t 1 SI 5“ '^bi JEKLO TEHNA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 ORODJE ZA JESENSKA DELA NA VRTU: prekopne lopate, nasajene, od 1040 do 1385 SIT, Jeklene grablje, nasajene, od 690 do 798 SIT, vile za gnoj od 590 do 1600 SIT. prekopne vile od 1350 do 1650 SIT - nasajene lopate od 1470 do 1690 SIT. s KARTICO ZVESTOBE 5% POPUSTA. '4 v—' . 1 r 4 JATA-MESO Zalog Iščemo večje število delavcev brez izobrazbe, po možnosti z izkušnjami v prehrambeni industriji za delo v pakirnici in predelavi. Delo je deloma troizmensko v zahtevnih delovnih pogojih in za tekočim trakom. Za prebivanje v Ljubljani nudimo tudi nastanitev v bližnjem samskem domu. Ponudbe pošljite v kadrovsko službo JATA-MESO, Agrokombi-natska 84, 61260 Ljubljana-Polje. Podrobnejše informacije pa lahko pridobite pri gospe Novakovi (061/483980). Epilog konflikta na soboški gimnaziji! MuRka Sobota, 13. okMn ISM • Leto XLVI • ŠL 41 • Cona 120 SIT se dviga prah, pravijo! Glede dvignil nov zakort o lokalni it “pravi k i'- b' ’'i^eno geografska razdelitev t "PC n - , , r ''^'Veno e ffft.h namf,aj(______'V no- da smo dobili enega od -----ni ravno tako; mirne ^‘^Pt^^tno, da gre za zakon, ki je 'S''" zapiiemo, da gre za zakon, ki je ^ii kuhinje in sprenevedanja. V tej io Jr L spreneveaanja. k lej priskeldniki igrali Se kako teh in ponovni vzpostavitvi TZO-jev so se ti ponovno ohranili v nekdanjih občinskih središčih. Gledano skozi ekonomsko optiko so si skorajda vse takratne občine same ustvarile svojo podjetniško osnovo, in to najprej v zadrugah, kot tudi vso ostalo potrebno infrastrukturo. Gledano skozi nadaljnji razvoj so se za občinami sedanje krajevne skupnosti, ki jih bilo str. 6 VBEME Nadaljevalo se bo delno sončno in suho vreme, v dopoldanskih urah je možna megla. Vestnikov koledar 13. oktober, četrtek, Edvard 14. oktober, petek, Nedeljko 15. oktober, sobota, Terezija 16. oktober, nedelja, Gal 17. oktober, ponedeljek, Mira 18. oktober, torek, Luka 19. oktober, sreda, Lucij Pregovor v jeseni je za vsakim grmom dež. fe w'''Jw *' ■ - / n nekaj več kot takratnih občin, razvijale izključno s pomočjo lastnih sredstev in dodatnim samoobdav-čevanjem (torej samoprispevki). Edini vzvod za uspešnost razvoja je bila medsebojna vaška solidarnost znotraj krajevne skupnosti. Nekoliko več so krajani potegnili pred časom obojih volitev, in to le m priskeldniki igrali še kako alih^r’ ^^daj trdijo drugače. No-poslancev, da na sedanji n ^htven‘" obeh bregovih Mure niso 1,/ vloo‘^^ vpliva, ne zdrži nobene kritike. d^ izjavil eden od poslan- resa posameznih občinskih politikov, ki so razpola-tj ° doj priznajo, da so uporabili vse vrste gali s proračunskim denarjem in ga na takšen ali nesmi- rta »milo rečeno zmedenost« ne- kot je to izjavil eden od poslan- tuti, ki so bili pri koritu ali znotraj političnega interesa posameznih občinskih politikov, ki so razpola- - ., J r ■ UU OV uutu FJC j’.,! 11 »r. hm bile na razpolago, da so priSli do drugačen način usmerjali v infrastrukturo volilnih yub vsemu je šlo za politično kuhinjo Pa jg ' datnreč sedanje občinske razdelitve. I '''*i^t>li 'njK kuhinji na obeh straneh Mure f državi in zato naj nas ne razdelitev občin. enot, kjer so kandidirali ali imeli vikende. In to spretno še počnejo danes. Mimogrede si poglejmo samo (ne)sklepčnost soboškega paralementa, ko bi moral razčistiti proračunske manipulacije. In tudi to prizadeti vidijo. Zato je toliko bolj logično, da so se ljudje odločali na osnovi interesa napredovanja svojega kraja v gospodarskem in infrastrukturnem smislu. Toda tu se je zataknilo, s tem pa so se v pretežni večini politično neeksponiranih bodočih občinah stranke s svojimi kuhinjami in boji za lokalno oblast znašle na čudni, kar so nenazadnje ugotovili tudi jliljj.J® poslancev na političnost za- ‘''ter dokler je v igri samo ozek 'odd hočete fevd posamezne v ‘zvoljen predstavnik Ijud- ii -1° ‘fStt ljudstva, ki jo je izrazilo na ial^o zelo vprašljiva. Ob tem 'It) °)„. tti,k.. na politične špekulacije je kljub se je. Preprosto ne priznajo, '^‘>,poli . _ , in dižu^ljurd udlučTil So -r izkušenj. Pri odločanju za Ph Vodili prej ekonomski kot politični so se driavljani odločili Sledano so potemtakem referen- s' h'- Za nove občine z vidika prebival-tipoštevajo njihove zgodo- '0 in upujicvuju tijirtuv^ <,gu/MLz lokalno samoupravo. Za primer-delo ^tamo nekdanjih zadrug, ki so i' vsaki občini. Po likvidaciji le- občin. Zato je v tem trenutku povsem odveč brisanje peska z oči in govorjenje s stani poslancev, da je prišlo do nenadnega viharja v parlamentu, ki se ga ni dalo kontrolirati. Žal sedanji posiljeni razrez občin daje strankam dovolj maneverskega prostora, da se lahko dokopljejo do oblasti na lokalni ravni, v malih občinah bi bilo to izredno težko. Povrh vsega pa svoje računice in delitev političnega prostora na lokalni ravni poslanci morajo priznati. Ravno pri referendumu in določanju takrat predvidenih občin seje jasno pokazalo, da je do konfliktov prihajalo ravno zaradi posameznih politikov bodisi lokalnih ali državnih. Na vprašanje, zakaj so Petrovci v prvotni varianti izviseli kot otok garjavih, politiki še niso dali jasnega odgovora. Prav tako sedaj kupčkajo in se sprenevedajo okrog amandmajev, čeprav glede na okolja, iz katerih izhajajo, vidimo, kakšne občine so si ustvarili. Da je temu res tako, nam dokazuje Ijutomerska občina, ki nima svojega poslanca, zato je ostala skorajda nedotaknjena. J. VOTEK > o z s g 'Ž es ^imnlce ■’ česen, bau'*' P**®®®”® *(®®® %h‘ ' ''*®^®®® . ......................... r e L^^ODNIHCENAH oktobra ’94 ,??oialnah o *il« ■ iboetne Ki L - % P'?; I ^nH Javna hisaje zaprta! Ese o tistem^ oiem^ste vedeli^ pa si niste upali vpra^L Strmiš SLOVENSKA VOJSKA SE PREDSTAVI - V Za-vršnici na Gorenjskem so se v petek predstavili vsi rodovi slovenske vojske. Kljub temu, da zaradi prepovedi uvoza oro^a in opreme niso najsodobneje opremljeni, so z vajo dokazali veliko iznajdljivosti in izuijenosti, kar bodi odlika slovenske vojske. Tako je dejal tudi vrhovni poveljnik Milan Kučan, ki si je ogledal vajo. Tam pa sta bila tudi Vestnikova poročevalca, zato poglejte na 20. stran. stran 2 vestnik, 13- ( s aktualno okoli nas LJUBLJANA - Ministrica za delo, družino in socialne zadeve, ki je tudi članica krovne komisije Rimokatoliške cerkve in vlade Republike Slovenije Rina Klinar se je sestala z ljubljanskim nadškofom Alojzijem Šuštarjem. Ta je opozoril na nekatera nerešena vprašanja, kot so status Karitas in njeno financiranje ter štipendiranje študentov teologije. LJUBLJANA - Politični kolegij predsednika vlade in vlada sta obravnavala integralno poročilo o trgovanju z orožjem na slovenskem ozemlju. Gre za uresničitev sklepa vladne politične koordinacije, ki je sklenila, da je iz delnih poročil treba pripraviti celovito poročilo o tej temi. LJUBLJANA - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je sprejel odpravnika poslov Ruske federacije Jurija Girenka, s katerim se je pogovarjal o možnostih za nadaljnje poglabljanje gospodarskih in političnih odnosov ter znanstvenega in kulturnega sodelovanja. ■ LJUBLJANA - Kuvajstskega veleposlanika v Sloveniji Fa-isala Rašeda al Gaisa, ki je izročil poverilno pismo predsedniku Milanu Kučanu, je sprejel še minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin Kračun. ■ LJUBLJANA - Državni zbor je sprejel zakon o samoupravnih narodnih skupnostih. Ta zakon ureja uresničevanje posebnih pravic, ki jih narodnostim zagotavlja ustava, njegov sprejem pa je bil nujen tudi zato, da bo mogoče na narodnostno mešanih območjih izvoliti člane občinskih svetov iz vrst narodnosti. LJUBLJANA - Kandidat slovenskih krščanskih demokratov za zunanjega ministra dr. Andrej Umek, prorektor mariborske univerze za mednarodno sodelovanje, se je sešel s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom. Volitve kot možnost za spremembo obstoječega (vključevanje ekološkega to že sedaj) socialdefflo^^i ■ - - ■ morejo najti pravega preprečil »selitev« »rdečih« volit®’ Tako je cilj naslednj I Haiderja že sedaj mejo 30 odstotkov. -■ Razlogov za g vjgod®’ zultate je kar nekaj. ^jžavna vini volitev se je televizija tako ^j|„ega M’' v kreiranje pf®^ ° nekaj let ne bo imel perspektive, so Okrogle mize z voujue- Vladajoča koalicija je padla! Opozicija triumfira! Tako nekako bi lahko opredelili izid nedeljskih parlamentarnih volitev v Avstriji. Sicer pa je pri volitvah zmerom tako, da opozicija nekaj pridobi, pozicija pa izgubi. Toda v Avstriji so tokratne volitve povzročile kar nekaj zgodovinskih pretresov. Prvič po drugi svetovni vojni sta najmočnejši avstrijski stranki, socaldemokratska (SPO) in ljudska (OVP), padli pod 40 oziroma 30 odstotkov. Tradicionalna koalicijska partneija, ki sta nadaljevanje sodelovanja v vladi napovedovala že pred volitvami, v novem avstrijskem parlamentu več ne tvorita dvotretjinske večine ter potemtakem ne moreta sami sprejemati ustavnih zakonov, marveč potrebujeta še nekoga od »majhnih«. »Majhni« pa po najnovejši razdelitvi sedežev v parlamentu nikakor niso več tako ekološkega davka na energijo), za varovanje človekovih pravic avstrijskih manjšin ter enakopravnost med spoloma. Nasploh so bile tokratne volitve zelo »žensko« obarvane. Heide Schmidt je s svojim izstopom iz Haiderjeve Svobodnjaške stranke postavila na kocko svojo politično kariero. Liberalizem v Avstriji še volilu® («■ dižan>’ PO$VETU ■ NEW YORK - Varnostni svet OZN je omilil sankcije proti Srbiji in Črni gori. Zdaj je spet odprto beograjsko letališče, za potniški promet pa so odprli tudi črnogorsko pristanišče Bar. Ukrep predvideva, da športniki ZRJ odslej lahko sodelujejo na športnih prireditvah, dovoljeno pa je tudi kulturno sodelovanje. ■ STRASBOURG - Parlamentarci Sveta Evrope predlagajo Rimu in Ljubljani mimo in sporazumno reševanje spora, hkrati pa ne dopuščajo dvoma o veljavnosti osimskih sporazumov. ZAGREB - V hrvaškem zunanjem ministrstvu so slovenskemu veleposlaniku Matiji Malešiču izročili uradno protestno noto hrvaške vlade ob sprejetju zakona o oblikovanju občin v slovenskem parlamentu. Na podlagi omenjenega zakona, oblikovanega po katastrskih mejah, so štiri istrske vasi del občine Piran, Hrvaška pa trdi, da so na njenem ozemlju. DRAČ - Albanske oblasti so preprečile novi eksodus državljanov v Italijo. Posebne policijske enote so zaprle pristope do pristanišča Drač in s tem preprečile vkrcanje približno 15 tisoč Albancev na ladje za Italijo. NEW YORK - Slovenski premier dr. Janez Drnovšek je govoril na zasedanju Generalne skupščine OZN, zatem pa se je sestal tudi z generalnim sekretarjem svetovne organizacije Butrosom Galijem. Med obiskom v ZDA se je dr. Drnovšek sestal tudi z nekaterimi uglednimi ameriškimi gospodarstveniki in finančniki, obiskal je več univerz, svojo pot pa je končal v Atlanti, kjer se je pogovarjal z vodstvom televizije - mreže CNN. ■ CHEIRY - V tem švicarskem kraju so policisti našli trupla 24 pripadnikov verske sekte Križ in vrtnica. Sprašujejo se, ali je Lou Jouret, kije pred nedavnim razglasil za novega Kristusa, svoje ovce zapeljal v kolektivno smrt ali pa je šlo za poravnavanje računov med člani sekte. ■ SAN FRANCISCO - Irski republikanski voditelj Gerry Adams je med obiskom v ZDA izjavil, da je težko govoriti o miru na Severnem Irskem, saj britanske varnostne enote in protestantski skrajneži kljub premirju, ki ga je I. septembra napovedal Irska republikanska armada, še naprej rožljajo z orož- majhni. Svobodnjaki »velikega Fu-hreija« Jorga Haiderja so postali »volilni milionarji« ter dobili slabih 23 odstotkov glasov oddanih na volitvah. Haiderjeva politika gonje proti zaposlovanju in bivanju tujcev v Avstiqi je bila še posebej povšeči nezaposlenim (6,5 odstotka za delo sposobnega prebivalstva) ter nizkokvalificira-nim delavcem. Strah pred izgubo socialnih ugodnosti in ekonomskega blagostanja, ki ga Haider uspešno širi zadnjih pet let, je obrodil obilne sadove. Tudi Zeleni, z briljantno Madeleine Petrovič, in Libe- ralni forum, s Heide Schmidt na čelu, so dosegli volilno zmago, ki bo razprave v novem avstrijskem parlamentu naredila še posebej sočna. Zelenim se je izplačala modernizacija »Gibanja« v stranko, ki lahko zastopa interese ne le uporniških anarhistov, feministk ter seveda ljudi, ki »ljubijo naravo«, marveč tudi srednjega premožnega sloja podjetnikov. Tega Petrovičeva ni dokazala zgolj s svojo moderno in bre- nekaj let ne bo imel perspektive, so Okrogle miz® z ; do komentirali tukajšnji opazovalci. nih strank, kjer je p® javno- Vendar temu ni bilo tako. Liberali- sednih dvobojev pr® .. žen- zacija lahkih drog, kamor spadajo sti, sta najbolje iZKori^^.jjf SP' predvsem derivati indijske konop- ski predstavnici in P” .,j Ije, enakopravnost med heterosek- sanjem volilnih *P°41enj®®., ( sualno in homoseksualno zakonsko karton papirja ter . Ra)^ skupnostjo, prizadevanje za integracijo tujcev, vse to očitno ni prestrašilo tistih 5 odstotkov volilcev, ki so zaupali modrini oči voditeljice Liberalnega foruma. Vendar pa je treba povdariti, da je Liberalni forum največ točk pridobival predvsem z razkrivanjem neenakopravnosti med spoloma ter hkrati nudil alternativo pred svobodnjaškim Haideijem. Dokajšnji del volilcev je volilo Liberalni forum predvsem jem. n 1 Iti M Id itij lij Ufi JU Ji) hi Ul) v, Hli iiio h ______ r , - ce i® t* ? tega pred kamero, ptipo®^ poslužil segaf® t ■ ,v, katerih korenin # začetek tridesetih > . --jihlahko" ■ predsedmha RO- A v svojih shorvih. .jjsetili 1 ..^ Schmidtova ^oSkeP1 ki ki k S V s ki s Sj k bi $ k predstavnikov trend tudi v pnbo Avstrijci so ‘°2|gtneiii T^le-V naslednjem š««!® lahko pričakujemo j jtoJl tečih zamenjav v Via padopredčamih: 3?«»« »o sednika vlade. Njegova potrpežlji- C" v vost se mu že sedaj obrestuje: J®. sovražnosti jem zakonu o oblikovanju občin, ki med drugim predvideva vključitev Ljudski stranki grozi, da postane .................... - - . — — — - . - - - zgolj tretja najmočnejša avstrijska stranka (v dveh zveznih deželah je Hrvaški parlament je več ur razpravljal o novem slovenskem štirih obmejnih istrskih vasi v občino Piran. Poslanci so v deklaraciji najostreje obsodili enostransko potezo slovenskega parlamenta in zahtevali preklic spornih delov zakona. Vsi nastopajoči poslanci in tudi zunanji minister Mate Granič so se sicer zavzemali čedalje pogosteje v Avstriji. TABELA: Rezultati parlamentarnih volitev v za dobrososedske odnose s Slovenijo in poudarjali, da državama Stranka_________________st. glasov (z) vsakršno zaostrovanje lahko le škodi. Hkrati pa so vsi kar najostreje obsodili slovenski zakon o oblikovanju občin, ki da je enostranska poteza, s katero si Slovenija prisvaja hrvaško državno ozemlje. Poslanci so ob tem ugotovili, da je omenjeni zakon za Hrvaško ničen, saj ni v skladu z aktom medsebojnega priznanja in tudi ne ž mednarodnim pravom. Zato poslance slovenskega parlamenta pozivajo, da sednjo Hrvaško v duhu dobrososedskih odnosov. MILAN JERŠE ■^Pismo z Dunaja prekličejo sporni del zakona, ki zaselke Škodelin, Bužin, VARŠAVA - Poljske enote niso odletele proti Haitiju, Mlini in Skrilje prišteva k ob- uradna Varšava pa je izjavila, da to še ne pomeni preklic celotne akcije. Za preložitev so se odločili po posredovanju ZDA, ko je ta velesila priznala, da s haitskimi oblastmi ni dosegla soglasja glede nalog mednarodnih policijskih enot, za poljske vojaške policiste pa niso uspeli pripraviti niti prostorov za bivanje. ■ BEOGRAD - Jugoslovanska vladaje izdala sporočilo, v katerem je rečeno, da »prihaja tožilec mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Richard Goldstone v Beograd na neuraden obisk, in to na lastno željo«. Vlada ZRJ je celo poslala pismo Butrosu Galiju, v katerem poudaija, da ne priznava mednarodnega sodišča, Goldstonea pa razglaša za per-sono non gr ato. MADRID - Letne skupščine Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke so se udeležili predstavniki iz skoraj 180 držav. Zaradi številnih težav - kar milijarda ljudi še vedno živi na pragu revščine, 4 milijone otrok pa vsako leto umre zaradi bolezni - so se na konferenci zavzeli za večje izposojanje denarja najrevnejšim državam. KUVAJT - Oblasti v Kuvajtu so severni del države razglasile za vojaško območje, potem ko je v neposredno bližino meje med državama prišlo približno 20 tisoč iraških vojakov. Mednarodna javnost pa vse bolj svari iraškega diktatorja Huseina, naj ne ponovi napake izpred treh let in pol, saj bo doživel enako usodo. čini Piran. Zdaj namreč orne- njene vasi z 18 hišami in 52 prebivalci upravno sodijo v hrvaško občino Buje. S tokratnim slovensko-hrvaškim sporom, ki je med najostrejšimi doslej, je Hrvaška že seznanila nekatere evropske ustanove in organizacije, kot je napovedal zunanji minister Granič, pa se bo nemudoma začela pripravljati tudi na mednarodno arbitražo. VESTNIK Izdaja Podjetje za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Urednlštvo: Irma Benko-(direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šflmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za III. trimesečje 1994 je 1.550 SIT, polletna naročnina znaša 3100 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki ljubljena 50100-620-00112-5049512. Tlele Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30.1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. O tej problematiki sta se po telefonu pogovarjala tudi zunanja ministra obeh držav Lojze Peterle in Mate Granič. Peterle je med drugim pojasnil, da je zakon nastal na predlog slovenske skrajne desnice, sprejetje zakona pa je označil za napako. Sicer pa je Lojze Peterle pred TV kamerami povedal, da je državni zbor sprejeti sporni del zakona o občinah napačno formuliral, ker ga je sprejemal v naglici. Pojasnil je, da zakon napačno tolmači spornost omenjenih ozemelj južno od reke Dragonje, saj končne odločitve o tem, ali pripadajo Sloveniji ali Hrvaški, ne bi smeli prejudicirati. Zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da zakon o občinah ni bil sprejet v soglasju z vlado in da bo ustrezne organe zaprosilo, naj preverijo ustavnost zakona. Zunanje ministrstvo še ugotavlja, da zakon o oblikovanju občin in določitvi njihovih območij nasprotuje dozdajšnjim opredelitvam in smernicam za urejanje odprtih vprašanj s so- SPO OVP SPO ZELENI LIBERALNI F. 35,23 27,74 22,64 7,01 5,74 52 42 13 10 • -Avstrijska gospodarska gibaj. Klasična situacija pozitivne gospodarske ra- oživljanju privatne sti je tudi dva največja avstrijska instituta za plačevanju transferjev, zman] z konjunkturne napovedi - W1FO in IHS - prisi- rabe. Vse to naj bi pripomog P lila v popravek na zečetku leta predstavljenih domačega povpraSevanja, pol', podatkov. Po lanskoletni negativni rasti av- bi vplivalo na zmanjSanje g strijskega bruto domačega proizvoda (-0,3) katere gonilna sila zaenkrat J ^^fleksto naj bi znaSala rast ob koncu letoSnjega leta navanju »nepremakljivosti« t ipjje' nekje med 2,4 (IHS) in 2,8 (WIFO) odstotki, javnih financ lahko zgolj doaar privatna potroSnja naj bi se realno povečala kot storjeno. z 0,8 na 2,2 odstotka, investicije z lanskih -2,0 Finančni dolg republike odstotkov na 5 do 6 odstotkov, inflacija bi se samo v lanskem letu naj zasidrala na slabih 3 odstotkih, brezposel- ATS, dosegel 1109 gpl’’ .S nost pa naj bi se s 6,8 odstotka spustila na 6,4 slabih 53 odstotkov avstrijsk g odstotke. prehitel rast proračunskega ^^igpvi Vendar pa vsako če tako svetlo luč običajno vejmo, da tukaj niso vste j spremlja Se večja senca. Strokovnjaki zgoraj dežel in občin. Skupaj Z ^IjgooiniHi^^iisp^' omenjenih dveh avstrijskih ekonomskih insti- celotni avstrijski dolg blizu tutov vidijo nujnost za ukrepanje predvsem na Financiranje na račun ta treh področjih: negativna trgovinska bilanca, dina« je v kriznih časih se f za avstrijsko gospodarstvo relativno visoka in- vendar zmerom obstaja tu ^ffgctai'’ I flacija ter grozeča pošast imenovna finančni imenovanega »displacemen dolg Republike. Medtem ko bi se dalo o višini žava krizno obdobje in f inflacije, ki Avstrijo sicer res postavlja dodatne naloge izkoristi za p tt v družbo dežel, kot so Italija, Španija, Portu- vpliva, po odpravi krize pa vZtf’jf(!itF galska in Grčija, še razpravljati, pa sta druga naloge. Finančna iluzija 'P. dva kazalca vredna podrobnejše analize. Čanje proračunskega Politika trdne vezave avstrijskega šilinga na dolga pa sta posledici L nemško marko je avstrijskemu gospodarstvu Zato so lansko leto ega sicer res zagotovila mesto v izbrani družbi obresti avstrijskega finančn^.^gffju najstabilnejših svetovnih ekonomij, vendar je 84 milijard ATS. Samo W bila v zadnjih dveh letih hkrati tudi eden od obrestne mere s 7,7 na 6,9 o glavnih vzrokov za zaostajanje izvoza za uvo- 8 milijard A TS) pa se 7^ i„istr^ ,p-zom, za relativno dražje preživljanje počitnic avstrijskemu finančnemu f” a/i v Avstriji ter za »pocenitev« dopustovanja v de- treba povečati te postavke v želah s šibkimi valutami. Po vstopu v EU Nova vlada v naslednje leto čaka Avstrijo kot »neto plač- rej morala ugrizniti v kislo l ^gfH P nika« v proračun Unije še dodatni neto odliv dolga. Toda to je kajpada P 1» 1 f/f 79 tnnifttA ulmfn Iri z 0,8 na 2,2 odstotka, investicije z lanskih -2,0 Vendar pa vsako Se tako svetlo luč običajno vejmo, da tukaj niso tutov vidijo nujnost za ukrepanje predvsem na treh področjih: negativna trgovinska bilanca, dina« je v sicer res zagotovila mesto v izbrani druibi obresti kapitala v vrednosti 12 milijard A TS, kar po- ren ukrep, ki nikakor ne D 4 J S 5 S % & N }! kapitala v vreanosti iz. mitijara Aits, kar po- ren ukrep, ki nikakor ' j.^fiizit^. jio^U' meni povečanje deficita v skupni trgovinski in Le-ti pa so na minulih volita > storitveni bilanci s sedanjih 20 (lani zgolj 10) njo mero nezaupanja v ft milijard na preko 30 milijard avstrijskih Silin- cijo, ki bo sedaj postala » tir % gov. joča koalicija. Trošenje na A Recepte za prihodnost avstrijski strokov- dolževanja se bo torej naa ; iv'’' njaki tudi tokrat pobirajo iz teoretične skrinjice hodnje. i konjunkturnih ciklov; izogibanje dodatnemu 1 gov. konjunkturnih ciklov; izogibanje dodatnemu @4 g ^M3_oktobra 1994 stran 3 I aktualno doma ^^dnik lendavskega izvršnega sveta o (ne)podpiranju podjetnikov Očitna »enakopravnost« Po vnovični nesklepčni seji ine a bi lino i Offl' seS sl želi hiter razvoj. Za to bi naredili vse, večje investicije, da tudi dru-sem*"**^ državo. Veseli so bogatih podjetnikov, ki gim milijon ali dva pri celotni Ss rato *!* vidijo v vsakem kritiku le nasprotnike investiciji kaj veliko ne po- meni.« Koliko je občina prepletena INGGRO, kakšnih uslug («• )do-,«!> iJila ojS' 181-be-iio-ien-Č sili le-dei ;!)«• tja nje 1» V ib-iji t»i-)»• la-ijo m-sesti' ed-sk« Idb bo rSTv * * ’ 'auijv ▼ TSafkCiu ivrišiiku iv iiospiuiuiikv dobili po pogovoru s prvim ■‘I ua DiŠtefanom Gjerkešem, ki vztraja pri hšajjj »®oralo biti v Lendavi še več »Sakačev«. Vendar pa je ®>Perir' P,®*®™ lakko vsi na enak način gradili in razvijali J^'kaočita?' “8“”" vsem šli tako na roko. Gre iij. primer gradnje brez ustreznih dovoljenj s prepri-Ptiije, J občinski organi naknadno vseeno izdali potrebne ugodilo. Urbanistični inšpektor se je oglasil na Potieh septembra, 26. septembra so že niiij pj . ”0 lokacijsko dovoljenje za gradnjo hladilnice, 6. to SO lendava že obravnaval predlog %ji)i p ®ogo načrta, ki naj bi bila osnova za pridobitev ''Oljenj za gradnjo bazenov. Vloga ima datum 3. J "J*** J s j® zdel dovolj SpS; pogovo- So T Izvšrnega MeSo^^®ndava Štefanom se jaz s- c z - pomoči ste bili deležni? »Pomoči s strani ING-GRE... vsaj da bi jaz vedel, da bi bile kakršnekoli pomoči dane komur koli... res je bilo to, da smo se skupaj s KS Lendava. Vodnim gospodarstvom oziroma Direkcijo za varstvo lahko govorim, prepričan pa sem tudi za druge upravne delavce, da takšna namigovanja ne pridejo v poštev.« Kaj pa grožnje stranke? »Tudi groženj smo vajeni!« So bile tudi zadnje čase? »Niti ne kot grožnje, bolj kot prošnje, da se jih upošteva kot enakovredne partnerje v primerjavi z drugimi investitorji, predvsem pa se tu ponujajo s strani podjetja INGGRA njihove usluge s področja finančnega inženiringa in projektiranja. Tudi občini, in to v primerih, ko je občina sofinancer. Na primer v primeru zgraditve prime- okolja in urejanje voda nekako dogovorili, dovolili sanacijo te stare struge Kobiljskega potoka, da je tu prišlo do zasutja telovadnice v Dobrovniku je oziroma kanaliziranja opuš- tudi podjetje INGGRA nasto-čene struge, katera je bila pro- ^pilo kot ponudnik za pripravo blematična s sanitarnega vi- projektne dokumentacije, dika; vemo, da so bile vanj na Stvar je bila na sodišču, in to črno speljane kanalizacije, ker zato, ker niso bili izbrani,« Lendava še nima urejenega ka- - ■ Rekli ste, da bi radi bili lili' tij« le; idf m M dH spomnim,^ je lu” Prav ■■‘"'-'■ov že več, ni šlo za t^Prtnieru t ČSo n J® hujše ta- Soča ’‘^^Jete_ J' P tem f H ntoremo go-Sit,? “ bi dtlo V nalizacijskega omrežja s či- enakovreden partner, vendar stilno napravo, in glede na to, bi lahko glede na razplet doda je bila INGGRA zainteresi- godkov prej rekli, da imajo v !> v prostor je težka ali celo terena. J " f ne bi bilo K' izdati ne bi bilo ^Ijiti "ajprej je potrebno feii nSTS '' rednem v rednem L fSu . dovolje- ni P°8ojcm, da .Ib dokupi zazidalni na- lokacij- SJ; načrt^'* ^Pr^et 5S>nava,T°?^.P’-^? r rana za ureditev...« Kdo je dal pobudo za ureditev tiste ploščadi oziroma parkirnih prostorov nad Kobilj-skim potokom? »Podjetje INGGRA. Oni so dali pobudo, potem tudi pobudo za razgovor z g. Farte-kom. Ta razgovor je bil na ob- j čini v prisotnosti krajevne skupnosti, soglasodajalcev. Štefan Gjerkeš, predsednik IS ING.GRA je sodelovala tudi so Lendava: »Tudi groženj smo vajeni!« dim ovire, da se ne bi dovolila gradnja, tako kot je predlagana s pobudo o spremembi zazidalnega načrta.« Je to vaša izjava: V redu je, ®nni (Ja s(. takSen kompleks v Len - ^Oh.1 v/ / €^''‘1(0 gradijo do (jT \^i^(tku‘^^’^ogradl- _---------------se-y’6ir(,i« potrebnimi V ^clo . odločilno V v?^^oglasodajalci , službe. Poj J °®Podarska, primeru da J""" P°- K J ’ potem ne vi- davi gradi, vesel bi bil, če bf. bilo takšnih Sakačev več? »No, ne glede na to, kdo je investitor, za takšne razvojne projekte, kot je ta primer, jih občina kot taka mora pozdraviti. Mislim, da bi se vsaka občina ali mesto veselilo podobnim investicijam, seveda če gredo po pravi zakoniti poti.« Takih podjetnikov, ki hi ne sa- ■varstvena in imeli problemov z denarjem, je malo. V tem oziru so Sakačevi »zaželjenifi podjetniki, saj st lahko vse sami financirajo? »No, pri taki investiciji gre tudi za druge relacije, lahko rečem da to ni edini primer pri štipendijah pradMdeno. da bodo upravičena’ republi-.^Štipendij dobili denar do 15. okto-Je namreč do zamude, ki bo P^i”*** oziroma njihovim staršem povzroSla kot sponzor Lendavske trgatve pri organiziranju okrogle mize o podjetništvu, tu so sodelovali kot sponzoiji tudi TERME Lendava, Zavarovalnica Triglav. Ljubljanska banka, SKB banka, Adriatic, pozvali smo tudi INGGRO...« Hočete povedati, da so se pojavili enakovredno kot vsi drugi sponzoiji? Toda vsi drugi morajo pred začetkom kakršnihkoli gradbenih del pridobiti vso potrebno dokumentacijo, dovoljenja. Ph INGGRl tega ni bilo, čeprav se ukvaijajo z gradbeništvom in vedo, kaj je potrebno! In čudno, da na občini tega ne bi vedeli, saj je Lendava majhno mestece? »Jah, tudi nam se zdi čudno, da delajo v nasprotju z uradnimi dovoljenji in na to so bili večkrat opozorjeni, to sem že tudi povedal. Vendar že takrat, ko so začeli s posegom v ta prostor na osnovi priglasitve, je bilo narejenega nekaj več, kot pa je bilo v priglasitvi del zapisano. Tudi zdaj se je primerilo nekaj podobnega. To, da bi pa kdo od upravnih delavcev bil zadolžen za to, da hodi po terenu in prijavlja inšpektorjem, verjetno niste tako mislili...« določene prednosti; na primer lokacijsko dovoljenje so dobili v nekaj dneh! »Lokacijsko dovoljenje je bilo tukaj že nekaj časa, vendar niso bila vsa potrebna soglasja, zato ga prej niso mogli izdati. Kljub vsemu poseg v prostor ne bi bil možen (kljub lokacijskemu dovoljenju) tako dolgo, dokler ni gradbenega dovoljenja. tako da samo lokacijsko dovoljenje ne bi zadostovalo. Prekršek je bil. pogoji s strani gradbenega inšpektorja so določeni in v primeru, da ne bo vseh predvidenih dovoljenj, so tudi predvidene sankcije.« Ne le, da se Je hitro izdalo lokacijsko dovoljenje - čeprav pravite, da ni toliko pomembno — sedaj ste neverjetno hitro uvrstili na dnevni red izvršnega sveta predlog spremembe zazidalnega načrta, ki je osnova za pridobitev drugih dovoljenj za te jame? »Mi nimamo nobenega razloga. da bi zavlačevali, jaz ne vem. zakaj naj bi investitorje zavirali pri tem formalnem upravnem postopku, pobuda je ! prišla, mi smo jo akcepti- rali...« Hočem povedati, da se ne zavzamete enako za vse, vem za konkreten primer iz Turnišča, ko je podjetnik čakal šest mesecev na lokacijsko dovoljenje! Eni morajo čakati, drugi, ki imajo dovolj denarja, pa ne! »Ne vem, da bi kdo čakal Šest mesecev, če ima vsa potrebna soglasja in dovoljenja. Večkrat se je že zgodilo, da je dobil dovoljenje celo isti dan, to ni le v tem primeru... Kjer ni ovir, se dokument izda hi- i. in zakaj bodo morali »retb^jeSobld pomakati ___ .. na denar? [»T®^ovanje,kiso »^ovanje,kišo -O® «n. ’t> reševale Števal lanski faktor, ki je bil 22 (katastrski dohodek se je "S* Mjo«.?' torej pomnožil z 22). Neka- P’®® ^ti izračuni kažejo, da bi Mi^” 1>O8topkov, moral biti letos 24,64, ven-: iL * Sik. ”«llSt'i^COv»»v IfS—__ j> ii .tul _ ...1? 1»Ocja^ delo, dfu-' « Za vme- o dačinu(me- dar je vprašanje, ali bo res sprejeta ta Številka ali celo višja ali pa enaka kot lani. . 'Šik^*«tsVovunava-‘dohodka o tem tl™- še na ta z:elo neod- le dni stro- za etn ntilL '• poseoen Štipen-odločitve, 14a OreraČiina. preračuna- la dohodka V omenjenem dopisa je tudi zapisano, da bodo Štipendije izplačevali do- 20. oktobra, najbrž pa bo ta rok težko uresničiti. Kot so nam povedali na strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje v Murski Soboti, so prejeli v novem šolskem letu kar 4.586 prošenj dijakov in Študentov za štipendijo, kar je za 353 več kot ■ lani (do prvega razpisanega roka). Trudili se bodo, da bi upravičenci meš čimprej dobili denar, če pa bodo kasneje nastale razlike v višini štipendij, bodo le-te poračunali pri naslenjem iz- namreč upo- plačilu. JOŽE GRAJ Zakaj? V nasprotnem se u-o, še posebej, če je stvar lahko govori, da je nekdo na nujna za organizacijo. Mislim ^občini podkupljen in zato ne pa, da si investitor s tem dela ukrepa, čeprav ve, da je nekaj veliko škodo, da prehiteva z in- pa, da si investitor s tem dela narobe? vesticijami glede na pridobitev »No, govoric takšnih in dru- dovoljenj.« gačnih je ogromno, vendar... Vsaj kar se mene tiče, za sebe BERNARDA B.PEČEK Skupščina občine Lenart zahteva ureditev prometnih razmer in obnovo ceste V sredo zapora ceste Sklep Skupščine občine Lenart je, da se magistralna cesta Počehova - Lendava v sredo, 19. oktobra, zapre za ves tovorni promet nad 10 ton v Lenartu, če do tega časa ne pride do sestanka z najbolj odgovornimi na državni ravni. Po sklepu lenarške skupščine o zapori ceste (7. oktobra) se je oblikovala delovna skupina za zaporo ceste, ki se je sestala 10. oktobra. Sprejeli so sklepe, da bodo Ministrstvu za promet in zveze postavili pred dejstvo: v Lenartu je bilo vse preveč prometnih nesreč, poškodb na stanovanjskih in komunalnih objektih, vendar se na njihove pisne in ustne pozive na sestanek nihče ne odziva. Na Republiško upravo za ceste. Ministrstvo za promet in zveze in Ministrstvo za notranje zadeve bodo poslali opozorilo, da bodo cesto popolnoma zaprli za ves promet, če do 14. oktobra ne bo pisnega sporazuma. Se ena grenka pilula strankarskih razprtij Bojazen, da tudi torkova vnovična skupna seja soboške občinske skupščine ne bo sklepčna, se je žal pozakazala za upravičeno. Po polurnem čakanju so namreč ugotovili, da je prišlo premalo delegatov. V zboru krajevnih skupnosti so našteli le 14, v družbenopolitičnem zboru in zboru združenega dela pa po 20 delegatov. Skupno je torej prišlo komajda 54 delegatov od 129, kolikor jih je bilo izvoljenih ob začetku tega mandatnega obdobja v vseh treh zborih občinske skupščine. Če vemo, da se nekateri poslanci, ki so jim dali glas njihovi volilci, že lep čas ne udeležujejo zasedanj najvišjega predstav-nišega telesa soboške občine (nazadnje so bili sklepčni junija), je mera polna. Soboška občinska skupščina je potemtakem pravcati otroški vrtec demokracije, kjer se dogaja marsikaj, česar navadni državljani ne morejo doumeti. Ti se menda ne morejo sprijazniti z dejr- vom. da imajo pač takšno oblast, kot so jo volili in si jo nemara tudi zaslužijo. Dejstvo je. da soboški parlament kar naprej počiva in ni videti, da bi se kmalu spravil k delu. Spanje pravičnega postaja žalostna resničnost, iz katere za zdaj ni videti pravega izhoda. Kaže pa. da to skoraj nikogar več niti ne moti, saj se največkrat sprijaznijo s tem, da je do novih lokalnih volitev itak le še dva meseca, zato se pač ne splača preveč naprezati, .4. kaj bi se za vse to sekirali, saj bo jutri spet vse boljše! Neprijetno pri vsem tem pa je to, da smo se na tak način tolažili že prej, ko smo izvolili svoje predstavnike ljudstva, Blokada, zamere in protestna zapuščanja sej so seveda zelo pogoste metode parlamentarnega dela, ki se uporabljajo za natančno določene cilje. Zdaj je očitno največji kamen spotike, zaradi česar je vprašljiva nadaljnja sklepčnost soboškega parlamenta, informacija o opravljenem inšpekcijskem pregledu finančno-materialnega poslovanja občine Murska Sobota v letu 1993, Gre za vrsto ugotovljenih nepravilnosti v načinu dela občinske finančne službe, o čemer je revizijo predlagalo predsedstvo občinske skupščine. To bi ravno delegatom rado predlagalo sklep, po katerem naj bi občinska vlada v odstopu pripravila poročilo o finančni realizaciji letošnjega občinskega proračuna, kakor tudi poročilo o virih in porabi zunajproračunskega denarja. Da ne govorimo posebej o predlagani ukinitvi posebnega dodatnega zavarovanja za člane občinske vlade in vrnitvi že plačanih premij v občinski proračun. In ker je na čelu te vlade predstavnik Slovenske ljudske stranke, je tolikanj bolj razumljiva odsotnost »njegovih poslancev«. kar se je navsezadnje pokazalo že pri treh zaporednih nesklepčnih sejah zbora kraievnih skupnosti, kjer so predstavniki »kmečke« stranke najštevilčneje zastopani. Pridružili so se jim tudi nekateri delegati drugih opozicijskih strank, kar je bilo dovoli za »načrtovano« nesklepčnost. Precej nemira pa je med ljudi v poslanskih klopeh vnesel tudi najnovejši zakon o določitvi območij novih občin in decembrskih lokalnih volitvah, Mnogokje se namreč ne strinjajo s predvideno razdelitvijo sedanje soboške občine, Ali skromna udeležba poslancev ne kaže dovolj jasno, da se večji de; ne strinja z novo organizira- nostjo, ki jim jo vsiljuje država? MILAN JERŠE Radgonski izvršniki o spremembi planov Javna dela za »oživljanje« podjetij! Izvršni svet SO Gornja Radgona je tudi 34. redno sejo v četrtek, 6. oktobra, opravil v solidnem času. Vprašanje je le, kako učinkoviti bodo njihovi sklepi. Malo je namreč verjetno, da bodo še med svojo »vladavino« uspeli speljati vse začrtane naloge, kar je po eni strani velika škoda. Prav gotovo jim ne bo uspelo speljati Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Gornja Radgona, ker bodo naleteli takoj na pj^vo oviro, in sicer Grabonoš. kjer načrtujejo gradnjo urejenega odlagališča komunalnih odpakov, ta kraj pa bo po novem v sosednji občini Sv.Jurij. Kljub temu je sprejem spremembe plana nujen, saj bodo le tako lahko za okrog 140 hektarjev zemljišč spremenili namembnost. Po prvi kategorizaciji zemljišč v letu 1980 je okrog 11 tisoč hektarjev kmetijskih površin spadalo v L območje kmetijskih zemljišč; po drugi kategorizaciji so te površine zmanjšali na 9900 hektarjev, po predlaganih spremembah pa naj bi dovolili gradnje še na dodatnih 18,35 hektarja zemljišč. Upoštevali so pripombo Radenec, da naj uredijo parkirišča ob novem pokopališču že v prvi fazi gradnje, medtem ko bodo pripombe vasi Grabonoš glede načrtovanega odlagališča »odstopili« kar ministrstvu za okolje in prostor, ki mora skupaj z ministrstvom za kmetijstvo soglašati s predlaganimi spremernbami plana. Ko bodo z obeh ministrstev prejeli vrnjeno gradivo in soglasja (tako predvidevajo), mora spremembe obravnavati še občinska skupščina. Če skupščina sploh več ne bo sklepčna, bo zadeve obravnaval novi občinski svet. Na 34, seji gornjeradgonskega izvršnega sveta je bila med zanimivejšimi temami tudi Informacija o izvajanju javnih del. ki jo je podala namestnica načelnika za gospodarsko in negospodarsko dejavnost Janja Brumen. Pomembna ugotovitev ali izkušnja upravnega organa je, da se lahko program javnih del izvaja kakovostno in uspešno le, če je zagotovljen stalen in učinkovit nadzor. Naslednja ugotovitev je. da je kljub velikemu številu nezaposlenih za posamezne programe težko zaposliti ustrezno osebo. Vsekakor pa je redek primer (če ne kar edinstven), da bi občinski organ na podlagi ugotovitev in informacij sprejel sklep, da določenmu podjetju ne priznajo in zato ne plačajo uresničitve celotnega programa javnih del. Tako bodo delno realizacijo programa (en mesec s 16 delavci) priznali podjetju EKOSS iz Radence ter podjetju Partners (4 delavci do 30.7.94) za revitalizacijo Blaguškega jezera. Poleg že omenjenega so z javnimi deli v občini Gornja Radgona letos pomagali Rdečemu križu (ena oseba), urejevali okolico osnovnih šol v Gornji Radgoni in Spodnji Ščavnici (dve osebi), čistili divja odlagališča (s štirimi delavci), pomagali pri čiščenju Negovskega gradu in arheološkem izkopavanj., urejali športno- rekreacijski center in pomagali odraslim duševno BBP prizadetim osebam (s štirimi delavci). u. BBP i stran 4 vestnik, 13.oljo^^g ! Konjunktuma gibanja do avgusta Inflacija oživljena Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri gospodarski zbornici je v svojem poročilu zapisala: avgustovska, še vedno 20,1 odstotna inflacija še naprej spodbuja inflacijska pričakovanja in predvsem inlacijske impulze v potrošnji, kar bistveno zamegljuje presojo gospodarskih rezultatov in postavlja Slovenijo (v evropskih razsežnostih) med države z eno od najvišjih inflacijskih stopenj. Inflacija torej spet vse bolj postaja problem tudi podjetij, saj se jim zapirajo škaije med možnim iztržkom in domačmi s troši. Kot drug velik problem so razpoznali visoke obesti ter v očeh podjetij prispevke in davke, kar vse skupaj znižuje konkurenčnost. In skozi to prizmo je teba presojati dosežene gospodarske rezultate, kot so kar za sedem odstotkov povečana industrijska proizvodnja, sedem odstotkov povečana rast investicij in 7-odstotno povečanje izvoza v sedmih letošnjih mesecih; pomembni pokazatelj gospodarske rasti pa je tudi podatek, da