292. številka. Ljubljana, v torek 22. decembra. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MIR Ifchaja vsak dan m*e*>r, iiimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman ta tvstro-ogeruke dežele za vse leto lft gld., za pol leta H gld., sn Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr.— Za Ljubljano br&z pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za* oznanila plačuje se od četiristoptie petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tisi Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. , Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne utvari Novi minister. V petek naznanil je grof Taaffe svojim mioi-sterskim kolegom uspeh pogajanj, katere je imel z voditeljema nemške levice, Planerjem io Chlumec-kem, in ministerski svet je ukrenil po njegovem **»£SWfu, da je presvetlemu cesarju predlagati, naj pokMČe v ministerstvo neroško-liberalnega zaupnega moža. Grol Taaffe stavil je baje Plenerju in Chlu-meckemu pogoj, da hodi novi minister vzet iz zmernejše frakcije nemško-liberalne stranke in zlaati zahteval, da mora to biti mož, kateri ni bil v boju mej nemško levice in staro desnico nikdar anga-žovan. Nemška prvaka pritrdila sta temu nasvetu težkim srcem in se naposled z grofom Taafleom zjediuila, da bodi imenovan ministrom brez portfelja grof Gandolf Kuenburg, katerega imenovanje je pričakovati vsak dan. Grof Gandolf Kuenburg, rojen leta 1841., bil je doslej deželnega sodišča svetnik v Lincu. Že 1. 1874. volila ga je liberalna straka gorenjeavstrij-skega velepose8tva v deželni zbor, a 1. 1888. voljen je bil v Lincu državnim poslancem. Grof Kuenburg se na Dunaji ni odlikoval nikdar in po ničemur, hodil je z nemško levico, a simpatije, katere si je pridobil v tej stranki, veljale so le bolj osobnim lastnostim njegovim in gotovo ni nihče mislil, da bode neznatui ta mož kdaj poklican, reprezentovati v ministerstvu nemško levico, katera šteje v svojih vrstah mnogo odličnih talentov. Grof Taaffe iskal je zmernega moža iu izbral najzmernejšega cele stranke, moža, ki je najprej nemšk grof in avstrijsk uradnik, potem šele liberalec in član nemške levice. Nemški liberalci niso tega svojega zaupnega moža nič kaj veseli; želeli so, da bode poklican na mesto zaupnega moža kateri odličnejših članov stranke, parlamentarec, kateri bi v ininistei-skem svetu umel energično in uspešno zagovarjati nemške interese. — Grof Taaffe pa tej žel|i ni ustregel, nego izbral moža, kateri na politični pravec ne bode uplival čisto nič. Da pa potolaži nemške voditelje, zastavil je baje grof Taaffe ves svoj upliv, da pre- LISTEK. Nekaj besed o tamburaški glasbi. V dvorani Ljubljanske čitalnice priredil je dne 17. t. m. BSokol" svoj družbinski večer, pri katerem je prvikrat nastopil tamburaški zbor, sestavljen iz 12 članov „Sokolu", ter je iz prijaznosti sodeloval tudi pevski oktet iu 15 telovadcev Sokolovih Da je bilo na ta v našem družhinskem življenji novi pojav vse iako radovedno, pokazala je ta večer z odličnim občinstvom napolnjena dvorana, katero je z vidnim interesom sledilo produkcijam tovega tamburaškega zbora. Čas nam ne dopušča obširneje se spuščati v zgodovino in razvitek tamburice iu tamburaške glasbe, dasiravuo bi to bilo zauimivo v marsikaterem pogledu narodne glasbe, ker je to glasbilo za Jugoslovane to, kar so n. pr. Nemcem citre, Lahom in Španjnlom mandolina itd. Kdo je to glasbilo izumil, ni še dognano- Nekateri zgodovinarji pripisujejo to Egipčanom, drugi Helenom, Arabci in Perzijani prilastujejo izum svojemu narodu itd. Marljivi in za slovansko glasbo jako zaslužni glasbenik profesor Kuhač dognal je, da je tamburica, prav za prav „tanburica", ono glasilo, katero so skrbi dr. pl. Plenerju dobro službo. — Govori se, da po|de dosedanji predsednik vkupnega najvišjega računskega sveta, nekdanji ogerski minister Toth v pokoj, in da bode na to mesto poklican Plener. Ker je tudi grof Hohenvvart kot predsednik avstrijskemu najvišjemu računskemu svetu oBtal v državnem zboru, pridržal bi tudi Plener svoj mandat. Imenovanje novega ministra je torej v soglasji z intencijami grofa Tautfea, sestaviti parlamentarno trojno zvezo, večino, v kateri bi bili združeni nemški liberalci, Poljaki in Hohenvvaitov klub. Da je novi miuister kateri prouonciramh nemških liberalcev, zmatrati bi bilo njega imenovanje kot UBpeh cele stranke, in kot odpoved Hohenvvartovemu klubu, dasi je pa grof Taaffe izbral neznatnega uradnika za to odlično mesto, to potrjuje naš nazor, da nikakor ne misli pretrgati vezij, katere so ga doslej vezale s tem klubom, nego da uamerja z njegovo pomočjo paralizovati upliv Nemcev in Poljakov, ali, kakor se izražajo oticijozni in oficijelni listi, da hoče tudi nadalje še ostati »nad strankam:". Kako pa umeva grof Taaffe stanje »nad strankami, to nas uče praktične skušnje, katerih imamo dovelj. Državni zbor. Na Dunaji dne 18. decembra. Ob lOV'a o'i v jutro ot»oril je podpredsednik Chlumecky 42. sejo tekočega zasedanja in takoj pričel nadaljevanje obravnave tiusnčnega zakona za bodoče leto 1892. Prvi govornik P e r n e r s t or f e r govoril je o Gregrovih podatkih in izrazil, da bi bil Gregr še bol] označil bedo, da |e svoj govor malo spremenil iu napeljal na revščino spodnjih, delavskih plastij državljanov. Fin. minister Sfceinbaeh protivi se