Leto XIII. [Štev. 174 TELEFON: UREDNIŠTVA 25.67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409 Maribor, sreda 2. avgusta 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali,po ppsCi*14.cLin. dostavljen na dom 16'dmf tujina 30 din Cena 1 din 1— j Umor poveljnika španske garde Poveiinika nacionalistične garde Gaberdona so ubili iz zasede republikanci v bližini Talavere — Novo nevarno gibanje med španskimi republikanci -Razdor med Francom in generali, ki zahtevajo odstranitev notranjega ministra in novo notranjo ter zunanjo politiko MADRID, 2. avgusta. Agencija Havas poroča: Po španskem uradnem poročilu je »neka banda rdečih« napadla tri kilometre daleč od Talavere poveljnika španske nacionalistične garde in madridskega policijskega inšpektorja generala Gaberdona. Napadalci so napadli poveljnika s streli iz zasede, ko se je peljal ml-m° v avtomobilu. Poveljnik Gaberdon in njegov šoier Dies sta bila takoj mrtva. N°VO DVIGANJE REPUBLIKANCEV. PARIZ, 2. avgusta. Položaj v Španiji Postaja vedno bolj napet in nejasen, ker ^ zdi, da skušajo izkoristiti nesoglasja, nasta,a med zmagovitimi naciona-tudi republikanci, ki se zopet dvi-j8’0- ^osebno resen je položaj v Asturiji o na Baskiškem. Ponekod stopajo na ^an republikancev s svojimi simpatija-jj ..udi vojaki, ki so nezadovoljni zaradi 5. ^ia porcij hrane in mezd. Povsod gjj , . - , rajŠnji izbruh protirevolucije, d so morale falangistične čete razoro-' redn° vojsko, med katero se je širil g r- V Asturiji se kljub demantijem iz Ur8osa nemiri nadaljujejo. Se Pojavili letaki, ki napovedujejo V Bil- SOLIDARNOST GENERALOV. Iz vladnega tabora samega je bilo mogoče izvedeti, da so se vsi generali in ostali višji častniki solidarizirali z generalom Oueipo de Liano in Yaguem in soglasno zahtevajo, da se sestavi nova vlada, iz katere mora na vsak način no-tranji minister Serrano Suner, zet generala Franca. Generali zahtevajo spremembo notranje in zunanje politike. V notranji politiki so proti vsakim fašističnim eksperimentom in za obnovitev monarhije, v zunanji politiki pa proti na-vezanju Španije na usodo Italije in Nemčije ter za strogo vsestransko nevtralnost. General Franco je bil pod tem pritiskom, ker se boji upora v vojski, prisiljen opustiti nadaljnje postopanje proti generaloma Oueipu de Llanu in Yagueju, ki se zopet svobodno gibljeta. Proti odstranitvi ministra Sunera se za enkrat še upira. ŠPANSKE MEJE ZAPRTE. Sicer je pa kontroliranje vesti iz Špa nije zelo težavno, ker so španska oblast-va nenadoma popolnoma zaprla špansko-francosko mejo za ves promet. Prav tako so prepovedala vsak uvoz tujih in vsaj izvoz domačih, španskih listov. Že to je pa dokaz, da se v Španiji nekaj dogaja, kar mora biti resnega značaja. ITALIJANI TRDIJO NASPROTNO. RIM, 2. avgusta. Havas. Tu se zatrjuje, da je sodelovanje Španije na vojaškem področju z osjo Rim—Berlin dovršeno dejstvo. To se sklepa iz poročila, da se vrše na križarki »Pola« ob priliki sedanjih pomorskih vaj sestanki zastopnikov italijanskega, nemškega in španskega generalnega štaba. To se zdi še toliko ver jetneje tudi zaradi prihoda španske vojaške misije k italijanskim vojaškim vajam, ki so se sinoči pričele ob Padu. Misijo vodi general Sanchez Gonzalles. Angletki in ameritki protett v I okiu ^*?9leški veleposlanik in ameriški poslaniški namestnik sta včeraj prote-^•rala proti sovražnemu gibanju na severnem Kitajskem in zagrozila -represalijami — Tokijska pogajanja v brezupnem stanju Tokio, 2. .avgusta. Reuter. Angleški poslanik Craigie je obiskal včeraj ja-b°nskoga ministrskega predsednika Kata a Zahteval v imenu svoje vlade, da se kil8protiangleško gibanje na severnem jj aiskem, ker bi sicer nastale resne tež-J.J-® Za nadaljnja angleško-japonska podest;18' ^ra'^e ie zahteval, da se ob-Kat0 .° tem tudi zunanji minister Arita. baujele Ogovoril, da ni ni a omenjeno gi-sta tftn>nega opravka s pogajanji, ker čisto ločeni stvari. Gibanje je Posej..*1 teraz ljudske volje, ki pa še ni in rert ,tako daleč, da bi ogražalo mir in n. * "*aPOflSka vlada ni z njim v zvezi kj 2a ,m°re zato ničesar ukreniti. V ena-ga !e obiskal namestnik ameriške-Zunan. b°s,anika zastopnika japonskega 8&rministra In ga opozoril, da se v6r«n n Protiangleško gibanje na se-tiban-In ^'taiskem vedno bolj v splošno •feniJ6 Proti belcem ter ograža tudi živila st ^oriških državljanov. Zahteval je, rake teponska vlada tu primerne ko- ko^O, 2. avgusta. List »Niči Niči« ^laiu .int®rvencijo angleškega veleli n™a »n ameriškega zastopnika za-j a na sev®rnem Kitajskem in ime ’ da je jasno, da sta to storila v syojlh vlad, kar nedvomno doka-^..j^lovanio Anglije in USA v vseh J3i “»an5Ih Daljnega vzhoda. List doda-°gor' So ikonski politični krogi skrajno *a c®ni zaradi tega koraka Anglije, ki «ki) iroba smatrati kot grožnjo Japon-bjn rJasG v zvezi z dokazom sodelova-cijo. angleško In ameriško diploma- 2. avgusta. »Ašahi Šimbun« gQ{’da so se v zadnjih dneh pojavile Ja„J° nepremagljive težkočc v poga-med Anglijo in Japonsko v vpra-valute in srebra v Ticncinu. Ja- koncesiji in da se razveljavi obtok kitajske valute, dočim vztraja Anglija pri tem, da je to srebro last vlade v Čung-kingu. Anglija sicer priznava sedanji položaj na Kitajskem, vztraja pa pri tem, da ne more storiti ničesar, kar bi imelo značaj neprijateljstva nasproti Čungkin-gu. Ta nesoglasja so sedaj privedla do tega, da se pogajanja stalno odgajajo. Tudi za danes napovedanega sestanka ne bo. ŠANGHAJ, 2. avgusta. Stefani. Ja- ponski tiskovni urad je v posebnem komunikeju naglasil, da so bili zadnje čase zelo tesni stiki med sovjetskimi in ap gleškimi konzulati na Kitajskem. Angleške konzularne oblasti so stopile v Šanghaju v zvezo z ruskimi ter se zedinile na skupen postopek glede podpore kitaj' skih čet, ki vpadajo v zasedeno Kitajsko in na japonska letališča. Tudi je posebna vsota kitajskega denarja določena za podporo sovjetskih konzulatov in njihove akcije proti Japoncem. Sporazum stvarno dosežen OPTIMISTIČNO KOMENTIRANJE POŠILJANJA ANGLEŠKE IN FRANCOSKE VOJAŠKE MISIJE V MOSKVO V ANGLEŠKEM TISKU. GLAS IZ MOSKVE. gleško-francosko-ruskega sporazuma ta, da ima angleška formula definicije indirektnega napada nedostatek glede določevanja napadalca. Komentirajoč Buttler-jev govor v parlamentu o tem vprašanju, pravi med drugim: Vprašanje ni v tem, ali naj sc ali naj se ne upošteva neodvisnost baltskih držav, ker sta že obe stranki pristali na zadevne garancije, ampak v tem, čemu se ustvarjajo težkoče z nejasno angleško formulo o indirektnem napadalcu? LONDON, 2. avgusta. Angleški tisk ugotavlja več ali manj soglasno, da je sklep o odpošiljatvi angleške in francoske vojaške misije v Moskvo najboljši dokaz, da sporazum med Veliko Britanijo, Francijo in sovjetsko Rusijo stvarno že obstaja In da so najboljši tudi Izgledi, da bo v najkrajšem času še formalno sklenjen In podpisan. MOSKVA, 2. avgusta. Sovjetska brzojavna agencija je sinoči sporočila, da je eden glavnih vzrokov zavlačevanja an- a«iu % boa«!,, a odločno srebro. ki srebra zahteva, da se ji izroči je naloženo v bankah v Druga imperialistična vojna se je dejansko ie pričeta MOSKVA, 2. avgusta. Sovjetski tisk ie posvetil včerajšnje uvodnike 25-letnici vstopa carske Rusije v svetovno vojno. V zvezi s tem se bavi »Pravda« s sedanjim mednarodnim položajem in pravi, da se je druga imperialistična vojna dejansko že začela. Ta vojna se ho bila za obrambo narodne svobode pred napadom agresivnih držav. Rusija sama nima nobenih osvajalnih namenov, ako bo treba, bo pa branila nedotakljivost svojih mej. Rusija vodi politiko miru, a se zna tudi vojskovati. Poostreno razmerje med Romunijo in Madžarsko BUKAREŠTA, 2. avgusta. Včeraj so bila v Sinaji prekinjena romunsko-ma džarska trgovinska pogajanja. Prekinitev je v zvezi z obmejnim incidentom na Ti si v nedeljo. Incident je nastal med madžarskimi splavarji in romunskimi mejnimi stražniki in se je z obeh strani streljalo. To je razmerje med obema državama še poostrilo. General Pariani Pod vrhovnim nadzorstvom šefa glavnega gen. štaba Pa-riania, so se pričele včeraj ogromne vaje italijanske vojske v zahodnem delu Padske nižine ter gorovju povirja reke Pada, ki tvori mejo med kraljevino Italijo in republiko Francijo. Pri teh vajah sodelujejo vse su-hozemske bojne edinice, in nekateri trdijo, da se jih udeležuje milijon mož. —-Uradno doslej število sodelujočih še ni bilo objavljeno. Prav tako še niso bile ne potrjene in ne demantirane vesti, da so pritegnjene k njim tudi specialne čete nemške vojske, ki so bile baje prepeljane v zadnjih dneh v Italijo čez Brenner. — Uradno potrjujejo samo, da sodeluje precej številna delegacija nemških general-štabnih častnikov. V zvezi z vajami su-hozemskih čet so ipa seveda tudi vaje letalstva kot pomožne bojne sile. General Pariani in njegov štab hočeta preizkusiti organizacijo in udarnost italijanske suhozemske vojske za primer vojne na tem odseku. Sicer so pa v teku ogromne vojaške vaje tudi v Nemčiji, Angliji, Rusiji in drugod, ali pa se pripravljajo za prihodnje tedne. Po Evropi se razporejajo in vežbajo milijoni vojakov. Novo nemško zemljepis)« Kakor posnemamo po nemških listih, bodo v Nemčiji izdali nove zemljepisne atlase in knjige, ki bodo ustrezale novim nacionalnosocialističnim načelom. Zemljevidi Nemčije bodo razširjenj tudi preko mej čez »nemško kulturno ozemlje«. Dosedanje različne barve, ki so kazale posamezne nemške dežele v okviru države, bodo zaradi vzgoje k edinstvu izginile. Narodnostni in jezikovni zemljevidi sosednih držav in vse Evrope bodo spremenjeni po načelu, da ni jezik prebivalstva odločilen za narodno pripadnost, ampak je merodajno le politično prepričanje prebivalstva. Nemška krajevna imena se bodo uporabljala dosledno in izključno tudi za mesta, vasi, reke, gore itd. v drugih državah, samo posebno pomembni kraji bodo dobili v oklepaju tudi ime, ki se uporablja v državi, katerim pripadajo. Slovanska imena se bodo pisala po nemškem pravopisu. Italijanska sodba o Daljnem vzhodu V »Giornale d’lta!ia« piše Gayda, da nikakor ni tako gotovo, da si je Anglija s svojo kapitulacijo zagotovila nevtralnost Japonske v eventualni evropski vojni. Dosti bolj verjetno je, da bo Japonska tako vojno izkoristila še za nove akcije v Aziji in drugod ob Tihem oceanu, ki bodo, čeprav samostojne, vendar!