ZAH 9> Glasilo „Nak>avl|alne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji" v Ljubljani Vfl e- V Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18-—. = Posamezna številka stane Din 1-50.^ Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VH. Naloga bodočnosti. Številne naloge, ki izvirajo iz potrebe po enotni organizaciji produkcije in kon-zuma v okviru narodnega gospodarstva, bi imela vršiti, kot najpopolnejše organizirana družabna enota, država. Vendar pa bi bilo napačno misliti, da bi bila država zmožna te naloge v polni meri izvršiti. Nasprotna, skušnje) širom sveta pričajo, da je država v tem oziru precej ne-| sposobna. Njen aparat je preokoren, ker ne dopušča, da bi prišla privatna inicijativa do popolnejše in primernejše veljave. In ravno radi tega ugotovljenega dejstva je nujno potrebno, da se narodno gospodarstvo poleg države opre na zasebne gospodarske organizacije predvsem na za-družniStvor'*wwfT Država zamore s svojimi zakonskimi določili ustvariti temelj in ogrodje cele narodne gospodarske organizacije, toda podrobna izpolnitev in izvršitev v velikih obrisih začrtanega narodnega gospodarstva, je stvar zasebnih gospodarskih organizacij. Da igra zadružništvo v teh vprašanjih važno in odločilno vlogo, je že v njegovi naravi utemeljeno, ker združuje v sebi najširše plasti ljudstva. Le zadruga je zmožna pritegniti ljudstvo, bodisi kot producente ali konsumente v enotne narodne gospodarske organizacije. Brez široko razpletenega zadružništva, o enotnem narodnem gospodarstvu sploh govora ne more biti. Dokler ni \elika večina ljudstva orga-j nizirana v konsumnih zadrugah, toliko časa je nemogoče imeti točen pregled nad produkcijo in konsumom. Šele takrat, ko se to zgodi, bodo za-mogle organizirati produkcijo in konzum in ga usmeriti koristim splošnosti. Šele takrat, bo tudi dana možnost, ko se producenti in konsumenti organizirajo v neposreden stik, da se izloči neproduktivna in nepotrebna umesna trgovina. Na dlani j© toraj, da se mora zadruž-ništvo, kot najmerodajniji in eden prvih Sniteljev v enotni narodni gospodarski organizaciji, od strani države posebej upoštevati in kar najbolj podpirati. Poleg široko razpletenega zadružništva in poleg zadostne splošne narodno gospodarske naobrazbe, pa je za razvoj enotne gospodarske organizacije neobhod-no potrebno, izvežbati kar največ ljudi v praktične narodne gospodarje. Gola teoretična izobrazba poleg zadružništva še pomeni mnogo premalo, da bi bilo mogoče zasnovati na tej podlagi, enotne gospodarske organizacije. Edino na ta način bo dobilo prebivalstvo v najširših plasteh, upogled v najtežje in najvažnejše gospodarske probleme. Edino na ta način se bodo naučili presojati, pojave javnega življenja po njihovih pravih gospodarskih vzrokih. Le tako vzgojeni ljudje, bodo kos nalogam,/ ki jih bo zadružništvo vršilo v pravem in enotnem narodnem gospodarstvu. Pomen in vpliv nabavljalnih zadrug. Našo zadrugoi smo si ustanovili, da nam olajša težavni gospodarski položaj, v katerega so zabredli vsi nižji in srednji sloji vsled vojnih in povojnih razmer. Iniciativo za ustanovitev zadruge nam je dala pravzaprav vlada sama, ki je, sicer le iz fiskalnih razlogov, z neko uredbo hotela vpeljati zadruge za državne nameščence, ki naj bi bile za te