ç^\je. 6. maja 1970     —      Številka 18      —     Leto XXIV     —     Cena 60 par
zadnji seji celj-
jl^e občinske skup-
ščine so V razpravi
íy zvezi s šolstvom
\¡goto\f\\i, da je po-
jgben problem fe-
minizacija učitelj-
^^^Qga poklica, kar
pa za telesno vzgo-
jo ne velja, saj je
ravno narobe in
l,i lahko govorili o
iflaskulinizaciji.
fjorda bi najlaže
rešili problem, če
bi skušali feminiza-
cijo na kak način
enostavno maskuli-
nizirati?!
VSEBINA IZ ZIVUENJA
VSAKDANJAPRAKSA NAJ BO IZVOR DELA SZDL
S Starimi metodami ni moč reševati sodob-
nih problemov, pa tudi receptov, povsod uporab-
nih in veljavnih, ni. Najustreznejša pot je primer-
java teoretičnih stališč z dejanskim življenjem -
še posebej za Socialistično zvezo, ki naj bo po-
budnik, koordinator in mobilizator naprednih idej,
teženj za reševanje družbenih problemov, in tudi
vsakdanjih pojavov povsod tam, kjer ljudje žive
in delajo.
Obsežno gradivo prve seje
konference Socialistične zve-
ze delovnega ljudstva celjske
občine je prav gotovo aoliden
temelj za sestavo konkretnej-
šega delovnega programa ob-
činske organizacije SZDL. Če
upoštevamo eno temeljnih
ugotovitev — namreč, da je
ena od poglavitnih slabosti
dosedanjega dela Socialistične
zveze v prepočasnem prilaga-
janju metod in oblik dela
novo nastalim razmeram —
pa je očitno, da bo ta pro-
gram terjal veliko iniciative
na vseh nivojih — od krajev-
nih organizacij, do občinske
konference, ki bi se naj v
prihodnje sestajala pogosteje
in tudi dosledneje spremljala
uresničevanje dogovorjenih
in sprejetih stališč.
Volilni program, ki so ga
v celjski občini sprejeli na
podlagi skoraj trimesečne ja-
vne razprave, je resnično moč
oceniti kot družbeni dogovor,
ki do danes — čeprav sprejet
pred enim letom — ni izgubil
svoje aktualnosti. Morda se
bo v prihodnje potrebno le
še bolj temeljito zavzemati
za realizacijo triletnega pro-
grama zbiranja in združenja
sredstev, kar naj bi omogo-
čilo realizacijo tistega dela
volilnega programa, ki obrav-
nava in narekuje investicije
na področju šolstva in otro-
škega varstva. Ob tem je po-
trebno p>oudariti tudi doseda-
njo veliko pripravljenoot sko-
rajda vseh kolektivov v celj-
ski občini, da izpolnjuje do-
govorjene obveznosti.
(Nadaljevanje na 7. strani)
»Z ljudmi je treba čutiti, poznati njihovo hotenje, jim v krizi odkrito pove-
dati resnico pa čeprav bolečo,« je povedal BALTAZAR JEZERNIK, 76, iz Pod-
kraja pri Žalcu, ki je ob letošnjem 27. aprilu prejel za svoje dolgoletno
delo visoko republiško priznanje. »Ljudje so mi pripomogli, da sem vse to
dosegel. Sam velikih stvari nikoli ne bi zmogel. Sicer pa, pregovor pravi,
kar ti veleva stan si storiti dolžan.« Več o Baltazarju Jezerniku, kmečki
korenini iz Podkraja preberite v naši rubriki Obrazi. FotQ: V. VRABL.
RAZVOJNI PROGRAM KOZJANSKEGA
POSVETOVANJA V ROGAŠKI SLATINI SE JE UDELEŽIL TUDI
dr. JOŽE BRILEJ
v Rogaški Slatini je bilo
prejšnji teden posvetovanje
predstavnikov kozjanskih ob-
čin, na katerem so razprav-
ljali o dolgoročnem razvoj-
nem programu Kozjanskega,
udeležila pa sta se ga tu-
di podpredsednik republiške
skupščine dr. Jože Brilej in
Zveaii poslanec Franc Šetinc.
V uvodu je o namenu se-
stanka spregovoril sekretar
medobčin-skega sveta ZKS Ja-
nez Zahrastnik, zatem pa je
direktor zavoda za napredek
gospodarstva v Celju Fedor
Gradišnik obrazložil koncept
republiškega in celjskega re-
gijskega programa. Omenil je
W variante, v katere bi lah-
vključili kozjansko ob-
""»o^je, vendar so se na kon-
sporazumeli, da je treba
* Kozjansko izdelati p>oseben
Program.
Po besedah dr J. Brileja so
težave pri načrtovanju raz-
voja kozjanskega zlasti v tem,
da je področje celovito in
ima toliko občin, hkrati pa
obstoji bojazen, da bi na to
nikogaršnjo zemljo še naprej
gledali stihijsko. Kot je me-
nil, bi moral biti ta delež
Celja v razvoju Kozjanskega
večji, Slovenija pa si prav
tako ne more dovoliti,
da bo imela kar četrtino
nerazvitih področij, kjer bi
bile v življenju prebivalcev
tako ogromne razlike.
Po mnenju zveznega poslan-
ca Franca Šetinca obstoje v
republiki realni pogoji, zlasti
pa razumevanja za pomoć
Kozjanskemu, zato bi morali
čimprej priti do razvojnega
programa.
Delovno zasnovo tega pro-
grama bo, kot so sklenili,
izdelal  celjski zavod za na-
predek gospodarstva, občin-
ske skupščine pa bodo z njim
seznanile v.se republiške fo-
rume in ustanove, da bi pri-
spevale svoje delež pri finan-
ciranju. Prav talco bodo iz
obeh medobčinskih komisij
za regionalno planiranje ime-
novali člane v ;>osebno ko-
misijo, ki bo spremljala iz-
delavo dolgoroči .ega razvoj-
nega programa Kozjanskega.
dhr
NOV SISTEM
NAGRAJEVANJA
V EMO
Po dolgotrajnem delu je
poi;ebna komisija pripravila
nov sistem nagrajevanja, ki
bo enostavnejši ter bolj stva-
ren. Predlog novega sistema
nagrajevanja je že obravnaval
upravni odbor ter sklenil, da
naj ta predlog obravnavajo
vsi sveti delovnih enot ter
družbeno politične organiza-
cije.
Predlog bo ponovno obrav-
naval upravni odbor v mese-
cu maju, ko bodo vidni re-
zultati javne razprave, nakar
bo predložen v i>otrditev de-
lavskemu svetu.
PRIZNANJA ZASLUŽNIM
SINDIKALNIM DELAVCEM
Pred 1. majem je občinski
sindikalni svet pripravil slav-
nostno sejo, na kateri so se
spomnili 50. letnice jugoslo-
vanskih sindikatov in delav-
skega praznika. Predsednik
Občinskega sindikalnega sve-
ta Veno Satler je govoril o
pomenu praznikov in o delu
tovarišev, katerim so p>odelili
priznanja s plaketo.
Priznanja s plaketo so do-
bilk Anton Brilej, Rado Ci-
lenšek. Avgust Dobriha, Franc
Drobež, Nada Ferencek, Vla-
do Gorišek, Franc Ivančič,
Vinko Janič, Franc Ježovnik,
Matija Kajtna, Heri Kopše,
Vid. ing. Korber, Alojz Kotar,
Janez Meglic, Franc Oglajner,
Jože Pilih, Tone Priva.šnik,
Ivan Robič, Alojz Selan, Fe-
liks Smodiš, Darko Suler,
Franc Vidmar, Tine Vučer,
Milan Zabavnik in Tine Za-
kon j šek.
Samo priznanja pa so do-
bili še Lojze ing. Diacci, An-
ton Farčnik, Franc Matko,
Franc Oblak. Franc Pančur,
Franc Topolovšek in Jože Za-
kon j šek.
V imenu nagrajencev .se je
zahvalil Janez Meglic, ki je
omenil, da so priznanja naj-
večja nagrada vsem za delo
v sindikalni organizaciji in
mik za delovanje tudi v na-
prej.
teve
FRANČEK FRAKELJ
duš! Pri nas je pa že kot v komunizmu;
dni delaš, šest dni počivaš!
IZSILJEVANJE PREDNOSTI
Voznik mopeda ANTON APOTEKAR, 25, iz Smart-
nega v Rožni dolini se je peljal proti Celju in na
križišču Dečkove in Ceste na Ostrožno trčil z oseb-
nim avtomobilom, ki ga je upravljal MARTIN KO-
ŠAK, 25, iz ôrnolice. Avtomobilist je pripeljal v kri-
žišče po neprednostm cesti. Apotekar je dobil lažje
p>oákodbe.
TESNO PREHITEVANJE
ANTON GORENJAK, 37, iz Celja, je vozil iz
Vojnika proti domu in v Smarjeti pretesno prehi-
teval pešca ABDULA ZEKAJA, 21, ki je hodil po
desni strani ceste. Mopedist ga je oplazil in padel.
Odi>eljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so ugo-
tovili, da je dobil pretres možganov.
SLABE ZAVORE
Voznik osebnega avtomobila BRANKO 2E;LEZ-
NIK, 25, iz Velenja, je vozil iz Jelovca proti Plani-
ni. Nasproti mu je po strmi cesti navzdol pripe-
ljal mopedist STANKO KRAMAR, 22, iz Sp. Vodal.
Mopedist je vozil z neprimerno hitrostjo, slabimi
zavorami in brez vozniškega dovoljenja. Pri trče-
nju ga je vrglo na njivo ob cesti. Dobil je udarec
na desno nogo. škode je za 4.500 dinarjev.
PRAZNA GUMA
Med vožnjo skozi Debro se je na osebnem avto-
mobilu BORUTA 2IROVNIKA, 22, iz Trbovelj, iz-
praznila zadnja leva guma. Vozilo je zaneslo s ceste
na travnik, kjer je udarilo v drevo. Škode je za
6.0O0 dinarjev.
BREZ IZPITA
Iz Šempetra se je proti Zg. Grušovljam peljala
z mopedom brez vozniškega dovoljenja PAV.LA PI-
REKI!, 23, iz Andraža. Z njo se je peljal mož IVAN
PIREC. V Zg. Grušovlju je sekala ovinek, ko je
pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom VALEN-
TIN KEPIC, 32, iz Ljubljane. Pri trčenju se je
Pirčeva teže poškodovala.
V DREVO
Po cesti II. reda se je proti Mozirju peljala
z osebnim avtomobilom MILKA GERJEVIC, iz Ce-
lja in v Novem naselju zapeljala na stransko cesto.
Tu je zavozila na desno in trčila v drevo. Lažje
poškodbe sta dobila voznica in njen mož, IVAN
GERJEVIČ. Škode je za 2.300 dinarjev.
HITROST
Proti Oplotnici se je peljal z osebnim avtomo-
bilom IVAN ŠTIBERC, 49, iz Maribora, ko ga je
na ovinku v Škalcah zaradi neprimerne hitrosti
zaneslo s ceste. Avtomobil se je dvakrat prevrnil.
Pri tem so bili laže poškodovani voznik ter sopot-
nika FRANC JOVŠT, 32, iz Gabrovnika in njegov
3-letni sin.
NA LEVO STRAN
Iz Teharja se je proti Bukovem žlaku peljal
z osebnim avtomobilom MAEUAN GOLOB, 34, iz
Celja, ko ga je v Slancah na nepreglednem ovinku
zaneslo v levo. Nasproti je pripeljal z osebnim
aA^pmobilom JOŽE KO^CMAN, 25, iz Bukovega 21a-
ka. Avtomobila sta se oplazila. Lažje poškodbe sta
dobila Kocman in sopotnica, šestletna DARINKA
DRAME.
SMRT MOTORISTA
Proti šmartnemu ob Paki je vozil s tovornja-
kom J02E PEČNIK, 29, ko mu je v Gorenju v ne-
preglednem ovinku pripeljal nasproti motorist
IVAN BRL02NIK, 27, iz šentflorjana pri Šoštanju.
Vozil je F>o levi strani ceste. Pri trčenju je bil mo-
torist tako hudo poškodovan', da je podlegel na
kraju nesreče.
ZADEL JE VOZIČEK
Proti Velenju je po desni strani ceste peljala
ročni voziček MARJANA JURIC, 35, iz Šoštanja,
ko jo je tesno prehiteval voznik osebnega avtomo-
bila MARTIN VERBIČ, 49, iz Šentflorjana. Zadel je
ročni voziček. Juričeva je dobila pretres možganov.
MOKRA CESTA
Voznik osebnega avtomobila MA.RTIN SELIC,
23, iz Debra je vozil iz šentruperta proti Mozirju.
Ko ga je pričelo na mokri cesti zanašati, je zape-
ljal s ceste in .se prevrnil. Pri tem se je laže po-
škodovala sopotnica MARIJA ZA VRSNIK, 29, iz
Žalca.
NARAVNOST V OGRAJO
Voznik neregistriranega mopeda FRANC POD-
GORŠEK, 27, iz Belega potoka se je peljal brez
vozniškega izpita proti vasi Stenica pni Vitanju.
Na mostu čez Ljubnico je zapeljal naravnost v ogra-
jo in padel v potok. Z glavo je zadel v kamenje in
obležal s hudimi poškodbami. Odpeljali so ga v
celjsko bolnišnico.
POPRAVEK
žal smo, čeprav ne po naši krivdi, napačno ob-
javtli vest o prometni nesreči z dne 20. aprila.
Nesreča se je v resnici zgodila, ko je FRANC
RAMPRE vozil z osebnim avtomobilom proti Celju,
za njim pa je pripeljal in ga prehiteval SLAVKO
KOLENC z osebnim avtomobilom. Zaradi nasprot-
nega prometa se je moral Koleno umakniti in je
tako povzroč»:l trčenje.
OD PONEDELJKA DO NEDELJE
v zadnjih sedmih dneh se je na širšem celj-i
skem področju zgodilo 57 prometnih nesreč. Dve j
osebi sta umrli, 21 jih je bilo težko, 14 pa laže po- i
škodm-anih. j
Materialno škodo so ocenili na 146.550 dinarjev.;
Ema Jelen, 28, Store, po-
škodovala si je desno roko;
Ivan Ilriberšek, 31, Velenje,
v jami si je poškodoval de-
sni gleženj; Tone Grmadnik,
25, Šoštanj, poškodoval si je
desno roko; Jože Fideršek,
24, Velenje, les mu je poško-
doval desno nogo; Ramiz Če-
rimović, 21, Celje, poškodoval
si je prst leve roke; Alojz
Povše, 37, Homec pri Rim-
skih Toplicah, železo mu je
poškodovalo desno nogo; Ivan
šparaš, 17, Celje, z nožem
si je poškodoval dlan leve
roke; Ivan Novak, 32, Celje,
na stružnici si je poškodoval
levo roko; Karel Križnik, 28,
Paridol, poškodoval si je prst
desne roke; Konrad Pogo-
rele, 45, Hudinja pri Vita-
nju, hlod mu je poškodoval
desno kračo; Želim Ceman,
34, Celje, poškodoval si je
desno roko; Boris Bavcok,
24, Celje, hlod mu je poško-
doval desno nogo; Ivan Lip-
nlk, 36, Skale, poškodoval si
je desno roko; Stane Jančič,
22, Šentjur. p>oàkodoval si je
desno roko; Ivan Hudina, 47,
Marija Gradec, drog mu je
poškodoval levo stran prsne-
ga koša; Neža Čanžek, 75,
Lemberg, poškodovala si je
obe zapestji; Bojan štorman,
19, Žalec, stroj mu je poško-
doval desno nogo; Dušan Si-
la, 25, Podkraj, stojka mu je
poškodovala desno roko; Ana
Novačan, 37, Strmec, viličar
ji je poškodoval levo stopa-
lo; Franc Gornjak, 27, Bre-
zen pri Vitanju, železna plo-
šča mu Je poškodovala desno
roko; Leopold Bobek, 25, Ce
Ije, poškodoval si je desno
roko; Ana Remsko, Celje, po-
škodovala si je levo roko;
Marija Leskovšek, 49, Šent-
jur, poškodovala si je desno
nadleht; Anton Kranjc, 19,
Velenje, poškodoval si je prst
leve roke; Mirko Kladnik, 17,
Kostrivnica, poškodoval si je
levo roko; Dušan Zavšek, 14,
Celje, poškodoval si je desno
roko; Mustafa Ranza, 28, Ce-
lje, poškodoval si je desno
roko; Alojz Roje, 40, Celje,
poškodoval si je levo roko.
CELJE
Poročilo se je 33 parov, od
teh: Alojz Jazbec, Lesnično
in Ivana Cencen, Brode; Led-
nik Alojzij in Terezija Skrbi-
nek, oba iz Celja, Aleksander
Konrad, Svetelka in Olga Ko-
zar, šedina; Andreje ek Požun
in Marija Krejan, oba iz Ce-
lja; Franc Repnik, Polzela in
Zofija Podpečan, Pristova;
Stanislav Kapel, Šentjanž in
Anica Ojsteršek. Rifengozd;
Franc Gradič, Celje in Jožica
Košir, Mlače; Jožef Podgor-
šek, Verpete in Stanislava Je-
vnišek, Parož; Alojzij Planko.
Zagrad in Metka Sitar, Lju-
bečna; Stanislav Šeruga in
Jožefa Brezovšek, oba iz Ce-
lja; Avgust Kovačič in Jožefa
Šmerc, oba iz Celja; Franc
Pangerl, Leskovec in Božida-
ra Germovšek, Ceije ter Ma-
rijan Hladin, Strmec in Te-
rezija Kramar, Polže.
GORNJI GRAD
Alojz Kričej, 25, električar,
Ljubljana in Doroteja Preseč-
nik, 22, delavka, Bočna.
HRASTNIK
Alo.jz Marčen, ind. obliko-
valec in Anica Kreže, kmeč-
ka hči, oba iz Kovka; Ivan
Kralj, mesar in Nada Cver-
le, ekonomsiki tehnik, oba iz
Ljubljane; Karel Lazar, de-
lavec, Savna peč ir Marija
Babic, delavka. Hrastnik;
Bruno Likarič, monter, Šti-
njan in Mana Kontrec, de-
lavka, Hrastnik; Karel Kola-
rič, ključavničar, Veliki Pod-
log in Marjeta Skubic, slašči
čarka, Hrastnik, Ivan Pod-
lesnik, delavec in Stanislava
Sošter, oba iz Hrastnika;
Matija Koritnik, strojni teh-
nojk in Vojka .\vbelj, delavka,
oba iz Hrastnika.
LAŠKO
Anton Učko, rudar in H«d-
vika Belej, previjalka, oba iz
Rečice; Slavko Pelko, kmeto-
valec. Breze in Dragica Ob-
rez, poljedelka. Vel. Grahov-
še in Stanislav Firant, dela-
vec, Kostrivnica in Štefanija
Obrez, poljedelka, Velike
Grahovše.
REČICA OB SAVINJI
Janez  Glušič,  33,  delavec.
Dol Suha in Anica Krajner,
27, delavka, Sp. Rečica.
ŠENTJUR PRI CELJU
Marjan Gajšek, 24, delavec,
Vrbno in Dora Jezovšek, 23,
delavka, Ogorevc; Dominik
Karlovšek, 50, strojnik, Apa-
če in Jožefa Nipič, 35, de-
lavka, Proseniško; Anton Sto-
žir, 23, avtomehanik, Tmov-
Ije in Vida Debelak, 24, trg.
îxxmocnica, Šentjur; Stanko
Mohorko, 47, delavec m Ma-
rija Repe, 37, gospodinja, oba
iz Loke pri 2usmu; Peter Go-
lež, 26, komercialist, Razbor
in Dragica Kuhar, 19, delav-
ka, Tratna,
ŽALEC
Poročili so se štirje pari,
med njimi: Silvo Križnik, 23,
Prapreče in Ivana Lapuh, 20,
Vransko; Jožef Turnšek, 32,
Zaloška Gorca in Majda Re-
har, 22, Petrovce ter Anton
Berçant. 23, in Frančiška Ro-
žanc, 24, oba iz Črnega vrha.
CELJE
Rojenih je bilo 2« dečkov
in 24 deklic.