« služile v korist Italiji in Nemčiji. Velemesta sovjetske Rusije Po podatkih novega ljudskega štetja ima sovjetska Rusija sedaj 11 mest z nad pol milijona prebivalcev. Tako imajo sedaj: Moskva 4,137.018 (leta 1926 pa le 2,029.425), Leningrad 3,191.304 (1,690.065) Kijev 846.293 (513.637), Harkov 833.432 (417.342), Baku 809.347 (453.333), Gorki (Nižnij Novgorod) 644.116 (222.356). Odesa 604.223 (420.867), Taškent 585.005 (323.61,3), Tiflis 519.175 (294.044), Rostov 510.253 (308.103) in Dnjepropetrovsk 500.662 (236.717) prebivalcev. Izmed ostalih mest jih ima 71 nad 100.000 in 92 nad 50.000 prebivalcev. V mestih živi sedaj v sovjetski Rusiji nad 50,000.000 ljudi. Maribor, 2. avgusta. Med poljskimi in nemškimi listi se bije že nekaj mesecev oster boj o obojestranskem »življenjskem prostoru«, ki se stalno stopnjuje. Nemške zahteve po Gdansku in poljskem Pomorjanskem so vzbudile na poiljski strani še radikalnejše zahteve po vseh tistih sedaj nemških pokrajinah, ki so kdaj v zgodovini, čeprav le mimogrede, pripadale Poljski, ali pa so bile v preteklosti poseljene s Slovani Med te pokrajine štejejo Poljaki vso Vzhodno Prusijo, Gdansk, Šlezijo, nemško Pomorjansko in vse ozemlje do bližine Berlina, ob morju pa do Stetma in s tem do Danske. »Poljska mora dobiti široko morsko obalo in odriniti Nemčijo popolnoma od Vzhodnega morja!« to je geslo, ki ga ponavljajo zadnje čase tako poljski listi kakor poljski politiki. Urednik v Poznanju izhajajoče revije »Teczna«, dr. Kisjelevvski, je napisal v svojem časopisu, da »stoji Evropa pred neizbežnim potresom, ob katerem se bo pokazalo, da niti materialistični nemšKi nacionalni socializem niti zahodni brez-, verski liberalizem ne bosta v stanu, da bi uredila sožitje evropskih narodov. Takrat bo nastopila Poljska in prinesla v razmrcvarjeni evropski prostor mir in pravičnost.* Znani »Kurjer Warszawski« pa pravi o tej novi »poljski« ureditvi Evrope še bolj konkretno, »da bodo bodoče meje držav urejene tako, da ne bodo nikoli več mogoča nobena presenečenja, kakor so bila po prvi svetovni vojni.« Kako naj bi bile te meje urejene, prikazujejo razni zemljevidi, ki krožijo po Poljskem v velikih množinah. Na teh zemljevidih so zarisane nove poljske meje po gori omenjenih aspiracijah, a tudi meje nekaterih drugih srednjeevropskih držav Predvsem je na njih zarisana Češkoslovaška, kakor si jo Poljaki zamišljajo. Zemljevidi jo kažejo povečano zlasti prot! jugu, tako tla bi segala do Semmeringa. Zraven je dodano besedilo o »slovanski barieri od Balta do Jadrana«, dočim bi se Švica razširila čez Tirolsko, da bi popolnoma oddelila Nemčijo od Italija in ne bi imeli sedanji velesili osi več skupno meje. Poljaki utemeljujejo te svoje načrte s tem, da so v vseh pokrajinah, ki naj bi bile odcepljene od Nemčije, prebivali nekoč Poljaki ali drugi Slovani in so slovanskega porekla po veliki večini tudi še vsi sedanji njihovi prebivalci. Pri tem razpravljajo tudi že o vprašanju, kako naj bi se ti kraji zopet poslovanili, in sicer deloma že takoj, deloma pa v najdogled-nejši bodočnosti. Predvsem računajo z odselitvijo ljudi, ki niso navezani na posest nepremičnin in na izselitev aii razselitev tudi vsega tistega sedanjega prebivalstva, ki živi v določenem pasu za predvidenimi novimi mejami. Poljak: imajo v svetu dva do tri milijone svojih ljudi, posebno v Ameriki, ki bi se morali vrniti in poseliti kraje in pokrajine, k! bi si jih prilastili. Enak postopek predlagajo za Sudete iu ostale pokrajine, ki naj bi se pridelile drugim državam. Otroci preostalih prvotnih prebivalcev naj bi se vzgojili v posebnih državnih zavodih, v katerih bi jih poučili, da so bili njihovi predniki nekoč Poljaki, odnosno Slovani. Mirno tega določajo še razne druge podrobnosti, tako da moremo govoriti |e o celi literaturi, ki je r.a-stala s tem v zvezi. V Nemčiji spremljajo seveda budno vse te pojave na Poljskem, in nemški listi jih stalno beležijo in primerno tolmačijo.' Splošna sodba nemškega tiska je, da so Poljaki izgubili do zadnjega vso razsodnost in sploh ne vedo več, kaj počenjajo v svojem megalomanstvu in germanofob-stvu. To je, pravijo, najlepši dokaz, da so v resnici Poljaki tisti, ki ogražajo evropski mir Jn pehajo Evropo v novo katastrofo. Sicer se pa Nemčija teh »blaznih poljskih fantazij« ne boji, ker se preveč zaveda svoje moči in fe preveč trdno zanese na svojo vojsko, ki je danes najmodernejša in najmočnejša na svatu in zato nepremagljiva. Ako Poljska res izzove vojno, potem jo bodo kmalu minile vse take in podobne skomine. Nemci bodo Poljake temeljito iztreznili in spametovali. Toda tedaj n,aj se ne pritožujejo, ako bodo doživeli četrto delitev Poljske. Pri tem se Nemci znova vračajo k svojim starim ukrajinskim načrtom, samo da tokrat brež računov s sovjetsko Rusijo. Na delu je akcija, ki se vodi v slavnem Madžarski manjšinski zakon'Sasaižgess DEBATA O TEM ZAKONU V BUDIMPE ŠTANSKEM PARLAMENTU NUDI ZA- \ NIMIV VPOGLED V RAZMERJE MED MADŽARSKO IN NEMČIJO. BUDIMPEŠTA, 2. avgusta. Včeraj je bila v madžarskem parlamentu debata o manjšinskem zakonu, ki se je razvijala mestoma zelo burno. Med debato je izjavil notranji minister Keresztes-Fischer, da ne b‘i smela nobena država dovoliti, da bi se njeni državljani mešali v notranje za deve kake druge države. Vsaki državi, tako tudi Madžarski, grozi nevarnost, ako se njeni v drugo državo pobegli državljani lotijo rovarjenja in agitacije proti njej. Pri tem je Keresztes-Fischer mislil zlasti na madžarske državljane nemške narodnosti in njihovo agitacijo v Nemčiji. To pa ni ugajalo vodji skupine puščiča-stih križev, poslancu Hubayu, ki se je vmešal v ministrov govor in trdil, da se madžarski emigranti na Poljskem vda" jajo agitaciji proti Nemčiji. Minister je od govoril, da mu to ni znano in da bo vlada, ako se to potrdi, storila primerne korake, da se to v bodoče prepreči. Japonski umik iz Kitaiske PO KITAJSKIH VESTEH UMIKAJO JAPO NCI SVOJE ČETE IZ OSREDNJE KITAJSKE IN JIH POŠILJAJO V MANDŽURIJO. ČUNGK1NG, 2. avgusta. Reuter. Tu vzbujajo največje zanimanje vesti o umiku japonskih čet iz osrednje Kitajske, posebno iz doline srednjega toka Jangceja. Značilno je tudi, da so Japonci izvršili zadnji letalski napad na čungking ponoči in le z nekaj bombniki, dočim so prihajali prej čez dan v velikem številu. Zdi se, da je tudi namen sedanje ofenzive v južno-zahodnem Konanu kriti umik Japoncev iz osrednje Kitajske. Dve diviziji sta fcili od tu že prepeljani v Pukao. Zdi se, da bosta odposlani v Mandžurijo. Japonci se boje, da ne bi zatekli novi mednarodni dogodki njihovih čet v osrednji Kitajski, daleč proč od glavnih vojnih baz. Pariani o vojaških vajah NAMEN SEDANJIH OGROMNIH ITALIJANSKIH VAJ JE PREIZKUSITI NOVO TEORIJO ITALIJANSKEGA VOJSKOVANJA. MILAN, 2. avgusta. Stefani. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu in šef italijanskega generalnega štaba general Pariani, sta sprejela tuje novinarje, ki bodo prisostvovali manevrom. Pariani je novinarjem dejal, da bodo imeli ii manevri pred vsem nalogo, preizkusiti novo teorijo italijanskga vojskovanja, katere cilj je, da čim preje razbije sovražno fronto. Z naglim udarnim sunkom je treba izkoristiti vse prednosti, da se sovražnik že od početka uniči. Pariani je poročevalcem razvil potek manevrom in jih seznanil s funkcioniranjem motoriziranih koion, pred vsem pa z avtomobili, v katerih so nameščene pisarne in spalnice. Vse čete imajo radio-iporočevalsko službo, ki bo skrbela za obveščanje in vzdrževanje moralnega duha med vojaki. Nekateri vozovi se lahko izipremenc v kapelice in sanitetna obvezovališča. Za modernizacijo italijanske armade se mora Italija zahvaliti Mus-s soliniju, j£ naglasil Pariani. Vodja Italije* posveča vso skrb motoriziranim oddel-» kom. Pariani je zvečer priredil v prosto- Jj rih štaba večerjo na čast tujim udeležencem manevrov. Pogajanja v Londonu Kakor poročajo »Financiel Nevvs«» zanesljivega vira, so se začela v L°D’ donu pogajanja za večje angleško P05* jilo jugovzhodnim evropskim država™ znesku 60 milijonov funtov šterling°v Izven te vsote je v načrtu odobritev P* šojila Jugoslaviji v znesku 44 milil01' funtov šterlingov Obnavljanje radikalne strank* V beograjskih političnih krogih Pr*^ kujejo, da bodo radikalski prvaki, ^ Anta Radojevič, dr. Laza Markovič, ^ ža Maksimovič in dr. z nekaterimi kalskimi prvaki iz JRZ in JNS izdali P^ glas na vse bivše radikalske organizmi v državi, s pozivom, da se vsi rad®j izjavijo glede obnovitve stare Naro®1 radikalne stranke. Na osnovi odgovOf^ ki bodo prišli iz posameznih okrajev.* bo nadaljevala akcija za obnovitev sttf® ke, ki naj bi tesno sodelovala s Hrv8, sko seljačko stranko. Povratek Bože Maksimovih V ponedeljek se je vrnil iz tujine bi'| minister in radikalski prvak Boža Ma»5‘ movič. V Beogradu ga je sprejelo vf»| število njegovih sodelavcev iz ra# okrajev države, posebno iz Bosne. 