Gregro-vitn izvajanjem s trditvijo, da govornik ni upošteval vojnega etata, ki požre mnogo denarja. V nadalj-nein govoru pa izvaja, da se mu Češka no vidi tako nesiečna, kakor jo Gregr riše. Posl. Zurkan pritožuje se proti vladi, ki se kaj malo ozira na pravoslavne potrebo in vernikom stari imenovali „pundora", ali da je vsaj iz tega postala. Naj že bo kakor hoče, resnica je, da je to glasbilo narodno in jako priljubljeno in razširjeno po vsem Hrvatskem, Srbskem, v Hercegovini, Bosni, Črnigori, Bolgariji itd. in celo v turškem haremu se pogosto slišijo izvajati „tamburice sitni (tanki) glasovi". Da se pri nas Slovencih do sedaj še ni tako udomačila, kot pri teh narodih, temu ni treba uzroka na daleč iskati. Saj ni še tako dolgo temu, ko smo Hi bili narodi slovanski skoraj tuji mej seboj. Uza* jemnost v novejšem času prinesla je marsikaj novega in tako tudi to glasbilo k nam. Tudi ni še toliko let, kar se je na to pomislilo s tamburico po druzih deželah koncertovati, koso nova društva, katera so se po teb deželah v novejšem času osnovala, storila v tamburaški glasbi tak napredek, da jim je bil uspeh povsod zagotovljen. V Ljubljani čuli smo tamburaške zbore že parkrat. Posebno pa se je odlikoval poslednji, kateri je koncertoval v Ljubljanske čitalnice restavracijskem salonu letos oktobra meseca in privabil nekoliko večerov tja mnogo občinstva, katero so produkcije jako zanimale. Ker so sedaj ta društva po Hrvatskem in Srbskem jako raširjena, osnovalo se je po njih vzgledu tudi pri nns novo tamburaško društvo, in sicer v pravoslavnim niti višje dekliške Šole v Črnovcah ne dovoli. Posl. Uomanczuk toži, da se Malorusom ne dovoljuje nikaka ravnopravnost in da je sedanja politika vlade mesto gospodarska, kakoršna je bila napovedana, le politična, in to v službi politike vnanjih oblasti). Zadnji čas vidi se mu došel, da se vlada i na Maloruse ozira, ki so bili doslej' vedno zanemarjeni. Obravnava bo na to zaključi iu izvolita se glavnima govornikoma pro dr. Men g er, centra pa dr. IIe r o 1 d. PobI. Menger meni, da se govori preveč raztezajo, premalo poslušajo in večinoma le čitajo natisnjeni. Tudi na račun imraunitete se premnogo greši, kar ni dostojno. Nato polemizuje proti Gregru in izjavi, da imajo Ćehi večje pravice na Češkem, nego Nemci. Kouečno izjavi, da se sprava ne bode završila, pa ft pa večina našla, ki bode potrebno narodnostno postavo sklenila. Posl dr. ilerold jiobija v izvrstnem in krasnem govoru najmčna tolmačenja Gregrovega govora in izvije ž njim liberalcem VBa orožja iz rok, tako, da levičarjem ne preostane druzega, nego zopet izreči željo, da se ž njimi ustanovi večina, ki zavrača le preutemeljene zahteve češke. Govornik i/javi, da avstrnska država danes ni ista pravna država, katera bi morala biti — marveč da je skupina, s katero se ne morejo spraviti Slovani, dokler ne bode stala na osnovi temeljnih ustavnih zakonov. Ničevo je, da se vsak nasprotnik trojno zveze obsodi sovražnikom države. Dolžnost istinitih rodoljubov je državo Bpraviti na pot Hporazuma vseh strank in narodov mej seboj, da tvorijo državo avstrijsko, ki preneha^ biti, kakor hitro se dežele češke odločijo. Istina je, da je vse ljudstvo češko užaljeno do zadnjega moža vsled postopanja vlade, pot za punktacijami ni prava. Češka ne sme se deliti nikdar. Dokler vlada ne premeni svojih nazorov, ostali bodo Čehi v najstrožji opoziciji. Konečno se oglasi še poročevalec Plener in 8e protivi trditvam Ileroldovim o češkem državnem jiravu iu dunajskih punktacijah. Nemci zahtevajo področju „Sokola". Jako smo bili radovedni na prvo njegovo produkcijo, ker zbor je komaj še le nekoliko mesecev osnovan, in sicer večinoma iz novincev. Toliko bolj pa smo bili po produkciji iznenađeni, ker reči smemo, da je ta zbor s prvim svojim nastopom se piko lepo uvel v javno druž-biii8ko življenje. Vbo točko programa izvajal je precizno in lepo niancovano, tako da je obča pohvala donela po celi dvorani iu ni bilo ploskanju konca in kraja. Dasiravuo so se izvajale vse točke vspo-reda jako točuo, ugajale bo še posebno „Božični glasovi" od Necke-ja, priredil Jos. Nolli, „Sokolska" od Knoblocha, priredil za tamburico .1. Moča k, „Kulo" in „Potpourri slovenskih narodnih pesmi" od Dekleve Abrama. Tamburica spada v vrsto glasbil s strunami. Izvajajo se toni na strunah s pomočjo kratkega peresca, držalo imenovano, i-; drevesnega lubja ali ribje kosti tako, da se s tem perescem hitro čez strune drgne. Toni so tremulujoči Io hitri. Dolgotrajajoči toui, kakor n. pr. mu goslih, so ne zamorejo jednako dobro izvajati in zato je to glasbilo posebno prikladno za vesele skladbe, katere se izvajajo v urnem čusomeru, u. pr. narodne pesmi, plesi itd. Posebno je za tamburico „Kolo" kaj primerna skladba. Manj pripravna pa so zu tamburico moderne skladbe. To je tudi uzrok, da nekatere Bkadbe pri vsi preciznosti izvajanja ne dosežejo izvrSitev sprave in zagovarjajo svoje celotno jezikovno okrožje na Češkem. Konečno zahteva, da vlada zjedini „zmerne* stranke v večino iu ž njimi zagotovi obstanek sedanje države, katera je v nevarnosti, če se zadovolijo neizmerne zahteve češke. Nalog teh strank bodi vse možno ukreniti, da se jim ne dovoli ničesar. Finančni zakon se na to v drugem čitan j i vsprejme in seja se zaključi ob 4. uri popoludne. Zadnja seja