se število razpisanih delovnih mest nenehno povečuje. Industrija oživljena Industrijska podjetja so naredila več kot lani in mnogo več kot leto prej, zato je tudi obseg industrijske proizvodnje po sedmih mesecih poskočil za več kot 8 odstotkov. Največ so delale gospodarske družbe v ladjedelništvu, potem elektroindustrija in črna metalurgija, v elektrogospodarstvu in ponovno v papirni industriji ter v predelavi kemičnih izdelkov in proizvodnji bezičnih kemičnih izdelkov. Tem panogam sledi še petnajst, ki so delale toliko kot lani, na samem repu pa so se znašle žaganje lesa in plošč, proizvodnja krmil ter strojegradnja. Opazni pa so tudi prvi znaki oživljanja gradbeništva. Skladišča podjetij se ne polnijo, ampak praznijo, kar je dober znak, da podjetja delajo za znanega kupca. Razcvet v industriji pa za sabo še ni potegnil množičnega zaposlovanja, saj je bilo (tudi) v juliju v industrijskih podjetjih zaposlenih za 0,3 odstotke manj zaposlenih kot mesec prej. Trgovcem slab mesec v trgovinah na drobno so prodali kar za tri odstotke manj kot mesec prej, a še vedno več kot lani v tem času in sploh obdobju. V trgovini pa se je zgodilo še nekaj pomembnega, ne samo za trgovce, ampak sploh za naš prostor, saj se je močno zmanjšala prodaja motornih vozil. Avtomanija je, kot kaže, pojenjala, z njo pa se bo zaustavljalo tudi posojilno kolo, ki ga je poganjalo. Manj je bilo trgovanja tudi v trgovini na debelo, pa vendar je tudi tu še vedno bolje, kot je bilo lani. Manj dela je bilo v prometu in več v turizmu, med gosti pa so spet na prvem mestu Nemci, potem Avstrijci, Italijani, Hrvati in Nizozemci. Vse boljši mednarodni trgovci v juliju je bil izvoz boljši od prejšnjega meseca kar za 13,1 odstotka, pomembno pa se je povečal v evropske države; več se tako pomembno ne znižuje niti v države nekdanje Jugoslavije. Izvoz dohiteva in celo prehiteva uvoz. Blagovna menjava je v še-' stih mesecih letos izravnana, pokritje uvoza z izvozom je 98-odstotno, doseženi primanjklaj pa je 75 milijonov dolarjev. Za primerjavo: lani je znašal 224 milijonov dolarjev. Slovenija največ izvaža v države Evropske skupnosti, kjer so slovenska podjetja prodala za 12,8 odstotka blaga, v države EFTE pa za 7,2 odstotka. Novi partnerji so v Italiji, Veliki Britaniji in Kanadi, izvoz pa se je povečal tudi v Nemčijo, kamor so naša podjetja že doslej prodali 30 odstotkov izdelkov. Tržni prostor je vse bolj odprt z Rusijo in državami Višegrajske skupine. Deviz dovolj, celo preveč V Ponudba deviz presega povraševanje, izvoz pa ustvarja presežek plačilni bilanci, vse to pa tišči tečaj, ob tem da cene gredo po prosti rasti. Tečaj torej že vso leto zaostaja za rastjo cen na drobno. Tečaj za marko, po katerem se vršijo podjetniške menjave, je bil avgusta v primerjavi s koncem preteklega leta višji za 4,5 odstotka, medtem ko so cene na drobno poskočile za 11,3 odstotka. Dohodkovna privlačnost izvoza je tako letos padla za 6,8 odstotka, za dolarsko plačilo pa že za približno 15-odstotne točke. Cene pa gredo svojo pot še najbolj L.ene življenjskih potrebščin, ki so se od decembra do avgusta povečale kar za 12,4 odstotka. Manj so poskočile cene na drobno in cene industrijskih izdelkov. Julija in avgusta smo pili dosti dražjo kavo, ki smo si jo sladkali z dražjim sladkorjem, več pa je bilo treba odšteti še za vrtnine, meso, maščobe in sadje. Podražila se je tudi elektrika, dražja so tekoča goriva in kurjava. Na samem vrhu med podražitvami pa je za gospodinjstva podražitev električne energije kar za 52,4 odstotka, zelo pa so poskočile tudi cene stanovanjskih storitev. O obrestih Podjetja zagotovo že vedo to, kar bomo zapisali, in sicer, da so obrestne mere v avgustu in septembru ostale nespremenjene, kar pomeni, da se je zaustavil proces njihovega postopnega zniževanja. MAJDA HORVAT gospodarstvo Predlagane davčne olajšave ob lastninjenju Model lastninjenja: odkupim enega, a plačam za več kot dva So si bila podjetja že kdaj prisiljena za poplačilo državi najemati draga posojila, oziroma slabiti premoženje tako intenzivno, kot bodo to morale početi jutri, če se bodo seveda hotele olastniniti? Če bo država dobila po poti lastninjenja skoraj 80 odstotkov vrednosti podjetja, mar ni potem lasninjenje družbenega premoženja množično podržavljanje podjetij? Osnovna značilnost slovenskega lastninskega preoblikovanja je, da bo država z odplačilom dobila okoli 80 odstotkov vrednosti podjetja (20 odstotkov z neposrednim prenosom delnic na Sklad, 40 odstotkov v gotovini v naslednjih petih letih za notranji odkup, 20 odstotkov pa s prenosom delnic na paradržavna sklada, pokojninski in odškodninski). Ta vrednost pa bo še povečana s podržavljanjem nemalo podjetij, kar v celoti ali večinsko. Druga značilnost je, da se je večina podjetij odločilo za lastninjenje z notrajim odkupom. Združenje delodajalcev Slovenije pa je ob bok temu postavilo 50-odstotni popust za notranji odkup podjetij in po tem, kar so pokazali njihovi izračuni, lahko trdimo, da je to le pesek v oči ali velika prevara. Ta popust bo nameč na drugi strani kar lepo »obračunan« in poplačan, saj bo Sklad od podjetij v vsakem primeru dobil usklajeno ali revalorizirano vrednost svojega »posojila«, ki ga daje podje^em za delež notranjega odkupa. Za posojilo torej gre. Sklada do podjetij, zato bo država svoje pobrala, ne glede na to, kako uspešno bo podjetje. Za kako velike deleže ali denarja gre, pa si lahko izračunamo, saj je že sedaj znano, da si je 90 odstotkov podjetij izbralo postopek lasti-njenja z notranjim odkupom. Na vprašanje, ZAKAJ tako pogost notranji odkup, bi lahko našli kar nekaj ZATO, vendar je res tudi, da v slovenskem prostoru ni kupcev z debelimi denarnicami za vsakim vogalom, da bi kar razgrabili podjetja. Potemtakem je lastninski partner v podjetju kvečjemu lahko država, nje pa si v mnogih podjetjih ne želijo spustiti za ovratnik. čeli o njenem omejevanju in zmanjševanju - so ugotovili na odboru Združenja delodajalcev Slovenije. S čim je mogoče utemeljiti njihovo trditev ali kateri so tisti možni viri za poplačilo notranjega odkupa? To so presežni certifikati, ki so ostali od interne razdelitve, neizplačani osebni dohodki po kolektivni pogodbi, že zbrani denar preteklih let, regres, plače, udeležba na dobičku iz naslova solastništva delavcev v podjetju in prihranki ljudi. Ampak skoraj vse drugo je lahko lepo zapisano na papirju, ker so le plače tista prava mož- - Celotni gospodarski družbeni k^ital Slovenije je bil lani, prvega januarja, ocenjen na 1750 milijonov tolarjev. ~ Od tega znaša družbeni kapital podjetij, ki se lastninijo neposredno "po zakonu o lastninskem preoblikovanju, 48,6 odstotka, torej 850,5 milijona tolarjev, - Za gotovinsko plačilo za notranji odkup bi po predvidevanjih ostžo 15 odstotkov, družbenega kapitala, kar znaša 128 milijonov tolarjev. - Ob upoštevanju polovičnega popusta je to 64 milijonov. - Za to plačani prispevki in davki bi znašali 75 milijonov tolarjev, - Skupaj ho za notranji odkup potrebno plačati 139 milijonov tolagev, pri Čemer ni upoštevana revalorizacija plačila. To pa je že več, kot znaša strošek poplačila notranjega odkupa brez upoštevanega 50-odstotnega popusta. Atraktivnost notranjega odkupa zbledi ob dejstvu, da bo nujnost oblikovanja sredstev pomenila za podjetja igemno veliko in povsem novo postavko v naslednjih petih letih, velik negativni odliv gotovine iz podjetij in kot posledica usodno zmanjševanje razvojnih ter investicijskih možnosti, na drugi strani pa nove vire javne porabe in njeno povečanje v nasprotju z deklariranimi na- Zakon o regionalnem razvoju Da bo pokrivalo za lendavsko občino še prsta nisi mogel položiti na zemljevid Slovenije, da ne bi zadel ali pokril demografsko ogroženega obmoqa, je zvenela satira na račun zakona o demografsko ogroženih obmogih, saj je bil s svojimi kriteriji, kdo je demografsko ogrožen, tako ohlapen, da so se v njem lahko kot taki razpoznali prav vsi. Tega naj bi nasledil zakon o vzpodbujanju regionalnega razvoja, ki občutno zožuje svoje pokrivalo in to, ob prebiranju kriterijev, tudi tako, da se kritika kar sama po sebi polaga na jezik. Sicer pa je zakon še zelo svež in se bodo kriteriji pošteno obrusili tudi v parlamentu, na to pa se je pripravila tudi lendavska vlada. Z zakonom in predvidenimi sko gospodarstvo lahko pozabi kriteriji so »pokrili« vse kra- ' .............. na denarne stimulacije, ki jo je jevne skupnosti in ugotovili, da na račun demografske ogrože-skorajda vse izpadajo, saj so kriteriji kaj malo pisani njim na kožo. Zakon je katastrofalen, so ugotavljali izvršniki, še najbolj pa jih moti to, da je v njem zajeto tudi spodbujanje podjetništva in malega gospodarstva. nosti doslej prejemalo iz različnih naslovov. Zakon o vzpodbujanju regionalnega razvoje je namreč zamišljen kot krovni zakon in sklicujoč nanj bi potem izvajali ostalo zakonodajo, ki zajema od spodbujanja go- aktivna politika zaposlovanja spodarstva do socialno zdrav-in še, kar pomeni, da lendav- Stečaj dolgovaške opekarne Agonija dolgovaške opekarne se je končala, in to tako, da je bil tretjega oktobra na predlog Sklada za razvoj Republike Slovenije uveden stečajni postopek. Na Zavodu za zaposlovanje so med nezaposlene vpisali 58 delavcev opekarne. Zanje je to ugodna rešitev, saj v toliko, ker bodo sedaj vsak mesec redno dobili denarno nadomestilo. Zaposleni v opekami zaradi problemov, o katerih smo že pisali, kar nekaj mesecev niso dobili plač. Upniki imajo sedaj čas, da vložijo svoje terjatve, med njimi pa je tudi Nafta iz Lendave, za katero nekateri napovedujejo, da bi lahko pomembno vplivala na rešitev opekarne, saj ima za to interes. O tem so novinarji pred časom spraševali dr. Andra Ocvirka, predsednika nadzornega odbora Nafte, na to temo pa je bil opravljen že tudi razgovor v občinski stavbi, vendar za kaj več, kot za ugotavljanje skupnega interesa Nafte in opekarne, ni šlo. Res pa je, da Nafta opravlja raziskavo o zalogah gline in od tega bo potem odvisna nadaljnja usoda opekamištva v Dolgi vasi. Vštric pa so hodili agonija opekarne in problemi enote TIO Otiški vrh v Dobrovniku, zato zapišimo še o tem. Šestintrideset delavcev je dobilo odločbe o trajnem presežku, občasno pa se izmenjaje še vračajo na delo, saj opravljajo nekatera odstopljena dela. Drugače pa, kot da se pri reševanju problema ni premaknilo niti za korak. Vodstvo na Otiškem Vrhu izjavlja, da stvene mreže in drugo. In v tem je torej velika pomembnost zakona, ki ga bodo poslanci v parlamentarnih klopeh prebirali prvič. Lendavska vlada si je torej prebrala zakon in ugotovila, da je daleč od tega, da bi ustrezal za lendavsko občino. Ampak, da bi se sami lotili spreminjanja kriterijev, da bi bili bolj pisani njim na kožo, bi bilo skoraj brezupno delo, so dejali, zato so v zakonu našli vrzel. Samo to je treba vstaviti, da se k zakonsko opredeljenim območjem (ekonomsko šibka, eko- . , nomsko in socialno nestabilna, s predlogom glede ureditve lastništva s Skladom obmejna) doda še nova katego-ne more priti na do konca, medtem ko je Uroš rija - narodnostno mešana. Korže pred časom trdil, da mu problem sploh ni Kriterijev ne bodo s tem poru-znan. Gre za to, da bi Sklad prenesel lastništvo ' s podjetja na Otiškem Vrhu na poslopje v Dobrovniku. Tega bi potem po sprejemljivi ceni dal v najem, da bi zasebnik lahko začel z novim proizvodnim programom. MH šili, izborili pa si bodo za podjetja možnost koriščenja denarnih stimulacij države, namenjene za skladnejši regionalni razvoj. MH i I napolnile za vec kov. Ali, kot so še delodajalci, da bo čakov In® strošek 217 tisoč tolane^ je tisto, kar h pote« ' dstotnega popusta,ki) F | le pesek v oči. če bodo izraW^ 100 tiso- re‘sni'°J J # najtajo in ne plnd L po otvv, ki jih gramu notranjega ®J čuje kot kupnino Sklada RepublikLevot’.’? —: TT^adnegatrf-feaise štev, razvoj . Uradnega dobili. ki H b tl ii tl »e m k I It 1 'it Pl Sk h nost poplačila notranjega odkupa. In to ne plače zaposlenih, saj jih vendar ti za svoje delo morajo prejeti, ampak »dodatne« plače, in to tistih delavcev, ki jih ni ali bodo le mrtve duše na papirju? Plače pa imajo dva dela, neto in bruto, vendar bi Sklad dobil le neto, vsi prispevki in davki pa bi ostali ter bi jih podjetja morala nakazovati naslovniku. Pri sedanji obremenitvi bruto plač znašajo prispevki podjetja 22,9 odstotkav, delavca 22,4 odstotka ter še davek kot akontacija dohodnine približno 15 odstotkov. Torej se bodo ob vsakih 100 tisočakih, ki jih bo po-djetje poplačalo Skladu kot __e,.... .. jp tal' če je predlog o '^^’tt‘ifika>°* delitvi dodatnih^i^gpjpt^ pospremljen z j ^apos e pagando, da v p^ji sploh ''Si.državj eppdo lastninjenja m d^^gj poitli večji kos, je .. b L dr. hi več dobili i djei delitvi dodatnih da bi »A 1.”,*'"? ostalo) novi a Saj jim drugače ° djetja o.t’^®^Sevaoja ■i ,«srt* >2 i bodo imeli kaj (g,B J prej tudi vse bolj ..jlahko ko bi si kot^»''2aka)jj^ dobiček. Pa ^ajveč)' 1 Remija, ob ostalo) novi žave. ki se L«— . . . bodo imeli kaj dobiček. Pa država slab -- , “»•SSSa«* kupnino za notranji odkup, dr- ua ivg- - . žavne in paradržavne blagajne ■ in da BANKA UBK UNIVERZALNA BANKA Ljubljana, d.d., PE M. Sobota, Slomškova 25/ tel.: 32 801,31 810 POSLI POPIETN"''' ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE • hranilne vloge - tolarske in deviZ , • vezani depoziti - tolarski in • žiroračuni • tekoči računi • menjalniški posli deviz®' 11 ici ijaii ii3r\i "nn • plačilni promet v državi s tupn^.^^po - anilin v . ji • kreditiranje-gotovinsko in negoi • izdajanje plačilnih kartic • IZUctJCtl Ije fJIdCHHIH nv.. - .j • poslovanje z vrednostnimi P^P POSEBNA KREDITNA PONUDBA ZA P Gotovinska in negotovinska posojila 1 |et^ UBK-banke po osnovni obrestni meri R-Fi depozita: - za zaposlene, ki prejemajo osebni i doho' ,dek®^ UBK-banko -za upokojence, ki prejemajo pokojnino® 2- . Posojila za nakup avtomobilc’^'^|g^ <□ nf-^roct-na rJov/J7n;i KlSV ,-il nespremenljiva obrestna mera, devizna nemško marko, brez depozita na avtomobi AUTOCOMMERCU M. Sobota, d.o.o.,/v' gob®' ŠKAFAR Bratonci in AVTOSERVISU O«' 3 Ugodna kratkoročna gotovinska komitente UBK-BANKE in vlag^nA CERTIFIKATOV V INVESTICIJSKO 4. DR&ŽBO iP Namenska posojila za nakup gradbene^ podjetju DISKONT UNIVERZAL BELEC b (ju Ljutomeru in trgovskega blaga pri P® BEBB, d.o.o., Strukovci. •ial'’!’' So Sl tol io Oi tai iti iti dt k ,1 lj| »is tiit (is 1111 HUi 1* St^j Pto ta 'it 1 s S i d (S 4 « k I Sl š š ) s % .n n I J ■ a jj 13, oktobra 1994 stran 5 gospodarstvo idt«; unali tiso-niele [uto JO-jteffl industrija Pomurka še vedno brez novega lastnika Zavlačevanje, ki lahko Šele število obveznih in izbirnih javnih služb bo občine naredilo zares občine s to boleznijo še ni okužena, pa tudi Pomurka ima potrebne mednarodne registracije. liftO pa-iza-ibta-eza ideli ploh Sproži sesuje sklicana skupščina Mesne industrije Po- r*' odkim pričakovanju niso razpravljali o ponud- nOVCgS lastnika Komu torej zavlačevanje pri izbri gre v prid konkurenci. Ce pa smo uspeli zmanjšati zadolže- Komune in komunala o koncesijah se pravzaprav se niti ni začelo govoriti, toda kdor že danes ne razmišlja o njih in se pripravlja na oddajo vloge, je skorajda zamudil najbolj ugoden čas. To velja tako za občine (dosedanje), kakor tudi za nost Pomurke s 45 na 33 milijo- I komunalna in druga podje^a, ki se ukvaijajo s podobnimi dejavnostmi. ** I \ZcA to Tontconn v loma cm»oan*oma 7nbi\n» n. atomil araa Alr^lan /ikntnn legs red-sini-je-iicer do-očal bal etja . ---------K- privaiiuvauju iiisu ratprarija« v pvuuu- - _ -Odkup skladovega lastninskega deleža. Sklad seje, kot je ustfCZS« odločil prodati svoj delež lastništva v Pomurki, saj je lUh. .“^je ponudb interesentov za odkup. To pa je storil ze iijfj tako da bi po pričakovanjih direktorja Pomurke, * »e n J? «J'®?®’ o pondbah na skupščini že morali r^pravljati "■»le m”*’ ™ novega lastnika oziroma prestrukturiranje Po-ijo ' skupščini prejšnji teden o ponudbah, ki jih ima SUad W “ kar pa, po besedah pedsednika upravnega odbora t(u skupščina tudi ni pristojna. O ponudbah in njiho-C ™®janju bo torej najprej moral svoje povedati pravni »1, tl’,™ "a zadnii n skupščini so ga imenovali, novega, v katerem mb... .“"O elane (doslej je imel dva), zamenjali pa so še ostala ciji) liii-■ed-ito-jla-lic« za 0» liso ’ . t**”siej je unei ovaj, zamenjan pa so se usiaia sestavi bi naj še ta teden sestal in veijetno začel Mog J'®?® ^a odkup Pomurke od Sklada. Tak" j" ®ktoija Milana Bratkoviča odločila skupščina. kolik, ''loge za odkup Pomurke od Sklada. Tako je na sklical godba bila podpisana morda kar g® loom sklical če bi se dogovorili za pet milijonov ter z obveznostjo »Odgovor bi morali dati večinski lastniki. Sklad in zadruge, po moje pa ustreza vsem, ki Pomurki ne želijo dobro. Seveda pa takšno stanje najbolj koristi konkurenci.« (Milan Bratkovič) Konkurenca torej sebi v prid obrača probleme Pomurki, pritiskati pa so začeli tudi manjši upniki. Pred sodiščem je namreč že bil opravljen predpostopek za stečaj Pomurke, ki ga je sprožil eden od manjših upnikov Po-mmje in za kar po zakonu o stečajih in likvidacijah ima nov mark, potem to pomeni, da smo pozitivno poslovali, vsaj določena obdobja. V kolikor ne bo rešena preteklost ni možno razmišljati o normalnem poslovanju, ker je blokirano nakupno tržišče, prodajno in seveda s tem vsa pro,-izvodnja.« (Milan Bratkovič) Vse je zapisano v lani sprejetem Zakonu o varstvu okolja, toda občine so tat' itov ji® :es® )bili kiiS' jii® P?' ob' ijih' ,vit' js»’ j s« m«" ijii »aP a« čakale, da se bo reševanje teh zadev začelo na državni ravni. Toda potrebnih podzakonskih aktov ni bilo, minister in sodelavci so bili zamenjani, po občinah pa so se začeli pripravljati na novo lokalno organiziranost ali na določitev drugačnih občinskih meja. Sele pred dobrimi štirinajstimi dnevi so se načelniki občinskih oddelkov za okolje in prostor zbrali v Ljubljani, da bi se s pristojnim oddelkom ministrstva za okolje in prostor dogovorili, kako s koncesijami, kaj je v njihovi domeni in kaj v državni. Zavedajo se, da so voda in druga naravna bogatsva državna last, toda žal je prav z vodo tesno povezan velik del dejavnosti dosedanjih komunalnih podjetij, ki pa so zainteresirana tudi za opravljanje drugih dejavnosti, ki bi jih pridobila z občinskimi konce-sijma. Pomurski udeleženci sestanka v Ljubljani so bili nemalo razočarani. Pričakovali so, da bodo dobili več konkretnih napotokov, saj zainteresirana podjetja že dolgo trkajo na vrata. Toda, ali je res potrebno v vseh primerih čakati na državo? Zakon je sprejet. V njem je v 26. členu točno določeno, da obvezne javne službe samostojno, neposredno in obvezno zagotavlja občina. Obvezne lokalne službe so: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka. Z občinskimi odloki morajo nato določiti, katere javne službe se bodo urejale preko javnega podjetja in katere preko koncesijskih pogodb. Javne dobrine, ki se zagotavljajo z gospodarskimi javnimi službami, so pod enakimi pogoji dostopne vsakomur. Pomurske občine (dosedanje) so sredi največjih priprav na novo komunalno organiziranost - komunalna podjetja so v fazi lastninskega preoblikovanja, gospodarske javne službe še niso povsod registrirane, oblikujejo se potrebe in interesenti za opravljanje izbirnih javnih služb. Na primer v Ljutomeru imajo sprejet krovni odlok o gospodarskih javnih službah, na osnovi tega bodo v prihodnjih tednih sprejeli dodatne odloke, ki bodo podrobneje opredelili pogoje za pridobitev koncesij. Nato bo objavljen javni razpis; konkretne interesente imajo za dimnikarske in pogrebne storitve; sedanje Komunalno-stanovanjsko podjetje je zainteresirano za opravljanje naslednjih služb: oskrba z vodo, zbiranje odpadkov in kanalizacija. Koncesije za izkoriščanje gramoznih jam in vodovode podeljuje izključno država oziroma ministrstvo za okolje in prostor. Tako bodo vsa večja gradbena podjetja, ki so doslej »zastonj« črpala gramoz in ga prodajala (zadnja leta bolj intenzivno, ker se je na našem območju gradilo precej cest) morala v prihodnje za koriščenje gramoza najprej pridobiti koncesijo. Verjetno pa POMGRAD, SEGRAD, Cestno podjetje Murska Sobota, Komunalno podjetje Gornja Radgona, GRADBENIK, GRADIS in drugi zelo dobro vedo, da je bil Zakon o varstvu okolja sprejet že lani in da morajo za to dejavnost pridobiti koncesijo. Bo direktor Mesne industrije zapustil to ladjo ? »Zame bo naloga v Pomurki končana takrat, ko bom uspel priti so pravih lastnikov, se pravi, da se bo prestrukturirala. Moram reči, da smo mi v naši ponudbi zagotovili zaposlenost teh, ki so sedaj zaposleni za obdobje petih let. Če «;2ait':7 - ________ ..............................J,...«. — - -------- . , . -5 tato t' . Bratkovič. To prevzema starih obveznosti. In stroške stečajnega postopka, prepričan, da še nekaj je, kar v pojasnitev Razmere poslovanja v Po- • »Od zavlačuje raz- pogajalski pozicij moramo za- murki pa so vse slabše. Zato j »Ov P°'"*^bah. pisati: angleška mesno-prede- zavlačevanje pri reševanju last- Števila n zik v lovalna industrija zapušča An- ništva Pomurke njo samo poti- O.®'® na Sklad RpnnhiiVp prostor preži- ska vse globlje v probleme. se nn m .Kopttohke vetja v drugih državah. Vzrok »Ne morem več povedati, da 5'^ oziroma je znan, zapora tržišča mesa in sedaj, ’ . ’ ponudb 'zjave, uiesnih izdelkov iz Anglije za- jemo pozitivno. To je vsakemu trd'tadi tako imenovane bolezni razumljivo, če smo skoraj pre-ponudbe krav. Živina v Sloveniji nehali s proizvodnjo, kar spet »“Si v^ Po- Tiskovna konferenca Carinarnice Murska Sobota ob 8. oktobru, TždFj?’dS carinske službe i'prenesti tudi nawT»>l» 11 • SaL^^^adnj, " " " ---------- ------------------------ N imetij® garant ‘^P’’®vnega w ® Vef Milana Bratko- 2 sltii?i°”“r^bah govoril fipopoln» ‘"'’ ki pa da še kar direktor Toda po poiz- V'*’kav'^. Tjublj--, ko je s vso pravico, če seveda poplača raz- ._____> , ki Sklad Republike le name, garancijo za to od- lani na s ponudbami, ■ pogajalski pozicij moramo zapisati: angleška mesno-prede-lovalna industrija zapušča An- glijo in si išče prostor preživetja v drugih državah. Vzrok V tem trenutku poslu- bo ta ponudba sprejeta, kar pa ni odvisno ne od mene niti od angleškega partneja, še manj od zaposlenih, potem to garancijo prevzemam. V nasprotnem primeru, če bodo kateri drugi lastniki ali pa bodo ostali ti kot sedaj, pa bodo verjetno morali razmišljati tudi o tem, kako uolgo se da poslovati v takšnih pogojih, kot so to sedaj.« MAJDA HORVAT Najbolj »oblegana« meja Uprava carinskih služb Pomurja pripravi vsako leto ob 8. promet (integralni proračun), oktobru, dnevu carinskih služb, tiskovno konferenco. Tokrat Ker je Slovenija sklenila spora-konferenca ni bila več v Gornji Radgoni, temveč v lepih novih zume z mnogimi »priiateli-prostorih v zgradbi BTC-ja v Murski Soboti. Konec lanskega leta skimi« državami (Madžarsko, seje namreč uprava preselila iz Gornje Radgone, kar je bila le Rudijo), da tovornim vozilom posledica spremenjenih razmer na meji; večina prehodov čez teh držav ni potrebno plače-mejo že nekaj let poteka prek slovensko-madžarske in slovensko- vati cestne takse, je po svoje hrvaške meje. V lepih novih zorne z mnogimi »prijatelj- V Soboška carinarnica je edina ^a resnično SooosKa cannarmca jc cunia »Hj?®■ ®no po- slovenska carinarnica, ki »po- samo po- kriva« mejo s tremi državami, V sod?) ?ga parnerja, pri saj spadajo v njeno upravo tudi Milan mejni prehodi od Sladkega Zelo^'’’'® ponudb je Vrha do ormoškega mostu; %kkistp P®urembno za 8 mednarodnih cestnih preho-^a'°'druo'x’ima več, dov, 5 meddržavnih in 8 ob-'n močnejšo mejnih cestnih prehodov, 'V®''anje Skladovo 2 r.-.cdr.arcdr.; p’-f- mo- hoda in enote blagovnega cari- Pri'*' dvema njenja. So carinarnica z največ-den gre pred- jimtovornimprometom,pred- , bo ^klad je odio- ------- nr/>hodov W-'’Pr^?“^ko»dobro« kot J iztržil vsaj 'C.divii^^/anjo že vložil, kupcev, ki, —, -— v uiitujejo. Če skega počasnega dela madžar-’ diilijo ^'^ria P® ocenah skih carinikov. V Središču je K ^klari°'^ mark, bi številčno večji tovorni promet, prodajna po- vendar je zaradi tedenskega ca-' ’ ----- brva- 2 mednarodna železniška pre- hoda in enote blagovnega cari- - vsem prek mejnih prehodov ,< Dolga vas in Središče ob j Dravi. Zadnje tedne je čakalna , doba v Dolgi vasi spet od 13 do 17 ur, kar je posledica namen-’ ’ -JX-- nerazumljivo, saj prav ti zastareli tovornjaki najbolj uničujejo naše ceste in zasmrajujejo pokrajino. vaško in v Avstrijo potujejo predvsem Hrvati, na Madžarsko pa vozijo nakupovalni avtobusi iz Maribora, Ljubljane boljši nadzor nad plSčeva-in drugih slovenskih mest. • Kljub temu da so mednarodni mejni prehodi močno pgj soboških podjetij so »kaz-obremenjeni, se država bore - -■ < j malo trudi za njihovo vzdrževanje in dolgoročno ureditev, nilf blaga" -- takoj naslednji'dan Tudi dolgovaški mejni prehod ^o bili vsi dolgovi poravnani, ostaja zgolj na ravni lokalnega izmed vse večje množice špedi-problema, čeprav je to evrop- terjev bo v prihodnje carina iz-ski problem, na kar so opozo- hirala le najbolj zanesljive in rili tudi udeleženci nedavi^ga jjm zaupala razne prednosti in srečanja srednjeyroj?skih držav ugodnosti, na primer špediterji od Rusije do Italije^madžarski lahko odločali tudi o tem. Carinska služba ima urejen njem carine, zato je vsem ne- plačnikom postalo vroče. Tudi novali« zaradi neplačevanja ca- rine, tako da jim niso več cari- V občini Gornja Radgona je pripravljen Odlok o določitvi gospodarskih javnih slu&, ki bi ga morala sprejeti skupščina (žal je bila Že nekajkrat nesklepčna). V sedmem členu je določeno, da naj bi (v lasti občine) opravljalo naslednje gospodarske javne službe; - oskrba s pitno m tehnološko vodo, - odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda in gospodinjstev, industrije in dragih uporabnikov teh storitev, - ravnanje s komunalnimi odpadki, ki obsega urejeno zbiranje. odvoz, deponiranje in odstranjevanje komunainah odpadkov iz gospodinjstva, industrije in drugih uporabnikov teh storitev, - pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje komunalnih naprav, - javna snaga in urejanje objektov javne komunalne rabe (kopališče, avtobusna pastaja, tržnice, javne sanitarije). Koncesijo bodo razpisali za naslednje gospodarske javne službe (8. člen); dimnikarstvo, razsvetljava v naseljih, urejanje prometne in neprometne signalizacije, varstvo in vzdrževanje lokatoih cest. pokopališka in pogrebna dejavnost, oskrba s plinom, urejanje zelenih površin, urejanje javnih parkirišč, vzdrževanje, varstvo in rekonstrukcija ulic, trgov in neuvrščenih cest s pripadajočimi napravami in opremo, javna snaga in urejanje objektov javne komunalne rabe (kopališče, avtobusna postaja, tržnice, predstavniki o mejnem pre- katero blago bo pregledano in hodu Redies sploh niso hoteli katero javne sanitarije). ne. občin " kot papirjev obveznice, ta« njihovo kapitala, »letih se iske pzpiijev podjetje ne S ® "'»K ob- ’‘®»t*vljati občine, ki l^tje rinjenja in ažurnega dela hrvaških carinikov tekoč. Ena od” značilnosti letošnjega leta je močno povečanje prihajanja hrvaških potnikov v Slovenijo (zaradi vračanja prometnih •’----------------------- davkov in primernih cen hodijo nakupovat v slovenske trgovine) ter povečanja števila slovenskih potnikov, ki potujejo po nakupih na Madžarsko. Samo v Dolgi vasi so zabeležili 27-odstotno povečanje prometa, skupno pa je na mejnih - ■ •— jviurska prehodih Carinarnice Sobota mejo prestopilo 21,420.865 potnikov, kar je v primerjavi z lanskim devetmesečnim obdobjem 15- od- IHCaccilUti ___ stotno povečanje. Mejo s Hrvaško je prestopilo skoraj 10 milijonov potnikov, mejo z Avstrijo 8,5 milijona potnikov in mejo z Madžarsko skoraj 3 milijone potnikov. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo od tega le 7,8 milijona domačih in 13,5 milijona tujih potnikov. Če bi imeli še podrobnejšo analizo, bi verjetno ugotovili, da je bilo med temi potniki le malo Po-murcev, kajti prek meje s Hr- Zanimiv je Ker je država 2»lo slab gospodar na mednarodnih meiuih prehodih, je vedno primanjkovalo denarja za redno komui nalno urejejanje. Zato so v občinah oziroma na mejnih prehodih Gornja Radgona, Dolga vas, Petišovci in Sredice ob Dravi uvedli plačevanje komunalne takse. Upravik Carinar- ' niče Murska Sobota Janez Sever je o lendavskem primeru povedal: »Pri tem so cariniki sprejeliobvezo, da bodo pregledovali česa Šoferji to pristojbino plaČtdi - plačajo jo pri Špediterju, ki denar nakazuje na občinski žiroračun. To je dobro potekalo, dokler ni priSlo do spora, ki je nastal samo v Dolgi vasi in PetiSovcih saj so imeli pobleme s pokrivanjem stroSkov samo tukaj Problem je bila občina Lendava, ki je bila zelo «čkrta» pri.pričevanju. Z njimi smo se kar redno kregali, kdo bo plačal vodo v javnih sanitarijih, kar znaka zelo veliko. Oni so trdili, da iz tega fonda teh zadev ne bodo plačevali. Oni so ta denar ki so ga zbrah na meji, namenili za gradnjo pločnikov in dnteega v Odrancih in drugod. Menije bilo popolnoma Jasno, daje bilo to preliranje denarja v popolnoma druge namene. Zdaj smo se nekako dogovorili, da gre vse bolj tekoče. Gre predvsem za čistočo, nekdo mora to čistiti. Res pa je, da vse skupaj ni ustavno in da če bi šel kdo v ustavni spor, bi verjetno uspel!« namenili za gradnjo pločnikov in drugega bi se razpravljati, saj naj menda v zadnjem času »sporazumno« s Hrvati osredotočili na urejanje mejnih prehodov na meji s Hrvaško). V devetih mesecih leta 1994 so šoferji tovornjakov na mejnih prehodih plačali skoraj 150 milijonov to-»nVcA v; jf, tako! larjev cestne takse, ki je takoj nakazana na ministrstvo za Na blagovnem carinjenju je bilo vloženih skupaj 36.879 deklaracij, v carinskem upravem postopku pa je bilo izdanih 9.547 odločb, od tega 5.525 v rednem in 4 022 v skrajšanem postopku; izdali so tudi 429 odločb o carinskih prekrških. BERNARDA B.PEČEK Nadalje se bo zapletlo tam, kjer sta v eni občini dve enako dobro usposobljeni podjetji za opravljanje določene službe. Na primer v občini Gornja Radgona je Komunalno podjetje Gornja Radgona oddalo vlogo za pridobitev koncesije za upravljanje z vodovodnim omrežjem, vključno z vodovodnim zajetjem Podgrad-Segovci; vemo pa, da je s črpališčem doslej upravljala in ga vzdrževala tehnična služba Radenske, saj je prav Radenska eden od naj večjih porabnikov vode, ima pa tudi ustrezne službe za opravljanje nadzora (laboratorij, vzdrževanje). Zaplete se lahko tudi pri drugih obveznih javnih službah, kot je na primer zbiranje in odlaganje odpadkov. Resda je ta dejavnost trenutno v domeni posameznih komunalnih podjetij, ki so (bodo) v celoti ali delno v lasti občine. Toda občina kot lastnik bo po novi lokalni organiziranosti le ena od občin (izjema je občina Ljutomer): podjetje je torej last te občine, ki bo (tako načrtujejo) opravljala dejavnost tudi v drugih sosednjih komunah v okviru meja sedanje občine. Podjetje je v eni občini, odlagališče komunalnih odpadkov pa v drugi; v takšnem razmerju sta na primer Gornja Radgona in Radenci, s tem da so izgubili tudi možnost, da bi novo odlagališče uredili na »optimalni lokaciji« v Grabonošu, saj je ta vas po novem v občini Sv. Jurij! Podobno odprto vprašanje je tudi odnos med občino Murska Sobota in novo občino Puconci. Ni rečeno, da bodo nove občine sprejele ponujene storitve sedanjih komunalnih podjetij in drugih gospodarskih služb, saj jim bodo morda bolj ustrezali drugi ponudniki (gleden na ceno, znanstvo, občinsko pripadnost). Vse to se lahko pripeti in se seveda - po dosedanjih izkušnjah - tudi bo, ker na žalost doselj še nobena stvar ni bila izpeljana premišljeno in racionalno že takoj v začetku. Komunalna podjetja zato že sedaj opozarjamo, naj si čim prej zagotovijo trdno pozicijo in svoj prostor delovanja v »novih« občinah, kajti res bo škoda, če bodo že vpeljana in tehnično dobro opremljena podjetja propadla. Čas bo pokazal, da bodo morale nove komune pozabiti na to, da bi rade imele vse službe, ki so po zakonu omogočene, samo da bi se župan počutil bolj pomembnega. Presneto bodo morali preračunati, kaj se jim splača in kaj ne, kaj je za njihove občane bolj ugodno. In prav s komunalnimi zadevami se bodo začele oblikovati nove komune in potrjevati (ne)spo-sobnost novih županov. Vsekakor bodo na boljšem občine, kjer je že sedaj sedež občinskih vlad in številnih podjetij, toda... tako pač je, vse ne bodo BERNARDA B. PEČEK stran 6 vestnik, 13.okt^^^ sociala, šolstvo, zdravstvo Novi načrti na področju šolstva in otroškega varstva v ljutomerski občini Kaj do leta 2000? čeprav še niso utihnili vsi stroji na gradbišču nove osnovne šole in vrtca pri Mali Nedelji - po otvoritvi, ki je bila konec septembra, je bilo potrebno končati še nekatera zunanja dela - so sprejeli v ljutomerski občini že nov načrt vlaganj za izboljšanje prostorskih razmer v osnovnem šolstvu in otroškem varstvu. Tisti, Id so ga snovali, so, kot vse kaže, računati na to, da bo sedanja ljutomerska občina ostala nerazdeljena (celovita) tudi v prihodnje. Glede na zakon o lokalni samoupravi, ki ga je nazadnje sprejel slovenski parlament, se niti niso ušteli. Gre za program naložb za potrebe šolstva in otroškega varstva do leta 2000, s katerim so se prijavili tudi na razpis Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport za sofinanciranje 50- odstotnega deleža. Na ta način bi radi zgradili novo osnovno šolo v Stroi^i vasi in dogradili vrtec v Ljutomeru. Kot je pokazal pregled stanja OŠ v Strogi vasi, imajo tamkajšnji šolarji le okrog 60 odstotkov potrebnih prostorov glede na povprečni republiški normativ (namesto okrog 1.800 samo 1.198 kvadratnih metrov. Šolo pa obiskuje v tem šolskem letu 218 učencev vil oddelkih. Za prihodnja leta kaže, da se bo vpis nekoliko povečal. Pouk poteka v dveh ločenih stavbah, ki sta druga od druge oddaljeni okrog 100 metrov. Leta 1962 so namreč uspeli zgraditi le 4-razrednico (paviljonskega tipa) v velikosti 440 kvadratnih metrov, za dograditev pa je zinanjkalo denarja, oziroma so kasneje, ko je šola postala bseinletka, dobili v uporabo Mkucte* i«.. il ■J Mm .A »Slf ** .A. ,1 ' f 4^ Ac «. » •«. SS?. » Slf lis ' v* * -« * »X * * V Minnli četrtek je bil v ljutomerskem vrtcu dan odprtih vrata, mi pa smo zalotili malčke na počitku po kosilu. (Fotografija: NATAŠA JUHNOV) nekdanji zadružni dom. V njem imajo na voljo 758 kvadratnih metrov neto površin, poleg tega pa še okrog 110 kvadratnih metrov velik prostor, v katerem so za silo uredili telovadnico. Ker šola nima lastne kuhinje, si pomagajo s kuhinjo v otroškem vrtcu. Ob razmišljanju, kako rešiti prostorski problem OŠ Stroi^a vas, sta se ponujali dve rešitvi - obnoviti in dozidati zadružni dom ali pa na istem mestu zgraditi novo stavbo. Komisija, ki si je ogledala razmere na kraju samem, je ugotovila, da je nekdanji zadružni dom neprimeren za obnovo - preveč vlage v zidovih, slaba kritina, nefunkcionalna razporeditev prostorov, leseni stropi itd. - oziroma bi le-ta stala približno enako kot zgraditev novega objekta. Dela (rušenje in začetek zidave) naj bi stekla leta 1996 in bi jih končali v letu 1977, preddračunska vrednost pa je ocenjena na okrog 185 milijonov tolarjev (2,3 milijone DEM). Komisija, ki si je ogledala Vrtec Ljutomer, pa je ugotovila, da so tudi njihovi prostori premajhni za okrog 40 odstotkov glede na republiški normativ, oziroma so morali poiskati dodatne prostore zunaj matične stavbe, kar pa ni ustrezna rešitev. Zato so se odločili za dograditev prizidka v velikosti okrog 500 kvadratnih metrov, kar bi najbrž trajno rešilo prostorsko stisko za delo s predšolskimi otroki v Ljutomeru. S tem bi namreč pridobili 5 igralnic in večnamenski prostor za športne aktivnosti ter druge skupne prostore, ki jih prav tako nujno potrebujejo. Predračunska vrednost za to naložbo pa je ocenjena na okrog 62,5 milijona tolarjev. Ali bodo prej začeli graditi novo šolo v Stroi^i vasi ali prizidek vrtca v Ljutomeru, pa se bodo odločili glede na sprejeto prioriteto v Ministrstvu za šolstvo in šport ter možnosti sofinanciranja Krajevne skupnosti Stročja vas oziroma Ljutomer. JOŽE GRAJ Niste sami, Vestnik je z vami! Svet šole na Gimnaziji Murska Sobota o raziskovalni dejavnosti in pritožbi oziroma bojkotu dijakov 4, b-razreda Pot ni bila primerna Škoda, da nekatere »neprijetne« zadeve, ki občasno pridejo na dan z Gimnazije Murska Sobota, močno zasenčijo spodbudne oziroma dobre novice, povezane s to javno srednješolsko ustanovo, ki jo obiskuje okrog 600 dijakov. O velikem uspehu njihovega učenca ARPADA BURMENA, ki je v minulem šolskem letu končal 4. letnik in na fizikalni olimpiadi na Kitajskem osvojil bronasto medaljo (če bi jo podelili), smo sicer že pisati. Kazalo pa bi dodati še precej dolg spisek drugih uspehov, ki so jih v zadnjem času dose^ soboški gimnazijci. Tako je dijak 1. letnika MATJAŽ TITAN prejšnji mesec osvojil 2. mesto na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike, dijak 2. letnika UROŠ BENKO pa je bil na tem tekmovanju četrti. Medtem so dobili tudi povratne informacije, kako so se njihovi dijaki odrezali na sprejemnih izpitih za vpis na to ali ono univerzo. Rezultati so dokaj spodbudni. Tako se lahko ponašajo celo s 1. mestom po številu doseženih točk na Ekonomski fakulteti, s 3. in 5. mestom na Filozofski fakulteti (iz slovenskega jezika) itd. Veliko priznanje za gimnazijo pa je tudi to, da so ji zaupali ustanovitev raziskovalne enote, ki bo delovala v okviru ministrstev za šolstvo in šport ter za znanost in tehnologijo. Gre za raziskovalno nalogo s podroga računalništva in fizike, pri kateri bo sodelovala skupina 4 do 8 dijakov, njihovemu mentorju (profesor RENATO LUKAČ) pa se bo to delo štelo v redno učno obveznost. Ginmazija je v ta namen že dobila tudi sredstva oziroma posebno računalniško mrežo (Arnes), ki jo bodo lahko uporabljati tudi drugi. Pri pokrivanju določenih stroškov pa so jim priskočila na pomoč nekatera podjetja in občinska vlada v M. Soboti. Med raziskovalnimi nalo- posebej omeniti tudi projekt gami v tem šolskem pa velja Alpe-Adria-Altemativ, ki ga Po tednu otroku""""^^^^'""'"""^^^^^ bodo izvajali skupaj z dijaki gimnazije v avstrijski Radgoni in v sodelovanju z graško univerzo. Raziskovali bodo kakovost zraka v obmejnem območju Gornje Radgone in avstrijske Radgone (Bad Rad-kersburga). In kaj je bilo rečeno v zvezi s pritožbo učencev (in staršev) 4. b-razreda na inšpektorat Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport, s katero so »orčnili« profesorico slovenskega jezika in književnosti TEREZIJO GORNJEC? Pritožbo so napisali že 16. junija in podpisalo jo je tudi 22 staršev (od 35). V njej so očitali omenjeni profesorici nestrokovnost in neprimeren odnos v razredu. Da naj bi bilo nekaj narobe, je ravnateljica Gimnazije REGINA CIPOT zvedela šele 1. septembra, ko ji je razredničarka 4. b-razreda NA- MILOŠEVIČ povedala, — se dijaki odločili za bojkot pouka slovenskega jezika pri profesorici Gomječevi. samo pritožbo in njeno vseciuC P^ je zvedela šele 6. septeai; bra, ko jo je poklical republiški inšpektor ŠTEFAN LEBAk. Problem je skušala rešiti vpo; govoru z dijaki, njihovi^ starši in profesorico, a je bilo se ie nada- DJA da so vsebio« .klical regJl J U tg Ki < lili Ki K, KK H hi 5 h »K 8 t starši in vse zaman. “Ki«* p zaman, Veval, tako da je bilo P^jti določeno rešitev, sajti^^i I imelo smisla, da učenci ne n imeli pouka iz slovenščine, p I. tudi eden od glavnih niatutj' lij trtnih predmetov. Odločitep^ 1 težka ia prepuščena vf^' bila težka in prepi-^i, saj iv nem raviiateljia inšpektorja m bilo o je bo, “i« K ga 1 _ . , vprašanje je, spel. Nazadnje če bo jeva • se.’