2 mi je imel Maksimovič daljšo konfere^ v svoji pisarni na Teraziji. Agitacija Bogolfuba Jevtič Bogoljub Jevtič se je vrnil s svoje $ neje po Bosni in črni gori. Po izjaf njegovih sodelavcev, ki jih je dobil ^ beograjski dopisnik, ni imel Jevtič na turneji vidnejših uspehov. Poziv vsem tujim državljan«11' Naš beograjski dopisnik je izvedel, jj so nadzorne oblasti pozvale vse tuje Nov Rooseveltov poraz WASHINGTON, 2. avgusta. Kongres je danes odklonil Rooseveltov zakonski predlog o posojilu, namenjenem za pomoč poljedelcem. Ko je Roosevelt o tem izvedel, je dejal novinarjem: Ta sklep bo stal davčne obrezance nekaj sto milijonov dolarjev. Veliko število tovarn bo namreč primoranih, da bodo prenehale obratovati, število brezposelnih se bo povišalo, kar vse bo šlo na račun fonda za pomoč nezaposlenim. Kongres ima vso pravico, da dela tako, ali ne sme kritizirati tistih, ki so s tem oškodovani in se bodo poslužili svojih pravic, ko bodo izvedeli imena poslancev, ki so glasovali proti prediosru. Ruska žetev ne bo manjša kot lani MOSKVA, 2. avgusta. Havas. V Ostan-kinu blizu Moskve je danes Molotov odprl v navzočnosti ljudskih komisarjev, Lit vinova, angleškega veleposlanika Seedsa in Stranga poljedelsko razstavo. V svojem govoru je Molotov poudaril, da ie po vesteh, ki obetajo drugod manjšo žetev kakor lani, tem razveseljivejša ugotovi- : tev. da žetev v Rusiji letos ne zaostaja za lansko, ki je bila prav dobra. Pred sporazumom med Mehiko in USA WASHINGTON, 2. avg. Reuter. Mehiški poslanik je pri današnji avdienci izročil Rooseveltu pismo, v katerem navaja mehiški predsednik republike osebno pred loge za rešitev vprašanja črpanja mehi-šk;h pe rolejskih vrelcev. Poslanik je po avdienci dejal, da se bo skoro našel nov izhod za rešitev nadaljnje eksploatacije mehiškega petroleja po ameriški družbi. POLKOVNA SLAVA KRALJEVE GARDE BEOGRAD, 2. avg. Prvi pehotni polk kraljeve garde slavi danes svojo polkovno slavo. Svečanosti je v imenu kralja prisostvoval general Simovič, navzočni so bili poveljnik kraljeve garde Stojanovič, poveljnik Beograda in mnogi drugi odlič-n:ki. asa iz Berlina, a deloma tudi iz sedanje Prage in pri kateri sodeluje celo bivši ministrski predsednik bivše Karpatske Ukrajine, msgr. Vološin. Namen te akcije je ustanovitev Male Ukrajine, ki naj bi nastala iz ukrajinskega ozemlja sedanje Poljske in bivše Karpatske Ukrajine z glavnim mestom Lvovom. Tej Mali Ukrajini bi bili pridruženi tudi tisti sedaj poljski predeli, v katerih žive Belorusi. Tako vidimo, da se kujejo na obeh straneh najradikalnejši načrti. -r. TERITORIALNA SPREMEMBA V AFRIKI. PRETORIA, 2. avgusta. Reuter. Zveza Južne Afrike je danes prevzela administrativno kontrolo 40 milj širokega pasu med Behuano in Angolo. Tako je odprta pot bivši nemški Južnozahodni Afriki v reki Sambezi. Koridor je v glavnem brez vode in ne predstavlja nobene vrednosti. Izprememba je teritorialnega značaja in nima političnega ozadja. NOVO BOJNO LETALO NEV/ YORK, 2. avg. Havas. Danes so napravili prvi poizkusz novim iipom bojnega le‘ala, imenovanim »Zračna trdnjava«. Letalo se je dvignUo v Kaliforniji 7650 m visoko in je letelo v tej višini s hitrostjo 400 km na uro. ENKRAT TUDI JAPONCI TOKIO, 2. avg. Reuter. Rusi so sestrelili na mongolsko-mandžurski meji japonsko le alo. Japonski generalštabni podpolkovnik simanuki in stotnik Ikoma sta mrtva. BREZPOSELNOST V USA NEW YORK, 2. avg. Reuter. Po statistič nih podatkih je bilo v juniju v USA 9,552.000 nezaposlenih. V maju je bilo v Zedinjenih državah 9,976.000, lani v juniju pa 10,959.000 brezposelnih. Mariborska napoved. Prevladovalo bo spremenljivo, oblačno in vetrovno vreme. Temperatura bo ostala brez večjih iz-prememb. Obeta sc dež. Včeraj je bila najvišja toplota 2,5, danes najnižja 16,2, opoldne pa 23. BORZA. Curih, 2. avgusta. Beogrr ' !0, Pariz 11.74'/4, London 20.7574, Newyork 443s/s, Milan 23.30, Berlin 177.85, Praga 15.1750, Sofija 5.40, Varšava &3.40, Budimpešta 87 žavljane, ki bivajo v Jugoslaviji več jj kor 10 let, da najkasneje do decenj^ t. 1. zaprosijo za jugoslovansko drža' Ijanstvo. Zakaj ne obstaja v Jugo***^ »slovensko vprašanje" Na članek pod tem naslovom, ki 2a 'J napisal dr. Ivan Pavičič v »Jugoslave« skem listu« in katerega izvleček beležili včeraj, odgovarja zagrebški zor« med drugim naslednje: »Šele Pj zlomu Jevtičevega režima je Slovenc® uspelo uresničiti večji del njihovih j* rodnih in političnih zahtev. Današnje^* nje Slovencev so finančnega zna&v Slovenija je ločena od Srbije po HrV^J, ski, zato Slovenci v etničnem pol niso prišli v spore s Srbi. Ni res, p' trdi dr. Pavičič, da Slovenci nimajo sV, jega vprašanja. So slovenski listi, n- * tednik „Slovenija”, ki neprestano piš®-slovenskem vprašanju. Tudi Ijubljafl^ punktacije so bile izraz slovens^ vprašanja. Slovenci so šele po prevra lahko razvili svojo narodno individ^ nost, Hrvati jo imajo že tisoč let Poruešanost s Srbi, kot jo imajo Hr^,’ Slovenci nimajo, interesi Slovencev Srbov se niso nikoli križali. Glede držanja slovenskih politikov do br^*, skega vprašanja je treba počakati. Zn3 je, da v preteklih 20 letih večina škili politikov ni pokazala razumeva11, za hrvatske zahteve in je sodeloval^ hegemonisti na račun raznih kotfC^ Treba je počakati, da vidimo, v koliMj se zdaj slovenski politiki spreobrnili; se ima hrvatska politika kaj naučit' Slovencev, jc to, da je vsak najprej meniu sebi najbližji in da ideologij« gesla niso odločilna za dosego ciu®‘0 List nadalje trdi, da so dali Hrvati nl!L,t več žrtev za ustvarjanje skupne d1"2 kakor Slovenci. Politiki in njih bogastvo > . Politiki — bogataši naj pred sV°j* programi in i raznimi obetanji kažejo ljudem račun o svojem P1^, so ženju, kako so prišli do njega, čisto roke v politiki najboljša j1®-jo t*ija, volivcem mtjsigurnejše zag°' *gc Treba bi bilo mesečne plače in ,( ,n, dohodke politikov skrčiti na min1' ^]| pa bi videli, da bi se politik® ^ le res nesebični in idealni kršnih nam je v političnem ŽI',Lsk‘ res tudi treba, piše .Jugosla' list“. Novice 70 let narodne borbe laških gasilcev Ker gre anonimni dopis v »Novi doibi« 2 dne 21. julija ne toliko na račun do-Ksnika, kakor pa na upravo gasilske če-® v Laškem, oziroma na mene kot prediv češ da ie bil zadnji članek o latern gasilstvu, objavljen v »Večerniku« ‘‘ Mija, neobjektiven, prosim cenjeno uredništvo, da objavi v gasilskem arhivu a°oljene izpopolnitve: Prva seja pripravljalnega odbora za nstanovitev bivše požarne brambe v La-«em je bila 13. marca 1869. Navzoči so '1 trije zastopniki okrajnega zasto-a občine Laško in Sv. Krištof. Ta seja sklicana na pobudo takratnega .easednika okrajnega zastopa Gustava neha. Med prvimi meceni je bil okraj-zastop, ki je kot prvi votiral v ta na-goldinarjev. V pripravljalnem hPr°TU, so Poleg Ublicha Franc Tie-. “a^°b Laznik, Karl Valentinčič, Kon- v on’ ^ar' Veber, Jernej Kačič, Jota T ®an, Miha Vorina, Matevž Czerny ^0zrnan‘ Ob ustanovitvi je štelo Ip 9, društvo že 14 članov. Načelnik sl«j.1,. ^arl Weber. Kot načelniki so si 1869 do 1920 Tiber, Weber, tiar- i . ene^e,k in Košir. Prvi slovenski ScH gasilcev bil Osolin Josip, la-slerl,r*°vec, ki mu je čez nekaj mesecev &a ' -Pokojni brivski mojster Blaž Zu-5avn-* ^22. je postal načelnik kiju-reg 1 ,arski mojster Adolf Majcen, kate-Pan H6 ^eta razre^l hkratni žu- kovaju' ter >meT1oval na to mesto mest eSa mojstra Koširja. Ta pa je to Pq radi izigravanja nekaterih oseb sto rete^u Poldrugega leta odložil. Me-nat predsednika gasilcev v Laškem je st0 p r.e v z e 1 dr. Roš, poveljniško tne- Pek n 6 zaseclel ključavničar Josip Ši- nuari rednem občnem zboru 30. ja- sefo t 1937 ie bil izvoljen za pred-Poveii -i atlc Gerkman, industrijalec, za ternel a Pa krojaški mojster Franc Pe- Da tip f meznih izrednih zaslug posa- Mv n načelnikov, oziroma predsednicam še sledeče pripombe: Prva Pred«; !?“. ie bila nabavljena že 1869 po chn ®“n>ku pripravljalnega odbora Uhli-6avi- načelstvom Webra je bila na- nieji ^tirikolna ročna brizgalna in »anična magirusova lestva. Raztezal-■j. iestvo so nabavili pod načelstvom Ko-bi]Ja: motorni agregat in prvi avto je ^kupljen pod načelstvom Majcena. Se-uprava pod mojim predsedstvom da strgajo s cerkvenega stolpa slovensko zastavo. Seveda se je tudi ta manever žalostno končal: slovenske pesti so tudi tokrat pustile skeleče sledove polomljenih reber. Prehajam na nepozabne zasluge načelnika Paula Basta. L. 1918. so bile v Laškem občinske volitve. Vloženi sta bili dve listi, slovenska in nemška. Med zelo redkimi slovenskimi volivci je bil tudi tkalski mojster Miha Kranjc, današnji gasilec. Prežet narodnega duha in poln ljubezni do svojega materinega jezika je volil slovensko listo kljub silnemu pritisku s strani takratnega gasilskega na- čelnika Basta. Zato ga je ta izključil iz gasilske čete, češ da ne razume nemške komande. Pov. Šipek si je stekel zasluge s tem, da je za odhod k edinemu požaru, katerega so gasili pod njegovim poveljstvom (Sv. Lenart), rabil eno uro. Zaključujem z bivšim predsednikom dr. Rošem. Edine njegove zasluge so bile sledeče: leta 1931. je v svojstvu nadzorne oblasti in kot župan razrešil izvoljeno društveno upravo ter imenoval novo. Za časa svojega predsedovanja je v teku *ti-rih let pomnožil društveno imovino le za 2000 din. Franjo Gerkman, Laško. Elektrifikacija Slovenskih goric? oa a kupila 1. 1938. gasilski dom, letos so J^njem »Večernikovem« poročilu vn°v orodni avto. Že večkrat smo utemeljevali v »Večerniku« potrebo po elektrifikaciji Slovenskih goric. V tem smislu je treba v prvi vrsti upoštevati obmejne narodnostno in gospodarsko najbolj zapostavljene kraje. Vršilo se je že več posvetov in razprav raznih krajevnih in okrajnih odločujočih faktorjev in izdelanih je bilo že več sistematičnih načrtov, po katerih bi se naj razvila elektrifikacija. V glavnem postaja v tem pogledu v zadnjem času največja ovira v zvezi z nabavo električnega toka, ki bi ga naj dajala falska ali velenj. elektrarna. Pogajanja se vlečejo v neskončnost in ne pridejo do zaključka v prvi vrsti radi predragega toka, ki bi ga morali interesenti v začetku ob-manjšem številu plačati. Težke socialne razmere obmejnega ljudstva, ki je radi da-bih gospodarskih prilik navezano na izseljevanje v tujino, kjer se ubija pri napornem sezonskem delu. kažejo nujno potrebo, da se ustvarijo pri nas novi pogoji gospodarskih pridobitev. Elektrifi- kacija Slovenskih goric bi bila izhodna pot k izvedbi industrije, ki je dandanes najbolj pomanjkljiva in ki bi zaposlila od-višini, socialno ogrožen delav. stan. Tudi v kulturnem pogledu bi bila elektrifikacij za naše podeželje velikega pomena. Tujski promet bi se razvijal ugodneje. Vsekakor pa bi postala elektrika največja pridobitev prebivalstvu z gospodarskega stališča, ko bi se število interesentov povečalo in s tem bi se pocenila cena toka. ki bi postala cenejša od sedanje petrolejske razsvetljave. Omenjeni problem kaže iz navedenih razlogov dovolj jasno potrebo po napeljavi elektrike v Slov. gorice, ki bi prinesla nove pogoje blagostanja in napredka doslej narodnostno, gospodarsko in kulturno tako zapostavljenim krajem. Banovina in država naj posvetita v tem pogledu vso pažnjo in omogočita s potrebnimi sredstvi, da pride čimprej do uresničitve prepotrebne elektrifikacije. Pomanjkanje modre galice Iz krogov proizvajalcev modre galice smo prejeli naslednji dopis: Sirijo se vesti, da v naši državi primanjkuje modre galice. zaradi česar je razumljivo, da se vinogradniki vznemirjajo, posebno še ko se obljubuje zvišanje cen. Pogubnost takega ukrepa je prav lahko oceniti, ko je vsakomur jasno, s kakšnimi težavami se borijo vinogradniki za svoj obstoj. Srečno dejstvo pa je, da so vse te vesti izmišljene. Razširjajo jih v svoje namene razni špekulanti. Nemajhen razlog za širjenje takih tendenčnih vesti jim dajejo na vedno zahtevajo mnogo dražjo inozemsko galico, ki prav v ničemer ni boljša od domače. Prav ti tuji prekupčevalci in špekulanti radi tega niso niti najmanj Jn-teresirani na urejenih razmerah na našem trgu in segajo po vseh možnih sredstvih, da zbegajo neinformiranega kupca. O kakšnem pomanjkanju modre galice v naši državi ni govora, ker imajo vse tovarne modre galice še zadosti velike zaloge. S strani proizvajalcev modre galice doznavamo, da tudi ne obstaja niti najmanjša namera povišanja cen, saj načelniki namenoma izpuščeni nik (jr' ^ast, Benedek in bivši predsed-Piefeto - *10te2 s tem Pre't! z nek° d° še ..Pokojnih in s prizanesljivostjo spomiTlf1Večih vse žalostne in z neljubimi čete. M Prežete dogodke laške gasilske naj ij0 ? Ze'io dopisnika »Nove dobe« pa nazaj vUdi temu ustreženo Posegel bom ‘irai)ja turobno dobo narodnega za- in nemsi so P°kojni »zaslužni« švabski ^anitar načelniki zlorabljali hu- ‘^rei«,'n° idej0 gasilstva ter smatrali (er« Feuerwehr in Markt Ttlf- 2ije. £ avantgardo germanske ekspan-tii, D a ne bom dolgo žongliral s fraza-liki b;rIretn k bolečim dejstvom. Ob pri-sim an*a v Laškem 1. 