obvezne. Odtegovala nam je deleže za zadruge, za savez zadrug, seveda davno preje, predno se je sploh mislilo na ustanovitev zadrug. To postopanje je vzbudilo splošni odpor, vlada je odstopila od svoje namere in prepustila nam • je vsaj prostot glede ustanovitev zadrug, če nam je tudi obliko in organizacijo zadruge, vsaj v glavnih potezah, s prej omejeno uredbo dekretirala. Kakor omenjeno, »o bili razlogi, ki so dovedli vlado do> tega koraka, zgolj fiskalni. To se jasno vidi iz nekega člena teda nje uredbe o draginjskih dokladah, ki pravi, da bodo dobivali le oni uslužbenci draginjske doklade, ki bodo pristopili tem zadrugam. Vlada je pač računala s tem, da bodo zadruge svoje člane, (to so toraj uslužbenci sami) preskrbovale ceneje z dnevnimi potrebščinami, da ji bo toraj mogoče odmeriti dohodke državnim uslužbencem tako nizko, da bi država pod bremenom: teh izdatkov ne trpela. Z drugo besedo, eksistenčni minimum, kajti nad tega se še ni nobena vlada v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev vspela glede prejemkov svojih uslužbencev-tlačanov, je skušala v številkah potisniti še malo navzdol, z' izgovorom, da dobivajo uslužbenci itak vsa živila itd. ceneje v zadrugah, nego drugo prebivalstvo. Ali je bilo to postopanje vlade res socijalno, je veliko vprašanje. Sko-ro bi rekli, da ne. Kajti, ko bi bila vlada res socialno postopala, bi bila dala vsaj za začetek zadrugam primeren kredit ali primemo posojilo na razpolago, da bi bilo zadruge zamogle koj z velikim obratom početi in uživale od začetka vse one ugodnosti, ki ga uživajo v gospodarskem: pogledu kapitalistična podjetja. Tega pa vlada seveda ni storila, saj je morala ščititi trgovski velekapital. — Socijalna vlada bi svoje nameščence plačala delu primerno in prepustila njihovi inicijativi, da si gmoten položaj skuša izboljšati potom ■ zadružništva. Slabo plačati in prisiliti nameščence, da delajo poleg službe še na zadružniškem polju (ako ne vsi, vsaj nekateri), za ktero delo pa ni nudila nikake kompenzacije, kaže pomanjkanje socijalnega čuta in soci-jalnega umevanja. Ponosni pa moramo biti, da smo, ko je obveznost glede ustanovitve zadrug prenehala, iz lastne volje to ustanovili, do česar nas je hotela vlada prisiliti. Namen naše zadruge ali pa zadrug državnih nameščencev sploh je ta, da nas preskrbuje s cenejšimi potrebščinami, kot jih nam nudi poklicni trgovec. Nastopi pa vprašanje, ali je to edini namen, edini vspeh, ki ga hočejo zadruge doseči. In tu moramo nekoliko globokeje premisliti. Vojna doba nam je prinesla celo vrsto trgovcev, ki so se vrinili v trgovski stan, ne da bi imeli za istega kako kvalifikacijo. Konjunktura jih je spravila na površje, pijavke naroda v gospodarskem oziru. Tudi reda! ; trgovci so prišli več ali manj pod vpliv teh ljudskih pijavk in so skušali sami si pridobiti mnogo večji dobiček, kot bi jim dopustil čas normalnega gospodarstva. Vsako padanje vrednosti našega denarja so vpo-rabili, da sc zvišali cene, pri zrastku valute pa so komaj reagirali. Cene so tako narasle, da niso bili izdatki državnega nameščenca, ki je dobival vedno isto plačo, v nikakem skladu več z njegovimi prejemki. Ko smo si ustanovili našo zadrugo, je bil še za poklicnega in nepoklicnega trgovca zlati čas izžemanja. Z ustanovitvijo naše