LAŠKO
2 dečka in 1 deklica
ŠENTJUR PRI  CELJU
1 deček in 1 deklica
ŠMARJE PRI JELŠAH
2 dečka.
CELJE
Ana žurej, 57, Verace; Mi-
lan Humski, 46, Mali Tabor;
Janez Jelen, 18, Ločica; Alojz
Prebil, 35, Družmirje; Ciril
Okorn, 47, Tržišče; Angela
Šmid, 47, Podpeč; Martina
Jevšenjak, 67, Polže; Franc
Lipec, 54, Obrežje; Majda No-
vak, 22, Vojnik; Alojz Ma-
taln, 45, 2iče; Ana Topolak,
72, Brezova; Štefan Mulej. 81,
Ložnica in Barbara Maček,
66, Zg. Hudinja.
GORNJI GRAD
Anton Tevž, 79, kmet, Flor-
jan.
HRASTNIK
Anton Klepej, 77, posestnik,
I Hrastnik;   Marko   Adelstein.
70, upokojenec, Hrastnik  in
Jože Bregar, 66, upokojenec,
Hrastnik.
LAŠKO
Jože Naglic. 71, upokoje-
nec. Strmca.
REČICA OB SAVINJI
Marija Komar, 70, gospo-
dinja, Grušovlje; Ana Etenda,
77, kmetovalka, Šentjanž;
Terezija Strašek, 74, gospo-
dinja. Rečica ob Savinji; Mi-
hael Er.javec. 61, krojaški
mojster, Ljubljana.
ŠMAR.IE PRI JELŠAH
Janez šmajdek. 64, Podsre-
da; Monika Klavžar, 1 mesec,
Veternik; Marija Valenčak,
roj. Gebert. 80, Vrenska gor-
ca; Jožef Osek, 71, Irja; Ig-
nac Božjak, 90, Gorjane; An-
ton  Trstenjak,   64,  Lesično;
Katarina Leskovšek, 86, Pod-
sreda; Katarina Kosteve, roj.
Jurak, 80, Veternik; Anton
Debelak, .56, Buče; Gertruda
Urlep, 94, Zadrže.
ŽALEC
Stanislav Ribič, 45, upoko-
jenec. Prebold; Albin Lobni-
kar, .55, uslužbenec, Ljublja-
na; Ivan Sternad, 71, kmet,
Zg. Gorče; Marija Glavnik,
roj. Sevčniker, 69, gospodi-
nja. Polzela: Franc Cizej, 81,
delavec, Šempeter; Janko
Hudič, 49, delavec, Velika;
Marija Hlade, roj. Slakan,
74, gospodinja, Miklavž; He-
lena Skaza, roj. Menih, 53,
gospodinja, Andraž; Terezija
Brdev, roj. Jelen, 66, gospcj-
dinja, Andraž in Janez Selič,
79, upokojenec. Leveč.
PROSTE
KAPACITETE
Na celjskem turističnem ob-
močju So še prosta mesta v
zdraviliščih', hotelih in go-
stiščih, dovolj prostih ležišč
pa je tudi še pri zasebnikih.
Tudi planinski domovi imajo
še nekaj prostora. Odprti so
domovi: Planinski dom v Lo-
garski dolini, Mozirska koča,
Frischaufov dom na Okrešlju,
hotel na Golteh, dom na gori
Oljki, Celjska, dom na Sveti-
ni in izletišče Stari grad,
kjer je tudi že odprt razgled-
ni stolp.
ŽIČNICE
IN VLEČNICE
Na Go'lteh je nekaj novega
snega, pogoji za smuko so
ugodni, obratuje velika gcn-
dolska žičnica, vse vlečnicce
in sedežnica.
KOPALNI BAZENI
Oba pokrita bazena na Do-
brni in v Laškem sta odprta"
svak dan.
DELAVSKA
UNIVERZA
v četrtek, 7. maja organizi-
ra celjska Delavska univerza
Literarni večer Mladinske
knjige iz Ljubljane. Sodelova-
li bodo Ivo Zorman, Tone
Kuntner, Herman Vogel, žar-
ko Petan, Nada Matičič in
Jože Snoj, ki bodo brali
svoja dela; prireditev bo vo-
dila napovedovalka ljubljan-
ske televizije Dušica Erzino
va. Torej, v četrtek ob 19.
uri vabljeni v Narodni dom!
V petek, 8. maja bosta dve
predavanji in sicer ob 11.00
uri v Narodnem domu za šo-
le, drugi pa ob 17.00 url v
dvorani Ekonomskega šolske-
ga centra. Predavanje na te-
mo »Mladi in religija« bo
obakrat vodil prof. Novak iz
Nove Gorice.
UNION: od 6. do 10. maja
italijanski barvni film: IZ-
KRCANJE PRI ANZIJU.
Od 11. do 13. maja ameri-
ški barvni film: ULICA BREZ
ZAKONA.
METROPOL: do 7. maja
italijanski barvni film: PE-
TORKA ZA PEKEL.
Od 8. do 10. maja ameri-
ški barvni film: DIVJA TOL-
PA.
Od 11. do 13. maja angle-
ški barvni film: SHOCK CO-
RRIDOR.
DOM: 6. maja še ameriško-
madžarski film: JUNAKI FA-
ULOVE ULICE.
Od 7. do 10. maja angleški
barvni film: UMAZANA IG-
RA.
Od 11. do 15. maja kanad-
sko-italijanski barvni film:
TRIJE PLAVI PANTERJI.
DOBRNA: 9. in 10. maja
anscleški barvni film: SHOCK
CORRIDOR.
Predstave v Unionu in Do-
mu so vsak dan ob 16., 18. in
20. uri, v Metropolu ob 16.30,
18.30 ter 20.30 uri, na Dobr-
ni pa v soboto ob 18., v ne-
deljo pa ob 16. uri.
USPELI
AKCIJI
Ф UDELEŽBA   SE
TAKO ŠTEVILNA   !
# IZKAZALE SO SE h
VNE ORG.iN'ZACljf^
# MED NJIMI VBi
MLADIH IN TAKlu
SO KRI DALI PRV¡(¡
Pretekli teden sta biij,
vinjski dolini dve krvo^
ski akciji in sicer v gç,
tru in na Polzeli. Na te
akciji so se tako Ројг,
kot šempetrčani že prej
pravljali.  Krajevni  orga¡
ci j i Rdečega križa sta v
ljudi k odvzemu krvi s š(
nimi plakati in letaki \
jih delili po delovnih (
nizacijah. Poleg tega pj
delovne   organizacije  se
njale zaposlene z ugodnos
ki jih imajo krvodajalci,
vama nogavic npr., ki je,
največ krvodajalcev, je y
pravo vključila več zap
nih, ki so imeli nalogo, da
svojih   obratih   kar   naj
približajo pomen in nuj
krvodajalstva,   ter     zbei
čimveč prostovoljcev,
priprave na vsem podro
kjer sta bili akciji niso'
zaman se je izkazalo na i
odvzema krvi,  ko   se j(
Šempetru  odzvalo   92  ij
medtem ko na Polzeli kar
krvodajalcev. Tolikšnega i
ska ni  imela doslej  še
bena taka akcija v teh i
krajih.  Tokratni  odvzen
značilno, da so  se ga n
ležili v velikem številu rti
in taki, ki so kri dali pr
Prav ti zaslužijo pohvalo,
lahko z njimi še dolgo n
namo medtem ko bodo t
krvodajalci, ki dajejo kri
vrsto  let  začeli počasi
E'topatá, zaradi starosti, bol
ni in drugih vzrokov. Se
da pa si bodo morali mli
priznanja kot si jih   zas
žijo tisti mnogokratni kr
dajalci še prislužiti. Akciji!
povsem uspeli in edino, 1
si   lahko  želimo  je еш
takšnih kot so bili ti dve
TONE TAVCl
NOVOSTI
S POIIC ŠTUHMSK
KNJIŽNICE
Gustinčič J.: Češkoslovaa
1968. Ljubljana 1969. S. 339
Sterle M.: O jedrskem oti
.iu in zaščiti pred njim. Lji
Ijana 1969. S. 33605.
Uniforme v zgodovini.
Mariboru 1969. S. 33611.
Peričič   V.,   D  Kostić,
Skovran: Muzički stvaraoci
Srbiji. Beograd 1969. S. 330
100 let tehnike in kultiH
Maribor 1969. S. 33618.
Deželak B.: Teorija in рП
sa raziskave tržišča. Marili
1969 S. 22486/13.
Boh K., B. Mesec: Otr<
in televizija. V Ljubljani 19'
S. 27789/21.
Od mita do filozofije. SuW
ca Beograd 1967. S. 26179/<'
Jeržabek S.: Mehanografi
Primjena u prodaji. Zagí*
1967. S. 23309/20.
Tomše D., V. Predan: M"
gledališki  imenik.   Ljubljä*
1969. S. 19090/47.
Moravec D.: Podoba
Tirana.   Ljubljana   1970.
19090/48.
2
6. maj 1970
STRAN
0 CELJE - PRVI V INTER POKALU
mdi  2*^^J   "1   primeren
^^za pisanje o hokeju na
y tej  panogi, navzhc
^tni^ počivajo.
IffJ^ so se te dni v Ljublja-
^ sestali   predstavniki   slo-
n^^jyji hokejskih klubov in
'^govorili o bližnji kon-
'^enci Zveze drsalnih in ko-
^icarskih športov Jugoslavi-
ter o stališčih, ki jih naj
^ubi zastopajo na tem de-
Lem sestanku.
Kot vse kaze bo prvenstve-
hokejsko   tekmovanje   v
?eli ligah v prihodnj; sezo-
. j;j,kšno, kot je bilo v mi-
nuli. To hkrati pomeni, da
bo imela prva liga šest čla^
nov in prav tako druga. Slo-
venski in bržkone tudi hrva-
š.ki predstavniki pa se bodo
zavzeli da bi prišlo vsaj do
delitve druge zvezne lige na
zahodno in vzhodno ligo. V
kolikor bo ta predlog osvo-
jen bodo v deljeni ligi na-
stopili tako Celjani kot ig-
ralci Slavi je iz Vevč, medtem
ko so imeli predstavniki o-
beh klubov za sodelovanje v
enotni drugi zvezni ligi ne-
gativno stališče. To predvsem
zaradi   velikih   stroškov,  ki
jih takšno tekmovanje zahte-
va.
Udeleženci posveta so z ra-
zumevanjem podprli celjsko
pobudo, da mora imeti vsako
ligaško moštvo tudi mladin-
sko ekipo in z njo sodelovati
v prvenstvenem boju. Na
skupščini bodo predlagali, da
naj bi tudi mladinska moštva
tekmovala po ligaškem siste-
mu in sicer slovenska in hr-
vaška skupaj, ostala pa v
drugi skupini.
Kot vse kaže pa bo v pri-
hodnji sezoni prvič izvedena
tudi slovensiia liga za pionir-
ske hokejske ekipe. Zaenkrat
je udeležba Jesenic, Olimpi-
je in Celja v takšnem tekmo-
vanju zagotovljena.
Toliko glede predlogov in
pobud za prihodnje hokejsko
tekmovanje. Celjski hokejisti
še počivajo, toda že te dni
bodo začeli s kondicijskimi
treningi.
Iz Gradca pa je prišlo spo-
ročilo, da je celjsko moštvo
2anagalo v inter pokalnem
tekmovanju pred Kapfenber-
gcm in Leobnom. Tudi to je
uspeh, ki kaže, da so Celjani
v razmeroma kratkem času
dosegli pomemben kvalitetni
uspeh. Rezultati skrbnega in
načrtnega dela so torej  tu.
^mb
PRETEP IN
PREKINITEV
TEKME
Na področju celjske nogo-
metne podzveze so odigrali
naslednje kolo prvenstvenega
tekmovanja. V prvi skupini je
bila tekma med Bočom in
Brežicami v 75. min. pri re-
zultatu 1:0 prekinjena zaradi
napada na sodnika. Druge
tekme v prvi skupini so bile
dosežene s pričakovanimi re-
zultati. Rezultati I. skupine
12. kola. Senovo — Vojnik
2:1, Šoštanj — Ljubno 2:2,
Žalec — Olimp 0:4, Dravinja
— Rogatec 1:0, Boč — Bre-
žice 1:0. Tekma v 75. min.
prekinjena. Na lestvici vo-
dita Olimp in Dravinja z 18
točkami pred Senovim in
Vojnikom 15 itd.
V drugi skupini je Polzela
s težavo premagala Opekarja
z rezultatom 2:1. Rezultati
druge skupine 11. kola: Pol-
zela — Opekar 2:1, ROD —
Ponikva 3:4, Zreče — Sevnica
3:0 p. f. Gostje niso prišli na
tekmo. Šmarje — Laško 3:2.
Na lestvici vodi Polzela 18
točk pred Zrečami 14, Ope-
karjem 12 točk itd. Mladin-
ska liga: Steklar — Dravinja
4:2 in Olimp — Celje KLA
0:2. T. TAVČAR
VISOK PORAZ
PROTI PRVAKU
Pred prazniki so rokometa-
ši Celja gostovali v Bjelovar-
ju in visoko izgubili proti
trenutno vodeči ekipi Parti-
zana s 24:9. Vsi so igrali sla-
bo, zato tudi visok poraz ne
preseneča V soboto igrajo
ponovno doma proti Medve-
ščaku iz Zagreba. V njem so
kar štirje državni reprezen-
tanti: Mervar, žagmešter, Mil-
kovič, Popović . . . Deviza Ce-
ljanov: zmaga in dve točki.
tv
Janez Goršič je že vrsto
let aktivni in nepogrešljivi
član ekipe RK Celje. S svo-
jo borbenostjo vedno pri-
pomore, da ekipa zaigra z
ostalimi člani dobro. Vča-
sih pa tudi ne.
Foto: E. KRAJNC
Џ Rukometaši Partizana
Griž so v nadaljevanju tek-
movanja v štajerski rokomet-
ni ligi premagali ekipo Veli-
ke Nedelje s 27:15 (12:8).
Ф Partizan Petrovce je na
domačem igrišču izgubil z
vodečo ekipo Poletom z 18:27
(6:13). Največ golov za Pe-
trovce je  dosegel Mikuž  8.
Ф V nedeljo se bo pričelo
tekmovanje v drugi republiški
odbojkarski ligi. Oba predsta-
vnika iz Savinjske doline eki-
pi Partizana Braslovče in
Šempetra sta že dalj ča-
sa pripravljali na novo sezo-
no. T. TAVČAR
20. LET ŠD INGRAD
Ijg malo je delovnih kolek-
^ v Sloveniji, ki lahko
, rezultati pokažejo, da so
U       sistematično  skrbeli
^ §portno  življenje  svojih
Iglavcev. Zadnji občni zbor
jjjdikalnega športnega društ-
^ GIP »Ingrad«, ki je bil
jbenem proslava 20-letnice
obstoja tega društva je po-
ф1 tezo, da rekreacija in
jgort veliko prispevata k de-
lovnim uspehom podjetja.
V letu 1950 je skupina
^rtnih entuziastov ustano-
vila športno društvo. NajpK)-
iiiembnejša naloga je bila iz-
gradnja športnih objektov. S
prostovoljnim delom so do
letošnjega leta uredili več
športnih objektov, kjer sko-
raj vsakodnevno potekajo in-
terna in občinska tekmova-
nja. V društvu deluje U sek-
aj (odbojka, namizni tenis,
keg'ljañje, streljanje, šah, no-
gomet itd.), ki imajo več kot
300 članov.
Sportniki Ingrada s svoji-
mi uspehi niso poznani samo
r Celju, temveč tudi v vsej
Sloveniji  in že izven meja
Slovenije. Uveljavili pa so se
predvsem na športnih igrah
gradbenih delavcev Slovenije,
saj so v desetletnem tekmo-
vanju dosegli štirikrat prvo
mesto, trikrat drugo, dvak-
rat tretje in enkrat četrto.
Šport pa se v kolektivu ni
uveljavil samo zaradi teh us-
pehov na tekmovanjih, tem-
več predvsem zaradi ugleda,
ki so si ga pridobili tekmo-
valci s svojim delom v kolek-
tivu. To so ljudje, ki skoraj
ne poznajo bolezenskih izo-
stankov, ki so redni in vest-
ni delavci. Razen tega pa
športna dejavnost povezuje
neposredne proizvajalce z in-
ženirji, tehniki in ostalimi
člani kolektiva. Ravno zaradi
teh razlogov samoupravni or-
gani in politične organizacije
dajejo društvu vso podporo.
Na zaključku občnega zbo-
ra, so izrekli priznanje naj-
uspešnejšim športnikom, čla-
nom upravnega odbora in
20-letnemu predsedniku in
tajniku društva tov. Vitancu.
S. SENICAR
PISMO SVETU ZA
TELESNO KULTURO
Zvedeli smo, da ste nam
tla zadnji seJi sveta ukinili
ie tako minimalno dotacijo
2a delo našega društva. Ob-
ćinska zveza za telesno
kulturo vam je namreč pred-
lagala za naše delo dotacijo
v višini 2000 dinarjev, če-
Prau ne vemo. kakšne krite-
ste pri tem uporabili,
se nam zdi, da ste sprejeli
skrajno neodgovorno rešitev,
ni v nobenem primeru v
skladu s samoupravnimi
iružbenim.i normami. Ker
"ûs o sklepih, ki ste jih spre-
Ш m seji, še niste pisme-
^ obvestili, vam na žalost
moremo konkretno uga-
njati, vendar so nekatere
*'»агј Ге toliko jasne, da na
^nh lahko že sedaj terjamo
№«e?i odgovor.
\ 2eieii bi vas opozoriti le
*<* nekaj vprašanj. Naše
^^uštvo že več let zelo uspeš-
"° deluje in vključuje mla-
Y i2 več vasi v svoje de-
°' S tem pa poleg telesne
^^goje skrbimo tudi za vzgo-
posameznikov po na-
družbenih normah.
najbrž se ne zavedate po
kakršnega koli  delav-
% društva na vasi in te-
T^"> s katerimi se taka dru-
g"**   borijo.    če    bi   bili
^ ^^em tem seznanjeni, naj-
""^ ne bi sprejeli tako ne-
^^V^mljivo    odločitev,    ki
,^'^6 slabo luč na vse člane
¡c^'a ¿a telesno kulturo. Zdi
^am, da člani tega sveta
f^^jo razčiščenih pojmov o
h rekreativnem  in
^.^.^'■^tetiiem športu. Prepriča-
(ÍQ^^^°, da če bi te pojme
poznali,  ne  bi vztra-
^hh^ 2dr!/áeí,'an7'u nekaterih
Ol', najmanj pa tistih, ki
cijj,^^^!? različnih  organiza-
prijemov dela ločuje-
jo še geografske razda-
lje. Menimo, da take odločit-
ve ne morejo prispevati k
razvoju telesne kulture
in njene kvalitete. Praksa je
že večkrat nedvoumno poka-
zala, da lahko samo v mno-
žičnosti iščemo kvaliteto. Ne
zdi se nam primerno niti po-
trebno, da bi konkretno na-
vajali primere, saj upamo,
da jih telesno vzgojni delav-
ci poznajo in da jih рогпајо
tudi vsi člani sveta.
Prav zaradi tega čutimo
obvezo, da z našim mnenjem
prispevamo k razpravi, ki
naj bi pokazala, da tenak kos
kruha, ki ga reže svet za te-
lesno kulturo pri Skupščini
občine Celje športnim dru-
štvom izven mesta ni vržen
vstran, ampak da se z njim
nasitijo številni mladi člani
naše družbe, ki morajo biti
pod vplivom močnejših,
vplivnejših in klubaško na-
strojenih predstavnikov ved-
no prikrajšam.
Zahtevamo, da svet svoje
mnenje spremeni in da skli-
če novo sejo. na kateri bi
skupaj s predstavniki našega
društva in ostalih, ki so
pravtako prizadeti, ponovno
razpravljali o dotacijah in
našem nadaljnem delu.