1897. so zavedle r^nSk' tr^ki in okoliški možje in »ilaj , tavili pred farno cerkvijo visok % !n 0vensko zastavo. Takratni žu-°t>S p„,.?asiiski načelnik Weber je dal ,re 'Caiu Kemami nalog, da ga ponoči ^0ram' ujetosti slovenskih mož so kl°vila° da se je ta nakana iz- i« Dolin' naročilu omenjenega Webra foVen ?J razsekal vrata zvonika, ker so eHem'C° zastavo izobesili nato v cer-% 1 stolpu Žilave in borbene sloven- so mu tudi to misel Izbile iz ?I)Qrn'o besen nad tako nezaslišano i ebe St,io s'°venske »raje« je župan * *)rz°iavno iskal vojaško pomoč V°ril9!aj Y°Jaška oblast pa mu h odgo-j'e Pod častio reševati lokal- berzadev 5vice. V popolni depresiji je We vu tsil CV tvn v ' i' Pomoč pri okramem poglavarka '~e" f K°v. Ti ‘er-- l! rvg’ iciia Hi. ki mu je poslalo deset orož-so ugotovili, da je njihova in- nepotrebna. Nato je v svoj- ?asilCg9‘-"'nika požarne brambe poslal * rnagirusovo lestvo z nalogom, žalost naši gospodarstveniki sami, ki še so tudi iste slej ko prej enake OPEKARNA V RACAH V »PLAMENIH« V Račah so bile gasilske vaje vseh ga-gilskih čet z Dravskega polja. Napadalni objekt je bila opekarna v Račah. Pri »gašenju* so sodelovali gasilci iz Rač, Frama, Podove, Gorice in Hotinje vasi. Vaje so bile nad vse zadovoljivo izvedene, vodil pa jih je framski tovarnar g. Mirko Kranjc. Gasilske vaje sta se udeležila Kidi župni načelnik g. Klemenčič in g. Pšeničnik, oba iz Pobrežja. o. Napredovanja v sodni službi. Za višje pisarniške oficiale 7. skupine so napredovali oficial Anton Kramer in oficial Ernest Požar pri okrajnem sodišču v Celju, oficial Filip Pečovnik in oficial Franc Ferjančič pri okrajnem sodišču v Prevaljah, oficial Janez Žagar pri okrajnem sodišču v Rogatcu in oficial Josip Pl> ter pri okrajnem sodišču v Ptuju. — Za sodnike pri okrajnih sodiščih so napredovali v 6. skupino sodnik Franjo Gubenšek v Konjicah, sodnik Josip Podboj v Laškem in sodnik Ivan Umik v Dolnji Lendavi. o. Razpis del za regulacijo Mure. Banska uprava je razpisala za izvršitev regulacijskih del ob Muri za 16. t. m., ob 11. uri, javno pismeno ponudbeno dražbo. Proračunska vsota je 8,665.239.50 din, Kavcija za domače podjetnike znaša 87.000 din. za tuje državljane 174.000 din. o. Nova železniška postaja v Gornji Radgoni bo ta mesec popolnoma urejena. Otvoritev bo v drugi polovici avgusta. o Ogled gradnje mostu čez Muro pri Petanjclli priredi Udruženje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, v nedeljo 6. avgusta. o. Viničarji napadli čuvaja zaradi fižola in zajcev. V gozdovih blizu Frama so trije viničarji napadli tamkajšnjega lovskega paznika Antona Keršiča ter ga precej težko poškodovali. Napadli so ga zaradi zajcev, ki so jim požrli fižol. o. Dve prometni nesreči v Limbušu. Pri Limbušu je povozil neki kolesar 8 let staro Štefanijo Vernikovo iz Spodnjega Radvanja. Na občinski cesti blizu Limbuša pa je zavozil neki motociklist v 14-letno Ivano Krmovčevo. Obe po-škodovanki sta bili pripeljani v bolnišnico. o. Sod je padel na roko 37-letni vini-čarki Mariji Lavrenčičevi iz Svečine ter ji zdrobil dlan. o. Kolesar povozil dekle. Vinjeni delavec A. Iv. iz Kozjaka pri Sv. Kungoti je povozil 19 let staro viničarko Marijo Markovo ter ji prizadejal precej hude poškodbe na nogah, da so jo morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. o. Požar na tovornem vlaku. Blizu Hoč je v torek zjutraj pričel goreti vagon tovornega vlaka, na katerem so bile natovorjene priprave veseličnega parka tukajšnjega podjetnika Michla. V nevarnosti je bil ves vlak. Škoda znaša okoli 100.000 din. o. Dvojni umor na Gorenjskem. V škofjeloških hribih so našli Frančiško Hribernik in njenega moža Janeza mrtva. Oba sta bila z noži strahovito razmesarjena. Na mizi so našli prazno denarnico. Celim c Na oddih na Dobrno jc prišel vojni minister g. Milutin Nedič. c Smrtna kosa. 35 letni trgovec s prc-programi Gjorgjc Tadič iz Maribora je prišel v Celje, da bi na Celjski razstavi razstavil preproge. Nastanil se je Pred grofijo 9, kjer je sinoči prenočil. Zjutraj ga je zadela srčna kap in so ga našli mrtvega. - V Gosposki ul. 28. je umrla 28-letna zasebna uradnica Angela Pukmeistro-va. — V javni bolnišnici v Celju je umrla 4t letna žena posestnika Frančiška Romihova iz Košnice pri Slivnici pri Celju. c Na veseličnem prostoru Celjske razstave bo nocoj koncert vojaške in neke priznane kmetske godbe. Ne zamudite, zabave bo obilo! c Porcijunkula se je obhajala včeraj in danes pri kapucinih v Celju. Udeležilo se je je mnogo obiskovalcev iz raznih krajev. c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v torek, 8. avgusta od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. 8. c Tujci meseca julija v Celju. Meseca julija je obiskalo Celje 1188 tujcev, i)27 Jugoslovanov in 261 inozemcev. Junija je bilo v Celju 10G6 tujcev, lani julija pa 1311. * c Prostovoljna gasilska čela na Rabnem priredi v nedeljo, 6. avgusta veliko gasilsko slavnost, združeno z blagoslovitvijo novega prapora in z župnim zletom. Praporu bosta kumovaia c. minister Snoj in mestni župan g. dr. Alojzij Voršič. c Novo sadno sušilnico bodo zgradili na Frankolovem. Gradila jo bo Gospodarica zadruga. K stroškom sta prispevala Kmetijski odbor in banovina. c Kolektivna pogodba med pekovskimi mojstri in pomočniki je bila včeraj podpisana pri mestnem poglavarstvu v Celju ju sicer tako ,da se je .podaljšala stara kolektivna pogodba za dobo enega leta s spremembo, da bodo mojstri odslej od-trgovali tedensko za hrano samo 70 mesto 100 dinarjev. Tako je sedaj spor med mojstri in pomočniki končan. c Modras ga je pičil. 8 letiii posestnikov sin Ivan Bezgovšek iz Trobnega dola pri Laškem je na njivi zlagal snopje. Pri delu ga jc v roko pičil modras. Prepeljali so ga v celjsk obolnišnico, kjer so mu nudili pomoč. c S slive je padel v Zečah pri Konjicah sin posestnice Martin Pukl. Pri padcu si je zlomil levo roko v ramenu. Zdravi sc v celjski bolnišnici. c Na posledicah zastrupljanja je v javni bolnišnici v Celju umrla 53 letna dninarica Ana Cvetkova iz Nove vasi pri Sv. Juriju ob juž. žel. Vrezala se je v prst, kar jo povzročilo zaslrupljenje. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je na posledicah zastrupljenja umrla. C Zopet vlom. V noči od ponedeljka na torek so neznanci vlomili v Reberni*-kovo trafiko pri Majdiče vi kapeli na Sp. Hudinji pri Celju. Vlomili so vrata iz ceste ter odnesli cigaret in drugega blaga za okrog 1000 dinarjev. c Cirkus Butalo, del cirkusa Kludski, je došel v Celje in daje zvečer svoje pred1-slave. S cirkusom je združen velik zverinjak. c Aretirana je bila v Celju 24 letna frizerka Vera K. iz Ptuja, ker je lani v oktobru ukradla svoji stanodajalki Amaliji Belina zlato verižico in nekaj perila. Storilko so šele sedaj izsledili in jo zaprli. Zlato verižico so pri njej še dobili. n. Pometači stavkajo. Pometači v Karlovcu niso več zadovoljni s 30 din dnevne plače ter so začeli stavkati. Da se občina reši nepotrebnih skrbi, je sklenila, da bo dala pometanje ulic v zakup zasebniku. n. 30.000 ljudi Ima bolnišnico — nima pa zdravnika. Poreški okraj v Srbiji ima 30.000 prebivalcev, nima pa nobenega zdravnika. V sedežu okraja v Južaem Brodu so zgradili tudi bolnišnico, vendar bolnišnica zdravnika do danes še ni dobila. n Očetovstvo je težka stvar za mladega ianta. V neki vaši blizu Varaždina je izpil 19 let star fant Viktor Šumiga ocetno kislino, ko mu je prišlo dekle neko jutro povedat, da bo postal oče. Fanta so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so mu rešili življenje. n. Požar napravil milijonsko škodo. V Sunju je uničil ogenj lesno industrijo lesnega podjetnika Fuhrmana. škoda ie milijonska. Istočasno pa je začela goreti v bližini Sunja osnovna šola, ki je prav ta-ko pogorela do temeljev. — Vse leto nosiš Isto kopalno obleko? AU te nikoli ne zebe? Maribor Mariborskim ulicam narodno podobo! Na česte vsestransko utemeljene pritožbe na račun mnogih nedostatkov naše birokratične uprave in mesta vobče moramo se tudi malo pohvaliti in si priznati tudi dobro. Na primer napredek naše ulice. Menda se je malokatero mesto tako naglo pomodemilo in čez noč spremenilo svoje prejšnje večkrat zelo neokusno jodlarsko in rezerlsko lice v prefinjen okus in eleganco, ki jo moramo seveda najčešče plačati precej drago. A napredek je le, ker smo s tem izpodrinili ono vsiljeno šemljenje in ga nadomestili vsaj s času primernim okusom. Če napravimo še en korak dalje in irienjamo to svetstvo vsaj vsakotoliko s svojo lastno narodno kulturo; če se bodo vsaj tu pa tam pojavile naše lepe narodne noše ali vsaj tem prikrojeni vzorci, bo naša ulica bolj živahna,, živa, pristna, domača. — Ne vemo, če je na to vplivala ulica, ali je prišlo samo od sebe, a neverjeten in naravnosten rekorden napredek zaznamujejo naše izložbe. Nekatere so naravnost umetniško urejene. To ni tako lahka reč, ker je-treba precej dobre Volje, smisla in čuta. Danes obstajajo za to posebne šole. Ureditev izložb igra v mestnem življenju veliko vlogo v gospodarskem in estetskem oziru. Treba je našim trgovcem priznati, da so zadnja leta v tem pogledu neverjetno napredovali in je njihova medsebojna tekma njim in mestu v čast. Mi se