%ol£W da je z - H M Denar odpira vrata uspeha o revščini so se namenili govoriti - strokovnjaki socialno-psihološldh smeri na srečanju v Mariboru - in še preden so rekli karkoli na to temo, so trčili na pojem ali vsebino revščine. Kaj revščina sploh je? Zagotovo so rekli tudi v Mariboru, da je revščina današnjega sveta drugačna, kot so jo poznali naši dedje in babice in o kateri še sedaj govorijo kot o nečem, kar več ni mogoče najti za nobenimi hišnimi vrati. Ravščina torej skozi čas zadobiva drugačno vsebino, se torej spreminja, prav tako ni revščina enaka revščini v dveh geografskih življenjskih prostorih. Kaj je potem s to našo revščino, ali jo sploh imamo, ali pa smo morda bolj revni po duhovni plati, pa moralni, vrednostni, podjetniški in bogsigavedi kateri še? Na mariborskem srečanju so morda našli odgovore tudi na ta vprašanja, sama pa pravim, da revščino razpoznamo v vsakem zgodovinskem času in bivanjskem prostoru le tako, da jo zremo skozi prizmo bogat-sva._Revščina se torej razpozna vedno takrat, ko se ogleduje v bogatsvu in čim več je različnih vsebin meij revščino in bogastvom tem/bolj je revščina videna. In videna je tudi pri nas, čepav rje gre za tiste vrste revščine, ko bi morila lahkota in bi pobiral mraz, tudi ne o revščini marginalnih skupin. Gre preprosto za to, da so razdalje med družinami izmerjene z materialnimi dobrinami, torej statusne, vse večje. Za to gre in ne za vpašanje, kje je tisti socialni prag preživetja ( cenzusi), ki ga določa naša država in od kot naprej potem priskoči na pomoč s socialnimi prejemki, in okrog katerega so si tako deljena mnenja, ali je pravšnji ali pa je morda celo previsoko postavljen. Že prvi dan srečanja v štajerski metropoli, mestu delavstva, so strokovnjaki povedali, da revščina najbolj prizadeva nezaposlene, pa mlade in delavske družine z nizkimi osebnimi prejemki. Če smo odrasli bolj posredno pozorni na to, kdo ima in kdo nima, ali koliko kdo ima in zakaj nima več, pa so otroci pri tem neizprosni in neposredni. Razpoznavno je razdeljevanje šolskih otrok v razredu v skupine, in v skupino bogatih revnejši niso pripuščeni. Že samo obrabljena, stara, manj bogata šolska peresnica ima za otroke v razredu močno javno sporočilno vrednost in sicer, starši nimajo denarja, da bi mi (mu) kupili novo ali bolj bogato. Torej tu je prva raven, odslikava revščine v šolskih klopeh - pri šolski opremi in potrebščinah, obleki, malicah in kosilih, izvenšolskih dejavnostih, kjer je potrebno denarno doplačilo. Toda socialna ne saga samo do sem, ampak se močno raztegne skorajda na vse ravni otrokovega življenja. Dr. Anica Mikuš Kos je zapisala:« Socialno prikrajšan otrok lahko povzame prek odnosa z drugimi, da je nižje uvrščen na lestvici vrstnikov. Hkrati pa ima socialno prikrajšan otrok več možnosti , da bo bolj neuspešen, kot njegov enako nadaijen vrstnik, kateremu starši lahko zagotovijo raznotere oblike pomoči.«(Di-dakta, april 93) Revščina se tudi za otroka lahko začne že pri samem stanovanju, ki je za družino pe- vrata uspeha. Brez denarja otrok skorajda ne more biti uspešen športnik, še manj ima možnosti, da bi si pridobival več znanja naprimer z obiskovanjem izobraževalnih tečajev, morda celo v tujini. Pri roki nima ne dodatnih leksikonov in učbenikov, niti mu starši ne morejo plačati poučevanje inštruktorjev. Šolski uspeh je zato nižji, s tem se vse bolj zapirajo vrata nadalnjega šolanja, motiviranost za nadalnje šolanje upada in poklicne aspi- racije so vse nižje. 1.'- r I t i* 1, 1 t*';? 7 ,air J ' prikrajšanost otrok še zdaleč & ■■■ 1 .4«»' 7*?’' tesno, ali neprimerno za življenje ali morda celo ogrevano samo tam, kjer se družina zadržuje več časa. O stanovanjskih problemih predvsem mladih družin pa je bilo že tako veliko povedanega. Zaradi brezposelnosti in pomanjkanja denarja družine preživljajo stresno dogajanje, pred katerim niso obvarovani tudi ne otroci. Denar pa odpira razpletla tako, da je -brom začel v tem razredu Pj-nčevati slovenski jezik s * Revnostjo prof. MATIIA 2' ŽEK. Po vsem, kar se je Mulilo, je profesorica Gomječe tudi sama izrazila željo, da a bi več učila 4. b-razreda (to bile nadure), ker bi težko normalno delala, če ni pravega za- e upanja. , Je bi sc ? Kaj bi bilo podobne oblike nc:,„-. a tem ali onim profesotjeijieP, roma profesorico odločili t t' drugih razredih ? Zakaj opt blemu nihče tako dolgo vesti! vodstva šole, ki pravočasneje ukrepalo?/^' atarši, ki so nodoisali pntet / - ni res dobro . nasedli svojim 'k S Jt p S Jt itožf'’' B ,7 d«« zadevi razre^po bc^^, čeva, ki je. s o o,jaz8 zvedenih podf;ajvcd^ ,delovala alilO » .P"^±rBŠaBj3?:5- Korka ...rib & S na’ SOI katera 1} s S i invijc »U vse Hi/jc. ^3(gj.a oruB« 5011= ‘5t(i- C »Revščina vpliva na doseganje stavljali šolskega uspeha po bioloških, stanku minuli P^^ajo .1 socialnih m psiholoških po- j„ii go se, da a® dc' gii teh.« (dr. A. Mikuš Kos) pravico pritožb njih t Zato bi lahko še nizali Plojih učiteljev^ ^of bc '",. h vzročne zveze med revščino m strokovnosti vs^ ),fez “ -a iisneSnosfin otrok v iSoli ter -,»coiati ttih^, ', 71 vzročne zveze med revščino in uspešnostjo otrok v šoli, ter tako vse bolj razkrivali zapiranje kroga določenosti. Revščina staršev je torej tudi revščina otrok. It w ■i-t > I”** •. . . J Minil pa je tudi pri nas mednarodni dan otroka in teden otroka na temo Moč prijazne besede. Morda kdaj drugič bo priložnost tudi za to, da bodo strokovnjaki razmišljali o temi, koliko je revščina staršev tudi revščina otrok. Do takrat se bo morda ob tem vprašanju razpoznala vloga družbe, psihosocialnih služb, še najbolj pa šole. MAJDA HORVAT siruNi^”- • . se ir- ae«' % iti ,„.p.. drave čena in niso mso , komu drugemu, narobe? AH ju Oporno, če se včasih lim, ko mi kateri učv_ da ni pripravljen, kaj preveriti njegovo na primer: Sedi pa r . babico?!« lim na J< s J s bi t"i s K L’ S h) li i 1 I Ij^MS^oktobra 1994 stran 7 kmetijska panorama tl • parlamentarci na delovnem obisku v Prlekiji in Prekmurju V tovarni sladkorja o tržnih redih i'**' ®^.bori in komisije državnega zbora v zadnjem času svoje seje o® terenu. Na ta način naj bi se poslanci temeljiteje huilij-™^®'’®nii v okolju samem, spoznanja, ki sijih tako pridi^ijo, (I»tj2jp pomoč pri sprejemanju odločitev v parlamentu. Člani jnsbila v ala. joj-ake Za liJO JIB-iški iR. P®: iJU lilo daljo ibi bi ki Iti-)« ii-od iJ Ul 'ti-va pri sprejemanju oaiociiev v panameniu. viani J (#,11, 8odbora za kmetijstvo in gozdarstvo so bui tako l*tii “® dvodnevnem delovnem obisku v Prlekiji in Prek- ■ Ikila n •j**'' ’® ®®jp*’oj obiskali Tovarno sladkorja Ormož, kjer so se po in,,.’®’*«Wmja sladkorja s predstavniki tovarne pogovarjali o teza-ubadajo v podjetju, posebno pozorost pa so namenili ^etijstva in tržnim redom za nekatere kmetijske proizvode. tJ^^PoDokt **"■'**livnim redom za nekatere kmetijske proizvode, /i tt (p » ®® ®® obeh odborov obiskali Lekovo tovarno v Len-k..;Sovnvo..:-i! _ ......................... i'*M Sg »I ■ —vuMuiui uuiaanii ucrvtu Tliiie »J R®'’a*jal* gospodarstveniki lendavske občine, v sredo J Ukom skupni seji v Moravskih Toplicah spregovorili o pred-So Mm* ?Podbujanju regionalnega razvoja. Popoldne so si ogledali kol'! ** pogovarjali z vodstvom tega največjega pomurskega S”’’’* t vort obisk pa so sklenili v radgonski občini. Po 7l«iica|i seznanili še z razmerami v Radgon- industriji Radgona ter se jmgovaijali z gospodarstev-občine. LS?’'’'’'6inatiki kmetijstva šc pu-® nujnosti uvajanja tržnih Še po- L ' km..." “"»jaiija irznin obisku parlamentarcev Stare Ho :o- v to- varni sladkorja spregovoril Gosti Grof iz skupine podjetij ABC Pomurka. Potem ko je parlament pred poldrugim letom sprejel stra- tegijo razvoja slovenskega kmetijstva, je vlada sprejela tudi program aktivnosti za njegovo izvajanje v obdobju od 1994 do 1996, vendar še vedno manjkajo nekatere operativne naloge, kar otežuje izvajanje sprejetih aktivnosti. Pri tem je Gu-sti Grof opozoril predvsem na nujnost oblikovanja celovitega tržno-cenovnega In interventnega sistema po vzoru razvitih držav ter na izdelavo in sprejem celovite uvozne zaščite. Slednje kmetijci zahtevajo za kmetijske pridelke in vse stopnje predelave, saj bo le tako moč zagotovili tudi enakopraven in konkurenčni položaj živil-skopredelovalne industrije. Seveda nam pri oblikovanju tovrstne politike ne bi smele biti za vzor vzhodne države, ki so ob prehodu na tržno gospodarstvo odprle tr- žišče visoko subvencioniranim srečanje sadjaijev v Otovcih sorte na enem mestu 80 sadjaiji J® k ‘emu Madžarke, med gosti pa bo tudi predsednik države Milan Kučan, ki bo v sadnem vrtu (1- 5-ja-■va je so of-za- t®lin po boljši zasadil svojo jablano. Poleg število ljubi- članov društva pričakujejo in % vpj®’!®'' je bilo iz leta vabijo v soboto v Otovce tudi carstvu sad- druge ljubitelje sadjarstva, b lastni 'P® *? I*® ** prepuš- vrata sadnega vrta pa bodo od-?®®i®j*''osti. Zato prta od 10. ure naprej. “apake, pri tem Z nepra--m U -"^ustreznim škropljeni nL-^ škodovali tudi var- L. KOVAČ kmetijskim izdelkom iz Evropske i unije in s tem tako rekoč uničile i svoje kmetijstvo. Če se Slovenija 1 resno pripravlja na vstop v Evrop- i sko skupnost, bo morala svojo kmetijsko politiko prilagajati poli- ' tiki v teh državah. Ena od pomembnih nalog za ureditev razmer v kmetijstvu je vzpostavitev tržnih redov, saj je le z njimi moč zaščititi domače kmetijstvo. V kmetijski razvojni strategiji smo posebej opredelili kmetijske pridelke in izdelke, za pridobivanje katerih imamo vse naravne danosti, zanje pa je potrebno čim prej sprejeti tudi tržne rede. K sreči tudi pri nas vse bolj spoznavamo, da je izhod v tržnih redih in po letu 1992 je že čutiti napredek na tem področju. Pridobivanje sladkorja je ena od pomembnih nalog, ki smo jo zapisali tudi v strategijo razvoja slovenskega kmetijstva, saj le-ta predvideva, da naj bi v Sloveniji sladkorno peso pridelovali na 8 tisoč hektarjih, iz doma pridelane sladkorne pese pa naj bi izdelali 40 tisoč ton sladkorja in tako pokrili polovico vseh slovenskih potreb. Da ta cilj ne bo ostal le želja, mora država oblikovati ustrezno politiko, saj je sladkor veliko bolj odvisen od državne politike kot ostali kmetijski proizvodi. Predstavnikom tovarne sladkorja je v treh letih uspelo prepičati ustrezna ministrstva, da je uvedba tržnega reda za sladkor nujna. Pri tem so v veliki meri povzeli švicarski sistem, tako v tovarni kot tudi pridelovalci sladkorne pese pa upajo, da bo ta sistem že kmalu tudi popolnoma zaživel in dajal ustrezen rezultate. Koristi od njega namreč ne bo imela le tovarna, pač pa predvsem pridelovalci. LUDVIK KOVAČ Niste sami Vestnik je z vami! Vne^e vimena - mastitis Vnelje mlečne žleze (mastitis) je v govedoreji pogost in za lastnika živali predvsem gospodarski problem. Vzrok za vne^e je lahko kužen (bakterije in bakterijski toksini, redkeje gljive) ali pa nekužen dejavnik (travmatske poškodbe). Najpogostejša povzročitelja sta Str. agalactia, ki povzroča kužno presušitev vimena, in Staph. aureus, kot povzročitelji vnetja pa se pojavljajo še drugi streptokoki, kori-nebakterije, Escherichia coli in drugi. Do okužbe vimena večinoma pride skozi seskov kanal, redkeje skozi rano v vimenu ali prek krvi in limfe. V seskov kanal vdirajo mikrobi sicer neprenehoma , vendar ima le-ta veliko sposobnost, da jih sproti uniči. Mikrobi, ki se znajo dobro pričvrstiti na seskov kanal, lažje povzročijo vnetje. Veliko sposobnost pričvrstitve imata Str. agalactiae in Staph. aureus in še tako uspešno upirata izpiranju iz vimena pri molži. E, coli, ki je v hlevu zelo razširjena, pa se zaradi slabše pričvrstitve v seskovem kanalu hitro izpere in redkeje povzroča mastitise. Bakterije, ki so v hlevu pogoste (E. coli, nekateri streptokoki), vdirajo v vime med dvema molžama. Str. agalactiae in Staph. aureus, ki se nahajata samo v bolnem vimenu, pa v zdravo vime prehajata večinoma MED MOLŽO (kontaminirani molzni stroj ali roke molznika). Korinebakterije (povzročitelj »poletnega mastitisa«) ter nekateri drugi mikrobi vdirajo v organizem med presu-šitvijo. Raziskave kažejo, da naj bi v fazi presušitve nastalo okrog 20% novih okužb. Če mikrobom uspe prehod iz seskovega kanala v vimen-sko cisterno, začne telo proti njim delovati z obrambnimi n 1 •> za aja )zi; udi ro-zb-iko so bo. so kaj k" 0l„|. ’*«u SKUU- kn«” 'I, I. 'JU. 11» iia SBU- in strokovnih izle- jb' lito o jii> »ri jo- »rv lev danskem času lahko razmočena in je na njih težko opraviti širokolistni do 2 lista), zato je najboljši čas uporabe takoj po vzniku žit (1 list) in plevelov. f JSukC?' IIP vc ij" Jl jli lije f ji i’ j- r bi i« o »* j' 1' 'V J J 1' J k t ) ) ! I I l 1 celicami - levkociti, ki iz krvi prehajajo v vimensko cisterno (POVEČANO ŠTEVILO CELIC v mleku), z encimi (lizo-cim) in tvorjenjem protiteles (imunoglobulinov). Od števila in načina delovanja mikrobov in od odpornosti celega organizma ter vimena je odvisno, ali sploh pride do klinično opaznega mastitisa in v kakšni obliki se pojavi. Dejavnikov, ki vplivajo na pojav mastisa, je več; - nepravilna zgradba seska (preveliki, premajhni, pase-ski, nepravilna oblika), - poškodbe in vnetja na zunanji površini vimena in seskov, - nepravilna zgradba vimena (nizko vime, stopničasto vime), - funkcionalne motnje (zadrževanje mleka), - slabo zdravstveno stanje živali, - zoohigienske napake (hlad, vročina, prepih, prevelika vlaga, prekratka stojišča, zanemaijeni, nehigienični hlevi,...), - napake v molži. Pri ročni molži je pogosta napaka molzenje s skrčenim prstom in nategovanje seska z dvema prstoma, kar povzroči razraščanje vezivnega tkiva, ki oži lumen seska (potrebno je molsti z dlanjo). Najpogostejše napake pri strojni molži so slabo čiščenje in razkuževanje, nepravilnosti v delovanju podtlaka in iztrošenost sesnih gum ter drugih gumijastih delov. Pred namestitvijo molznega stroja je potrebna STIMULACIJA VIMENA. To pomeni odvzem prvih curkov mleka v posebno posodo, umivanje vimena in seskov z raztopino razkužila ter brisanje vimena in seskov do suhega. S tem dosežemo odstranitev okuženega mleka ter sprostitev hormona oksitocina, kar omogoči hitrejšo ter krajšo molžo in boljše odprtje mišice zapiralke na začetku seska (hitrejši iztok mleka). Ni univerzalnega zdravila, ki bi pozdravilo vse mastitise in uspeh zdravljenj nikoli ni stoodstoten. Zato moramo predvsem skrbeti, da preprečujemo nove okužbe. Dejan Židan, dr. vet. med. pravočasno škropljenje; - ko presodimo, da je to delo bolje opraviti v jesenskem času ali zaradi manjše obremenitve organizacije dela spomladi (kar Odmerek je bolj kot od tipa tal sicer pri naši povprečni velikosti kmetije ne bi smel biti problem); odvisen od vrste plevelov, ki se - če smo izpolnili pogoj za izvedbo jesenskega škropljenja, da pojavljajo. V kolikor pričakuje setev dobro opravljena, oziroma seme dobro prekrito; -------- - in če to dopuščajo temperature za optimalno delovanje herbicidov, ki v času rabe herbicidov ne smejo biti pod 4 stopinje pripravilo Celzija, pripravek Dicuran forte pa je možno uporabljati tudi pri vsako tudi z iz- na drugih Goričkem je 'di, 'JoncKem le b,5^0 Že ®°e3e jablan, i^i^^^ih « 88 dreves t’ '^i taT’ sadjarjev Si ohranili Akn,. R’njain temperaturi 0 stopinj Celzija. ' rOZno,-!.- ''®lilcn .takšnih starih P® je Poniurskih tako na starih okoli 240 X’ ki^S^«i«bolk. Vse nasadili, so S podlage, ker 1 bi odporne sorte, L > sitnih “Pt^^abljali čim W*«J5?^tev. Letos iij„. ® jablan škronili Za jesensko škropljenje priporočamo naslednje pripravke: DICURAN FORTE v odmerku 2 kg, če škropimo pred vznikom (kar velja samo za pšenico), in odmerek 1,5 kg za škropljenje pšenice, ječmena in rži po vzniku, ko imajo žita razvite 2-3 liste pa vse do razraščanja. Priporočamo škropljenje po vzniku, saj na ta način zavlečemo in izboljšamo njegovo delovanje tudi na plevele. k škropljenja - - ! '»tl? ^®^ni prihod-2-.'' Otovcih pa ^rsp h’ izmenjavali ki kalijo pozno (lakota ali smo-lenec, vijolice itn.), pa tudi od- odvisen od vrste plevelov, ki se jemo pojav trdovratnejših plevelov, kot so kamilica, smole- nec in drugi, je odmerek 61/ha, sicer je pa lahko odmerek 51/ ha. Z uporabo takoj po vzniku b) QUARTZ 0,251/ha ■+ Dl- žit se v primeru slabše zadela- CURAN 500 31/ha nega semena ob setvi ali večji količini padavin neposredno Za pripravek QUARTZ ve- lja, da lahko pri škropljenju po po setvi izognemo možnim ore setvi pred vznikom pride do hodnim poškodbam rastlinskih možnih prehodnih poškodb organov. rastlinskih organov, v kolikor Navedeni pripravki ne uni-se seme nahaja na površini. ................ OUARTZ SUPER v od- čujejo večletnih plevelov, kot so osat, slak in nekateri drugi, merku 2,5-3,51/ha deluje na ši- Te plevele lahko spomladi uni- rokolistne in ozkolistne čimo s tako imenovanimi tran- (travne) plevele. Uporabljamo slokacijskimi pripravki na bazi ga od 2. do 3. faze v razvoju MCPA. MCPP, 2,4 D itn listov žit pa do konca raz- V posevkih ozimnih žit na cilj za prihod- OUARTZ v odmerku 0,3 do 0,51/ha lahko uporabimo po raščanja. DICURAN 500 v odmerku 3,51/ha pred vzni- • kom ali 31/ha po vzniku po- območju Pomurja se precej po-(tekoči) javlja tudi pirnica, ki pa je v teh sevka uporabljamo za zatiranje posevkih s sedanjimi herbicidi ni možno uničiti. kjite v-'' ^'ovcih pa setvi pred vznikom ali po NiJ^ečevar vzniku, ko posevki razvijajo s® 2 do 3 liste pa do konca raz- A i,'^Posahi°,°''"° raščanja. Ima preslabo delova-2^11» taVk nje na travne plevele in mu za j __ J 1 f n rt 1 n > i-j_____________r pri- razširitev spektra delovanja k'kti ^0 Soh društvo Po- dodajamo TIGREX ali DICU-v ri,21°’ ran 500 (tekoči). Seveda . —, okto-oruštvenem sa- .Otovcih medna-blovenije pričaku-IZ slovaške in RAN 500 (tekoči). Seveda v primeru kombiniranja teh pripravkov veljajo naslednji odmerki; a) OUARTZ 0,251/ha + TI-GREX2,51/ha N ribP-AL 6oM ff-DDATl MLElCA^e-^- 'S i h J ; Posebej bi rad opozoril, da travnih'plevelov (srakoperec). pri odmerkih herbicidov za Ne zatira odpornejših široko- uporabo na hekatar veljajo. listnih plevelov (smolenec, je- nižji odmerki za lažja tla, višji tičnik), zato ga za zatiranje ši-rokolistnih plevelov že jeseni pa za uporabo na težjih tleh (če ni drugače opredeljeno). Še ar ali z spomladi kombiniramo natančnejši odmerki’ so po-drugimi pripravki in pri- membni tudi pri lahkih, kislih "- ' ' tleh, ki jih imamo na območju Pomurja kar precej. merno temu zmanjšujemo od- merke. TIGREX v odmerku 3-51/ Kmetijsko svetovalna služba pri ŽVZ za Pomurje M. Sobota ha pred vznikom ali 2,5 do 3,51 po vzniku posevkov (2-3 listi pa do konca razraščanja) ima ’ Drago Legen, dipl. inž. kmet ... ČE TE SANTA O& fOKlKAI^JA MLtGA še ME BO I'” i ■:K' Lepo vreme v minulih dneh je pospešilo jesenska dela tudi na pomurskih poljih. Po krajšem zastoju zaradi obilnejših padavin pridelovalci hitijo s spravilom koruze in sladkorne pese, na višku pa je tudi setev ozimnih žit. Kljub težavam s kakovostjo letošnjega pridelka krušnih žit pomurski pridelovalci površin, ki jih namenjajo za posevke žit, ne bodo zmanjševali. Po nekaterih ocenah naj bi jim namenili blizu 20 tisoč hektaijev polj, če ne bo prišlo do nepredvidenih zastojev, pa bodo s setvijo končali do konca tega meseca. Fotografija: N. JUHNOV stran 8 vestnik, 13. oktqbraj994 lokalna samouprava Nove občine Stari, starejši, najmanjsinski 40. člen Zakona o lokalni samoupravi se bere takole: »Kadar so v občini pripadniki slovenskega naroda v manjšini, se za njih smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zastopanosti italijanske in madžarske narodne skupnosti.« Te določbe pa pravijo, da imata madžarska in italijanska narodna skupnost vnaprej zagotovljena mesta v občinskem svetu, najmanj po enega predstavnika. Člen zakona je na prvi pogled videti nekoliko odmaknjen, ker pravzaprav predvideva, da je mogoče biti tudi manjšina v lastni državi. V zdajšnji lendavski občinski upravi pa so izračunali, da je nova lendavska občina takole'obljudena: skupno število ljudi v njej je 13.714, od tega Slovencev 5.966, Madžarov 6.254 in ostalih 1.494. Slovenci so torej avtohtona manjšina! So manjšina in niso manjšina. Kajti - tako menda pravijo nekateri interpreti zakona - k slovenskim državljanom je mogoče prišteti tudi »ostale«, torej tistih 1.494 državljanov, ki niso ne madžarske in ne slovenske narodnosti. Skupaj s temi so Slovenci potem večina. To pa je paradoks, saj niso dejanska nacionalna večina, marveč samo količinska, samo po številu. In tukaj je še nadaljnji paradoks! Kajti prišteti jih je mogoče zato, ker niso avtohtoni Neslovenci. Če bi bili avtohtoni Neslovenci, bi na tem prostoru bili Madžari. Toda, kako neavtohtone prištevati k avtohtonim Slovencem? Je avtohtonost in neavtohtoriost bolj združljiva kot obojestranska avtohtonost? Za neko načelno nezdružljivost namreč gre, saj sicer ne bi bilo potrebno posebej zakonsko določati, da morajo manjšine imeti rezervirana mesta v občinskem svetu. Tisti, ki ima nekaj vnaprej zagotovljeno, ni popolnoma kompatibilen s tistim, ki tega nima. Oziroma ima ta nekaj več od tistega, kar imata oba enako. Kako je nadalje to upravičeno početi zato, da bi se drugim avtohtonim na račun prvih - prvih v zgodovinskem, to je naselitvenem oziru - zagotovile manjšinske nadpra-vice? Vrednostna lestvica pravic je v tukaj prekucnjena, če ne že na glavo obrnjena. »Ostali« se tako imenujejo zato, ker so prišle na te prostore nazadnje. Šele potem, ko so tukaj že bili Slovenc! in Madžari. V tem vrstnem redu, najprej Slovenci in potem Madžari. »Ostali« so od vseh najmanjša manjšina in bi potemtakem po eni strani potrebovali največjo zaščito. Po drugi strani pa so ljudje z najkrajšo »domovinsko pravico«, zaradi česar nimajo kakih posebnih ugodnosti. Vrednost manjšine se torej šteje po njenem trajanju na določnem prostoru. Tisti z najdaljšim naselitvenim časom si zaslužijo največjo zaščito, ker je njihova avtohtonost najavtohtonejša. Najdlje so tukaj Slovenci. Pa še manjšina so povrhu. Lendavska občinska sekretarka je za razlago 40. člena Zakona o lokalni samoupravi zaprosila vladino službo za zakonodajo. Če je ta vladina služba zmožna nekaterih izpeljav, ki smo jih tukaj navedli, potem ne more odločiti drugače kot tako, da Slovence v novi lendavski občini spozna za avtohtono manjšino in jim vnaprej dodeli dve mesti v občinskem svetu. Vse drugo bo demagogija. ŠTEFAN SMEJ Občine, občestva in občiitjs Nekateri kraji oziroma krajevne skupnosti se te dni zatekajo k močnim besedam in grozijo z ustavnim sporom. Zato, ker niso zadovoljni s svojo občinsko usodo. Med njimi so take, ki nočejo biti samostojne občine, in take, ki bi to rade bile. Ob tem je očitno tole: nekateri si upajo, drugi ne. Reforma lokalne samouprave pač ni samo tranzicijsko in postkomunistično dejanje. Je tudi deetatizacija na področju odgovornosti zase. Z drugimi besedami: postati samostojna občina je kot odstavljanje mladiča od materinih prsi. Po ukazu predsednika Republike Milana Kučana, z dne 3. oktobra letos, je bil razglašen zakon o ustanovitvi občin, ki v severovzhodnem delu država določa naslednja imena občin, njihova naselja in sedeže. BELTINCI: Beltinci, Bra-tonci, Dokležovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci, Melinci. Sedež občine je v Beltincih. Prvi občinski svet šteje 18 članov. CANKOVA-TIŠINA: Bo-rejci, Cankova, Domajinci, Gederovci, Gerlinci, Gornji Črnci, Gradišče, Korovci, Gradišče, Krajna, Krašči, Murski Petrovci, Murski Črnci, Petanjci, Puževci, Rankovci, Skakovci, Sodišinci, Strukovci, Tišina, Topolovci, Tropovci, Vanča vas. Sedež občine je na Cankovi. Prvi občinski svet šteje 18 članov. ČRENŠOVCI: Brezovica, Črenšovci, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Mala Polana, Srednja Bistrica, Trnje, Velika Polana, Žižki. Sedež občine je v Čren-šoveh. Prvi občinski svet bo imel 16 članov. GORNJA RADGONA; Apače, Aženski vrh, Čreš-njevci, Črnci, Drobtine!, Gornja Radgona, Gornji Ivanjci, Grabe, Hercegovščak, Ivanjski Vrh, Ivanjševci ob Ščavnici, Ivanjševski Vrh, Janhova, Ku-nova, Lastomerci, Lešane, Lo- Sedež občine je v Kuzmi. Prvi občinski svet šteje 16 članov. K '7 LENART: Andrenci, Benedikt v Slov. Goricah, Bren-gova, Cenkova, Cerkvenjak, Cogetinci, Čagona, Črmljen-šak. Dolge Njive, Dražen Vrh-del, Drvanja, Froleh, Gočova, Grabonoški Vrh, Gradenšak, Hrastovec v Slov. Goricah, brava, Drakovci, Gajševci, Gersovščak, Gibina, Globoka, Godemarci, Grabe pri Ljutomeru, Grlava, Iljaševci, Ilovci, Jeruzalem, Ključarovci pri Ljutomeru, Krištanci, Kokoriči, Kopriva, Krapje, Križevci pri Ljutomeru, Krištanci, Kur-šinci, Ljutomer, Logarovci, Lukavci, Mala Nedelja, Mekot-njak, Moravci v Slov. Goricah, Mota, Noršinci pri Ljutomeru, Nunska Graba, Plešivica, Pod-gradje, Precetinci, Presika, Pristava, Radomeije, Radomerš-čak, Radoslavci, Razkrižje, Rinčetova Graba, Sitarovci, Slamnjak, Spodnji Kamenščak, Stara Cesta, Stara Nova vas. Stročja vas, Šafarsko, Šalinci, Šprinc, Veržej, Veščica, Vida-novci, Vogričevci, Vučja vas. Zasadi, Zgornji Kamenščak, Železne Dveri. Sedež občine je v Ljutomeru. Občinski svet šteje 27 članov. MORAVSKE TOPLICE; Andrejci, Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas, Filovci, Fokovci, Ivanci, Ivanj- ševci. Ivanovci, Kančevci, Krnci, Lukačeve!, Lončarovci, Martjanci, Mlajtinci, Moravske Toplice, Motvarjevci, Noršinci, Med kraji, ki naj bi začeli ustavni ker niso’zadovoljni z občinskim stanjem, kakršnega določa zakon o ustanovitvi občin, se omenjajo Orad, Prosenjakovci, Hodoš, Razkrije. Videm ob Ščavnici. Očeslavci... V ponedeljek sta bila na Hodošu predsednik in podpred- -sednik Državnega in Kreft, kiju je tja pOTabila madžarska skujmost odroma poslanka te skupnosti Fožooec, neradovot^aa., ixee so. kot je rekla, »manjšino porabili za drobiž v medsebojnem trgovanju«; z neustanovitvijo hodoške občine JelaaiSfcu na ljubo naj bi mu plačali pomoč mi imenoi^a škoiča za predsednika Državnega zbora. Nista jim obljubila občine, ker to, da Hodoš ni občina, ne zmanjšuje narodnostnih pravic. Z novim zakonom o občinah se •'ne ukie^jo že pridobljene stare občinske manjšinske pravice. Hodc^Sani bodo lahko novo ' občino začeli ustanavljati po 1. januarju 1995. do takrat je država za nadaljnje ustanavljanje in ukinjanje občin določila nekak lovopust. ' Ihova, Ivanjski Vrh, Jurovski Pordašinci, Dol, Kadrenci, Komarnica, Kremberk, Krivi Vrh, Ledinek, Lenart v Slov, Goricah, Lokavec, Lormanje, Ločki Vrh, Maina, Močna, Nadbišec, Prosenjakovci, Ratkovci, Sebeborci, Selo, Središče, Suhi Vrh, Tešanovci, Vučja Gomila. Sedež občine je v Moravekih Toplicah. Prvi občinski svet Negovski^ Vrh,^ Obrat, O^k, šteje 17 članov. Pripadniki madžarske narodnosti na pod- FikSod. ROGAŠEVCI: RnamaTovci. Nuskova, Odsje, Pertoča, Rogaševci, Ropoča, Sotina, Sredica, Sveti Jurij, Ve- česlavci. ie < K«!"?;; ih 1 cih. Občinski svet štej “ŠVET, JW® Blaguš, Bolel.«;«’ o,K Sva, L rtob.jaV Orabšinci, 1« palušak, Grabšinci, (jrauv^-Janina, Kočki Vrh, Kokelaujk ^ak, Kraljevci, Kupetinci, Kij tinci, Mali Moravščak, RoJčk Vrb, SeliSči, Slaptind, Sovjak Stanetinci, Stara Gom.TeJhC' govci, Videm, Ženik, Zibbiva- Sedež občine Svet Jurij ij ' '''•--J-,,. pjyj občinski svd v Vidmu. Prvi šteje 11 dlaiMV- jijca, N’’ ^RNIŠČE: Goffl delica, Renkovci, T Sedež občine je 3«°'; Turfli5»' ’ Polana, Nemčavci, Satahovci, ' enega predstavnika činskisvetjs Kako se bo proporcionalnem V oMSnah. do * li «1 Hi N dl Idi fi N d, id 1 N N ^1 N N <11 ^<1 'f’ 1 !ia S •dl atti ^4 S Zadnja KP-trdnjava Državni svet res nima sreče. Če je tiho, se zanj še bolj nihče ne zmeni kot sicer; če se oglasi, pa prav tako gubi na ogledu. V zadnjem času ga je Državni zbor kar nekaj krat zviška preslišal. Na odložni veto, ki so ga dali svetniki, se je odzval celo tako, da je odločitev ponovil z večjim številom glasov za kot v prvem glasovanju. Zares malce mučno. - V DZ je bilo za zakon o lokalni samoupravi prvič 56 poslancev, po odločnem vetu Državnega sveta pa 62. Namen odložnega veta je, da bi zakonadajalci zadevo še enkrat premislili. In res, ko so premislili, so bili še bolj za. Pomeni to, da je Državni svet hierarhično najvišje zatočišče komsomolcev v tej državi, kot so o svoji ustanovi govorili svetniki, ki so bili proti vetu? Morda res. Proti prvemu predlogu mreže novih občin, ko naj bi teh bilo celo več kot jih je bilo potem zakonsko postavljenih, DS ni imel nobenih pripomb. Na zakon pa je dal odložni veto. Kar je razlog za podmeno, da je takrat levica še računala, da bo v razbitje občin preprečila v parlamentu. Državni svet je bil njena zadnja rezerva. Prleški svetnik Andrej Hrastelj je bil za male občine. Za avstrijski model lokalne samouprave. To je želja desnice. Hrastelj je zadovoljen s sprejetim zakonom. Računa še na nadaljnje cepljenje občin. Zanika, da bi desnica bila proti velikim občinam samo ta, kjer ni bila na oblasti, kot na primer v Ljutomeru in v Ormožu, kjer sta ostala veliki občini. »Da je Ljutomer ostal nerazdeljen, ni bil vpliv lokalnih politikov, ampak je tako določil Državni zbor. Navkljub temu, da sta se dve območji, veržejsko in razkriško, odločili za samostojne občine. Vendar je pomembno reči, da velja ta razdelitev samo do 1. L 1995, do konstituiranja novih občin in izvolitve občinskih svetov in županov. Takoj po tem datumu se bodo občani Veržeja in Razkrižja začeli pripravljati na referndum o odcepitvi od ljutomerske občine. To jim zagotavlja zakon o spremembah in dopolni-tvav zakona o loklani samoupravi, v 3. in 4. členu. Tam piše, da se volja občanov izražena na referendumu mora upoštevati, seveda so izpolnjeni kriteriji, ki so določeni za oblikovanje občine. Resnici na ljubo, iz sedanje ormoške občine ni bilo nobene pobude oziroma zahteve za spremembo.« Od ministra za lokalno samopuravo Kovačiča in sekretarja na ministrstvu za finance Tekavčiča je zahteval, da mora biti financiranje bodočih občin rešeno in ponujen v razpravo v Državnem zboru do konca tega meseca. Sploh pa Gasparijevo ministrstvo že dalj časa grize teze o zakonu o finančni izravnavi, kot jih temu ministrstvu ponudil kot pripomoček za izdelavo zakona že pred letom. »Če tega ne bo. bom pozval k bojkotu volitev 4. decembra.« O liberalnih demokratih, ki so se, drugače kot komunisti, ki bi iz žalosti za starimi občinami tudi najraje poklicali k bojkotu volitev, pokazali zelo kooperativni z desnico, je Hrastelj rekel: »Tudi v njihovih srcih je nekaj slovenstva in zavednosti.« Večina članov Državnega sveta po njegovem simpatizira z Združeno listo ali pa so njeni člani, zato je DS dal odložni veto. Nikoli ni imel »ambicij sebi postaviti občino«, zato mu ni žal, da se nobena ne bo imenovala »Hrasteljeva«, tako kot se bodo nekatere »Džubanova«, »Šiftarjeva«, »Koroščeva«, kavči, Lomanoše, Lutverci, Mahovci, Mele, Nasova, Negova, Norički Vrh, Novi Vrh, Peščeni Vrh, Radehova, Rogoznica, Rošengrunt, Selce, Smolinci, Spodnja Bačkova, Spodnja Ročica, Spodnja Se- »Puckova«, »Kocuvanova«. Š. SMEJ Orehovci, Orehovski Vrh, narska. Spodnja Voličina, Očeslavci, Plitvica, Plitvički Vrh, Podgoije, Podgrad, Pogled, Police, Ptujska cesta. Radvenci, Rodmošci, Segovci, Spodnje Partinje, Spodnji Por- lagi posebne volilne pravice izvolijo dva predstavnika v občinski svet. ODRANCI: Odranci. Sedež občine je seveda Čič, Spodnje Verjane, Spodnji v Odrancih, prvi občinski svet Gasteraj, Spodnji Žerjavci, šteje 9 članov. Stanetinci, Stara Gora, Straže, , . .Sv. Ana v Slov. Goricah, Sv. Spodnje Trije Kralji v Slov. Goricah Sv. Trojica v Slov. Goricah, Šeta-rova, Štajngrova, Trotkova, Konjišče, Spodnji Ivanjci, Sta- vešinci, Stavešinski Vrh, Sto-govci, Vratja Vas, Vratji Vrh, Zagajski Vrh, Zbigovci, Zgornje Konjišče, Žepovci, Žiberci. Sedež občine je v Gornji Radgoni. Prvi občinski svet šteje 22 članov. GORNJI PETROVCI; Adrijanci, Boreča, Gornji Pe- trovci. Košarovci, Križevci, Kukeč, Lucova, Martinje, Ne-radnovci, Panovcij^ Peskovci, Stanjevci, Šulinci, Zenavlje. Sedež občine je v Gornjih Petrovcih. Občinski svet šteje 13 članov. HODOŠ-ŠALOVCI; Bu- dinci, Čepinci, Dolenci, Do-manjševci, Hodoš, Krplivnik, Markovci, Šalovci. Sedež občine je v Šalovcih. Občinski svet šteje 11 članov. Pripadniki madžarske narod- Trstenik, Vanetina, Varda, Vi-nička vas, Zamarkova, Zavrh, Zgornja Senarska, Zgornja Voličina, Zgornje Partinje, Zgornje Verjane, Zgornji Gasteraj, Zgornji Žerjavci, Zgornji Por-čič. Zgornja Bačkova, Zgornja Ročica, Zgornja Ščavnica, Že-njak. Žice, Žitence, Župetinci. Sedež občine je v Lenartu. Prvi občinski vset šteje 25 članov. LENDAVA: Banuta, Be-nica, Brezovec-del, Brezovica, Čentiba, Dobrovnik, Dolga vas, Dolgovaške Gorice, Dolina pri Lendavi, Dolnji Lakoš, Gaberje, Genterovci, Gornji Lakoš, Hotiza, Kamovci, Kapca, Kot, Lendava, Lendavske PUCONCI; Beznovci, Bodonci, Bokrači, Brezovci, Bankovci, Dolina, Gorica, Kušta- novci. Lemerje, Mačkovci, Gorice, Mostje, Petišovci, Pince, Pince-Marof, Radmo- nosti imajo na podlagi posebne žanci, Strehovci, Trimlini, Žit- volilne pravice pravico do izvolitve dveh predstavnikov v prvi občinski svet. KOBILJE: Kobilje. Sedež občine je v Kobilju. Prvi občinski svet šteje 8 članov. KUZMA: Dolnji Slaveči. Dolič, Gornji Slaveči, Grad, kovci. Sedež občine je v Lendavi. Prvi občinski svet šteje 22 članov. Pripadniki madžarske narodnosti s posebno volilno pra- Moščanci, Otovci, Pečarovci, Poznanovci, Predanove, Pro-sečka vas, Puconci, Puževci, Strukovci, Vadarci, Vaneča, Šalamenci, Zenkovci. Sedež občine je v Puconcih. Občinski svet šteje 16 članov. RADENCI: Boračeva, Hra-stej-Mota, Hrašenski Vrh, Jan-žev Vrh, Kapelski Vrh, Kobilš-čak, Kocjan, Melanjski Vrh, Murski Vrh, Murščak, Oko-vico izvolijo dva predstavnika slavci, Pričjak, Radenci, Ra-V prvi občinski svet. _ denski Vrh, Rački Vrh, Rihta-~ rovci. Spodnji Kocjan, Šra- LJUTOMER; Babinci, Ba- Kovačevci, Kruplivnik, novci. Berkovci, Berkovski Kuzma, Matjaševci, Motovilci, Radovci, Trdkova, Vadarci, Vidonci. Prelogi, Bodislavci, Boreči, Branoslavci, Bunčani, Buče-čovci, Bučkovci, Cezanjevci, Cuber, Cven, Desnjak, Do- tovci, Tuijanci, Turjanski Vrh, Zgornji Kocjan, Žrnova. Sedež občine je v Radencih. Prvi občinski svet šteje 16 članov. lite Ju in l d Ni sedetii nov sveta seacu. enajst, bodo volitve po skem sistemu, v večjih Volitve po pToporcioaaltiet" Naj spomnimo: oe v o večinskem načel za posamezne■ ka nov sveta Sternu. tvah po se glasuj- - - jtavije pe pjjliii date, k. Jih Pjiici v J Job' stranke m * ig tistb * pfO-več glasov, cjsteina [.jjii' porcionalneni > suje o listah prav tako v glasuje stranke in 4 stranke , sov (po Sternu), koliko VOUUu.. 2a večinske volitve ^oblikujejo volilne onoteJ^/ pa tudi ne, če se v občin^^^igi-ne voli več kot sedem i( K^ov. Za proporcionalne^ ae v občini lahko obUkp^ goti 'dne enote; v vsaki volp^^ ^0 mora voliti najmanj r "■ občinskega sveta, Za nove občine doslejšnje lendavske predvidene: za novo gg Lendavo po celi občini, za pV is madžarske narodnosO’ Odrance 3 kobilje prav tako 3, » ■:^:’cetudi3,za'TnrmJ^lif ' li enoti, Ljutomer o 4 volilne enote- nov vovce lilni «9 |e' IJVI« —- 4 0' radgonska en® n« ska na 2, s* b« %Ji^iii Občina B * canl^fJalo^J/ Puconci 2» p,,o- 2i Ijen na lilne Petrovci eno zn P ŠT0^^(iai» a Zemljevide ^iadi^X reformo lO'' 4 in eno Tokal'’^ san*"’ S Ni 5 S S § s? b S Š Jji s b S' 2 oktobra 1994 stran 9 kulturna obzorja Kako so Prekmuije proglasAi i za kulturni koledar nci, nje, 5{a, Ve- frovinco primitivnih inteligentov V| 21 RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V galeriji je razstava slikarske kolonije Lipovci 94. MURSKA SOBOTA: V grajski galeriji razstavlja Vilko Gerlec. LENDAVA: V galeriji lenadvskega gradu je regionalna razstava male plastike. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je razstava del Anteja Trstenjaka. MORAVSKE TOPLICE: V hotelu Ajda razstavlja akvarele Jure Godec. PRIREDITVE, OTVORITVE MURSKA SOBOTA: V petek, 14. oktobra ob 18. uri bo v Galeriji otvoritev razstave Vertikal Diagonal Horizontal Energie. Za uvod bo nastopa! prof. Simon Lubšina, s saksofonom. ČRENŠOVCI: Od petka, 14. oktobra do nedelje 16. oktobra bodo v Črenšovcih Kleklovi dnevi. V petek ob 19.uri bo Domači večer s Kleklom, v soboto ob 19. uri bo kulturni večer, v nedeljo se bo ob 14. začela osrednja slovesnost; ob 120 letnici Kleklovega rojstva, ob 70 letnici združitve Prekmurja s Slovenijo, ob 90 letnici začetka izhajanja Marijinega lista. Odkritje spomenika in somaševanje prekmurskih duhovnikov s škofom. je bil v Ljubljani sončen popoldan. Na SenčniWuba na Tomšičevi 12 ni sijalo sonce, ker je pred Sev l^sen' —^onisice'^ **• sijalo sonce, ker Je pred Jla- sa'"* bi moralo tega dne sijati znotraj Pen NSl J-*** ’ njem pogovaijali o »knjigi ljubezni«, kot jo je I.V OlGn l«v.^ JC- Sev iDCi zje, jrci lOŠi nji-Ku-iJlii iat 'be-va. i« vet nieii —J''"’ u »ikiijigi ijuut;£iii«, Kui ju jv '*®^8’liuh Spaso Čankovič, sedanji Anej Sam. ^Zlli< ima naslov T7nraš<>vai,i<. diic nna naslov Izpraševanje duš. a: direktor Suboti- ki ne oblj^ pobožal gube C” Ca T^vtk .na in qp so zairl ne-v ' ®"no se zazrli ip bral se zazrli J® ^sliga, zvočnikov Wženskii glas: »Ni-J^juga tudi do ne ^as prepričana, da St? Jebifce vrnili.