Upamo, da naša zahteva ni
neizvedljiva in da bodo čla-
ni sveta spoznali, da niso
sklenili pravilno in v skla-
du s samoupravnimi norma-
mi. Ne zahtevamo mnogo, to
kar pa zahtevamo, želimo, da
razpravljamo skupaj in da
tiste probleme, ki ostajajo
nerešeni in ki se najbrž ne-
katerim ne zdijo pomembni,
rešimo skupaj
TVD PARTIZAN
— ÖPEKAR
Ljubečna pri Celju
SMUČARSKI OBRAČUN
Rezultate treh sezon so
pregledali člani DS Izletnik
Celje. Dosedanji predsednik
društva Drago Zadravec, je
omenil, da so v zadnjem ob-
dobju do.segli v^lik napredek,
saj so v društvu vzgojili celo
vrsto mladih tekmovalcev za
alpske discipline in skoke, ki
so se v republiškem merilu
uvrstili že med najboljše. To
velja zlasti za pionirje in
pionirke ter mladince. Občuti
pa se kvalitetna praznina med
mladinci in člani, ki jih je
vedno manj. Vzrok uspehov
So sistematični treningi, pri-
zadevnost, trenerji itd. Še ve-
dno pa primanjkuje finančnih
sredstev, solidne opreme za
skakalce, skakalnica iz pla-
stične mase. V naslednji sć'zo-
ni morajo poživiti tudi turno
smučanje in teke.
Udeležili so se vseh tekmo^
vanj za kategorizacijo in so
danes po kategoriziranih tek-
movalcih na tretjem mestu
v Sloveniji in Jugoslaviji, kar
je vsekakor eden največjih
uspehov v zadnjih letih. Ska-
kalci, ki se razvijajo v zelo
solidne tekmovalce (dva sta
se uvrstila celo v državno re-
prezentanco!), že pripravlja-
jo načrte za p'astično skakal-
nico v Pečovniku, alpski smu-
čarji pa imajo tako dovolj
ugodnih smučišč po vsej
bližnji in daljni okolici, hepo
so sodelovali tudi s .smučar-
sko sekcijo pri SŠD na osnov-
ni šoli v Žalcu, kar je že da-
lo prve pozitivne rezultate.
Člani društva se tudi niso
strinjali z mačehovskim od-
nosom nekaterih občinskih
organizacij do njihovega dela,
kar se je zlasti pokazalo
pri dodeljevanju sredstev, ki
so minimalna. Kljub raznim
nasprotjem, ki so vladala v
društvu, pomanjkanje finanč-
nih sredstev in društvenih'
prostorov pa v društvu upa-
jo, da bodo v naslednjih ob-
dobjih dosegli še večje uspe-
he, kot v zadnjih treh se-
zonah. Upajo tudi na tesnej-
še sodelovanje z Avtoturistič-
nim podjetjem Izletnik, ki
jih je pred letom vzelo pod
streho. Torej tudi za smu-
čarje lepši časi.
. . '__._______________    teve
V počastitev praznika
dela 1. maja bo od 5. rio
15. maja v Slovenskem
gledališču v Celju odprta
razstava slik LIKOVNE
SEKCIJE FRANCE PRE-
ŠEREN. Vabljeni!
PEŠEC ODLIČEN NA
POHORJU
Na Pohorju je bilo državno prvenstvo železaii-
čarjev-šahistov. V reprezentanci Slovenije je na-
stopil tudi Celjan Pešec, ki je v moštvenem delu
tekmovanja na prvi deski dosegel najboljši rezul-
tat. V tekmovanju posameznikov, nastopilo je 20
tekmovalcev, pa je osvojil 2. do 4. mesto.
BOGADIJEVA PETA V LJUBLJANI — Na repub-
liškem prvenstvu za starejše pionirke je članica
CŠK Zlatkâ Bogadi dosegla odlično peto mesto.
S. PERTINAC
LUDVIKOVA IN OCVIRKO-
VA NA SVETOVNEM
PRVENSTVU
v Crikvenici je bil meddržavni dvoboj med
Jugoslavijo in Romimijo. V ženski ekipi sta nasto-
pili tudi članici Partizan — Kovinar Štore Ludviko-
va in Ocvirkova, Tekmovanje je istočasno služilo
kot zadnje izbirno tekmovanje za sestavo naše re-
prezentance za svetovno prvenstvo, ki bo koncem
maja v Luganu. Po izbirnih tekmah je Ludvikova
prva, Ocvirkova pa sedma. Obe sta se tako uvr-
stili v reprezentanco za svetovno prvenstvo, kar je
vsekakor lep uspeh špvortndc in celjskega športa
sploh.
J, LUBEJ
TRŽAN NAJBOLJŠI JUGO-
SLOVAN PROTI ROMUNOM
v reprezentanci Jugoslavije na dvoboju z Ro-
munijo je nastopil tudi Celjan. Jože Tržan, ki je
v svoji disciplini osvojil odlično drugo mesto in
bil najbolje uvrščeni Jugoslovan. Pripomog'eil je
tudi k osvojitvi novega državnega rekorda.
NEODIGRANA PRVENSTVE-
NA TEKMA
Zaradi nesporazuma KZS — Zbor sodnikov pri
KZS v četrtek v Celju ni bila odigrana prvenstvena
košarkarska tekma I. republiške lige med 2KK Ce-
ljem in Triglavom iz Kranja, ker na igrišče ni bilo
sodnikov. O odigranju ponovne tekme bo odločila
Košarkarska zveza Slovenije v sF>orazumu s klubi.
VELIKA IGRA ŠELIGE!
v III. kolu II. republiške košarkarske hge
(vzhod) je ICK Žalec katastrofalno (110:73) prema-
gal po zelo dobri igri ekipo Murske Sobote. Izred-
no igro je prikazal šeMgo, ki je sam dosegel re-
kordno število košev 73, dobro pa so še igrali Pur,
Vovk, Krušič in Habjan. Po III. kolu so Zalčani
na I. mestu, zaradi odlične igre pa imajo velike
izglede, da to mesto zadržijo do konca six>mladan-
skega dela.
KK ŽALEC: Šeligo 73, Pur 16, Vovk 5, Krušič 4,
Cerovšek 2, Habjan 4, Senčič 2, Ramšak 2, Rezec 2,
Zagoričmk in Kranjc. O. Holzinger
ZMAGA NA TURNIRJU
V MURSKI SOBOTI
Na tradicionalnem prvomajskem turnirju v Mur-
ski Soboti so tudi letos celjski hokejisti dosegU
uspeh. Osvojili so prvo mesto in s tem ponovno po-
trdili, da med slovenskimi moštvi nimajo resnega
nasprotnika. V konkurenci ekip iz Bugojne, Lipov-
cev in Zeline so Celjani v polfinalu premagali Li-
povce 2:1 po streljanju sedmerk, v finalu pa so
premagali dobro ekipo iz Zeline 1:0. jk
CELJSKI MLADINCI
TRETJI V KOPRU
Ekipa mladih nogometašev celjske nc^metne
podzveze je nastopila na trad»:cionalnem turnirju
podzveznih reprezentanc. Celjani so tudi tokrat ime-
li izredno smolo in pri žrebanju naleteli v polfinalu
na odlično ekipo Maribora. Ta ekipa, ki je zmago-
valec tekmovanja, je premagala Celje 2:1. V borbi
za tretje mesto pa so Се1јагл v srečanju proti Ko-
pru visoko zanagali 5:2.
Zadetke za Celje so dosegli: v igri proti Mari-
boru Hribemik in Motoh, proti Kopru pa Hriber-
nik. Sivka, Tamše in Dobrajc.
Končni vrstni red: Maribor. Ljubljana, Celje :n
Koper. j k
MARJANA LUBEJ STARTA
V KRANJU
Znana atlet-.nja Marjana Lubej bo prvič v letoš-
njem letu startala v nedeljo v Kranju. Na najkraj-
ši progi — teku na 100 m bo poizkusila doseči nor-
mo za vstop na republiški finale za pokal Slo-
venije.
Poškodba se je na nogi Lubejeve ž* popolnoma
zacelila, žal pa devet mesečno mirovanje ne dovo-
ljuje, da bi ta atletinja letos nastopila v večih pa-
nogah, ker nima dftvolj kondicije. Važno pa je, da
lahko celjska atletika mnogo pričakuje od nje na
koncu sezone in prihodnje leto. jk
fi. maj 1970
STRAN
3
CELJE
NEPRIMERNO SMETIŠČE
SLAVA MARINCEK, odbomdca — Menim, da si
mora smetišče za skladiščem Merxa nujno ogledati
inšpektor in potem ukrepati kot se mu bo zdelo
primerno. Smairam, da to nd le problem stanoval-
cev, kajti le-ti so že skušali zadevo sami rešiti pa
niso uspeli.
OSKAR NAGLAV, tajnik skupščine — Sanitarni
inšpektor skupščme občine Celje in tajnik krajev-
ne skupnosti Gaberje sita si to dvorišče ogledala in
ugotovila, da stranka Bezenšek zbira razni odpad-
ni material in les po smetiščih, ga dovaža na svoje
dvorišče in sortira. Kar je uporabnega za prepro-
dajo, ga proda naprej Odpadu ali drugim intere-
sentom. Ker je dvorišče res zasedeno s kupi zbra-
nega materiala in je prej podobno javnemu sme-
tišču kot dvorišču, je sanitarni in.špektor odredil,
da se mora vsa navlaka čimprej odstraniti. V spo-
razumu s stranko je bil določen datum odstranitve
do 1. maja letos.
ZAKA.I TAKO DOLf^OVEZEN POSTOPEK?
SREČKO URŠIC, odbornik — Vprašal bi rad,
zakaj je tako dolgovezen postopek za izdajo grad-
benega dovoljenja. Nekateri čakajo tudi po več
mesecev. Razen tega pa se mi ne zdi prav, da po-
stoipek teče, četudi odgovorni referent ve, da za-
deva ne bo ugodno rešena. Prav tako me zanima,
zakaj ustreznih dokumentov, ki jih stranke rabijo
ob izdaji gradbenih in podobnih dovoljenj, ne ure-
jajo tudi pri zavodu za kataster in izmero zem-
ljišč. Po nekaterih izjavah bi bili cenejši in hi-
trejši.
Inž. BRANKO REBEK, mestni inženir — Delo
pri i2dajanju gradbenih dovoljenj se vleče razme-
roma dolgo tudi zaradi tega, ker je na oddelku
premalo strokovnih sodelavcev. Glede nadaljnjega
pa moram reči to, da referent zmeraj obvesti
stranko o izidu prošnje. Gre pa pri vsem tem za
nekaj drugega. Ce se stranka namreč pritoži ali
namerava pritožiti na pristojni republiški organ
glede našega negativnega stališča, mora k pritožbi
dati ves material, ki ga zahteva postopek. V takih
primerih tečejo postopki seveda tudi pri nas na-
prej, četudi stranke vedo, da bodo vsaj tu dobile
negativni odgovor.
Glede zavoda za kataster in izmero zemljišč in
njegovega dela pri pripravljanju ustrezne dokumen-
tacije pa lahko rečem le to, da bi zavod to lahko
delal, če bi imel ustrezno registracijo in seveda
strokovnjake.
KDAJ JAVNO KOPALIŠČE
PAVLE B02IC, odbornik — Mnogi ljudje, zlasti
iz starejšega mestnega jedra, sprašujejo, kdaj bo
v Celju znova odprto kopališče, ki bi .ga obiskovali
tisti, kd v svojih stanovanjih nimajo kopalnic?
ОША VRABIC, predsednica skupščine — Ta
problem je bil že nekajkrat na seji skupščine. Kot
je mano se za adaptacijo starega kopališča nk
Šlandrovem trgu nismo odločili zategadelj, ker bi
bdli sit.roški (okoli 50 milijonov starih dinarjev) pre-
veliki. Zato smo se odločili, da naj bi bilo takšno
kopališče javnega značaja v domu upokojencev. To
stališče še vedno zastopamo in čakamo na graditev
tega doma.
ZASEBNI SLOVENSKI ŽIVINOREJCI PRAVIJo'
POMAGAJ SI SAM IN... ,
ZAMUJENO OPRAVIČILO Z OPRAVIČILOM IN DOBRIM IZGOVOROM
Petega aprila je nenadoma
začelo snežiti. Sneg, ki je po-
kvaril mnogim nedeljski iz-
let nas je zadržal doma v
prepričanju, da zborovanja
slovenskih živinorejcev na
Sladki gori pri Šmarju ne
bo. Toda zgodilo se je, česar
sami organizatorji ustanovne-
ga občnega zbora niso priča-
kovali. Prišli so delegati iz
vseh krajev Slovenije iz
šmarske, šentjurske, brežiš-
ke, radeljske, lendavske, jur-
jevske, komendške, tuhinjske,
trebanjske in ptujske občine.
Po naključju nam je prišlo
v roke nekaj gradiva s tega
ustanovnega občnega zbora,
o katerega sklepih in načr-
tih bo vredno prihodnje se-
veda podrobneje  pisati.
Kaj se je dogajalo na Slad-
ki gori na tisto sneženo nede-
ljo?
Ustanovili so Zvezo dru-
štev slovenskih živinorejcev.
Taka društva  so  dotlej  že
imeli po nekaterih občinah.
V nekaterih so ta društva
uživala že doslej podporo po-
litičnih organizacij in občin-
skih skupščin, ponekod si za
takšno naklonjenost še pri-
zadevajo, oziroma želijo do-
seči vsaj razumevanje.
Vsak napreden zaseben ži-
vinorejec ve na izust povedati
težave, v katerih se je v pre-
teklosti znašel in kakšne so
njegove želje. Te težave in
želje so pa tudi razlogi, da
je do ustanavljanja društev
prišlo, društev, ki imajo za
izhodiščno geslo — pomagaj
si sam . ..
Iz omenjenega gradiva je
moč razbrati prizadevanje u-
stanoviteljev društev in zve-
ze, da v okviru obstoječega
družbenega mehanizma pove-
čajo svojo aktivnost in »za-
mašijo« v sistemskih rešit-
vah vrzeli, skozi katere so
tako radi uhajali njihovi in-
teresi, ki pa so tudi interesi
družbe, oziroma njenega go-
spKKlarstva.
Cesa vse zasebni živinorej-
ci v okviru obstoječih orga-
nizacij pogrešajo, kaj različ-
nim oblikam povezovanja in
predpisom zamerjajo?
Zasebni živinorejci ugotav-
ljajo, da v kmetijskih zadru-
gah in družbenih kmetijskih
organizacijah nimajo možno-
sti uveljavljanja samouprav-
nih pravic, kar ima za posle-
dico tudi osip kooperacije,
od tu pa ni daleč v stihijno
stanje zmede med zasebnimi
živinorejci. Pritožujejo se tu-
di nad kolektivi, ki so na
koncu živinorejske proizvod-
nje — nad predelovalnicami
in klavnicami, ki da imajo
premalo posluha za vlaganja,
namenjena pospeševanju živi-
noreje tudi v zasebnih hle-
vih. Tudi iz državnih gospo-
darskih rezerv v njihovo ko-;_
rist nič ne kane, (JqJj,
pomočni pa so ž^„
tudi pri zdravstven&l
rovanju živine.
Vsi ti in še mjiog;
razlogi so veliko slo
živinorejcev prisilili j
niziranosti, ta pa je
cena z ustanavljanj^,
štev in naposled zve
Sladki gori so delegat
pali interese več tisoč
skih kmetij, katerih ^
na proizvodnja je živ;
Iniciativo za to giban
jo v prvi vrsti kmetj¿
rejci z našega obrno,
šentjurske in šmarsk(
ne, kjer je razvoj živ
neminovno povezan 2
premagovanja zao;
vzhodnega dela naše;
močja.
Toliko zaenkrat o t,
jevrstni organizaciji o
ciljih bomo brez dvo
pisali.
JURE KRAi
VEČ KOT POL LETA POD SKUPNO STREI
Od septembra naprej se po
sklepu celotnega kolektiva
nahaja železarna štore v
združenem podjetju Sloven-
ske železarne. Združitev ka-
pacitet slovenske črne meta-
lurgije v eno, vendar znotraj
strogo specializirano p>odje-
tje na več mestih omenjano
kot uspeh v prizadevanjih za
razrešitev številnih problemov
železarstva na Slovenskem in
njegovega vključevanja v e-
konomske tokove. Specifičen
položaj in lasten razvojni pro-
gram štorskega kolektiva je
omogočU znosno bivanje pod
skupno streho. Ob tem naj
omenimo, da je štorska žele-
zarna lani zaključila poslovno^
leto z uspehom, da so pove-'''
cali obseg proizvodnje za 10,3
odstotke in realizacijo za 20,6
odstotkov.
Takšni rezultati so dovo-
ljevali 2000-ölanskemu kolek-
tivu v štorah soliden start
v 1970. leto in rezultati prvih
mesecev kažejo, da so bila
pričakovanja dokaj realna.
Proizvodnja železarne štore
je namreč v obdobju januar-
marec letos ugodna, posebno
velik proizvodni rezultat pa
je bil dosežen v marcu. Po-
pravlja se tudi finančna rea-
lizacija. Tako je n. pr. štor-
ski kolektiv železarjev v pr-
vem tromesečju za 4,5 odstot-
ke povečal proizvodnjo v od-
nosu na dosežek v lanskem
prvem kvartalu. Marca letos
je bila proizvodnja za 12,5
odstotka večja kot poprečna
proizvodnja v preteklem letu.
Ce že govorimo o doseženem
napredku, potlej tudi ne mo-
remo mimo izvoza ki je lam
bil dosežen v vrednosti več
kot pol milijona dolarjev in
to skoro izključno na zapad-
nem tržišču. Za letos imajo
v načrtu doseči izvoz v vred-
nosti 850.000 dolarjev, če bi
nadaljevali z zastavljeno di-
namiko (v treh mesecih —
januar—marec 232.000 dolar-
jev), potem ni nerealno pri-
čakovati realizacijo tam okoli
1 milijona dolarjev. V glav-
nem gre pri izvozu za speci-
alne odlitke in specialne pro-
file, delno pa tudi za valje,
torej same proizvode, ki jih
tudi drugje v svetu izdelu-
jejo v visoki kakovosti, in je
torej prodor štorskih izdelkov
priznanje   za  kakovost.   Po-
temtakem se železarni odpi-
rajo možnosti plasmana, zla-
sti še pri odlitkih in valjanih
profilih. Odlitke iz nodularne
litine prodajajo v Italijo,
Nemčijo in na švedsko.
Letošnje leto je za železar-
no značilno po tem, ker bo
končala nekatera dosedanja
investicijska vlaganja. Priza-
devanja na tem področju so
predvsem usmerjena na tri
obrate. Osnovno delo je vse-
kakor dokončanje vseh mon-
tažnih del v novi valjarni spe-
cialnih profilov na komplek-
su štore II. Tu bo v končni
fazi možno letno zvaljati
100.000 ton proizvodov. Va-
Ijarna je pogojena z ožjo
specializacijo proizvodnje zno-
traj združenega podjetja in
bo začela letos proizvajati na
najsodobnejši tehnološki na-
čin vzmetno jeklo za potrebe
avtomobilske industrije, in-
dustrije železniških vozil, ka-
kor tudi jeklene profile za
avtomobilsko industrijo, elek-
troindustrijo ter za potrebe
izdelovalcev rudarske opreme
(stojke, oporniki ipd.).
Del vlaganj je usmerjenih
tudi  v temeljito  tehnološko
adaptacijo livarne I., k
do vse zastarele napra
domestili z novimi,
ne j širni. Vpeljali bod(
novo tehnologijo oblik
s kompletnimi napravi
pesek in žarilnimi
Modernizacija livarne
omogočila ekspanzijo \
teto valjev, ki jo terja
no nagla modernizacij
različnejših tipov y
Kolikor bo ostalo pros
pacitet v livarni, jih h
koristili za odlivanje
odlitkov izredno za
kvalitete. V načrtu za
je tudi ureditev nove
loške linije v livarni
je v livarni nodularne?
Sporedno z že omen
investicijskimi deli in
bami gradijo v štorai
novo obdelovalnico val;
razširjajo tehnične zi
vosti za obdelavo litii
obdelani litini je nam;
tržišču vedno večje pov
vanje ter se železarni
šnim zahtevam mora
gajati. Takšnega prila?
na tem in drugih poč
je kolektiv železarne
bolj sposoben.