tega veselimo in se bomo veselili še boij, če pojde s tem sporedno tudi 'tehnika kvalitete in — boljših cen. Gibanje pekovskih pomočnikov Pri »Zlatem konju« v Vetrinjski ulici je bilo veliko zborovanje Združenja pekovskih pomočnikov v Mariboru, ki ga je vodil predsednik g. Plohl. Sestanka so se udeležili skoraj vsi mariborski pekovski pomočniki, ki vodijo odločno borbo za izboljšanje svojega položaja. Na zborovanju so govorili poleg predsednika še tajnik g. Zidanšek, urednik g. Jelen in g. Vidovič. Vsi govorniki so po- udarjali potrebo složnega nastopa pekovskih pomočnikov za uresničenje svojih zahtev po kolektivni pogodbi. Omenjali so tudi celjsko stavko pekovskih pomočnikov, ki so moralno uspeli in do- j stvo, da se" po "možnosti v narodnih no- je za udeležbo. Prijaviti se je najkasneje do petka, 4. t. m., ker sicer pri ocenjevanju ne bodo prišli v poštev. Gg. trgovci, okrasite svoja izložbena okna za »Mariborski teden«! m Festival narodnih običajev v Mariboru. Pripravljalni odbor prosi občin- segli vsaj delno izboljšanje. Najbrže bo v Mariboru obrtna oblast sklicala pogajanja med. zastopniki pekovskih pomočnikov in mojstrov. Po zborovanju so bile volitve obratnih zaupnikov. Zelenjava, sadje, perutnina Na mariborskem trgu je vedno več sadja in perutnine. Jabolka in hruške se prodajajo od 3 do 6 din kg, marelice od 6 do 8 din, breskve, od 5 do 12 din, grozdje od 8 do 12 din, črnice liter od 1.50 do 2.50 din, maline liter od 4 do 5 din, grozdioje liter od 2.50 do 4 din, jagode liter od 12.50 do 15 din. Krompirja so pripeljali kmetje na zadnji tržni dan 157 vreč ter so ga prodajali kg od 1 do 2 din; Čebule so pripeljali 120 vreč, pro- šah udeleži sprejema narodopisnih skupin, ki bodo nastopile na festivalu. Sprejem bo v soboto, ob 11.30 na glavnem kolodvoru, Narodne noše naj bi se v čim večjem številu udeležile povorke, ki bo po prihodu vlaka krenila z glavnega kolodvora skozi mesto. m Policijska y ura za časa VIII. Mariborskega tedna. Kraljevska banska uprava v Ljubljani je odobrila za časa trajanja le-, . . , j ~ , e v tošnjega Mariborskega tedna, od 5; do dajali pa so jo kg od 3 do o din. Kg^česna avgusta podaljšanje obratovalnega časa se je dobil za 4 do 6 din, paradižnikov gostinskih obratov v Mariboru. V tem času od 5 do 6 din in stročnatega fižola po bodo odprte kavarne do 4. ure zjutraj, 6 din. Paprika se je prodajala komad po gostoLi^obrati^ TČ ure%utraj^S 1 dm, zelje komad po 50 para do 3 dm, podaljšanje policijske ure gostinski obra-glavna solata po 50 par do 1.50 din. Do- ti nc plačajo posebnih pristojbin, sti je bilo na trgu tudi piščancev, ki so ! m Narodopisni festival v Mariboru. Za jih kmetice prodajale par po 20 do 60 din, dočim se je cena kokošim sukala od 20 do 30 din. m Čigavo je kolo? Pred Batino trg°'J na Aleksandrovi cesti je našel stras* žensko kolo z ev. štev. 2-21366-2* 8 Umrla je po kratki mučni bolezni | Marija Erjavec. Pogreb pokojne .k°-Vij trtek ob 5. popoldne na stuuenško P0^ pališče. * Krožek učiteljev upokojencev se juLri v četrtek v gostilni Turist, Betna' cesta 39. Na „Pevski festival" v Rogaško Sj» no vozi v nedeljo, dne 6. t. m. avtobus. Nekaj mest je še prostih1 formacije in prijave v knjigarni Maribor, Gosposka ul. 9. Dr. STOPAR, Studenci, * S „Pulnikom“ v Graz v sredo, 9. avgusta za le din 100'—. Zasigursj1 mesta! | * Milijoni Vas čakajo! Nabavite si srečko drž. razredne loterije pri »L sreče" Putnik-u, Maribor. Žrebanje Pn že 12. avgusta. Pohitite! 1 * Za izlet v Mariazell, ki ga w| „Putnik“ od 5. do 6. avgusta z IIl0 j nim avtokarom je na razpolago še sedežev. Cena le din 200'—. Prijavit* takoj pri „Putnik-u“ Maribor. Nočna lekarniška služba (od 29. * do 4. avgusta) Lekarna pri Zamorcu, sposka ul. 12., tel. 28-12; lekarna pr*1' gelu varuhu, Aleksandrova cesta 33-22-13. Darujte za Sokolski planinski dom na Pofeerjn! Pristopite h Zadrugi za gradnjo Sokolskega planinskega doma! Kritika drobnih malenkosti Grem po Ruški cesti. Ob šoli mi udari v nos smrad, hujši od onega okrog razpadajoče mrhovine. Stopim na nasip ob tabli, ki prepoveduje odlaganje odpadkov in smeti. Roj muh me opozori, kaj vse se kljub prepovedi tam odlaga. Ne morem vzdržati smradu in zbežim. — O tem javnem smetišču se je že parkrat pisalo, a seveda neuspešno, ker se na te »malenkosti« nihče ne ozira, v pasjih dneh, obiskovalce festivala, ki bo 5. in 6. avg. je železniška uprava odobrila četrtinsko vožnjo na podlagi posebne legitimacije prireditvenega odbora, ki stane 2’— dinarja. Te legitimacije so interesentom na raz- na za polago pri vseh poslovalnicah „Putnika" v Sloveniji, kakor tudi pri občinskih uradih večjih občin v Sloveniji. Ugodnost če-trtinske vožnje uživajo vsi obiskovalci festivala za dopotovanje od 4. do 6. avg. in za povratek od 5. do 7. avgusta. m Okrajni odbor Rdečega križa v Mariboru priredi koncem avgusta IV. tečaj za prostovoljne bolničarje in bolničarke. Tečaj bi trajal 8—12 tednov, po 2—3 krat tedensko, vsakokrat po 2 uri. Moški, ki niso vojni obvezniki, prven- Kisio * Esplanade kino. „Afera Nataše izborni francoski velefilm, poln na in humorja. 4 Grajski kiuo. Danes ,,Ljubljenec narjev", na našem Jadranu. Traudl * Union kino. Do vključno petka čeva družina" senzacija iz najtefflBf ulic Ne\v Yorka. _______ Radio Četrtek, 3 .avgusta Ljubljana: 12. Češke pesmi (pl°5,( L13.20 Klavirski koncert; 19.30 Deset nut zabave; 20. Plošče;’ 20.10 Slov&% a Slovence; 20.30 Pisan drobiž Kj 2110s iz Lucerna (Simi°B^, .'iru mednarodnega glasbeB« festivala). — Zagreb: 17.15 Koncert J** ko pripeka od devetih strani, celo ne. Ni1 stveno pa ženske v starosti od 18 do 50 nam prijetno opozarjati na to, kar spada let, se vabijo, da se prijavijo za ta tečaj k osnovnim načelom higiene, a če ie ni ( do 20. avgusta t. 1. v društveni pisarni na drugače, moramo javno pribiti, da uži-, okrajnem načelstvu Maribor, levi breg, varno dovolj drugega smrada in nas ni i soba št. 43, II. nadstropje, med 10. in 12. volja o tem prakticirati šele ob tej javni Juro- groblji ob tako prometni cesti. — Prav j m- Žito v plamenih. Ob koroški progi tako opozarjamo ob tej priliki tudi na s0 iskre iz lokomotive zanetile žito ob obcestni jarek, ki je tudi zasut in ovira odtok vode. Nezaželeni gosti v parku Magdalenski park je zelo izpostavljen nezaželenim gostom. Stalno se tamkaj vidijo neki precej sumljivi obrazi mladih delamrznežev s pobalinskim vedenjem in neslanimi in nesramnimi opazkami. Njihova zoprna sipakedravščina moti dostoj- ne meščane, ki pridejo semkaj po malo počitka in hlada Včeraj zvečer je gruča teh pobalinov hodila čez trate in skozi grmovje. Se razume, da se tako skromne nasade kvari. Opozarjamo poklicane na te stalne in nezaželene goste parka. progi. Požar je napravil precejšnjo škodo. m. Zopet žrtev kopanja. Pri kopanju je v Dobrovcih pri Slivnici utonil 13-letni gimnazijec Branko Kašpar. šče); 21. Prenos iz Lucerna (Simj^j kvarteta; 20. Koncert (Sodeluje Vera G zaj in RO). — Beograd: 19.05 Ciganska , pela Ante Grujiča; 21. Narodne pesDI!,i Sofija: 12.50 Vokalni in instrument koncert; 19,30 Simfonični koncert-,,! Bruxellcs II.: 20. „Kneginja čard«**, Kalmanove operete. — Riga: c fonični koncert. — Bratislava: 19.30 3 vaški plesni šlagerji. — Budimpe«8-, 17,35 Madžarske arije s spremljavo nov; 22. Ciganska kapela Pertis. -* dio PTT Nord: 22. Kvartet trombonov; VarSava: 21. Večer pozabljenih P0*-1 pesmi. Objave VIII. Mariborskega * Le še trije dnevi nas ločijo 0<*kcj« Mariborskega tedna, velike gospodars* jj kulturne revije slovenskega Podravj^j se prične v soboto dopoldne z oLvop t in popoldne ob 17.30 ter v nedelj0 j 10. z grandioznim festivalom narodni}* f čajev na stadionu Železničarja. Obi^J napovedalo na tisoče ljudi iz vse JufLJ vije. Za festival je četrtinska, za °5^ prireditev polovična voznina na želez1*1 Zaključek šahovskega turnirja Odstranite sramoto Prejeli smo sledeči dopis: »Na Tržaški cesti, tam, kjer se odcepi Ptujska cesta, leži že menda dva tedna v cestnem jarku ipred plotom bivše Rosenbergove, sedaj občinske hiše borno pohištvo uboge družine, ki je bila deložirana, ker se hiša podira. Rodbinski člani so sicer nekje našli zatočišče, pohištvo pa ne more spraviti nikamor, tako da je vse pre- Sinoči so šahovske mizice v kavarni »Bristol«, na katerih so se ves julij vršile brbe za šahovsko prvenstvo, dobile povsem drugačno podobo. Ure, šahovnice, figure in formularji so zamenjali prti, vaze z nageljni in posode z raznimi dobrotami, zakaj naposled so tudi šahisti vlečeno s prahom in blatom. Morda je čisto navadni zemljani, ki ne morejo ži- že tudi kaj zmanjkalo. Nihče se ne gane, da bi ropotijo kam spravil pod streho. Priporočilo za Mariborski teden pohištvo v jarku na eni najprmetnejših točk Maribora prav gotovo ni. Zato je že skrajni čas, da se ta zadeva enkrat uredi in pohištvo nekam spravi, da se ne bo javnost nad tem spodtikala.« TUJSKI PROMET V PRETEKLEM MESECU Pretekli mesec je prijavilo na policiji bivanje v Mariboru 1881 tujcev, ki so nočili v mestu skupno 4285 krat. Izmed tujcev je poselilo Maribor «51 Jugoslovanov (2292 nočnin), 755 Nemcev (1710 nočnin), 30 itali.ianov (72 nočnin), 27 Cehov (60 nočnin), 20 Dancev (20 nočnin), 12 Madžarov (31 nočnin) in 12 Angležev (30 nočnin). m. Mariborska tekstilna tvorulca, in- dustrijalec g. Franc Mautner, je darova! za Sokolsko elektrarno in Sokolski planinski dom na Pohorju 10.000 din v okviru podporne akcije mariborskih i.--dustriialcev. veti zgolj od šaha. K svečanemu zaključ ku turnirja so se zbrali poleg vseh igralcev zastopniki organizacij ter nekateri prijatelji šahovske igre. Svečanost je z lepim nagovorom otvoril predsednik SK Železničarja g. inž. Uran ter iskreno pozdravil g. prof. Silo kot zastopnika Mariborskega šahovskega kluba, predsednika Udruženja jugosl. nar. žel. in brodarjev g. Cafuto, vse igralce ter goste. Z vzpodbudnimi in duhovitimi besedami se je nato dotaknil turnirja samega ter posameznih uspehov, čestitajoč letošnjemu prvaku uredniku Francetu Gerželj«. Pole zahvale vsetu, ki so kakor koli pripomogli k lepemu uspehu turnirja, je g. inž. Uran sprožil vzpodbuden predlog, ni. Iz kaznilniške službe. Pisarniški pripravnik Stanko Golob z okrajnega sodišča v Mariboru je imenovan za poveljnika parnikov v moški kaznilnici v Mariboru. m. Zaradi prireditve Mariborskega tedna bo v času od 2. do 15. t. m. za vsak promet zaprta Prešernova ulica od Aleksandrove ceste do Maistrove ulice ter ‘ naj Maribor po svojih šahovskih klubih Razlagova ulica od Cankarjeve do Ciril J v najdoglednejšem času organizira tur« Mctodove ulice. i nir za naslov nacionalnega mojstra .lu- ni. Nagradno tekmovanje za nailepša goslavije, kar so navzoči gostje in za-iu najučinkovitejša izložbena okna. Do- stopniki klubov toplo pozdravili, voljujemo si opozoriti ponovno vse tek- j Vodja turnirja neumorni g. Fischer ie tnovalec, da sc morajo prijaviti pisarni nato v kratkih potezah analiziral potek Slovenskega trgovskega društva, Jur.