in vsporedno tudi zadruge državnih nameščencev se je slika precej spremenila. Solidna konkurenca zadrug je tudi trgovcu onemogčila vporabiti vsako priliko, da obogati v neomejeni meri. Pomisliti moramo, da je samo pri naši zadrugi nad 1000 družin, ki se danes ne preskrbujejo več pri rednem trgovcu. Tudi za trgovca je to število veliko, in skuša si pridobiti prejšnje odjemalce na ta način, da nudi potrebščine po konkurenčni ceni. Netrgov-ske pijavke-verižnike je ta konkurenca sploh izločila iz gospodarskega življenja.^ S tem je pa zadružništvo izvršilo še drugo, važno nalogo to je regulacijo cen in gospodarskega življenja sploh. In nedvomno je iz splošno gospodarskega vidika ta naloga važnejša, nego preskrba članov s oenimi potrebščinami. Kakor vidimo, ima zadruga velike dolžnosti napram članom in napram skupnosti. Zadruga naj nas preskrbuje z živili in potrebščinami v isti kvaliteti in kvantiteti (slabo tehtanje zadruge ne smemo trpeti) kot redni, solidni trgovec, pa po nižji ceni. Zadruga naj nam nudi tudi iste ugodnosti, kot jih nam nudijo poklicni trgovci, kakor n. pr. dostava živil na dom itd. V tem pogledu bi 'bilo pri naši zadrugi še marsikaj organizirati. Zadruga naj sploh regulira cene vsem potrebščinam, kajti padanje cen pri živilih bo povzročilo padanje cen tudi drugih predmetov, kar pride zopet posredno članom v dobro. Ali pomisliti moramo tudi, da dolžnosti na eni strani zahtevajo tudi dolžnosti druge strani. In dolžnosti članov napram zadrugi bi bile sledeče 1. Ne godrnjaj, ako je cena v zadrugi ista kot pri trgovcu. Pomisli, da ti zadruga iz čistega dobička plača koncem leta dividendo, da si toraj tudi v tem slučaju pri zadrugi ceneje kupil kot pri trgovcu, 2. Kupuj pri zadrugi tudi tedaj, če je cena izjemoma (ne redno) nekoliko višja, nego je pri trgovcu, ker se faktična cena vsled dividende itak zniža in ker ti zadruga pri drugih predmetih nudi večje ugodnosti (saj pride dobiček Tebi v dobro). 3. Priporočaj vstop v zadrugo nečlanom, ker se s številom članov ojači zadru- 4. Podpiraj zadrugo, ker je socijalno podjetje in resnično regulira cene. 5. Pri volitvah odbornikov voli le najboljše ljudi, ki imajo Tvoje zaupanje v gospodarskem oziru, ne glede na politično’ stanovsko pripadnost. Zadruga je gospodarsko, ne pa politično in stanovsko podjetje- 6. V odborih bodi, ako si izvoljen, nepristranski in glej le na dobrobitje zadruge in njenih članov. 7. Drži se zadružniške discipline, ker je potrebna za razvoj zadruge. Zadruga in zadrugarji bodo vspeli, ako se bodo držali teh par točk. Židje v Galiciji, kakor omenjeno v štev. 1 ;; Zadru-garja« bi bili propadli, ako bi si bili člani zadruge svesti svojih oo Iznos ti napram zadrugi. Boj bi bil trajal par mesecev ali zmagala bi bila zadružniška misel. Omenimo še to, da nekatere zadruge silijo svoje člane na ta način, da krijejo svojo potrebo na dobrinah pri zadrugi, da dobivajo le oni pasivno in aktivno volilno pravico, kteri kupijo tekom leta potrebščine do gotovega zneska, n. pr. ima pasivno volilno pravico le oni, i doseže povprečni letni znesek enega člana, aktivno pa le oni, ki doseže vsaj petino tega zneska. In to je pravilno, ker tudi za zadruge naj velja načelo: Le v edinosti je moč. O posmrtninskem fondu. V zadnji številki Zadrugarja« smo