CELJE - KMETIJSTVO NA TAPET
PRIZNANJE IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI ZA DELO
Priznati je treba, da so od-
borniki celjske občinske sku-
pščine na petnajsti skupni
seji, v torek, 28. aprila, z iz-
redno zavzetostjo obravnava-
li tako vprašanja, ki so se
nanašala na delo in program
izobraževalne skupnosti, kot
tudi ona, ki so zadevala kme-
tijsko proizvodnjo.
Izijbraževalni skupnosti so
izrekli priznanje za delo, si-
cer pa so tudi šolniki priz-
nali in zapisali v poročilu,
da je skupščina občine v ok-
viru svojih možnosti prispe-
vala -sredstva, ki so omogo-
čila uspešno financiranje
vzgoje in izobraževanja.
Sicer pa je razprava opozo-
rila na številne probleme, ki
se javljajo v našem šolstvu
in kažejo, da reforma ni do-
segla zaželenih ciljev. Tu ne
gre samo za samoupravljanje
in odnose, ki so se uveljavili,
marveč prav tako za, kvalitet-
ne premike v vzgojnem in
izobraževalnem procesu. Pa
tudi v programiranju ne kaže
prezreti dolgoročnosti! Več
aktualnih vprašanj je odpr-
tih še na področju srednjega
šolstva,  četudi je financira-
nje rešeno z republiškim
skladom. Toda tu gre za od-
nose in vplive občinskih skup-
nosti na ta dogajanja in za
stališče, da mora biti občina
močno zainteresirana za pro-
bleme in razvojne poti sred-
njih šol.
Poročilo o stanju in pro-
blemih kmetijstva v celjski
(močni industrijski) občini
je sprožilo val pripomb, kri-
tik in predlogov. Nič čudne-
ga, saj je šlo za življenjska
vprašanja in za probleme, ki
jih mnogi odborniki predo-
bro poznajo in občutijo. In
prav v tem je tudi dokaz,
da je občinska skupščina
ravnala prav, ko se je na za-
četku svojega novega manda-
ta odločila za ustanovitev sa-
mostojnega sveta za kmetij-
stvo in -gozdarstvo. Ta je
krepko zaoral v probleme,
ki jih tudi tu ne manjka.
Hvaležno pomoč v tem pa
ima v občinski organizaciji
SZDL, ki je prav tako spro-
žila javno razpravo o vpra-
šanjih, ki zadevajo kmetij-
stvo.
Predlog o kreditiranju tako
imenovanih vzornih kmetij je
bil več kot simpatičen. Pa
tudi misli o specializaciji
proizvodnje na večjih območ-
jih ne kaže prezreti. Mleko
in cena zanj! Mar smo res
na pragTi nove razprave in
nove ugotovitve, da odkupna
cena za mleko ne spodbuja
proizvajalca. Zanimiv bi bil
tudi pogled v strukturo cene
za meso in videti, zakaj je
tolikšna razlika med odkup>-
no za živino in prodajno za
meso. So proizvajalci zdaj
res prišli do svojega? In kon-
čno, tudi v Celju bo prog-
ram o razvoju kmetijstva več
kot dobrodošel!
Odborniki   so  razen   tega
sprejeli   poročilo   o 1
družbenega dogovora,
že,  da bo  predviden
uresničen. Na predlog
za terciarno gospodars
sprejeli odlok o najnii
sebnih dohodkih za ó
pri zasebnih delodajalk
pobudo sveta za urW
pa odlok o zazidalnem
za del Hudinje; zavru
predog odloka  o  tei
normativih   za   vzdrž"
stanovanjskih hiš, sta^
in poslovnih prostorov
žbeni lastnini, ker so
vili,  da gre  pravzapr^
prikrito  f>oviševanje
ne. M
OBVESTILO
Male oglase sprejemamo načelno v upravi lisjj
vsak teden do 10. ure v soboto Izjemoma sp^
jemamo naročila za male oglase iz oddal.jeni4
kra,iev. bolnišnic, zavodov in podobno, tudi 1
pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezu']
vsoto denarja.
N  TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPB^
JEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK,
Ije, Trg V. kongresa 10
4
6. maj 1970
STRAN
SLAVNOSTNI SPREJEM ČLANOV ZK
V CELJU SO SLOVESNO POČASTILI 100-LETNICO LENINOVEGA ROJSTVA
Ob podeljevanju knjižic
Tudi Celje je dostojno po-
častilo 100-letnico rojstva ve-
likega Lenina. Ob tej prilož-
nosti je bila prejšnji teden
v veliki dvorani Narodnega
doma slovesnost, na kateri
so sprejeli v ZK 110 novih
članov.
Po nastopu mešanega pev-
skega zbora Erance Prešeren
pod vodstvom Edija Goršiča
je o pomenu Leninove oseb-
nosti spregovoril sekretar ob-
činskega komiteja ZK.S Emil
Roje, ki je med drugim de-
jal, da pomeni sprejem no-
vih članov v ZK tudi izraz
pripadnosti Leninovim ide-
jam.
Zatem so dijaki celjske gi-
mnazije nastopili z recitalom
Leninova misel, ki ga je pri-
pravil član Slovenskega ljud-
skega gledališča Branko Gru-
ber, politični sekretar občin-
skega komiteja ZKS Štefan
Korošec pa je imel krajši
nagovor novim članom ZK,
v katerem je zlasti poudaril,
da je krepitev organizacije
njena trajna naloga, ki jo
narekujejo družbeno ekonom-
ski pogoji, od novih članov
pa pričakuje zveza komuni-
stov aktivno in ustvarjalno
delo.
Ko so vsem sto desetim
čanom podelili knjižice jih
je v imenu CK ZKS pozdra-
vila Milena Stifter Vršnikova.
Izrazila je zadovoljstvo, da
je cejska organizacija dobila
toliko novih članov in pri
tem dejala, da pomeni legiti-
macija le zunanji izraz pri-
padnosti ZK, saj mora imeti
resnični komunist predvsem
moralno etične vrednote —
smisel za človeka, čut odgo-
vornosti, biti mora pošten,
v prvi vrsti pa dejaven v
sredini v kateri živi. Njegova
naloga je zlasti boj za hu-
mane samoupravne odnose.
Novi člani— letos so jih
sprejeli že 327 — so v glav-
nem iz vrst srednješoLsike in
delavske  madine.
V tretjem delu slove.sne
prireditve se je 11 mladin-
skih skupin pomerilo v kvi-
zu na temo Leninovo delo in
življenje. Čeprav so vsi ude-
leženci pokazali solidno zna-
nje, je bila najboljša skupina
pripadnikov JLA.
dhr
Sekretar Emil Roje med govorom
Pogled na del dvorane med govorom političnega se-
kretarja Stefana Korošca
PODRUŽNICA DELA CELJE
NOVI TEDNIK
RADIO CELJE
Trg V. kongresa 10
URADNE URE:
Ob delavnikih od 7. do 18. ure
Ob sobotah od 7. do 14. ure
STANE
TERČAK
PRED PETINDVAJSETIMI LETI
CELJE OB KAPITULACIJI
Nemška ix>sadka v Celju je ka-
pitulirala dne 8. maja 1945 ob 8.
uri zjuiraj. V tem času so se v
starem magistratu (sedaj muiiej
revolucije Celje) vgnezdili ustaši,
ki niso hoteli položiti orožja. Po
prerekanju je ustaški štab sporo-
čil svojo odločitev, da njihova
vojska zapusti mesto in krene da-
lje proti Avstriji. Prosil pa je za
prost prehod po Savinjski in Ša-
leški dolini. Naša politična obla-
stva so na to pristala, ker v Ce-
lju in njegovi okolici trenutno ni
bilo dovolj razpoložljivih naših
vojaških enot za r.izorožitev usta-
Sev. Za težavno stanje v Celju sa-
mem pa je bilo nujno in važno, da
roparske ustaške enote čimprej za-
puste mesto. Naša vojska je bila
v tem času že na pohodu proti
Koroški Bilo je jasno, da bodo
te lista.ške enote ustavljene in ra-
zorožene, preden dosežejo Angleže
na Koroškem
V tem času se je umikala nem-
Ska armadna skupina B—Jugo-
vzhod pod poveljstvom generalne-
ga polkovnika Lohra .skozi Celje
Ш predele bivšega celjskega okra-
ja. Zaključna faza kapitulacije
njegove armade se je pričela v Le-
tuáu v Savinjski dolini, končala
Pa v Metlečah prt Šoštanju in To-
PolSčici.
Na našem terenu je Lohr izdal
Svoje zadnje povelje bežeoim nem-
бклт četam, ki se v prevodu glasi:
»Po vrhovnem poveljstvu ver-
J^ahta na ukaz velikega admirala
pönitza odrejena splošna kapitu-
lacija me je primorala, da na ob-
"nočju poveljstva ustavim boj.
Meni podrejenim armadam in
*fiotam vseh delov vermahta sem
^cazal, da z 9. 5. Ш5 ob 01,00 uri
nemškega poletnega časa ustavijo
vse sovTHŽnosti, v kolikor ne bo-
do napadene in s tem prisiljene k
sllobranu, in da se гатоајо po
smernicah, ki jim jih bodo dali
opotnomočeni oficirji jugoslovan-
skih, angleških in ruskih vrhovnih
poveljnikov.
Bojni položaj mojega vrhovnega
poveljstva z vodstvenim oddelkom
je na Polzeli (15 km zahodno—se-
vero—zahodno od Celja), z vrhov-
nim nastanjevalnim oddelkom v
Olju.
V kolikor bo nadaljne delo mo-
jega štaba pri potrebnih merah za-
želeno, prosim, da zavezniške eno-
te dobijo odgovarjajoča povelja
v zagotovitev nadaljnega dela.
Za opolnomočenega zastoptnilHi
pri razgovorih z angleškimi povelj-
niškimi mesti sem odredil letalske-
ga generala Pelnyja, z ruskimi po-
veljniškimi mesti pa vrhovnega po-
veljnika 2. oklopne armade artile-
rijskega generala de Ange li.sa. Za
razgovore z jugoslovanskim vrhov-
nim poveljstvom sem jaz sam na
razpolago.
Lohr 1. r.
generalni polkovnik
vrhovni poveljnik Jugovzhod
vrhovni poveljnik armadne
skupine E
Po predaji generalnega polkovni-
ka Lohra v Metlečah pri Šoštanju
je štab IV. operativne cone dolo-
čil Topolščico za začasno bivali.šče
njegovega štaba.
Štab IV. operativne cone je iz-
delal načrt, da prodre z vsemi svo-
jimi razpoložljivimi silami čimprej
na Koroško in jo osvobodi. Po
drugi strani pa je bil njegov na-
črt, da se kot klin zaje med na-
predujoče Angleže in umikajoče se
nemške in ustaške enote ter jih za-
jame. XIV. udarna divizija s Tom-
šičevo, Šercerjevo in Bračičevo
brigado je že dosegla sektor Pre-
valje — Borovlje — Velikovec —
Celovec. Obe štajerski brigadi —
VI. udarna brigada Slavka šlan-
dra in XI. udarna brigada Miloša
Zidanška sta bili v kritičnem ča-
su na sektorju Radnrirje — Ljub-
no s smerjo proti Koroški.
Komandant Ivan Dolničar—Janu-
šik (sedaj general podpolkovnik),
ki je vodil te operacije, navaja;
»... Ukazano mi je bilo, naj
zasedemo mesto Celje, pustimo
tam dve četi zaradi zaščite mesta
in važnejših objektov, nato pa na-
daljujemo pohod preko Dravogra-
da proti Velikovcu. Se isti dan
smo krenili proti Celju kot dobro
opremljena motorizirana kolcxna.
Kot šoferje smo seveda obdržali
Nemce. Kretanje s takšno kolono
ni bilo lahko, kajti v nasprotni
smeri se je valila po vseh cestah
bežeča vojska okupatorjev in do-
mačih izdajalcev. No, vkljub temu
nam je vendar s težavo uspelo,
da smo se prebili in še isti dan
zasedli Celje. Naslednji dan sta
bili obe brigadi pripravljeni za
odhod proti Mariboru, sam z enim
bataljonom pa bi se naj prebil
mimo okupatorjevih enot po Sa-
vinjski in šaleški dolini proti Pre-
valiam . . .
Naša naloga je bila ugotoviti na-
mere umikajoče se kolone Löhro-
ve armade in jo če le mogoče usta-
viti ali vsaj zadrževati. Takoj sem
sprevidel, da naloga ne bo lahka,
saj sem vedel, da so vse ceste po
Savinjski in SaleàW dolini zatrpa-
ne z vojaštvom in vozili . . . Zve-
čer smo odrinili iz Celja. Kljub
velikanskim naporom in vztrajno-
sti nismo vso noč prišli dalje ka-
kor do Braslovč.
Zjutraj sem sprevidel, da ne mo-
remo dalje, ker bi lahko bilo celo
usodno za bataljon. Vsak naš ka-
mion se je prebijal posamič in ta-
ko smo bili razkropljeni ob dolgi
koloni sovražne vojske, če bi pri-
šlo do spopada, bi sovražniki kaj
lahko likvidirali jx)samezne kami-
one. Zato sem dal komandantu ba-
taljona nalog, da se vrne in kre-
ne za brigadama, sam pa sem na-
daljeval pot s kurirjem in šofer-
jem v osebnem avtomobilu . . .«
V tem kritičnem času 8. maja
1945 se je prekmurski bataljon na
čelu s komandantom Ivanom Tla-
kerJem—Luko, teharskim rojakom,
mimo Stranic in Grobelnega po-
mikal (3elju na pomoč.
Poročilo generalnega štaba Ju-
goslovanske armade z dne 10. ma-
ja 1945 je javilo:
»NaSe čete nadaljujejo z uniče-
vanjem in razoroževanjesn nem-
ških in u-staSkih skupin in enot,
ki se mestoma še upirajo . . .
Osvobojeni in oči.ščeni so kraji:
Lipnica, Rogat«;, Rogaška Slati-
na, Ruše, Konjice. CELJE, La-
ško, Vitanje, Velenje, Šoštanj,
Dravograd in še veliko število dru-
gih.«
Po isti poti, koder je pred do-
brimi štirimi leti »zmagovito« pro-
diral general Lanz s svojimi pla-
ninskimi lovci, je .sedaj klavrno
bežala poražena nemška vojska.
Enote IV. operativne cone so
14. maja bile svojo zadnjo borbo.
Vrhovni štab Jugoslovanske arma-
de je dne 15 maja 1945 izdal svo-
je zadnje vojno sporočilo o zaklju-
čenih operacijah, četudi je bila po-
polna kapitulacija podpisana že
dne 9. maja 1945.
ODGOVOR NA
,MALI INTERVJU'
v »Novem tedniku« je bil 15. aprila 1970 objavljen »Mali
intervju z Rudijem Purom iz Žalca. Ker Sklad za obnovo
in izgradnjo šolskih stavb pri Skupščini občine Za^ec meni,
da katerokoli glasilo ne more služiti kot sredstvo za eno-
stavno odlaganje misli kogarkoli in da se mora vsak za-
vedati, da morajo biti sodbe in izjave vsakogar predvsem
v skladu z dejanskim resničnim stanjem, daje sklad po-
trebna pojasnila.
Rudi Pur pravi med drugim v svojem intervjuju: »zal-
čani smo vedno pripravljeni pomagati, samo pri takšni
obliki, kot so si jo zdaj izbrali, ostrmiš. Zbiranje dodatnih
sredstev za opremo šole po domovih je milo povedano,
zgrešeno. Obstojajo druge bolj privlačne oblike. Sicer pa,
zakaj gradimo šole tam, kjer ni zaledja. Si morda kdo
s tem postavlja spomenik? Ali pa telovadnica pri Osnovni
šoli v Žalcu? Gradimo objeM, ki že ob izgradnji ne od-
govarja sedanjim pxotrebam. Kaj bo šele kasneje?«
Najprej moramo poudariti dejstvo, da se sklad za
obnovo in izgradnjo šolskih stavb bori z velikimi težavami
pri realizaciji sprejetega programa na referendumu v le-
tu 1967. Res je, da na začetku izvajanja gospodarske re-
forme nismo računali s tako skokovitim dvigom cen grad-
benega materiala in uslug, kakršnega smo bili deležni
v letih 19бЗ in 1989. Tudi v letošnjem letu se ta dvig
nadaljuje. Vsled tega seveda predračuni sprejeti na samem
referendumu za posameane objekte danes niso več realni.
I2yema je le nova šola v Grižah in sicer vsled tega, ker se
je k njeni izgradnji pristopilo takoj po izglasovanem samo-
prispevku in je bila zato celotna stavba skupno z opremo
zgrajena v okviru predvidenih 300 milijonov starui dinar-
jev. Po podatkih Republiškega sekretariata za prosveto
in kulturo je šola v Grižah najcenejši tovrstni objekt zgra-
jen v zadnjih letih v Sloveniji, po istem načrtu pa so
v naši republiki v gradnji še dve šoli.
Vsled tega smo seveda postavljeni pred dejstvo, če
želimo z realizacijo programa nadaljevati, da zbiramo
dodatna sredstva in se pri tem poslužujemo vseh možnih
virov, ki jih imamo na razpolago. Zato je skupščina ob-
čine najela kredit v višini 180 milijonov Sdin, dodatna
sredstva prispevajo posamezne delovne organizacije, v
okviru krajevnih režijskih odborov pa se zbirajo prosto-
voljni prispevki od občanov.
Takšni prostovoljni prispevki so se izbrali doslej že na
območju Krajevne skupnosti Griže in Petrovce, sedaj pa
je akcija y teifcu na obmoćju Krajevne sikupnosti Žalec.
Ne vemo, katere bi bile drugačne, bolj privlačne oblike
v danih pogojih, o katerih govori tov. Pur.
IN ŠE NEKAJ BESED O ŠOLI V 2ALCÜ!
V programu izgradnje in adaptacije šolskih stavb, ki je
bil izglasovan na referendumu Je bila v Žalcu predvidena
le adaptacija obstoječe stavbe in sicer v višini 80 milijonov
starih din. Ker pa v okviru te stavbe rešujemo tudi pro-
blem prostorov Posebne šole, ki jo obiskujejo duševno
prizadeti otroci, s celotnega področja občine, je Skupščina
soglašala, da se dodatno k programu priključi še ureditev
dopolnilnih prostorov za namene Posebne šole in je z^to
tudi s krediti zagotovila potrebna sredstva. Ker pa se ti
dopolnilni prostori za namene Posebne šole urejajo tudi
v prostorih obstoječe telovadnice je nastalo vprašanje
izgradnje nove telovadnice pri žalski šoli. O tem vprašanju
je tekla razprava na skupni seji s predstavniki krajevne
skupnosti in družbeno političnih organizacij ter šole z
Žalca in predstavniki skupščine ter sklada. Problem, o
katerem je tekla beseda na sestanku, je bil v tem, da
vsled dviga cen uslug in gradbenega materiala, kakor tudi
vsled izgradnje nove telovadnice srednjega tipa ni bilo
dovolj sredstev. Sprejet je bil dogovor, da se na območju
Krajevne skupnosti Žalec zberejo s strani delovnih orga-
nizacij na njenem območju in na osnovi prostovoljnih
prispevkov občanov, potrebna dodatna sredstva. Tov. Pur
v svojem intervjuju pravi, da gradimo objekt, ki že ob
izgradnji ne odgovarja sedanjim pyotrebam, zato moramo
povedati, da se s tako površno in neutemeljeno kritiko ne
strinjamo. Sredstev ni bilo kot je razvidno, niti za to
telovadnico dovolj, ki je v izgradnji sedaj in so zato po-
trebni dodatni napori družbene skupnosti. Moramo pa
povedati da ta telovadnica po normativih Republiškega
sekretariata za prosveto in kulturo za šolske potrebe
popolnoma ustreza, res pa je, da ni olimpijskih dimen-
zij, za takšno telovadnico pa bodo verjetno na razpolago
ustrezna sredstva, ko bo v prihodnjih letih v izgradnji nova
šola v Žalcu v bližini stadiona.
Ne vemo, s čim in kdo naj bi si z izgradnjo in adapta-
cijo šolskih stavb v občini Žalec postavljal spomenik, kot
to trdi tov. Pur!