otvori se ob 61/« uri zvečer ob navzočnosti vseh ministrov. Grof Taaffe odgovori na interpelacijo o varnosti v okraju ljutomerskem in radgonskem z izjavo, da se bode potrebno ukrenilo. V carinarBki odsek voli bo na izpraznjeno mesto posl. Ko bič Finančni zakon bo na to v tretjem čitan j i vsprejme. Predsedujoči Chlumeckv koustatuje sklep proračunskih obravuav in izjavi, da bi bilo umestno i v prihodnje postopati na isti načiu. Posl. Spinčič in drugovi interpelujejo mi-nisterskega predseduika o dogodku v Višnjaou v poreškem okraji, in uprašajo, bode li vlada skrbela da se Slovenci in Hrvatje v bodoče v italijanskih obmorskih mestih ne bodo več napadali. Podpredsednik na to zatvori obravnavo in naznani, da bode pismeno naznanil dan prihodnje seje. Govor poslanca dr. Ferjančiča v 84. seji državnega zbora dne 10. decembra 1891. (Konec.) Prosim podpore za to resolucijo. Govoriti hočem na kratko o delavskih razmerah v eraričnem rudniku v Idriji. Pritožbe o neprimernih mezdah pri eraričnem rudniku za živo srebro v Idriji niso nove. Že I. 1880. so knez "VVindischgriitz in tovariši interpelovali gospoda poljedelskega ministra, razpravljali na kratko uprašanje o mezdah in poudarjali, kako kričeče krivice se gode rudarjem glede plače. V tej interpelaciji rečeno je bilo mej drugim, da „so mezde tako nizke, da dobe rudarji pri mesečnem obračunu, kadar se jim je odbila svota, odpadajoča na žito, katero dobivajo za limitovano ceno iz eraričnih skladišč, v gotovini izplačani čisti ostanek pol krajcarja ali pa ostanejo še dolžniki erarja". Kratek, kakor razprava o mezdah, bil je tudi odgovor poljedelskega ministra. Popisala pa se je stvar tako, kakor da bi mezde ne bile tako nizke. Reklo se je, da zasluži stalni delavec na leto v denarju in denarni vrednosti 212 gld., kar bi zneslo po 70 kr. na dan, nestalni delavec pa 136 gld. na leto, torej okoli 45 kr, na dan; toda te povprečne številke ne dajejo prave podobe, ker je razvrstitev mezd jako kom-plikovana. Višje plaće na jedni strani ho povod nižjim plačam na drugi, in če hočemo prav soditi, moramo si razmere uatančneje ogledati. Omenim naj, da so bile plače uravnane in sploh zvišane 1. 1886 po tej interj>elaeiji iz 1. 1880, ne pa, kakor se ja v odgovoru izrecno povedalo, vale d nje. Govoril bodem Harno o teh zvišanih plačah. Mezde so razdeljene po raznih vrstah delavcev. Delavci v jamah dobivajo druge mezde, kakor onega efekta na tamburici, kakor ravno gori omenjeno skladbe. Tamburuška društva ne delajo malo na razvitek narodnega življenja, ter so leta 1848 in 1849 na Hrvatskem mnogo pripomogla k onemu oduševljenju, katero je zavladalo za Jelačiča bana. Zato so se začela tudi v novejši čas ustanovi jati nova tamburaška društva po vsem slovanskem jugu. Na Slovemskem imamo že več tamburaških zboru, n. pr. v Cvenu na Štajer-kem, v Trstu in okolici itd.; prvo na Kranjskem je v naši beli Ljubljani. Posebne zasluge za dober uspeh taraburaškega zbora imajo: starosta g. Ivan Hribar, ki je neumorno delal, dokler se ni ustanovil zbor in oskrbel s krasnimi instrumenti, g. Janko Macak, ki je iz domoljubne naklonjenosti dajal prvi pouk tamburašem in operni pevec g. Josip No lli, ki je nad Štiri mesece j>ožrtovalno nadaljeval pričeto delo in vodil zbor pri prvem nastopu, ki je bil tako časten za vse. Novi tamburaški zbor imel bode za naše druž-binsko življenje pomeuljivo nalogo. Zato ga pri tem prvem njegovem pojavu srčno pozdravljamo, ter kličemo: Na zdar! Le tako krepko naprej, kakor je zač'~ tek ! Naj bi po vzgledu „Sokola Ljubljanskega" se kmalu osnovali tamburaški zbori tudi drugod po Slovenskem iu se sirilu ta narodna jugoslovanska glasba. F. G. delavci v topilnicah, in ti zopet drugačne, nego oni pri strojih in oui, kateri imajo kaj tehniškega ali obrtnega znanja. Tudi za delavce v jami so razne vrste plač, in sicer za osemurno delo na dan po 56 kr. in do 24 kr., za deseturno delo prišteva bo še četrtinka teh plač. Da mi ne bode treba naštevati brezkončne vrste raznoterih plač, navedem naj le to, kako je plačana tista vrsta delavcev v jamah, v katero spada največ delavcev. To so kopači, rudniški zidarji in tesarji. Leti služijo za osemurno delo po 48 kr , spravi jači po 44 kr. in potiekači vozičkov po 40 kr. Pri rudniku je te vrste delavcev naiveč, kajti od 900 delavcev jih je te vrste 644. Plače teh delavcev dado torej pravo in pristno podobo delavskih razmer. Mezde po 48, 44 in 40 kr. so gotovo neprimerne in nezadostne, makari tudi upoštevamo vse tiste priboljške, katere imado delavci od erarja. Stalni delavci, a samo ti, dobivajo n. pr. žito in drva po nekoliko nižjih canah, in oženjeni delavci, kateri imajo najmanj po štiri otroke, imajo stanovanja v eraričnih hišah. Mimogrede pa omenim, da je ta določba slaba za delavce, da imajo le tisti delavci stanovanja v eraričnih hišah, kateri imajo Štiri otroke. Tudi to je priboljšek, da se skrbi za starost delavcev in da se jim tudi v slučaji bolezni. m- odtegne vsaka pomoč. Navzlic temu pa plače niso zadostne. Delavec zasluži po 12, 11 in 10 gld. na mesec; od tega pa se odračunijo znatni zneski za žito, drva in stanovanje. Stanarina je sicer nizka in znaša na leto le po 12 do 18 gld. Vrh tega odtegnejo se še troski za razsvetljavo v jamah in za bratovsko blagajnico po tri odstotke, a mimo vsega tega