« Pre-gospe Bri- ’ ki ea if nanloU Ni mi velikokrat ležalo na duši kaj tako tipkega kot tistega dne, ko je Anej sam v ljubljanskem Penu predstavil svojo knjigo. Pa 4>loh nisem človek, ki bi dušo nosil večidel brez bolečine. Kar pogosto me suho in skri-venčeno ohjema žalost, slutnje čudnih možnosti mi jjlavajo naproti prav v višini prsi in brezdanja zavitosti izvorov mi pogosto kriči izpod nog. Silno me pritiska pogled riiajnih deklic, ki govorico aeizpoljenih malih željah in prvih sledeh ženskega Zatajevanja, boli me trpljenje vseh vrst, beda vojne in razočaranje o^ht^enih. Prav kot za ljudi trpim tudi za Živali io rastline ih žal mi je za cestnim prahom izpod mladih bosih nog. Ampak to so moje takorekoč zasebne trp-kc«ti. Če bi že prav hotel, jih lahko kadarkoli obrnem naokrog in iz tako obrnjenih naredim čredo za carpe diem. V smislu; kaj se gnjaviš! Užij to travo bolj zeleno kot je zelena, in to reko bolj njinljivo kot je minljiva, in to sinjino iztrgaj iz njenega blodnega nenehnega vrača- tga iff jo gleda} silijo od »njega, pa s tp inno se lU v tako vam a sem glede ga je napisala raztresi v ta srebmozeleni hlad! • Takrat pa tega nisem mogel nareihti, naj hi Se tako hotel. Sploh pa »isem preveč hotel. Kot hi sc želel kaznovati. Bilo mi je že kar rahlo tporasto in zelo sem obžaloval, ker seta hčer naprosil naj gre na predstavitev te knjige. Zato me je mučilo. Le zakaj sem jo nagovarjal, naj gre na to predstavitev! Če sem že tak, zakaj je morala to slišati tam od drugih, . ko je sedela med njimi, ne da bi jo prepoznali kot otroka tistega primitivca? Ona pa se je prepoznavala kot skorajda izobčeno bitje, Ne po svoji krivdi izobčeno, ne, po moji krivdi! Ni pa sedela tam samo kot otrok malopridnega očeta, marveč tudi kot Prekmurka. Prav v tem prekmurstvu je bila še dodatna muka tistega dne, Žal mi je bilo, ker smo temu ; človeku. Aneju Samu, neškodljivemu, ubo* i gemu in pretkanemu, z iskreno zajedljivostjo s katero smo se z njim prepirali, dali priložnost. da je osramotil Prekmuqe.i Po naši i krivdi, predvsem nemara po moji, ker sem se odzval tako igrivo, hudomušno in strastno, so tisti ljubljanski zaskrbljenci in skrbniki, v Prekmuiju, tej najbolj strpni od vseh slove«- ; skih pokrajin, videli zabutano provinco, Samo tukaj so luterani in kalvini, Prekmurje je podeželje, ki je strpno kot kako veliko mesto, mi pa smo se dali izzvati temu človeku, ki je samo na to čakal! Knjižna novost ob soboškem občinskem prazniku Celovitejši vpogled v delovanje Prelonurske čete Ob soboškem občinskem prazniku je izšla zanimiva knjiga Frančka Majcna z naslovom Prekmurska četa med Muro in Rabo, ki je pomemben prispevek k zgodovini NOB-ja v Prekmuiju. Na 220 straneh knjige, je vrsta podatkov o nastanku in delovanju Prekmurske čete, ilustriranih z več risbami in fotografijami, pri čemer se je avtor zaradi znanja madžančine lahko opiral tudi na dokumentacijo iz sosednje države. filo v objav->ei« Cestniku, h.’,®,'” F Cestniku’ Po drugi strani pa me je bilo sram in zelo mi je bilo žd. ker so mu tisti ljudje veijeli, da je bilo tiik^ med nami »ogrt^na nje^va eksi-; stenca«. Enako je zadnjič pisal glavni urednici Jane Bernardi Jeklin. Vedno znova se dela, da še počuti ogroženega. Zdaj vem, v, čem je bila naša napaka. Preveč smo vedeli o njem zasebnih reči, reči lili ki i'k . O''okovečenju Ji «SinoJ^^j".™olsprek-kl'"®'j.‘’ politiki in to- !>’■ '.it jili jie liti iP 1«-si- 4' ’ um • fc , 'reuma,. M.?’! k politiki in glas iz je bralec iz Samove je govoril 1 samo I razu-»obče Ko je prišlo vabilo na predstavitev sem bil še prepričan, da bom šel. Potem sem si spet rekel, kaj bi mu delali Se večjo reklamo, vse kar počne počne samo zato, da bi se sliSalo zanj, neumno je, & greš in ^tem Se pi^š prikazuje. Niso ga Še spregledali to"ie o njem. Nai^lo je tako, da nisem moeeS.ith j-a^uniljivo. Nekaj drugega pa ni razumljivo in Čeprav se mi je ^»em sf»t zdelo, da.to toto ^^to prav bedno. Mislimo si, kaj bi bilo, če dobro ton tam. Predstavljiv ^m si, kako bo. Sloverteč v kakem lokalni maddar^ kako bodo ogorčeni, prepadem m vzvisem avstrijskem časopisu napisal, da oa on nad nami, kako bodo razsajali nad i^primi-, ^j^jbolje pozna, kaj je dobro za tiste kraje, kjer tivn<»tjo. Videl sem jih, kako jim bo ob vsej (k časopis in celo za Madiarsko oziroma imenitnosti potem, ko bom vstal in rekel, jaz ^^vstrijof Da on najbolje pozna duše tek ljudi. sem tisti, ki je temu nežnemu gospodu napi- moremo niti misliti, ker se to ne o katerih se ne piše in mi o njih tudi nismo pisali, vendar so nas prepričale, da ni mk kot .-i- • »‘t’--------- - * • '• '' Hrbtenico čete, ki je bila ustanovljena januarja 1945, so sestavljali aktivisti in partizani, ki so bili prek Mure poslani decembra 1944. Prva je prispela Atenina skupina iz ljutomerskega okrožja, nato pa še skupina, ki jo je vodil Franček Majcen, član pokrajinskega odbora OF za Štajersko, ki je tudi avtor omenjene knjige. V četo se je vključilo večje število domačinov, ki so preganjali predstavnike okupatorskih oblasti, zaplenili pa so tudi precej orožja. Veliko dela pa so aktivisti opravili pri organizaciji mreže OF na terenu. V spopadih je padlo šest borcev junaške smrti, med njimi tudi drugi komandir čete Alojz Škeijanc - Mirko, prvi komandir Filip Korošec - Bor pa je bil težko ranjen. Z bojem pri Sa-kalovcih je četa označila najsevernejšo točko, ki so jo na slovenskem ozemlju dosegli slovenski partizani. Posebnega pomena za zgodovinski oris o Prekmurski četi je dejstvo, da sta njeno recenzijo opravila naša vodilna strokovnjaka za zgodovino NOB-ja dr. Tone Ferenc in dr. Milan Zevart ter s svojimi utemeljenimi pripombami poskrbela za ustrezno strokovno raven. Kot je v spremni besedi zapisal dr. Tone Ferenc, je bila navzočnost in delovanje slovenskega partizana v tem skrajnem severovzhodnem delu Slovenije tudi uresničitev stoletne zamisli o Združeni Sloveniji. Zato po njegovem mnenju vztrajanje bojevnikov Prekmurske čete in aktivistov OF na tem območju priča o njihovi trdoživosti, pogumu, narodni zavesti in odločenosti, da kljub neugodnim razmeram za partizansko bivanje in delovanje ostanejo tam do konca vojne in sodelujejo tudi pri končni osvoboditvi Prekmurja. MILAN JERŠE . . .. -J _ y-.rvuiv ' Nff, tega st «c mvremo niti misliti, ker se to ne sal da je napihnjenec in aljez- bi moglo zgoditi. Pa nemorda zaradi cenzure, ■* v spreBjni hese* zaradi okusa in občutka za rnero ne. to k« I«! r ts- j" 5« J" i« t!> d' ir r i> r d' b r )i iH :t I' I' ii i J Spomenka Hribar piše k .svoji zadnji knjigi _ ........ .... trpeli svojci, kako 80 jo sprmjoče. ■4Qyojij, jja sem jih označil kot bleferje, Ijeno pedali in poslini, k® je ceie oot _ konvertite, polinteligentne, skratka, lažne ve- stanovanju, polna bolečin m upa j^ip litine. In kar je za njih enako neugodno, je in njena družina je trpela z njo. j svojim javnim delovanjem afirmiram prave zaradi sprtesti slovenskega L vredne Prekmurja in Slovenije. Kako se me bitih v Kočevskem rogu, zaradi arog torej znebiti?. ..« munistične oblasti. uglasil zvočnik. JtiL ^uški glas bral prve NiS?».kiga' ■ 5% S^eju Samu________ *Anej Sam, ta ta prenapih-S i® bralec spet iz Samove ®ttie človeka pom-Sk ^®^®dili odlomki iz po-, njimi citati iz IcSsik.i® bralec zaprl 1 '"Se P°' in’)?^"nhlo premaknil ^‘"nk.^^edo =- l V’ ie vj l'iv'ket”P?2orila, da so te K !iMie vedno V.’" da • stvari na-Sicelo S? >« sploh ni S "p-* je ’ da mu Spahič. Dr. Spa^® P - "" ®^sabili prijetno da z Anejem Samom «’\^ecenziraLveč kot odkar sta se P^^al, c v''" "“^jeAnejevše mogrede je Se pov . Poniž da ie c — Anej Sam je v Vestniku zapisal; »Kajti jaz ga je v tisti namenil ta je povzela Gospa Hri- da so te na- uami navzoč bitih v Kočevskem rogu, zaradi arogance Potem je odšel iz harmonične skupnosti čeprav moja duševna muka tistega dne m Potem je odšel iz harmonične skupnosti imela'takih državotvornih vsookov kot njena, z goričkimi kmeti in nihče se ga ne i^mni. bom kljub temu tukaj izpovedal nekaj družin- Zato v Ljubljani napiše knjigo o tem, kako je skega. Ko sem domneval, da je predstavitev v kočevskem gozdu jedel bukovo listje m kako knjige končana, sem poklical v Ljubljano so mu prekmurski primitivci stregli po življe-k znanki, pri kateri bi se morala ustaviti hči nju. V njegovi lojstoii vas Bošnjaci pa so se ko je Sla s predstavitve. Hčere že več ni bilo medtem j^jjali, menda ne živi tam več notam, zato sem znanko vprašal, kaj je rekla, ben Musliman, vas pa ma ime po njih. Nihl^ kako da je bilo. Povedala mi je, da htk;« pač ni prerok v lasmi vasi. Najlažje je to biti očitno ni bilo l^ko, da je bila skrnSena. po v Ljubljani. x vsem kar je slišala o očetu. ' STEFAN SMEJ nima kaj za povedati, da je potrebno knjigo brati in da to sploh ni knjiga polemik, pač pa .........................i. Za «« .. Anejem Samom čuti že odkar sta se prvič srečala. Mimogrede je še povedal, da je tudi on dobil že nekaj pisem. povedal, da on kot doktor komunikologije ve, kako je s temi stvarmi in da je Samov pristop do mode drugačen, da je Sam modni kreator, ki pa deluje na Iz poznejših vprašanj smo že izvedeli, da je knjigo prevedel Jure Potokar, da je cena knjige 2600 sit in s petim stavkom '6 Pis***^ jo ^o nesaj pisem, ......................... (^/'oti^^join blizu^'’- H™ ^jo" psujejo in podijo nazaj tega popoldneva je Anej Sam H *o kn" Bosno. Povedal nam je še odgovoril na vprašanje, kaj si !i\a^ in biisiin.;!,'^,®; "udi, da je urednik pariškerga misli o ljudeh, ki so mu očitali, ' ' h, « If.,,., Kdo je TMonde Diplomatique že sam, da je uljez. Povedal nam je, da »- I ntX in Ha J Ul je kakZ"■' *fsen je avtor. FMonde Diplomatique osebno, poklical njega, Be- si o teh ljudeh ne misli nič in da h”’ osebno, pOKllCai njcj$a, -----------, 1 3’ '*« £ ^*®''ka knjiga sima naj ^kaj napiše o Slove- je vse povedal v knjigi. Kjer je je še pove- SVda ima kot dr. Spahič živel, živel pa je po vsej Jugo-n^J-l^seuke Zi, predavati na u„i,er- , ‘dogajajo le zah v Franciji in Nemčiji, ka- m konflikte, pa ne zaradi dru- iztrebiti, a gospod Poniž jo je opozoril, da to ne bo tako lahko, saj je ista in še hujša pisma možno napisati na ten-kočutnejši način, v katerih nameni pisca niso tako očitni. Ker se ni nihče več oglasil, se je predstavitev zaključila in Anej Sam tistega popoldneva ni izgovoril sedmega javnega stavka, pač pa je ves nedolžen v belih laseh in v nežno modro-roza opravi prav počasi vstal. Z Ognjenom, Samovim sodelavcem iz sarajevskih časov in prijateljem naše družine, sva Aneju Samu pozabila čestitati. VALENTINA M. SMEJ Evgen Titan, prof. Apel Vzgoji, delu in poStenosti namenjajmo vso naio pozornost, vso naSo čast in oblast, da ne bo naS mladi rod, naša mlada rast kmalu kot naša nepotešena strast - pošast, (ob rob dogajanju na gimnaziji) stran 10 vestn ik, 1 S.^ktob^^ 4 ne zgodi se vsak dan Keopsova skrivnost , - O I Egipt je prekopan že po dolgem in počez, a arheologom še ni zmanjkalo dela. Pozornost strokovnjakov z vsega sveta je vzbudil nedavno odkrit kamnit zid, dolg kakih 65 metrov. Domnevajo, daje bil del rečnega pristanišča na Nilu, kjer so pred davnimi tisočletji pristajale ladje. Z njimi so pripeljali na tisoče delavcev in ogromne kamnite klade za zgraditev velike Keopsove piramide. Skrivnost njenega nastanka pa tudi po 4500 letih še ni povsem pojasnjena. Tiffany so ukradli Zadnjih pet let je Scott Jackson vodil osebje in izbiral elektronske alarmne naprave za najbolj znano zlatarno na svetu Tiffany v New Yorku. Spremenil jo je v pravo trdnjavo (za druge seveda, ne zase), potem začel razmišljati, kako bi se s tem okoristil. Prijavil je rop, policija pa je ugotovila, da si je rop, med katerim so pred kratkim iz Tiffanyja odnesli dragulje v vrednosti dveh milijonov dolarjev, omislil prav Jackson. Sedaj je v zaporu, večji del plena pa je spet v vitrinah. Jackson je s svojim načrtom prišel na dan pred tremi tedni. Prepričal je enega od čuvajev, Marca Bascoma, da se mu je pridružil. Ko je bil Bascom v nočni izmeni, je s sabo pripeljal Jacksonovega bratranca, ki sta zvezala ostale čuvaje in pobegnila z dragulji in videokasetami, na katerih je bilo posneto, kaj se dogaja v prostorih. Zatem sta začela delati napake, saj sta dragulje ponujala kar na ulici. 4! N *» li Samo do pubertete Boginja Kumari potrebuje pomoč, da lahko zleze na visok prestol. To ni nič čudnega, deklica ima. komaj štiri leta. Starešine neke verske ločine v Nepalu so jo izbrali izmed mnogih in jo ustoličili za živo boginjo, ki se ji na vsakoletnem romanju v Kat-manduju klanja tisoče verni- L kov. A deklica bo boginja le do pubertete. BHBI rjF S * M •z V Singapuiju je več dni potekal festival farane, ki so se ga udeležili vsi najboljši kuharji male otoške državice s svojimi pomočniki vred. Še več pa je bilo seveda sladokuscev, ki so prišli poskušat njihove specialitete. Zadnji dan festivala pa je 25-članski orkester kuhaijev priredil še koncert. Zaigrali so seveda kar na svoje kuharske pripomočke. Za tolkala so uporabili lonce, ponve in drugo azijsko in zahodno kuhinjsko posodo. h. 10, 1994 Podpis je bogastvo Mi bi radi bilij močni? Naši vzorniki v na priliko enotnosti, Nemč ij a, J e pred kratkin to je obletnico združitve obej ten de naša država vekša, Evropi, slavila Nemčij. kak dan 5 glavna misel pa močnejša, je bila n juva zvoljeni na proslavi. V ton iston časi so pa naši najčednejži Slovenci i zg1asovali, ka razfrčkamo na makficleke z eHe menšimi občinami. 'mouč mo pa kUpCivali podmornice pa reaktivce, si je Bela samo spopejvo po Slavsko: Na se Za tou Samouprava pred vrati je spet, ni dolgo, ko 2 nje smo začeli hitet'. Zdaj spet je tu ona, prepametna vsa, bo občine nove sformirala. 2e celo nam leto predlogi cveto, občin bi naj brez števila bilo. Brezposelnost rešil občan si bo tak, predsednik bo občine vsak. Bo sebi prav lepo si plačo izbral, od sebe pa figo debelo bo dal. Tako bo država sestavljena vsa, preden se v prah bo zrušila. Popejvo si t j e tou rožice ne cveto," pa pesem i njemi na I je melodijo: ' fčasi "Pozimi Probajte še vi, pa te vidli, kak bou. lepše pa bilou. Džouži OVEN Ona: Dogajale se ti bodo nenavadne, vendar prav prijetne in zanimive stvari. S partnerjem boš imela v začetku nekaj težav, pozneje pa bosta vednarle uspela ugotoviti skupne interese. Z denarjem pa nikar ne razmetavaj! ' On: Namesto da bi se posvetil enemu partnerju, boš svoja čustva razdajal na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, vendar pa se boš prej ali slej ujel v nastavljeno past. Raje poskrbi malo tudi za finančno plat. Ona: Vsaka ljubezen je na nek način slepa in se vdaja nekontroliranim čustvom. Tvoja sreča pa je predvsem v tem, da imaš pametnega in razumevajočega partnerja, zato je tvoj strah popolnoma odveč. On: Še vedno ti ne bo uspelo prepričati partnerja, da bi ti popolnoma zaupal. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužiš... Ob koncu tedna se ti bo pripetila majhna nezgoda, ki pa ne bo imela kakšnih posebnih posledic. M :fv Konradove metamorfoze flii Ni preteklo deset dni in že se je šušljalo, da so za generalnega direktorja, da so ga imenovali za PJ^ , bi telja in končno, da je postal likvidator firme, o najbolj pristajalo.__________(ejeP'' Spet smo poklapano pili svojo kavo in spraševal sp svoji zvezi na direkciji izvedela, ali bo kaj iznenada odprla vrata, vstopil je Boter iri^ ni si' Medtem ko je zapiral, je neka neznana Botra. Bil je mogočni Konrad Piščanec, to _ tistega Konrada Piščanca, ki je pred dnevi prines ;l slabo Se še tega je bilo le za steklenico. . . »Se zabavate? Kava pa kava, samo to vam garajo, da bi rešili firmo,« je nakladal ^tJntad, I’ všeč. »Pa ne red.e« t rcmii jLrfriu,^^ jc riun.tuu.ui - j boste več dolgo takole posedali- Rad »Pa ja ne bomo menda dobili plače,« ae je ie delal ieabko^‘’'’‘ nevednega. . »Nikjer na svetu ne bi dobili plač za ijije Konrad trpek kot tepka iz njegovega domačega z« Ponosno in brez besed nas je zapustil ta za t petletke, ki je nikoli ni bilo. Se istega dne sm^ ngobla^. . imenovali ekipo prisilnih upraviteljev, le-ti P<^ čanca, da naredi red v »svinjaku«, kot se je Kon na sestanku, ki ga je sam sklical. gelati’ ■ja)’ »Vse, kar ne dela, bo frčalo, vse. kar ne zna dela^V 1 .tl 51 K) 4 51 ik 4 BIK RAK Ona: Doživela boš nekaj nesporazumov, predvsem zaradi stalnega vmešavanja prijateljev v povsem zasebne zadeve. Proti koncu tedna se ti obeta zanimiva zabava, ki pa se bo končala na nekoliko neprijeten način. On: Zabredel boš v težave in le s pomočjo prijatelja ti bo uspelo vsaj za silo urediti razmere. Zato se nikar preveč ne izpostavljaj, ampak raje poskrbi za primerno zavarovanje svojih interesov. Niti računalniki niso zmanjšal! in nadomestili pomena lastnoročnega podpisa. Njegova vrednost je ostala nespremenjena. Podpis je imel svoj pomen že v davni zgodovini. Podpisati je vselej pomenilo ohraniti vidno sled - pretežno zavestnih in najpogosteje lastnih odločitev. Ljudje vsak dan, že kar mehanično, pogosto tudi lahkomiselno, na vse strani podpisujejo. Vsak dan zapustijo za seboj na milijarde podpisov. Tako je postalo podpisovanje nekakšna plazma civilizacije. Ta navada izvira iz preteklosti. Vladarjem in plemičem nikoli ni bilo treba razkrivati svojega pravega imena. Njihov podpis in najpogosteje še kakšna številka ob njem sta po- trjevala in dokazovala vse, kar je bilo treba. Podpisi plemičev in vladarjev, ki so jih često »okitili« s kaligrafskimi umetninami, so pogosto njihova edina sled in izročilo. Nekdanji podpisi so pogosto vsebovali tudi šifre, skrajšave in druga zaupna sporočila. Lastnoročni podpis je usodnega pomena tudi v času računalnikov. Pomen njegove registracije in zaščite je mogoče meriti le še z medicinskimi prizadevanji za podaljšanje življenja. Se zmeraj so »žgečljiva« vprašanja, ki nastajajo ob smrti bogatega človeka, milijonarja, ki je zapustil nepodpisano oporoko. Mnogi podpisi sb v preteklosti pomeni usodne dogodke, politične sporazume, mir, vojne itd. zdravo jedro firme (s tem je verjetno bo ostalo. Delali bomo kot zamorci, zato pa imeli,« je končal govor Piščanec. . gos ; J Potem je bil Konrad skoraj pol leta strah in » katiio jev«. Najprej nam je ukinil službene izhode,^Sčeškak^^ kam iti, vsaj službeno ne. Potem smo se pritožit, iskali novo službo, če ne moremo ven. Konrad se je našel v precepu. Končno izhodov na teden, da si iščemo službo. Cene je seveda iznašel genialni sistem, batno intrepo‘f. ,1111^'"^ veliko pozneje (ko je bil Piščanec spet v nanašal, kot je pravil Cene, na »relativnost • Žožo relativnosti, najgemalnejsi dosežek človekoveg ^ fuci nid Bilo pa je takole: Cene je šel h Konradovi izhodnico »za iskanje službe«, potem je de tita i N izhodnico »za iskanje službe«, potem je de j^^gg tiva dvorišča v delavnico, od tam pa prek svobodo, ki so jo tako cenili vsi narodi vseh sveta. Po nekajurni svobodi se je vrnil po isti po ' sel g gd kdo iskal, bi vsi rekli,da je šel ven z izhodnico ratariP^^ I v pisarno, preveril položaj in odšel mimo dehdk^^ v bližnji bife. Ko se je vrnil, mu je vrli Cene je bil tega dne odsoten tri ure in pol, od s ur pa je porabil le pol ure. reke^ gir »To je bistvo moje teorije o relativnosti Čoso-N jg podrobnostih pa vam ne bom pripovedova, poslovna skrivnost. Mogoče bom vse skupaj patentirati.« Oglašujte V Vestniku zvezde vam kažejo Ona: Spoznala boš nekoga, ki sploh ne bo tvoj tip idealnega moškega, a bo imel vse preveč mamljiv nasmeh, da bi se mu uspela upreti. Tako ne boš niti opazila, kdaj se boš ujela v zanko, ki si jo pripravila nekomu povsem drugemu. On: Ne smeš nasesti govoricam, ki ti bodo prišle na uho, vendar pa ne bo škodilo, če bi razmislil, zakaj je do njih sploh prišlo, predvsem pa, kdo jih je razširil. In razjasni si že, kaj hočeš od svoje prihodnosit: denar ali ljubezen? Ves ta čas pa je Konrad Piščanec Z f kontroliral »kofetarski klan« in mu privijal Medtem so se odvijali usodni politični država, toda to je stvar zgodovine... STRELEC a< ,česof^ Jož"'’' ggflVOl )( ■ 4 V50, Ona: Saj ni tako hudo, kot itrebno pogledati z malo bolj optim' . „vroč“ potrebno pogledati z malo bolj -gj tudi rezultati veliko boljši. Obeta se ti P 1“ ki te bo dodobra izčrpala. .neio gudi"'. rJa* On: Tako kot vedno ti bo tudi loKrat sieeLjpre) 1^ med poslovnostjo in ljubeznijo. Ostali s gg še ti to sploh uspeva, ti pa si boš mislil sv l imenitno zabaval. LEV DEVICA Ona: Čudeži se dogajajo le poredkoma. V tvojem primeru se bo to morda celo zgodilo, k temu pa bo v izdatni meri prispevala tvoja trma. Nikar se ne daj zavesti, ampak zaupaj v sebe in svoje STOSobnosti. On; Se vedno si ne boš uspel razložiti nepričakovane odločitve, ki ti je dodobra zagrenila življenje. Raje prenehaj s tuhta- DVOJČKA njem in se posveti tistemu, kar ti je preostalo, čaka te prav prijetno presenečenje. Ona: Ko boš spoznala, da si premagala določene zadržke, boš sprevidela, da sl bila kar predolgo nespametna. Prijatelj sl bo zelo želel, da bi spregovorila o svojih čustvih, ti pa lega enostavno ne boš mogla narediti. On: Nikar ne razlagaj problemov tistim, ki mislijo, da jih nimaš. Pomoč boš našel na povsem naključen način, a ne bo zato prav nič manj dobrodošla. Konec ledna se ti obeta prijeten dogodek, ki ti bo ostal v spominu. Ona; Tvoji izgovori bodo precej »prozorni«, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveš. On; Spomin na preživeto bo vse preveč živ, da bi se ti uspelo otresti misli na njo, ki si jo izgubil. Telefonski klic ti bo sicer TEHTNICA delno pomagal, za kaj več pa enostavno ne boš zbral poguma. Res škoda, morda pa... 1 Ona: To, kar si nekoč ljubila in občudovala, ne izgine popolnoma brez sledu. Preteklost je pač nekaj, kar nam ostane za večno zakopano globoko v nas. Toda nikar ne spreglej priložnosti, ki se ti ponuja. On; Začel se boš spraševati, ali je določen dogodek le golo naključje ali pa premišljeno delo nekoga, ki se ti že dolgo mota ŠKORPIJON pod nogami. Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, ampak stori kaj konkretnega! KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Bolje bo, da ne razmišljaš o k?* tek prej primernejši za pomiritev. Pron V položaj, ko se bo potrebno odločiti pripravljena. , opiaki. I? -jdli L n« On: Na obzorju so se začeli ^birah/^ gof dujejo ničesar dobrega. Tudi najboljši n pgfafi''' globoko vodo, da jih zlepa ne boš mog® spuščaj v karkoli tveganega. Ona: Zbegana boš, ker se enostavno p®^,|ač^e^^p91X’^ Možnosti bo več in ena bo mikavnejsa E^.uitivnO' Na koncu se boš sicer odločila povsetn učinek prav nič manjši. On: Nekdo, o katerem nimaš -stnega prijatelja. Ko se^ jg pliŽI' bo izkazal za izvrstnega prijatelja. - .jgja nerodno priznati, saj boš zaradi spodrsii na važen sestanek! » Ona: Srečala boš nekoga, ki si bo ka P ’ bi ti uspel ustreči. Raje razmisli, P''®”®^Hai ne 9^® nokoli avanturo. Konec koncev ti tudi se ujtp, ,/se ali ne? •uončaK’’® ti On: Srečo imaš, da se je vse skupai jj, s® se lahko kaj hitro znašel v nevarnosti, preveč pomešala s tvojim postevnim » je ostal grenak priokus... I I I 1 ! i i i f ) I l 1 1, l ) 1. ! J i S l ! h I, 1, 1, «1 1 ! J t i ( ) h ), 1, Iti i«: <51 Itn 1 394 ‘ 2 3-oktobra 1994 stran 11 za vsakogar nekaj S aska za suho kožo Otroški voziček jvili ■JU' lš( Slll‘ iš' iSi 'KI’ !(1“ is, bil in/« iS« pif-•aii' (llU, d)’, ilib ■r. tiiii llfO til K« dH' (ill /Ji« J?- (//< tiiii' >11 bi> koža, ki je bila več mesecev izpostavljena suhemu v prostorih, ogrevanih s centralno kurjavo, potrebuje ’?®insko masko. Pripravimo si jo lahko kar sami. Potre-)i2®o samo avokado in nekaj kapljic sezamovega olja. ’Dkado pretlačimo, ga zmešamo s sezamovim oljem in KO na debelo nanesemo na očiščeno kožo. Na obrazu jo 15 minut, potem jo spreremo s toplo vodo. Koža “’Pet nežna, saj je v avokadu in sezamovem olju zelo t’'"’vitamina A in E. Ko masko odstranimo obraz nama- Menil ®,spet ^0 Z •lorrnalno dnevno ali nočno kremo. ^^ramnice ? krilo Van. . v .. naramnice? jih lahko privoš- P"vos-^obnih * hlačam. Veliko k "'n mndAU.. ■ . M' na niodelov je bilo vi- .“najari uiiu VI- So Tlodnih revijah. "Ukeja 7®, in s pasom iz L?’So enakega okra, k * naramnice, ki so bluzo potreba. Zraven . ali ozek puli. 4 ai ■‘ii^ 'i 4 II ^^8sbene lestvice 'fi^i i s Ko kupujete otroški voziček, bodite pozorni na dobre in trdne zavore, ki ne bodo zlahka zdrsnile in ki jih ni težko premikati. Preverite, ali ima voziček varnostno zaporo, ki preprečuje, da bi se dno po nesreči zložilo samo od sebe. Za varnost je pomembno, da ima voziček jermen, ki otroku onemogoča, da bi se zvrnil s sedeža. Priporočljiv je voziček, ki mu zvrnete sedež nazaj, da otrok lahko leže in zaspi. Če se veliko vozite z javnimi prometnimi sredstvi, kupite voziček, ki ga lahko zložite na velikost večjega, dežnika. Sicer pa je ceneje, če kupite voziček z okvirom, na katerega lahko najprej pričvrstite košarico, ko pa jo otrok prera- I ste, ga uporabljate kot športni voziček. .s? črna tudi za najmlajse Pred dokupom manjkajoče jesensko-zimske garderobe ste gotovo poskrbeli za svoje najmlajše. Upoštevati je seveda treba dve osnovni zapovedi - da jim bo toplo in udobno v novih oblačilih in da jih bo poleg tega v njih veselje pogledati. Ena od modnih novosti letošnje sezone je črna barva. Pri veliko otroških oblačilih jo je mogoče najti, kombinirana pa je z živahnim karom ali drobnimi cvetličnimi vzorci. Skratka, polno je kapuc, mehkega džersija, tople debele flanele, džinsa in bund. Deklice obvezno nosijo visoke dokolenke. Kuhajte z nami Kostanjeve rezine Poraba: 4dag masla ali margarine, 6 jajc, 18dag sladkorja, 11 vanili, limonina lupina, 9dag moke, 1/2 zavitka pecilnega praška, 12dag kostanja (kuhanega, olupljenega in pretlačenega), maščoba za pekač Krema: 20dag surovega masla, en rumenjak. 16dag sladkorja, Idcl mleka, 12dag kuhanega olupljenega in pretlačenega kostanja, vanilij in žlička ruma. Priprava testa: Maslo ali margarino penasto umešamo, dodamo rumenjake, vanilij in sesekljano limonino lupino. Mešamo, da dobro naraste. Beljake stepemo v trd sneg. Vanj počasi vtepamo še preostalo polovico sladkorja. Med mešanjem v dveh presledkih dodamo sneg in moko, med katero smo presejali pecilni prašek in pretlačen kostanj. Maslo narahlo premešamo. Torto vlijemo v dobro pomaščen in pomokan pekač 3 cm visoko. V srednje vroči pečici pečemo 30 - 35 minut. Ohlajeno pečeno testo prerežemo po dolžini. Prvo polovico testa namažemo s kremo, nanjo položimo drugo polovico testa. Sestavljeno sladico obtežimo za 1 uro z deščico. Nato rezine premažemo s kremo še po vrhu in ob straneh ter jih s kremo poljubno obrizgamo. Priprava kreme: Maslo penasto umešamo. Posebej v skledi ali kotličku zmešamo rumenjak, sladkor in mleko. To postavimo nad soparo in stepemo, da se zgosti. Odstavimo m na hladnem stepamo dalje, da se ohladi. Med mešanjem tp maso postopoma prilivamo k umešanemu maslu. Nazadnje dodamo še pretlačen kostanj, vanilij in malo ruma. Cilka Sukič V* s Kako obešamo oblačila? Vestnik Suknene roka- V' Vice perete v mlačni razsto-pini pralnega praška za fino perilo, nato jih nekajkrat splaknete v čisti mrzli vodi; pri zadnjem izpiranju vlijte v vodo malo kisa. Rokavice ne obešajte, ampak jih lepo ravnajte na brisači, še vlažne pa pri srednji temperaturi likalnika previdno prelikajte prek čiste krpe. TUJIH SKLADB ^SNMvMVALU ! ''■•-Ki 3 Hab^ ' ™ YOU - Boyz II Men Cooper ?^cingM^ere-Sln ^''‘^EFOOT fel. »cr -Heart -U2 ^•^EOUENCV, KENNETH? - R.E.M. ' ‘»tissou N’Dour & Neneh Chcrry ------- K M? želim ZABAVNE GLASBE j ~ Regina ' Sv?0a >7. Uom nit ___ . VIJOLIC -Hajdi ~ Aleksander Mežek 1» 1 Veter sicer še ne piha močno in do kosti ledeno, je pa začetek jeseni pravi čas, da^ sc odločimo za zimska pokrivala. Dami na našem posnetku sta izbrali športni kapi. Prva je volnena in klasično pletena z zavihtkom na robu, druga pa je »tvidasta« in z značilnim gumbom na vrhu. O klobukih prihodnjič. RADIO MV - MURSKI VAl - UKV 94,6 MHz (diKioldne tudi SV 648 kHz) Mfn ler Mežek Pl esteti ak J ri,-‘"iZABAVNE GLASBE i ’ ^*'KRON pa z marelof - Prerod ’fhPlRA®NjE?f-Nagelj '0 (sMj Lp ' Ans Franca Miheliča hlK, --------------- L, '^NK??J«kmantoš V'’«!:« -Merskih7 Miheliča : v ' saieSki tantje »E Na svet rodi - Ans. Mira Klinca s b '“»OOMiirak Ki do četrtka, 20. oktobra 1994, na naslov: Murski val. lurska Sobota, za glasbene lestvice. t št. 41----------- tllii Za i’-. '‘kladbo: la HM >ni, 'h ter naslov Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Glasba - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV -14.30 Romska oddaja -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 -18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija -19.30 »Sipli mi« z Duškom in Sašom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV -9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV - 14.30 Alterantivna oddaja - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija PonedeUek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večno zelene melodije z Benom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8. 30 Mali oglasi - 10.00 Poročila -12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Tema popoldneva -17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val s Simono in Dušanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas -17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi -18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Glasbeni kviz s Smilio - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza (humor in domača glasba) - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. I J Če oblačila pravilno shranjujemo, jim podaljšamo življenjsko dobo. Ko obleko slečemo, jo najprej prezračimo. Obesimo jo v zračen prostor ali k odprtemu oknu. Sele nato jo spravimo v omaro. Žepe vselej izpraznimo, da se ne raztegnejo, pa tudi zato, da predmetov, ki smo jih imeli v žepu (ključi, dokumenti, denar), ne ’ pozabimo, ko naslednji dan vzamemo drugo oblačilo. Jopič in puloverjev nikoli ne obešamo, da se ne razvlečejo. Jopiče vedno skrtačimo, preden jih damo v omaro. Krznene jope in plašče prekrijemo z vrečo, ki jo sešijemo iz stare rjuhe. Nikoli ne zavarujemo krzna s plastično vrečo. Klobuke in turbice natlačimo s svilenim papirjem, da ne izgubijo oblike. Kurimo s trdimi gorivi v prehodnih obdobjih (jesen in pomlad), ko zunaj temperature niso pod 0 stopinj Celzija, moramo nalagati manjše količine goriva. Ko temperatura v kotlu doseže z regualtorjem vleke nastavljeno vrednost, le-ta prekine dovod zraka. Če smo naložili preveliko količino goriva, to ne more več normalno zgorevati, ker ni odvajanja toplote, zato se začne proces nepopolnega zgorevanja. Iz dimnika se vali gost dim, na stenah kotla pa se izloča katran, ki močno zmanjša oddajanje toplote na ogrevalno vodo. Pri tem lahko izgubimo 70% energije, kotel in dimnik pa sta izpostavljena močnemu segrevanju. Zrak močno obremenimo z ogljikovim oksidom in neizgorelim vodikom. Enako se dogaja v kotlih, ki so preveliki, zato je potrebno prevelike kotle čim prej zamenjati z ustreznimi. Pomagamo si lahko tako, da regualcijski vijak nastavimo tako, da ne more popolnoma zapreti dovoda zraka. Vendar pozor: lahko pride do pregrevanja kotla, če mešalni ventil ni odprt. SESTAVIL MARKO NAPAST ANGLEŠKI PISATEU (>JAZ, KLAVDU«) JAPONSKI MOJSTER LESOREZA (1753—1806] ŠIRJAVA SOBA ZA ČAKANJE ANTIČNI PREBIVALCI ITALUE SORODNIK PRIZORIŠČE V CIRKUSU EDEN OD SLOVANSKIH JEZIKOV ZDRAVNIK SPECIALIST ZA UŠESNE BOLEZNI ČOLNI ZA PROMET V PRISTANIŠČIH ERNA MUSER SEDLO NA VELEBITU STAROGR, RLOZOF DIFERENCA UTRIP Z OČESOM DEL PRIPRAVE S KATERO SE KAJ GONI AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE SVETOVNO MORJE TELESNA POŠKODBA ALBANCI VODNIK ANTON KROM KRATICA DRŽAVE IDAHO V ZDA KRALJ ^AU TEKOČINA ZA IMPREGNACIJO LESA, TER REKA V ITALUI, PRITOK TIBERE ODGOVOR NAKONTRO JU IRELAND ZAŠČrtENA GORSKA CVETUCA VOUU KONSER-VIRAHE SARDELE ♦I stran 12 vestnik, 13.^ktob^^ 7 o >cn O. O CD H < cn>(/) UJ < H »-O < 2 v podlistki TRN v ANGLEŠKI KRONI v prid primarnosti etnonacionalnih motivov pred ekonomskimi govori zgled republike Irske. Ko se je etnično vprašanje na irskem otoku delno rešilo z ustanovitvijo Svobodne irske države 1. 1921, so gospodarska neskladja ter neugodna ekonomska, poklicna in socialna struktura ostali in se še poglobili, ne glede na, za Irsko, rešeno etnično vprašanje, in danes so vzrok visoki 20% stopnji nezaposlenosti. Neugodne gospodarske napovedi so se uresni-61e in še več - popolna trgovska in carinska blokada, ki jo je konec 30. let izvedla Velika Britanija, je irsko gospodarstvo spravila na kolena in tako potrdila neskončno in še danes nedokončano irsko odvisnost od bogatejše sosede. Dragačnost Tudi v primeru Severne Irske se pozablja na tisti predob-čutek o enosti, skupinski drugačnosti, ki manipulira z množicami in je praktično nerazložljiv. Največkrat ta občutek spremljajo vidni elementi različnosti, ki so razložljivi in pri-ročnejši za utemeljevanje drugačnosti. Zavest o tem »kaj nisi in kaj nočeš« je pomembna pri oblikovanju narodove (samo- v dan bolj podlega temu virusu 90. let. Virus, ki je nekdaj črpal moč v represivnem britanskem državnem aparatu, danes pa tudi v apatiji dublinske vlade, ki je nezmožna imeti enakovredno vlogo pri reševanju konflikta, je dogajanje na Severnem Irskem spremenil v epidemijo. Nasilje je rodilo nasilje in na uzakonjeno državno uporabo sile je katoliško irsko prebivalstvo odgovorilo z Irsko republikansko armado. v ZDA s svojim bogatim Irskim zaledjem. Uradna IRA, ki se je oprijela marksistične ideologije in s tem odvrnila številne katoliške pristaše, je enostransko razglasila premirje. Problema ni več obravnavala kot etničnega, temveč je iskala rešitev v skupni razredni zavesti, ki bi popeljala obe skupnosti v proletarsko in socialistično revolucijo proti skup- nemu izkoriščevalskemu ra- Jerneja KATONA Drago PINTARIČ droge KOT CIVILIZACIJSKO VPRAŠANJE 6 II Vzroki za nastanek IRE Dogodki v vročih avgustovskih dneh 1. 1968, prihod britanskih čet 1. 1969, ki naj bi na otoku ostale le začasno, številne žrtve med katoliškim prebivalstvom in krvava nedelja 1. zredu. Verski in etnični spor naj bi presegli z razredno osveščenostjo, zato je problem na Severnem Irskem opredelila preprosto za razrednega. Po tisočletju medetničnih spopadov na Irskem naj bi se potomci prezbiteijanskih priseljencev, znanih po svojem verskem fanatizmu, in domače prebivalstvo, ki mu je katoliška vera .'J )zavesti in s pomočjo verskih, jezikovnih, rasnih in gospodar- Na osamljenih kmetijah Sv. Ulsteija iščejo zatočišče preganjani skih dejavnikov katalizira dru- člani IRE. gačnosti v medetnični spor. Bistvo nacionalizma so skušali pojasniti že mnogi. A žal neuspešno, saj je večina, vključno z Marxom, nacionali- 1972 so povzročili razcep znotraj vodstva Irske republikan- ske armade (IRA). Uradna IRA je temeljila na dotedanji (stari) organizaciji, se odločila zem postavljala na stranski tir, čigar vek trajanja bodo omejile za parlamentarne poti in s tem stopila v politiko, medtem ko kvalitativne spremembe v človekovi in družbeni zavesti. Oz- je Začasna IRA (Provisional načevali so ga za pojav, ki budi IRA) oz. PIRA »zrasla iz jeze prebivalcev katoliških getov prvinske nagone in nizke strasti in je sploh značilen za primitivna ljudstva na nižji stopnji oblikovane družbene zavesti. Primitivnost, ki so jo pripisovali čustvovanju množic, se kot bumerang vrača v domnevno civiliziran svet, ki iz dneva nad nesposobnostjo Stare IRA, da se postavi v njihov bran «. Po britanskih virih so se bolj konzervativni elementi v IRI ponovno oprijeli orožja z izdatno pomočjo republikancev iz Republike Irske in ves ta čas predstavljala praktično edini element identifikacije, odrekli svojih identitet in se odločili za uvoženo marksistično ideologijo, ki je zrasla v Evropi. Ker se je Uradna IRA izrekla za protiteroristično filozofijo, bomo več o njej še povedali. Na najprej nas zanima samo Začasna IRA ali drugače, ker nobena druga uradna IRA trenutno ne obstaja več, lahko brez večje nevarnosti opustimo prilastek začasna in govorimo samo o IRI. (Se nadaljuje) V našem času, ko se je opisov psihedelične izkušnje že kar nabralo, bomo med njimi posebej omenili znamenitega preučevalca šamanizma Terenca McKenna. Pri njem najdemo natančen opis šamanskih obredov in predvsem stanje zavesti, ki ga doživlja uživalec psihoak-tivnih rastlin. Svoje izkušnje (nanašajo se v glavnem na uživanje psiholocibina, ki je v posebni vrsti gob) označuje kot srečanja z notranjo govorečo entiteto (imenujejo logos). Gre za izkušnjo, ki je po opisu sodeč podobna tisti, ki jo poznamo iz življenja mistikov, ko skušajo opisati stanja iluminacije. V stanju ekstaze pride do raztopitve, razpada jaza in vseh njegovih kulturnih in drugih pogojenosti, zgodi se »ukinitev in stopitev vseh dvojnosti v obliki svetlobnega efekta«. S percepcijo energije, ki združuje, posameznik doživlja enost z zunanjim svetom in vesoljem, ki je razumevanje (logos). Zato velja, da je takšne vrste stanje težko opisati v vsakdanjem jeziku in doumeti z vsakdanjim stanjem zavesti, težko ga je celo ohraniti v spominu. Za delno ilustracijo naj uporabimo fenomen mrtvih jezikov in pojmov, ki jih posamezniki lahko obudijo le s pomočjo tovrstnih izkušenj (npr. jogijsko razumevanje sanskrta ipd.) V zvezi s tem McKenna postavlja trditev, da je človekova duhovna evolucija povezana z evolucijo jezika, ki širi meje zavesti. Le-ta se ne more razvijati hitreje od jezika, če nočemo, da bi se izgubili v neizrekljivem. Pri tem se McKenna opira na VVittgensteina. Razmišljanja, ki prav tako predstavljajo podporo tej trditvi in jo celo poglabljajo v smislu novega teoretskega načela, najdemo dandanašnji pri kar nekaj uglednih znanstvenikih, predstavnikih različnih strok in ved: R. D. Laingu, Fritjofu Capri, Stanislasu Grofu in drugih. Ti svoja razmišljanja v zvezi z jezikom usmerjajo v prihodnost ali tudi v preteklost, argumentirajo pa jih s psihedeličnimi izkušnjami (nekateri z lastnimi ali pa so jim jih posredovali pacienti) ter opozarjajo na njihovo paralelnost s staro mitologijo, obe pa nam mnogokrat posredujeta prenatalna ali druga nezavedna stanja (starogrški mit o Orfejevem rojstvu kot iztoku glave v ocean), ki so kot taka sicer last človekove (pod)zavesti, vendar ne na način eksperimentalne znanosti našega veka. Ugotavljajo nezadostnost tako znanstvenega inštrumentarija kot tudi jezika, ki onemogočata celostno in kompleksno videnje sveta, človeka in njegovega sam citira Shelleya: »Življenje tako kot kate- življenja. Laing drala z mnogobarvnimi okni obarva belo žarče-nje večnosti.« S tem meri tudi na prihodnost (znanstvenega) jezika, ki bo moral preseči Descartov dualizem duh - materija in bolje raziskati (naj)globlje doživljanje človekove zavesti in njeno dojemanje sveta. Npr. prostor in čas od relativnostne teorije naprej v svojem popolnem doumevanju postajata čedalje bolj last nalomljenega univerzuma znotraj človeka. šele kot popotnica t©h (notranjih) vrsM b>eie KOI popoiriiua lOH v______ . resnica, razlomljena, ukrivljena, odbito o^,»vi(’ samo resne igre. Po srečn©!^ riskif* iTijDriia bila nrpživola prAfti antičnih P =,.,nžietl' Silil adolescence, njena samo resne igre, i , , bila preživela sredi antičnih , pesnitev, se je naslednji dve 2 vse preveč avtoritarnim očetofn -bogom, ki jo je vzgajal v sfranu seboj in svojo (lastno) svobodo- -- P’ idili''' 1 K H I k * 11 H ki I« n ki ki 5, ki ki kt hi iil k I (t kt S ke I* i hi Sl h. kj '»i ki a Ferdo Godina NADA, VRNI SE 26 »Lahko,« je suho privolil Mirko. Nada je vedela, da hoče s tem spor pred Orlovščekom pogladiti. Ni se vožnje v Tiluš razveselila, a je tudi ni odbila. Razmere so se toliko urejale, da ta vožnja ne bi bila preveč smešna. Še celo zadovoljna je bila, da so se začele razmere urejati in da Mirko kmalu odide. Slutila je, da ga vleče od doma, zato je začela prisiljeno postavljati tisto, kar sta podrla. Nazaj v Irak bi že rad. Vedno je bil takrat slinast. Nič mu ni odgovorila. Dala je otrokoma v skodelice kave, jima namazala kruh z maslom in medom in ko sta krilila z rokami, da se bodo odpeljali, ju je mirila: »Najejta se, če ne, ne bomo šli.