razglasili, da dobi rodbina za minulim članom 1000 Din podpore. Načelo teh podpor je sprejel občni zbor dne 27. apr. t. 1. in določil za to poseben fond 10.000 Din. Vrhu, tega se je pripisalo v ta fond po sklepu občnega zbora vse nereklamira-ne dividende. Začasni pravilnik za izplačilo posmrtnin določa v glavnem: Izplača se rodbini člana, ki je bil najmanj pol leta član zadruge 500 Din, in ki je čez leto član, pa 1000 Din podpore. Kdor se smrtno ponesreči v službi se prizna njegovi rodbini ne oziraje se na dobo članstvo celo podporo 1000 Din. Umrli so po 27. apr. t. 1. šele trije člani, in če bi šlo tako naprej, bi narasel posmrtninski fond, dosti visoko. V resnici pa je treba-kalkulirati z večjimi številkami. Sedaj ima zadruga nad 1200 članov. Ker so* nekateri ob ustanovitvi zadruge in pristopu v članstvo bili že precej stari, se sme računati na največ 15 letno povprečno dobo članstva. Ali, povprečen član bi moral vplačati v 15 letih 1000 Din v ta fond. Kadi obresti, ki jih prinaša ta fond, se lahko računa letno samo ca 50 Din, ali mesečno ca 4.25 Din. Na leto bi moralo dotirati 1200 članov v posmrtninski fond 60.000 Din ali skoro 1 odstotek od prometa v Zadrugi. S temi številkami se mora računati, ako noče upravni odbor ali članstvo priti kedaj pozneje v zadrego. Šele potem, ko bodo pristopali v zadrugo novi železničarji, mlajši ljudje, ki jim; bo usoda naklonila poprečno 25 let življenja in članstva, bo zadostovala polovica navedenega zneska. Vprašanje pa je, ali je dosedanja določba pravična za članstvo. Ali se ne bodo nekateri okoriščali s to napravo na škodo drugih? Ali ni krivčno, da plačuje obilna — in tedaj bolj revna družina kot močnejši konzument za drugega, ki iz udobnosti ali radi manjše potrebe prav malo kupuje v zadrugi? Dobita pa na koncu isto, in še s to razliko, da občuti ponavadi ravno obilna družina hujše smrt družinskega očeta. Tako se1 je pojavila med nekaterimi tovariši ideja, da se naj splača podpora po doseženem konsumu. Recimo, da se dobi 1 odstotek od vsega nakupa v zadrugi od začetka članstva. Obračun je lahek, ker ima zadruga vpisano, koliko je dobil prizadeti preje dividend, samo zadnje leto se še posebej zra-čuna po nakupni knjižici. To bi zneslo na leto in člana povprečno 80 Din, v 10 letih 800 Din, po 20 letih 1600 Din itd. Vprid onim,, ki umro prezgodaj pa naj bi se postavil nekak minimum podpore na račun maksimuma onih, ki žive še dolgo. Recimo, najmanjša podpora 500 Din —- največ 2000 Din. Za slučaj, da se pa kdo v službi smrtno ponesreči — po 300 Din na vdovo in posameznega nepreskrbljenega otroka. Ker se v ta namen določeni fond obre-stujej se lahke računa, da se naloženi kapital v 20 letih podvoji in se kalkulira pri prodaji blaga samo s pol odstotka dobička v prid posmrtninskega fonda. To ie v glavnem dosedanji pravilnik in pa ideja novega principa pri odmerje- nju posmrtnine. Ker smo že preko polovice leta po odobreni bilanci, bo ostal do prihodnjega rednega občnega zbora stari pravilnik v veljavi — povrnili pa se bomo v začetku leta 1925 na to idejo in prosili članstvo za mnenje. Naj se ne smatra ustanova, ideja takih podpor kot nekaka konkurenca že obstoječim pogrebnim in podpornim društvom. Nasprotno, priporočamo vsem, da se organizirajo, kjer le