mora delavec tudi razstrelivo sam plačevati. Drugih odbitkov se v tem hipu ne spoininam. Umevno pa je, zakaj dobiva delavec koncem mesecev jedva nekoliko goldinarjev. Sicer pa so tako plačani le stalni delavci. Razen teh pa so še takozvani začasni delavci, kateri so še v dosti slabšem položaji ; teb je okolu 350 in ti nimajo pravice ne do cenejega Žita, ne od kurjave, ne do stauovanja. Ti ljudje morajo vse, kar potrebujejo, kupovati na trgu po navadni tržni ceni, plačevati morajo stanovanja, a da starostne podpore nimajo nikake pravice. Ti delavci pa niso morda mladi ljudje, kateri so pri svojih stariših in imado pri njih hrano in stanovanje, ne, mej njimi so večinoma oženjeni, samostojni ljudje in to se mi krivično, da ti ljudje nimajo pravice do eraričnih vidi priboljškov. Stalni in tudi začasni delavci imado mnogo škode od tega, ker ne delajo za dnino, ampak v akordu. Tega dela pa se delavci bojo, kakor bo je pokazalo lani, ko je bil delavski shod na Dunaju. Branili so se ga upravičeno, kajti to je res, da je tudi v Idriji to delo naj žalost neje. Določi se to delo tako, da se izroči delavcu za gotovo določeno mezdo primeren del zemlje ali kamenja, n. pr. 1 meter v daljavo, 2 metra v širjavo in 2 metra v višavo. Ako je ta zemlja mehka in dobra, gre delo urno izpod rok. če je pa trda, gre delo zelo počasi. Pri tem delu je treba zelo vestno ravnati, pogodba veleva, da je kamenje dobro preiskati in odločiti delavcu toliko dela, da ga zmore in da si z zadostno pridnostjo zasluži normalne plačo, vrhu tega pa še veljaj načelo, da si delavec z večjo pridnostjo in spretnostjo lahko tudi več zasluži. K-dno pa se godi, da delavci še normalno plače ne zaslužijo, a vzlic temu se jim nič ne pri-boljša. Ako se pa zgodi, da prekorači delavec normalni zaslužek, Be mu pa — kakor se mi je zatrjevalo — zniža ta na normalno mezdo. Kolika krivica se v tem oziru godi, za to imam dokazov iz I. 1890. Omenil sem prej, da je normalna mezda rudarjev 48 kr. Imam pa zabeleženo partijo delavcev, kateri so služili manjšo mezdo, nego je kot normalna določena. Jeden imel je u. pr. 23 obdanic, od vsake je zaslužil po 4514 kr., drugi je imel 24 obdanic in zaslužil je le 32 29 kr. Ves mesec je znesel tega moža zaslužek 7 gld. 76 kr.; odtegnilo se mu je 4 gld. 35 kr. tu na roko je dobil .'J gld. 41 kr. Drug delavec imel je 19 obdanic tekom meseca in zaslužil je po 21*55 kr., vkupni zaslužek je znesel 4 gld. 4 kr., odtegnili bo mu 2 gld 4 kr. iu na roko je dobil 2 gld. Pa znani ho mi Še drugi slučaji. Tako je n. pr. neki delavec od obdauice dobil le 1829 kr., drugi štirje celo 609 kr.; )na-redili so 26, oziroma 24, 27 in 27 obdanic ter zaslužili vsega vkupe po 1 gld. 81 kr., 1 gld. 68 kr., 1 gld. 89 kr. in 1 gld. 89 kr. Odtegnili bo jim po 25 kr., 40 kr., 1 gld. 74 kr. in 1 gld. 34 kr. in na roko »o jim izplačali 1 gld. 63 kr , 1 gld. 27 kr , 52 kr. in 6-2 kr. za trud celega meseca. Kakor sem že omenil, morajo delavci kupovati tudi razstrelivo in svečavo in na to potrosijo tretjino svoje mezde. Takšne bo torej razmere, odkar bo ue 1. 1886 mezde uravnale iu zboljšale. Zvišane mezde bo pa nekaterim delavcem uprav na škodo. Strežniki, učenci pri strojih in kurjači morajo znati ključarsko obrt ter naredili preskušnjo. Dokler pri rudniku še ni bilo parnih strojev m bilo te vrste delavcev, ko so pa te v delu vzeli, plačevali so jim po 70 kr. ua dan. Ko so se plače uravnale, določile so se tri mezdne vrste po 64, 68 in 72 kr. na dan. Od 20 delavcev te vrste pa ni nijeden ▼ prvem plačilnem razredu z 72 kr. mezde, v drugem z 68 kr. je jeden, vsi ostali pa so uvrščeni ? tretji razred po 64 kr. Ti delavci prišli se torej z dežja po kap Delo v žgal u i ca h je najbolj nevarno, ker uničujejo soparji živega srebra delavca tako, da more le nekaj mesecev ostati pri tem delu. Vsled sopa-rov živega srebra omaje se n. pr. delavcem zobovje popolnoma. Navadno jih prestavljajo potem k drugemu delu, kjer zopet okrevajo. V novejšem času zgodilo se je v tem oziru marsikaj, upeljai se je ventilator, ki odvaja po podzemeljskem kanalu sopare v zrak, a vender jih preostaja Se vedno mnogo. Tem delavcem je treba mezdo povišati in zato stavim nastopno resolucijo: „C. kr. vlada se pozivlje, da uravna mezde in druge razmere rudarjev v Idriji, 1.) da rudarjem stalno mezdo primerno zviša; 2) da noben delavec po pogodbi ne dobi menj od normalne mezde; 3. ) da imado tudi oni delavci, kateri ne služijo po 48 kr. pravico do žita za ženo in za otroke, če služijo najmanj 8 let; 4. ) da Be delavci stalno namestijo že v starosti od 15 do 20 let in ne še le po 20. letu, in da se stalno namesti vsaj jeden del tistih delavcev, kateri služijo po več let; 5. ) da ze zaradi malih pregreškov kaznovanim rudarjem zmanjšajo nasledki kazni. K točki 3. omenim, da dobivajo stalni delavci žito tudi za ženo in otroke in če se ne motim, tudi svečavo po znižani ceni, toda pod težkimi pogoji. Služiti morajo stalno najmanj osem let in imeti plače po 48 kr. To je le težko doseči Delavec mora navadno 7 do 8 let služiti, da je stalen, potem še 8 let, torej 15 in 16 let iu še ne zasluži po 48 kr. Pravično bi bilo torej, da bi ti pogoji ne bili tako trdi. Omeniti mi je še posledic, katere zadenejo tistega, ki je bil sodno kaznovan. Posledice so jako hude. Če je bil delavec 