« Mirko je čutil, da pristaja na spravo. Saj o tem niti ni dvomil. Pripel je k traktorju malo prikolico, ker trave za svinje ni bilo treba dosti. Na traktorju so blatniki dovolj veliki, da je Nada z Angelco sedla na enega, na drugega pa Bojan. Ko so se namestili in se prijeli za ročaje, je velikanski motor zahriimel, nato so se premaknili in se počasi bližali cesti. Otroka sta obračala glavi na levo in desno. Mirko je počasi obračal volan, zapeljal z dvorišča in nato dovolj vihamo vozil po Orlovščeku. Med ljudmi, zaradi katerih je bila uprizorjena ta predstava, so padale šale. Da ne bi mislil na to, kako gotovo ljudje govorijo o tej vožnji, je vpil za hrbet: »Bojan, drži se.* Bojan pa nazaj: »Držim se. Ne boj se, ajtek!« * Treba je bilo ljudem pokazati, da on lahko dela, kar hoče. S svojega velikanskega traktorja gleda ves Orlovšček. Lahko razbija, tepe ali pa je dober. Kakor ga je volja. Traktor je brzel mimo hiš kot raketa v vesolje. Sosed je vpil strini Trezi, ki je bila na dvorišču; »Jih vidiš? Mirko že pelje nekam svojo družinico.« »A jih pelje?« je živahno rekla Treza in strupeno šalo vzela zares, čeprav je vedela, da je ,družinica‘ zastrupljena puščica. »Kot grlice grulijo,« je dregal sosed v razburljivi značaj strine Treze. Naj se delajo norca. Napravila se je gluho za norčevanje in poskušala sosedovi škodeželjnosti podvoriti: »Naj se peljejo. Da se le niso poklali.« Sosed pa je vztrajal; »Grulijo, grulijo. Ne mislijo več na klanje. Ne bo nam treba nekaj . časa skozi zaprta okna v hišo.« Treza se je s težavo vzdržala, da ni izbruhnila; vsak naj pometa pred svojim pragom. »Ljudje so danes čisto zmešani. Mladi ne vedo, kaj bi delali, ker imajo vsega zadosti,« se je krotila Treza. »Glavno je, da grulijo in se ne koljejo.« »Bala sem se,« je Treza ostala mirna, »da se bodo zganili zvonovi.« Zvonove mu je omenila z iskrenim strahom. In tudi sosed se nenadoma ne bi rad z zvonovi šalil, ker se nič ne ve, komu se zganejo danes, komu jutri. Preden je nehal, je še pristavil: »Ne, ne bodo se zganili zvonovi, ampak da bi se zganila postelja.« Vožnja v Tiluš je napravila velik korak naprej; Nadi je dala toliko volje, da je skočila popoldne k babici in Sonji. Povedala je, da so bili na njivah. »Skupaj?« se je začudila babica. Sonji je od zadovoljstva zaigral na obrazu smehljaj. Ustnice je ob tem zganila in jih za spoznanje raztegnila. Nevihta je torej mimo. »Samo, da je prišel k pameti,« si je oddahnila Sonja. Ko je Nada odhajala, je Sonja šla za njo do preklitnih vrat. Na stopnicah sta se ustavili. Sonja je potihem vprašala: »Misliš, da bo tudi Rudiju dal mir?« »Ne bo več norel,« je rekla Nada. Sonja je nekoliko počakala, potem pa je brskala dalje. »Spita že skupaj?« »Spiva,« je rekla Nada, ne da bi se ob tem tudi za las notranje zganila. »Če spita, potem je že bolje,« je sklenila Sonja. Mirko se je trudil, da bi si dopovedal, da mora med njima čimprej podreti zapreke. Najbolj si je želel, da bi se moglo na vse pozabiti. Stopilo mu je v zavest, kaj bi se zgodilo, če bi Nado izgubil. Zapolnjuje mu vsak košček njegovega sveta. Čeprav Rudiju ne bo odpustil, ni bilo prav, da se je dal s tisto pivovsko steklenico in s prevrnjenim avtom ljudem v zobe. Mrzil ga bo, dokler bo živel, vendar je bilo tisto nesmiselno početje, ki mu je prineslo samo sramoto. Ko mu je Nada tajila, je bil to satanski dvom, ki ga je razžiral, čeprav si ga je nekoliko tudi sam želel. Prepričati pa ne bo mogel niti sebe, kaj šele druge. Pa je vendar boljše, da Nada ostaja po svoje čista. Ker je bilo od njega odvisno, kdaj se bo odtajal, je zbližanje z Nado dosegel, kadar je hotel. Nekega dne je prišel v kuhinjo in dejal: »Svinjam sem jaz dal jesti.« Spet bi nekaj rad, si je mislila Nada. Vsak dan je nahranil svinje, kadar je bil doma. Posebno še tiste dni, ko je Nada pobegnila. Zdaj je skušal to vestneje opravljati, kakor bi hotel dokazati, da je pri hiši steklo po starem. Nada je pripravljala večerjo. Ni mu odgovorila in se ni obrnila od štedilnika. V tem je pridirjal od strine .jr s glico Bojan: »Na, mama, mleko.« Postavil je kanglico na mizo- .Strini »1 'o»**.* 50 da ti dajo kisilak* in vrhnje , — r .— »Reteše pač speci,« je vpadel po nepotrebnem * * , ce »Reteše pač,« je ponovila za njim Angelca, j gpjr. la naeniena na mizo, kier ie .s .škariami rezai, E bila nagnjena na mizo, kjer je s škarjami uiia nagnjena na nnz.u, njci je a _ nOS »Ampak tudi jabolčne reteše,« je vztrajal Boj » »Lahko,« je menil dobrovoljno Mirko, ki se J »Pogačna jabolka so že zrela.« -i je glt* jj Kramljanje in mir sta bila le navidezna, . gjjaga^‘ja r temeljito spodkopano. Bilo je le skorja. Ona je napraviti vtis, da je njegovo nasilje le v nj J prebolela. Ne da bi mu bila kaj rekla, je stopila k kruh, ga postavila na mizo, potem je vzela k pločevinasti tunki. Vprašala je Mirka iz sl »Ti vzamem iz zaseke klobaso ali pečenko? ; v krožnih’ ihrarnb®: sht® >■!« Mirko je žarel, saj mu je bilo vseeno. . jvic'--Tudi če ne bi nič jedel, samo da se pogovarj. ^^giaP' pripravljala malico, je on brbral z Angelco, ki J krožniku čokolešnik: »Od čokolešnika ne boš sita. Viš, kako močnik.« Bojan poniet’ 1 i«* Navečerjali so se, nato pa je Nada otroke gg pi .ri^tniii zapirat hlev in garažo. Stopil je še v ogradi K je božjega miru, ki mu je nudil občutek, da je naj J gg pr S* je mrak. Škržati so na vseh koncih žagali, kom ^jjah skušali sesti na obraz, trava je dišala, na jao žarelo sadje. In Irak? Pesek; pesek v ustih, . a-jj v maslu v hladilniku ga najdeš. Ta zrak P® j® ® Ort v Nihče ne pozablja tako naglo kakor ljuoi® pra* mesec, pa bo razburkala vas kaka druga caia v jii hujša. In Mirko bo pozabljen. Vrnil se je v kuhinjo. Nada je zgoraj v oi spat. Tudi on je pohitel v prvo nadstropje in skopal. šel v 10 -jj Frčakova ladja je spet pristala pri Dominkovi piaS svinjskega hleva. Nesla je po podstenju pr -g vc” ................ ” j _• ■ ■ limuzino, str®Xpa‘?' prijeten občutek. Kljub njunim sporomi jo je je dne ne ladje in ne njega ne bi bilo več. Po ;g pr« pp jj i' s sledovi otrobov. Ko je zagledala kaj takega lahko zgodi: molče in z njo poročil in nikoli se ni držal dnevov, to ji je dajalo občutek, da se nekega dne ne bo «jo jjlcC’* z njo. Ta preračunana in do kraja zlobna dokler ni spet pristal na dvorišču. V tem hipu l vse hudo pozabila. * kisilak - skuta ** vrhnje - smetana reteš - povalnik, zavitek (UadR«*** .njeP’ 11 «1 V| * 994 ; jfe 13. oktobra 1994 stran 13 kronika 6 ^se /rstB lena ivoja ivi in Hfcen za denar jJavna hiša je zaprta Zgodilo se je • • • eteK Mleta, v obdobju novinarskih kislih kumaric, smo se razpi-, ”iočih telefonih, ki jih zasedajo možje, ko poslušajo iz na magnetofonski trak posnete ljubezenske zgodbe. Ker u tudi računi za take klice, domnevamo, da je j(^)^foniranja manj. Zagotovo pa na eni od pomurskih «0 V'”’" iŠij, montirati hišni (domaa) števec telefon- uoiii uivuiiruii uisui ^uuuinvi/ i5- 1 *’ **“ čistem, koliko utripov so i Mn. vnahlll,f t A tAlnVAna O/^ctonOlVl 1P Iruz- nci’ ntro-jra^ isW ;acii' OVB" Zpo-se-jvili-hod' znal poprali i® lez-ran-jtii; ijigi iOin asti (odi cijo tein l-ja, iga, jro-mi® id®" da enomesečno uporabo telefona. Poštarjem je vedeti, da bi kdo od hiše poslušal vroče KSekj, v J® njihov račun moral telefonirati kdo drug. Kaj telefoniral takrat, ko je ni bilo doma ali ko je sladko fi paberkovanj u ?4liaiev telefonskih ie? pridno ska- S' ~ ljubezeni za celo tele-i' .1 P?’tlicati, se do-h’ Pa ie v,“to, za eno “^tavali delati se tem seveda ali oelati re-’'®že M P® (bog ne daj!) od žena, am-® konkretnim Si, ^y®dati, da smo »v J "e Vet f' . kapitalizmu, i^etohii^ ^0® zgledu) S je krt socializmu. S(la^°‘’‘’"alcev odzval Sn&"®'^®®o,sajse da smo »v odzval ,4^ P«- 3 in eta. jd"' not ibiiz ai® vil' )(ii’ 1(1*’ 'nji** / 1 ;ai'' i>' (OT' ni' »1» pl ■<» 0«' I? n» sel (1« i' s' K« s« i< j’ s‘ s« )» 1» *) Rjavil’ 7». -J. M II vročo zgod- je že z* t ki da firma “Slaševala zlasti r lažno n J.esastrirano, am-W®^je> ki so se ga I'-------------------- »»Miii^jito Pa'tožilstvu za prepozno. za notranje oglasniku. , am- •ri Moziqu, ^alca in if)- ■ z Zgornjega Br- so medtem že tožilstvu ki so se nr, so ko p^bi m;. URAp Muoraa « W' ^toharica, iz ^ko Tudjan, Milorad 12 « Gjerkeš, ticc. PRAO ^»ta Steyer V Rad- ■^8^ ..... ČESTITAMO! ;U t !* V ralo priti do onegavenja, stop! Drugače - non stop - (brez prekinitve) pa naj bi »delale« damice: štiri Slovenke, Rusinja ih Ukrajinka. Najmlajša je bila stara 24 let, najstarejša (bojda najbolj vroča) pa izkušenih 43 let. Kriminalist v bordelu Ljubezni za denar pa je, vsaj zazdaj, konec tudi v enem od ptujskih hotelov. Tam je kriminalist, ki je hotel priti zadevi do dna, plačal 100 mark, še prej pa si je zapisal številke bankovca. Tudi ta ni »opravil«, ampak se je razkril. Šefi se niso mogli dovolj prepričljivo izgovoriti, kajti v blagajni je mož postave pokazal na bankovec, ki ga je bil dal. S podobnimi prijemi so kriminalisti v civilni obleki ljubezen kupovali še kje, potem pa je bilo v »kuple-raju« joj! Sredi prejšnjega tedna so ljubljanski policisti sklenili zbiranje podatkov in napisali ovadbozoper39-letnegaD. P. iz Ljubljane. Dolžijo ga za tri kazniva dejanja, od katerih je eno zvodništvo. Zvodil naj bi najmanj dva mladoletna fanta, ki ju je spravil v stik z najmanj devetimi moškimi - Homoseksualci! vodja nočnega lokala S. M., ki je goste nagovaijal, naj ja pokusijo še »dodatno« ponudbo. Cena je bila od 100 do 200 mark. »Kasiral« je on, »punca« pa je dobila 50 odstotkov. »Kli-entela« je bila, saj je priznala, da je imela odnose z več moškimi! Baje pa prostor, kjer je opravljala najstarejšo obrt, ni bil kaj prida, v njem pa je bila vojaška postelja. M. M. so prijavili za kaznivo dejanje posredovanja pri prostituciji, S. M. pa se bo zagovarjal zaradi zvodništva. Zdaj so se fantje seveda prestrašili in lokal zaprli. Vse več je takih, ki se navdušujejo za legalne javne hiše. Kani taka biti Pikova dama v Lipovcih? Dovoljenja zaenkrat še ni. Kaj pa določa zakon? Najbrž ne bo odveč, da bralce seznanimo še, kaj določa nov kazenski zakonik Republike Slovenije. O temi, o kateri pišemo, »govori« JCIK. poglavje z naslovom Kazniva dejanja zoper spolno nedotak- Ijivost. Posilstvo Kdor prisili In kako je v Pomuiju? Skoraj bi se nam zapisalo, da v svetu ob Muri ljubezni za denar ni, potem pa smo vendarle pobarali delavce organov za notranje zadeve v Murski Soboti. Glej ga, zlomka, tudi pri nas so slači punce' Odkrili so namreč, da v določenih lokalih plesalke niso bile le plesalke, ampak so se prodajale. Tam, kjer je tako, je obiskovalcev še in še, zato so si Šefi meli roke. Tudi one so prišle na svoj račun, saj so dobivale določen odstotek od prodaje jedil in pijač ter od »ljubezni«. Najpogosteje so vse to počele državljanke bivše Sovjetkse zveze, zlasti Ukrajinke. Tako je bilo tudi v ljutomerskem nočnem lokalu Monte Carlo, ki ga je imel v najemu M. M. s Ptuja. So jo pa tujke pravočasno popihale, tako da so se delavci organov za notranje zadeve po-govaijali samo s slovensko državljanko, ki je bila uradno za-^ poslena kot plesalka, dejansko pa se je tudi prodajala. Pravzaprav je njene usluge prodajal osebo drugega ali istega spola k spolnemu občevanju tako, da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Spolno nasilje - Kdor uporabi silo ali zagrozi osebi drugega ali istega spola z neposrednim napadom na življenje ali telo in jo tako prisili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do desetih let. Spolna zloraba slabotne osebe - Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, tako da zlorabi njeno duševno bolezen, začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. Spolni napad na otroka - Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara 14 let, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. Sankcionirana pa je tudi kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, kajti zakon določa, da se tisti, ki zlorabi svoj položaj in tako pripravi osebo drugega ali istega spola, ki mu je podrejena ali od njega odvisna, k spolnemu občevanju ... kaznuje z zaporom do treh let. In sedaj zvodništvo. Zakon določa, da kdor zvodi mladoletno osebo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. Kdor pa za plačilo zvodi ali omogoča spolno občevanje ali druga spolna dejanja, se kaznuje z zaporom do treh let. Posredovanje pri prostituciji - Kdor pridobiva, navaja, spodbuja ali mami druge k prostituciji ali kdor kakorkoli sodeluje pri njihovi izročitvi komu drugemu za prostitucijo, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. Nedolžna zadevi pa tudi nista prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva. Zakon določa, da tisti, ki osebi, mlajši od 14 let, proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizu-ali ali drugi predmeti porno-graske vsebine, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Adijo zvodniki, ljubice za denar ... Ne bomo vas trpeli. Tega nam ne dopuščata ne morala ne država. Brž v zakonski jarem, kjer je vse (?) dovoljeno! Zaradi tesnega prehitevanja je osebni avto na Cankovi podrl pešca Karla B., ki seje zato laže ranil. Voznik pa ni ustavil, da bi mu pomagal. Čez nekaj časa so policisti odkrili, da je bila pravzaprav voznica - Elizabeta F. * Na Sotini se je predšolski otrok na skednju igral z vžigalicami. Ne preseneča, da je zanetil požar, ki se je razširil po gospodarskem poslopju in na ostrešje stanovanjske hiše. Škode je za 2.500.(X)0 tolarjev. Bila bi seveda večja, ko ne bi hitro posredovali gasilci. * v mariborski bolnišnici je umrl 17-letni Janko Majerič iz Huma pri Ormožu. Klonil je za poškodbami, ki jih je dobil sredi septembra, ko se je z motornim kolesom peljal med Pn-šenci in Krčevino ter v nepreglednem ovinku zadel v traktorsko prikolico. * V gostišču pri Sv. Trojici sta se sprla Franc F. z Zgornjega Porčiča in Anton M. s Krivega Vrha. Povod za prepir je bila plinska pištola, s katero je Franc v lokalu streljal. Ta je tudi med prerivanjem dobil lažje poškodbe. Posredovala je seveda policija. * Domnevajo, da je vzrok požara v Radomerščaku kratek stik na električni instalaciji avtomobila, ki je bil sicer v garaži. Od tam se je namreč ogenj razširil na ostrešje in je N petek, kmalu popoldne, je traktorist Štefan C. zapeljal na prednostno cesto Murska So-bota-Martjanci, kjer naj bi izsilil prednost pred avtomobi-listko Simono S. Med nezgodo je z voza, pripetega k traktorju, padla Jolanka C. in se hudo poškodovala, * V noči na 9. oktober je neznani storilec skozi okno vlomil v gostinski lokal na Kapelskem Vrhu. Odnesel je okrog 45.000 tolaijev in za popotnico še steklenico viskija. Le kdo naj bi to bil? * Voznik tovornjaka Dejan G., ki naj bi po regionalni cesti skozi Mostje vozil prehitro, je trčil v ustavljeni avto Jožeta K. Le-ta se je v nesreči hudo poškodoval. * že smo upali, da se letos ne bo na stroju za ličkanje koruze nihče poškodoval, a smo se ušteli: v nedeljo so valji v Žepovcih zagrabili roko M. M. in mu hudo poškodovali prste. * Še vedno je velik pritisk na slovensko-madžarske mejne prehode, a kaj, ko pa vsi tujci ne izpolnjujejo pogojev za ife- tako skupne škode za 1.500.000 tolaijev. Ogenj so pogasili ljutomerski gasilci. vstop, zato jih zavrnejo. V soboto so zavrnili 30 tujih državljanov, od tega 4 Makedonce, 3 Ukrajince, 8 Romunov, 1 Bošnjaka, 1 Srba, 5 Maročanov, 2 Bolgara, 1 Italijana in 5 Hrvatov. V nedeljo pa niso dovolili vstopa 37 tujcem. Tudi tokrat je nekaj zavrnjenih poskušalo srečo z ilegalnim prestopom meje. Odkrili so jih 5. ŠTEVEN SPIELBERG » v . A' ■j i •^*** ' p a« 'i > I & •».s sr , l/J 1«. M K' 'f f. '* n.uuu|u SO dogradili mrliško vežico, ki Juditi Naj« pokojnika, sobo za žalujoče, kuhinjo in I« te i leitri "“tedll Vajda inženiring iz Lendave, Gradbenik in kooperanti. Vrednost tolaijev. Denar so zbirali s kra-'''ttvjj, . Pevkom, pomagali pa so še z delom. Ob \^^^^^otogr®j..'^®^*eo^®lagoslovil domač župnik Franc Na Kobilju MOST - V občini Lendava ta čas gradijo mostova čez potoka Čebiš in Kobiljanski potok. Oba financira državna uprava za ceste, gradijo pa ju delavci Ingrada iz Celja. Po dograditvi bodo še obnovili cesto Kobiije-državna meja, dolgo 4.200 metrov, in tako bo, kar zadeva ceste in mostove, vse pripravljeno na odprtje mejnega prehoda z Madžarsko. - Fotografija: J. Ž. M S- S I' JESEN - Otroci vrtca na Prešernovi ulici v Murski Soboti so ves teden prinašali jesenske pridelke in se z njimi igrali, hkrati pa zaznavali barve, velikosti, oblike in okuse. Tako so združili prijetno s koristnim. Spoznali pa so tudi babico Jesen, obloženo z jesenskimi darovi, s katero so skupaj zapeli in zaplesali. (Z. Č.) ZBIRALNICA - Leta 1981, ko so v Vanča vasi zgradili zbiralnico, je mleko prinašalo 41 kmetij in dnevno so ga zbrali okrog 1.000 litrov. Človek bi pričakoval, da zdaj oddajajo še več mleka, pa temu ni tako: prinaša ga le še 24 kmetij, tako da ga zdaj zberejo le 500 litrov. Vaški zbiralec Jože Ozvatič je povedal, da so mnogi kmetje prodali krave. - Fotografija: F. Ku. n- 4' v »š KAŽIPOTI - V Kobilju so postavili ta leseni kažipot, ki je nenavaden za naše stehnizirano okolje. Domiselno, mar ne? Imajo pa slabo lastnost: ponoči so slabo vidni, saj niso odsevni. Če pa bi na leseno podlago dali odsevne črke, ne bi bili več prijetni na pogled. - Fotografija: J. Ž. KROMPIR - Na kmetiji Franca Juga v Gederovcih so imeli letos bogato krom-piijevo letino, saj so posamezni sadeži tehtali do 800 gramov. Enega od takih pridelovalec drži v rokah. Ce pa boste bolj natančno pogledali kromoiijeve vzbokline, boste videli, da ima ženske prsi. - Fotografija: L. Ku. ' .jk stran 14 vestnik, i (! šport Prva državna nogometna liga Beltinci: Vevče Donit F. 5:0 (4:0) Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 800. Sodnik: Jakopiček (Maribor). Strelci: 1:0 Herceg (9), 2:0 Osterc (28), 3:0 Jengurazov (38), 4:0 Nejman (39), 5:0 Osterc (77). Beltinci: Irgolič 7 (Kuzma -), Godina 7 (Cirkvenčič -), Božič 7, Jengurazov 8, Jančič 7, Nejman 8, Črnko 7, Šarkezi 8, Herceg 8, Cener 8, Osterc 8. Primoije : Mura 1:2 (0:2) Ajdovščina - Igrišče Primorja, gledalcev 1.100. Sodnik: Govedarevič (Ljubljana). Strelci: 0:1 Rous (33), 0:2 Topič (41), 1:2 T. Lučič (85). Mura: Volk 8, Belec 7, Ratkovič 7, Cifer 7, Ilič 7, Poljšak 7, Breznik 7, Gajser 7, Rous T (Brezič -), Bakula 6 (Kokol -), Topič 7. Druga državna nogometna liga Piran : Beltrans 4:0 (2:0) Piran - Igrišče Pirana, gledalcev 200. Sodnik: Gliha (Trebnje). Strelci: 1:0 Ademi (13), 2:0 Ipavec (29), 3:0 Ipavec (66), 4:0 Trajber (83). Beltrans: Karba, Slana, Brunec, Hošpel, Posavac, R. Berendijaš, Osterc, Sreš, B. Berendijaš (Puhar), Vozlič (Novak), Stojko. RCS Gramatex: Era 2:3 (1:1) Turnišče - Igrišče RCS Gramatexa, gledalcev 300. Sodnik; Vivod (Dolič). Strelci: 0:1 Žubej (9), 1:1 Vords (32), 1:2 Druškovič (46), 2:2 S. Lebar (50 - 11 m), 2:3 Podgoršek (88). RCS Gramatex: Stamenkovič, D. Lebar, S. Lebar, Mujdrica, Pucko, Lackovič, Ternar, Novak, Ropoša, Kukič, Vbrds. Domžale : Nafta 2:2 (1:1) Domžale - Igrišče Domžal, gledalcev 250. Sodnik: Žitnik (Ptuj). Strelci: 1:0 Bunc (29), 1:1 Vickovič (45), 1:2 Novak (46), 2:2 Petkičič (78 - 11 m). Nafta: Zajtl, Hozjan, Utroša, Novak, Gaševič, Kelenc (Gabor), Hranilovič, Vickovič, Prekazi, Baša, Šabjan. I. SNL Rezultati - 9. kolo Beltinci Jadran Izola Maribor B. Rudar (V) Olimpija : Vevče Donit 5:0 (4:0) : HIT Gorica : Živila N. : Železničar : Publikum 1:2 (0:0) 2:0 (2:0) 4:3 (2:1) 2:1 (1:0) Gaj Kočevje : Korotan : Istrabenz K. 1:0 (0:0) Primorje : Mura 2:0 (1:0) 1:2 (0:2) NOGOMETNI KOMENTAR — , J ;j Ob polnem izkupičku prvoligašev in > Tretja državna nogometna liga______________ Bakovci: Kovinar 4:0 (1:0) Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 150. Sodnik; Strelec (Ptuj). Strelci: 1:0 Jančar (16), 2:0 Radikovič (48), 3:0 Jančar (63), 4:0 Buzeti (80). Bakovci: Maučec (Kustec), Seršen (Zadravec), Erniša, Žekš, Papič, Buzeti, Kovačec, Levar, Sombolac, Jančar, Radikovič. Slov. Gradec : Renkovci 1:2 (0:1) Slovenj Gradec - Igrišče Slovenj Gradca, gledalcev 50. Sodnik: Vozlič (Rogaška Slatina). Strelci; 0:1 Koren (19), 1:1 Vrhovnik (53 - Hm), 1:2 Koren (86). Renkovci: Magdič, Kocet, Koren, Štavs, S. Bojnec, Kuzma (Litrop), Tompa, Markoja, R. Bojnec, Kovač, Horvat. Slovenska mladinska liga Moštvo soboške Mure, ki je po 9. kolu vodilo s 14 točkami pred Svobodo 13 in Izolo 12, Beltinci pa so imeli 8 točk, je v 10. kolu iztržilo neodločen izid 0:0 na gostovanju pri ljubljanski Svobodi, Beltinčani pa so izgubili s Piranom 3:5. Za Beltince so bili strelci: Močnik, Horvat in Forjan. Slovenska kadetska liga SCT Olimpija Maribor B. Beltinci Publikum Mura Železničar HIT Gorica Korotan Suvel Rudar (V) Koper Živila N. Primorje Izola Gaj (-1) Vevče Donit Jadran II. SNL 99 00 24:5 18 9 7 1 1 22:11 15 9 6 1 2 20:8 13 9 5 22 16:6 12 9 5 1 321:11 11 9 5 1 3 23:13 11 9 4 2'3 19:13 10 940 5 16:16 8 93 2 4 13:14 8 93 1 5 8:14 7 9 1 4 4 11:14 6 9 14 4 13:15 6 9 2 25 13:21 6 9 23 4 9:22 6 9 1 3 5 5:26 5 9 0 1 8 6:30 1 Rezultati - 9. kolo Piran Dravinja Gramalex : Beltrans : Radeče : Era Št.pivovarna : Mengeš Rudar (T) Domžale Steklar Slovan Zagorje Era Rudar Piran Nafta Domžale Gramatex Slovan Mengeš Drava Št. piv. Dravinja Radeče Steklar Beltrans Elan IH. SNL : Zagorje : Nafta : Drava : Elan 4:0 (2:0) 0:0 (0:0) 2:3 (1:1) 0:0 (0:0) 1:0 (0:0) 2:2 (1:1) 2:3 (1:1) 2:1 (0:0) 9 62 1 13:3 14 9 53 1 17:8 13 9522 11:7 12 95 1 3 23:12 11 935 1 11:9 11 942 3 16:13 10 93 4 2 12:9 10 9333 14:15 9 9 2 5 2 5:8 g 9 4 14 15:19 9 9 32 4 17:13 8 9 24 3 12:10 8 93 2 4 13:13 8 9 1 4 4 8:16 6 9 1 2 6 6:18 4 9 0 2 7 3:23 2 Rezultati - 8. kolo Impol Šentjur Bakovci Pohorje Žalec Pobrežje Sl. Gradec Aluminij Bakovci Šentjur : Starše : Dravograd : Kovinar : Svoboda : Aluminij : Kob Ford : Renkovci 0:0 (prek.) 5:1 (2:0) 4:0 (1:0) 3:1 (1:1) 2:4 (0:3) 0:5 (0:2) 1:2 (0:1) Po prejšnjem kolu je bil v vodstvu koprski Istrabenz s 17 točkami pred Impol Muro in SCT Olimpijo, ki sta zbrali po 14 točk, Beltinci pa so imeli 7 točk. Mladi Muraši so v tem kolu v Ljubljani premagali Svobodo z 2:1, strelca sta bila Posavec in Benko, in so tako obdržali uvrstitev pri vfhu. Uspešni pa so bili tudi Beltinčani, ki so ugnali vrstnike iz Pirana z 2.T. Strelca sta bila Škafar in Virag. ŠPORTNA NAPOVED Dravograd Pohorje Kob Ford Renkovci Starše Kovinar S. Gradec Pobrežje Svoboda Žalec 8 7 0 1 23:11 14 8 6 1 1 30:5 13 8 60 2 28:9 12 7 5 2 0 16:5 12 8 5 0 3 14:16 10 8 4 22 20:13 10 8 4 13 17:15 9 823 3 9:8 7 22 3 6:6 7 6 822 4 6:13 6 82 15 10:15 5 8 2 0 6 7:34 4 8 0 1 7 7:25 1 8 0 1 7 6:24 1 V športni napovedi št. 11 sodeluje Jože Pal iz Lendave, pomožni trener NK Nafta. Prognoziral je takole: I. MNL MS Rezultati - 7. kolo tretjeligašev drugoligaši zatajilj^^ Beltinčani so tokrat, predvsem v prvem podaji kapetana Primorja polčasu, navdušili svoje zveste navijače, ki se Murin vratar Volk hitrejši od ^^niaS-jih je v športnem parku zbralo manj od priča- Sledilo je še nekaj obetavnih n®P®“° n,estu. kovanj. Ti so lahko v prvih 45 minutah videli nov, toda Volk je bil vedno na pr®ye zares vrhunsko predstavo, čeprav v moštvu Staro nogometno pravilo, da če iz ®J zaradi izkliiičitve in dveh rumenih kartonov ni nrllnAnnctl no ^aHenei dobiš saiU g - zaradi izključitve in dveh rumenih kartonov ni priložnosti na zadeneš, dobiš sam g bilo prvega strelca 1. slovenske nogometne potrdilo tudi na tej tekmi. Belec je lige Stefana Škapeija (nastopiti ne bo mogel stekel v protinapad po desni stra jt;? bilo ouciaiia ofvapcija ^naacvpiLi iic uu iiiugci SlcKci V prOundpdU pv uva« tudi v nedelj’skem srečanju z Jadranom) in je podal do prostega Topiča, ki mu r Dušan Kosič med tednom nepričakovano za- težko zatresti praznega gola, pustil vrste Beltinčanov. Sodeč po igri to ni Tudi v nadaljevanju tekme v A, dosti vplivalo na učinkovito i^o nogometašev najprej zapretili domačini. Murasi P Beltinec, ki so mnogokrat izvabili zaslužen tem prežali le na protinapade. N® jj^once® aplavz občinstva. Znatno oslabljeni pa so na- ljučni finiš Ajdovcev. Pet minut pre -j-rifku stopili tudi gostje, saj so manjkali Komočar, tekme je še vedno spretni mrežo- Albanec Dema in Hasanagič. Lučiču, ki je mojstrsko zadel Volk Poleg standamo zanesljivega vrataija Irgo- s čimer je naznanil vroče zakl^1*^ jg^jivi®' liča, ki je četrt ure pred koncem prepustil Domači so napadali z vsemi rapodaji svoje mesto mlademu Kuzmi, dobre močmi in prav v zadnjih sekundah ] V ^gjiko obrambne vrste na čelu z Jengurazovom, ki se Ibranoviča imel Borivoje Lučič z ^atar pustil vrste Beltinčanov. Sodeč po igri to ni spusiii uomaci so napaaaii z . i,,poopo0‘‘i dobre močmi in prav v zadnjih sekunda j V je z lepim zadetkom izkupil za nesrečen avto- priložnost za i gol na prejšnji tekmi v Novi Gorici, in Boži- Volk »požrl« še zadnje čem, so se v napadu Beltinčanov izkazali ne- uspeh. umomi Cener, ki očitno zopet prihaja v živ- ei DUnvujv - yi< izenačenje, a je jv Se zadnie domače F V drugi državni ligi so razoi (garali »a y OTugi arzaviu iigi Ijenjsko formo, Herceg, Nejman in »Jagoda«, taši Gramatexa, ki so na dom® .^^ga, N® kakor popularno kličejo mladega Osterca. Ta prepustili obe točki gostom izj Sm je brez dvoma upravičil pričakovanja treneija končni izid je v mnogočem vpliv® Pera Nadoveze in dobro izrabil priložnost, ki Lebaqa že v 34. minuti. Gostje . Šmaitn® adoveze in dobro izrabil priložnost, ki Lebarja že v 34. minuti. Goktj j jfou-1 je ponudila po odsotnosti Škapeija. zmagoviti zadetek šele dve ®'”^(irogo Premoč Beltinčanov je bila očitna že od začet- cem tekme in se tako povzpeli na ggumiiss^ • nega žvižga sodnika Jakopička iz Maribora, ki prvenstvene lestvice. Nogometaš pjjjju.P■ je dobro opravil svojo nalogo, saj ni dopuščal Veržeja pa so doživeli visok por® jfugoliX' preostre igre gostov iz Ljubljane, ki so skušali jih je še bolj »pritisnil« na dno terei*® na več načinov zaustaviti razpoložene domače konkurence. Edino točko so z vr jgjjdavsk strelce. Za ostro i^o so prejeli kar štiri ru- v Domžalah prinesli nogometa mene kartone. Kljub temu da je moštvo iz Nafte, ki so tako zadržali 5. mesto-^ Vevč Ljubljane nedavno dobilo velikega stro- po nedeljski tekmi s Steklarjem kovnjaka Filipa Mendaša, se niso moglo učin- igrišču še izboljšajo. navduh'’ kovito upreti domačinom. V tretji državni ligi pa so g, Jri jih® V Ajdovščini, kjer za spremembo tokrat ni nogometaši Bakovec z visoko točkor pihala primorska burja, so nogometaši Mure Se bolj zasidrala na 2. mestu, m začeli previdnejše. Podjetnejši domačini so si vodilnim Aluminijem. Spet se pa zato priigrali nekaj priložnosti, ki pa jih na čar z dvema goloma, srečo Sobočanov niso znali izkoristiti. V pr- celotno moštvo Bakovec. Nog .jj govtn vpm df*bi iarp €n .^nhni*nni tpcnn nnlfrivjili nriiP.tTlO V se mu prinesli tj ga Z , c mesto, o nšču še izboljšajo. „movafloy“ši6 V tretji državni ligi pa s® ki i*’’' vem delu igre so Sobočani tesno pokrivali žence pa so tokrat prijetno v 5 to nogonietaše Primoija in uveljavljali conski v ligi Renkovci, saj so se z S ’ ^aniO’ presing na sredini igrišča. Nogometaši Mure venj Gradcu vrnili z obema jiedi pa so zrelo čakali svoj pravi trenutek, ki je zmago so se Renkovčani P°. ^ažet”® ” prišel po odlični podaji Poljšaka iz prostega lestvice in tako nadoknadili strela do napadalca Rousa, ki je z diagonal- spehe. nim strelom prvič zatresel Strajnaijevo mrežo. Domači so nato poskušali izenačiti, po lepi h lil *( I. «1 Ul % 1» »is I4t 411 V ikl te te lil »Ii K te »tl iil /i pl »I« tej c 11 s S tei »if D L Ji Kobilje Dobrovnik Nedelica Olimpija Panonija Čentiba Bistrica Polana Mostje 8 4 3 1 17:12 11 8 2 4 2 18:12 8 8 3 2 3 13:11 8 83 2 3 13:13 8 8 2 4 2 9:11 8 8 1 3 4 9:14 5 8 13 4 13:19 5 8 2 1 5 11:29 5 8 0 08 8:36 0 II. ONL Lendava Rezultati - 7. kolo Izjemen podvig Uroša Kolariča iz Murska >1 Sl Rekordni let z zmajem -............... Aeroklubu Pari 1. Vevče Donit 2. BELTINCI 3. BELTRANS 4. NAFTA 5. Radeče 6. RENKOVCI 7. Dravograd 8. Bratonci 9. Hotiza 10. Graničar : MURA : Jadran : Elan : Steklar Napoved 2 1 1 1 : RCSGRAMATEX0 : Impol : BAKOVCI : Serdica : Črenšovci : Kapca 1 0 1 0 1 I I I I I I I I I ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 11 1. Vevče Donit 2, BELTINCI . 3. BELTRANS 4. NAFTA 5. Radeče 6. RENKOVCI T. Dravograd 8. Bratonci 9. Hotiza 10. Graničar ; MURA ; Jadran : Elan : Steklar : RCS Gramatex : Impol : BAKOVCI : Serdica ; Črenšovci : Kapca NAP. I I I I I I Emal Čarda Vesna Serdica Doklež. Rakičan Serdica Čarda Goričanka Emal Tiš, Bratonci Dokležovje Rakičan Kerna Puc. Remet Tigop Les Vesna : Les : Kerna : Bratonci : Goričanka : Remet : Tigop 1:0 2:2 1:0 3:2 2:2 2:1 7 4 3 0 11:5 11 73 3 1 10:4 7 3 2 2 10:8 73 22 5:5 9 8 8 Nafta V. Dolina Kapca Opel Horser Žitkovci Graničar Dolina Nafta V. Kapca : Graničar : Žitkovci : Opel Horser 4:0 2:3 0:3 7 6 1 031:8 13 73 2 2 20:13 8 73 1 3 16:24 7 72 23 13:21 6 72 0 5 16:21 4 7 1 2 4 6:15 4 72 3 2 10:10 7 7 23 2 7:8 7 3 1 3 6:7 7 7 7 15 1 10:12 7 7 1 42 9:11 6 7 2 1 4 11:10 5 7 1 3 3 7:9 5 7 20 56:13 4 II. MNL MS Rezultati - 7. kolo Cankova Tešanovci Tromejnik Rotunda Križevci Prosenjak. Tromejnik Bogojina : Bogojina : Gančani : Apače : Hodoš : Šalovci . Grad 2:2 6:0 3:2 2:1 0:3 0:8 Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, ■ Slovenska 41, najpozneje do sobote, 15. oktobra 1994. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. I I Priimek in ime ter naslov ■M HM HM Mi Mi Mi Mi Mi H MB ■Cankova Apače ' Tešanovci I I I I I Rotunda Grad Šalovci Gančani Hodoš Prosenjak. Križevci 7 70 028:10 14 74 3 0 20:7 11 74 2 1 18:10 10 73 3 1 21:12 9 74 03 15:12 8 7 3 2 2 11:8 8 7 3 1 3 23:15 7 7 3 13 12:12 7 7 13 3 11:19 5 7 115 9:21 3 7 1 0 6 4:31 2 7 0 0 7 6:22 0 i. ONL Lendava Rezultati - 8. kolo Panonija J Olimpija i f^rtančnv Črenšovci 1. Območna liga KMN Rezultati - 4. kolo: Stročja va-s-Radenska 6:2, Križevci-Grlava 5:0, Železne dveri-Agrotim 7:4, In-terier-Predanovci 6:1. Križevci Žel. dveri Stročja vas Interier MF Agrotim Grlava Predanovci Radenska 4 4 0 0 18:4 8 4 4 00 16:8 8 4 2 11 15:10 5 4 2 0 2 11:7 4 4 112 11:16 3 4 1 0 3 7:13 2 4 1 0 3 5:14 2 4 0 04 7:18 0 RLMN Apače 6. kolo: Veterani-Črncl 3:5, Por-kys-Lokavec 2:8, Komontex:Bulls 2:3, Plitvica-Misat 0:9, Tropfany prosti. Vrstni red: Bulis 12, Mlsat 10, Komontex 8, Lokavec 7, Črnci 5, Porkys 2 ter Veterani, Plitvica in Tropfani po 1 točko. Strelci I. SNL 10 golov: Škaper (Beltinci) 6 golov: Poznič (Mura) 3 goli ; Herceg (Beltinci) 2 gola : Breznik (Mura), v športni napovedi št. 10 naši reševalci zopet niso imeli sreče, saj ni bilo lističa z 8 pravilnimi napovedmi. Pravilna rešitev: Beltinci : Vevče Donit 1, Primoije : Mura 2, Piran : Beltrans 1, RCS Gramates : Era 2, Domžale : Nafta 0, Bakovci : Kovinar 1, Sl. Gradec : Renkovci 2, Serdica : Goričanka 1, Cankova : Bogojina 0, Črenšovci: Nedelica 1. Polana Kobilje Bistrica Črenšovci Hotiza Odranci : Odranci : Hotiza : Nedelica : Čentiba : Mostje : Dobrovnik 1:3 2:3 4:2 1:1 2:1 2:4 1 gol: 8 5 3 033:8 13 8 6 11 15:8 13 8 5 2 1 21:7 12 Baranja (Mura), Nejman (Beltinci), Osterc (Beltinci), Rous (Mura), Topič (Mura). Brezič (Mura), Krančič (Mura), Kokol (Mura), Bakula (Mura),. Belec (Mura), Kosič (Beltinci), Poljšak (Mura), Cener (Beltinci), Jengurazov (Beltinci). Vodja sekcije motornih zmajagev v Aeroklubu v' Kolarič se lahko pohvali z nevsakdanjim dosežkom. namreč skupaj z znanim svetovnim popotnikom m jgictd poSfSL Šerugo z motornim zmajem brez vmesnega se '®'’poi1>l® tre zračne razdalje od Portoroža do Hodoša. Ta po gori''®-v dveh urah in 42 minutah, za kar je porabil 47 lit jferj® ijOiUiS hitrost motornega zmaja je bila 96,3 kilometra na or ' s® na Hodošu ostalo v rezervoagu še približno 6 lifr® " j jg jU da z zmajem poleti še do letališča v Rakičanu, p navdušeni prijatelji. . (jroŠ »N’j O svojih vtisih glede rekordnega dosežka nam J , tal!® 'jjltd.ji sicer zaposlen v Elektru Murska Sobota, pripove je ji^ prelet sem se pripravljal več mesecev, skoraj mesej l®'gonZf ni) ugodno vreme. Pa še polet iz Portoroža nam ko h" '.(i dovolila, zato smo malo zamudili z načrtovanim po* y ppj vzletela ob 13.37 iz Portoroža, na Hodošu pa so n jg,4 ■ pj L 16.19, medtem ko sem se na letališče v Rakičanu vr delu poleta do Postojne sem imel nekaj težav gjjjejeD® vidljivost je bila zaradi delne oblačnosti poneko * j o« de 4 kilometre. Poleg tega sem se r"''”' ’’ 'nntornim ■ d konjskih moči, nad Črnim Kalom v metrov višine. Pozneje je let potekal brez vsal navdušeni prijatelji. prelet sem se pripravljal več mesecev, skoraj mese; iinrvdnn vrAmp pQ Ča nnipt 17 PnrfnmŽfl 03111 moral z motornim zn J ^peti lom v nekaj minutah saJ infptai brez vsakrsm « vremenske razmere ugodne, pihal pa ' •■■ ■ rje J lirbst' Ib I '( s 1 v. “Slo: $ is 't X družbi.^?,5'*’, pZ Kako pa je bilo s kontrolo njegovega rekordneg® jjcel f|{? OB PRISTANKU - Uroš Kolarič (levo) v po uspešno opravljenem rekordnem poletu z mol pa uiiv o avuiiuiv iij^-gvvvga - SU“'j,., 5'.. 1)«'lii rožu in Murski Soboti sta bila sodnika. Budno o* , jedj’ J« rožu in Murski Soboti sta bila sodnika. Buunu jgte™ at"! letenja Jožeta Šadla je pazilo, da je bilo ves čas v (jas i j^ie, v motornem zmaju tudi barograf, to je instrument’ jgu) njegovo višino. To je bil prvi polet z motornim brez vmesnega pristanka, kajti pri prejšnjih po^ Zdravilišču Moravske Toplice, Radenski, Piceriji {jj Lendava, ki so omogočili izvedbo tega rekordneg F jgije*’ jpi jjot Uroš Kolarič, eden od naših najboljših motornih peV‘^Mj vmesne postanke. Ob tej priložnosti bi se i t s S v Uroš Kolarič, eden od naših najboljših motornih jpett^^jj Gjvli®, : letošnjem svetovnem prvenstvu na Poljskem v pat jtt® ' neti. V Aeroklubu Murska Sobota oa Je pnptt'. Lcai” ,14'h =.V,_ peti. V Aeroklubu Murska Sobota pa Je , aN motornih zmajev, zato vabijo vse navdušence tega I športa, da se jim pridružijo. »1 194 stran 15 1 1 ) ) ) 1 1 I i I I 1 1 1 I ) )' e ir«* i": e«il ilK 11« il n J’ n«) pt 5^ (P )’ i«* il« I« r i j' li 11 J J J ( « šport uspešna sezona mladih ''^boških jahalcev ^^^ovalna sezona 1994 je bila zelo uspešna. Udeležili smo se 16 ’ preskakovanju ovir v Sloveniji in mednarodnega lumiqa m Hrva.škem, ki je štel v kategorijo CSA. Z gotovostjo labk® j® sb^okovno delo trencija Jožeta Štiftaija, ki je prišel iz ?j' prevzel na polovici tekmovalne sezone 1993, obresto- t "“'“»‘jejo tudi doseženi rezultati v drugi polovici sezone od naprej,« je na tiskovni konferenci poudaril yooia sezona 1994 je bila zelo uspešna. Udeležili smo se 16 Htni ' naprej,« je na tiskovni konierenci pouuarii vouja Hlini, n Konjeniškega kluba Murska Sobota grad Rakičan "'»kovic. aiaenil, da je tekmovalna ekipa, ki jo sestavljajo člani Jože '•N Horvat in Katja Šajnovič, mladinke Maijanca Zrim, Mojca u Bogataj ter mladi jahalci Grega Jeza, Maja Vohar m '•»Slov«“““ vodilnih in najperspektivnejših v preskakovanju '•Slekm^'"''’ ""i sre za sorazmerno mlade jahalke in jahalce, Najuspeš-i® nedvomno Jože Štiftar, ki je s kobilo Melody A-club (jUi. zumiijih v Mariboru, Ljubljani in Gotovljah, Na državnem HSkip? prvenstvu v Velenju je bila Mojca Horvat tretja, mlada tftil,, 'P' po četrta. Na mednarodnem turnirju CSA v Umagu je bil |i”tead “ ‘"»a meanaroanem turnirju v uuuigu jc vn Marjanca Zrim pa četrta. Na turnirju v Celju je 'tnsA ’ siaieti, Marjanca Zrim pa četrta, rsa turnirju v i^-eiju jc zaprek 1,10 metra) Marjanca Zrim druga, njega a Mojca Horvat pa v parkurju (višina zaprek 1,20 metra) ^“83. Omeniti velja še tretji mesti Grege Jeze v nižjem 'itelza "'"‘"‘‘■jih'' Celju in Ljubljani, Tam je bila v višjem parkurju, ki za mladince, Marjanca Zrim druga, '•hiilla, " bjubomira Deškoviča si bodo v naslednjem letu prizadevali ‘liiovjli ponoviti. Zato bo potrebno veliko treninga in nakupiti httB,,,ovalnih konjev (zdaj razpolagajo z devetimi), ki so na LHajbih i “ hkrati pa se nadejajo okrepitev v tekmovalni ekipi, Ptinr, “.»‘^ho decembra. Pod okriljem Konjeniške zveze Slovenije SvaK' zaključni konjeniški ples, kjer bodo razglasili najboljše i? ’ .Rakičanu pa načrtujejo tudi večji turnir z mednarodno sedmih evropskih držav. Dobro sodelovanje s krajevno *SenS.°’*'“skimi možmi pa je porok za še večjo podporo delova-■^^Sa kluba Murska Sobota grad Rakičan, kasaških dirk S"' '594 “Z' “a hipodromu v Ljutomeru zaključek dirkalne CSklepiijL je, da so letos prvič Ljutomerčanom zaupali organi-^•ski Rbsaških dirk, na katerih se bodo predstavili vsi najboljši MILAN JERŠE zmaga na Madžarskem ki šahovske skrivnosti spoznavajo pod mentor- K.’ ki fn,.. in predsednika ŠK Rokada iz Lendave Jožeta Geren- Pogovor s predsednikom Judo kluba Murska Sobota Tončkom Kosom Brez ustreznih blazin in denarju so dobri načrti zaman Mutskosohoški judoisti dosegajo v zadnjem času vrsto uspe- dicionalni Judo pokal Murske hov tako v državnem merilu kot tudi na nekaterih mednarod- . Sobote. Pri tem nam pred- nih tekmovanjih, čeprav njihovo moštvo še vedno ne nastopa v najkakovostnejši slovenski ligi. Imajo pa nekaj zelo kakovostnih tekmovalcev, ki so jih v tej sezoni posodili nekaterim znanim klubom. O aktualnih zadevah na začetku nove tekmovalne sezone smo se pogovarjali s predsednikom Judo kluba Murska Sobota Tončkom Kosom. - Kako ste nasploh zadovoljni s pripravami na sezono 1994/95? »S pripravami smo začeli že avgusta, do danes pa je bilo že nekaj uradnih tekmovanj pri nas in v mednarodni areni. Treningi so ves čas potekali v prostorih TVD Partizan v Murski Soboti. Skupaj je vključenih 75 judoistov, in sicer od najmlajših dečkov in deklic do članske konku- renče. Naj omenim. da imamo za vse starostne kategorije na voljo pet amaterskih trenerjev. To so: Daniel Kisi-lak, Štefan Vehab, Alojz Kastelic, Franc Fajhtinger in Zoran Kos. Menim, da smo TONČEK KOS Priza- devni predsednik Judo kluba Murska Sobota. dobro pripravljeni na novo ligi, kjer se lahko uveljavijo. tekmovalno sezono.