Vemo, da ta program zajema samo najbolj potrebna
dela, ki ne pomenijo nScakršnega razkošja in omogočajo
samo eno in pol izmenski pouk. Smatramo, da je ta pro-
gram res minimalen. Mislimo, da smo občanom dovolj
tehtno utemeljili, zakaj je potrebna v Grižah ob 130 let
stari šoli nova šola, zakaj so potrebne adaptacije in dozi-
dave drugih šoi ter posamezna manjša popravila. Obstoječa
program je res zelo skromen glede na potrebe, revidiran
pa je bü veökrat pred samim referendtimom in v takšni
obliki spejet, predvsem iz razloga, ker naše delovne orga-
nizacije in občani ne premorejo večjih obremenitev, saj
vemo, da mora sedaj že za realizacijo tega programa odve-
sti sleherna delovna organizacija na osnovi posebne pogod-
be v 5 letih 0,85 odstotka od svojega dohodka. To pa so
brez dvoma precejšnji napori in razumevanje naših obča-
nov in gospodarstva.
Sklad za obnovo in izgradnjo .šolskih stavb daje enkrat
letno svoje pyorocilo Skupščini občine ter zborom volil-
cev, zato nas res čudi, da tov. Pur teh stvari ne pozna, saj
je (xibomik te skupščine.
JOŽE JAN
predsednik Upravnega odbora
sklada za obnovo in izgradnjo
šolskih stavb v občini Žalec
6. maj 197«
STRAN
5
PODEŽELSKI KVIZ (NE)ZNANJA
Svet si ne more kaj, da ne bi prirejal kvi-
ze. Tekmovanja znanja so takorekoč v modi
in prirejajo jih povsod, k]er se le da.
Izjema niso hoteli biti tudi v nekem manj-
šem, lahko bi rekli skoraj podeželskem kraju.
Tudi oni so hoteli imeti svoj kviz z Reljiči in
Rapajići. Zal kviz so imeli, samo drugega je
bilo bolj malo. Razen polomije, nesramnosti,
jeze, neznanja. Tega slednjega največ.
• Organizatorji so sestavili vprašanja in od.
govore, pripravili strokovno komisijo, ki je
kasneje pokazala kaj nestrokovno ziianje in
nagrade. Izžrebali so vrstni red nastopajočih
ekip, vse skupaj dekorirali s glasbo in huron-
skim vpitjem pa streženjem pijace kar med
najbolj (vsaj taka naj bilo!) resno oddajo ni
sodilo. Sicer pa oddaja sploh ni bila resna.
Za to so poskrbeli nastopajoči, ki so pokaza-
li prav malo ali skoraj nič znanja.
Posamezne ekipe so prijahale pred mikro-
fon z obnašanjem, ki je dalo že v začetku
vsem vedeti, da je sodelovanje v kvizu za njih
postranskega pomena. Potem so si po prebra-
nem vprašanju dovolili vzeti pol minute za
premislek!, premišljevali pa so na ves glas o
vsem drugem, samo o odgovoru na zastavlje-
no vprašanje ne. Najbolj vročekrvni, ki so
imeli v svojih telesih že precejšnje mero ne-
česa močnejšega, v rokah pa prižgane cigare-
te, So poskušali duhovičiti in tako odvrniti
pozornost od tekmovanja.
Ob vsem je stopila na sceno še komisija,
ki se je izkazala za dokaj nestrokovno, saj
si je dovolila priznati nekaterim ekipam po-
manjkljive ali povsem napačne odgovore. Va-
žno је,Ша So ekipe dobile točke in tako po-
kazale vsaj del svojega (ne) znanja, komisija
pa tudi.
Ljudje so se ob kvizu, ki je bil enkraten
v seriji jugoslovanskih kvizov od srca na-
smejali, drugi jezili, tretji zopet sekrementira-
li. Upravičeno. Potem so razdelili nagrade, ki
si jih razen ekipe prireditelja ni nihče za.
služil.
Začel se je ples. Tam so vsi pokazali več
znanja. Resnično. Vsaj nekje. Samo škoda, da
tistega znanja niso ocenjevali v kvizu!
V str a jati pri kvizu za vsako ceno je ško-
da, kajti potem ljudje poleg neznanja nasto-
pajočih vidijo še precejšnjo mero neslanosti,
neprimernega obnašanja in podobnih elemen-
tov, ki v takšno oddajo ne spadajo. Komisija,
ki je tako strokovno vodila oddajo pa bi si
lahko dovolila vsaj to, da bi najbolj nesram-
ne ekipe diskvalificirala.
Vse skupaj bi potem izgledalo malo bolj
resno. Tako Pa ne! —bi
Pred dnevi sta praznovala v Šentjurju pri Celju zlato poroko
JERNEJ VREČKO, rojen 1895. leta in ŠTEFANIJA VREČKO,
roj. 1900. oba s Kalobja. Jernej je danes upokojenec, ona go-
spodinja, on je nekoč rudaril v Avstriji nato pa se je zapo-
slil v tovarni emajlirane posode in Železarni Štore. Njun za-
kon je razveselilo šest otrok, na katere — in na tri vnučke —
sta še danes izredno navezani^
PARK UREJAJO
Vrtinarska dela v celjskem me-
stnem parku že kažejo prve re-
zultate. Nasadi in drugi posegi
dokazujejo, da gre vendarle za
določena prizadevanja za uredi-
tev tega predela celjskega me-
sta. Prav t>i bilo, če bi se tega
zavedali prav vsi sprehajalci in
obiskovalci m da bi stezice v
njem ne postale dirkalne steze,
skromni travniki pa ne nogome-
tna igrišča.
NA HUDINJI DVA
OTROŠKA VRTCA
Po zazidalnem načrtu stano-
vanjske cone XII In XIII na
Hudinji, ki zajema predel med
Mariborsko cesto. Travniškim
potokom, Golovcem, Opekami-
ško cesto in tovarno tehtnic sta
predvidena dva otroška vrtca.
Zanimivo je, da so krajevni čini-
telji predlagali samo enega, kar
I>a So urbanisti spričo velikosti
terena pa tudi zaradi tega, ker
si je lahko predstavljati, kakšen
bi bil vrtec, če bi ¡mel okoli 800
otrok, zavrnili. Tako bo ostalo
pri predlogu in gradnji dveh ot-
roških vzgojno varstvenih usta-
nov.
Načrt za ta predel predvideva
tudi prostore za družabno živ-
ljenje. Seveda pa je vprašanje,
kdaj bodo prišli na vrsto.
BRALI BODO SVOJA
DELA
Jutri bo v Narodnem domu
liiterarni večer, katerega organi-
zirata Mladinska knjiga iz Lju-
bljane in delavska univerza iz
Celja. Svoja dela bo brala sku-
pina priznanih slovenskih lite-
rarnih ustvarjalcev Ivo Zorman,
Tone Kuntner, Herman Vogel,
2arko Petan, Nada Matičič in
Jože Snoj. Večer bo vodila zna-
na radijska napovedovalka IXi-
šioa Eirzin.
Naslednja dan pa bo v Celju
predaval Marjan Tavčar o
»Srednješolcih in religiji«. Do-
poldne bo predavanje za gim-
fiazijce, pK>poldne pa za osta-
le mladmce Celja.
T. V.
SKLAD
ZA KOMUNALNO
DEJAVNOST
Letošnji sklad za komunalno
dejavnost bo razpolagal z 7,671.
489 dinarji. Na videz so to velika
sredstva, toda če upoštevamo,
da bodo morali v tem obdobju
porajati lanske obveznosti v
2jne«iku  3,181.000  din, je očitno.
da Za ureditev cest, zelenic, jav-
ne razsvetljave in druga dela ne
bo ostalo kdo ve kaj.
KONSTITUIRANJE
OBČINSKE
KONFERENCE SZDL
v drugem delu slavnostne se-
je konference občinske organiza-
cije SZDL v Velenju so za pred-
sednika konference znova izvoli-
li Milana šterbana; za sekretar-
ja Í27vrsnega odbora pa prav ta-
ko vnovič Jožeta Vebra.
Na seji so še sklenili, da bo
naslednja delovna seja konfe-
rence v sredini maja. Na njej
bodo sprejeli tudi delovni prog-
ram občinske organizacije SZDL.
ODPRTA
RAZSTAVA
v okviru številnih prireditev,
posvečenih delavskemu prazniku,
so 1. maja popoldne na Knežcu
nad Rogaško Slatino, v hiši, kjer
je pred vojno živel in delal Bo-
ris Kidrič, odprli stalno raasta-
vo dokumentov o velikem re-
volucionarju, ki jih je zbral in
uredil celjski muzej  revolucije.
Slovesnosti ob otvoritvi raz-
stave so se poleg soproge po-
kojnega Borisa Kidriča udeleži-
li predsednik slovenske skupšči-
ne Sergej Kraigher, sekretar se-
kretariata CK ZKS ing. Andrej
Marine kakor številni gostje. O
delu in liku prvega predsedni-
ka slovenske vlade je govoril
profesor Boris Ziherl.
dhT
MALI
INTERVJU
Vprašuje: Milan Seničar
Odgovarja: Jože Glinšek
Približujejo se dnevi, ko bodo
imeli največ dela naši gostinski
delavci, zato smo izbrali enega
izmed njih — zelo mladega. Jože
Glinšek je zapK>slen v Kopru,
gostinsko pKxijetje Na-Na in ga
poznajo rrmogi gooti po hitri in
solidni postrežbi.
»Vas v podjetju kaj priprav-
ljajo na turistično sezono?« »Ra-
zumljivo je da nas na to vsako
leto znova opozarjajo. Sicer pa
ne samo sedaj, ampak vedno
slišimo to, da moramo gosta hi-
tro in dobro postreči. Jasno je,
da bomo morali v prihodnjih
dneh ali mesecih biti še hitrej-
ši, ker bo več ljudi.« »Si dolgo
v tem poklicu?« »Za natakarja
sem se pričel učiti leta 1961.«
»Kaj te kot natakarja najbolj
moti?« »Vinjeni gostje. To me
resnično moti pri delu. Nikdar
niíX) zadovoljni. Derejo se in
razgrajajo.« »In kaj ti je všeč?«
»Rad delam z ljudmi, oziroma
med njimi. Lahko sem vesel,
težko bi bil sam.« »Kolikšen je
tvoj osebni dohodek?« »82.000
starih dinarjev je osnova, odvi-
sen sem pa od prometa. Jasno,
dohodek se zviša, ker imamo
dober promet.« »Je napitnina va-
žna postavka v tvojem dohod-
ku?« Napitnina mi pomeni to,
da imam za nekatere vsakodnev-
ne stvari kot cigarete, kakšno
kavico in podobno.« »Bi si lah-
ko kupil avtomobil?« »Mislim, da
bi ga lahko vzel na kredit, ven-
dar bi ga težko vzdrževal.« »Ko-
ga raje strežeš, ženske ali mo-
ške?« »Vseeno mi je, le da so
dobri gostje.« »Kateri so bolj
tečni pri naročanju?« »Težko je
reči, zato raje ne bi.« »Bi si rad
izbral drug poklic?« »Ne. 2e v
šoli sem se veselil ob misli, da
bom natakar. Zelo težko bi se
vživel v kaj drugega.« »Te ne
moti slreči drugim?« »Ne, nik-
dar.« »Imaš med gosti prijate-
lje?« »Imam. Mogoče so nekoli-
ko bolj domači do mene kot
drugi, vendar so v redu.« »Po-
nekod ne sprejemajo gostinski
delavci napitnine. Kaj misliš ti
o tem?« »Prepričan sem, da mi
da gOiJt napitnino zato, ker ga
dobro p>ostrežem in bi ga ver-
jetno užalil, če bi napitnino od-
klonil. To je določen stimulans
ali nagrada za dobro delo.« »Je
torej možna tudi slaba postrež
ba?« »Odvisno od natakarja. Ce
si nerazpoložen se to ta.koj od-
razi na tvojem delu.« »Za kaj se
poleg poklica še zanimaš?« »Ni-
mam posebnega konjička.«
Odhitel je poštreč naprej. Go-
stje so ga klicali.
PODELITEV
PRIZNANJ
Izvršni biro občmske konfe-
rence SZDL v Mozirju je ob
praznovanju 25 obletnice OF in
pi-vega maja, predlagal, da bi iz-
rekli posebna priznanja posame-
znikom in najdelavnejšim kraje-
vnim odborom za dosežke in us-
pehe pri družbeno-političnem de-
lu. Na občinski konferenci so
Па osnovi tega predloga izročili
priznanja Mariji Tratnik iz Na-
zarij, Ivanu Pistotniku iz Nove
Štifte, Ivki Lamut jz Mozirja јп
dr. Pavlu Laknerju, zdaj upoko-
jenemu zdravniku, ki živi v Lo-
čah pri poljčanah. Posebna pri-
znanja pa so dobili še krajevni
odbori SZDL v Solčavi, šmart-
nem ob Dreti, Novi Štifti in kra-
jevna skupnost v Lučah.
js
SEJA OBČINSKE
SKUPŠČINE
Za torek je bila napovedana
seja občinske skupščine v Mo-
zirju. Odborniki obeh zborov
bi naj obravnavali med drugim
tudi o priporočilu delovnim or-
ganizacijam, ki naj bi pripravi-
le svoje razvojne programe. Po-
tem Pa o programu dela občin-
ske skupščine, o poročilu kako
je s kulturno dejavnostjo v ob-
čini, o poročilu kako bi olajšali
učencem iz oddaljenih krajev
hojo v šolo in o poročilu o re-
alizaciji proračuna občine za do-
sedanje obdobje. —ez
OBČNI ZBOR
BORCEV
Nekdanji borci NOV z območ-
ja mozirske občine so imeli
svoj redni letni občni zbor. Na
njem so lïiç^
o smemicai
Predsedniij
prvoborec vi'
pri tem p,^
membnejše \
očvrstitev
nekdanjih ц
njem času
litičnemu del,
Na zboru 5,
tudi z vesti'
Odbor  Zvez.
NOV tudi ie¡
.sti prispeval,
za reševaajc,
lemov borcev
NED
ZA!
Občinsko I
Konjice ima p
kazujejo tudi
katere na kot
jo v drugo 1
imeli na sodu
tega še prece
glavnem gre 2
ščinske zade\'
nerešenih 363
tolikšno števil
je v tem,
niška mesta ]
na.
100 VI
DOV
v preteklen
področju konj
tih sto promet
nim kršilcem
sov in to za di
ga leta. Zaradj
vom alkohola
nih Za postopi
Ijev. Zaradi
nesreč pa se,
sodnikom za 1
letu zagovarjJ
Pravzaprav nič posebnega, pa vendar .. .
Povod Za ta dogodek je dal rojstni dan
dobre znanke, lahko bi rekli prijateljice.
In takrat primernemu darilu sodi tudi šo.
pek rož.
Tako jo je tudi naša Jožica mahnila v
cvetličarno. Velike izbire sicer ni bilo, to.
da tidipani so tako vabili, da se je od-
ločila zanje.
»Lep šopek rdečih tulipanov bi ra-
da. ..« je zaupala in počakala, da so ji
izbrali res lepe.
Kot običajno so jih zavili v lep bel pa.
pir, ne v celofan, ker se zanj ni ogrela.
Tudi tak, bo dober, si je mislila, odštela
denarce in v prepričanju, da je dobro ku.
Pila, zapustila prodajalno cvetic in od-
šla . . .
Da, šla je po ulicah in mnogih uli-
cah .. . pri tem pa veselo mahala z roko,
v kateri je držala šopek.
Prišla je pred hišo, se ustavila, popra-
vila pričesko, se za hip oddahnila kot da
bi še enkrat ponovila voščilo in pogledala
v bel zavojček, ki ga je držala v ^окг.
Pa še res je, da je v roki držala samo
še papir, tulipane pa je raztrosila po as.
faltni njivi. Morda bodo prihodnje leto
pognali iz lukenj, ki jih na naših cestah
ni malo... ______ ¡
ZGOR
INKt
Na pra^r-ii
igro otroci^
toni j i žarn^
Brežicah.
garažiran
tomobil, l^lij
Klariča ^\
hitri т1ег^\
domačinov д
kozolec,
voz in druŽu(
ter seno.
25.000  din*
.   govorili
Äje delo.
Vît odbora,
J delo
^Р^' se v zad-
Pt^iH Po-
; seaianili
'^''republiški
» „ni borcev
r>5\erjetao-
jioUot lani
»V
lOVENSKE-
lf Slovenske
wdela, kar de-
ljene zadeve,
fa^a prenaša-
Kjijo sO lani
1-29 zadev, od
La 1968. V
ïdne in zapu-
L; je ostalo
t'Razlog za
Lšenih zadev
Lso bila sod-
Lma zasede-
IIŠKIH
lENJ
k je bilo na
(občine odvze-
Ín'Oljenj raž-
inih predpi-
dni do ene-
je pod vpli-
¡0 predlaga-
r 96 kršite-
prometnih
J občinskim
e v lanskem
kršiteljev.
AVTO
hec
'? ^ med
¿^°lec An-
¿['^''^ pri
St   je bil
av-
^ '^^^
¿jUcev in
uničil
i^^^jejona
^      ee
VSEBINA
IZ ŽIVLJENJA
Nadaljevanje s 1. strani.
Razpravljajoč o položaju go-
spodarstva v celjski občini, še
zlasti pa o problemih največjih
celjskih delovnih organizacij —
kot so EMO, Železarna in Cin-
karna, so člani konference vztra-
jali pri tem, da sodijo naloge pri
nadaljnjem razvoju gospodarstva
in hitrejšega premagovanja zavi-
ralnih faktorjev med prve, ki
bodo morale najti svoj odraz
v petletnem programu; medtem
ko je trenutno najpomembnejše
čimprejšnje saniranje razmer v
Cinkarni, pri čemer ne gre po-
zabiti tudi na dolgoročne rešit-
ve za ta kolektiv. Dejstvo je, da
smo na področju gospodarstva
dosegli v lanskem letu lepe re-
zultate, ki pa takoj izgube svoj
lesk, če jih primerjamo z repub-
liškimi podatki. V vseh pomemb-
nih postavkah, ki govore o na-
predku, osebnih dohodkih in
dnigih pokazateljih, namreč celj-
sko področje hudo zaostaja za
republiškim povprečjem.
Med naloge, sprejete ob zad-
njih volitvah, sodi tudi obvez-
nost utrjevanja povezave med
volilci — odborniki — poslanci
in skupščinami. Pri tem bo po-
trebno zagotoviti še večji vpliv
širokega kroga občanov pri ob-
ravnavi problemov, pomembnih
za določeno krajevno skupnost
in občino na sploh. Nekatere Iz-
kušnje iz dela krajevnih organi-
zacij Socialistične zveze so po-
kazale, da so ljudje v svojih
razpravah in delu zelo aktivni
tedaj, kadar so na dnevnem re-
du zadeve, ki jih najbolj žulijo.
Tu gre tudi za usklajevanje in-
teresov posameznika s skupni-
mi, za temeljito in sprotno ob-
veščanje, za oblikovanje skupnih
stališč in za njihovo uresniče-
vanje.
2e razprave o pripravi novega
zakona o gospodarjenju z gozdo-
vi, so opozorile, da mora So-
cialistična zveza v svoj prihod-
nji delovni program vključiti tu-
di razpravo o problemih kmetij-
ske proizvodnje^ na področju
celjske občine. Dve ugotovitvi
sta neizpodbitni — namreč, da
kmetijstvo v celjski občini za-
ostaja za razvojem na nekaterih
drugih območjih in to, da ga ne-
kateri smatrajo kot »stx-ialno
kategorijo«. In vendar je tudi to
gospodarska panoga, ki bi lahko
ob večji pripravljenosti vseh,
predvsem pa tistih, ki se z njo
ukvarjajo, dala večjo proizvod-
njo, ki bi ne nazadnje ugodno
vplivala tudi na izbiro in ustalje-
ne cene. Kriza živinoreje, ki je
tolikanj razburila tako proizva-
jalce kot tudi potrošnike, bi ob
taktiziranju tako enih in drugih
lahko povzročila nepopravljive
škode. Poviševanje cen — tako
kmetijskim kot drugim proizvo-
dom — pa je potrebno podpreti
samo tedaj, kadar gre za upra-
vičene zahteve in če so razlik
v teh cenah deležni proizvajalci.
Umetno naraščanje cen, pri ka-
terih imajo največji dohodek
predvsem najrazličnejši posred-
niki, pa je potrebno ostro za-
vreti.