mogoče, — kjer ga ne . zavrnejo radi starosti, — da se okoristi s temi ustanovami. Nikdar ni zadosti podpore v slučaju kake nezgode. Seveda naj ne pozabi članstvo pri kupovanju na ta odstotek. Vsak naj prispeva k skupni zgradbi, v skupni fond svoj delež. (Opomba uredništva. Člankar je načel jako važno vprašanje z novimi idejami, ki zaslužijo vso pozornost. Pričakujemo, da se iz vrst članstva javijo tovariši, ki jih to vprašanje zanima, da mogoče s takimi razpravami pomagajo izkristalizirati jedro tega nad vse važnega vprašanja, pravično in vsestransko zadovoljivo.) O prodajnih cenah. Niso redki slučaji, ko ne kupi član v zadrugi predmetov, — ako niso cenejši kot pri trgovcu, že napisano si pusti črtati. Nekateri delajo to iz komodi te te, drugi iz principa, dostikrat ne brez kritike. Izrabljajo pa pridno in strastno vsako konjunkturo. Je to posledica životarjenja železničarjev med vojno in po vojni — ne škoduje pa, če spregovorimo tudi tu par besed. Povprečno mora naša zadruga računati pri prodaji blaga živeža na sledeče: Koncem leta se naj bi splačalo vsaj 2 odstotka dividende. Poslovni davek, za katerega še sedaj ni gotovo, oe ga bo treba plačati ali ne, 1 odstotek, za posmrtninski fond pol odstotka, za rezervni sklad 1 odstotek, za režijske stroške 3 odstotke, za kalo 1 odstotek — in za eventuelne izgube pri padcu cen najmanj 1 odstotek. Skupno skoro 10 odstotkov. S tem je treba kalkulirati pri prodaji blaga. In član, ki kupuje, mora vedeti, da ima neposredno itak 3 odstotke — če pa umre preje — njegova družina tudi lahko še mnogo več dobička. Še druga okolnost je neugodna za zadrugo kakor za vse podobne ustanove. Trgovec nima tako stalnih odjemalcev, kot pa zadruga. In v času, ko je znano, da bo blago padlo — mu lahko zmanjka onega blaga za par tednov, — ga ne. kupi, ne prodaja — in ne more zgubiti pri takem prehodu. — Edino zadruge so primorane imeti v zalogi vedno in vse blago, — pretolči tako nevarne krize in izpostavljati se skoro gotovi izgubi. In še posebno, kjer je članstvo nezavedno, tam lahko postane taka kriza poguba za ustanovo. Nismo sentimentalni, in ne računamo na tako splošno discipliniranost članov — ali za take slučaje se mora zadruga kriti takrat, kadar je čas. Vsaka prilika se naj izrabi, da se nabere gotovo rezerva za nepripravljene skoke — ali padce v cenah. Le podejtje s poštenim rezervnim fondom je trdno in se mu lahko zaupa. Na one učenjake, ki vidijo v takih člankih — kakor sploh v našem glasilu samo klicanje na pomoč, — »jim mora že slabo itd. — se ne moremo ozirati in še podrobneje razlagati. Članstvu pa, ki je ponekod preveč-skeptično, ali nepoučeno o razmerah, v kalkulaciji mislimo, da smo zadostno pojasnili naše stališče glede prodajnih cen in brutto dobička, ki se mora z njim računati. Zadružni vestnik. Vsem članom priporočamo, da se poslužujejo če le mogče enkratnega mesečnega nabavljanja živil potom • pošiljk, ker si s tem prihranijo stroške za pošiljke tekom meseca po večkrat naročenih živil. V njih lastnem interesu je, da se tega priporočila drže. Ljubljanski člani, ki se še niso javili, da žele imeti kupljena živila dostavljena na dom, naj to čimpreje store, da se končno organizira dostava na dom, kot je bila zamišljena. Priporočamo vsem to ugodnost, ki stane