« J se odločili, Imre Cikajlo nastopala za da kar štirje vasi tekmovalci Judo klub Gorišnica, Franc Tako bosta Daniel Vehab in nastopajo v letošnji sezoni v drugih slovenskih klubih? razlog Pozderec za mariborski Branik, Zoran Kos pa za Ijub- »Poglavitni razlog za ijansko Olimpijo,' Vsekakor takšno odločitev je v tem, ker pa imamo še nekaj perspek-še nimamo vseh pogojev za tivnih tekmovalcev, ki bi nastop v prvi slovenski judo lahko dosegli dobre rezul- ligi. Največji problem so do- tate. Ker zaradi pomanjkanja Namizni tenis Pričakovan poraz v drugem kolu tekmovanja v evropskem pokalu Nancy Evans so igralci Moravskih Toplic-So-bote gostovali v Heilbronnu pri odlični nemški profesionalni ekipi TSV Maxell Sontheim, ki je bila v lanski sezoni polfinalist tega tekmovanja in tudi letos računa na visoko uvrstitev. Seveda igralci Moravskih Toplic-Sobote niso računali na uspeh, kljub temu pa so zapustili dober vtis, še zlasti njihov najboljši igralec Benko, ki mu je v prvem setu uspelo presenetiti nekdanjega nemškega reprezentanta Theicherta. Benkovič proti odličnemu Kitajcu, enemu od najboljših igralcev nemške prve zvezne lige, Xu Zengcaiu ni imel nobenih možnosti, pa tudi Unger proti nekdanjemu nemškemu reprezentantu Auwarterju. Vodstvo kluba s predsednikom Viktorjem Šbiilom pa je bilo razočarano nad gostoljubnostjo domačinov, ki je bila daleč pod evropskim nivojem. Rezultati: TSV Maxell Sontheim : Moravske Toplice-Sobota 4:0 (Xu Zengcai - Benkovič 2:0, Teic-hert - Benko 2:1, Auwarter - Un- stavlja velik problem to, ker moramo za to tekmovanje zagotoviti primerne blazine od drugod. Zato v Murski Soboti zaenkrat ne moremo organizirati uradnih tekmovanj. Glede samih uspehov v klubu pa moram poudariti, da beležimo velike uspehe mladincev ter mlajših in starejših dečkov. Tudi v članski konkurenci dosegamo dokaj zadovoljive rezultate. Naši judoisti so tekmovali na olimpijadi kadetov, na evropskih A-turnirjih mladincev, za bližnje svetovno in evropsko prvenstvo mladih pa imamo doslej dva tekmovalca, To sta Daniel Vehab v kategoriji 60 kilogramov in Imre Cikajlo v kategoriji 65 kilogramov, medtem ko Franc Pozderec v kategoriji 95 kilogramov in Robi Sadi v kategoriji plus 95 kilogramov še nista potrdila norme,« — Kateri pa so poglavitni načrti vašega kluba? »Približuje se že tradicionalno tekmovanje v judu za pokal Alpe-Panonija, kjer bomo sodelovali z mlajšimi in starejšimi dečki ter mladinci, To tekmovanje bo 23. oktobra v Lendavi. Zanj se je prijavilo 8 klubov iz Avstrije, po en klub pa iz Madžarske, Hrvaške, Lendave in Murske Sobote. To tekmovanje, ki se ponaša s kakovostjo nastopajočih, nam veliko pomeni, S pomočjo naših prizadevnih sponzorjev, gospoda Geze Džubana in staršev tekmovalcev pričakujemo, da se bo v naši blagajni nabralo več denarja, kar bi nam omogočilo uresničitev poglavitnih načrtov judo kluba,« MILAN JERŠE ger 2:0, Theichert, - Benko, Benkovič 2:0). Auwarter M. U. Badminton___________ Horvat drugi, Bukovčeva tre^a v Lendavi je bil L republiški turnir za dečke in deklice do 14 let, ki ga je organiziralo Badmintonsko društvo Mladost. Sodelovalo je 25 fantov in 22 deklic iz 8 slovenskih klubov. Pri fantih je zmagal Uroš Skerbiš (Tom Mirna) pred Miho Horvatom (Mladost Lendava), tretji je bil Miha Pohar (Olimpija Ljubljana), četrti pa domačin Daniel Novak. Vrstni red pri deklicah: 1. Darja Krese, 2. Klavdija Radin (obe Pirniče), 3. Martina Bukovec (Mladost Lendava), njega klubska kolegica Simona Koncut pa je bila osma. Mladi rod slovenskih igralcev badmintona je pokazal zavidljivo raven znanja, zato se ni treba bati za nadaljnjo kakovost tega športa pri nas. Vili Sekereš trajane blazine, zato si jih denarja ne bi zmogli financi-moramo izposojati od drugih rati celotne dejavnosti, se je '' madžarskem mestu Nagykamzsi, kjer so Po dvakrat so zmagali Vajdič, Gdnc m Gerenčer, Gal v madžarskem mestu Nagykanizsi, kjer so premagali '■'miziral. '^OJjjuligaša iz Lendave bie(in3®f?^®~Romurja iz Murske Sobote, ki so prvo tekmo '^Poru odbojkarske zveze na domačem igrišču šele' po s španskim moštvom Almeria-Unikaja, so slovi- Pth f^l’ in močnejši odpor na gostovanju v Almeriji. Šele '*|)o?o izgubili s tesnim izidom 2:3. Sobočani so proti še močnejši odpor na gostovanju v Almeriji. Sele i • ’ VaI' dv o IVaiJllU IZpIUUUI 4..^- ULZMVfvc**** — ' odločilnem nizu pa so izgubili moški - ___________________________ Mutomerčanov šo nas že pred leti prosili, če bi jim posodili svoje tekmovalce, Glavni motiv, da smo se letos odločili za tak korak, je v tem, da jim dovolimo nastopanje v slovenski judo - Kljub naštetim težavam z opremljenostjo in denarjem pa rezultati doslej niso izostali. Kako vam to uspeva? »Že vrsto let prirejamo odmevno prireditev, to je že tra- Druga državna rokometna liga za moške Nepričakovan poraz Pomurke v 3. kolu 2. moške SKL vzhod so rokometaši Pomurke doživeli nepričakovan poraz v Celju z istoimenskim moštvom 25:29 (10:14). Nastopili so oslabljeni samo z osmimi igralci, kar je vplivalo na končni rezultat. Strelci za Pomurko: Okreša 5, Lovenjak, D. Buzeti, Husar in Škraban po 4. V naslednjem kolu igra Pomurka doma z Dolom iz Hrastnika. Več uspeha pa so imeli rokometaši Kroga, ki so doma tesno premagali Ormož s 26:25 (13:12). In še najboljši strelci: Aleš in Dušan Kolmanko po 8, Meolic 3 ter Šemek in Sapač po 2. Rokometaši Mladinca pa so doživeli še Tre^a zmaga Mure v 3. kolu 2. mariborske lige je Mura iz Murske Sobote premagala Brunšvik iz Maribora s 6:2 (3865:3745), Zmage za Muro so dosegli: Smolkovič 682, Borovič 650, Durič 638 in Iskra 638, sodelovala pa sta še Šebjanič 645 in Babič 612 podrtih kegljev. Kajakaštvo___________ Nov uspeh Kuzmiča s. Durič en po visok poraz; tokrat proti proti Radečam s 17:31. Za Mladinec sta dala 5 zadetkov Gomboc in Gregorinčič. Nov poraz pa so doživeli tudi gralci soboškega Poleta, ki jih je v gosteh z 28:21 ( 15:8) premagala Sevnica. Za Polet so bili najučinkovitejši strelci: Žugelj 6, Čemela 5, Lovenjak in Secko po 3. Konec tedna bo v Murski SobJti velik domači derbi med Poletom m Krogom. Sicer pa so rokometaši Poleta v nedeljo sodelovali še na mednarodnem turniiju v Weizu v Avstriji Najprej so osvojili 1. mesto v skupini z zmagama proti Weizu s 15:8 in LUSK Graz 14:10, nato so v polfinalu premagali UHC Graz s 13:10 in v finalu zaradi pristranskega sojenja izgubili z UHSK Graz z 11:12. Za 2. mesto so dobili pokal, njihov igralec Kuhar pa je bil razglašen za najboljšega vratarja k L '' Ljuhi'^”!'. kola L A-lige moški so odbojkarji Ljutomera ilfiliaoizgubili z Olimpijo z 0:3 (9, 4, 12). Gostitelji so 6fij°'''^5^rio v napadu, dobro pa jim je šlo tudi za blokom. ®'’aia J in Lavrenčič (Maribor) sta v tretjem nizu pri izidu *’ili ^i^^^nierčane, ki so nato zaradi ugovarjanja dobila uva Sav> Ljutomer: Skrobar, Berlot, Kavnik, Belec, „ J)ruga sloVCnska kosarkarska liga Za ŽCUSke \lj.Soboto h ^®jnar, Šumak, Grut. V naslednjem kolu, ki bo na , v • h.''°'na"°n''XTm"elkim Vuovicm uspch PomuTk moški dobila dva turnirja. Simon Kuzmič, član športnega društva Prijateljev raznih športov hotel Diana iz Veržeja, je v kajaku enosedu na " ' ' 42 kilometrov dolgi progi od Brežic do Zagreba osvojil L mesto. Skupno je sodelovalo več kot tekmovalcev iz Hrvaške in Slovenije. Strelstvo sto Zmaga Tumiščanov Pred začetkom tekmovanja v državni strelski ligi konec tedna so strelci SD Štefana Kovača iz Turnišča sodelovali na močnem turnirju v streljanju s standardno puško za pokal občine Krško v Leskovcu. V konkurenci 24 •ti*«, K®'" Beltinci 3:1 (8:15. 15:8, 15:12, 17:15), Po Sobn, '' konkurenci 12 moštev na 10. mestu z dvema bodo v soboto na domačem igrišču K ki imajo eno zmago. K L Ženske o........... ki imajo eno zmago. K''’ tlS®7"“^''2n5:12t 14:16,9:15, 1^9)'n K"! 15:12, 15:12). Obe pomnfski mošt s ' r*'" '®^‘^'®®' 3- kolu b^Xaf"la), Sobo- ■ i. -I« gostovalo v Domlalah '78P'’'oX')ea'n7'^ ^S kt^K <^0'15, 14:16, 11:15). T‘‘ko so ‘'“ll^^V® "®Pno brez zmage. Pomurje II pa 1® ■ 8 ■5 m je po dveh kolih še brez zmage. Pn moški v ------------------ Pomurke '^''i pokala Slovenije igralci Pomurke gosto-- kjiwv»*»jw •&“* Šibili 2 domačini tesno s 17:19 (9:12). so moštev so s 1741 zadetimi krogi osvojili prvo mesto pred Olimpijo 1726 in J_______ 1. pohorskim bataljonom iz Ruš 1718. Med 72 strelci je bil Turniščan Vili Ravnikar s 584 krogi četrti, Božidar Derakovič s 579 osmi, Robi Markoja pa 11, s 578 krogi, V sobotnem L kolu slovenske strelske lige se bodo Turniščani pomerili doma s strelci L pohorskega bataljona Ruše, Ljuto-- mer bo nastopil ” ' f"*' SL Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote, ki so uspešno startale v novo Flisarja s Tišine pa bo imela za nasprotnika drugouvrščeno moštvo iz prejšnjega prvenstva SD Alojza Hohkrauta iz Trbovelj. sezono, saj so v 1. kolu zmagale v gosteh proti močni ekipi Jesenic, tudi v 2. kolu niso dovolile presenečenja. Na domačem igrišču so zanesljivo premagale Maribor B s 85:60. Največ košev so dosegle: Sokolanova 30, Drožinova 25 in Novakova 17. Visoka zmaga pionirk in poraz kadetinj Pionirke Pomurja so na gostovanju v Ljubljani zabeležile rekordno zmago kar s 66:4. Izkazale so se Jocičeva s 16 koši, Svetinova 14 in Glišičeva 12, Kadetinje Pomurja pa so izgubile na gostovanju s Celiem 60:78. Še strelke: Škoberne 15, Gorčanova in Orijeva po 9. Kegljanje-----------------------_ Vnovični poraz Radenske v z Tudi z drugega gostovanja v 2. državni kegljaški ligi pri ekini HMr, Medvodah so se kegljači Radenske vrnili poraženi. DvSboHo^ hu 2:6 (5143:5357). Edini zmagi za Radensko sta dosegla Stei^aj Kovačič 893. Visoka zmaga Nafte Š. M. V 3. kolu prve mariborske lige so kegljači lendavske Nafte premagali Prepolje s 7:1 (4801:4661). Zmage so dosegli: Kuzma 836, Horvat 810 Levačič 807, Žalik 790 in Peric 785, Matko pa je podrl 773 kegljev, M. Žalik V Ljubljani proti novincu Proleterju, SD Kolomana F. K. Atletika _____________________________________ Kros za sestavo reprezentance Pri tretji osemletki v Murski Soboti je bil jesenski kros za sestavo občinske reprezentance, ki bo konec tedna nastopila v Čateških Toplicah na republiškem tekmovanju za pokal Dela. Doslej je bila reprezentanca soboške občine vedno med prvimi desetimi v Sloveniji, zato upajo, da bo tako tudi letos. Občinski kros so izvedli Športna zveza. Atletski klub Pomurje in OŠ III. Zmagovalci: ml, pionirji A (letnik 1982) Željko Rogan, OŠ Sv, Jurij; ml. pionirke A (letnik 1982) Polonca Horvat; ml. pionirji B (letnik 1981) Denis Šeruga, OŠ Grad; ml. pionirke B (letnik 1981) Anita Krančič, OŠ I; st. pionirji (letnik 1980) Dejan Obal, OŠ Tišina; st. pionirke A (letnik 1980) Ivana Huzjak, OŠ III; st. pionirji B (letnik 1979) Jože Vrečič, trg. šola; st. pionirke B (letnik 1979) Blanka Denko, Gimnazija M. Sobota; ml. mladinke: Larisa Donko, Gimnazija M. Sobota; ml. mladinci Tomaž Tratnjek, Gimnazija M. S.; st. mladinci: 1. Kristijan Baranja, Pušča; st. mladinke: L Sonja Virag, Gimnazija, M . S.; članice: 1. Daniela Donša, SZŠ M, Sobota. Oglašujte v Vestniku stran 16 vestnik^13^^^^j iz naših krajev Varstvo otrok nekoč in danes (Razmišljanje ob letu družine) Povod za današnje razmišljanje mi je dala sestra, ki me je pred dnevi vsa obupana klicala, da več ne ve, kaj naj dela, ker njena vnukinja Hana že nekaj dni odklanja hrano. Vzrok za njeno slabo voljo ni bila le okroglolična zdrava deklica, ki so jo mučili zobki in velika vročina, ampak tudi njena hčerka in zet, ki zaradi Hanine neješčnosti več nista sama jedla, ne spala in bila z delovno storilnostjo »na psu«. »Ščista me napravita na noro,« mi je tožila in dodala, da je sama vzgojila tri otroke ob delu, brez organiziranega varstva, »pa so zrasli«. Iz njenih besed sem razbrala, da kljub razsodnosti tudi sama izgublja živce in se boji, da le ni kaj hudega z vnukinjino neješčnostjo. Mala, štirinajstmesečna Hana, pa je bila, kot najlepše negovan popek, zdrava kot dren, le z občasnimi težavami v razvoju. Jaz pa sem se v mislih vrnila v svoja otroška leta... Videla sem drago, malo, slamnato kočo. Očeta in mater, ki utrujena garata na dva in pol hektarskem posestvu, ki naj bi prehranilo, poleg njiju, še dvanajst otrok. Vsaki dve leti je prijokalo na svet bitjece, ki je zahtevalo svoj »prostor pod soncem«. Tega je bilo v nizki koči bore malo. Bila sem najstarejša in že prav kmalu odgovorna za varstvo mlajših bratcev in sestric. S sedmimi, osmimi leti sem že s starši delala na polju in skrb za najmlajše se je prenašala na tiste, ki še na polju niso mogli delati. »Nega« našega dojenčka se je pričela zjutraj, ko je mati zakurila v krušni peči, pogrela vodo in ga dala v »koričece«. Pod otroka je položila polulane in pokakane »plenice« (krpe iz starih nerabljenih kril ipd.). V tem času, ko je otroček ves rdeč zadovoljno ležal v topli vodi, je sama pomolzla, nahranila svinje in kokoši ter skuhala mlečen močnik za zajtrk. Mi smo otroka nadzorovali, da ne bi padel na tla, mu »plali« vodo po prsih in trebuščku, da se ne bi prehladil. Potem ga je namilila, splahnila in zavila v štručko z rokami tesno ob telescu in povezano s povojem od vratu do konca nogic. Nahranila ga je na prsih, ga dala v drugo, nekoliko večje korito in ga z dudo v ustih potisnila pod posteljo, da bi v miru čimdalj spal in da ga ne bi grizle muhe, ki jih je bilo povsod dovolj. Potem sta z očetom odšla na polje. Mi pa smo dete nadzorovali. Kamiličin čaj s saharinom smo mu običajno spili. Če je bil preveč lačen, smo mu v ustih prežvečili kruh in mu kar s prsti vsebino potiskali v usteča, da se je za silo najedel, dokler ni prišla mama s svojim mlekom in ga nahranila. Previjali smo ga z veliko težavo, predvsem zato, ker smo ga morali povijati. Potem smo ga nosili s sabo po »škegnju«, kot »mačka mlade«. Ne spomnim pa se, da bi se kateremu kaj hujšega zgodilo. Naše delo varuhov je bilo zelo olajšano takrat, ko je oče sam naredil lesen otroški voziček. Dete je ležalo v njem na slamnati »stroži«, kot »Jezušček v jaslicah«. Zrasli smo. Razen enega, ki je umrl pri štirih letih, smo vsi Živi in zdravi. In zelo radi se imamo. Naša mala Hana ne bo, na srečo, nikoli rasla v takih razmerah. In prav je tako zanjo in za vse naše dragocene, slovenske otroke. Preteklosti, pa kakršnakoli je že bila, ne Naš pogovor z Andrejem Zrimom O smemo pozabiti nikoli. Cilka Dimec-Žerdin ■ GORNJA RADGONA - Ob mednarodnem mejnem prehodu je podrtija, ki »krasi« podobo mesta in daje neugoden in neprijeten vtis turistom in drugim popotnikom. Lastnik bojda nima denarja, da bi to črno točko odstranil. Mar naj potem tako, kot je, ostane v nedogled? (J. K.) ■ JURŠINCI-Na območju te krajevne skupnosti so letos uspeli asfaltirati kar 3,5 kilometra cest. Ta čas obnavljajo zdravstveni dom, v katerem pa se bo našel prostor še za otroški vrtec. Skrbijo tudi za zdravo pitno vodo, ki jo bodo napeljali kmalu tudi na Gomilo. Pridobitev v Juršincih bo tudi telovadnica oziroma večnamenska dvorana, ki bo ob osnovni šoli. Zanjo že pripravljajo načrte. (Š. S.) KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - Sredi vasi stoji pano, na katerega lepijo plakate. Proti koncu tedna jih je vse več in drug drugega prekrivajo. Sicer pa je podobno najbrž še kje drugod, pa se postavlja-vprašanje: Kaj pa uvidevnost do tistih, ki so plakat prej nalepili? (J. Ž.) LENART - V zvezi kulturnih organizacij ugotavljajo, da so številna kulturna društva spet zaživela, kar je seveda hvalevredno. Sicer pa pripravljao tako imenovano arhitekturno delavnico, v okviru katere bodo študentje ahitekture, umetnostne zgodovine in etnologije proučevali arhitektonske značilnosti v lenarški občini. V ZKO pa sila neugodno ocen ujejo odločitev občinske vlade, ki je prodala prostore v nekaterih kulturnih domovih, čeprav so le-te zgradili vaščani s prostovoljnim delom. Obeta se veliko hude krvi! (B. S.) O I' iS iht Župnijski pastoralni sveti JL CF JL ga- mašo vaje ljudskega P Radgonski župnik Andrej Zrim tudi po obnovi župnijske cerkve ne miruje, saj je bil pobudnik za zgraditev dveh novih poslopij. V prvi stavbi (tloris je 22 X 14 metrov) bodo v kletni etaži prostori za razne dejavnosti, med njimi tudi za župnijsko Karitas; v pritličju bodo tri veroučne učilnice, v nadstropju bodo uredili večnamensko dvorano, v podstrešnih prostorih pa bodo imeli arhiv in knjižnico; našel se bo tudi prostor za pevce, tam pa bo še kapela za manjše skupine. Druga stavba bo merila 6 X 10 metrov, v njej pa bodo garaže, kurilnica in pomožni prostori. Andrej Zrim pa je angažiran še kot prodekan Ijutomersko-radgonske dekanije in škofijski referent za župnijske pastoralne svete. Zadeva je aktualna prav zdaj, saj bo 22. oktobra v Mariboru srečanje župnijskih pastoralnih svetov severov- zhodne Slovenije. Najprej bodo ločena zborovanja v sedmih cerkvah, kjer bodo obravnavali naslednje teme: Župnijski pastoralni svet in zakrament uvajanja, Župnijski pastoralni svet in Karitas v župniji, Župnijski pastoralni svet in priprava na zakon. Identiteta župnijskega pastoralnega sveta. Župnijski pastoralni svet in duhovni poklici ter Župnijskim pastoralni svet in skrb za sodelavce (bralci, ministranti, pevci, katehisti ...). Ob 11.30 se bodo sešli na plenumu, na katerem bodo podali poročila o delu po skupinah, med 12. in 13. uro pa bo maša, ki jo bo daroval škof dr. Franc Kramberger. - Kaj je temelj za delo pastoralnih svetov in kaj vse je pastoralna dejavnost? »Z zakonom o cerkvenem pravu je predvideno, naj bi imela vsaka župnija pastoralni svet. Na območju mariborske škofije smo na pobudo škofa g. Krambergerja v posameznih župnijah izvolili člane župnijskih pastoralnih svetov. Te je škof v marcu potrdil in župniki so jim izročili listine o imenovanju. Imajo od 8 do 20 članov, predsedujejo pa jim župniki. Pod pastoralnim delom župnijskih svetov pa je mišljeno: verouk, cerkveno petje, obhajanje obredov, priprava praznikov, obiski bolnikov, karitativna dejavnost, verska znamenja, katehumenat ...« - Koliko članov pa šteje radgonski župnijski svet in kako je organiziran? »Glede na to, da je naša župnija zelo velika, imamo 25-članski župnijski svet. Pet članov sme namreč imenovati župnik. Svet sestavlja duhovščina, katehist, zastopniki ključarjev, člani župnijskega go- nih krajev in neokatehumen-ske skupnosti Pot. Župnijski pastoralni svet ima tajništvo, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana župnijskega pastoralnega sveta. Tudi radgonski svet ima komisije za določene naloge. - Katere komisije imate pri vašem ŽPS in kaj je področje njihovega delovanja? »Župnijski pastoralni sveti morajo .prispevati k blagom celotne Cerkve, zato naj se po- Ib samezni člani zaradi darov in odgovornostih, ki so jih sprejeli, vneto trudijo, da bodo pri svojem delu vestni in naj prosijo Boga dar modrosti’ (C 35). Komisija nažega ŽPS za bolne in ostarele pripravi vsaj enkrat letno srečanje bolnikov, člani obiščejo ostarele in bolne (doma in v domu oskrbovan- spodarskega sveta, pevcev, molitvene zveze za duhovne «ev) in jih pripravijo na spre- poklice, potem zastopniki raz- Mestni svet KS Murska Sobota Zadovoljni z uresničenimi nalogami Na seji mestnega sveta KS Murska Sobota so z zadovoljstvom ugotovili, da je večina nalog iz letošnjega programa uresničenih. Odprta so ostala le vprašanja glede ureditve semaforizacije v mestu, parkirišč in dela Grajske ulice pri zdravstvenem domu ter mestnega pokopališča. Do konca leta pa naj bi uredili še nekaj ulic in pločnikov v Murski Soboti. Tako je predvideno asfaltiranje Ulice ob progi v dolžini 600 metrov. Južne ulice in dovozne poti do vzgojno-varstvenega zavoda na Gregorčičevi s Cvetkove ulice ter ureditev enostranskih pločnikov ob Ciril Metodovi, Štefana in Mikloša Kuzmiča ulici. Skupna vrednost teh del bo znašala okoli 15,8 milijona tolarjev. Znova pa so načeli problem magistralne Cankarjeve ulice, ob kateri sta dve osnovni šoli. Odločili so se, da na Republiško upravo za ceste pošljejo poziv za čimprejšnjo ureditev te zelo prometne mestne ulice. Na seji, ki jp je vodil predsednik Bojan Žunič, pa so načeli še nekaj drugih aktualnih vprašanj. Med drugim se v mestnem svetu pripravljajo na skorajšnje tradicionalno pogostitev občanov, starejših od 70 let, stekle so že tudi priprave na lokalne volitve. Med drugim so povedali, da so roki za izvedbo volitev novega župana in občinskega sveta dokaj kratki. Bodoča mestna občina Murska Sobota naj bi imela 26 občinskih svetnikov; od tega naj bi jih bilo 15 iz mesta, 10 iz bližnjih krajev, ki bodo tvorili mestno občino, enega predstavnika pa bodo imeli tudi Romi. Mestna občina bo verjetno razdeljena na tri volilne enote. Eno bi tvorilo mesto, drugi dve pa Bakovci, Rakičan in Nemčavci ter Markišavci, Krog, Černelavci in Pušča. MILAN JERŠE jje ijuosKcgu r ritas pa S— . . duhovnih in S® N I jem zakramentov, zlasti ob božiču in veliki noči. Komisija za romanja pokrbi, da se ne izneverimo tradicionalnima dvema letnima romanjema, od tega je eno na Ptujsko goro. Skrb za ureditev verskih znamenj ima istoimenska komisija. Tretja je komisija za liturgijo, petje in verouk. Poskrbi za praznovanje večjih poraznikov, za zborovsko petje, pa tudi za utrjevanje ljudskega petja. Tako že imamo vsako nedeljo pred « naslonil' I - F lij skah.« nem svetu pa so niki ključar ev. Mar o po cerkvah le eneg »I cerAvan te e. o SKU pod To p gospodarsko ko j j. jjj, ki od vernikov izvoje v župniji skrbjo sko pa s« ske zadeve. V na voljo tiiiJ vah, kjer < več denarja, cerKv darske komisij« vorno d«-SIJO in tako razui---hovnika. P® • T denarjem bolj n gospodarske k^^gjesu’®, ključarji neke vrste tesne®' so župnika, gonska Sicer.P/ S«™isija župnijska ^„ib ,a. skrbi za potek.d ložb. Prej J« ^aaniaDS^. cerkve, zdaj pasjih a . rani P® past® nic. Tako Hi .in i ž t, »» S svet kakor „ sija (ključarji (zaupanje) 5 lei- zup“'J7 'va «07 Veseli me imata " uspel_ ajt ,1. končno za ^ro»P« tako s pog°''°..vih p^^jjjliiii kaj pri svetih gre. ponavadi pra J ^jdiiiiO' j, borniki«,zdajP nekaj več. “f je pnftjj* imajo nalogo ,j j. seje, ampak daj^’'Ae' stanje župmj jstoral”° j u novo . v srn ŽPS celo .P'j ora vedeti, fV j, ŽPS postdv‘l - on in njegri nekaj več. mora V vsem pa mačih ■ ■ ■ njego'' « Prleški fiiČkec f prieSKen preametji, v Marprogi, v ’m doj vdrdpnoiišč čdčn Festivol narččnihpoP I laični^' jč ...rX. Samo letos je spomčnik Kocbeko Jiirji ob -g/lil o ta Ičvi!« tak so »Zapojmo fsi, Štajerc naš se včsčli.. -f prlešken predmčtji, v Marprogi, v soboto, k^ra mo še skds trdi kocen. Samo letos je prl^čina še meša, kak rega so pre pri Sveten_____ bdle ta levi. »Ti si malo ta Ičvi!« tak tist&mi, kefijS bija malo čbhjšm. skupnega s politikoj »ta Ičvi«, ka se spomenikpostdvlenibdle kak nčz Ičvoj J ta la % iin «a Sv <« 4 Hi Pl Hi: i: Ea i« la- la spOfficniK posiOvtCfii uoic KuK nt z. J s-fčstivoii f soboto pa do pjč mčli ribičko »j bdjo; pa žito do kosili; pa kldšare do sč s bdžali; pa čiili tč štajčrskč frajčrč; pa P^^^ s Jo si pa bdgih moških; pa ot prijdtčlof, pa q(o šli na Triglof z ansamblom Prčrdd s ‘^^1 h pa rial jillh napisa vižo za popčfko »Pje, si lojN ^d Va^ll skrivndstni čudčž, sč do Čiidčžna pdlja poSl^k^ spldča sč ifi na toti fčstivol, č'i tč Ič kartč aap nniiP - ........- • • p6p^l'iPfjppolk^lp^ KOSKura; pa cavina riisara, j. ■„ na bo j , .a kak koka jarika, pa šč drilgč. NajbolČ faj ge do sč po glodali, gdo de ddba prvo nag g^fčti' špirafci, ka mčših nagrdd sploh nčmrčjo d J jč, ka de hče! Hec jč bija tiidipri Sveten Jiirji na otrr) clrs^lsr spomčnika. Gda je dr. France Bučar P bO Jb M it KI- '•‘M bčjo; pa žito do kosili; pa i-------- .. „„ bdžali; pa čiili te štajerske frajere; pa Jo Sf šK na skoro najbojše pšfce, ker'i do I IH k: h, fei iHi tjo ^ti I’«! 10 Hit skladatelof, tiidi krola slovenskih vai Roškara; pa Edvina Flisara, večnega vanju ulic v naselju černe-lavci. M. J. ■ MURSKA SOBOTA ~ V letošnjeiti programu sklada stavbnih zem- M. -BI RAZSTAVA - Na osnovni šoli Videm ob Ščavnici so ob praznovanju 90. obletnice rojstva pisatelja in pesnika domačina Edvarda Kocbeka pripravili razstavo pod naslovom Kocbek in njegov čas. Učenci in njihovi mentorji so številnim obiskovalcem prikazali veliko narodno bogastvo, ki ga -na srečo ponekod še hranijo. Nekaj eksponatov smo ujeli s tem posnetkom. - Fotografija: L. Kr. VANEČA - V delih katastrskih občin Va- Ijišč je dan poseben pouda- rek družbeni usmerjeni neča. Moravske Toplice, Ju-gradnji. Gre predvsem za '' '' ' - - dela v Gregorčičevi, lendavski in Kocljevi ulici, poleg tega pa Se v Kerenčiče vi, kjer nameravajo pridobiti in urediti površine za gradnjo. Hkrati velja omeniti oddajo zemljišč v Beltincih-Jugovo ter za obrtno gradnjo ob NorŠinski cesti in za Agro-servisom v Murski Soboti. M. J. ■ ČERNEtAVCI - Ker stanovalci dosedanje Liškove ulice vztrajajo pri tem imenu, nikakor pa ne sprejemajo preimenovanja v Košičevo ulico, sta zbor združenega dela in družbenopolitični zbor občinske skupščine sprejela njihov predlog, S tem je tudi potrjen občinski odlok o imeno- rij, Martinje. Gerlinci, Bodonci. Kuštanovci in Kri-ževci so letos uvedli agrome- lioracijske postopke. Ž njimi želijo izboljšati kakovost zemljišč in jih zaokrožiti. M. J. KUPŠINCl - V tem kraju končujejo grad- njo kanalizacije, ki je v bistvu nadaljevanje že končane kanalizacije v Cerne-tavcih in Veščici. Dela izvajajo delavci Pomgrada-Niz-kogradenj iz Murske Sobote, predračunska vrednost te naložbe pa je 19,5 milijona tolarjev. Denar so zagotovili iz krajevnega samoprispevka, prostovoljnih prispevkov krajanov, nekaj sredstev pa so dobili iz občinskega proračuna. M. I, gldvni giič, pa rSka: glovni guč, pa reka: »Kocbek je mj^ .. samostojne dridve. Zavolo razmer Pf JL »Efeta - odpri se«; tS so se otprlč cerkven vi j^ stdpa nšnapovSdani Milan f poboim všnda zatč, ka je bija pri spčvidi pni ,av6lii Grmiči. Toti' jčmi jč zagvišno da pa afer z ordžjon, pa Hiton, pa pnavosodjom K . icflj ^njS oa Janšo, na za fsč - sč oa tS včtč, kn lU pa Janšo, pa za fse - sč pa tč včtč, r.u /•''^1 veki človik, čiglih mdli po cčntimčtrih, vdrjč. - P'' Bčk naj vdrje tiidi odboj kare merka. Se posčbno naj vdrje slovenske od se pje riiknile z belgijskimi odbojkdšica Ičttd^ijitlt^' žoven, to jč devčtnodvajsetega oktdbra " (jeli gf ® rani. V Lotmerk so prišle odbojko špild r johf pa pre zatd, ka jč začčlo fajn vino vrčii- Jo p/t Ibtmerškii odbdjkafi v najčlitnčjšo držov sč ruknili z Olimpijoj, pa so ostali Pl pN Drevenščk jč prč totčmi kiiji znd viijžgo slamč pod ritjoj. Naj živijo festivdli fsčh sdrt! Vaš fakin M h. stran 17 1994 »13. oktobra 1994 IZ naših krajev i.Ka- ovek® vas doma >)obra, stara mlatilnica čaka ' ' ~ 'v-..' >' I Na 'Titašanje, čemu mu bo- ?™®iiilatanici, je Jože Vu- n L ,'• "“»lunici, le joze i * J “doline povedat, da , ' »'uiiuv puveuai, ud se ve, ali morda ne bodo ^prišli časi, ko bo eno od Ihti. — istuf' ,7Uporabljal za mlatitev. Da jiiiiii® I it bil v težavah, če bi se ll"®* pokvarila, je dobro, da leja«' druga, s katere jjjio |'“’iioiBlje nadomestne dele. se 74-letni Jože Vukan^pa^^. v stroje dobro razume zato, ker je po poklicu strojni ključavničar, leto 1937 je Aleksandru Šavlu na Prvo vajensko bil pri mojstru Vaneči. je naučil popravljanja j Tam se je . -mlatilnic, žag na »gater. ■« in mii- končani učni dobi je ■ tl i''"- ' - To pa je Vukanova nabira gobe. Tale večja je na pokopališču v Dolgi vasi ■____________Mi c Sv* VEŽICA - Pred nekaj leti so na pokopališču v uuigi ,0,. postavili novo mrliško vežico, te dni pa so obnovili se staro, tako da zdaj imajo kar dve. Poslej je pokopališče lepše tudi zato, ker $0 odstranili podirajočo se betonsko ograjo in namesto nje bodo zasadili ciprese. Ob novi pokopališki vežici nameravajo postaviti zvonik. ~ FotograBja: J. Ž. J z ■*» nov. Po koiivai,. ___ delal pri Vučaku v Kupšincih, ■■ času mlačve pa j ’ • V času miavvi. znani d61inski svojo mlatilnico 5' Sl® ■Ji roso iie.k' bilo, ko bi ga d^’: 1918. leta. S prvo ' '“I*' lil« mlatilnicami so , rž ... vse tja do Najprej so mlatilnice (užW Viji^f^^obilo naokrog vozili 4v pozneje so kupili samo-s»« KP^^l^omobilo, ki je sama b.s8 h^^^8®boj mlatilnico. Po-površje trak-'o” E.v’*‘^'^®’‘'ini so vozili in po- ospo- d»’ ’>kt' samo- pa je pognal . Kako lepo bi madžarski oku- i - .x; oatorji pustili v miru delati! Pa Fant je moral na ga niso! Fant je fronto SO! rani J- — . . Še dobro, da so ga Rusi samo ujeli, ne pa tudi ustrelili, in poslali v ujetništvo v Romu-“ A ..u VnHer se e vrnil 1943. nijo, od koder se je niju, vu i\vwv. - - leta, ko se je kot strugar zaposlil v soboški Panoniji. Nove oblasti so se spomnile, da je ’’ ' —''1'-' vvnrevz- 25-letnika malo »prevz- gramov. « v služenju narodni voj- Vlasta, poklicna kmetovalka, ki tudi rada je tehtala 1.100, manjša pa »samo« 800 Klh-l^^^ttimi so vozili in po- treba ___ ^v-'Vo vrnitvi se je zaposlil kot leta je Vukanov ski.Po^mt j ! G/ ?'«ilnico mlatil le še Sev«, ker se je tam stiti umru=^ saj ,i# E«1®19%. leta je Vukanov ‘ ?'^^l'ltilco mlatil le še no’’ saj so mu delo kombajni. V zad-1^ »zmai« nrišel tudi za stalno domov, kajti na veliki kmetiji je bilo treba nadomestiti umrlega očeta. Pa tudi ’ cfli ial»' OJ«- njive. tja šli na delo tudi.nekateri so- jg ponašala sedje. Po petih letih se je vrnil pravljena, saj so nadomestni deli na železni mlatilnici. Vukanova kmetija obsega 18 hektarjev različnih površin, tudi ni usmerjena v eno zato 1 a, Vukan ni več Fotografija: L. Kramberger KIVI - Milan Čuk z Grajskega hriba v Gornji Radgoni že osem let goji kivi, ki mu da nad 200 plodov. Ob kiviju pa je letos zrasel okrasen, a užiten paradižnik, ki se je povzpel v višino več kot 3 metre. Lastnik se je pošalil, da paradižnik in kivi tekmujeta, kateri bo višji. Sicer pa je dodal, da za zelenjavo in rože predvsem skrbi žena Marta. Obema pa dobro da počitek na domačejm vrtu. 'i m aii^* si’® ii'' 18^ je? ti” ” Sklad stavbnih zetiiljišč fi-kanalizacijskega *'’^ih' večjih nalivih zadržala nagel dotok h bregu, saj je vo&bb vsakem i^em nalivu dvorila pred bloki, Dela, ki jJh ojiravijajo ^gospodarskega podjetja Mura iz Murske So-stala 1.720.{XX) tolarjev. (L. Kr.) Rtiate/-^^ “Stanovanjski sklad te občine je razpisal ^^ ^®®iunovanjskoposojilo. Na voljo je 10.000.000 ' 'Ta«ina i« do 10 let. obresttta mera pa je Ju kahaljstsctjšfe^S® zsidfiala nai^l dotok Pozneje se Jože . iposlil, ampak je delal le na ■ kmetiji in v sezoni je mlatil pše- B . Če se je kje kaj pokva-rilo, je bi) takoj zraven in na- f' odpravil. Tudi kak nado- f: izdelal, saj je P zai nico ie ta”* S'''Vračilna doba je do 10 let Človek in njegov konjiček i^ii * Si«. pako mesten del je sam vendarle ključavničar strojev m v nedogled, so . Ker pa i mogoče popravljan te Vlnnile prva, druga m sčasoma klonile tretja mlatilnica. iz lesa, pa je Četrta, ki je____ zdaj uporabna. Če pa bi se vendarle pokvarila, bo hitro po- v ■I Preslikal 16 cerkva 1 V reportaži o novi kapelici v Desnjaku sem zapisal, da jo je poslikal Stanko Kosi iz Pršetinec, vasi na meji ljutomerske in ormoške občine. Omenil sem tudi, da njegove nabožne podobe - i človeka gledajo, pa naj se postavi s katerekoli strani slike. Tega .—11,„* S..U«.}. sem bil prepričan, daje pač seveda nisem razlagal kot čudež, saj sem bil prepričan, da je pac ^nio mojemi poslanci šlo. Pijtan zato kak je tou mogouče, ka je naša kukorco napra- hij,''oj/SCdm/ šlo. Fijtan zaiu n-.... J- _ bi Ti v •• X, T, vlada letos 17 tolarof cejno za kukorco napra- 'kj( .P^Zdravian vila, že lani non je pa za pomouč po suši po 24 zavoirfet gesenski (ojaj-gf računala? Je tak fejst poštena, ka pri ' za nas F?'”®?: sakon kvari srmaškoga kmeta more zaslužiti? ^tvs ? *akši h,£ vesejli biti tudi Sgusid Vinci pravi, ka je s ten ranč tak kak i® naj’bole f česti jglko v6 krijčanof lokalnof samoupravo! ’—''■■"fi narod bole razni nouve občine, --- "Si teiKU v. ...... T?^'4clico B g® ništerni sladko drugi pa aj, ^aj^ prousti narod bole razni nouve ouu.,.v, r . so duogoga žijtka ''gaš tj-f "'ojof starof Zuškof sva eto fjaj^ale Te ste vij ton fparlamenti pravli naj se doj brala, pa ka jj3j.gj ^g^ gdlouči na referendumi ka ste ščeli '' '’liU®'njek san večer doj stisno pa odgovornost doj s svoji plejč na driigoga po- ’ V^Ucg g "^lejo, ovo sva pa na drugi den tijsnoti pa je tou tak v6 vidlo tak kak če bi ■ O K '^■nti. ^^gd jaCne pse edno čonto lučo naj se za njou €’ ®4Soi za edno piito pa čujen ka jejo Po tiston, da je tou za vas božno vo < s P° P® prišlo, te je nikši vrag v6 najšo ka je tou nej l i _ coof zguCavle. Za par hijpof se ^^g p^avi liki somo »poizvedbeni« referen------------------------------------------------------------------------o nM trbei zaistino gjemati. Po takše 1} * '** —''V« vp-ijti na i tou tak edno čonto liičo naj se za njou t ».‘'‘''a p«x ° 5°^ nt« nabrala f Uk i»i , - sebo^riuK Za par hijpof se G^g pravi soufid Želarof Vinci, r" «« ea POSta^*^”^ bUO piav« k^' Želarof Vinci, pa prlej ga “gj trbej zaistino gjemat.. ------ , Brer san vido ka je preveč tisto, ka so tej prejgnjejši s sake vejsi pa ‘«llti ^Poprpiv i« Krajevne skupnosti po gilejšaj ge so fkup odili ’ ' *’dA^'’>ar ip'’^ preklinjati pa praviti kakši pogajali, svajuvali, kipuvali pa odavah ' K sn spadno- Komaj san voutome za nouve burgermajstre ali župane J i*’ti sn ° "“j P®''®j’ pa se ka til kcoj ide malo topla malo mrzla - i k pravilo, pa te začno pripoveda- pa polačuvo tiste račune kelko je ' K^'’^8aDaiHx . ■ . r, ■ .. tou koštalo pa zaj nikaj ne vala, tou bi prej ( ' '^’nt^tolet'- a, šteri zaj f Soboti živej je (^belg von o vaši plač kraj potegnoti nej pa na i l‘’si 84 Pa t ^®’'®'4de zbu edno njivo kouli gteri porcijo plačujejo. Ci bi pijtah ' i! %'"'Slo tj®*'zbu pa kukorcu posejo čg jg ^a tou naj referendum ešče ednouk ’ ! Poi>„ hficg, lou vgesen oda ka telko doma ug,.fie hj tou zagviišno bilij ošterjaši šteri so ' i«>Zi£"ikši krajcar dobij. Njivo je t^velke sefte napravili. „ , pa tildi predse umetnoga pg gajgj pavSrskoj pameti ste vij cejli cajt .......... «tero ta kak tisti paver, ka je tele od krave Vrava sploj gonila, pa , ka ste tej zakon spravili kak — mladoga umetnega kak tisti i kak se je krava Servuu —--- tako z vsemi slikami. 65-letni Stanko Kosi mi je od uuiajvLi —j-4_, pojasnil, da vse slike nimajo teh lastnosti, ampak le določene, kajti »trofiti je treba z očmi in pikami v njih, nos senčiti ...« To mu je uspelo ne le v Desnjaku, ampak še marsikje drugod, pa tako tudi na dva metra veliki sliki Marije z detetom in angeli, ki jo je naredil zase. Povedal je, da je ne pokaže rad, saj da bi jo tisti, ki jo vidijo, radi imeli kar takoj zase, ampak ta slika ni naprodaj. Meni jo je pokazal. »Dobro sem 65-letni Stanko Kosi mi je j je ob obisku na njegovem domu kajti »trofiti je tudi na dva metra v njih, nos senčiti .. veliki sliki Marije z^ detetom in angeli, ki jo je hodil v osnovno šolo, zgled dobre risbe ■ ■ ■ ‘ —i.xx; Doline je ože v uKZBii — - •moral« ostati na zemlji, kjer »Dobro sem risal in slikal že ko sem pridobljeno ključavni- Učitelji so moja šolska dela razkazovali kot „0—_ znanje še kako pride oziroma slike, včasih pa so me tudi nagradili s šolskimi potrebšči- zlasti pri obnavljanju nami Bil sem namreč eden izmed peterice otrok revne družine. j; U.In možnosti, da bi se Jože Vukan iz vi pa mu I čarsko znanje »e »o«« r--- ____ prav, zlasti pri obnavljanju nami. Bil sem namreč eden izmeu -------- mlatilnice. Tedaj, bili so pred- in medvojni časi, tudi ni bilo možnosti, da bi se izobraževal na slikarskih šolah, naneslo pa je še, da sem moral dejavnost. Morda pa bo šca- prevzeti kmetijo. To sva z ženo postopoma postavila ,na noge’, saj soma kaj drugače, saj je 21- zgradila novo stanovanjsko- gospodarsko poslopje, kupila letna hčerka Vlasta^ končala kmetijsko mehanizacijo ... Imava srečo, saj je vsa zemlja okrog --------- _ drugače, saj je 21- ______kmetovalce. Svojo pot j^jjg bo najbrž šel sin Zoran, ki je po poklicu kuhar. Najstarejši Ludvik pa je že odšel zdoma. Bolehnemu Jožetu pa jc v veliko tolažbo, pomoč in tudi za delo na njivah precej -4—^arta j šolo za sin je v « ■^7' že odšel mlajša (53-letna) druga žena Marija. - /n kje je vai »maganjar«? sem vprašal po samohodni lo-komobili. » Prodal sem ga na Raz- kriije,« je odvrnil z nekam otožnim glasom. Š. SOBOČAN S. % V- L'- !?■ h 4 ■>■1 4 i :? ! < Stanko Kosi in Marijina slika, ki ni naprodaj. S. ..VM - Fotografija: Š. ' ^iif ®®'’®^'ejpakukorca zrasla, štero delali ta kal ' ! itihi f pa "a dvej prikolicaj v Li- g,davo prlej, . 8;a f Soboti letos ne ^on je zaj takša s'}a gratola ' ■! č *ta v;? fjemmi vlago sprobali pa so gd nouvi občin lak fr.—o « miano^a "^a, pa tou tak prijde ka pjjvanoš, ge so pri °^avanji oVitretiin ka kile 7 tolarof za sušenjej para pravli: obprvin, obdrugi P 1 4 >0 tolarof za kilo zaj za f” ^aki velka sila. Nouve občine do p^a ^so pa ka je nika više 80 vincekovon ®kbveti kasten - »4, . de tou okouli 80 gezero. Fčasi je deže «^X'dič?ir^^^^^ za svoj kraj nika - —nanreisidejči gS^mk&škosk^_ tak prijde ka »»takiecejna >0 10 • -h. i ('Oiif v gor „ ? okouli 80 gezero. Fčasi je j-jg f^eje odKee »u ^3 tou posvedoči, ali da po ^jg sikdar lejko dičih ka so SWvaJ.Ptemišlavo pravi ka ga je mrzla napravili. Da je pa eto vaš nouvi '' te potilo računati. Za ^gf pgvedo ka se predvolilna tekma lejko i gezern Pf^ejo škropijvo pa semen je ^ačne te se je ^^tejn^n P^ spadnola. »»".H. ,e oaidaš pnšo medved, da njemije^seto - • - mnOA' kak .'C 8eze'rn r- - hfP'' j® P”^° Sli j ta Oa '• ^etvi ka prej preveč pej-i(d Po J je mogu 30 gezero dati, liSi '°*tfačuni H ’^°gu za l"''"r>ain nlačati, J. nadaljevanju povedal, da je že od vsega začetka najrajši risal nabožne podobe, in sicer predvsem po predlogah iz »pilekov«. Štajerci že vedo, kaj neki to je, ostalim pa naj pojasnim, da so to slikice, ki jih delijo na novih mašah ali pa ob kakih drugih slovesnostih. Potožil je, da taka slikarija dolgo časa ni imela »domovinske« pravice, v zadnjih letih pa je seveda drugače. Cerkve pa so v prejšnjem režimu predvsem označevali za kul-turno-zgodovinske spomenike, od katerih so bile mnoge bile pod spomeniškim varstvom, zato so jih lažje obnavljali. In kot slikaija so angažirali Stanka Kosija. V zadnjih nekaj letih mu je uspelo, ker, kot je povedal, dela hitro, obnoviti oziroma preslikati freske in prebarvati nabožne kipe v 16 cerkvah: pri Sv. Tomažu, v Podlehniku, Trnovski vasi. Svetinjah .., Mnogo kipov je tudi popravil. Stanko Kosi namreč tudi kipari, pri tem pa uporablja les, mavec, kamen ... Prav presenetil me je s kipom Marije, ki je na pročelju domačije, saj je zatrdil, da ga ni le prebarval, ampak - —sininti ie DO kipih Marije in Jezusa veliko Stanko je v in sicer predvsem po predlogah »! .pilekov«. novih mašah ali pa ob kakih m , f ŠteronTe edvedi da njcim j— Zatogavolo Ti pijšen eto pijsmo, rsteiun .v t prosim ka mi napijšeš nazaj kak je tou mogo- kombajn plačati, ^^g jg jgnj gon pa vran ta vlada pomouč za išo davala pa nas te za takšne somare s cenof lAtns na da se novine pišejo • — m. 1-1 novine pišejo - ni stroški š v.* ’i' sušo davala pa na. .. " ^1' « njegvi trudi na njivo je jcukorcepostavila, letos pa da se '""“a ndoelo, mogo je j^akša je bijia inflacija pa ka so se si strosKi • -.uanoli oa tak malo cejno napra-ka Tij mijsliš ka si po -- «ornH nd 'iSti Štakb'‘“'’'’• ' %’ gnoja odpelo, mogo je j^akša je bijia i....—-. n '^^^^ti, povlačiti pa posejati, te pouvanja zdignoh pa .. H tidiia’? bston pa skrompati, Roza je vila. Napijši mi tudi tou, ' S ''b sekat z motikof, pa zdaj jgn ton okouii nouvi občin p ""• Ptikniino„, fsilos, Fčasi je .^iisli na ka mijsliš kelko lujdi de sio na tej narod od moa v . r*”-*”**" VrtninaPt^Jttaša pa njemi I i v Pd na-»rs2__ i-_ lacije, saj JV naredil. Sploh je po kipih Marije izginili (bili ukradeni) z marsikaterega :v 1—Xz.;z^ nsHnmestiti z novimi. Ko bi povsem sam povpraševanje, ko pa vaškega križpotja, zato ------------------...1 I 1 ; so ------ v lih hoŽeio nadomestiti z novimi. J ,. j_ X...x4; rtrtiia VaT^plf* 1 TABLA - Na cesti od Ljutomera proti Cvenu je veliko tabel, ki opozaijajo na kraje na Murskem polju. Tako tudi prebivalci Cvena s krajevnim napisom žele obiskovalcem dobrodošlico, hkrati pa opozarjajo. ipOtja^ ZHIV JIH ------- lahko vsem ustregel! Ljudje pa grade tudi nove kapele in marsikdo se zastran poslikave oglasi pri mojstru v Pršetincih. Ne pri slikanju ne pri kiparjenju ne vnaša posebnih »inovacij«, ampak ostaja zvest običajnim podobam, kot so jih naslikali Leonardo de Vinci in italijanski slikarji Brolli, ki so poslikal' prenekatero cekrev v naših krajih. Kosijeve originalne slike so sicer živih bari', a te so umirjene, prehodi iz enega v drug odtenek so rahli. Tudi pri kiparskih stvaritvah ostaja zvest klasikom H-^iu isnos, rcasi je vas mijsli pa ka mijs«.o- "nvedo, vopovejdane volijtve. ■ ’ S kupicof domačega mošta od klitana Te načiši račun preveč lipou pozdravla Tvoj * Janči Borojčnjek s Čurgove se tou povedo. ktav^ ”nzaj pravo, ka bi t^ (.'