či- turnirja, poiuhrjroč disciplino in fnir b 1 čeva ulica 8-1., kjer dl)': > obenem pojro- igro, ki so jo poku/ali vsi udeleženci, ter oficielno razglasil izid turnirja, čes-t11* vsem udeležencem k uspehu. Pri's deljevanju nagrad pa je k posatn& uspehom dostavljal še svoje ske« komentarje. Prisrčno zahvalo P 4 izrekel načelniku šahovske sekcij®^ Železničarja g. Knechtlu, ki je s iniciativo in podrobnim delom v meri pripomogel do turnirja. PraV pa se je ljubeznivo zahvalil gostil^ g. Golobu in njegovi gospe, ki sta ^ ves čas igralcem prijetno streho. V imenu MŠK je prireditelju turnirja SK Železničarju čestital Vcv" nrof. Sila. nad ki s!) c5 skim napredkom v Mariboru, — 5- prinesli novi klubi ter obžaloval turnirja niso udeležili nekateri j^i predstavniki kraljevske igre, med vCf prof. Stupan, ker bi lijih udeleži53 pn< jetno zelo spremenila izid turn'rJ,ac(ji$ hovit govor je imel nato še MŠK rnvnatfili «• R. OOlOtlhl V T*zh- i S MbK ravnatelj g. R. Golouh. ■ _ [lCi nem razpoloženju so nato u• ... —CK'1.. za funkcionarjem, ki se niso stras’1' ^jgpf žrtev, pa gre odkrito priznanje ^0 organiziran turnir, ki te /lasti ^ mariborsko šahovsko gcneraci. več talentov ter dal nribudo M a' ncnehe in r.izvoj kraljevske ' ,2 riboru. v m a rib or u dne 2. VIII. 1939. »V e č e r n I k« Stran 5 S SaM _v poii iav^ Sti •s it Jorel Kurentovanje 6 ^ nieS^V?iu "ar°dnih običajev, ki bo 5. in cel obraz. Te maske, najrazličneje barvane "• .1. m. V Marihnni hnrln nn ser Hrumi, d-., ... . ... . i.,.___,■ Soort ni. v Mariboru, bodo poleg drugih sku-H? nastopili tudi kurentovalci iz Sv. Marka 'ze l tuja, kombinirani s pustnimi šemami iz “tale slovenske Panonije. Mariborčani bodo tneii tako priliko spoznati, kako revne so na Poeziji njihove maškerade v primeri s takim prvobitnim panonsko-slovenskim kameva-om; kulturnim delavcem pa bo morda posta-“jasno, kje naj iščejo osnov za svoja dela, Posebno pa osnove za pravo slovensko ljud-81to gledališče. Ko sem se podal na pot, ali bolje rečeno Mia i. z,a flovensk'm kurentom, sem se sko-niic*a-L da .ne bom našel niti več ostankov ..1 te d običajev, kot so jih še popisali Štre-'* J;' ' * Trstenjak, Pivko in drugi. Letos Jiamrec, ko sem ob pustu hodil skozi rent • u .riie’ sem z žalostjo spoznal, da ku-da potisnjen z glavnih cest, ši i;,.j , • , so se nekoč podili najfantastičnej- stah karnevali, na skrita dvorišča, po ce-v ,DJ5“.JJ^trV1iirai° orožniki. Kurentovanje je nr*«Tn . oblastveno prepovedano, kajti bni!^nD^? se ie končalo s pretepi in po- naliii, i asn9 s*'k° o teh dogodkih nam je Mru ■ .Ptujski umetnik Mihelič in jo nazval se c« .Kurent.« Slika nedvomno zasluži, da pa ,^lme tako z umetniškega kot folklorne-8 P™% ,v galenjo. dovaM^nc s.em se Pa tekom svojega poizve-vanip i v Andskih običajih, da je kurento-ostairi t strogim oblastvenim ukrepom vse n Z’v-°’ k°t sem prvotno mislil, kajti 3uka«i-teSno Je.Povezano ž nravjo in žitjem kmeta j^h oz‘roma panonsko-slovenskega iiif «6rien. 2 nalogo organizirati kurentova-v t.estival, sem krenil iz Ptuja, kjer sem (skraiV^ našel leP0 zbirko kurentskih šem zej 0B* «s je, da si jih tudi mariborski mu-karjio S ) v Spuhlo, prvo vas na cesti v Lu-setti in v le- Tsa vas je bila na polju. Ko kot ti i gprašal po kurentu, so obmolknili, skrivajnln?e*’. slabo vest. In za tem molkom lastjo ?.sy°i°. staro tradicijo pred mestno ob-Ker’ v P njihove šege postavila na indeks, sem K-! ..Puhli nisem mogel mnogo opraviti, n°nskn v Markovce, tipično obdravsko-pa-dobiii _Vas s 3700 prebivalci. Markovci so ku, jjj .°Je ime po farnem patronu sv. Mar-slvenstiif osaniljen v vrsti drugih patronov in jij. ; vasi. Večina hiš je zbita iz ilovice bilo nelm-nuiei° »bute.« Prebivalstvo, ki je Slovenji^ zaradi trgovanja z lukom širom splošne Precej premožno, je danes, v času 'uku np,»osP°darske krize, ko je tudi cena FolkWn’ obubožalo, gatejša. t u.sedlina v Markovcih je najbo-nekdaniim° bi si lahko razlagali tako, da so pti&j/gSjP slovensko-panonskim običajem pekdanip 2 |_u.Sa priključili še svoje običaje. ‘Urških J Prebivalstvo se je namreč za časa ."Jerodnim- '°.v P°m.ešal° z uskoki in drugimi, ;ujernrin:č_. z uskuki in drugimi, k°t H 'm' elementi. O tem pričajo še imena, Slino ^unt (Hrvat), Beziak (heJialr ho. Hali o’ Pešcc’ Strelec a!l- Solina, Karo itd. pa turška: Hasen- vjuiu.o, rvaru liu. ^ uskokih, ki so se naselili v teh krajih, ni-tem, »Pa Pomesah z ostalim prebivalstvom, nosi kolikor toliko ohranili svojo samobit-šJ: Priča kraj Stojnci (Stojanči, Stojan — v n*nL kjer govorijo poseben dialekt, ki ni da vi?*3.1 v ostali Lukariji. Značilno zanj je, •p ezejo precji0ge z napačnimi skloni. 8om i. Pustimo vsa ta razmotrivanja fllolo-vega’ jfterim bi lahko še marsikaj zanimi-Grohler0YedaI župnik Sv. Marka g. Ignacij Taiži h 'J^terega gost sem bil. Vrnimo se z Urentnren!ovanilL nJev’ kj Vanie Je uaziv za celo vrsto obi-»T"! lik ?e, Podvajajo ob pustnem času. k )• 0hi«x 9blčajev je kurent (kurant, k6-aPo j2 je v ovčji kožuh, na glavi ima ze> ki mu kot maska zakriva tudi spominjajo po svoji fantastičnosti na maske črncev v centralni Afriki. Iz njih mežikajo majhne, okrogle oči, rilčast nos je iz usnja, brki so iz mete, zobje iz fižola, dolg jezik iz blaga pa je včasih nad vse lepa narodna vezenina. Kurent je opasan z verigo, na kateri je pripetih več kravjih zvoncev različnih tonov, in robcev. Ti robci so novejšega izvora. Pred kakimi 20 leti kurent še ni zbiral robcev, danes pa mu vsako znano dekle pokloni po enega. Robci so premnogokrat opremljeni z ličnimi ornamenti ali pa našitimi reki. Imeti čimveč robcev, to je ponos današnjega kurenta. V roki ima kurent ježevko, bat, ki je obit z ježevimi bodicami. Želja vseh doraščajočih vaških mladeničev je postati kurent, kar se šteje za posebno čast. Kurent je vedno velik, ponosen, gosposko vzvišen nad ostalimi pustnimi šemami, pripravljen braniti se do skrajnosti pred sramoto, da bi mu kdo snel »kapo.« Navadno hodijo kurenti v večjih skupinah. Njih korak je stalno poskočen in norčav. Kurent ne govori, samo vuli (tuli na poseben' način) in se nemo rokuje z vsakim, ki ga sreča na cesti. Narodna pripovedka pravi, da je bil Kurent pastir, ki je ugnal hudiča in s svojo lo-kavostjo prišel celo v nebesa. — Na pustni torek ne smeš kurenta brez daru od hiše odpraviti, ker lahko pri živini nesrečo napravi, če se po zemlji pokota (Pajek: Žitje štaj. Slov.) — Narodna pesem od Kurenta: »Sveti Kurent cvirn prede, hoj, hoj, htijaja« žal ni več ohranjena. — Prvemu kurentu, ki ga ugleda, vrže gospodinja pisker na glavo, potem se ji v prihodnjem letu ne pobijejo lonci. Kurent je znan tudi pri drugih narodih. Sploh lahko mirno trdimo, da je folklora v svojih zadnjih osnovah na vsem svetu ista, posamezni kraji in narodi so jo le svojim prilikam primerno variirali. Markovski kurent je sicer podoben nemški šemi iz »Fastnacht-spiele« ali pa švedski, madžarski in drugim šemam, v ponašanju in v detajlni izvedbi pa je nastal iz temperamenta lukarskega kmeta. Isto bomo videli tudi pri ostalih lukarskih likih. To pa nas navaja k temu, da iščemo nekje v davni zgodovini in poganski mitologiji obredja, od katerih so se nam živo ohranili poslednji ostanki. Tako meni župnik g. Gra-bler, da je kurent še preostanek nekdanjih satyrov, ki so pri starih Grkih spremljali Dioniza. Markovski priseljenci z juga naj bi po njegovem mišljenju kurenta presadili na naša tla. Skupino kurentov navadno spremlja zlodej (tajfl), ki se je menda priključil iz miklavže-vanja. Vsekakor se pa ta zlodej loči od onih spakedranih šem, ki spremljajo Miklavža po mestih. Občudovati moramo, kako originalno je ljudska fantazija izdelala njegov kostum. Zlodej je ovit z ribiško mrežo (šero; — simbolično: ker vanjo lovi duše), na glavi ima kurentu podobno »kopo«, toda z manjšimi rožički, na hrbtu pa nosi peruti črnega vrana. V rokah ima mesto ježevke dvorožne vile. Kurent spremlja tudi skupino oračev. V tej skupim sodeluje 0 oseb in sicer: 6 fantov ki vlečejo majhen, lesen plug, priganjač z bičem, kurent, ki orje ter pobirač, ki pobira darove Orači so oblečeni v narodne noše. S kako narodno pesmijo pripojejo na dvorišče m pred hišnim pragom v krogu zaorjejo. ftato pobirac z majhnimi grabljicami »brazde pograbi« in vošči gospodinji srečo, za kar ga ona obdaruje z jajci. (Dalje jutri.) Športni spored VIII. Mariborskega tedna VELIKA REVIJA VSEGA MARIBORSKEGA ŠPORTA RAZEN NOGOMETA — Kakor vsako lelo bodo mariborski spori iliki tudi letos pripravili pester spored za Mariborski teden, da tako domačinom in tujcem pokažejo napredek mesta v tej važni panogi telesne vzgoje naroda, ki lahko ponese njegov sloves dalje po svetu kakor karkoli drugega, kakor kaže nedeljski uspeh našega tenisa v Zagrebu. Na sporedu, ki ga niže objavljamo, so zastopane vse veje mariborskega, športa razen nogometa; nogometaši uživajo zadnje tedne počitka v mrtvi sezoni, saj se bo kmalu pričelo jesensko prvenstvo, v sedanji vročini je tudi zanimanje za nogomet minimalno, ker se mlado in staro hladi na Mariborskem otoku ter ob Dravi. Spored prireditev je sledeč: Sobota, 5, avgusta S.MO otvoritev II. nacionalnega tekmovanja jadralnih letal za prehodni pokal MT na letališču na Teznem; tekmovanja bodo trajala 10 dni zaključno do 14. avg. 21. „Baklada na Dravi". Propagandna vožnja čolnov, v prireditvi Studenškega športnega kluba. Nedelja. 