mod • Cene priznano nizke Cene priznano nizke „JEZERSKO" najvišje ležeče alpsko letovišče Slovenije. — LetovISčarjem, izletnikom kakor turistom se priporoča Hotel Kazino S krasno lego in divnim razgledom na Kamniške planine; salon, veranda, kegljišče v neposredni bližini prirodii park, na razpolago tudi domača kisla voda. Sobe člsle, zračne ter svetle, postrežba točna in solidna, 3166 СеПе zmerne- dnevna penzija samo Din 40 — Delniška glavnica Din 50,000 OOO — Rezervni zaklad okolil Din 10,000.000— CENTRALAi LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE* Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Movi Sad, " - Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logatec r - Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon štev. 2S1, 413, 502, 503 in 504. poroča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Urejuje in todaja n Konzorcij «Jut«, Adolf Ribnikar. Za Narodno tiakaroo dd. kot dek.n*rja Fran Jeaertek. Za inacr.tni del je odjovoren Alojzij Novak. Va* т LjuKani."