‘o.b^tavan ct\zx1,._k; tA načiši račun ' %A,*ttava; 1 pravo, ira u. v... '^'a,^erse k" ^polagati pa bi te ''ifc t 'hiri r.ačiš! račun, boi bou tebi dvakrat ' . M-,. Va ! 1’%!“ biig ' “ucisi rncuii, v— \ khif ^to ka so takše cejne mlejka ka erco nindri kradnoti če bi tou vd Čurgovi n,edbratvofl994. UU311VV, ----- I • da ie v vaškem grbu rak. V so- Krapju pa imajo sednjem K'"^”. r- v krapa. - Fotografija: J. A. umirjene, prehodi iz enegs š. SOBOČAN i stran 18 vestnik, t : ■ C. ■■ nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 4. 10. in ponedeljkom 10. 10. 1994. V ponedeljek je Ljubljanska borza zadržala trgovanje z obveznicami Mesto Ljubljana, Občine Laško, Občine Šmarje, Yulon, Lesnina in Gorenje, saj izdajatelji le teh niso izpolnili zahtev po določbah iz Zakona o vrednostnih papirjih. Objaviti bi namreč morali polletne obračune in sestaviti prospekte. V zvezi s tem se je najprej odzval koncem Gorenje d.o.o., katerega skupščina se je na svoji seji dne 27 . 9. 1994 odločila, da svoje obveznice umakne iz kotacije na borzi. Preostali dve anuiteti 11,3 mio tolarjev prometa, nasled- v sredo so bili z obveznico PTT njega dne na 103,2 ob 19,4 mio Celje sklenjeni aplikacijski posli tolaijev prometa, v četrtek pa na 103,0 (2 mio tolarjev prometa). v vrednosti 127 tisoč tolarjev po tečaju 103,0 (padec tečaja za 1,0 Tudi v petek je njen enotni tečaj odstotno točko), v petek je njen padel in sicer na 102,8, ko je bilo za 15,8 mio tolarjev prometa, v pone- enotni tečaj poskočil na 104,9 ob prometu 366 tisoč tolarjev, v pone- deljek pa se je vrnil na 103,0 ob deljek pa padel na 104,2, ko je bilo 15,6 mio tolarjev prometa. Z obveznico RSL 8 so bili 10. 10. sklenjeni aplikacijski posli v vred- za 1,2 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana je v sredo iz 102,6 padel na nosti 609 tisoč tolarjev po tečaju 102,4, ko je bilo za 758 tosoč tolar- 84,0, kar predstavlja porast tečaja za 0,9 odstotne točke. 6. 10. je enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo iz 98,0 poskočil na 98,9 ob jev prometa, v četrtek so bili po enakem tečaju sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 12 tisoč tolarjev, v petek in ponedeljek pa v skupni vrednosti 18 tisoč tolaijev prometu 196 tisoč tolarjev,-v petek po tečaju 102,6. Enotni tečaj ob- rahlo padel na 98,8, ko je bilo za 273 tisoč tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponede- bodo izplačali ob zapadlosti in tako Ijek (28 tisoč tolarjev prometa). izpolnili vse obveznosti, ki jih ~ ' ------ - . imajo kot izdajatelji obveznice. Za ta korak so se odločili, ker je bil prvotni namen izdaje obveznic njihova kasnejša konverzija v delnice. Kasnitev programa privatizacije je le to onemogočila, saj je ostanek vrednosti po neizplačanih kuponih Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je bil v sredo skle- veznice PTT Nova Gorica je v sredo ostal na petkovem nivoju 98,0 ob prometu 469 tisoč tolarjev, v petek rahlo padel na 97,9. ko je bilo za 1.2 mio tolarjev prometa, njen aplikacijski posel v vrednosti aplikacijski posli v vrednosti 380 80 tisoč tolarjev, njen enotni tečaj pa je padel za 5,0 odstotnih točk na Obisk na predstavništvu Luke Koper p Budimpešti, ki organizii^ večino prekomorskega tovornega prometa Madžarske Slabe povezave so velika ovira Stojan Sosič je Primorec in poznavalec luškega prometa. Po poklicu je ekonomist za pomorstvo z znanjem nemškega, angleškega in seveda italijanskega jezika. S špediterji, ki so v zadnjih letih na Madžarskem zrasli kot gobe po dequ (skupno jih je okrog dvesto, vendar poslujejo le s 15 največ- jimi) komunicira nemško, z la- V ponedeljek pa so bili prijavljeni 9 djaiji pa zaradi natančnosti tisoč tolarjev po tečaju 98,2. Po osmih dneh je lastnika zame-100,0 (posledica zapadlosti ku- njalo tudi nekaj obveznic Rogaška pona), v četrtek pa v vrednosti 961 tisoč tolarjev po tečaju 99,6. zanemarljiv za konverzijo obveznic vv , v delnice. Koncem se bo postopku LIVTSCCna ROtaClja privatizacije iz družbe z omejeno J _ redne dclnicC odgovornostjo preoblikoval v od- prto delniško družbo. V skladu s tem v koncernu pripravljajo potreben prospekt, ki bo zaradi načrtovanih kapitalskih sprememb precej drugačen kot bi bil, če bi ga izdelali za sedaj veljavni poslovni sistem. Kasneje se je odzvala tudi ljubljanska mestna vlada, ki se je tudi odločila za umik svojih obveznic. 5. oktobra 1994 je Ljubljanska Borza objavila sporočilo za javnost Enotni tečaj redne delnice SKB je v torek iz 34371 padel na 33144. ko je bilo za 3,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 32409 ob 11,3 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 34329. ko je bilo za 33 mio 1 (44 tisoč tolarjev aplikacijskih poslov), njen enotni tečaj pa je ostal nespremenjen (91,4). Tudi v petek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 544 tolarjev po tečaju 94.0. Z obveznico VIP 1 so bili tako v torek kot v sredo sklenjeni aplikacijski posli v skupni vrednosti 852 tisoč tolarjev po tečaju 101.0 (porast tečaja za 1,0 odstotno točko). tolarjev prometa, v petek na 34592 Pmsti trS — FCdnC ob 49,5 mio tolarjev prometa, v po- ® nedeljek pa na 34681 (30.3 mio tolaijev prometa). Uvrščena Rotacija delnice it j I i d.d. obvešča javnosti, da glede padca tečaja njihove delnice za 30 odstotkov glede na tečaj z dne 31. 3. 1994, v omenjenem obdobju v družbi ni bilo izrednih dogodkov, ki bi lahko imeli močan vpliv na spremembo cene prednostne delnice Rogaške. S prednostni delnico SKB je bilo Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj prednostne delnice SK iz 32470 padel na 31441, ko je bilo za 6,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 29788 ob 24,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 32446 (22,8 mio tolarjev prometa). Uvrščena Rotacija 11 5. 10. začasno zaustavljeno trgova-nje. saj je njen enotni tečaj preše- - obveznice gel 30-odstotni padec glede na tečaj maja 1994. V ponedeljek 10. oktobra je, SKB banka d.d. objavila sporočilo za javnost, v katerem je sporočil, da v zadnjem času ni evidentirala poslovnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na bistveno spremembo cene delnice. Uvrščena Rotacija I - obveznice v torek je enotni tečaj RSL 1 sicer IZ 100,2 padel na 99.9, ko je bilo za 26,4 mio tolarjev prometa vendar je naslednjega dne porasel Po nespremenjenem enotni tečai 105,4 so bili v torek sklenjeni apli kacijski posli z obveznico SKB 1 v .'rednosti 805 tosoč tolarjev, naslednjega dne pa je njen enotni tečaj poskočil na 106,0, ko je bilo za 128 tisoč tolarjev prometa. Po enakem tečaju so bili v četrtek prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 383 tisoč tolarjev, v petek v vrednosti 2,4 mio tolarjev po tečaju 105,1,'' ponedeljek pa je njen enotni tečaj porasel na t05,4. ko je bilo za 5,3 mio tolarjev prometa. Uvrščena Rotacija II na 100.3 ob skoraj enakem pro- metu (več kot 26,2 mio tolarjev), — rcdlie dcblicc v četrtek pa ostal na istem nivoju (15.8 mio tolarjev prometa). V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 101,1 ko je bilo za 11,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 100,9 ob 15 mio tolarjev prometa. Na torkovem' bo^jnem sestanku je enotni tečaj obveznice RSL 2 iz 104,2 zdrsnil na 103,4, ko je bilo za • g g g w o --w r i A «. C««ta prvih borcev N. Brežic« 68250 «0608 62-236. TetefakS: 0608 62-852 POSLOVALMtCA UU9UAMA Sloveneka cesta 54. LjuMlana 61000 «061 OI-SS. Telcfake: 061 31-347 RB8MMIM8O« MAM8O4 Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor «062 25-460. TeteTaks: 062 25-460 ‘ V torek je enotni tečaj delnice Probanke iz 16536 padel na 15646, ko je bilo za 3,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 14815 ob 5,2 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 16119, ko je bilo za 3.3 mio tolarjev prometa, v petek padel na 15833 ob 6,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa rahlo porasel na ■ 15954 (4,2 mio). Prosti trg - obveznice z obveznico LEK 2 so bili v torek, sredo in petek sklenjeni aplikacijski posli po nespremenjenem tečaju 107,0, v skupni vrednosti 3,1 mio tolarjev. Rast enotnega tečaja je tudi v tem tednu zabeležila obveznica Občina Zagorje. Njen enotni tečaj je v sredo iz 75,5 porasel na 76,9, ko je bilo za več kot 3 mio tolaijev prometa, v petek na 78,5 ob 1,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 481 tisoč tolarjev po ■ tečaju 77,6. UPOKOJENCI Nudimo vam možnost, da dobite nakazilo pokojnine ZPIZ-a na CREDITANSTALT - NOVO BANKO d. d. Ljubljana, Enota M. Sobota, Lendavska 11 in sicer na vašo Hranilno knjižico ali tekoči račun pri banki. Ob dvigu pokojnine lahko koristite vse vrste naših bančnih storitev: - vezava sredstev, - menjava in nakup deviz, - plačila doma in v tujini, - posojila Creditanstatt - Nova banka d.d. z nami do uspeha delnice 4. 10. je na borzi pričela kotirati redna delnica Blagovno trgovskega centra (skrajšana oznaka delnice BTBR), prometa je bilo le za 65 tisoč tolarjev, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 13000. Naslednjega dne je njen enotni tečaj padel na 12565, ko je bilo za 1,2 mio tolarjev prometa, v četrtek porasel na 12700 ob prometu 635 tisoč tolarjev, v petek pa na 12913 (2,9 mio tolarjev prometa). Rahlo je njen enotni tečaj padel v ponedeljek (12900), prometa pa je bilo le za 77 tisoč tolarjev. Enotni tečaj delnice Dadas je v torek iz 176585 padel na 162206, ko je bilo za 5,2 mio tolarjev prometa naslednjega dne .na 153196 ob prometu 17 mio tolarjev, v četrtek pa poskočil na 165715 (7 mio tolarjev prometaj. V petek je njen enotni tečaj padel na 161897, ko je bilo za 15,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 162717 ob več kot 6,3 mio tolarjev prometa. Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Finmedia iz 21217 padel na 21966, ko je bilo za 3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 22624 ob 4,8 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 23998 (7 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 23442, ko je bilo za 13,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa ponovno porasel, tokrat na 23928 ob 6,4 mio tolarjev prometa. V sredo je enotni tečaj delnice LEK iz 12450 padel na 12256 ob prometu 478 tisoč tolarjev, v četrtek nekoliko porasel na 12309, ko je bilo za 455 tisoč tolarjev prometa, v petek pa padel na 12194 (195 tisoč tolarjev prometa). Ob skromnem prometu 12 tisoč tolarjev je njen enotni tečaj v ponede-. Ijek neznatno porasel na 12200. 4. 10. je enotni tečaj delnice MK Založba iz 8913 padel na 8250, ko je bilo za 825 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa so bili sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 1,1 mio tolarjev prometa po tečaju 8740. V četrtek je njen enotni tečaj poskočil na 9189, ko je bilo za več kot 1,5 mio tolarjev prometa, v petek na 9279 ob 7,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 9345 (6,1 mio tolarjev prometa). KratRoročni vrednostni papigi Enotni tečaj tolarskega blagajniškega zapisa je v torek iz 94,4 porasel na 94,5 in se na tem nivoju zadržal do vključno četrtka ob skupnem prometu 836,6 mio tolarjev prometa, v petek poskočil na 94,9, ko je bilo za 123,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 95,2 ob 125 mio tolarjev prometa. Tečaj nakupnega bona je v torek porasel na 25900, ko je bilo za 518 tisoč tolarjev aplikacijskih poslov, v sredo pa padel na 25837 ob 1,8 mio tolarjev prometa. Preko sedemsto mio tolarjev je bilo v petek prometa z blagajniškim zapisi BS v DE.M in sicer s 60-dnevnimi po tečaju 99,1 (-0,82 odstotka) in s 120-dnevnimi po tečaju izrazov v angleškem jeziku. Madžarski jezik obvlada le pogovorno. V Budimpešti je zaposlen kot predsta’vnik Luke Koper že pet let, dve leti so v novih prostorih v elitni četrti Ina Budi. Z njim živi v Budimpešti tudi družina (žena in hčerka). G. Sosič je v minulih letih že dobro spoznal poslovne kroge v Budimpešti, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom. V tej državi, ki je,prehitro stopila na pot privatizacije. bolje rečeno razprodaje, je vsak dan vse dražje; bogati tuji podjetniki so kupili najbolj vitalne dele madžarske industrije. Največkrat ne zato, da bi jih razvijali, ampak da bi onemogočili konkurenco. Na primer, italijanska firma Peruzzi je pred kratkim kupila madžarske oljarne; zaradi velikih napak in neorganiziranosti v kmetijstvu bodo morali piščance, sire in maslo kmalu uvažati iz Brazilije, čeprav so jih do pred kratkim izvažali v velikih količinah. V Budimpešti so predstavniki Ivseh velikih evropskih luk. skupno jih je okrog 20, in prav vsi se potegujejo za promet prek svojih pristanišč. Luka Koper leži med italijansko luko Trst in hrvaško luko Reka. Kljub velikim spremembam I 11 1 i S I i ! s I r 9?,J. BOŽINOVIČ TONČKA Predvsem za prevoze kontejneijev in vozil P luk®*®* velike površine. Koper jih ima v primeijavi s sose dovolj. »i l i povezave z Madžarsko. Stojan Sosič je povedal: »Večina tovora potuje po železnici, ker j* železniški transport mnogo bolj primeren za masovne tovore, še posebej, če gre za razsute in tekoče lovore. Tu je prednost železnice pred kamionskim transportom velika. Naš tovor potuje prekomorski po«^, dovolj konkurenti- kurenčni kami, ki 'tnajo^ zlask^hiH niziranP^".ki servis. Severne č^trierike. niziram za v 1 I t 1 1 I»NaŠa največja prednost je, da smo zelo dobro organizirani za transporte v smeri Dalnjega ia Bližnjega vzhoda in obratno. Večina kontejnerjev, ki jih mi tovorimo v Budimpešti, potuje : prav na relaciji Bližnjega vzhoda. Arabskega zaliva, Indije, j Pakistana in Daljnjega vzhoda.« ' na Madžarskem in sosednjih državah ter velikemu upadu prekomorskega prometa se promet prek Luke Koper ni zmanjšal, temveč se je vsa minula leta obdržal na ravni pol milijona ton tovora letno in se nasprotno celo povečuje. Surovine, kot so boksit, fosfati in železova ruda, sploh več ne uvažajo. z železnico prek -hrvaškega ozemlja približno 30 kilometrov, ob tem pa se večkrat pojavljajo težave. Cena, da! Hrvati niso zainteresirani, da bi dajali kakšne ugodne popuste za promet prek Slovenije in do naše luke, saj normalno skrbijo predvsem za interese njihove domače luke. Tako da je za nas kot luko še kako pomembno, da se Slovenija poveže z Madžarsko z direktno že-! lezniško progo. Povečanje našega i prometa je seveda odvisno od mad-i žarske prekomorske trgovine, ven- Stojan Sosič je že pet let zaposlen na predstavništvu Luke Koper v Budimpešti. tako da bi kaj lahko verjeli podatku, da je uvoz Madžarske padel s 3,5 na 1,5 milijona ton. Lani je Luka Koper dosegla večji promet kot luka v Reki, prav tako pa so ponosni na lansko rekordno število v kontejnerskem prometu, saj so v slovenski luki pretovorili skoraj devet tisoč enot. Ne bi mogli trditi, da se je promet prek Luke Koper povečal zaradi vojne na Hrvaškem in v sosednjih pokrajinah. Luka v Reki je ves čas delala normalno, tako da za njeno poslovanje ni bilo nobenih ovir. Tudi večino tovora, ki ga s predstavništva v Budimpešti pošljejo proti Luki Koper ali iz luke naprej proti vzhodnim državam, potuje po železnici. Velika ovira je ravno dejstvo, da Slovenija še vedno nima direktne železniške dar pa bi lahko bili z direktno železniško povezavo konkurenčnejši in bi lahko pridobili nekaj tovora. Luka Koper je že pred leti ponudila sofinanciranje gradnje proge, ker smo menili, da bo to spodbudilo dogovarjanje.« Pa ni kaj dosti pomagalo, kajti še danes se ne ve, če bo do gradnje sploh prišlo ali ne. Seveda: Madžarska lahko izbira med 20 evropskimi lukami in še Številnješimi železniškimi povezavami prek sosednjih držav. V času Avstroogrske je bil Trst predvsem avstrijska luka. Reka pa madžarska; točneje so Reko ali Fiume (kakor temu mestu še danes rečejo na Madžarskem) zgradili Madžari. Res je tudi, da večina Madžarov, med njimi so tudi podjetniki, sploh ne ve za Slovenijo, še manj, da ima Slovenija tudi morje. Zadnje tedne se v madžarskih medijih pojavlja veliko zlonamernih prispevkov o italijanskih težnjah po slovenskem ozemlju in napovedih, da bo Slovenija ostala brez obale. Taki članki povzročajo veliko gospodarske škode in predstavniki slovenskih podjetjij se bodo morali še bolj krepko truditi za ugled in poslovni uspeh slovenskih podjetij. Morebiti pa bi bil sedaj že čas, da bi slovensko veleposlaništvo v Budimpešti končno dobilo tudi pre dstavnika za gospodarske in trgovinske zadeve (če so že lahko zaposlili vojaškega atašeja, bi lahko tudi gospodarskega). V Sloveniji so vsa podjetja, ki izvažajo prekomorsko, vezana na Luko'Koper. Na Madžarskem je drugače: podjetja lahko izbirajo med 200 špediterji in 20 lukami. Včasih Luka Koper uspe pridobiti njega vzhoda, Jb^atno. mi tovorimo ,^ji v 1 Prek ' iniio! stvoru C.M H prav vzhoda. Pakisianc in za razne s. in druge -S poskuSatno ^^^“^Zdi v P' avTrstu>'’^^i,iif< veliko prostora^ zgrajena tako, pe in velike mop" -if bomo med lukama v prednost le l veliko pros‘ora. tem ko sta tako rekoč v Trst it^sat S ll i Sl li; 3 J« nico Ija pnbližo^0 ^ se . krat peja*^ —... • širjenje likmi mvestKjJ šine potrebuje^" tejnerske zil, kajti če s zontalne, poj^ Drugod imajo f‘.g,li, k^'[ It f jih, tovorijo f^ne!‘-dosti dosti P manjkanje ditek vezave, ovir slabe ceste, .^otov«" namreč moral gvif cesti. In več je ^„ikP širjenje n luke, hitrejei^itO' odločijo za drug" «0. Nistf Vest”'*' iti' t 1 5 N Iti t ^1 S ( k St ik Si o, H t a SS^^oWobra_1994 stran 19 a M ima velike oči odsevi mladosti a jk» iJii ■i/K' tf ntf j/e> * »Ir 9>> i/i? Hat se zakaj Strah... bo' '■“eovontiotem. k s' ItflJ^ ®®stra. Povedala S' sva j® zgodflo. ^dat. greva skupaj o sva vstopili *llk sem zbežala v predsobo, sem spet zaslišala hrup. Pogledala sem v tisto smer in zagledala psa, ki je z repom mlatil ob tla. Ah, to je ta strah! S sestro sva se od presenečenja smejali. Sedaj vem, da se je bolje prej prepričati in šele potem -zbežati, če je potrebno. SIMONA SUKIČ OŠ Šalovci Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA Murska Sobota) Ali je bilo 3. vprašanje res tako težko, da nismo prejeli nobenega pravilnega odgovora? Spraševali smo vas, s katero besedo se končuje slovenski pregovor Nove postave, nove... Dodati bi bilo treba besedo zmešnjave. Lepa knjižna nagrada tako čaka do prihodnjega nagradnega vprašanja. V prihodnje bo na voljo tudi nekaj drugih praktičnih nagrad. KUPON št. 5 - ALI VESJE Ali veste, v katerem evropskem jeziku velja pravilo, da se priimek piše pred (osebnim) imenom? Pravilne odgovore bomo žrebali 19. oktobra. Jesen med nami Nekega dne sem se sprehajala po gozdu. Listje mi je šumelo pod nogami. Opazovala sem jesen. Imela je obleko iz rumenega in rdečega listja ter uhane iz grozdja. Pravkar je prišla iz sadovnjaka, kjer je obirala sadeže. Jesen pomaga vevericam v gozdu pri nabiranju plodov za zimo, kmetom pa grabljah listje za steljo in žagati drva. S svojimi sončnimi rokami trga koruzo in pobira krompir. Pridruži se tudi tistim, ki čistijo buče. Mamici pa pomaga pripravljati ozimnico. Ko pa se jesen poslavlja, si obleče snežni plašč, kihne in Prekratka cesta Aleš divja po cesti. »Zmanjšaj hitrost,« mu zakliče oče, »drugače ti bo kolo pobegnilo!« Aleš pa je dirjal dalje in se zaletel v grmovje. UROŠ BUZETI, 2. a OŠ Bakovci Bilo je pri botri Nekega dne sem bila na obisku pri botri. Bilo je zelo lepo in zanimivo. Najprej smo se igrali z žogo. Ko smo se tega naveličali, smo se šli igrat v pesek. Gradili smo avtocesto. Opoldne smo šli jest, nato smo risali, pisali, računali in gledali risanke. Potem smo šli še enkrat ven in se vozili s kolesi. Ko so drugi začeli voziti mleko v zbiralnico, smo šli noter. Botra je rekla, da si moramo umiti roke in večerjati. Po večeiji smo nekaj časa gledali televizijo, ko pa smo se naveličali, smo si umili noge in šli spat. PETRA KRANER, 3. a OŠ Sveta Ana Športni dan Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Prispel je avtobus in nas odpeljal proti gozdu. Tam smo izstopili, pomalicali in dalje šli peš. Med potjo smo opazovali vinograde, kjer so je od sonca bleščalo rumeno grozdje. Malo naprej pa so se nam z dreves smejala rdeča jabolka. Končno smo zavili v gozd. Zagledali smo polno kostanjevih dreves. Po tleh je ležalo vse polno kostanjev v bodičastih oblekicah. Nabrali smo jih v vrečke in se počasi odpravili nazaj k avtobusu, ki nas je spet odpeljal v šolo. Tako se je veselo končal športni dan. ŠPELA JAVŠNIK KOSI, 2.b OŠ Križevci odide. VOJKA JOKANOVIČ, 6.b OŠ Sveti Jurij m rišite, li Naš planinski podvig Kar malo s strahom smo se Končno se je avtobus ustavil ob vznožju Pece. Izstopili smo in se zagledali v veličasten vrh gore. kako Je morje slano! bili na morju v Portorožu. * ti®' smo kar strmeli od nrese ' “ -6uve ' ■■ strmeli od presenečenja. Brž ko je okusir ?*^6iteli na plažo in se pognali v vodo, da bi b ali je res slana. Voda je bila nekaj posebnega. * * * ...... kratkim prvič videla morje. WHoro?^ ® čakati do 5. razreda. Ko smo drveli z avtobusom b?®'® je v^*^’ j® bribom nekaj močno zalesketalo. •li|Hn£ng? Morje! Ta dan sem bila prvič na plaži in ®® prvič namočila v morski vodi in jo tudi »ko je slana! DANIELA KAVAŠ in se je za enim hribom nekaj močno zalesketalo. ■tti^ i S* NED A TOMPA, 5. raz. OŠ Odranci podali na to težavno preizkušnjo. Hodil sem bolj zadaj. Pot nas je vodila po spolzkih, včasih nekoliko poraščenih, včasih pa čisto skalnatih tleh. Nadihali pa smo se lahko svežega zraka. Po nekaj urah hoje smo zagledali kočo. Od tam nas je čakal še enourni vzpon na vrh. Pot je bila še bolj naporna, ampak kljub vsemu smo prispeli na 2127 metrov visok vrh Pece. Počutili smo se kot pravi junaki. Z vrvjo, ki je bila obešena na cepin, je tovariš »krstil« tiste, ki še niso bili višje kot 2000 metrov nadmorske višine. Sledil je krajši oddih, nato pa smo se spustili v do- lino. I«* 11)'» Si‘ iV .* llH« ''C !! r K !* r t<' if iii' lir IH' Jl^ * ■i' nL^°®cert Santane, ki V.Hite ,V Gradcu, 352 a Agenciji Toro. 'Pfevo, “''strijaskih šilin-tolarjev. S *** Po glasbeno vp 7* dolgem ip Dejvu vp .3'h članov sku-kHajo točno, kaj ^k * * V v 0/ t/ c b. \ 55^ <4 Na festivalu narečne popevke, ki bo v soboto. 7^ 15. oktobra, v Mariboru, bo nastopil tudi naš pred-stavnik Boš^an Rous, ki jj ga nekateri bolj poznajo f k kot člana Marko bande, in m sicer s pesmijo Daljina. * Boštjan je sam avtor glasbe in besedila, aranžma pa mu je za' to priložnost naredil Bojan Adamič. Sam se že vneto pripravlja na festival. Prince je spet eden izmed glavnih junakov rubrik o traču, ki spremljajo zasebna življenja "IDEO — CD slavnih ljudi. Pišejo namreč, da je Evanu Dandu, pevcu Le-monhedsov, speljal Kylie Mi-nogue. Le-ta sl je potem zatočišče pbiskal pri Courtney Love, Prince in Kyle pa sta odšla v Minneapolis, kjer sta skupaj preživela nekaj vročih dni. Dnevi se še dolgo ne bi ohladili, če se ne bi pojavila Anita, pevka dueta 2 Unlimi- j||^^DEO-CD ^1?--------- K SiJ“lska sohot». k LEFAKS: ^»1 Tt M ted. ^^bena uganka Hi? 'I’ Odo^ uganka nekoliko težja, kar lahko vidim IH' Pravilni odgovor na vprašanje, kdo je ^TV-ja za najboljši videospot leta, se gl^i 1^0*’ Nagrado pa smo podelili Robertu H 25, 69244 Videm ob Ščavnici. Česti- Po n' ? ° nagradi, ki jo podarja trgovina M-Shop, pojjj -------1, ...fcvaniii nove vas spet vabim k reševanju nove ^*^ek pevca skupine R. E. M.? Pošljite V'»hS?'nfomi • Nov album je bolj glasen in trd, postpankovski, s prizvokom glasbe bandov, ki vadijo garažah. Uporabljajo električne kitare. S to po samo ploščo se vračjo k osnovnemu rocku. Spremenili pa so tudi vsebino njihovih besedil, ne pojejo več o AIDS-u, smrti. Beli hiši... Na novem al- L bumu ni več glavna tema umiranje in smrt, kot je bila to na albumu Automatic for samblu, je on le »frontmen«. Vsi člani enakovredno sode- lujejo pri nastajanju skladb. the People. Temne teme so' Michael je tudi zavrnil govo-zamenjali z veselimi, njihove skladbe pa so enostavne. Michael Stipe se je postrigel na kratko. Čeprav ga imajo vsi za glavnega v an- rice, da ima AIDS, čeprav je sedaj bolj suh kot kdaj koli prej. Nosi pa tesno oprijete majice, ki njegovo koščenost samo še poudarjajo. Preden so začeli snemati ploščo, je Peter Buck živel mimo dmžinsko življenje s svojo ženo in dvojčkoma. Bill Berry se je vrnil iz Aten, kjer ima nekaj -kilometrov stran kmetijo.»To je zame kot balzam,« pravi, »navdo-šuje me, da moji sosedje sploh ne vedo, kdo sem, vedo samo. da se ukvarjam z glasbo.« Ostala dva pa sta bila na safariju po Taniziji in Keniji. Kljub slavi pa removci o tem sploh ne premišljujejo veliko. Se pa dečki po tem, ko je izšel njihov album, že resno pripravljajo na turnejo, ki se bo začela januaija in bo trajala vse do konca leta 1995. S sabo ne bodo vzeli spremljevalnih glasbenikov, kajti če so pravi rock and roli band, jim to več ne bo potrebno. stran 20 vestnik, 13- reportaže V Križevcih pri Ljutomeru dokaj hudi zaradi odnosa občine Ljutomer do njihovih predlogov, pobud... Je rešitev v »usoglašenju«? Občina bi morala biti neke vrste servis za ljudi in tako i tudi za krajevne skupnosti. Če drugo ne, bi se morala j odzivati na njihove predloge in pobude ter jim pomagati pri reševanju najrazličnejših problemov. V Križevcih pri Ljutomeru pa imajo v zadnjem času občutek, kot da niso sestavni del ljutomerske občine, oziroma so dokaj nezadovoljni z odnosom »Občinarjev« do njihove krajevne skupnosti. O tem so spregovorili na razširjeni seji sveta preteklo sredo, na katero so zaman pričakovali predstavnika občine. Sodu je izbil dno predvsem dopis upravne organizacije za prostorsko planiranje pri SO Ljutomer, v katerem so jim sporočili, da zaenkrat ne nameravajo reševati problema v zvezi z odlagališči komunalnih odpakov v križevski krajevni skupnosti, češ da je bilo stališče poslancev z območja KS Križevci, da problema komunalnih odpadkov v naseljih kmečkega značaja ni, oziroma je zanemarljivo majhen. »Ker ne želimo negirati skupščine, kot najvišjega organa odločanja, vas prosimo, da se v lastni KS usoglasite o tem, ali je ta problem sploh prisoten ali ne in kako ga bomo reševali. Naša služba je pripravljena sodelovati v razgovorih, pri evidentiranju stanja in iskanju ustreznega deponij-skega prostora, v kolikor se bo izkazalo, da je resnično potreben,« je še dobesedno zapisano v omenjenem dopisu. Ob vsem tem se res velja zamisliti. Prav gotovo je čudna ugotovitev, da problema v naseljih kmečkega značaja ni, oziroma je zanemarljivo majhen in da naj se v KS »usogla-sijo«, ali je ta problem sploh prisoten ali ne. Kot da bi bilo vse skupaj odvisno od tega, kako pravijo eni ali drugi, ko pa dejstva dovolj nazorno potrjujejo, da so komunalni odpadki še kako velik problem tudi v naseljih kmečkega značaja?! Dvomimo, da tega ne bi vedeli tudi na upravni organizaciji za prostorsko planiranje pri SO Ljutomer (vodja je dipl. inž. geodezije Jerica Mlinarič, ki je tudi podpi- Predstavitvena vaja slovenske vojske Zavrsnica ^94 Ko bi ne bilo embarga ... bi bila slovenska vojska sodobneje opremljena; zdaj pa, ko velja prepoved uvoza oroqa m opreme, uporablja precej tistega, kar so teritorialci vzeli bivši JLA. Daje temu tako, smo videli tudi na petkovi predstavitveni vaji Zavrsnica ’94 (Gorenjsko), hkrati pa smo se tudi prepričali, daje naša vojska domiselna in da to, kar ima, ve dobro uporabiti. To pa je pomembno tudi zato, ker, kot je dejal vrhovni poveljnik MUan Kučan, Slovenija nikoli ne bo premogla velike in močne armade, svojo vojaško moč pa lahko precej nadomesti z dobro izuijenimi vojaki in dobro opremo. Sicer pa je bil navdušen nad izuijenostjo in sposobnostjo kakih 200 stalnih pripadnikov različnih rodov in 300 vojakov iz vseh pokrajinskih štabov. Kaj vse so prikazali? Po izvidniškem letu je voja- je prikazala helikoptersko reše-ški helikopter pripeljal vod vo- vanje ponesrečencev v gorah in jaške policije, ki je kmalu po spust ranjenega vojaka iz gor-skoku onesposobil teroristično ' “ . ... skupino. Potapljači so iz helikopterja skočili v jezero, minirali most, nakar jih je čoln spet pobral. Specialna brigada je zajela nasprotnikovo patruljo, pri tem pa je pomagal pes Ferson, j ki ne laja, ne cvili, »prijema« pa I za vse dele telesa. Inienirska | četa je poskrbela za prevoz pe- j hotne čete s čolni z ene na j drugo stran obale jezera. Vo- ■ ske stene. Demonstrirali so letalski napad in zračni desant, jik dHl 1 flZ >** jaki so prikazali postavljanje obalnih »ograj« z minami. Nad ® jezerom se je pojavil helikopter, ki je naenkrat zajel 800 litrov vode in jo vrgel v samo žarišče požara. Gorska brigada Ji' i'' J * Odlagališče odpadkov v Borečih bo potrebno čimprej zapreti. A kam potem $ smetmi? Tudi v centralno odlagališče v Ljutomeru je že zdavnaj prepolno. (Fotografija: NATAŠA JUHNOV) sana pod omenjenim dopisom, na njem pa ni datuma in ne številke), zato gre vetjetno za kaj drugega - za kakšno manevriranje ali tudi nemoč pri reševanju te problematike. Stanje pa je dokaj kritično. V smetiščne jame po vaseh, ki so jih odprli, čeprav zanje niso pridobili vseh potrebnih dovoljenj, ljudje vozijo vse mogoče stvari (tudi stare štedilnike, hladilnike, steklenice in drugo posodo z ostanki strupov. ..). Na deponijo v Borečih vozi odpadke tudi komunalno podjetje. Jama je tako rekoč že polna, smeti pa so odvržene tudi na sosednji njivi. V Stari Novi vasi je stanje podobno. Tamkajšnje smetišče pa je postalo tudi priljubljen kraj za dokaj številne podgane, ki se hodijo zvečer in ponoči »sladkat« še na bližnje kmetije. Če jame ne bodo zaprli, bo potrebna kolona tovornjakov za kasnejši odvoz kupa smeti, ki je vse večji in višji. Nič bolje ni v Bučečov-cih, v Lukavcih pa so smetišče sicer uradno zaprli, toda nekateri še vedno vozijo tja svoje smeti. V Lukavcih je tudi zajetje vode za občinski vodovod. Kako lepo gre to skupaj!? Ko so se o teh problemih meseca maja pogovarjali s predstavniki občine, je kazalo, da bodo skupaj našli izhod. Ostalo pa je le pri besedah, oziroma so pred kratkim prejeli že omenjeni dopis. To pa ni edina zadeva, ki kali odnos KS Križevci z »Občinarji« v Ljutomeru. Letos jim je bilo najprej zagotovljeno 3 milijone tolarjev za obnovo ceste Boreci-Logarovci, storjeno pa ni bilo še nič. oziroma so jim medtem za 2 milijona enostavno zmanjšali znesek za to naložbo. Nobenega odziva pa še ni bilo glede njihove pobude, da bi skozi Lukavce omejili težo za tovorna vozila, ker so ljudem ob cesti začele pokati hiše. Neodgovorno je tudi, da na ustreznem občinskem organu še vedno niso priskrbeli obratnega dovoljenja za OŠ Križevci, čeprav so prvo stavbo zgradili že pred 30 leti. Le kaj bi rekli na vse to predstavniki občine, če bi prišli preteklo sredo zvečer v Križevce? Najbrž bi jim bilo dokaj nerodno. Ali pa je njihova plat resnice drugačna? JOŽE GRAJ u ' i. 5» 'ti A • • • I »«K”T*J» P iJjS •I 1 M) V-: ) ’1 ■■'M o S »I i' i' .w prikazu i, pwtia. stva . t j ^1 ’l % I "»/j •« vila se }e - elitna eno»’ 2 aiHP? '«• kolarne zade ’ j^ufl protidiverza kolarne sw ,F^ » r- ■ »fi »? .■5S i Predstavit®^ ph X vojaških veS^ tehničnih ga dajemo A,, pajoč po P . oh vat VOJ slo’ \ žen in varne-r*® J, 0^ .jiji' veda pa 1 jakov, aiuF" . vseh Slove ^jgjflOS dokazali ob J 1994 jSLl 3-oktobra 1994 stran 21 L televizijski spored od 14. do 20. oktobra M I*' i n !l i U’1 rti J iH^ lil Ž fii' i4 ilfl »I ll«' Jf iC^. lU' ji/* e' ’ l: b h E < ž UJ > o -J w > •© © o ', JZ © 3'3-^‘”S 5) > B ^Aurara^°0^ATOo£ □ —•iLd 2 p’-' >^CMQ(ZI TO .. I • ■* 3 . > . P ' u •G I 2 c'>. > 15 &g'g£.f-,a>i5ddP!ci.E s o. o .'^.Ri s .> *$ g :2 I “S 2g > E 6 CA al rt 48«.b. ■Sa.E g Ob 3 p > d-k p .rt>N S .S -H z- -p S2'g8!^’^2=1gŽ-Š °s>o 'IIIjSe&s s-s-g?^^ 2'-s2oi g£g 2^2 27^2 ' '-§2 ' ' S I ££« o’8’" " TO S S > 2 ‘-S 5 Ser 5® 2x 3 c « » c*ra •§ ora o^ ‘"> "S®::; , — d I I—' _ *c I XA — O g>o I o o s ’> 2 “S rt s H^-s-Žs 4^11 1' P« 3 H 33 T-d ‘O c I I B P F I k S n is Šs ?8 I 4l! til «15 h «8 I ■?? 2 P m TO P ;£ ftd J< tog p o ?ra « 60fra TO > CM H’ 2cm - • rt o ■§•2 > I « ■“IS 33 rt fll Jž 4* :5 ;S >«« P 42 33 n: >vA OS I Z 50 -C o «7 iL z.'f,ura P ;£} Jo ‘S CM P b JZ © X E c*^'2s>’^to1 3’-d^'2 “vb 3^'5 xz’^PpB-TO ' TO i TO-S 2>t^ > ‘^^ ^Jz-rt-GUijTOS-rtSir 3JZ 3’*-;roJZ £> a''^ s Bsgcp.asH ©-4>B’^^ .E_u,, SddoE ' °a=i2.SB. I g.dloBEE’-'« — rt .h< P© O ra 'e rt CvOJh Ji rt ““2 g.H.B-a"’« a° I OEogrdO. ^^rtCzra^GJZio 1’^jz rt83,5©2 ’£Acn4^ §33 I iRcn TO r l'=^-5St;|2SB3 -8.s^ g I g 5a3.“'c« “w l-B §£75^2 £ C' '5 s'^S CA C3 fc 4> "H ižH rt C 4 I «3 H >o 2 ‘C «2 6-5° £ VA P t 2 e 2 3^&-1 3 2.n® iVi tJ -• e 1 ® .1 rt I ž rt H 1 > X gS E i-i£ E c . o E? o .« O 22®.£ - « rt, 43 t !s- -JR TO JZ s rt .CA ca P G i^^p N 2 s TO ura -o '2 w»^ 1 en TO rt P 0 JZ rt .= I O ura 52 © •= -3 -p © J © 52 cnCM rto BJtJSfr, >Q rt • •>( J - rt — — ' TO -»CJ oi ©^ -rt- h: CA CA O\ ij cM^ ■2, ' E J < "3 2 UJ > O w > "0 2 UJ o y) s o (0 s 12 I o (0 § s o U) § š s o U) ^.■^|gb£-|£8,SSgBgE 4, E 9dd V1X1 , O > _8 3 o .m ■g 8'5’.sr.3 I ..•3,^0 B.p ii c-g 18 B.Ji, M 3 E’Sra_..£:>•--a t Srt^gura-o-rtfiS -rtd E CM .S a ?’§‘:s.5a’>!S 3 3 Sei^ i 'sr TO O -Sl, TO ^'^'^OrtHJP^ I _§^ 2S u.'0LdX*§.TO^® E"'to -•g>H §2>®52^ - ■8*-^oiSS .®s2H^S,Srt.2 ijzSS^ ' 2 B S , TO i 2 toc^ “* o TO Gd I Gl <£ u J S rt E rt b CA O ■o i .St^ 1*'^".rt E lo-SS-tt. o,^ c CM 'Sb:] . -S d-" rt I rj K.1 e < od , 2S rt « o h i5 I 3 3 «« S? &. S.« E’E rt 73 •FO « rt > O •g O CA N « 5 O\ p rt -r fh) CA CA > C5 . o o (0., a, »L ■? ® TO TO .2- b i cn J.4 — rt 3 Vi rt rt < ■5’s.! o^ :rtk’a Q oo 3 © © A P ura rt -Sfura ” O .P ^ura g CM •risb 73 rt rti rt TO 'tS oes JS rt rti 3 CM . . B 3 . I 'SB E 45 “ ■*> ? " ’*A > -< ,24.2 rt " 3xj :p‘0 - E® c s I -o >£?-4> ' S g-°22 S ' 2:^1 IX C-l CJ •a -P, P TO •* . J -S G I > p aa.OK..§ I J. c — ra »** 3 « — CA P r TO en G >- Sg-a.'§s'“. 3 S> l^£ ” J>§7’§ra.2. go-a-STOb - ■ C ® — JŽ 5.ura o G.— fM ,-1 N iJ IHSI S § «?’■. r5 > -o CZ3 o, I u rt' TO > rt ••— -' O rt aii/ra', Nt-ino g crarG-OO^-c b—irtH^ o; >g .2 r; - s - ?? .i TO •- TO ' u JI >z Jfi N p c rt = »A 3 exi 43 .E 2 rt "S! 2 SSS >'§8 c O..EiJ E s I ' I E^O E ■5’ “S 2 b 2 ‘= G ,5^ JI ’—< B g ri U= C ” X« f\i fsj U cej — p 42 .s 2 rt 5! rt E s E .§ E c Ig. i — © £ 1 I u 3 t JZ c*ra o 15 s 3 g:S.-g’2H:g.B Bj ■= g^B E gra g g,3O gN B2tij7^ “g-®® '^8 S“° E^'^ a' — lmSO> orjra. .r-ra mnog ® >n.2,ra2£2B2s I ' 2 , H -■® g-sS E.gra B..j..a§El 2 o ' g.a.L'|S ss.* rt fll VA s ® o P- t X ,zk 3 -Sra 2 rt — 00 -G drt c.^ >0 § ‘^febo-rje c c 2 8..S 2 § £ š.“ '?•£ £ >0' s — s o N Crt ’•■' :B' _ /ti [ij TO • >N CU CA R ® S O 'C <06 I 2 I VA 1« "" I I E- , ^'E^S./g^^iž-gR ^Š^-5o£§S ha^PEP^gSSOca •E.b.^ p®S,]i-g® rt 'C 4i vra o T“< ,1^ 5 fl) — ' :^>Hdu2i ”0 - rt MA KJ « B Q = » S _ 'C ® ^2 .T -r- O ' ifcu N O < > .“e 'o' ?ps c _ — •-ff.S.CTr 28m “ 2 O-ra .g r< 2.;. ® _5 g 5-0« lBrami„2°.S !£? G.— cO 1 I >0 • I '=u.“oE'^j.77ia -P' £ c 15 2 >' G. 2 TO © J g-a&jg I sg g G, 3 £ 'C o■"._-■= p I b ' O E s < 3 ura _ ,, •p 5 en 3-2 2l'>i rt £ 'E CM m "■ N I £ ‘ 2 g® P 2 Q S 1-^ o S 2".-e 8 B E S ra ,g 7 S -S cc C •~ ura o ’-' _ »“< ‘ca . I 12 o - -d- r,. I lA rvi ai > e “o >■;: I C 3 'o2P >J '« 0 03 g ' 0^0« o « g g g > X o s I I I .t:h-£ 7 TO TO 3 P JZ "G »-t .P -rt TO .52 3 rt — rt, >0 r1 ‘7°8 E^ < CA t TO U- 0 P I I "o P 3 P Sc2 ura © rt ? P- 2 S> W ® QO o o O O S G-S I I "5 < > 1 e':- I 1 „o o I rt IT) N '* »r> .2’^ M O ,2 ra Sl I I .B a - 3 9 I aiSSmi u-o^oC o'^ o.S --■■ 7 ra .E E ® avi E c . p iaooo>“^c'a I £ -a g s- g ■ I o — z g . _ .0 22 H « 4^ o E is CM •” C Q XM W —2 ra,. AZ) Irt I I. d TO Q J=.£,b’'1-S3 2 P ' I TO P 2 'S X . rt. "o "P en 7 .s H ra go ® s M or. x3.2.B- 5^gS8 “< _.l S« tiS-g.dic« 7 E g:8 OOrtcA-,:-’-<'^’~‘ecjo3cA o\QI >> I I i’U‘cO> < X 0) > < > O N m ., >v) , 2 'Š o s 3 •C'O o Crt <15 5i® ^® &'-3'g‘ri- •3 V 00 “s-=*g^2ss:a 1 :„'š 2-g §ss® .3,2Tm 'EO o 'C 2 I 'p s *”* "p s ra 'e ^cni o « 2 O drt Vrt rE TO § o - “/22 s > vri 'dS I I p CA G; TO , hJ >n i . rt . x> 2 m ,—1 rt rt CM I .3 I o rt ura o J ura XJ ra ra '® P £ 3 A 8 "O - TO ■ XJ ,E JU »zra Gd m 'g •oSjO < w -o uo ■' ** rt .■ KJ — r s s a gC •ČA LB ra.. CA > > O N Q < > 'O 73 £,0 s o .3 g g 5.^2 8 “8 3 ra S! o =-2 g 2 ciOc I S&">N’NNWa . vu (b _ > '-7-a^:2 2 I ' bi I -g s ■£bg-i= 1^21 ” S fe cu u JžS TO ._ ^3 .E š ' c .5S TO p o .> 'H s-.O £■£« Et^ra^a g!^g U-1 . o ?? iS Gd rt vzra P rt ■tt m T* e O ' S g (C .”rE C •3 o Č “ _«1 -S/-,° ' ?S S7'e'« yrra® BGura7 Z© rti N G7S — rt TO eo I I X> 8 .a B o B O I I Eii« .UrBsl7!°Š488 271^ = 1.17--"'^" s ®*J .2 O'" c 3 I O'C ' ® -2 O\ rt 3 © ura ura U-O o CM 3 oi © CM 5! -d d-d X d-< CM CM , I 42 ! ‘^ I I 5S-B> «iŽ:S.3jz >'u TO . E ir o rt ..^ -B'-3 Q b •p CM 'P H -rt >S JZ TO JZ ^fr-’^5'3TO>TO Sbej K, rtrt,rt,TOTO>NP>rti:; PlOJzSb^O^Bb ‘U cX MA A 7 > □ o. rt co --,4®'P rtCAjz*-^ rtJ*« SS s > •©— s« ® M o CM . b c 'S cn b; .3 'rt ■ o._i o ' o B « _■ - B B ■ 5 o •O H o I .2, 6 52 ‘5 'c '^2 >N . "S >o SŽ . O « VO g -c E -o §-52 N »O o I o CA rt 1^: rt p ra^egSSs^S e5-_^oS.-£8 ' §"-£ o I b 4> E o o o £ 'E’"’ mU I 4> I 60 ' Z®C5 rgS2:< g 2s?3 I 7Is8 -'. s7 I -s g P-f«ra O »b o :3,® CM 2 ’“' TO- S ’“' S ' a 3 •p I o G I — -I Nrtf*raiortO\ rtC ' Q.2^,«b3-‘'TO on-G TO a .rt ras o c*^ -ra ra TO .0 ■JS 6O‘P P .rt 6 .rt p- s ‘C O^ tS-52 §•« ? •£ P £ TO 22 g.-£ rt Ul' ra G.Z Jj G N J >cz3 Š CQ 4^ 2 I — c 43 o-1 M 3 trt _ c 4> Crt © rt, G g a Bi _ ''5 -r “ lU SPo ® c ® oi (U S® "to • s > E • 2 'z » ■- 2 3 B 2! •2, s ra I :a’C,..-, c m ,2 “ S ■•5 S -S, p TO i) i 3rt-CwO^-* G o O X) > -G §g“" - .,3 oSo o uS .5 a 2 ra o -.S ' p o 06 ° I « o.., rt Om a I ■ 2.p- , l>l •c g O U X.-““ecŠm |ra",j.g ®g“‘2.oo^‘=J,'EC« r-. S.>9 o O -a. S » 2 — ,2 « :a, rt _ rt >0 “ 33 ••—< CA ® 00 o 2 C 3 en o *- CU O ««>0 K‘S X g?5o^-^ .2 2.> “ 2 o *C -O N > I "G Jrf ggg S'§g g oS 2-SS S/Z^S-oS^Sg-pj-a^ □ .a-j. „ c »■5’»S rt!<5 S- .a« O -n?2 I _rt o c ' ' rt 3 iž«:g£ z So= S:2,c m 'o-g-^o-c3 a” e'c § bi s >^75C;S o« e g £2 BO I I 58 S Sas8Ž2>.-aŠ*-g g.psa^ Sll§5^;gs . Seo" P CM B o >0 Gd , « o'"'" ®® 2a l.“ gl Irt^JZr-c^OO^SC 3 •a.g B 2 « I 8 « o -g-g ■7a 2._ m 'E s 2 9 ' bi 0-3 S|.s gS I , .gra ® Sj*o to’s’H cA 3. c*^P^TO-2,zkTOP>Occ^^ •/raDQ>-ON«kC’G'NO>N I i k) E® o O era era 3 ^P ura ® 2 ® '5 ■— 7 ' s, TO 60 k/ rt * ••■' o — 'C rt 3 O 1-^ ®0 ~ s i2 rt M' .0 3 Bj O"" B CA 3 !■§« ' I )CL4 -I M 5 -E rt ' I 2«^ ' 3 2 rt '="'?'s| rg’.- “.ž g-B-SS g e 2 ® '»rt .S 12 S S <—’ »rt y p :3 2 JZ S ura P , K ■TO' 2 p'2i '3 pl ©’--.„ m G.’-’ fci-b^ G’-'CMCMSW p I £ £ a.