6, avgusta: 8.30 začetek lovskih strelskih tekem za pokal Mestne občine mariborske, na vojaškem strelišču v Radvanju; lovske strelske tekme trajajo preko celega dne. 10. dravska regala čolnov vseh kategorij, na progi Mariborski otok — kopališče. Kristian. v prireditvi Studenškega športnega kluba. Sreda, 9. avgusta: 19. štafetni tek skozi mesto za prehodr.u darilo MT, start v Ljudskem vrtu; cilj na Trgu svobode, v prireditvi Medklubskega odbora LAP ob sodelovanju vseh mariborskih atletskih klubov. Sobota, 12. avgusta: 8. začetek teniškega turnirja za nacionalno prvenstvo Slovenije v prireditvi in na igriščih ISSK Maribor, Čopova ul, turnir traja ves dan do mraka. Nedelja, 13. avgusta: 5. velika propagandna kolesarska dirka „Qkoli Pohorja", v prireditvi SSK Maraton, start v Koroščevi ulici pri parku, cilj istotam okrog 10.30. 8. nadaljevanje teniškega turnirja za nacionalno prvenstvo Slovenije na turnirskih igriščih ISSK Maribora, turnir traja ves dan do zaključka. 10. plavalna tekma na Dravi, proga .Mariborski otok — kopališče Kristian, v prireditvi Mariborskega plavalnega kluba. 11.30 povorka kolesarjev skozi mesto (Koroščeva ul. — kolodvor — Aleksandrova cesta — razstavišče MT). 15. letalski dan na letališču na Teznem, leti in akrobacije jadralnih letal kakor tudi vojaških in civilnih motornih letal, leti za občinstvo. 16. medmestna plavalna tekma Zagreb— Maribor na Mariborskem otoku, ekshibicije v skokih, v prireditvi Mariborskega plavalnega kluba. Kolesarska dirka okoli Pohorja k. Pod včerajšnjim poročilom o brošuri dr. ing. Nagodeta o upravni razdelitvi Jugoslavije je pomotoma odpadla šifra ocenjevalca -r. Ob priliki VIII. Mariborskega ledna bo priredil SSK Maraton 13. avgusta veliko medklubsko kolesarsko dirko „Okrog Pohorja1' pod pokroviteljstvom marib. župana dr. Alojzija Juvana. Proga je dolga 157 km ter vodi po drž. cesti Maribor — Fram — Slov. Bistrica — Konjice do Stranic, kjer se odcepi ter vodi preko Vitanja in Hude luknje do Slovenjgradca, kjer bo okrepčevalnica, nato pa preko Dravograda, Ma-renberga, Sv. Ožbolda in Fale v Kamnico, od koder bodo dirkači vozili v Maribor po Koroščevi ulici do Vrazove, kjer bo pred parkom cilj. Vozači bodo starlali pred stadionom SK Železničarja ob 5. zjutraj, na cilj pa bodo prispeli okoli 10. Pravico starta imajo vsi člani JKS kategorije A in B, ki posedujejo licenco za L 1939. Prva deseterica plasiranih bo prejela lepa darila, prvih pet Mariborčanov pa bo dobilo še posebna darila. Vsi dirkači, ki bodo dospeli na cilj v teku ene ure za zmagovalcem ,bodo dobili spominske kolajne. Razdelitev nagrad bo na veseličnem prostoru MT, Kamor bo šla po dirki povorka z godbo na čelu. Prijave s prijavnino din 10*— je poslati najkasneje do 12. avgusta ob 12. na naslov SŠK Maraton, Koroška 26/11, kasneje bo prijavnina dvojna. Za dirko ,ki bo ob vsakem vremenu, veljajo zadevna splošna določila. Veslaške tekme na Dravi Studenški športni klub bo priredil v okviru Mariborskega ledna 6. avgusta dopoldne veslaške tekme na Dravi. Tekmovale bodo enosedežne in dvosedežne sandoline ter gusarji s po 6 veslači. Start bo ob 10. na Mariborskem otoku, cilj pa bo v Kristianovem kopališču;. Startnina znaša za sandoline din 5*— iu 10*—, za gusarje pa din 20*— od čolna., Prijave sc sprejemajo v gostilni Kraner v Studencih ter pri blagajni na Maribor-kem otoku. 5. avgusta ob 21. bo po Dravi vožnja s čolni ob bengalični razsvetljavi, za katero naj sc javijo veslači v sandolinah in čolnih ob 19.30 v kopališču „Katra‘ v Studencih. K sodelovanju sc vabijo tudi netekmovalci. JUGOSLAVIJA—BAVARSKA 10 :8 Včeraj je bil v Zagrebu boksarski dvoboj med reprezentanco Bavarske in Jugoslavije. Za Bavarce je nastopila mestna reprezentanca Monakovega, ki je dosegla v soboto proti Zagrebu remis z 8 :8. Naša državna reprezentanca je slavila lepo zmago z 10 :6. KOVAČEVA PORAŽENA V FINALU Na mednarodnem teniškem prvenstvu Poljske v Gdinji je Poljakinja Jedrzejo\v-ska premagala Kovačevo v finalu s 3 :6, 0:3, 6:3, v mešanem doublu pa je par Kovačeva-Hebda izgubil proti jioljskemu paru Jedrzejoivska-Tloczinski z 1:6, 3 :6. s SK Železničar bo odigral v nedeljo, 6. avgusta, prijateljsko nogometno tekmo proti SK Laško v Laškem. s Izredni občni zbor Hrvatskc športne sloge bo v Zagrebu 6. avgusta. Na dnevnem redu je poročilo o dosedanjem delovanju od zadnjega občnega zbora ter sprejetje važnih sklepov za pravilno razvijanje hrvatskili športnih prilik. s Krajišnik je vložil protest proti verifikaciji kvalifikacijske tekme za vstop v ligo proti 2AK-u radi nekili sodnikovih odločitev. s Teniško prvenstvo Poljske na mednarodnem turnirju v Gdinji si je osvojil Čeh Hebda z zmago nad Poljakom Tlo-czinskim v finalu s 6:2, 1:6, 9:7, 6:3. Maribor 2139 »Sni Janko -nost OSno’“ odgovori vodnik. »V bodo-svari Zretho skozi preteklost, ki nas uči, naša *’* * Zgodovina razkriva ittneva -a c‘*je- to n* vnanje... do-s Pretekf Je’ Sloboko in občutno, ki nas 'foživljai st'° sp°h- kakor da bi jo sami Vit)a „ Tako zahtevajo kri, zgodo-*avest apiledeik, človeštvo... tako hoče (jo.s.rvvf - narodne družine.« h krZ^ 2em]i.ch mu seže v roko in mu Atleta j° s*‘Sne’ 'z radostnih oči mu zdr-rij, brj so'zi- »Veliko resnico govo-ie bij at r”°i Po krvi in spoznanju! Kar konten,”,115'!11 prednik°m Ic dogodek, le aci^a stvari, brez vživljenja in .eiov Mo vživljenja in aiba ... kar je prej hiralo in raz- r0tj,a? V temi’ Vlu'njem in notranjem šiiti 2a Vu- to je oživelo in kipi v pogonu vitiu.0su; • ■ • iz zmesi omrtvičenih indi-ceij„0 ae ie človeška družba spojila v hjejj k'er- se poedinec zaveda, da je n'en sestavni del. Zato so vsa-žtiosti • 110 ‘n Pravično odmerjene dol- ila Pravice ... Povzpeli ste sc že se ji ui človeka in dosegli kulturo, ki tli svJTam... Kaj pa je tamle?« prclo-riborsk *50v°r kažoč z desnico proti Ma-Hke »toku. iz katerega mole ve- ene in parabolne žarnice Furlan 5 »Le trenutek potrpljenja... bomo sko-ro tam, in se boste mogli osebno prepričati o notranjščini tega otoka, ki je v vsakemu kosu naše preteklosti igral svojo vlogo: našim prednikom-poganom je bil menda sveti gaj, kasneje začaran, v 20. stoletju pa kopališče večjega kova. Danes pa... no, to boste, kot rečeno, skoro videli.« Mimo njih švigne po Dravi navzgor ličen hidrokar — vozilo najnovejše konstrukcije, ki sc komaj dotika valov. Spredaj in zadaj režejo v vodo vijakom podobni propelerji: v ladji sličnemu trebuhu je polno potnikov. 1 »Od kod in kam vozi ta komar?« »Imamo jih več, od teh dva večja, ki vršita osebni promet do črnega morja, dva do Beograda, ta in šc eden pa »letata« med Mariborom in Ptujem, ki sta v zelo živahnih stikih.« »Ali more voziti po vsej strugi?« »More, ker je korito Drave regulirano do konca našega mesta. Sicer pa se to vozilo po potrebi lahko dvigne nad vodo in ga zato morebitne vodne zapreke pri vožnji prav nič ne ovirajo.« Dospeta do stopnišča, vodečega v spirali na desno pod breg in nato v rov pod strugo levega rokava Drave. »Čemu ta podzemska pot?« »K delikatnim napravam v tem podzemlju spada tudi podzemski dohod,« razlaga vodnik, ko dospeta po obokanem lesketajočem se hodniku pred debela steklena vrata in zreta v tajinstveno razsvetljene prostore. »Pekel?« vpraša gost z nasmehom. »Ni točno, saj ni nikjer ognja... Prosim vstopite!« veli gostu, ko se takrat odpro vrata. Par korakov na levo in desno od vrat sta dva prostora: oni na desni je precej prostorna soba z veliko pisalno mizo v sredini ter opremljena z mnogimi načrti in vsemi mogočimi aparati ob straneh. Svetel je, ker prihaja vanj sončna svet-loab skozi popolnoma prozoren strop. Gospod srednjih let sedi ob nekem načrtu, vidno zelo zaposlen, ker ne opazi došle dvojice. »Dovolite, gospod Iskra,« reče vodnik, ko stopi z gostom v urad in okrenivši se proti temu: »gospod Zemlich, sociolog...« »Me zelo veseli... Naš rojak... Sem že obveščen in v vsem na razpolago. Izvolite za trenutek v tej neobičajni sprejemnici!« reče inženir-upravnik m mu ponudi sedež. »Hvala!... Ta katakomba me je malo zmedla in se ne znajdem... Kaka centrala ... kemični laboratorij... opazovalnica ... čistilnica...? So res smešna mo- ja ugibanja, ampak... saj veste... sociolog ...« »Sociologija in take čarovnije so si precej narazen... razumem,« mu pomaga iz zadrege upravnik. »Nič čudnega, zlasti, ker je ta krtina nekak mariborski kapric ...,« se šali in nadaljuje resno: »Take so vijuge kulturne zgodovine. Prej so tukaj izkoriščali vodo za kopel, sedaj pa smo napravili iz tega otoka nekako srce mariborskega žitja; od tod polje energija, ki kuje na vseh straneh našega mesta gospodarska in kulturna dobra.« »Torej električna centrala?!... Ampak v nasprotni sobi sem mimogrede opazil same rastline... kako to?« Upravitelj mu namigne in odidejo v dragi prostor. — »Pri nas gojimo, kot znano, vse mogoče kulture: užitne, lepotične, dišavne, zdrav« stvene. Zato smo ta prostor odstopili znanstveno-eksperimentalni kontroli, da dožene, kako n. pr. vpliva elektrika, napeljana v poljubnih količinah skozi posode in okrog njih, na njih razvoj... kje in kdaj je večji učinek... kdaj in pri katerih kulturah je večji uspeh... S temi lučmi preskušavajo učinek električne svetlobe na rast... Iz teh opazk,« reče upravnik, ko dene pred gosta precej debel seznam, » se je dognal že marrsika-teri koristen nauk in nato sporočil agronomom, vrtnarjem, cvetličarjem v nadaljnjo preskušnjo.