Ob razpravi o kmetijstvu, ki
je imelo na prvi seji občinske
konference zelo pomembno me-
sto, je vznikla tudi podpora
predlogom o ustanovitvi kme-
čkih sekcij pri SZDL, ki naj bi
zagotovile nove samoupravne
možnosti kmetijskim proizvajal-
cem in s tem tudi večji vpliv
na kreiranje kmetijske politike.
In končno — tudi Socialistična
zveza v prihodnje ne bo šla mi-
mo problemov, ki jih povzroča
vse večja socialna diferenciacija.
Eno je delitev po delu, drugo
pa spletkarjenje, ki za krinko
take delitve skriva različne na-
čine pridobivanja na račun tujih
žuljev. Sem sodijo tudi razlike
v kriterijih in praksi pri pravi-
cah različnih kategorij zaposle-
nih v delovnih organizacijah —
npr. pri sredstvih za stanovanj-
sko izgradnjo. Taki pojavi sicer
niso vsakdanji, toda dokler so
— pa čeprav še tako redki in
osamljeni — se je treba proti
njim odločno boriti. I- B.
Pismo Toneta Delaka
v zvezi s poročanjem o predlogu Javnega to-
žilstva iz Celja o odvzemu odborniške imunitete
dvema odbornikoma skupščine občine Žalec in ob
poročanju nadnljnjiii dogodkov s tem v zvezi, smo
prejeli od Tovariša Toneta Delaka naslednje pismo:
»Tovariš urednik!
Vaš spoštovani ust je v zadnjem času, ko je
poročal 0 dogodkih v ¿alen večkrat omenjal moje
ime v člankih z dokaj nenavad.iimi naslovi. Bralci
lista sigurno pričakujejo, po.:ebno še sedaj, ko so
do kraja injorvi rani o moji »dejavnosti«, da bodo
imeli priliko prebrati tudi kakšno pojasnilo z moje
strani. Vendar jih moram zaenkrat razočarati
V smislu 37, člena Statuta Zveze komunistov
Slovenije, sem predlagal častnemu tazsodišču pri
občinski konferenci ZKS Žalec, da začne obravnavo
o obnašanju in dejavnosti tovarišev Debič Daneta,
Gorišek Vladota, Rozman Jožkota, Jan Jožeta in
Lesjak Staneta.
Upam, da bo po končani obravnavi častno raz.
sodišče obvestilo javnost tudi preko vašega lista.
Tovariško 1-0.5 pozdravljam.«
TONE DE LAK
BALTAZAR
JEZERNIK
Venomer je pogledoval na
uro in spraševal, kdaj se bo-
do odpeljali v Ljubljano. Bil
je nestrpen pred trenutkom,
katerega je ocenil za najlep-
šega v svojem dolgem živ-
ljenju. V Ljubljani so mu
nekaj ur kasneje namreč iz-
ročili visoko republiško pri-
znanje Republiške konference
SZDL ob 27. aprilu kot za-
hvalo za dolgoletno delo v
družb eno-političnih organiza-
cijah na terenu.
»Moje delo je samo skro-
men kamenček v mozaiku,
ki ga ustvarjamo, da bi ime-
li lepše življenje. Največ mo-
či in pomoči mi je dala slo-
venska knjiga, da sem laže
dopolnjeval svoje delo in ak-
cije. Vzornike sem iskal v
ljudeh, ki so svoje življenje
tudi zapisali našemu lepše-
mu življenju. Iz knjig in od
ljudi sem črpal znanje, vse
skupaj prilagajal skromnemu
kmečkemu srcu in tako de-
lal vse življenje. Vodilo mi
je bilo, da moraš ljudi po-
slušati, jih razumeti, čutiti
z njimi, kajti potem bodo
oni čutili s tabo.«
Jezernik je kot kmet de-
loval v odmaknjenem kraju
Podkraju pri Ponikvi, nikdar
pa ni pozabil na delo, ljudi
v dolini, svoje prepričanje,
ki je bilo vseskozi enako s
prepričanjem tistih, ki so
želeli lepši kos kruha. Ved-
no je bil najboljša vez za
delo s kmeti in zato ni čud-
no, da ima po mnenju vseh,
danes največ avtoritete v svo-
jem kraju. Njegovo zdravo
mnenje spoštujejo vsi. Niko-
li pa ne pozabi povedati, da
brez pomoči prav teh ljudi
ne bi zmogel zorati ledine,
kot jo je. To ni samo nje-
govo delo, to je delo vseh.
Samo Jezernik je bil tisti
vodja, tista osrednja gibalna
sila, ki je tudi ob maloduš-
nih urah in dneh zbrala
okoli sebe ljudi.
S priznanjem, ki ga je do-
bil Baltazar Jezernik, je do-
bilo priznanje tudi kmetij-
stvo, občani Podkraja in Po-
nikve, celotna žalska občina.
»60 tisoč mark je bilo raz-
pisanih za mojo glavo pa je
zaradi zavednosti naših ljudi,
ki me niso izdali, niso dobili
nikoli.«
Spil je kozarec vina, poje-
del zemljo. »To imam naj-
raje, sicer pa jem še vse.«
Baje je v okolici Podkraja
vedno veliko gob ... »Na te
se pa prav nič ne spoznam.
Lahko bi na njo stopil, pa je
ne bi videl. Sicer pa televi-
zije ne gledam veliko zaradi
oči, prvi tank pa sem videl
šele leta 1917.»
Tako nekako je potekal tu-
di razgovor. Skakanje s po-
dročja na področje. Ljudje,
ki so sedeli ob Baltazarju in
v njem gledali resnično člo-
veka, so hoteli zvedeti vse.
Baltazar pa je na vse od-
govarjal.  Kot vedno.
T. VRABL
UČITELJEVANJE IN
NARODNOSTNI BOJI
IZ ZAPUŠČINE FRANCA VO&LARJA
VVOJAŠKI SUKNJI
Moje učiteljevanje je prekinila
prva svetovna vojna. V vojaški
službi sem dosegel čin pešadij-
skega majorja. Moral sem v voj-
sko, šolska oblast je sicer pro-
sila, da bi me oprostili, toda
prošnjo sem našel nerešeno v
svoji vojaški pisarni v vojašnici
celjskega pešpolka, kjer sva s
tovarišem Sancinom na novo or-
ganizirala celjski pešpolk.
Po kratkih vajah za soldaški
stan v Petrovčah, Mariboru, Go-
rici in Brezah na Koroškem sem
s 14. maršbatalJonom odkorakal
iz Žalca skozi Celje na bojno
polje v Galicijo.
Pri Horodenki ob Dnjestru
blizu Kolemeje sem doživel boj-
ni krst. Mimo sem gledal oblač-
ke ruskih šrapnelov in občudoval
to pokanje, ko je komandant
Reuss zavpil: »Voglar decken!«
(Voglar, krij se!).
Po hudih bojih ob Dnjestru
smo zapustili Galicijo. Na poti
mimo Celja sem samo žalostno
gledal svoje stanovanje na Bre-
gu. V Doberdob pa smo prinesli
kolero, ki je pobrala skoraj ves
pešpolk. Grozovito je bilo gleda-
ti še zjutraj zdrave vojake, kako
so se zvijali ob drevesih v nekem
sadovnjaku in popoldne že umi-
rali. Tudi sam sem zbolel za ko-
lero. Dolgo sem se zdravil, po
tem pa sem moral z novim marš-
bataljonom odriniti v Dolomite.
Tu se nismo bojevali le zoper
Italijane, ampak je bila naš sov-
ražnik tudi zima, saj nas je za-
snežilo kar 7 metrov visoko.
Padale so granate in pobarvale
sneg rdeče. V spopadih sem do-
stikrat slišal jokajoče glasove:
»Mia madre,« ali divji vrišč
»Porchi Austriachi«.
Ko sem uvidel, da me tukaj
čaka gotova smrt, saj sem slišal
pod seboj, kako so Italijani vr-
tali granit, da bi spustili v zrak
ves vrh Colbricon, sem se nekega
večera najedel mrzlega gulaža,
da sem pošteno zbolel in so me
odnesli v dolino. In res so tri
dni po mojem odhodu Italijani
podminirali Colbricon in moj na-
slednik, lep dunajski dečko, je
zgrmel z vrhom vred v zrak.
Dolgo sem se skrival po bolniš-
nicah v Insbrucku, Lienzu in
Salzburgu, ker me je ščitil neki
češki zdravnik.
Končno sem se moral vrniti
v vojsko in odrinUi smo v črno
goro čez Lovčen in Durmitor v
Kolašin ob Tari. Premestili so
me za arhivarja v Cetinje, toda
tudi tu niso bili zadovoljni z ma-
no in so nie premestili v bolniš-
nico za malarijo v Limljanih na
Sutermanu Tu sem dočakal ko-
nec vojne Na svojo pest sem ho-
tel odriniti od tod, vendar so me
ômogorci napadli s puškami, po-
bili vse bolnike, zdravnike in
sestre, mene pa je njihov vodja
— učiteflj, ki sem mu dajal mo-
ko in druge reči, sunil, češ ti si
tudi Svaba. Avstrijec in naj se
poberem. Z ladjo sem se peljal
do Reke. na poti pa so mi v
Zadru odtrgali s kape vojaško
rozeto.
DRUGA SVETOVNA
VOJNA
Tudi druga svetovna vojna ml
ni prizanesla. Prevzeti sem moral
tako imenovano »suhoputno sta^
nico« na Vranskem, že vnaprej
sem videl naš zlom, ko sem gle.
dal, kako z volovi prevažamo vo-
jaški material in drugo. Kot ko-
mandant na Vranskem nisem ve-
del, kaj naj storim. Vprašal sem
okrožnega komandanta, pa mi je
rekel, naj delam kar vem in
znam. In res je bilo vse moje de-
lovanje podobno cirkusu. Ko sem
v Celju videl, kako gori Majdi-
čev mlin, nisem čakal kakšnega
povelja, ampak sem ustavil vse
avtobuse in se kot kak cirkuški
direktor odpeljal s svojimi ofi-
cirji preko Ljubljane v Stično,
kjer sem doživel naš vojaški
zlom. Preoblekel sem se v raz-
trgano civilno obleko in se nekaj
časa mudil v Ljubljani. Italijani
so nie zaprli v šentpetrsko vo-
jašnico in me po tednu dni ia-.
pustili. Zahvaliti se moram ne-
kemu mariborskemu Slovencu,
ki ga nisem poznal, niti videl.
Po osvoboditvi sem se vrnil zo-
pet v Celje.
POTOVANJA
v svojem življenju sem mno-
go potoval. Prepotoval sem sko-
raj vso Evropo; bil sem v Al-
baniji, Grčiji, češkoslovaški, Av-
striji, Nemčiji, Franciji, Švici,
Italiji, Španiji, v Afriki in Aziji.
Nameraval sem potovati tudi v
Ameriko, kar pa mi je preprečila
druga svetovna vojna.
Zame so bila najlepša mesta
Praga, Budimpešta, Salzburg in
Carigrad. V Pragi sem občudoval
Hradčane in Janeza Ncpomuka
na mostu čez Vltavo, v Budimpe-
šti sem sedel v prekrasni zgradbi
državnega zbora, na sedežu po-
slanca Košute; v Salzburgu po-
slušal Mozartove zvončke na
cerkvenem stolpu, v operi užival
ob Lehar j evi »Pri treh mladen-
kah«, v kleti Avguštinskega sa-
mostana ob žlahtni kapljici. V
Parizu sem občudoval svetovno
razstavo, veličastni tehnični umo-
tvor Eifflov stolp, večnadstropno
podzemsko železnico, na Mont
Martru pa gledal upepeljevanje,
mrličev . . V Napoleonovem roj-
stnem kraju na Korziki smo za-
peli našo »Naprej zastave« m
»Hej Slovani«. Kako ponosne ob-
čutke ima človek, če sliši svojo
pesem v tako daljni deželi. V ma-
li sobi, kjer je prebila zadnjo
noč pred obglavljenjem cesarica
Marija An^oinetta, kjer je še ved-
no tako kot je bilo, sem se za-
mislil nad francosko revolucijo.
V ženevi sem na mestu, kjer je
Le Lucheni umoril avstrijsko ce^
sarico Elizabeto, razmišljal o
u.sodi Habsburžanov in si ogle-
dal prekrasno palačo nekdanjega
društva narodov.
Spominjam se, da sem v
Monte Carlu v igralnici zaigral
10 frankov, moja soseda Ljub-
ljančanka pa jih je priigrala ßOO.
Ob pogledu na grobove samomo-
rilcev, ki so si iz obupa, ker so
zapravili vse premoženje, vzeli
življenje, sem lahko razmišual o
minljivosti vsega tuzem.skega
Spominjam se tudi Nizze, Be-
netk, Neaplja m drugih mest.
Na Capriju sem obiskal muzej
in privatni zgradbi znanega nisa-
telja Axela Muntheja. Mimo Н^,т-
cu!a in Pompe j sem se povzpel
do kraterja Vezuva. V Rimu sem
se v neki cerkvi prestrašil, ko
sem v mračnem prostoru zagle-
dal redovnike sedeče za okroglo
mizo, kakor da bi imeli konfe-
renco. Sedijo pa tu oblečeni že
več kot pol .stoletja, ker so bal-
zam i ran i.
Konec prihodnjič
Grška polkovniška vlada
skrbi za vzgojo svojih držav-
ljanov. V knjigarnah se je
zdaj pojavila 700 strani dolga
knjiga »Vzgoja državljanov«,
ki jo prosvetni minister za-
stonj pošilja uradnikom, uči-
teljem in študentom^ Knjiga
se poteguje z »obnovo grške
demokracije v okviru sedanje
revolucije«. .. . Poljski sati-
rični list »Szpilki« ima slabo
tolažbo za tiste, ki se radi
razburjajo. Zdravniki — piše
list — svetujejo ljudem, naj
se ne razburjajo. »To je lepo.
Toda če nočemo, da bi se raz-
burjali, bi morali opustiti
svoje delo, odreči bi se mo-
rali uporabi javnih prometnih
sredstev, nikoli naročiti taksi-
ja, nikoli stopiti v kako tr-
govino, nobenega TV progra-
ma nledati in nobenega časo-
pisa brati .. . Norveški razi-
skovalec m etnolog Thor He~
yerdahl bo spet poskušal pre-
pluli Atlantik iz Amerike v
Ameriko v čolnu z papirusa.
Prvi poskus mu je spodletel,
ko se je začel čoln sredi At-
lantika potapljati. Morda bo
imel zdaj več sreče, ko misli
г U Tantovim dovoljenjem
razobesiti zastavo Združenih
narodov . .. Predsednik Ni-
xon je zaradi varčevanja uka-
zal prodati dve predsedniški
jahti. S tem bo menda pri-
hranil državi kakih 200.000
dolarjev na leto. Brez dvoma
čedna vsotica. Toda nepri.
memo bolj čedno vsotico bi
prihranil, če bi se nehal v^^-
skovati v Indokini. ... Se
vred praznikom prvega ma-
ja so v Španiji delili letake,
s katerimi so pozvali ljudi na
demonstracije proti Francu
in sedanjemu režimu. Režim
se je zavaroval na svojevrsten
način. Televizija je razteanila
prenos bikoborb na štiri ure
— prav v času, ko bi se mo-
rali španc, na ulicah bosti г
drugačnimi biki. . .. Ženske
so dosegle veliko zmago v
Andorri. Moški, ki vladajo v
tej liliputanski republiki, so
navosled dali ženskam vo-
lilno pravico. Neki funkcio-
nar je izjavil: »To bo prine-
slo velike politične spremem-
be v deželi.« Ena izmed njih
-e ta. da ie zdaj volivcen 3000,
prej pa jih je bilo 1500. . ..
Kje so gnojila?
Zmanjkalo jih je že več pomladi zaporedoma
Vsako  leto  ugotavljamo enake  vzroke,  spet
pa »nihče ni nič kriv...« - Zakaj nihče ne
odpravi takih ovir in ne prepreči škode?
Pri sedanjih cenah kmetij-
skih pridelkovh kmetje ne po-
vprašujejo močno po gnojihh.
Mnogi gnojijo sjvoja polja le
s hlevskim gnojem. Nekateri
pa jih uporabljajo kot sol za
hrano, ne kot osnovno hranil-
no sredstvo za rastline. V
zadnjih štirih letih se je po-
raba gnojil v Sloveniji zmanj-
šala za dobro četrtino, če-
prav tudi prej ni bila velika.
Kadar pa kmet želi kupiti
gnojilo, ga ne dobi. Zaman
ga išče v zadružni, kombina-
tovi ali kaki drugi prodajal-
ni.
Gnojil ni, čeprav imamo že
velike tovarne za proizvodnjo
raznih vrst in mešanic gno-
jil. Л zakaj jih ni?
HVsi, ki so udeleženi v
proizvodnji in prodaji gnojil,
se opravičujejo, da niso krivi
oni. V tovarnah, ki proizva-
jajo gnojila, zatrjujejo, da jih
v lastnih skladiščih ne more-
jo nakopičiti dovolj za po-
mladanske potrebe vseh kme-
tovalcev. Tako velikih skla-
dišč namreč nimajo. Tudi
kmetijske organizacije trdijo,
da nim^ajo ustreznih skladišč,
v katerih bi čez zimo zbrale
dovolj velike zaloge gnojil, s
katerimi bi spomladi lahko
postregle vsem kmetovalcem,
ki jih iščejo. Kmetovalci tudi
nimajo ustreznih prostorov, v
katerih bi lahko shranili gno-
jila, ki bi jih kupili že v za-
četku zime za pomladansko
setev ali dognojevanje ozim-
nih žit.
Naše tovarne, ki proizvajajo
gnojila, pa so menda že do-
volj velike, da bi lahko dajale
dovolj gnojil, če bi jih proiz-
vajale vse leto. A tega ne
morejo, ker nihče ne mara
vskladiščiti velikih zalog.
■ Tako smo se že več po-
mladi znašli v začaranem kro-
gu . Kmetovalci uporabljajo
premalo gnojil — a še tisti,
ki bi jih radi, jüi ne morejo
dobiti. Tu gotovo ni moči
uporabljati nekaterim podjet-
nikom priljubljenega gesla,
naj se znajde vsakdo sam.
Vsiljuje se namreč več vpra-
šanj.
Kaj je gospodarno, ali zgra-
diti skladišča za gnojila ali
dajati devize za taka uvožena
gnojila, ki bi jih lahko proiz-
vedli doma?
Ali .je za kmetovalce bolj
gospodarno, če kupijo gnoji-
la pozimi in jih sami shranijo
do pomladi ali spomladi osta-
nejo brez njih?
Kako kmetijske organizaci-
je ki imajo tako rekoč, mo-
nopol pri prodaji gnojil, op-
ravljajo svoje naloge, da bi
zadostile vsem potrebam kme-
tovalcev?
Račimi so zapleteni, če do-
biš gnojilo spomladi po ena-
ki ceni kot pozimi, ga seveda
najraje kupiš takrat, ko ga
je treba zapeljati na polje,
če ga ne dobiš, kadar ga po-
trebuješ, pa je gotovo bolj
gospodarno, da ga kupiš ne-
kaj tednov ali tudi mesecev
prej, ko da ostaneš brez nje-
ga, ko ga želiš. Tako bo re-
kel dober kmet. Gospodarske
organizacije pa uporabljajo
bolj zapletene gospodarske
račune ki kmetijske organiza-
cije odvračajo od nakupa
gnojil v zimskih mesecih, pro-
izvajalce pa ovirajo pri pro-
izvodnji. Spomladi pa vsi
kritizirajo.
■ četudi je kritika umest-
■ na, pa s takimi beseda-
■ mi ni mogoče pognojiti
■ njiv   in  travnikov.   Po-
■ trebno je več sodelova-
■ nja!
Jože Petek
ZASLIŠEVANJE -— S svojega agresivnega pohoda v Kambodžo so južnovit«-
namski vojaki pripeljali svoj »pien« — moške, osumljene, da so člani osvobodilnih
sil FNO Južnega Vietnama. Na sliki jih zaslišujejo. V resnici pa je med ujetniki
zelo verjetno dosti kmetov, ki pač živijo na ozemlju, po katerem so hrumeli ame-
riški in južnovietnamski tanki. Telefoto: UPI
TELEGRAMI
HAIVIBURG — ZR Nemčija je
pripravljena podpisati s Poljsko
bilateralni sporazmn, ki bi priz-
naval črto Odra—Nisa kot poljsko
zahodno mejo, je izjavil zahodno-
nemäki zunanji minister Walter
Scheel dopisniku lieta »Die Welt«.