8 dnij zaprt zaradi kakega prestopka, odpuste ga brez usmiljenja iz službe. To je pa huda kazen, ker zadene celo rodbino. Prav bi bilo, ko bi se to /.boljšalo. Uprašanje pa je, more li rudokop Idrijski zboljšati delavske mezde. Rudnik v Idriji donaša čistega dohodka 477.978 gld., torej skoro pol milijona goldinarjev iu skoro tretjino čistega dohodka vseh eraričnih rudnikov. Prekaša ga le še rudnik v Pfibramu, kateri daje 520.000 gld. čistega dohodka; troški v Pfibramu pa znašajo 3 360.000 gld. v Idriji pa le 727.000 gld. Dovoljujem Bi še na nekaj opozoriti. Staro žgalnico so podrli in postavili novo na podlagi sku-šenj. Zatrjevalo se mi je. da se je v stari žgal-nici zgubilo 90 odstotkov živega srebra in dobilo le 10. V novi žgaloici je ravno narobe. Sedaj se dobi 90 odstotkov živega srebra in le 10 jih izpuhti. Prej je šel sopar v zrak, kar je bilo okolici na škodo, velik del srebra pozgubil se je v gramoz in sedaj najdejo oodu, kjer je stala prej žgalnica, mnogo živega srebra in ni se bati, da bi rudnik v Idriji začel pešati. Pogoji za zboljšanje plač so torej gotovi in zato prosim njega ekscelenco gospoda poljedelskega ministra nujno, naj, akopram je to že jedenkrat storil, znova zviša mezde, za kar mu bodo delavni, pridni in vstrajni delavci v Idriji gotovo hvaležni. (Dobro 1 Dobro! na desnici.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 22. decembra. Državni »bor. Nemška levica se nikakor ne strinja z namero grofa Taailea, sestaviti parlamentarno veČino s pomočjo Poljakov in Hohenwartovega kluba. Organi levičarski trde, da levica s Hohenv/artovira klubom nikakor ne more hoditi po jedini poti — a vzlic temu vsprejela je ta ista stranka ponudbo grofa Taaffea, da bode zaupnega moža levice poklical v ministerstvo. Sicer pa uvidi že levica sama, da še ne bode prevzela krmila ampak, da bode grof Taafle i nadalje ostal „nad strankami"!! Češke razmere. Zaupni možje staročeški izrekli so poslancu Gregru zaradi zadnjega njegovega govora, da se ne strinjajo ž njim in da govora ne odobravajo. Ta nezaupnica naperjena je proti nekaterim točkam tega govora, ki so baje nelojalni, in v tem oziru je tej izjavi pritrditi. Sicer je pa posl. Herold dodal obširen komentar temu govoru. Pa tudi mi z našega slovenskega stališča pritrjamo govoru Gregra le v toliko, v kolikor je bil naperjen proti vladi, zakaj mi in Čehi delamo le vladi opozicijo, ne pa vzvišeni kroni. Toliko, da ne bode nasporazum-ljenja. Hrvatska deželna vlada v katero je šele pred kratkim ustopil dr. Kršnjavi kot načelnik naučnega odseka, izgubila bode predstojnika upravnemu oddelku Stankovića. Že pri obravnavi v deželnem zboru se je zapazilo, da proračuna za upravni oddelek ni zagovarjal Stanković nego ban. Srbi se trudijo, da bi bil na mesto Stan- kovica imenovan kak Srb, a vzlic temu bode tej želji težko ustreči, ker mej Srbi ni primernega kandidata. Ban spravil bi rad na odločno to mesto državnega nadpravdnika Špitzerja, iz Ogerske pri-šlega madjaronskega krščenega žida. Vitanje države. Rusija o trgovinskih pogodbah. Glasilo ruskega ministerstva vnanjih zadev, v Bruselju izhajajoči „Nord" trdi, da, dokler velja za Rusijo znana prepoved izvažanja žita, dotlej sicer nima interesa glede trgovinskih pogodb mej Nemčijo in Avstrijo, a vender obrača vsp pozornost na to stvar, že zaradi neločljive politične primesi katero ima. Sicer pa opozicija Slovanov v Avstriji in Italijanov v Nemčiji ne bode na korist trojni zvezi. Srbska ministerslea kriza. Nekaj dni že hodi govorica po Belemgradu, da bode PašiČ odstopil od ministerstva, ker ho mu nikakor ni posrečilo pregovoriti vojnega ministra Praporčetoviča, da umakne svojo ostavko. Ker je Pašiču do tega, da vzdrži vojnega ministru, namerja razpustiti Bkupščino, a ker še ni vlada v tem oziru v soglasji z regentstvom, proložila se je doba za prvo zasedanje po novem letu. Mestne volitve v Jierollnu, V Berolinu vršile so se te dni nove mestne volitve, katere so kot „signum temporisu važne. Doslej imela je konservativna stranka še vedno mnogo upliva v mestnem zboru, vzlic temu, da je bila večina svobodomiselna. Pri zadnjih volitvah pa bo konservativci popolnoma propadli in izpodrinili so jih socijalni demokratje, kateri pridobivajo vsak dan več upliva. Konservativna glasila priznavajo potrtega srca, da je tej stranki odzvonilo — odkar je vlada več ne podpira. Vladno milost pa so izgubili konservativci vsled svoje opozicije proti trgovinskim pogodbam. Dopisi. 'M* >ol ruiijNkcgu 20. decembra. [Izv. dop.] Več let sem zaporedoma dobivali smo vsi učite!ji-vrtnarji , ki smo izkazali uspešno poučevanje mladine o najpotrebnejših kmetijskih strokah in pravilno urejene ter dobro obdelane šolske vrte, za ta trud primerne remuneracije. Preteklo leto in pa letos, četudi smo se po stari navadi trudili iu vsak po svoji moči delovali za povzdigo kmetijstva, dobilo je le par izvoljenih, (mej njimi tudi tak, ki baje niti šolskega vrta nima) izdatne nagrade, vsi drugi pa nič! — Dasiravno so bile te nagrade, oziroma povračila za obili trud io razne s tem poukom sklenjene troške jako pičle, so vender vspodbujale marsikaterega borno plačanega učitelja, da se je poprijel tega za povzdigo kmetijstva prevažnega pouka ter ga potem tudi z veseljem nadaljeval. A sedaj pa, ko stari pregovor „Vsak delavec je