malenkost, posebno pa onim članom, ki se radi oddaljenosti stanovanja od sedeža zadruge poslužujejo brez potrebe trgovcev v bližini. Člani, poslužujte se pri nabavi potrebščin le svoje zadruge. Zadrugarji. Javite vse svoje želje, nasvete in zahteve, bodisi glede kakovosti blaga, cen, poslovanja, časopisa in drugo svoji zadrugi, ali osebno ob priliki nakupa, ali pismeno po pošti. Zunanji člani se lahko poslužijo svojih zabojev, ker poleg naročilnega lista, lahko dostavijo tudi pismene želje in zahteve. Čim bolj tesni bodo naši zadrugarski stiki, tem bolj bo zadruga prospevala. Pritožbe. Vse pritožbe kateregakoli značaja, je ngsloviti v zaprti kuverti na nadzorovalni odbor. - - , jrf' io b tj, .■ »i Člani to lahko store po pošti, po zaupnikih ali potom osebnega nakupa, ker je vsakomur na razpolago pritožna knjiga. — Opozorite tudi na vsak katerikoli nedosta-tek. Naznanilo. V smislu sklepa upravnega in nadzorovalnega odbora, bo prinašal »Zadrugar: vsak tretji mesec celoten cenik vseh predmetov, ki jih ima zadruga v zalogi. Vsak umesni mesec pa samo izvlečni cenik najvažnejših življenskih potrebščin. V tej številki prinašamo zopet celotni cenik. Za vse druge nabave, kakor oblek, perila, blaga za perilo, čevljev in drugo, naj se člani poslužujejo le tvrdk, s katerimi je zadruga sklenila ugodne nabavne dogovore. Te tvrdke so: Za obleke narejene I. Kunc v Ljubljani, Gosposka ulica; za perilo Triglav v Ljubljani, Kolodvorska ulica; za blago za perilo nekaj v lastni zalogi in pri tvrdki J. C. Mayer, Ljubljana, Stritarjeva ulica; za sukno »Textiliana v Kočevju; za čevlje v zadrugi, po meri pa v čevljarnici Nabav-Ijalne zadruge drž. nameščencev v Ljubljani, Vodnikov trg. Za vse tu omenjeno blago, izstavi zadruga poseben naročilni in nakazilni list. Tovariši kupujte vse svoje potrebščine edino v svoji zadrugi. Listnica uredništva. Vse dopisovanja zmožne člane prosimo za sodelovanje. Članki, vesti, predlogi, nasveti, se ra-devolje sprejemajo in uporabljajo, četudi niso slovnično dovršeni. Take članke in dopise uredništvo samo predela. Izogibati pa se je brezpogojno člankov politične in osebne vsebine, ker tako pisani članki gredo v uredniški koš. Kdor hoče, da ne bo pisal za koš, naj take stvari odloži v političnem časopisju. Program našega lista je le gospodarsko zadružno uzgojnega in informativnega značaja. Uredništvo se hoče strogo držati tega programa, ker hoče z vzgojnim delo iz vseh članov ustvariti eno dušo in eno telo, da kot tako enota uspešneje nastopamo proti izžemalcem povojne dobe. Uredništvo. Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic« v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani Cenik živil. Mlevski izdelki. Din Moka pecivna 0 gg kg 6-30 » mehka y> 610 » krušna 99 450 » ajdova Y> 6-50 » ržena 99 5-— » koruzna Y» 3-60 » krmilna n 275 Zdrob pšenični 99 6-50 » koruzni 99 4-50 Otrobi pšenični 99 2-10 » koruzni 99 1-50 Testenine. Makaroni italijanski kg 17-— » domači 99 10-— Polži italijanski n 16 — » domači 99 —■— Rezanci domači n 10-— Špagetti » n 10-— Fidelini » 99 10-— Zrnje. Riž I. vrste kg 10-— Riž II. vrste „ 8-— Koruza v zrnu 99 3-30 Kaša prosena 99 6-— Ješprenj domači 99 6'— Ješprenjček za juho 99 9-— Fižol koks 99 7‘— » nizki 99 * Leča 99 12-— Sladkor. Sladkor v kockah kg 16-50 » sipa 99 14-50 Sladkorčki (bonboni) fini 99 30-— » » fini 99 Kava. Kava surova I. vrste kg 54-— Kava surova II. vrste 99 44'— Kava žgana 99 58'— Kavine primesi. Kava Kneipp kg 14"— Kava žitna 99 8"50 Kava Widrova „ 12-— Kava družinska 99 12-50 Kava Kolinska kg 23 — Kava figova 99 24-— Cikorija Franck 99 23-50 Drugi predmeti. Mast domača kg 38 — Mast amerikanska 99 34-— Sol debela 99 3'— Sol nemška 99 4‘— Čaj v zavitkih zavit. 