NEW УОЕК — Na sedežu OZN
so sporočili, da je namestnik zu-
nanjega ministra SZ Jakob Malik
zanikal poročila iz Izraela, da
sovjetski piloti sodelujejo pri ope-
rativnih poletih v egiptovskih vo-
jaških letalih.
NEW DELHI — Indija je urad-
no predlagala, naj bi o Kambodži
in jugovzhodni Aziji razpravljali
na sestanku neuvrščenih držav ju-
gorahodne Azije.
RIO DE JANEIRO — V doslej
največji »protigverilski operaciji«
na jugu države Sao Paolo so bra-
zilske vojaS^ce enote ujele kakih
sto ôlanov oboroženih protivlad-
nih sil. Pn tej raciji so sodelova-
le kopenske, letalske in momari-
I ške enote
KAIRO — Predsednik ZAR Na-
Î ser je poslal ameriškemu pred-
sedniku »poslednji poziv za mir«
z zahtevo, naj ZDA, če res želijo
I mir, »ukažejo Izraelu, da se uma-
I kne z zasedenih arabskih ozemelj«
ali vsaj ustavijo sleherno pomoč
Izraelu.
YUCCA FLAT - Ob dveh pod-
zemnih   atomskih   eksplozijah    v
I Nevadi  je  ameriška  komisija  za
j atomsko energijo izjavila, da ra-
I dioaktivnost v okolici ni bila ne-
varna ljudem. ZDA so izvedle le-
tos  16 podzemnih eksplozij.
BERLIN — V Berlinu se nada-
ljujejo četverni razgovori med ve-.
leposlaniki ZSSR, ZDA, Britanije
in Francije o položaju mesta in
ureditvi prometa med Berlinom
in Zahodom. Pogajanja p>otekajo
v tajnosti »v znamenju potrpežlji-
ve diplomacije«.
WASHINGTON - Po najnovej-
ših podatkih, ki jih je objavil
Pentagon, je v Evropi 300.000 vo-
jakov.
WASHINGTON - Na svetu je
216,.3 milijona motornih vozil.
Skoraj polovica tega motornega
parka — 99,9 milijona vozil — je
v ZDA, kakor je sporočilo ameri-
' ško ministrstvo za trgovino.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
m SLAVJE v AJDOVŠČINI   —
Ob 25-letnlcii prve slovenske vlade,
ki je bila ustanovljena 5. ma-
ja 1945. leta v Ajdovščini, je bila
v tem mestu v nedeljo slovesna
skupna seja republiškega Izvršnega
sveta in občinske skupščine Ajdov-
.ščina. Na seji je govoril predsed-
nik republiškega izvršnega sveta
Stane Kavčič, ki je orisal pomen
tega zgodovinskega dogodka pred
25. leti. Poudaril je, da je bila usta-
novitev prve slovenske vlade nujen
rezultat jasno začrtane politike, ki
je šla od ustanovitve OF, narodno-
osvobodilnih odborov, Kočevskega
zbora in prvega zasedanja SNOS
k svojemu zmagovitemu zaključku.
To je bil hkrati eden temeljnih
kamnov federativne Jugoslavije. To
dejanje je bilo za nas Slovence še
posebej pomembno, ker do tedaj
še nikoli nismo imeli svoje države.
Ajdovščina ni bila izbrana slučaj-
no, marveč namerno kot eno po-
membnih središč Primorske, ki je
četrt stoletja hrabro vztrajala v
svojem odporu proti fašističnemu
potujčevanju. Ob koncu svojega go-
vora je Stane Kavčič poudaril, da
je bilo našim dedom in pradedom
naloženo ohraniti samega sebe; nji-
hov cilj je bil, da ostanejo Sloven-
ci. Mi pa gremo naprej, k moder-
ni, socialistični družbi.
Na slavnostnem zborovanju je
nato govoril podpredsednik zvezne
skupščine in pcKlpredsednik prve
slovenske vlade dr. Marijan Bre-
celj. Med drugim je dejal, da je
ustanovitev prve slovenske vlade
prav tu, v Ajdovščini, pred vsem
svetom potrdila, da je osvobodilni
boj združil vse slovensko ljudstvo
ne glede na stare meje. Za Sloveni-
jo  kot Celoto je tedaj nastopilo
novo zgodovinsko obdobje njenega
nacionalnega in družbenega življe-
nja.
Republiški izvršni svet in občin-
ska skupščina Ajdovščina sta na
slovesni skupni seji sklenila posta-
viti v Ajdovščini spomenik v spo-
min na prvo slovensko vlado in
njenega prvega predsednika Borisa
Kidriča. Vse še živeče člane prve
slovenske vlade (umrli so Boris Ki-
drič, Ferdo Kozak, Janez Hribar m
Prva slovenska vada -
тмо obdobje Slovenije
Franc Snoj) pa je občinska skup-
ščina razglasila za častne občane
Ajdovščine.
■ TITO NA KRKU IN REKI —
V soboto se je predsednik repub-
like Tito udeležil otvoritve novega,
velikega modernega letališča »Rije-
ka« zgrajenega na otoku Krku. V
nedeljo pa je visoka gost obiskal
Reko, kjer so mu na slovesni seji
občinske skupščine ob 25-letnici os-
voboditve mesta podelili zlato spo-
minsko plaketo Na pomolu v pri-
stanišču je predsednik Tito nato
govoril zbrani množici. Ob tej pri-
liki je v imenu vseh jugoslovanskih
delovnih ljudi protestiral in naj-
ostreje obsodil agresijo na Sred-
njem vzhodu, v Vietnamu in ne-
davni napad ameriških čet skupaj
z reakcionarnimi fašističnimi saj-
gonskimi četami na Kambodžo,
nam prijateljsko neuvrščeno deže-
lo. Opozoril je na to, da mora
biti enotnost naših narodov, glav-
ni činitelj naše zmage med vojno,
tako zdaj kot v prihodnje trdna
kot granit, da si morebitni sovraž-
nik ne bo drznil dotakniti se naše
dežele
■ ŠTAFETA MLADOSTI V SLO-
VENIJI — Štafeta mladosti, ki jo
je v nedeljo slovenska mladina pre-
vzela na metliškem mostu od hr-
vaških mladincev, je nato krenila
na pot po Dolenjski, Zasavju in
štajerskem, v torek popoldne pa
so jo slovesno sprejeli v Ljubljani,
od koder je nadaljevala pot na Go-
renjsko.
■ ZAČETEK DEL NA AVTO-
CESTI — Po prvomajskih prazni-
kih so se slovesno začela dela na
prvem odseku nove avtomobilske
ceste Šentilj—Nova Gorica, od Vrh-
nike do Postojne. Ljubljansko р>о-
slovno združenje »GIPOS« se je že
lotilo gradnje viadukta pri Vrhniki.
■ OPER IRANEC S PRESAJE-
NO LEDVICO UMRL — V ljubljan
ski bolnišnici je v nedeljo umrl 36-
letni mizar Josip Podvorac, ki mu
je ekipa ljubljanskih kirurgov 16.
aprila letos presadila ledvico, ki jo
je bolniku darovala njegova lata.
B OSEBNI DOHODKI V
MARCU — Povprečni osebni do-
hodek v Sloveniji je znašal v mar-
cu 1207 dinarjev. Najvišji povpre-
ček — 2029 din je bil v zbornicah,
najnižji — 934 din — pa v tekstilni
industriji.
■ POPUŠČANJE PRI CENAH
PRAŠIČEV — Na novosadski borzi
je cena prašičev pred dnevi popu-
stila za 0,50 do 0,70 dinarjev pri
kilogramu, potem ko je dosegla re-
kordno ceno 8,50 dinarjev. Po dveh
letih naraščanja cen prašičev kaže,
da se bo zdaj obrnilo navzdol.
tedenski zunanjepolitični pregled
Druga
fronta
Dvajsetega aprila letos so
Američani dovolili saigon-
skim četam, da so vdrle na
kamboško ozemlje na obmo-
čju, ki se zajeda v Južni Vi-
etnam in ga zaradi posebne
oblike imenujejo »papagajev
kljun«. Natanko deset dni po-
zneje — 30. aprila — so ÍU
meriške čete iz Južnega Viet-
nama po temeljitem bom-
bardiranju tudi vdrle v Kam-
bodžo. S to dramatično in
agresivno potezo je predsed-
nik ZDA Nixon prelomil slo-
vesno ameriško obljubo, da
bodo ZDA spoštovale kambo-
ško nevtralnost.
V »papagajev kljun« je 30.
aprila vdrlo kakih 20.000 ju-
žno vietnamskih vojakov, med
njimi tri brigade motorizira-
ne ameriške in saigonske pe-
hote, en ameriški in en sai-
gonski oklepni polk in po
trije ameriški in saigonskl
helikoptersko-desantni bata-
ljoni.
Uradni cilj nenadnega vdo-
ra v Kambodžo je bil uničiti
glavni stan sil FNO Južnega
Vietnama, vse zaloge orožja,
streliva in hrane, a tudi skri-
te bolnišnice. Po strahovitem
bombardiranju, ki je uniče-
valo predvsem mirne kambo-
ške vasi, so se v napad za-
podili tanki, ki so vse »seži-
gali pred seboj«, kakor je
razvidno iz poročil novinar-
jev. Tako je na primer poro-
čal dopisnilt Associated Pres-
sa Peter Arnett, da je ameri-
ška kolona sicer poteptala
nekaj taborišč, a je naletela
na zelo šibak odpor. Toda
»glavnega stana« niso našli.
Ameriški oficirji so bili baje
presenečeni zaradi šibkega
odpora.
Toda poznavalci FNO in
njene taktike trdijo, da so
se osvobodilne sile — preiz-
kušene in prekanjene — u-
maknile pred ameriškim vdo-
rom v Kambodžo, ker so ga
pričakovale.
Medlo predstavo o tem, kar
se najbrž dogaja v nesrečni
Kambodži, nam poustvarja
dopisnik agencije France Pre-
sse Félix Bolo, ki poroča, da
je ameriško poveljstvo potr-
dilo, da je bilo v prvih 36
urah operacije ubitih 200 »so-
vražnih« vojakov, ujetih pa
166. Vendar si dopisnik ne
more pojasniti dejstva, da
so Američani v tem času za-
plenili samo devet kosov ro-
čnega orožja. Zato prihaja do
zaključka, da so bili med
»sovražnimi« vojaki gotovo
številni kamboški kmetje. Z
drugimi besedami, granate
treskajo po mirnem prebival-
stvu, vojaški poveljniki pa si
lastijo mrtve civiliste kot bor-
ce, da bi dokazali uspešnost
operacij, hkrati pa opravičili
pred svetom vdor v Kambo-
džo. t.e ni nasprotnika, če ni
»glavnega stana«, če ni veli-
kanskih zalog orožja, čemu
je Nixon ukazal razširiti voj-
no skoraj na vso bivšo Indo-
kine. Tako se sprašujejo šte-
vilni Američani, a tudi sena-
torji na čelu s predsednikom
zunanjepolitičnega odbora se-
nata Fulbrightom, ki je za-
hteval od NLxona, naj se pri-
de »pogovorit« v odbor. To
se je zgodilo prvič po prvi
svetovni vojni.
Reakcija po vsem svetu na
Nixonovo odločitev je bila na
splošno silovita in obtoževal-
na. Razumljivo je, da ga je
Peking napadel kot »boga
vojne kuge«, da ga je Hanoi
označil kot fašista in da so
podobno izjavo dali tudi
predstavniki Severnega Viet-
nama na pogajanjih v Pari-
zu. Toda značilno je, da so
Nixona obsodili tudi številni
krogi v Evropi in po svetu,
ki niso niti neuvrščeni. Biv-
ši švedski premier Erlander
je suho pripomnil, da svet
ima zdaj dokaz za mladolet-
nost ameriškega vodstva, če
ga je še potreboval. V Skan-
dinaviji na splošno je reakci-
ja — tudi uradna — zelo o-
stra. Pa tudi drugod po za-
hodni Evropi skoraj ni sli-
šati dobre besede za Nixona,
še od desničarskih časopisov
ne.
»New York« Times je zapi-
sal, da je Nixonova odločitev
»nevarna pustolovščina«, ki
bo imela daljnosežne in res-
ne posledice. Toda Nixon je
očitno sklenil, da se ne . bo
oziral ne na levo ne na des-
no. »Vem, da sem storil ti-
sto, o čemer sem prepričan,
da je dobro,« je dejal po od-
hodu iz Pentagona, kjer se
je dve uri pogovarjal s svoji-
mi generali. V svojem govo-
ru .je trdil, da je to storil,
da bi rešil ameriška življenja.
»Povejte mi, kako je mogoče
reševati ameriška življenja.«
je vzkliknil neki senator, »z
razširjanjem vojne?!«
»Predsednik Richard Nixon
je zelo verjetno naredil poli-
tični samomor,« je dejala 'л-
meriška komentatorka Eliza,
beth Wharton. Toda to je sla-
ba tolažba spričo verjetnosti,
da se je zdaj vžgala vsa nek-
danja Indokina in da ni nlk-
.ier videti konca tej strašni
vojni.
8
DOLENJSKILÊST* TEDNIK* VíSTNiK:.u!:ak četrtek 60.000 izvodov!
VLOMILEC S PUSTNO MASKO NA OBRAZU
ODKRILI SO VLOMILCA, KI JE PRAZNIL BLAGAJNE V POSAVJU. PRIJELI SO GA V
PTUJU, KO JE POSKUŠAL VLOMITI V KIOSK
v zadnjem času je bila ce-
la vrsta vlomov v Posavju.
Vsi so bili v glavnem okrog
gevnice, Brežic in drugih
jcrajev. Delavci milice in UJV
iz Celja so kmalu prišli na
jled vlomilcu, ki pa se je
gpretno izmikal pastem. Konč-
no so ga prijeli v Ptuju, ko
je zapustil naše območje,
icjer mu je postalo »prevro-
če«. Gre za 19-letnega FRA-
NJA ŠPOLJARJA, rojenega v
jClanjcu, stanujočega v Zagre-
bu, ki je 31. marca pobegnil
ia VPD v Glini pri Sisku.
Po pobegu iz VPD se je
Idalil po okolici Krškega in
Sevnice. 10. aprila je vlomil
v bencinsko črpalko v Sevni-
ci in ukradel električni ra-
čunski stroj, vreden 3.000 di-
narjev ter nekaj denarja. Isti
večer je vlomil še v Sevnici
v osebni avtomobil, last Fran-
ca Dušaka Nato je odix)toval
z vlakom proti Brežicam,
kjer je v kraju Zupe-Levec
vlomil v lokal trgovskega
podjetja Krka. Z velikim zi-
dakom je razbil izložbeno ok-
no in nato še dvoje vrat ter
tako prišel do velike blagaj-
ne. Te pa ni mogel odpreti.
Opazoval je uslužbenca ben-
cinske črpalke v Sevnici, kam
spravlja dnevni izkupiček.
Ugotovil je, da velike blagaj-
ne ne bo mogel odpreti kar
tako, zato je vlomil v stano-
vanjsko hišo Antona Kcijana
v Brežicah, kjer je ukradel
oblačila in električni vrtalni
stroj. Z njim je nato pri
drugem vlomu v prostore
bencinske črpalke v Sevnici
23. aprila poskušal odpreti
veliko železno blagajno, če-
prav ta tehta 250 kg, jo je
zvlekel v garderobo, kjer se
je z vrtalnim strojem spravil
nadnjo. Vendar ga je pri
delu nekdo zmotil, zato je
brez plena pobegnil.
Ukradene predmete je imel
skrite v Gozdu nad bencinsko
črpalko v Čateških Toplicah
In na nekem kozolcu pri Kr-
škem, kjer je'prenočeval. Ko
je ugotovil, da so mu var-
nostni organi 2A petami, je-
preko Varaždina krenil v
Ptuj. Tu so ga 26. aprila po-
noči miličniki prijeli, ko je
vlamljal v kiosk.
-ez
SMRTNA NESREČA
PRI ORANJU
Drugega maja se je smrtno
ponesrečil pri oranju s trak-
torjem Drago Kovač, doma iz
Podgorja pri Ponikvi. Na nji-
vo se je pripeljal s skoraj no-
vim, še neregistriranim trak-
torjem last Slavka Goleža iz
Podgorja. Začel je z oranjem
in pri obračanju z desnim
kolesom zapeljal čez rob 3
metre globokega jarka. Trak-
tor se je z voznikom prevrnil.
Zaradi hudih poškodb je bil
Drago Kovač na mestu mrtev.
— ez
V GARAŽI SE JE
ZASTRUPIL
Popoldne, dan pred prazni-
kom so našli mrtvega v ga-
raži 24 letnega Antona Škor-
ca, doma iz Okrog št. 2 pri
Ponikvi. Mladenič je v večer-
nih urah s ličkom pripotoval
in vozUo postavil v garažo pri
stanovanjski hiši, ki je last
njegove sestre. Po vsej ver-
jetnosti je pri garažiranju za-
spal, saj je komisija pozne-
je ugotovila, da je pustil
motor v prostem teku. Stroj
je delal vse dokler ni izpraz-
nil akumulatorja. Krajevni
zdravnik je ugotovil, da se je
Anton Škorc od izpušnih pli-
nov zastrupil.
— ez
PRIJELI ROPARJE
ZA NAPAD NA PRODAJALCA ČASOPISOV V CELJU SO OSUM-
LJENI AVGUST KOLAR IN DVA MLADOLETNIKA
v sredo oo prijeli mladeni-
če, ki so osumljeni, da so
11. aprila zjutraj na Slomško-
vem trgu v Celju počakali
Miroslava Čudna, prodajalca
časopisov in ga oropali. Rop
so sicer pripravljali že dan
pred tem, vendar ga niso
uspeli izvršiti, ker je bilo pri
kiosku preveč ljudi.
Medtem ko je Avgust Ko-
lar, doma iz Prešernove 8 v
Celju, z mladoletnikom B. N.
stražil, je mladoletni P. E. iz
Celja skočil k prodajalcu in
mu iz rok iztrgal torbo z de-
narjem. S plenom je pobeg-
nil v park in nadaljeval pot
ob Savinji.
Dan pred tem sta Kolar in
mladoletni P. E. vlomila v
neznan avtomobil, ki je bil
na dvorišču Lesnina v Čup-
rijski ulici. Iz njega sta od-
nesla tranzistorski sprejem-
nik »univerzimi«, katerega sta
prodala še isti večer za 110
dinarjev Marjanu Podlesniku
iz Zagrada. Ta pa ga je za
300 dinarjev prodal neki žen-
ski v Košnico.
Po roparskem napadu sta
mladoletni P. E. in Avgust
Kolar krenila k morju. V
Kopru sta nemudoma vlomila
v gostišče hotela Adria v Val-
doltri, nato v hotel Adria v
Ankaranu in v hotel Lucija
v Luciji. Poleg tega sta vdrla
še v tri avtomobile in izpraz-
nila cerkveni nabiralnik v
Portorožu. Z morja sta od-
potovala na Bled, kjer sta
neki gluhi ženski iz torbic*^
ukradla denar. Potem sta se
spomnila cerkve na Brezju.
Tamkaj pa ju je v cerkvi
zmotil župnik, tako da sta
ostala praznih rok.
-ez
KOZOLEC JE
ZÇOREL
V Primožu nad Šentjurjem
je v torek zvečer izbruhnil
požar na slamnati strehi ko-
zolca, last Alojza Slomška.
Ogenj je prvi opazil gospodar
in začel gasiti. Na pomoč so
mu pritekli sosedi in gasilci
iz Primoža, Ponikve in Šent-
jurja, škodo ocenjujejo na
25.000 dinarjev.
-es
3
Romt.n poklanja svojim
strankam in bralcem No-
vega tednika
KOMBINAT ŽALEC
(nadaljevanje)
Gospa Hali je stopila k vratom. Svoje porazgovorne
poskuse je za to pot opustila, ker ni hotela, da bi jo
tujec nahrul vpričo urarja. Pa gost jo je ustavil in vpra-
šal, ali je poskrbela zaradi prtljage. Odgovorila mu je,
da je omenila stvar poštenemu vozniku in da bo prtljago
jutri pripeljal.