svojega plačila vreden" za ogromno večino kranjskega učiteljstva več ne velja, prenehal bode ta pouk na marsikateri šoli in po šolskih vrtih bode rasel zopet plevel, koprive in osat, a po vrtih in ogradah naših kmetovalcev pa razun zauikarnega in nič vredneg* sadnega drevja trnje in druge jednako plemenite rastline! — Da bi pičlo plačani učitelj poleg obilih predpisanih ur še v svojem prostem času brezplačno napeujal pluta in vrtne troške brez povračila pokrival iz svojega žepa, to terjati bi bilo vender le malo preveč. Ce se za druge mnogokrat nepotrebne stvari kar tisočaki trosijo, naj bi se odločilo tudi par stu-takov za prevažni kmetijski pouk, kateri bi donašal nepreračunljive obresti ter pomagal istinito „ubo-gemu kmetu" do boljše prihodnjosti. Toliko v preudarek vsem tistim možem, kateri o zboljšanji kmetijstva mnogo govore, a le malo store. Slavno uredništvo ^Slovenskega Naroda" v Ljubljani! Na podlagi § 19 tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1864 blagovoli slavno ureduištvo objaviti Bledeči [»opravek dopisa iz Maribora dne 14. dec., ki ga jo prinesel „Slovenski Narod" v štev. 287.: 1. Ni res, da jo „ravnateljstvo bogoslovcera zapovedalo sans compliment, naj se podpišejo lepo po vrsti;" pač pa je reB, da se niti ni vdoležilo osnovalnega shoda. 2. ) Ni res, da „se je vender naposled večina udala pritisku od zgorej"; pač pa so pristopili vsi udje iz lastne volje in toraj ne vsled pritiska od zgorej. 3. Ni res, da „sta takoj telegrafično čestitala Škofa Zvverger in Misija"; pač pa so brzojavili mi- ostljivi knez in nadškof solnograški kot predsednik l i »Katoliškega vseučiliščnega društva" in gospodje bogoslovci ljubljanski, graški, in linški. V Mariboru, dne 19. dec. 1891. Jožef Kardinar, bogoslovec IV. leta, predsednik mariborske podružnice „Kat. vseufiiliščnega društva". Dostavek uredništva. Z vašim popravkom, katerega po tiskovnem zakonu moramo vspre-jeti, prav za prav ničesar ne ovržete, kar je pisal naš odlični in vsega zaupanja vredni gosp. dopisnik. Se je li ravnateljstvo udeležilo osnovalnega shoda in v koliko je uplivalo ali pritiskalo od zgorej, ter kakšna je .lastna volja" (!) vseh (?) udov, o tpm se ne bodemo prepirali z Vami. Saj se tudi na gledaliških deskah režiser, ki je uprizoril kako „komedijo11, ne prikaže pred občinstvom, če to za potrebno spozna, dovolj je, da je dal potrebne dispozicije. Kolika pa je na sam migljaj od zgoraj, če že ne priznate pritiska, „lastna volja" v takem slučaji, to razsodi lahko razumni čitatelj. Pre-iskavati, sta li škofa Zvverger in Misija sama telegrafično čestitala ali pa po direktnem ali indirektnem njihovem uplivu bogoslovci Graški in Ljubljanski — kar Bami priznate — to je pač le mamo zvijanje besedi. Bistveno torej ueste oporekli ničesar iu nemarno niti najmanjega razloga, da bi mi, ali pa čitatelji naši dvomili o popolni istini vsega, kar je pisal odlični naš g. dopisnik, ki vam bode morda odgovoril tudi sam. Domače stvari — (Shoda društva „Pravnik a") ne bode jutri, ker bi bilo več članov zadržanih, udeležiti se ga, a bode za to drugo Bredo dne 30. t. m. v hotelu „pri Slonu". — (V odbor slovenskih biciklistov „Ljubljana") so bili pri zadnjem občnem zboru izvoljeni sledeči gospodje: Jakopič Josip predsednikom, Vesel Rudolf podpredsednikom, Jerman Janko tajnikom, Pire Danilo blagajnikom, Dohinec Zmagoslav rednikom. Auer Oroslav rednikovim namestnikom in Štrukelj JoBip odbornikom. — Mej drugim bb je pri tej priliki tudi sklenilo, da Be običajni ples letos opusti, zato pa priredi zabavni večer z obširnim, času in športu primernim vaporedom. Našemu občinstvu je gotovo še v spominu slična veselica, ki so jo vrli naši kolesarji aranžirali pred dvema letoma, in po tej sodeč, se smemo po pravici nadejati predpustom lepe in uprav domače zabave. — (Velika pomoč obrtnikom) so tisti odjemniki, kateri plačujejo točno svoje račune. Iz nemarnosti in brezozirnosti izvirajoče odlašanje plačevanja, katero je, žal, jako razširjeno, je malim in tudi večjim obrtnikom na Čutno škodo. Mezdo in materijalije je treba sproti plačevati io tega ni moči odložiti z izgovorom o izostankih; to je povod, da pridejo mnogi solidni obrtniki, kateri ne premorejo velikega kapitala, v ueugodue stiske, celo njih eksistenca pride v nevarnost, dočim je dolžnik lahko-mišljeno pozabil na svojo dolžnost in se čuti celo razžaljenega, ako dotični obrtnik proBi plačila. Tistim, ki bi radi pomogli obrtuikom, ne moremo dati boljšega sveta: Plačujte točuo svoje račune in skrbite, da to store tudi Vaši prijatelji. — (Umrl je) v nedeljo zvečer v svojem rojstnem kraji v Lokvi na Krasu gospod Ivan Tosti, umirovljen učitelj v 89. 