3‘— Kakao kg 32-— Paradižniške konzerve lA kg doza 14"— Marmelada kg * čokolada a K kg tabl. 15-- Čokolada a ‘/k kg 99 6 -, 5 -, Čokolada z lešniki 99 3-20 Rožičeva moka kg 9-— Delikatese. Slanina prekajena kg 40-— Slanina papricirana 99 42-— Salame ogrske 99 120-- Salame navadne 99 28-— Salame krakovske 99 70 — Kranjske klobase komad •— Prekajeno meso I. vrste kg 40"— Sardine velike škatle 9-— Sardine male 99 7-— Med kg 23-— Sir na pol ementalski 99 50-— Sir trapistni 99 30 — Maggi velike steki. 22 — Maggi male 99 9 — Gorčica (ženf) kozarec 9-— Gorčica (ženf) steki. sodček 8-— Keksi celi zavitek zavitek 6-— Keksi zavitek 5-— Juhan za juho veliki steki. 12"— Juhan za juho mali 99 * Juhan dkg 1 — Maggi 99 1-50 Sadje. Češplje suhe bosanske kg 12-— Češplje suhe domače 99 9 — Hruške suhe domače 99 5-50 Jabolka namizna 99 2-50 Rožiči 99 9-- - Mandeljni 99 50-— Fige 99 • Rozine 99 26-— Limone komad Iv, D55 Tekočine. Kis dvojno močan liter 4 — Kis domači 99 2 — Olje namizno najfinejše „ 25‘— Olivno olje 99 28 — Rum X> 1 steki. 25-— Rum -K 1 99 37-50 Tropinovec 99 23-— Brinjevec 'A 1 99 22-— Slivovka X 1 99 20-— Mineralna voda X 1 99 7'50 Dišave. Poper cel in mlet veliki zavitek 2-50 Poper cel in mlet mali „ 1-25 Cimet cel in mlet veliki „ 3-20 Cimet cel m mlet mali „ 1-60 Klinčki (žbice) >* 2-50 Dišave cele in mlete veliki n 2-50 Dišave cele in mlete mali „ 1 25 Lavorievo zrno (lorber) „ 250 Janež 99 2 50 K umna 99 2-50 Muškatovi orehi komad —•35 Vanilij v kosih 99 6 — Vanilijin sladkor zavitek —•80 Žefran 99 —•70 Paprika mleta veliki 99 3-20 Paprika mleta mali 99 1-60 Pecivni prašek . ” 1-25 Perfem 5-7 Potrebščine za perilo. Milo Schicht kg 18"— Milo Zlatorog 99 16 50 Milo Gazela 99 16 — Milo trpentinovo 99 19"— Milo toaletno komad 7"— > > 99 5'50 » > 99 5 — Milo toaletno 99 4'- Soda za pranje kg 1-70 Plavilo zavitek 2-50 Boraks 99 2'50 Pralni prašek 99 250 Škrob rižev 99 2-50 Glicerin 12-— Potrebščine za čevlje. Krema Dilber vel. škatla 5-— Krema Dilber mala 3- Mast vazelina 99 5-50 Mast Jelka vel. doza 4 50 Mast Jelka mala n 2-80 Borsin za podplate 99 7-50 Krtače za blato komad 4-— Krtače za svetlih 99 950 Čistilo belo škatla 270 Mast črna za čevlje doza 3-— Zobotrebci šopek 1-— Vrvice za čevlje par tU ZU Oblačilo in obutev. Batist Platno za rjuhe Kotonina rjava Madapolan Sifon Cefir Oksford Barveni tisk Platno plavo za predpasnike Klot črni Platno za brisače Nogavice ženske > moške > otroške Čevlji moški » ženski Športne čepice Barbani: Bluze za ženske Srajce moške Obrisače fine Obrisače za kuhinjo Namizni prti in servijeti meter 28—58 » >9 40', 46 50. 18’— 18'— 17‘50 23'-, 35’-18 - „ 19-50,22,23 „ 24--, 26’- „ 55'-, 64’- „ 20- do 26\ par 22‘- do 42’-„ 14-- do 30-- „ 14-- do 32-- „ 275 — 430 „ 290 — 305 kom. 32'— meter 20—35 kom. 130—140’ , 80—200 „ 42-50 „ 12-22-50 garn. 215—230