« Zanimivosti Mikrobne vojne v bodočnosti Dandanes si niti predstavljati ne moremo, česa vse se bodo oprijeli ljudje, da bi v bodoči vojni čimprej in čhnbolje lkoičili sovražnika. Vzemimo le en pri- mer. Že dva ,tri tedne preden bo tajna diplomacija napovedala vojno, se bodo lahko utihotapli v sovražno ozemlje tajni agenti in po velrkihi mestih' raztrosili mikroskopsko majhne bacile živalske kuge. Seveda, najprej je treba uničiti nasprotniku rezerve prehrane, živino. Kužna bole j en bo jela razsajati naenkrat na več straneh. Ljudje, ki se prvotno ne bi zmenili za živino, bi šele prepozno lahko opazili, da je okužena. Medtem je sovražnik že napovedal vojno, agenti so dosegli svoj cilj. V laboratorijih bodo morali delati noč in dan, da bodo rešili ostanek zdrave živine. Drugod spet bodo lahko utShota-pili tuji agenti samice papagajev, okužene s klicami papagajske bolezni, ki se največkrat konča s smrtjo. In če se v večjih mestih pojavi takšna bolezen »poredno z živinsko kugo, bodo morali laboratoriji preganjati eno morilko, zanemarjati pa drugo. Med ljudi se tako lahko naseli preplašenos t še preden je vojna tu. Po nekaj tednih bo medicinska znanost pregnala nevarnost. Toda, sovražnik ne bo miroval. Natrosil bo tu legla črevesnih bolezni, drugod spet bacile ljudske kuge. Bacilna vojna bo v polnem teku, organizacija obrambe zelo težka. Koliko pažnje bo treba v tem pogledu posvečati že konservam, da ne bo vanje zašel bacil okuženega mesa. Bolezen se tako lahko razširi med borci in ko odhajajo ti v zaledje, med civilisti. Druga nevarnost parazitne vojne bo, da ne bodo tuja letala natrosila nad žitnimi polji legla zajedalcev. Letina bi bila uničena, uspeh sovražne kemične vojne večji. No, ko bo pa vojna minila, bodo države odkrile, da so žrtve bacilske vojne prav za prav neprimerno manjše od onih po frontah. Čas, ko so se lahko epidemije širile po mili volji po svetu, je minil. Le strah, strah pred njimi ima velik vpliv na množice in to hoče tudi sovražnik doseči, ko sega z raznimi, pa tudi okuževahvimi sredstvi na tuia ozemlja. Torej, prebivalstvo za fronto bo imelo v bodoči vojni tudi v tem pogledu eno skrb in pozornost več. Žile na roki izdajajo človeka Če bi fotografirali naše telo s pomočjo plošč, ki vsrkavajo infrardeče žarke, kateri prodro tudi skozi kožo, bi dobili zanimivo sliko. Dr. Enno Friksen je na ta način fotografiral podkožno ožilje mnogih ljudi na gornjem delu roke in prišel do zanimivih rezultatov. Vsaik človek ima na svoj način razpredene žile, ki lahko dostikrat pomagajo pri ugotavljanju identitete zločincev, namesto dosedanjih prstnih odtiskov. Nekateri ljudje imajo zelo izrazite in debele žile, drugi spet komaj zaznavne, pa drugače razpredene. Vse te razlike se dajo porazdeliti na nekaj izrazitih skupin z osnovnimi podobnostmi. Pri nekaterih dvojčkih je ta razporeditev žilnega omrežja zelo podobna. Levja farma sredi Londona MALI OGLASI CENE AlALIM OGLASOM: V malih odaslb stanc vsaka beseda 50 oar: najmanjša oristolblj* ^ oslase ie din 6.—. Dražbe, oreklicl. dooisovanja in žcnltovanlskl oglasi din L— oo besedi, ja1" ^ znesek za (e oclase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni dav*- t enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za male oclase se plačule takol orl naročilu oz,f°,oa7., vposlatl v pismu skupaj i naročilom ali oa oo ooštal položnici na čekovni račun 5t- 11.409 a* olsmene odgovore elede mallb ozlasov se mora priložiti znamka za 3 din Rasno Sladkor v sipi za vkuhavanic kakor prvovrstni kis za vlaganje vedno na zalogi »KAVALIR« Gosposka 28. 7029—1 Najboljša kava samo uri »KAVALIR« Gosposka 28. 7028—1 OSETOV »GRIČ« VABI! Klopotec, avtogaraže, prenočišča, amerikanska elektrika. Mozler liter 10 din. 6944-1 VSAKOVRSTEN PREVOZ z novim tovornim avtomobilom oskrbi točno in solidno prevoznik: Roman Ploj, Maribor, Aleksandrova c. ,36-11. 7015—1 Posolila na vknjižbo (samo večje vsote) vam takoj preskrbi Bančno kom. zavod Aleksandrova 40 »EFKA« MIZARSTVO Frančiškanska 12. Maribor, razstavlja tudi na letošnjem Mariborskem tednu. Se pripo roča za naročila stanovanjskih oprem. Korošec Franc. 7072-1 Stanley Turpin, bivši upravnik v Sha-pertonu, namerava ob Temzi v Londonu ustanoviti levjo farmo za 300 živali. Oblasti mu sicer ne gredo nič kaj na roko, češ, da mora nabrežje ostati kakršno je. Mož pravi, da mora okolico prilagoditi afriški naravi, da se bodo levi počutili kakor doma. Za umetne kamenite gore misli pripeljati skale naravnost iz Afrike. Tudi živali, s katerimi bodo pitali leve, bo dobival iz Afrike. Nekaj levov so že nalovili v Transvaalu in jih bodo v septembru pripeljali na Angleško. Turpin je bil s svojo ženo dalje časa v Transvaalu, je znan lovec na kralja zveri. Leve namerava tudi dresirati in jih prodajati cirkusom, sam pa hoče Londončanom pričarati nekaj afriškega življenja. Ko bo levja farma odprta, si obeta mož mnogo dohodkov od vstopnine radovednežev. Boj proti podganam Škoda, ki jo povzročajo po vsem svetu podgane, gredo v milijarde. Samo Francija utrpi vsako leto nad milijardo frankov škode zaradi podgan. Zato ni čudno, da so napredne države uvedle cel niz zakonov za boj proti podganam. Poleg strupov so najboljše sredstvo proti tem glodalkam mačke, ponekod tudi dru- ge živali in kače. Na Japonskem, kjer pride na 100 hiš 80 mačk, ni podgan, kjer le pa na 100 domačij le 50 mačk, so podgane že po hišah. V Tokiu, kjer ima komaj vsaka 25 hiša po eno mačko, plešejo podgane svoj ples. Proti podganam je treba izbirati v odgojo le krepkejše mačke. PRAGOZDNI TANK Pod vodstvom švicarskega razisikoval-ca Arnolda Bachmanna bo Šla posebna znanstvena odprava v notranje, še neraziskane pragozdove Brazilije. V ta namen so zgradili poseben tank, ki je znotraj podoben velikemu letalu. Motor goni bencin, a se v pragozdu lahko prilagodi kurjenju z ogljem. Proti vročini so notranje stene oblečene s plutovluo. — Tank ima filmski in lovski stolp. Na odprtem prostoru lahko doseže 40 km na uro, na drugih mestih bo lahko premeril le en km na uro. X Kako medi drevje. Na karlsbadski čebelarski opazovalnici so ugotovili, da je letos sadno drevje slabo medilo. En ha cvetočih jablan je dal le 8 kg medu, t ha češenj 35 kg medu, Toda, 1 ha doraslega javorjevega gozda nudi že 210 kg medu. X Policaje posojajo. Na Angleškem si lahko izposodijo stražnike. Navaden stražnik stane tri šilinge na uro ali 22 šilingov na dan, višji policijski stražniki stanejo že 9 šilingov na uro. Tudi ženske detektive posojajo,_ te pa stanejo več kot funt dnevno, be višje so cene, če mora iti stražnik z vami v navadni, civilni obleki ali pa v fraku. ______________________ — Ali bi lahko dobil pri vas službo hišnega varuha? — Nemogoče. Mi žc imamo hišnika! — Ni rest Pred pet minutami sc je pod mojim motorjem smrtno ponesrečil. V gostilni. — Prosim vas, ati je ta riba sveža? — Ne vem. Jaz sem šele osmi dan tu , redu. —Gospodična, vaše oči niso v Neprestano se vam solze. Morate iti zdravniku. —• Jutri pojdem. Danes nc morem, ker jc pogreb — mojega šefa... On: — Ne vem, kako jc lo, toda kadar kadim, ne morem misliti. Ona: — Res? Nisem vedela, da ste tako strasten kadilec... 3SSBBSBSSS Prodmm radi bolezni v družini rentabilno in donosno, zelo dobro uspevaiočo trgovino v centru mesta z zagotovlieuo eksistenco, V poštev Dridojo slaščičarji in peki. Potreben več-ii kapital. Reflektantl nal se obrnejo na GJuro Branisavlje-vič, Zagreb. Preradovičeva ul. 1-1. 6985 gSBBBBBBBB ZA POTOVANJE kovčegi, torbice, nahrbtniki, krušniki, aktovke, velika izbira, nizke cene pri Šterbalu, Meljska c. 2, Tre svobode 6. 7084—1 GOSTILNIČAR IN POSESTNIK išče za takoj gospodinjo, ki govori slovenski in nemški, nc pod 40 let staro, z 80 do 100.000 din. Ženitev ni izključena. Ponudbe pod »Srečna« na upravo »Večernika«. 7089—1 Posest PRODAM PARCELE ob glavni cesti, za vsako obrt pripravne. Ptujska cesta 87. 6669—2 PRODAM POSESTVO v bližini Limbuša, velika zidana hiša in hlev, 6 % orala zemlje, vinograd, sadonosnih in gozd. Naslov v unravi. 7092—2 Kupim MARIBORSKI TEDEN Deske, letve, prečnike in tesan les kupite naibliže pri Gnilšeku, Razlagova 25. 7065-3 Prodam Pristni zdravilni MED prodam, ca. 600 kg. Cena po dogovoru. Kolarič, Ruše. 7042—4 Stanovanie išče Iščem čisto STANOVANJE: soba, kuhinja. Ponudbe na »Večernik« pod »Maribor, desni breg«. 7076—6 Sobo odda MEBLIRANO SOBO oddam solidni stalno uamešče ni gospodični, na željo tudi hrano. Stritatieva ul. 5-1. 7077-7 GOSPODJE se sprejmejo na hrano in stanovanje. Melje- Gubčeva 3, vrata 3. 7080—7 Sobo išie Iščem kot stalno stanovanie opremljeno, sončno, mirno SOBO s posebnim vhodom. Mogoče tudi .hrano. Cenjen* ponudbe v upravo pod »Vojaški upokojenec«. 6998—8 Službo dobi NATAKARICA neka denarja se sprejme kot družabnica. Ponudbe na upravo pod »Natakarica«. 6947-9 Dopiss obrnite se na grafologa J9 KARMAHA ki se odlikuje posebno z . lizo človeškega značaja..®: na strogo znanstveni bari fologije in daje vsakemu nastopajoče dogodke pist- nasvete, ki Vam bodo kori li vse bodoče živlienje. ske sprejema v Mariboru tel »Zamorc« vsak dan 9.—12. dop. in od 14.—19. Odgovarja tudi na došlo 1(1 spondenco. V Mariboru $ ne do 10. avgusta. > * Preizkušen ie vsaki ko&AF KUHARICA za vse z letnimi spričevali dobi službo pri Biidefeldtu. Gosposka ul. 14-1. 7075—9 IŠČE SE OSEBA za praktično predvajanje gašenja ognja za časa »Maribor skega tedna«. Pri sposobnosti tudi stalna zaposlitev. — Predstaviti pri »Intra«, Pobrežje, Cankarjeva 16. 7078—9 UČENCA sprejme trgovina Mernig, Tez no, Ptujska c. 1. 7081—9 Išče se SAMOSTOJNA KUHARICA in za vsa ostala hišna dela takoj. Naslov v upravi. 7088—9 Sprejme ge UČENKA s predpisano izobrazbo v modno trgovino takoi. Naslov v upravi. 7090—9 UČENKA se sprejme. A. Štuhec. Stolna ul. 5. 7091—9 Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. ligerjev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. R-Kl r" znamke ..MX zatorej ga za vkuhatije s** in sočivja uporablja vst vzorna gospodinja. „f?EX“ kozarci so svetovno znani J se dobijo v Marmoru I® obeh trgovinah tvrdke Ivan Kovačtf Slovenska ni. 10 Koroška cesta 10 Znižane cene- jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniM Naznanilo preselitve! Svojim cenj. strank^ in p. n. občinstvu & znanjam, da sem Pf* selil svojo čevljar®^ delavnico 2. avg. iz Tržaške ceste Ulico 10. okiobr* Josip DoflV 8 Obiščite .MARIBORSKI TEDEN PRODAM športni in globok beli voziček. Vpraša s« Frankopanova ul. 57. pri hišniku. 7068—4 POHIŠTVO! Kompletna orehova iedlluica, bela spalnica in razno pohištvo, dobro ohranieno, radi selitve naprodai. Vošnjakova ul. 20-1. 7074—4 Skoraj nova kromatična, štiri vrstna HARMONIKA se poceni proda. Kettejeva ul. 23. 71)79—4 BR1VSKOFRIZERSKI SALON roceni. tudi na obroke prodam. Seme, frizer. Rače. 7083—4 Stanovanie DVOSOBNO STANOVANJE se poceni takoj odda, z veran do in balkonom v novi zgradbi, Strma ul. 4, Krčevina. 7069—5 od 5. «to 13. avgusta *—~ Polovična vožnja na železnicah od ** f 17. avgusta 1039. VELIKA GOSPODARSKA IN KULTUR^ REVIJA. tvo Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetil^ m Velikatekstilnarazstava-prometna razstava — Gostinstvo — : s pokušnja — Razstava narodnih vezen'1' Narodopisne razstave — Jubilejna gl® razstava — Skautska razstava — Rj1*, malih živali — Številne specialne razS^Xfrtfle Koncertne in gledališke prireditve £ lic prireditve — Veselični park na razstavi^ 5.—6. avgusta festival slovenskih o 8 n I h običajev. ^33Pl Obiščite Mariborski otok, najlepše kop<9 s0v Jugoslaviji! — Obiščite zeleno Pohorje nSi;c čni Kozjak! — Obiščite vinorodne Sio ^o gorice! — Obiščite veseli Maribor