1. svoj starosti. — (»Bralno društvo" v Borovnici.) Tri občnem zboru „Bralnega društva" v Borovnici dne 19. t. m. izvolili so se v odbor gg : Fr. Papler, predsednik; Jos. Verbič, podpredsednik; Iv. Maja-roBj blagajnik; A. Pire, tajnik; Al. Debevec, Josip Košir, Pr. Kozjak, odborniki. — (Ošpice.) V Planini so v petek, t. j. 18. t. m , šolo zaprli zaradi ošpic, razširjajočih se mej mladino. Bolezen sicer nekoliko ponehava, a vender je še okolo trideset mladih bolnikov. — („Zagorski Sokol".) Prvi Sokolski večer, katerega je telovadno društvo „Zagorski Sokol" nameravalo prirediti dne 27. t. m., mora se zaradi smrti soproge g. povovodje, ki je društvenik in bi bil tudi sodeloval pri petji in igri, za jeden meaeo odložiti. Dan prireditve bode se tem potom pravočasno naznanil. Odbor. — (Koroške razmere.) O svojem času poročali smo, da so v Ž i h polj ah v Celovškem okraji pri občinskih volitvah zmagali narodni naši nasprotniki s tem, da so nepravilno ravnali s pooblastili. Slovenska narodna stranka pritožila se je zaradi tega pri deželni vladi; a le-ta je kljubu njeni pritožbi potrdila volitve. V Kotmari vasi, kjer so zmagali Slovenci, pa je vlada na pritožbo nemškutarjev ovrgla volitve. — Po Celovški okolici pa se je vozil te dni nek svetnik deželne sodni je okolu tistih županov, ki so prosili za slovenske šole. Grajal jih je, zakaj so to storili ter nagovarjal, naj napravijo protiizjave. Lahko postrežemo z imenom, če treba. — Komentara pisati seveda z ozirom na gospoda državnega pravdnika ne smemo. — (Telovadno in gasilno društvo „Savinjski Sokol") ima svoj X. redni občni zbor v dan sv. Štefana, 26. decembra 1891 v gostilni g. I. Lipolda v Mozirji. Vspored: T. Ob polu 3. uri popoludne zbiranje Sokolov v gostilni gosp. Ivana Lipolda; ob 3. uri slavnostni sprevod z gasilnim orodjem v novo poslopje. II. Občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav staroste. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev staroste in podstaroste. 5. Volitev pet odbornikov. 6. Raznovrstnosti. III. Po občnem zboru prosta zabava. K obilni udeležbi uljudno vabi vse brate Sokole in prijatelje društva odbor. — (Redka ptica.) Početkom tega meseca bil je ustreljen v Št. Lenartu v zgornji lavantinski dolini mlad morski orel, ki je meril z razpetimi perutmi 230 centimetrov. — (Telefon mej Trstom in Gorico.) V poBlednji seji Goriške trgovinske zbornice se je sklenilo, da se naprosi vlada, da uapravi telefon v Gorici in zvezo s Trstom. — (Zapuščina nadškofa) Zapuščinska obravnava po pokojnem Zagrebškem nadškofu Mi-hajloviču pokazala je, da je pasiv blizu pol milijona, za katere je samo 200.000 gld. pokritja. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 21. decembra. Vesti o tem, da se je potopil Llovdov parobrod „Vesta" blizu Galaca, so neresnične. Parobrod je pač zadel ob suho, a je vedno v jednakom položaji. Rešilna dela so vsled mraza (—10°/0) težavna. Dunaj 21. decembra. Začetek obravnav za pogodbo s Srbijo določen je na dan 13. januarja. Inomost 21. decembra. Pri dopolnilni volitvi velicega posestva za deželni zbor voljeni so bili vsi liberalni kandidati. Pariz 21. decembra. Goblet predložil je senatu načrt zakona v društvih. Dunaj 22. decembra. Deželni zbori štajerski, solnograški, goriški sklicani so s cesarskim patentom na dan 22. decembra. Hudimpešta 22. decembra. Državni zbor vsprejel v specijalni debati pri drugem čitanji brez posebne debate trgovinske pogodbe z Italijo, Belgijo in Švico. Vsprejela se je konvencija z Nemčijo o varnostnih znamkah, patentih in živinskih kugah. Sonja 22. decembra. Grofa ilartenau-a pismo, v katerem se zahvaljuje za veledušni ukrep plemenitega naroda bolgarskega, bilo je v sobranju vsprejeto z naudušeujem. London 22. decembra. Vojvoda De-vonshire včeraj umrl. Sin njegov Spenccr llar-dington prestopi v zbornico pairjev. Ilarding-tonov, naslednik v vodstvu liberalne stranke bode unijonist Chamberlain. Razne vesti. * (Zarad hripe) zaprte so od včeraj vse šole v Gradci po ukrepu cesarskega namestnika kot predstojnika dež. šolskega sveta. * (Uri pa) širi se po vsej južni Rusiji. Samo v Odesi je nad 9000 bolnikov. V Kievu, Charkovu, KiŠenevu in v drugih večjih mestih obolela je skoro tretjina vsega prebivalstva. V Krimu pa je začela razsajati tifozna groznica. — Vsled južnega vremena širi se hripa v Peterburgu. Po zdravuiških poročilih je tam blizn 50.000 bolnikov na hnpi. * (Zaprt dvomi svetnik.) V Cornovcah zaprli so vodjo tioančne deželne direkcijo dvornega svetnika Trzicienickogu zarad zlorabe uradne moči po prodaji služb. Obdolžeu je, da je oddal neko službo proti plučilu 500 gld. Preiskavo vodi dele-govani svetnik deželnega Bodišča na Dunaji. * (Samomor v cerkvi.) V sv. Štefana cerkvi na Dunaji untrelil se je pretekli petek neki knjigar. Cerkev so takoj zaprli in še isti večer na novo blagoslovili. Mnogoletna opazovan) h. Pri Blabcm prebavi j e-nji in pomankanji slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-o vi „Seidlitz-prafiki" zelo odlikujejo kakor nobehb drugo sredstvo s Bvojim želodec krepčujočim ter kri Čiatecim uplivom. Cena škatljici 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 1 (4-17) — (Prebavno vino) Karla B re ym e sser j h je gotovo naj izbornoj Se sredstvo proti lnotitvam v prebavlje-nji ali zapekam, kajti to vino je ukusno in no Škodi nikdar, kar ho v mnogobrojnih dopisih potrdili najodličnejši zdravniki. Steklenica srednje velikosti velja 1 gld., velika steklenica pa S gld. f>0 kr. — Dobiva se pa pri g. Mr. F. Karlu B r e y tno n aerj u, dvornemu lekarju v Brikaenu Da Tirolskem. (1070—2) I i i iniiiiiiiiiiiiiiiMMiMafti^i**« „LJUBLJANSKI ZVON" •tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. JJLolerlJiie ure^Jke 19. decembra. Na Dunaji: 48, 39, 3, 52, 47. V Gradci: 7, 86, 36, 11, 67 _ Tujci: 21. decembra. Pri Mitllei t Zwetti z Iteke. — Leber iz Gorice. — Rom li Gradca. — Schneller, Sauor iz Kočevja. — Schwoig-hofcr iz Brna. Pri si«»un: Kronfeld z Dunaja. —Majdič iz Kranja. — Masaratti iz Trsta. — Prevendar ii Zagreba. — Stern iz (!r;ldca. Pri jii/ii-ni kolo«lvora: Sivi.' iz Radovljice. — Burnhatipt i/. Beljaka Pri avHtrl|Mk«*in «»en«rjl : Sidonia Baresy Kissvar-day iz S(M'nedma. Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperaturu Vetrovi Nebo Mo-krina v u1u1. 21. dec. 7. zjutraj 2. popoi. 9.zvečer 7505 mm. 749*1 mm. 750 0 mm. — 12 0' C — 4 8° C — B 0" C si. vzh. si. vzh. si. vzh. jasno jasno jasno 0 00 ■■. Srednja temperatura — za 0-5" pod uorinalom. XD-io.2nL3jslca. borza dne 22 decembra t. 1 včeraj Papirna renta.....gld. Srebrna renta.....„ Zlata renta......„ 5",, marčna renta ... „ Atrije narodne banko . . „ K ro. lit ne akcije .... „ London ....... „ Srebro......., Napol........„ C kr. cekini.....„ NomSke marke .... „ ■1 državno snv'ke iz 1 L864 Državne srečke iz 1. lMil «isk:i /.lata ronta l'/> • O^erska papirna renta 5°/„ . Dunava roj;, srečke 5°/0 Zemlj. obč avstr. 4,/.j"„ zlati zabt. listi Kreditne srečko......100 gld. Badolfove srečke. . . • 10 „ Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 „ '1 ramway-dništ. velj. 170 gld. a. v..... 99 rr, ■•-210 ip9*ap 102 05 io10 — 284*35 117 8.r> 8*86 r> t m) vseh razredov, po selo znižani ceni, tudi za brzovlake veljavni, za vsako nad 300 km dolgo potovanje po celem svetu, bodisi na okolti ali po Jedni progi tja iu nazaj, priporoča Tos. "iPa-ulin -v Xj3"u.~bl3en.i, pisarna za potovanje po celem svetu. 5|^~ Zvezki za progo pižne železnice za Dunaj ali Gradec in nazaj, kakor tudi vsaker&na potovalna pojasnila, se vedno takoj dobć. (1108—1» Zenitna ponudba. Star sem 30 let, nekoliko premožen in ± želim dobiti nevesto, katera ima tudi nekaj i p premoŽenja, ako je tudi stara 50 let. m 3 Resne ponudbe vsprejenia upravništvo £ f ,.Slovenskega Naroda" v Ljubljani, d 103 — 1) PodplNaneo prckllcnjem m tem v*te dne I«, t. m. v delavnici %. 91. Petri«-a v Postoj I nI govorjeno kot neresnico in lai. V Po a to Jlnl, dne »2. decembra 1891. (1107)_ Jože Srebotajate..... Janez Jax, Ljubljana. Tovarniška zaloga (987-i) šivalnih strojev. Ceniki, kdor jih želi, pošiljajo so » frankovano in brezplačno, IX tij t> o 1J & o sredstvo Prebavno Vlito (Vinuin digeatlvnm BreymeBser) iz knezoSkonjske dvorne lekarne v Briksenn Mr. F. C. Breyme8serja je najboljše in najslgurnojie aredetvo, da se hitro lefiijo vsakovrstne moti t ve prenavljanja ali zapeka. Cena velike steklenico z navodilom za porabo 1 sld. Stoklenloa za poakninjo atane 30 kr. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode v LJubljani. (575—4) M ti b irne knjige, beležnice, glavne knjige, ozke itrMSO, folijo knjige, kvart-knjige, kuzala, upisne ali povzetim knjigo, knjige beležnice, beležnice za perilo. I.JiidNki koledarji, pisni in stenski koledarji, koledarji za beležk«-, koledarji z listki in za listnice, žepni in dcuarnični koledarji, patentovani stehrični koledarji, dijaški koledarji in skladni koledarji v veliki izbori. (456*tt8j Trgovsk pomočnik 20 let star, /.«»11 preiuenltl stojo slu/itn. — Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: li. P. C. nI. 77 poste restaute v LJubljani. Božična razstava krasne novosti lesoreznih del vsake vrste, primerne za vsak salon. Velika izbera kaset za nakitje in rokovice, z glasbo ali brez nje, xi 3, j "to olj p>ri:mex:ra© d-strilo. F. Stampfel v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4 (Kočevska domača obrt.) (1098—8) Sadjarnica Karolinin dvor pri Ptuju na Štajarskem priporoča zn Bo/.ie iu Novo lelo BVoj priljuhljeni in mnogokrat s prvimi darili odlikovani (1090—2) Jabolčni šampanjec, velika steklenioa po 1 gld. Vinski šampanjec, „ „ „1 gld, 40 kr. Zaloga pri gosp. Ivanu Buzzoliniju v Ljubljani. Stev. 162. (108H—2) Razglas zmanjševalne dražbe. V |mhmmI«I i<'lv. dne 4. proNcne«! jni 10.—12. ure dopoluđne, bode pri tržkem predstojništvu v Žužemberku zmanjševalna dražba %a ZMlailJe sonlnoiiil |io-Nl«»iua v Žližembei kn in morebitnega soiliiil^o« etffl stanovanja v nje m. [zklipna cena za sodno poslopje je 20.693 gld. in 38 kr., za isto z mo^ofim drugim nndstropiem, v katerem inia biti sodnikovo stanovanje, 25.610 gld. in 78 kr. K tej obravnavi vabijo si> podjetniki s pristavkom, da si pri tr/.kein predstojniku Florijančič-u Francu v Žužemberku št. 2 ob navadnih dnevnih urah lahko ogledajo nartt, obrne upravne iu podrobne zgradbene uvete (pogoje). Vsak dražilec ima pred začetkom ustne obravnave položiti pet odstotkov izklicne cene (20.603 gld. in 36 kr.) kot odstopnimi (skesnino) Kdor bi zgradbe ne dostal, dobi odstojmino takoj nazaj, tisti, ki jo dostane, mora jo pa zvišati na deset odstotkov tistega zneska, za kateri je zgradbo prevzel, potem ko se je prevzetje odobrilo. Pismene ponudbe, kolekovane s kolekom 50 kr., vsprejemajo se le do začetka ustne obravnave pri podpisanem predstojništvu. Iste morajo biti zaprčatene ter sestavljeni' v smislu 3. občnih iu §. G. posebnih zgradbenih uvetov, predmet mora biti imenovan kakor v razglusu; z njimi mora se položiti 5 odstotkov varščine in sicer od vsega odobrenega zneska, torej ima znašati ista 1280 gld. 54 kr. Tržko predstojništvo v Žužemberku dne 10. decembra 1891. Franc Florijančič.^ ■n Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noili. Lastnina in tisk »Narodne Tinkarue'