»Ali res ni mogoče prej?« je vprašal.
Da ni mogoče, mu je povedala, hladno in s precejš-
njim poudarkom.
»Omeniti vam moram,« je pravil, »česar vam pri svo-
jem prihodu nisem mogel razložiti, ker sem bil preveč
utrujen — da .sem namreč iznajditelj m da se bavim
z različnimi poskusi.«
»Zares?« je dejala gospa Hali in se spoštljivo začudila.
»In v mojih zabojih so stroji in različne priprave za
take poskuse.«
»Zares zelo koristne rečli«
»In skrbi me, da bi jüi že kmalu dobil in začel s svo-
jim delom.«
»Seveda, gospod.«
»Prišel sem semkaj v Iping,« je rekel s premišljenim
Poudarkom, »ker — ker hočem biti sam. Nočem, da bi
me kdo motil pri delu. Malenkosten slučaj bi utegnil —.«
»Mislila sem si!« je dejala gospa Hali sama pri sebi.
»— hudo razburiti moje živce. Moje oči so tako oslabele
Vsled napornega dela, da moram včasih cele ure presedeti
v temi, da se moram zakleniti v sobo. Včasih, danes ne,
Seveda. In v takih trenutkih me vsakdo divje razburi.
t>obro bi bilo, da bi si to zapomnili!«
»Gotovo, gospod, gotovo!« je hitela zatrjevati gospa
Hali. »In če bi smela biti tako drzna, gospod, in se ponu-
«ìiti, da bi . ..«
»To je mislim vse, kar vam imam povedati!« ji je segel
vmes tujec s tistim mirnim, pa odločnim glasom, ki ga
je tako dobro znal zadeti in ki ni dovolil nobene besede
več.
Gospa Hali si je prihranila svoje sočutje s ponesreče-
nim, ranjenim tujcem za boljšo priliko in je odšla.
Tujec je obstal pri peči, z rokami na hrbtu, in strmel,
tako je pozneje pripovedoval urar Henfrey, nepremično
strmel in gledal, kako je napredovalo popravilo pri uri.
Henfrey je imel uro poleg sebe na mizi in svetilko
tesno ob njej. Zeleno je bila zastrta, vsa njena luč je
padala na njegove roke, na uro in na razpoloženo kolesje,
soba pa je bila v nejasni temi.
Urar je bil radoveden človek, razdjal je uro in razložil
kolesje po mizi — čisto brez potrebe — računajoč, da bo
mogel dalje ostati v sobi in morebiti navezati zanimiv po-
govor s tujcem.
Pogledal je kvišku. Blestelo se mu je in rdečkaste pege
so mu plavale pred očmi. Tujec je še vedno stai pri peči,
nepremičen in tih. Tako tih, da so Henfre^oi zadrgetali
živci.
Osamljenega se je čutil, še enkrat je pogledal k tujcu.
Tamle je stal s svojo povito glavo in njegova velika
temna očala so nepremično strmela in pred njimi se mu
je zdelo da se ziblje prozorna zelenkasta meglica.
Tako čudno in nenavadno je vse to bilo za urarja, da
je spustil roke s kolesja pred seboj, usta so mu ostala
odprta in za celo minuto sta se gledala.
In tedaj je Henfrey spet pogledal na kolesje.
Neprijeten položaj! Vseka.kor bi moral nekaj ziniti. Ali
naj pove, da je vreme mnogo premrzlo za ta letni čas?
Pogledal je kvišku, kakor bi hotel s svojimi besedami
zabosti čudnega gosta.
»Vreme . . .« je odprl usta.
»Zakaj ne nehate in ne odidete?« se jfe oglasila nepre-
mična postava in glas je donel kakor zadušen od jeze. »Ni
vam bilo treba drugo ko popraviti kazalec! Ali me hočete
imeti za norca?«
»Gotovo, gospod. Le minuto še prosim. Prezrl sem . ..«
Urar Henfrey je pobral svoje reči in odšel.
Pa odšel je zelo nejevoljen.
»Preklicana reč ti!« je godrnjal, gazeč gosti sneg skozi
vas. »Preklicana reč! človek vendar potrebuje svoj gotovi
čas, da popravi takole uro!«
Premišljeval je neprijeten prizor in se jezil:
»še pogledati bi ga ne bil smel. Oduren človek.«
Končno je zasodil:
»Če bi policija bila za njim, bi .se ne mogel bolje
našemiti!«
Na ovinku za vasjo je srečal Halla, gostilničarja pri
»Poštnem vozu«. Vračal se je z vozičkom iz bližnje vasi.
Ni mu bilo težko videti, da se je malo »pomudil« med
potom.
»Kako je?« je vprašal Henfreya, svojega dobrega znanca,
ko je privozil mimo.
Hali se je radovedno ustavil.
»Ha? Kaj pravite?«
»Pravim, čudnega gosta imate pri ,Poštnem vozu', pra-
snete čudnega ...«
In z živo zgovornostjo je popisal Hallu novega gosta.
»Izgleda za las, kakor bi se bil našemil! Јак na primer
bi vsekakor hotei videti obraz človeka, ki se naseli v moji
hiši. Ampak saj veste, ženske so strašno zaupljive, po-
sebno kadar pride takle tujec. Usedel se vam je v hišo,
pa še imena ni povedal, mislite si. Hali!«
»Kaj vse mi pravite!« se je čudii Hali, ki je bil bolj
počasnega pojmovanja.
»Zares da!« je zatrjeval Teddy. »In še za cei teden se
je usedel! Naj- si je kdorkoli, pred tednom dni se ga ne
iznebite! In cel voz prtljage pride za njim jutri, tako je
dejal. Da le ne bo samo kamenje v kovčegih in zabojih!«
In pravil je Hallu, kako je njegovo teto nagoljufal
neznan človek s praznimi kovčegi.
Gostilničarju »Poštnega voza« je postala stvar ven-
darle sumljiva. Pognal je konjičke. »Pogledal bom za
človekom, vsekakor!« je govoril z rahlo se zapetljajočim
jezikom.
Teddy Henfrey pa je vidno olajšan gazil debei sneg
proti domu.
Toda namesto da bi »pogledai za tujcem«, je moral
Hali poslušati pikro pridigo ženino, zakaj in kje se je
tako dolgo mudil in na svoja krotka vprašanja je dobU
odgovore, ki prav nič niso spadali k stvari.
Pa Teddyjevo pripovedovanje je rodilo sad, sum se mu
je vzbudil in tudi ženina slaba volja ga ni mogla razpršiti.
»Kaj ve žen.ske, ki ničesar ne veste!« se je odrezal in
sam pri sebi sklenil, da bo vkljub vsemu o pi-vi priliki
»pogledal za tujcem«, in trdno je stopal tisti večer po
kuhinji in po spalnici in udarjal po mizah in po omarah,
češ, jaz sem gospodar v hiši. In preden sta legla spat,
je poučil ženo, naj si dobro ogleda tujčevo prtljago, koj
ko jutri pride.
»Brigaj se ti za svoje reči, jaz pa za svoje!« se je
obregnila.
In imela je vzroka dovolj za bodeče besede. Saj je bil
njen tujec čisto nenavaden, izreden človek in sama pri
sebi je bila popolnoma mirna glede njega.
Ponoči se je sicer zbudila iz strahotnih sanj. Orjaške
bele .glave, velike kakor tikve, so se stezale za njo na
brezkončno dolgih vratovih in velike črne oči so imele.
Pa ni hotela zbuditi moža, ker je bila pametna žena. Pre-
magala je .svoje strahove, se obrnila na drugo stran in
spet zaspala.
(Se nadaljuje)
MAMICA TUDI JAZ BI TAKO DOBRA JABOLKA
^A VAŠO ZDRAVO PREHRANO - KOMBINAT ŽALEC, HLADILNICA CELJE
VESTI IZ EMO
SERVISNE SLUŽBE
Zaradi naraščajoče proizvodnje so se tudi v EMO
začele uspešno uveljavljati servisne službe po raznih kra-
jih države.
Tako so ustanovljene in že nekaj časa delujejo servis-
na služba in stalna razstava v Beogradu, Ulica Borisa Ki-
driča 39, sei-visna služba in stalna razstava v Zagrebu, Uli-
ca Proleterskih brigada br. 226/6, kot organizacije združe-
nega dela.
Servisne službe in stalne razstave imajo pravico samo-
stojno sklepati pogodbe, ki se nanašajo na poslovanje
podjetja, to je, da sklepajo pogodbe o prodaji predmetov
lastne proizvodnje, pogodbe o servisnih storitvah in pro-
daji rezervnih delov na veliko in malo za proizvode za
katere opravljajo te storitve.
V podjetju posvečajo veliko pozornost razvoju servis-
ne službe, ki je glede na pestrost proizvodnje zelo mnogo-
stranska in tudi strokovno zelo zahtevna.
LETOVANJE
Tudi letos se pripravljajo člani kolektiva na leto-
vanje v Crikvenici in drugod. Sodeč po vpisu je zanj
precejšnje zanimanje. Cene v počitniškem domu v Crikve-
nici so ugodne. Za sedaj ni še določen regres, vendar
bodo o tem odločili že v mesecu maju.
Po prvem maju bodo odprli tudi dom na Golteh.
SANACIJA OBRATA V KRUŠEVCU
čeprav obrat EMO v Kruševcu ni izpolnil proizvodnih
nalog in to zaradi nekaterih objektivnih težav, je vendarle
dosegel nekaj uspeha, sicer bi lahko zašel v večje te-
žave. Da pa do tega ne bo prišlo se je podjetje odločilo
za hitro sanacijo. Tako bodo še nadalje proizvajali
kopalne kadi, vendar pa bodo nabavljali surovce tam,
kjer bo cena najugodnejša.
Zaradi naraščanja cen materiala za izdelavo kopalnih
kadi je podjetje primorano, da bo zvišalo cene tem
izdelkom. Poleg teh ukrepov bo v obratu v Kruševcu
izvršenih tudi nekaj prepotrebnih investicij.
ODLIKOVANCI
v četrtek 30. aprila je bila v EMO slavnost na kateri
so podelili odlikovanja devetintridesetim članom kolektiva,
s katerimi jih je odlikoval predsednik republike. Petnajst
članov kolektiva je prejelo medaljo dela, trije medaljo
zasluge za narod in enaindvajset red dela s srebrnim
vencem.
Poleg tega je več članov kolektiva dobilo priznanja,
pohvale in nagrade.
Slovesnost je bila v okviru praznovanja 75-letnice
delovanja tovarne.
a. maj 1970
STRAN
Najcenejše sadje -
20 kilogramov jabolk z zaboji samo 20 dinnrjev —
Vsak dan v hladilnici Celje, cesta v Trnovlje ali v
vaši delovni organizaciji i
9
14. Ne le eno, dve senzaciji so doživeli ta
dan gledalci velike dirke: zmago je odnesel ne-
znan možak v smešnem avtomobilu, dosedanji
prv^k vseh dirk pa je pridrsal na cilj zadnji!
Škljocnili so fotoaparati. Zlat venec se je
znašel na Paradižnikovem vratu, v njegovih ro-
kah pa kuverta s sijajno nagrado. - Banket, ki je
sledil nepričakovani zmagi, je vreden posebnega
opisa! - V mestni dvorani se je zbral cvet me-
sta. Na častnem mestu je sedela s svojo sopro-
go naša grča iz Košate lipe. Kilometrska miza
se je sibila od dobrot. Sam župan je z nagovo-
rom naznanil, da se požrtija pričenja.
V tem hipu pa je tudi Paradižnik začutil v
sebi potrebo, da vstane, da se zahvali za pozor-
nost, da nazdravi. Prijel je steklenico šampanjca
in pričel majati zamašek . . .
Sredi mize se je šopirila slavnostna tor
Nad to mizo je visel in osvetljeval dvorano p'
lesten lestenec, težak najmanj dve toni. Vis
je na elegantni, tanki žici In prav v to žico
z neznansko močjo priletel zamašek iz ša'
panjca!
Žica je počila in lestenec je treščil v tort
1^
6. maj 1970
STRAN

novi lia>Nl - Lrtdni
Цуо in uprava Celje, (ire-
gorčičeva 5 poštni predal
161 trejujt uredniški od-
bor Ulavni in odgovorni
urednik UKRNAKI) STR!4-
ćnik novi ikdnik iz-
haja od decembra 1969
kot naslednik CF:I.ISKK(;a
tednika, ki ie izhajal
ed   1955   leta     -    novi
"TEDNlh izliaja vsako sre-
do Izdaja tOP »DEIX>«
— enota informacije pro-
pagande Celje. Ti.sk in kli-
šeji CGP »Delo«. Rokopi.
sov ne vraf^amo. Cena po-
samezne številke 60 par,
letna naročnina 30 din,
polletni 15 din. Za tujino
zna.4a naročnina 60 din.
TeKoči račun 507-М:Ј8в
TELEFONI: uredništvo
^:i-69 niüli oglasi in na-
ročnine; ekonomska pro.
paçanda   31-05   podružnica
BESEDO IÍV1.\:
TONI
HERCFELER
Koncentracija pra2ïnic-
nih dni je za nami. Ne-
kateri, ki so si že 25. apri-
la .^abili v glavo, da bodo
Slavili tja do 4. maja, so
sploh čisto poklapani in
se težko vživljajo v novi
delovni teden. Osebno
vam rečem, da sem se
spočil. Naj mi nihče ne
zameri, če sem se prekr-
šil in namesto tistega li-
terčka (sprva sem mislil,
da bo to vino), spil liter-
ček vinjaka. O, pa tisti
je bil še po stari ceni, ker
sem ga kupil pred p>odra-
žitvijo oz. pred trenut-
kom, ko so v Beogradu
mislili, da bodo z\'ezni po-
slanci sprejeli vse predlo-
ge o podražitvi, če bi mo-
ral na frakeljček v gostil-
no, bi tam plačal dražje,
kajti tam so pač po urad-
ni poti dobili od občine,
da morajo podražiti na-
ravne žgane pijače za to-
liko in toliko dinarjev in
sedaj čakajo na uradni
dokument, da bodo lahko
spet »pocenili«. Sem sli-
šal, da bodo vsem go-
stom, ki so v teh dneh
pili po nerodnosti podra-
žene pijače vrnili denar
oz. jih bodo proglasili za
častne goste, preveč spra-
vljen izkupiček pa bodo
zadržali kot članarino. To-
rej predlogov je več m so
še kar sprejemljivi. Ha.
to ti je naložba.
Ko sem soseda po'praz-
nikih povabil na palčko
ražnjičev, mi je zaupal,
da v maju s svojo druži-
no ne poj de na noben iz-
let več. Pravi, da je imel
prvomajskega izleta do-
volj; najprej da ga je za-
frkaval avto, kljub temu,
da ga je vozil dvakrat v
Gradec, drugič pa naval
ob slovenski lužici. Spo-
mnil se je sindikalnega
počitniškega doma izpred
15 let nazaj. Sedaj ga ni-
majo več, ker služi devize,
vendar se nanj .spomni, ko
zagleda nad sabo rdečo
zastavo. E, tudi na njiho-
vem domu je 1. maja vi-
sela rdeča zastava in son-
ce je prijetno grelo in
sploh. Kako lepo je bilo
tedaj! Danes? Seveda je
lepo, a ne vsem in ne
more biti lepo ves mesec,
a še sploh tedaj, če mo-
raš Gradcu odšteti več
kot 100 starih jurčkov za
neko popravilo.

Slika levo: 4. maja zjutraj so celjski mladinci v Treniarjih prejeli od mladih iij
škega štafetno palico s pozdravi in željami tovarišu Titu. 70 mladih jo je potM
pred Muzej revolucije, kjer jo je predsednik mladinskega aktiva Zveze mlaj
Tehnomercator Mirko Hutinski predal podporočniku JLA, Radomiirju Iliču. 1
Slika zgoraj: Sekretar predsedstva občinske organizacije ZMS Celje, Viki Krai
je v slavnostnem pozdravnem govoru nosilcem štafete poudaril vlogo mladih
njihovo obljubo po še boljšem delu v prihodnjem, štafetno palico je nato prejd
dijakinja II. letnika Ekonomskega šolskega centra Helena Novak in jo s spre
stvom ponesla po celjskih ulicah. Mladi Celjani so jo predali mladincem Slo»^
skih Konjic na Frankolovem. (Foto: J.
IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOji
Tednikov glas gre v deveto vas. Za našo zbirateljsko akcijo so i-
deli tudi v Zagorju ob Savi. Poslali so nam taka dva »krajcerji
STANKA in MAKSIJA LAŠIČ, dvanajstletna dvojčka. Kaj več o л
ju ne vemo, razen, da ne vemo, kateri je kateri. Moramo pristavi
da izbor najbolj podobnih dvojčkov ni omejen le na celjsko Pj
ročje. Treba pa je kanec potrpljenja, kajti nabralo se nam je že (
50 fotografij in naslovov. ,
FRANC KOŠIR V UREDNIŠTVU NOVEGA TEDNIKA. V dneh
pred prazniki je skupaj z direktorjem Radia Jesenice obiskal ured-
ništvo našega radia, Novega tednika in dopisništvo dela tudi Franc
Košir, znani pevec ansambla »Avseniki«. (Foto: H. Prenizl)
VREME
od 7. do 17. maja
Nekako od 13. do Г^
maja lepo vreme. V з>
talem nestalno s pog'''
i stimi plohami oziroin'
; nevihtami in nevarnih
i stjo toče. Okrog 16. rn*
i ja trajen dež z močn*
j ohladitvijo.    Dr. V.
KAKO
SE JE TREBA
ZNAJTI
Treba je reči, da so naši delovni ljudje sprejeli \
zadnje podražitve z velikim samoupravnim razume- '
vanjem in politično zrelostjo, saj tudi vedo, da se '
v bistvu niso povečale cene, ampak samo prometnil
davek, po drugi plati pa jim je iz prakse jasno, da '
kadarkoli zaškripa, ni drugega izhoda, kot povečati\
prometni davek. i
Posebej jih ob tem seveda razveseljujejo nekate-}
re pocenitve, kajti vedno, kadar nekaj podražimo,-
ne pozabimo tudi nekaj jMceniti. tako da praktičnoi
s klinom izbijemo klin. V zadnjçm primeru se je\
bistveno pocenil tekstil, se pravi tako bistveno, dal
so pocenitve vsekakor omembe vredne.
Ce poznamo našega delovnega človeka, lahko ve.\
mo. da ga večji prometni davek ne bo preveč pri.''-
zadel. Kot je recimo razložil delavec s 50 starimi
jurji mesečnega dohodka svojemu tovarišu, tudi de-
lavcu s približno toliko dohodka, bo problem rešil
zelo preprosto:
mesa ne bo jedel toliko kot poprej, ker ga tudi
ni toliko, kar pomeni, da bo na istem:
peči na kurilno olje nima, zaradi česar bi bil lah-
ko prometni davek zavoljo njega še višji;
kadar bo kupil avto. bo kupil takšnega, ki ne
presega vrednosti 3,5 starih milijonov din in tako
ne bo plačal 50 odstotkov prometnega davka;
jabolka bo kupoval v razprodaji ali pa jih sploh
ne bo kupoval, pač pa bo počakal, da hladilnica ne
bo vedela kam z njimi in jih bo morda dobil celo
zastonj;
kar zadeva drugo hrano, bo upošteval nasvete, da
je bolje manj jesti in ostati zdrav, kot če bi preti-
rano obremenjeval želodec in bi imel težave;
kadil ne bo, pil pa bo, če se bodo zmenili, kaj
■naj naredijo s prometnim davkom na alkoholne pi-
jače;
če bo hotel biti resnično poceni oblečen, se bo
oblačil v otroško konfekcijo, ki se je pocenila za en
(novi dinar).
In tako dalje.
Iz vsega tega vidimo, da je z umnim in pametnim
gospodarjenjem lahko vsakdo na svojem oziroma
na istem, kot je bil. to pa je dokaz našt neomajne
stabilnosti, ki jo resnično nobena podražitev ne
premakne. dihur