“ ' 'J. « g>/-,Sa.S.2,--g?'^'s ■-S.-S 3Š£®?S o £ o I '5 2x^gi 3.9, ° > o 3 «*•*£ '§■£■293^“ B>N E ■ E a B.'— _ sa^B^C ..E.=’E’“ S U §£ g 5.S °’2 S£ B 8« o-i^C/g w* E -e"’7ou s m 3 B .B _• K ra O o O § 2 £ < ura ura Cu J2 S g " e '3 2 : 4) S''O c= . rt 's: P "O 00 o i- 2 4> ia vfl O\ fN O rt (/} £ TO o p •rt'S> > !C S £ _o A A o-S I i 'P 00 CA 42 — ^7" . C p .Ž aiŠ? 3 K k TrtX/5 CM o I 'CO o I I «« 1 era ral »-^rtJcA t I 8 TO 'C 'C « o rt ® s s 2 s -A TO e s p I g E -a I -g “ <0 5 ‘IfJ i O 5, g..SS,£ Vi - . 7,2 g ■§ ra g dž'o©Sij££’p;S i^’Sp©s oQ-S^-^b?§ S a' e Pr-, hj U.C SP'?.^ Jli Os2-R.S<^S’^ 03-S p3^ oA^«©t<©G-«HjJ^p • TO^r;/ . • I—, d, ura £ 2 3® S. S m /S ** G T-l 15 « r š- 2 3 rt q E cu v >o rt O I d. § JZ .rt . 2® g" rt •£. ._ — ti c •-■ ., r” CA /*ra TO ■* > U- > I I o > « •S 213 « a = ’“ ° ^^"a g>>ra «ra I et. . o ■gS-S-SS^g.:^ S 8.2.1. S S S.- ~ b>£^ >2 E I t< 5^ .rt O 288a |S2 _ _ 3 CJ i I '=^ .0 .S 3 2 g * _« rt rt .' hg^ 0*2^ - ' rtiS’^^ < C :22"S a.n c .g 'C Tj. 12 8 ° ra g a t« I •iU o.— ? 9-^ž® ■^4 "TO ,g 3.3-'7l.B i.|l JZ ““ rt _ I _ •B' c VAl-Trtrt •— ^>,Pb 'g-g o--B.g7 g«.g. N .*2 J O IT) o-s a^;!^ ‘ Q^?S“ I S ; g s “ ” , = ■’ .5 rt , o I o -•o M I -B - I .S <0 ® e>, o > X. MA o • vera “ e£ Srn r 1'—: > i-ki < ° Niq • »r> Sg - 2 « I .2 m; ® I -^ra/n ' B2-g® XA c '.E Sts „ •§ £f.l o 4d tt-b I E o a bi B S TO,_J< rtxl>u-j (Z) C .rt o p CM ra £ B d S « 's [ I rt r-C fra .— »*, S " ' § ' p :©»ri 2 rt 4S’“* S 9’'^^ 2’p>S Cp-ES3:S>‘" o c o c tB e«! ® TOd 2A to^8 »ra gic*? 3 liz I< O rt i ' g X < >N Q < S > cn CM TO , y? 'A p z, •^•s; O\ .. «Ei- §-2a'"'^ “ 2 K TO rt ■fCo I ■■ o 8 m 3 .5 a 2 Z o - 'R S 7 S o' I 7 e’*^^ dd p I I 3 J® .a,'5.-S ^2.>8 _ O-2.B®ESra raS E X Vi > < > P >8 oj )_< (A =? TOrS K« Trt ■ 7 60C^ s I 77 ' p7.g7|^Mri^ - g 'a g -“ra £ ” a ■§ P iiroOiSi £ a’3TO > Q I O I 00 XA - Š>°So » rt' 2 ' 2 .rt ?5 3 ? ^E-aE^^SBraES aoojE B^y5!tp ■ “■'mKJ >'21 ra.BŽa S:2 g-g;3“ ., o $ > = 3 .§ -J 15© TO^..x©S5 wd— — -rai^ s^PUto^-Gura p P P ■>" I E'5;7f'®'''^B c.’b b-S-E^ gl , -■'^ ..B O 2 “ ® S »rra S S'^ I ® I 0 ' ' 2 !S 'C -g ® .:§ □ 2£l7’§g ' s I g s a£ll'^g1§2Sg|p zrtrt..t=L.O rtg>’^rt5®PG rc -G ‘n i to g* i tž d 3 3 rt C «•’ X Z 5 X J5 S JI 'P N V) •C 0*0 g-ag;^:: 0.0 o r - - rt C - • „ .2,0 I .y 2 S ra 5 ‘P 2 S p /5 CM ti rt trt TO Ph i >CA > rE ~ > b' — I o ' Ji M v; .a,." H P 'rt 60 »J u. -F-® ■ g< 2 §0 S.-g-3 &> s 00.^“ 8 £s2.8s^»- § g 2 .“ra s > Er-dhcziC c ij< 3 rt S O u ti V) I U Qu2 M CM o rt rt 2 = Sž :F 3 £ E • ■ —' CA o I I I O • Gd TO « «27-® “ - ® -G i-* 0 3 rt :£ op 1'2” rt rt v ■p® vr> S";"® ® e rt »n . 2 o .CA,rt* § CM -S •i G. I E 'C i I C/5 1 C E-sIč^ s|£"š^#5 a-g-o, ZvC^ I CA CA >N 3h>V> l Od I o 3rt'^2‘^rtV^y2 I 5> • 2 o-^- oi K dd g “dd.a.3 T £ 3,^ 7? a>E"’ I £*■ "" N J O ‘Sl P-s a-" «« I ‘S-« « •? o Vi E Vh rt rt rt ' g>N 8 s E g 6 c 2*^ rt 3-j= o® 2 M)i5 J3 c ffl 52 o 2 S rt o.-n w'-’ -G,.^coo-‘ C . tt. *- « : ® ‘S rt — 22 o c 2 c K® f* « i ’ 2 ’-' P .2 . •P £ TO e I P ' 5.: =1 i cS W *- TO 3 X) p ,,, 2r,’2 ra "G rt 3 o s B.5 • JI 4^ rt, 60 O uSCQ>O N '5 cA^rS?"« u d5 O TO^-O'^ 5o p ® Ps'^P5 ^O 0x3^ I 'c* « S’2-=’.2 rtrt rt --.S^5g-g.aSgS S i .2 > 3S OKJ :^P« vra X ura »ra 'C J. ura 2 O ciS S _j £ rt' rt P 't. o ra ra g oc Je I o -f ' « c 3 •O Ž:-°18°||8-a2§S 'b rt. Jz! I 60S W)>Q g I .rt I cn °g| §.« BgSoci 9;^ NS-pS^SSra^eSE® .. b rt G y • “S p .S 1 •G o, ,0 I V' o ® J? P “■g p B s E = g I pa _- “B Bm iSs«2 87 8 .&R T •S' m S22 2<-) raS .^O. o 'U M .. 3 < ■ps-a < O m ftd , 00 -o f« -P 2 f< I f 1 tb -—O TO 3 p X 2^ s 52 ’QO. rt x £ E .2=5° 3 o- I K? o ura -G •P m5 o 3 s ra 35 1 S S a^.g ' 8 > X 15rt'cljrtSbTO2 CA>N. caH rt M:* •rt o •* rtoocD rtJi P iJTrtjlrt«^ o VA . TO . TO rt iis S®'e2|-2^ S I 2 <1 S « (A rt 3 X>>'GN-b 5AJZ« 00 a 2 s ■ -jzg 'E E a “ ids-gs-g^a 2 8.°^ ^gs-g-sSlK^s I I ? 00 n' lU St«« |S«.^SžS7 3^713 B g-4Ss.-2°°>3|^n§gj|a-S*-2 3S7-5 -rd,STO •i>vOt''rt.52’a’.^P^pg<5rt^2cA_TO ■■?g j£J^77“°^S-e^ ' B •' ' o-^u^iopSa 0.“ .S 4 £ a « § s' ’•’ oi "S 5 53 ® JI J«! • 13 rt X p rt rt • >o SS a p 0S.8 • _; cg b ■ rt “~~" Se ri '’3 .P rt o> t-4 o CM (Z1 ■ u s ° ' "P 1 I 2 — 5 >5^ E o-’^rt.' rt CA Z £^}TOr5xTO S CM g;G,SP.N TO’-*ra-'«3T >®fM & O «3 c :=? ' ft C -"-.II ■ L « 'i 5 ” .2^' ci 2>'5’ era 4^ o SfilS 7§ rt £j • (0 > < > -■ E s s I ls;8glSSg3<3E S-8 §-g,n« ' isp^o TO ® - rt^ £0002 2 .S 2 p o rt 'rt £ E lA _ CA o ,—I •E Ž CM CM |>00 CA I (A rt gSN o' I a^g' oi s s E® s §..27'7 Gd TO i|^ rt TO w, I gl;A 3 rt G '^2fiTOOPrt4d tral GdSŽH^GGdGffi O CA rt c E p s , Ch »o UJZ^o Ort i^ • .■'«O(^' |PE' E^o^-ra-E:? £ •5 ) '^•E cb c^ ura CA ^ •- 5A 72 >8-g S I 00 (A • "' — ra-d ca V) VI (A V ‘JG 'i> ?$i, 2 ci- ■<328 8 E oi N 1 CM 4> r . 'o O < ad Vi OL < >N Q < S > OQrtTO'rtrtOTOOJQ c*ra O P np^cch.ou^ p^ oicM p 5'C "to rtOO rt CM . cur« >i3 PraH > CM o,, CM CJ g 3 2 B Sra£rau " ' o i« 7-B»'S.3§£7 S7’S'5 :5d'^3rač' 2.3,/] — O,CO.Q raEn^rajDO-S I S^CJ > I E > N o :3. g 's to' 6 "to 2 3 p ra «5 5 TO >S’hsi Jz MA — g 5 r-5 > ,S S8.-V.> «> I rl 2 ' ‘5 S.N Ji;c — S I 3 c ° £ •■C’ S- ,1 ■» ttgejs 22E“ SS7^Ž£2 a S g m " '§•2 B *> S aN o a 2 o 4) C3> CM -J rt ,G «8 I 7/3 s © 2 JZ B ,5 o « 2 S a c ■■a 2 . §££.SS-b .J u XA zrt CM o {- 00 Jž TO CM E « E 9 I '2’ X o I •5 5 S O.-Ž > Po E S G TO •* m 3 S.372°’3ra S X3 M c i>8c'5;;jp »Sb icm-^8>2o i £JZ i&lSfczS q2:to .'g v ■d JSa l' g u c <« o C3 I u p .s ž "p b p 2 p O.rt c 60 S'^ s o rt TO 'S, Sc •ajc—'JR^v^ra --ra .z,P^^ '-p • ^TaS^S rt — --OiCM eto -rt ^'dO 3^2 2^O-r-1 I « ° c I JR C4 .7: E « .1 I O iicn V) .6« I '.g CA .i®,«? S 3 TO '5 ,2- 55 •“ •^;3'G.’ t2° '■■5’s" E ® o b G r<\ il t— iz^ 1o5 vd UdO -r- I « C ' JmS I O •= "’ M E sr B TO G Jk °7:§52?2 8 fn S 3 .5 2 m “ “g B jsj g a Zoa'gSraS g-,. »rdCL.d^ p77^ž4ra«®-s' '84 B 'S;$.>ogo.2, .-rn-aB^Soo^-B s I .S.*5.’S I p ~ rt ■; "" W)ky I rt * .iti v x> V3 O O J .- :SS ® , Q rt' rt ® rt R G. p PPi-Pb TO ^m>O ^gX-5-S7 bO->h b rt 00’ •9 -E 5 s I .H« ' rra — " 2 TO 3 2 t U B TO 12 x> P ’ ra "G ‘rt* rt y o ■" c rt 3 rtoin ij rt ± — .X 6oJ*-^i 'g^osraiESo O 'E 12 i 21______■ .0 •5.38^ 2 “<> .i 7 .spra rj /7 rt> ras »-« .rt k> I •rt,c'» rkl J 5 5 Q • X 5 cn B^srt.rt, r< .>2 Q „4 £ 60 E ° o , .ta , c _0^1ois-P 3 E~ra .«3-C“ I . i£$ Siuo6a'2S , 3 I W o 3 ■S£S§SsS|s.oSo| .io Iz 8as°-§5-2 i ° ' g^Sl^ssiSBc^g.!^ ® g-S ra 3,8.8 .-8 . ž ,TO . fki n X ■ -=• • TO' i* >o , 4*! JO «‘n i g ' 'E- K- rt — 1 c5 43 CA XA f*ra I •žk ,S’^©'ctAf*ra ig b£ i n £.27 " B B > a E ' inNEoraT^Ep 8 N C ' S ® -g 3 2 .n -a rt H CM "§^7'g g88 5 2 I i £ o a I 7 o rt O\ < 5t£ Vi X < >N O S > I- CA cn rt _ E> E g-3g >-o5 3 •>, E =■ TO -rH N rt ura .J^ 4» “5 7 '5 'o 'ša ® a ra ”.S^“S SS ' ® S . B a a ® > JZ 3 N © co , z b. 52 ® -P-S rt .SP^*^© oy=:c ^02*^ TO - S - . '^ 3/ 2 "> O J dd M I a = o J E •c .2, š " _ I .TO o 3 4) rt C R" > Oi 3 rt E t - Pz-k 0Sk,^.y rt ourao ddSC — >x33— 3§TfB £'e‘^°2 2--£ s ' 48 •S.bS ' 1 g.7 S.b77 T~ < CM CA O a CM E<^ I 5 8^ CA i3 ?N EaS 's S C ■•1 ' E •13 « ® o i O CM E CA ' 52 £ rt rt > 3,^3 B.^g , ” ® “-o £-.2 „ e8 S.E,7g® s o- w o S o ' W iVi * Q 12 m 2:2 O.« 00 I 'Č rt I -H. P C5 3 c 'C S 2 S H 3 & rt " ?p -P > P- > P G rt ‘•C rt O ■O rt p ’”' 2 ;s’jz ii^Pera-raJ^-^^ '"■toE '^pb oS2.>^8§^^.'^2£> 2 3' ' « a .&■>§ S g g o Q ,'.5:”.S,ra ?£ SoQ-&3S Bfl3.2ra^ I »'< E £,jr o S E a £ £ 'S ^8 2^1,1 g S a .®.£: rt^^ji p g TO « CA ,SS o Vi rt c 9J 3 CM rt - • ' I i a.s.§ § o B rt TO rt' 3 Gd z >>3 P H TO 60 W 2P'G zP '"“'C ^TOB^O®— rtA SG—'TO^rti co« 3 'G 3 rt .„ © P KA _ Od^-- G,w(M E s?; 8P v- 1 Ul p H K E -B = I — Z-; 4) b _ > X K rt Ji 2 I P «1 rB CA x: —’ ra, TO 3 O 1 ' 'M ' tS I "O 0 — O- X Vi > < > OŠ CM - ' m — “ o >n _ i?c^ g o st; i T;“7£g= 'l-sE.? C^60 >^T“TOrt« :> rai , £2 Vi > > D Z 'e CM ' 3 V •a N g'> CA xj rt rt CA «-H2£74S8 S’'® 2 2 CZraTIrad •571Z-1CA3 vratkP lurai—P ■ooPrtiuM' o2dd'm E'raa3; sc Vi TO • I p o I s,’”' rt TO TO' rt :S'!2 £■ P 2?*'^ e b 8£ 8 B E^C- £2ra g.8,< E: . ‘ci e ''I rt I *?* C rt c8 "Shvi < > P e g X ^8 CM < o :2,^ o .9 g ' I - 5 , Q Q I “ 'i rt ■' o. o >5 5 3 o ■« 2 2 o u o' a d: r m 7 S. 3-ia B Jd o. .s,ts o “•S I ®.a£. g E g^S-So e , = ■= 98,t^7 X > 3 c^^COPuraTOoE 00 P Gd TO vra CQ 3 ' “'o °2 2°£ ■bSS - - 052! o ' JO - :rd 2 s I .TO P 2 CM I jg-a ’ 7 oTOhP^So _• rB b ■ 3 I 11“ rt rt :3' 5 .'TOd I 2 — £ N « ° § s ' 3 .rt^ E 2 I * rt '* o rt .s®.a “ CA S ^|8£;S8B7. “ c_J CA Ort.. • i2j^ b37Ss3^!&’S 3 ' -a “ rt Oi G TO 3 _ > crra ■“ ■5 11 = — E * iH > rt rt ., CA > to2c«2®jb rt* 2 ...(2 p b ,£ b U rt^osaBcA Poo rt CA D rt o nn X c jj rt Os b8£=87'2s § ;a .y raj ■■o o li 2 2-iSSa,iSS:2š.g-SS8 U2JG p 9- ,c/500rtkTO. , 21^3 ' 9 .-s i ' '" 5E7|h§s^7 O '? J 1 W> --.H. r^‘5čc I rt TO .3 o\ CM .2,0 !i3 rt 3 I Od Od O ; c s « s ra g g.8 « £ 'B o S O "a rt : «« 2 go,^ S gN E »r> rt O ■B 'q S E Z .3" m ra 00 .§1 E ra; .3 j5'd.„aaž!-f«T.' Srn gt" V'OEra007’ail^j/s7.|8 S ' N S a ' £ 3> . 'E jd« M S5^‘nB78’BO'raO>;3.n'7 P' rt zra • rtCM:s,3c*3f*ra (q * ' ° '°^8|,ŽS 1 od 2 3 -•^cra-^-I Bh o\ 2 ■ ■3 I -u 2 >8 2 TO lii j»j 5 2 rt S o ■>§ > G . 'J23 '■' r’ O od U- o I -S t »c 3 S2 d B £ ura rral £?— JS CM c^; TO’5’^^5^ g 3<^?4 CfiO-l iNhral |rtJ>izS| I -■ 5 a .-* £p o s .«8 s K 00 a i/g^j I 25o6ort(^B"? oME ' p-'^-'2MOg 8 > _ po.C O lU rt .rt 13 JZ,' 42 JZ •© rt J? 4^ ir; 5cqO c o o o s 2 s -- - 7 05 o. o c^i rt ’ G ' B ' G x*K rt 1^1 rt Vi ; G rt G G- B A rtzi Oi B CA t- CA — dkzzo ' B > “ CA — rt 0 .F2 ob JZ •O e S 2 >-a 'ss23 ,1 2 2|e laS-g.«! O S ■p-.SBg._g ' r.'8|f p27ss!g8H 77 -S RCM 0.0 g>rtcM ^^u-l’.S 3>n^^ 'G I E«c>o'G> I feOm irMrra.G.G 1 « io-OQ J "0 . p O XA oJ i.;:., I o -3, Jb’ o Oh 2 3 iS £ «ri 2 O.X) Z ČC <•' - 'S. O 'C > I cc 3 CU SS©©««rt4>Ort._-J, P ® cn •C’!!' 3 :p b y .5 2 ra,5“2«sy |=;gB. to' ' :> =• ^“2 " = B-So-S o.;2 ./.o^&a gra g.a7.g“t.; „ra B® S I • 3 — ■§ a ra s “■ Z,5 o I Hi -3 rt "TO rt •g' To I rH > I N E o o „id C a ra -B CA S:sdizi’ra rt 73 b J- 1 •= o E E !>1 S-.B E g. o ' 06 >2® ^S>“7 s IbS^s1«£gS7&= rt 3 jU C*ra c MI TOi © > ra-« ,17^-^ g'S’ls.'Bg O e I >8dd2:s X’TO '“•^SP ’rt2ra^TO(Mc Jž 'S Q TO-.X E 2 CA > 7 E §>5 g-B-eg^a 8 ' 2 fflndJ-eO 3TO-*-'“^Ozra, I 2?^ §§8.«8 v- cucra era rt r-1 rE o o b ' I I rt t I ^2S g 5 Ig«','- O en vrra ' xA CA •/ra P — •" . B 5 P 60-"“ • r ‘ rt 60'; “••5^ g'a'ES 2*--g E-■ I b95 2« SK I , s.? I E7®'5^aŠB I .3 . .S23®S..MB,„^Eg dd ° E 7 8 7 g-U .g .3® ■^S '^ra 7 E a aa B •,3 T-d ' < Vi X < >N O S > t- Is® 1 CA • El M a 2 © CA ra 60 rt- P ra -T •»J* . bpura.;-— r C3 I £UdM^^JCN> rt e > y . .2-0 3 p© C ca G r, izk 7£..Sg^>^r/5® g.2«Sra85' ra g-a-gg IT,;'': s-2^a s I 3 ura I p,-uj p^g p S Ji o S2^§ s § S-o . as.ss gg'.“ g - 00 rt 00i > s 2 s^'3 > 7 c Š a 1 > I £ » - RESJaCJc'.! -T-qQ ?Qcm3cm d rt rtJ Irt rti 1^ XA 'S < rt O O rt o U3 O I © rt 2 C rt c 2 t) "O 2 .. rtTC rt-golrE rt' 600 Pjz ra£J£j< ^KuraA*^ I ' rt^^-ŽKapl-^Sp^cl^l^fS 3-^£5H^s7;^°^i|.p?š.<|l^gg^ .“£878 g.SlTjaS B »,^.0 ra .9 E o .J Is >3 s 1'5’8?^ bI g g7 s g’775-7 •^©'KpSNigiajGi iClcacMrra-ooot- ' 3 E .g ' rt :3’ Jž 'E "3 2 TH CVi >;> ¥ R era 0 'C'' ^S-S R E ® rt o o F’ ?P® - Q V) «•5 rt rt J?" X 5“ P 15 s !3^1^ ^ra.; g2i8O .'. "ob 3 § gg rt xA 3 °3S^8 i . I B I § CQCrtio’^JSrtO ' P TO I IG rt G •rra CA I rt • B "rt A z ' .5 B — P S ®® £ E*J,rt^ 5 TO ' R g ° -g 3 E rtE-rt-TOjS 3 Prt Z'b£ 3 ag-B g. >§ m ® [2 ” ._.£• I £ £Sra!5 ord^H^p 2 Sl 9£li CM od 1 - J3 2 E^ I X o. TO I X Vi > > o > E o rt, TO G rt J iS z 8 M “ g. X "*" < -TO -a © ^ < 2S«5 rt P U O 22 7a'a 2 & I I .-uzš B a eo^;g 8,3 g.„gQ G H - boPrti«-,,:© ““'SgsJlgogjS „ a I m ® z •;? .E I 2 ■<3<^SS2„ 2 3 SPeei U2 s ® o G ,-d —I ® J? Ch C/5 < I ^/2 2 C rt 5 rt C 5 5 ■■" S I i Q Takz) -g > 8 E o OC o O>8-§3 g-o-2. ,', »rt ?22.0 X cn "O _ S CM X o ® o rt O E a> Ud B rt _ _ g gs g^ S »8-a-Q.g^:'.^rdw 2® 'o' o. N ,14-j;;: cb o. I (Z5 U4 > I I I CA O ’ 'B E a — E § a B E ,z o "—k p 50 'G S rt MII-’ © ' vJJZrt,^ S« Oirt « TO •£ ^ ^_TO TO b- zzj ’^B'o'*^Od$TO -oi42 I TO £ 2 rti Q B Brtd — ooo fvivioK t z i« 8a'"E^“^E“B I !3 E^a §23 E-S^F-b^S - - ■ ® 7-gQ ■“ " " P c E od .l' '2 g '2 I -2 'rt* CA TO , "O .rt-^N •; >«31 :rt « ' TO N Irt] ^rsi >v> •cm X §S •~ O O ® 4) CM 23 CM ■E! 'p-' ';£ I .0-0 ' kz K O rt jMi > « "O 'V ^ • o o o I »rt « -gw ------------------------ — 3 e rt C P 5®6£E^Sra uoa'=7sD,5Z7-g’3-ga ' oS^ cM^^i^-P^^ura '—j«:No gurap od pj P E £0 E 'S 'P S)vb W TO "G N E 2 . 00 2 rt 2 TOra-cP.G «•=: 1 1 rt OOCMfral 1 ootLiOu E t □ Scv-tad : cx u u rt rt 3S c« rtj,«/ —.- K j.X C-CN 3 rt O^^HA^-CT-d G,- . O "O * • ura 3'_rt c*^ .EL VI .l.E I o S.gSi« I < 8■«8 g S ® S tS g B o gj .2 S cA V) w od r-l "O r-d S oHjO oO g ' , -J < '£ 2 S S:S-2- E 3' .i S o £ S .S 55 3 '5 ’F od 3 — ----------- Q B 3 3= 52 :PS < I 8‘g B ■' G. 3 u o E lO^:g-pl 2 o P-^ JS * tij *- 00 3 p £®7'=°^2gddzg„- a ;T-gs-di o5;3-§’S a .ji.2 i ' . ® B = 2 g-; 4> 3 45 TO »rt 0^ v 1 2 CM _ .G -rt rt 2 gS vri O N N I cl rt o ST r\ <« oo B M e >2 ■rt S S 2 3 ■ 42 o s TO /$0.800.“ ra^rara B^R ■ta I 1 I iS :^ ra-S'-5^Sg^^! B 7's2s-a^ffi “»s B 'o' I m 0- B f a s7^^ © rt o »rra rt c © cn — r*ra f- .32 G •—■ — w, — 3'’8'-5'd5’8iCr.;oi g_— E B^Ll-sF la'Tl rt £©'^ rtt-ras-o 3 ■p TOP-i'^© 52 JZ oTO — >N |882g^ cA^ip:^ , g o BOO''nJ*n4.rt E .E ra S 2 ■č'ra S g ■ai^Sa-So„.s rtP'~' (A CM to 4 P C.rt' - g^:§ 12 rt a -g :^g 2 s ° “ p’ “ y 3 • S • «><« c DmSS^S(£“22 o . rt og3|.|s I Slf^gaS .rt CA * © •ČS * ” C 7S’§2,B-g£ Egg TO© ‘'“5i®-TO© 5'Cf*ra I—j«rt<^ a>oG .S,d I Sdoo « E I o I (5 TO 5 -a I rt TO S o 7 S ■™'S -S “ E o. ®2 ' '^ d3 -1 - “ a^i CL^ g '-' " T" r a-S £ S S J. E ' 2 E !.££ '■=l®'ls;« £88Š'p?’= l‘g^ , I s G CA CA rt I 3 10 3® > O . _ TO ju js ' •' rt rt “ B IG 2 5 .dS > o E g7u3 55 rt ' N B g ° ® - « ra g 2 S * :ra S-a.S S® ° ¥.£ 1 ' I- rt 3 rt I TO TO 2 cA:SŽ-a "■ ».^i P..^'^ 2 p C rt I .g?j 2 S a® ' m “ l^loE JQ-. 7 £ S. s' 2,iž .§ ' I U S.Ž ' .BZ^^al '^s^S.bOsI-oS« g S.I 0.3S25c77:M, J S..5 E «rar<'C o rd .l-B < oS I 7®x£- ' 58 TO JZ O XJ trt •— ‘ c — CA ’O;S,'^28g.^88§>„. Sc® §:2'ra--š2grag| Ora H> I D I t/, > I I («>O y5 oc o^ziž 2~ ! Tp ■ I _2p£ESSS'Rrš8S -------gS.22«2..g § '£ ^4 TO .G <35 TO .7: P^ •=^ Z2fc'^z±'''^'^.2>c < ' „ 06 7 't'»."jž rt * 41 ® I x> o s N , TO CM o Ji •^g-g- m o rt rt, rt CA X rt w 'a 9 o B aB^^ogSo"^ © 5 4> 5- TO Q CM I I S'gSE^'^ I e2 H g 8 I E -e-.E .lii^soSa.o p8'-’=.- m • «r> Vi c iVi > o Is S-^ara ga.o S^Si^ož g..8a^.? I 2S.«'^'g8n8 ■'.g2> g E « ,7 8 ■s °7f- §/§7 1 ' ŠS„6Sst;cjS 2a«j:3.' E -sr^P J '5 P 0 3 TO- • S £9f5£} — /TO^§rt T3 . 3 ' 'O .rt -3 X - ' 5 g «s 5-S,E 3 -; « rt r; . -s [9 TO -5 s 3 rtk *O I JZ o ' •= c o S" o .Si, 60 B »5 xj I S O <3 2 2, - rt A . • rt rt 00 E b“*’E E o rt 73 E.g M I 2 22 2 < > »n V) »> C rs .« ‘C S CM 51 i ^■O’CUQ w ■■■ P 2 JO c N _l «.s go^-g.- ’-s rt ■a'sSa„ ■S o rtS E TO ^S7£|QŽg®a£KŽ’šg J rt 60 ti £ = ' b a s o .>S-g-s g« rt,P’2 — 2-alG£ S>j^:£ ra c^ 2ŽL oP — '^>5 0'5^ I t»'O a S S (/1 ' C O CM ., s I aa8.™o , š =■ T ~ 3 ^£S^2- £25:3 > « P ?i . E X o 00 13 o S rt 2 rt rt 60 2 y O' £ . SL^ v 3 t TO .S 6 rtffl:5 ■a s ' '5 5 g -Bo Or^ž rt ® o r^g rt ® I 3 >-4 I g C Vi TOtovtic^S ^SApSAPo * ©•CCM^oJtSlS!!!: TO >r-i w cn.Str-i « ca''“’’“^JZ 2cm o »ziod I Z> 1 1 o£ I 5-S rt , - rtJO ?§. > O CJ 7\ Vi 0.3 gU I .9, _ IVJ^CNfcldtNt«^ rt 2 rt 2‘g'Foura o^4> 4> S.P^12 pA;j(i; -« JZ r- <» g I .2/^2 , > c b p rt 'P CA I ’b « ’rt 52 c eoTOo N.j_»“-i-dQj o-z p Pra^CM TO 0®0z-k k „ B 2oa>^^ > bA®^-^g^ oSA I 23t- isArt. Pol = 2 N ., Vi - 2.2'E o 'B 8-®m ■« •c .s -2 2 2 = U5 u '5’1 28'.® 'J ' .6=2-2:^ rt O C " cA ai P ' N !!2>E a £2S»S''iSl|- I rt o "O U) I CQ CM n) rt o 'ca 5 Q ■" O B TO ® rt — Ki -r; — •• • ■ 2 liz A 2 TO 3 TO I t : > SOfl,52CM’*G,560_,.- £- ^^^sSSTOr-l — o P— 52TOfa »rraJZXJČ3 I-* — Prra-rr.«? 'IPn! « = .2,03 s >8 stran 22 vestnik, vestnik Veliko zanimanje za najem poslovnih prostorov 14 prošenj, nobena za Kapelo . - p Najem poslovnih prostorov v središču mesta bo vse bolj zanimiv.' Septembra se je občinska komisija za oddajanje poslovnih prostorov v Gornji Radgoni morala odločiti, komu od prijavljenih bo oddala poslovne prostore na Kerenčičevi 7, Jurkovičevi 25, Trgu svobode 12 in v Vidmu ob Ščavnici. Čeprav so razpisali tudi možnost najema prostorov v zadružnem domu na Kapeli, pa zanje ni bilo prav nobenega interesenta. Največje zanimanje je za poslovne prostore na Kerenčičevi' ulici v Gornji Radgoni - to je enosmerna ulica od mejnega prehoda do križišča, kjer so že lokali Kompasa, gostinski lokali (mnogi med njimi letno spreminjajo ime in lastnika), frizerski salon, trgovine s tekstilom in drugo. Občinska vlada si želi, da bi bila v tej ulici (Spodnji gris) res primerna ponudba, ne pa le klasična prodaja pijač in celo železnina. Zaenkrat jim bo uspelo spremeniti ponudbo le na Kerenčičevi 7, v kateri je bila doslej trgovina Radenske. Ponudbe so poslali Poslovni center G.Radgona (kdo je lastnik, ni znano, znan je le zastopnik odvetnik Marinkovič), Podjetje TOJA (otroški tekstilni izdelki), Evropa-šped (prodaja pijače izključno slo- venskega porekla, vinoteka), ATEX Podgorje (mednarodno tr- ženje, posredovanje), Angelca Ko-roševič iz Gornje Radgone (prodaja izdelkov za zdravo življenje in čisto okolje), Marija Erveš iz Radence (izdelki na drobno iz Indije in Kitajske), Robnik iz Maribora (ureditev butika za jeans) in Simona Horvat, ki je v prostorih želela prodajati sladoled. Lokal na Kerenčičevi 7 bosta v prihodnjih desetih letih lahko koristili dve stranki: Angelca Koroševič in Evropašped G.Radgona. Slovenska nacionalna stranka bo za deset let dobila v najem pisarno št. 10 na Trgu svobode 12 (drugega interesenta ni bilo), medtem ko bo Poslovni center G.Radgona dobil prostore na Jurkovičevi 25 na 58,87 kvadratnega metra za opravljanje trgovinske dejavnosti na drobno (interesenti so bili še dimnikarji in Maya Šegula). Poslovne prostore v stari videmski šoli bo za deset let dobila v najem (Branko firma govodske storitve. EUS ».»P'«*! in W' itožbaf'.'' Omembe vredna jepiirnibitt'' Speda, ki se ni strinjal s prekinitvijo najemne pogodbe (5. 7. ISSIjlr njihovemje takšna prekiniten^tt' pravičena, saj imajo sklenjeno po-godbo za nedoločen čas, zato F odpovedai^k nujen vsaj m 7 1984):!» ' ■ . -al!« čas, zato 1® nujen vaaj ___ da imajo sklenjene pogonov y stom in Slano in da želijo Se nandk gornjeradgonskem • ■ --«1 ostati na gornjetau^,^- Kljub temu bi moral FerSpt^K ft store izprazniti do I. oktobra,J>1 K prekršek je bil prevelik, da komisija lahko spregledala: ii^ f Oljske službe so pri nadzoru Iv n • anfllS ostati na t^ijske službe so pn junija ugotovile, da r občinskih prostorih ze 1994 posluje podjetje MOST, J Ma zaposleni dve osvbi, tf - ■ meild"* - •1'3 111' 15. junija opravljaj« y.. m fotokonime storitve, f^r-. špektorjev je bila, da so torna« navedli, da je Kerenčičevi 6 in ne na O| 7. KRIŽANKA OB MESECU VARČEVANJA Moja domača banka E 3 NAGRADNI KUPON 1! 1 « I Ig 11 n Pomurska banka d.d. "] Murska Sobota Naslov pošiljatelja: Nagradni razpis Med reševalce, ki nam bodo poslali kupon s pravilno rešenim geslom, bomo razdelili 10 nagrad: 1. nagrada: 30.00 tolarjev 2. nagrada: 20.00 tolarjev 3. nagrada: 10.00 tolarjev 4.-10. nagrada: majica in torbica za okrog pasu Rešitve pošljite do četrtka 20. oktobra 1994 zjutraj na naslov: VESTNIK, Slovenska 41, Murska Sobota 69000. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA. GESLO KRIŽANKE |1 2 p 4 17 m 12 [13 [14 ^5 16 ri7 M M k /ff SESTAVIL BORIS HOČUR-ŠČAK PLOŠČEK PRI HOKEJU SLOVENSKI] KOREOGRAF IIKO) PRUEM ■NASPROTNIKA PRI BOKSU STARA ŠPANSKA POPEVKA OSEBNI ZAIMEK VTIKAČ V MALEM LOŠINJU SKI SIR SNOV V KORENJU banka MAJHEN POKROV ANTIČNI BAJESLOVNI OTOK HRIB PRI LJUBLJANI NAŠA PEVKA KRANER KADMOVA HČI ZEMUEVID-NA KNJIGA 14 24 20 5 BAJESLOVNI LETALEC bosanškTT POLITIK I francoskI skladateJ PODLOŽNIKI GR. BOG. NESREČE 4 'ACTIVA -NAŠA PLAČILNA KARTICA VEČJI REKLAMNI LIST Z VABILOM PRIPRAVA ZA GLAJENJE PERILA ISATIRIK BUCHWALDl I VRHUNSKI IŠPORTNIK PLIN NA NAFTNIH POLJIH POLITIK EBAN DIRIGENT DAVIS 11 ZVIŠANA IGRALKA GARDNER VODNI ŠPORTNIK 3 GR, ČRKA ETNIČNA SKUPINA V ERITREJI NEOLI-KANEC 23 iMESECVAffl ČEVANJA I MESNI VRSTA DREVESA i21 I I ■ CMOKI I I ŠPORT 1 SPLAVARSKI DROG S KAVUEM SOL ŠČAVNE KISLINE HLOD 10 URADNI SPIS OSNOVNA DOGMA BUDIZMA ALBANSKI POLITIK (RAMIZ) 19 12 ameriskT FILMSKI IGRALEC NELSON MESTECE PRI ZADRU PLESEN NA VINOU 100 m' KRAŠKA ČRNLNA CELICA V JEČI NEKDANJE MEHIŠKO LJUDSTVO 1 ZGORNJI DEL ZEMELJSKE SKORJE OSEBA, KI UMORI ČLOVEKA HRVAŠKA IGRALKA KARIČ MESTO V RUSUl (ANAGRAM: KASEM) JAPONSKI POLITIK jJApjlgCJ TROJA ZAPONKA NA VZMET ŽUPNUA 29 RAZJEDA, ULKUS UUDSKI iPOMEMBNlfl HRANA PLAČILNO SREDSTVO 122 2 NIELSEN Brigitte ALENKA 7 IPRILIZ-I NJENO PRITRJEVANJE 15 DESNI PRITOK VOLGE V RUSUl MAZAVA SNOV ZA ČIŠČENJE Z tl V o I < k- i i L TURŠKI JANIČARSKI ODDELEK DEL TIRA, KI VODI TIRNIČNA VOZILA KOSTUMOGRAFINJA VOGELNIK IZUMRLI GERMAN MESTO V KALIFORNIJI ZELO VISOKA STAVBA i 0 17 8 28 t ATENSKI STRATEG IZRAZ pm' KARTANJU SLOVENSKA SLIKARKA I- VOVK I IBSENOVA DRAMA EVA' SRŠEN NAZIV ITALUAN. OPERNI SKLADAT. (ANTONIOI ALUMINU HUDA JEZA 16 KRAJ KARLI ARHAR PINTERIČ |13 130 25 MINERAL NUŠA TOME UUDSKI PEVEC V KAZAHSTANU MORSKA iFjlBA — I TRETJI TON ■ 6, ss*' i 9. C h 1994 jj^^ISjoktobra 1994 stran 23 ) EIJS vljjbH n ri'- bsFec inM’ 84);!*’ .vnel-inop°- jato j* inito*’ narf ;dP'?: i.W'' a. ibi!' #1' 10-5 ii"': jjirl’ tet.*' iHiil' aka'"' .pori’®' I /■ t vestnik V ravninski vasici v Beznovcih so letos julija začeli z gradnjo vaške kapelice. V vasi so se sporazunmo dogovorili in do danes veliko prispevali $ prostovoljnim delom. Ideja za gradnjo je iz leta 1989. Pobudnik Izidor Vučak, ki je hkrati vodja gradnje, in Benkič Koloman, predsednik vaške skupnosti, skupaj s petčlanskim nadzornim odborom pridno nadaljujejo z deli. Letos želijo vaški kapelici narediti še streho, naslednje leto maja, pa po načrtih blagosloviti. V Beznovcih so v minulih dveh letih asfaltirali cesto, ki vodi čez vas, pa cesto do pokopališča. Z novo kapelico, ki se bo imenovala po Sv. Florjanu, pa bodo še bogatejši. nj JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/631 -241, fcix; 064/632-261 za dtžavne naslove ^NC državni prvak ^”0 Sobote sta "'O Utr«« ; ooDoie sia in Združe- ™ avtomehanikov U t avtomobili-(osebe priza-okončinah) j?Wi sočasno 1. odprto 11(7'’na katerem ' iS^^^^vali tudi tekmovalci iz Novega mesta in Preglejmo rezultate: 1- Benčon 299 točk, 2. Golob nad 1300 ccm: 1. Franc 315, 2. Ciman (oba M. Sobota) 384, 3. Pintar (Maribor) 390 točk. Ekipno: 1. Paraplegiki Pomurja I. (Merklin, Golob, Franc) 1048, 2. Paraplegiki Pomurja II, (Horvat, Križanič, Ciman) 1926 in 3. Novo mesto 2089 točk. Sočasno so tekmovali tudi za klubsko prvenstvo člani Društva za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota, kjer je bil vrstni red takle; 1. Nemec 365, 2. Kardinar 400, 3. Derva-rič (vsi M. Sobota) 540 točk. Med rednimi vozniki pa je bil vrstni red (spretnostne vožnje in vožnje po ulicah) takle: 1. Martinec 288, 2. Šiftar 294, 3. Žekš (vsi AMD M. Sobota) 314 točk. TONČEK GIDER mesta in M. So- Razvojni sklad občine Lendava na podlagi 6. člena Pravilnika o poslovanju in plasmaju sredstev sklada in sklepa upravnega odbora z dne 10.10.1994 objavlja S I -g-g,l«N" siovcNiAN ouAurr SLOVENSKA KAKOVOST f I’ O RAZPIS ^^SPODINJE! ^vain jL. '"Zamrzovalna ali ledeni, SERVIS Slaveči 6, Kuzma, ’el-: 55071 Sarancijo na Rozmana Murska ’®l /fax: 069 32-230 17 Sobota •Visokokvolitetna OKNA raznih oblik in dimenzij, v katera lahko vgradimo stekla medeninastimi križi, kasetirana stekla, nalepljene križe ali lesene mreže. z M IS PRODAJA montaža SERVIS 5 'ELEFONSKIH < NAPRAV za kreditiranje projektov malega gospodarstva v občini Lendava 1. Predmet razpisa Skupna višina razpisanih sredstev za kreditiranje projektov malega gospodarstva v občini Lendava na področju kmetijstva in turizma ter naložb v proizvodne in storitvene dejavnosti zaradi razširitve obstoječe ali uvajanje nove dejavnosti znaša 30.000.000,00 SIT, od tega so: - sredstva Razvojnega sklada občine Lendava v višini 8.000,00 SIT; - sredstva SKB banke d. d. Ljubljana, PE Murska Sobota v višini 22.000.000,00 SIT. 2. Merila in pogoji Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki poslovno sodelujejo s SKB banko d. d. Ljubljana, PE Murska Sobota in imajo sedež oz. stalno prebivališče na območju občine Lendava, in sicer: - gospodarske družbe, ki so v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in 29/94) uvrščene med majhna podjetja; - samostojni podjetniki posamezniki; - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in samostojno dejavnost kot poklic. Prednost pri dodeljevanju kreditov bodo imeli prosilci, katerih projekti poleg pogojev, ki jih zahteva banka (komitentstvo), izpolnjujejo še večino od tehle kriterijev: a) sovpadanje projekta z občinskim razvojnim programom po naslednji prioriteti: - turistični projekti (razen okrepčevalnic, bifejev in nočnih klubov); - kmetijski projekti; - projekti domače obrti; - industrijski projekti; - projekti v ostalih storitvenih dejavnostih; b) multiplikativni vpliv projekta na razvoj občine, ki se ocenjuje po naslednjih kriterijih: - izvozno usmerjeni projekti; - projekti s tržiščem izven območja občine Lendava: - projekti, ki zagotavljajo nove zaposlitve; i»i jnasonic - ekološki projekti - tj. projekti z okolju prijazno tehnologijo ter projekti, name- njeni sanaciji onesnaževanja okolja: Sd »b s;. „ c '<2^ ------------------------ « smo za vas Odprli '''^arrii liioiii ooiiaviji wi ivM-sp.-J------t ■ ..■•Ul •* •••i.«. c) rizičnost projekta, ki se ocenjuje po naslednjih kriterijih. ’ . ,.___X !_ monanarrtAntfl' \f/ 1IZ.IVIIV^l I«. —----X - X ■ - strokovna usposobljenost in reference managamenta; - ocena realnih možnosti uresničitve marketinške koncepcije na trgu; - uvajanje novih in okolju prijaznih tehnologij: - likvidnost projekta za celotno ekonomsko dobo ter zaprta finančna konstrukcija projekta (za realizacijo katerega investitor zagotovi minimalno 50% lastnih sredstev v primeru nove investicije in 30% lastnih sredstev v primeru • v ----„li Hoiaunncti) vlaganja v - dobra boniteta. razširitev obstoječe proizvodne ali storitvene dejavnosti) bodo dodeljevali pod naslednjimi pogoji: 'o Krediti se bodo dodeljevali poo nasieorijiiiu puyu,i. - višipa kredita za posamezni projekt praviloma lahko znaša maksimalno do 3.000.000,00 SIT, v izjemnih primerih pri velikih projektih lahko tudi več; - obrestna mera: R + 5% r; - doba vračanja: 4 leta vključno z enoletnim moratorijem in mesečno zapad- lostjo anuitet v plačilo; - način zavarovanja kredita: hipoteka ali zavarovanje pri zavarovalnici ali poroštvo. 3. Vsebina vloge: Vloga za dodelitev sredstev mora vsebovati, .r in noe nv mvaSt - Sn s:d^ oT^e'^;;;š;;;7lnvestitoda z enotno matično številko ter • Pred soncem in radovednimi pogledi varujejo POLKNA s fiksnimi in gibljivimi lamelami, masivna POLKNA PLANK ali polkna s polnili FIPO • Sodobno oblikovana NOTRANJA VRATA dajejo vašemu stanovanju še lepši izg le d • Pika na i vaše hiše - MASIVNA VHODNA VRATA, obdelana z brezbarvnim I oz urnim premazom. Možnost izbire polnil in dodatne obogatitve izgleda z leseno ali kovinsko mrežo f MURSKA SOBOTA Cankarjeva 25, tel. Iax: 069/22-921, T DISKONT UNIVERZAL Križevci / Ljutomer ^MERKUR Teden orodij od 17. do 22. oktobra M TC MERKUR Murska Sobota '1, !? se s svojimi in številko žiro računa: - lokacijo naložbe z navedbo imena------------ - poslovni načrt ali investicijski elaborat, iz katerega mora biti razvidno izpolnjevanje kriterijev iz prejšnje točke in donos, čas vračila vloženih sredstev in drugi pričakovani ekonomski učinki; - finančno konstrukcijo z opredeljenimi ali dokumentiranimi viri financiranja občine, krajevne skupnosti in naselja; in donos, čas vračila vloženih sredstev in Od 9.00 ^aprto. investicije: - lokacijsko dovoljenje oz. odločbo o priglasitvi nameravanih del če gre za naložbo, za katero je po zakonu potrebno pridobiti enega od navedenih dokumentov; - mnenje pristojne nje v kmetijsko dejavnost, kmetijske pospeševalne službe v primeru, da gre za vlaga- osebe; bonitetno poročilo SDK ali bilanco p, (T naselje) 109 .^^611,7^*-^---------— ''9žo!i?j?nno /^Obiski ®®vam za “ERTALANIČ 'J , ’ ; /73 nravne osebe; oonnenio puiuui.u m..«iiuv ’ “cenP^za fizične osebe: dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih uspeha in stanja, za fizične UOUCI I« I« I ' J —' ter zadnja davčna napoved: za samostojne podjetnike). Vloge za pridobitev Partizanska 46, 69220 Lendava z kredita se naslovijo na Razvojni sklad občine Lendava, oznako »Prijava na javni razpis«. 4. Rok za prijavo Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave razpisa. Obravnavale se bodo samo popolne vloge. Prosilci so na poziv nctnn amumentirati navedbe iz vloge in priloženega poslovnega načrta, u izoin ut najpozneje v roku 60 dni od dneva objave tega razpisa. ■iv komisije dolžni ustno argumentirati navedbe ' — načrta. O izbiri bodo prosilci obveščeni Razvojni sklad občine Lendava Izbor ročnega, električnega in merilnega orodja Blačk & Decker Bosch Iskra ERO in varilni transformatorji Varex od 110 do 160/210 10 % CENEJE Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8% CENEJE. Izbor izdelkov; Black & Decker, Bosch, Iskra ERO, Comet (Flex). TIK Kobarid, Novan, Kovina Pameče, po znižanih cenah. Cene orodij. Paše to! ki niso vključene v izbor lahko v Tednu orodij prav tako kupite po znižanih cenah. stran 24 vestnik, 13. । vestnik UNION, PONOS SLOVENIJE! MEDNARODNO ODLIČJE - MONDE SELECTION, PARIZ 1994 ( i * 4^ PIVOVARNA UNION, UD »1 * i. 4' o I S I S I I i I ^rnijBaron VELIKA ZLATA MEDAUA Ljudje z obeh bregov Mure slovijo kot preudarni gospodarji IMm* znolo ijo ravnati s časom in denarjem- Da ne bi izgubljali časa pri dobri naložbi denarja, smo pripravili vpisna mesta za certifikate v skoraj vsakem domačem kraju. V vaši najbližji enoti LB Pomurske banke: PE Murska Sobota, ekspoziture: Murska Sobota (ulice: Kidričeva, Št. Kovača, Lendavska), Beltinci, G.Petrovci, Grad, M.Toplice, Rogašovci, Kuzma. PE Ljutomer, ekspozitura Križevci. PE Gornja Radgona, ekspozitura Radenci, agencija Videm ob Ščavnici, agencija Apače. PE Lendava, ekspoziture: Turniščg, Črenšovci, Dobrovnik. V vseh podružnicah Agencije za plačilni promet: Murska Sobota, Slovenska 2; ekspoziture: Gornja Radgona, Partizanska 20; Lendava, Mlinska 2; Ljutomer, Ormoška 3. TRGOVINA TERM0-JEREBIC, Odranci, Panonska 6; CERES, Martjanci 19; TRGOVINA NA 31; PUHAN & CO, Motvarjevci; TEKSTIL PLETILSTVO, Prosenjakovci 97a; SDK MURSKA SOBOTA, LJUTOMER TRGOVINA KOROŠAK ANICA, Bučečovci 4; TRGOVINA RAJH MLADEN, Lukavci 39; TRGOViJ^ il, BREDA, Cezanjevci; TRGOVINA PIHLAR ANGELA, Radomerje 3; MARKET FLORIJAN, MARKET S, Šafarsko 45a; TRGOVINA VUGLAR MAJDA, Veržej, Majstrova 6; MESNICA IN HANŽEKOVIČ, Veržej; AGROPLAC, Veržej, Stari trg; BABIČ Podgradje, Podgradje 26a; MS a NA Ključarovci 19; TRGOVINA EKOS, Berkovci; TRGOVINA MEGLA MONIKA, Mala Nedelja; TRf DROBNO, Mota 30; TRGOVINA NA DROBNO, Cven 86a; SDK LJUTOMER, Ormoška 3 i GORNJA RADGONA ni KUZMIČ, Črnci; MINI MARKET FLISAR OLGA, Sp. Ščavnica; ZEMLJIČ, Črešnjevci; TRGOVIN^ KRISTINA, Podgorje; TRGOVINA VOGRIN ANTONIJA, Sp. Ivanjci; KOF, Negova; TURISTIČNA jgopa, KAM, Kapelska cesta, Radenci; TRGOVINA TKAVC BRIGITA, Police; MARK & TOURS, GorniJ ......................................... , ______________.....v.,,,,,, REFLEX, Gornja Radgona, Podgrad 4( Prodajni salon GRAD, Grajska 24, Gornja Radgona; Gančani 80; TRGOVINA JENEŠ,’Lipovci 103; TRGOVINA AIBA, Bogojina; TRGOVINA AIBA, Mlajtinci; A^G^RO- Podgrad 7, Gornja Radgona); Avtotrgovina NEŽIČ JOŽE, Lomanoše 32a, Gornja Radgona; S MARKET, Tešanovci 39; TRGOVINA MARJETICA, Vučja Gomila 24; TRGOVINA BERDEN, Tišina 5; TRGOVINA RADGONA, Partizanska 20 V dodatnih pooblaščenih vpisnih mestih: MURSKA SOBOTA MARKET 47, Vanča vas 47; R KUPŠINCI d.o.o.. Kupšinci 67; TRGOVINA JAKOB, Rakičan, Tomšičeva 19; TRGOVINA TAMARA, Dokležovje, Nova ul.3O; TRGOVINA GOMAJNA, Bratonci 109; TRGOVINA MAUČEC, BAUTA, Predanovci 43a; TRGOVINA BREZA, Brezovci 50; TRGOVINA TIM, Zenkovci 51a; TRGOVINA IDA DANI, Vadarci 53; TRGOVINA BOŽA, Cankova 72b; Trgovsko podjetje DENIS GABER, Gerlinci 38; TRGOVINA 3M. Sotina 1; TRGOVINA MILAN HORVAT, Radovci 26; TRGOVINA OB JEZERU, Krašče 17a; TRGOVINA VALERIJA, Krog, Murnova 2; TRGOVINA ROBI, Bakovci, Ob potoku 5; TRGOVINA JANČAR, Murski Črnci 11; TRGOVINA GORIČANKA, Sebeborci 71; TRGOVINA AGROSVETEC, Černelavci, Ledavska 17; TRGOVINA BELPOL, Moščanci 50; TRGOVINA S.M.S.. Dol. Slaveči 51; TRGOVINA MINI MARKET, Otovci la; GORIČAN- 175; LENDAVA . , npnkO''*:', lA R-0 DOLAC, Dolga vas; TRGOVINA BOROVIČ, Mostje 59; TRGOVINA EMIL BEZENŠEK, tj« goPF TRGOVINA ELIZABETA, D. Lakoš 24; SVIS, Gaberje; TRGOVINA JAKŠIČ, Kapca 95; TRGOVIN DARINKA, D. Bistrica 92; TRGOVINA TA-JA, G. Bistrica 7; TRGOVINA KOCET MARJAN, aS’ TRGOVINA HORVAT ANASTAZIJA, Trnje 7c; TRGOVINA HORVAT VERA, Žižki 61 a; TRGOVINA I 1 . s M KA TRDKOVA, Trdkova 54; GORIČKA VAS SALOVCI, Salovci; AGRO HF KRIŽEVCI v Prekmurju, Križevci v Prekmurju; VEGA Skakovci, Skakovci 15; OMNIA Beltinci, Ravenska 73a; BOKO CENTER, Ižakovci 58; TRGOVINA CARIBIC MARKET, Lipa; TRGOVINA TOPLAK METKO, Strehovci 29; TRGOVINA DA-NA, Domanjševci 92a; KRKA ŠULINCI, Šulinci 2; TOPLA^„,iš0Vci: S Odranci, Mladinska 10; TRGOVINA SUZANA, Nedelica 59; TRGOVINA Nedelica 78; TRGOVINA RAJ MARTIN, Gomilica 58a; TRGOVINA MA-F^' Petišovska 80; TRGOVINA ABS, Čentiba 461; dUICK Sežana, Dolga vas; DSL Lustrr ___-rr,.i a i . _ iz _ u m • . . AITC C! D AL POMimSKA iNVgnCIlSKADRUaA r ciiouvai\a ov, i nuuviivM mdo, vciiuua‘*u i, uuiur\ oczdiid, uuiya vao, ir SOLAR TOURS, Lendava; TRIOTEHNA, Lendava; KOBITEK, Kobilje; INTEGRAL. 1, Lendava; SDK LENDAVA, Mlinska 2 7 naložba v domači kraj Bogastvo na] ostane tu, kjer je srce. g 2^13. oktobra 1994 stran 25 99^ j 4. vestnik 'fiENSKA AKCIJSKA PRODAJ^ •i . ! 0^^ ZELO UGODNO AUDI 80 LIMITED, 101 PS CENA: 35.750 DEM I vozil: A6, GOLF VARIANT, AUDI 80 LIMITED, 33.800 DEM T**™, V soboto, 15. oktobra 1994, vas vabimo v Mursko Soboto na tradicionalno TREZINO SENJE Okrog 300 prodajalcev zagotavlja pestro ponudbo. V Oglašujte v Vestniku Posedi d.o.o. — Ko veš, kaj imaš! ^OVe AUDI Prednost je v tehniki CENE ^CBILOVVVV IN AUDI. SALON IN SERVIS POSEDI, d.O.o, ''s/ T Ljutomer, telefon: (069) 81 166 * T IQ PREPRIČAJTE SE! I,! '■I ; I M s- R •d Sejemski prostor bo v centru mesta na Slovenski in Zvezni ulici. PODJETJE KOMUNALA Murska Sobota , Ljudje A. 1 Čisti raiuni, dobri prifatalii. % '4.1.. .... po,.^ a Maribor je 1 $ 41 :oli 'Crj <1 'h' Ul ti ponudbo ki zajema 'M jnki v A to ni vse. Poslujemo z znonjem, izkušnjami in tradicijo odprtosti, zaradi katere noši partnerji postanejo naši prijatelji. Ne ponujamo le svojih storitev, temveč rešitve problemov. širimo bančno mrežo In jo M približujemo tistim, ki nas potrebujejo. tn zato lahko zapišemo. eno vodilnih slovenskih bank smo prov zaradi Vos, ki sodelujete z nomi. '^^Nova KBMdd. I a Po agodaih pogojih; VAM DAJEMO KRATKOROČNA GOTOVINSKA POSOJILA NA rODLAGI; OD, PREMIČNIN (AVTOMOBILI, fEHNid« PREDMEO. WDN0Sr« PAPIRJI,IN NEPREMIČNIN 0^ HIPOTEK) UGODNE OBRESU REAUZACUA TAKOJ ^\OBUiANS/<^ LOMBARDSKA HIŠA Podružnica Maribor, Glavni trg 17 b/III tel.: (062) 224-617, 224-619 fax: (062) 29-586 V OBRESTI ZE OD 3% I ODKUPUJEMO : ZLATO Brliva \^agateljev po najmanj letni obrestni meri z devizno klavzulo. AVTOSALON IN TRGOVINA 69240 LJUTOMER PREŠERNOVA? Tel./Fax.: Q69l 81166 Iščemo prodajalca vozil VW in AUDI na območju Lendave. POSLOVNO - TRGOVSKI 00 JEKT, KI JE V ZAKUUČNI FAZI DOKONČAN BO V MESECU NOVEMBRU 1994 predvidene dejavnosti: * trgovina * gostinstvo * zastopstva Tl [T ! y\.' liiigia!; ’i Mi m J I predvidene dejavnosti: * zavarovalništvo * bančništvo * odvetništvo Poudarjamo naslednje bistvene lastnosti objekta IC S: * atraktivni videz * kvalitetna izvedba * ekskluzivna vsebina * izvrstna lokacija * popolna poslovna funkcionalnost in notranji komfort PROSTIH JE SAMO ŠE NEKAJ TRGOVSKIH LOKALOV IN PISARNIŠKIH ENOT — pasaža: 107 in 55 — I. nadstropje 68 - pritličje: 48 iRooditf iifWRi mil - možnost kndM^ ■■■MiMiProdaja in informacije:iiHBaHBH INTERING d.o.o., Murska Sobota, Cankarjeva 86 Telefon: 069 31 906, 24356; Fax: 069 32955 Povsem nov celovit sistem kakovostnih in cenovno ugodnih avtomobilskih zavaroval^ Krm Adriatic tia Prekmurje in Prlekijo Za vse podrobne podatke pokljate po telefonu MS 32-134. AdUbUiC' GosnNsso M..jr * Xa. ,,Ž,sw <— *xj: l.jK-v*«?«:; .-fe*' * z*!«. * '> vf«-« ’*!'*** ::aDVENifEž^ \ »A t .5r.a: i** »a. 'I- > SV«'" j< 12, 16.OKTOBER 1994 stran 26 vestn i k, 13. oktobra_19^ i * motoma vozila CITROEN GS, karamboliran. ugodno prodam za rezervne dele. Nedelica 74/a, tel.: 72 176. m-le FORD TAUNUS. letnik 1979. registriran do maja 1995. prodam. Tel.: 24 697. m959 KOMBI IMV. letnik 1981. prevoženih 59.000km. naprodaj. Cena po dogovoru. Tel.: 21 835.’ m981 ŠKODO 120 L, letnik 1987, malo ka-rambolirano, ugodno prodam. Žižek. Rakičan. Zvezna 15. tel.: 23 609. m960 TOVORNI AVTO ZASTAVO 650, prekucni, letnik 1983, nosilnost 4,5 tone, prodam. Tel.; 70 033. m961 ZASTAVO POLY. letnik 1988. 50.000 prevoženihkm. lepo ohranjeno, prodam. Tel.: 57 171. m974 DAIHATSU CHARADE CS TURBO, dizel, letnik 1991, prodam. Martin Kerec, Grad 54. m962 JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Tel.; 41 622. m951 VEKTRO 2,0 I, letnik 1989, prodam. Tel.: 45 157. m953 TOVORNI AVTO Zastava, nosilnost, 4 tone, letnik 1987, prodam. Tel.; 062 724 417. m-343 SOLIDARNOST Murska Sobota Arhitekta Novaka 4, proda na licitaciji v petek,-14. oktobra 1994 karambolirani osebni avto HONDA SHATELL 4 WD ob 8. uri v prostorih podjetja. Pogoji GRADBENO PARCELO v Rakičanu v Cvetkovi 60. prodam. Cvetkova 60. Rakičan. m978 V STREHOVSKIH GORICAH pro dam ugodno sadovnjak. 9 arov in njivo. 19 arov na lepi sončni legi. Informirate se lahko po teh: 79 101 ali osebno Zadravec. Strehovci 2 (ob glavni cesti). m966 POSLOVNI PROSTOR. 60mh Ikm iz Gornje Radgone, za mirno obrt, dam v najem. Teh: 61 449. po 16. uri. m2552 NJIVO. 27 arov, v Veščici, prodam. Teh: 31 101. m939 ENOSOBNO STANOVANJE v hiši, dam v najem. Teh: 22 792. m952 SOBO in kuhinjo v Murski Soboti dam v najem. Ostanek. Šercerjevo naselje 20 a, M. Sobota, m937 DRAŽBA HIŠE V ČRENŠOVCIH, Otroška 27, se bo vršila 20. oktobra na sodišču v Lendavi ob 9.00 uri v sobi št. 10. Cena je znižana za eno tretjino. Interesenti naj se oglasijo pri omenjeni hišni številki ali po telefonu 069 71 304. m963 živali BREJO MLADO KRAVO prodam Štefan Ščavničar, Veščica 11, 69240 Ljutomer. m6848 KRAVO, staro 3 leta, prodam. Beltinci, Panonska 83. m677 d.o.o. EKPORT - IMPORT Finančni ingeniring^ ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Oplemenitite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA ArhHskta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069)32848 Turopolje, d.o.o. Z. Velnarja 13 Telefon; 06926580 avtomat za železa, prem« 25 ctrnia za navoje HK OBDELOV* I stroja za navoje -Hasse “nd Vr^e^^r prodam. Tet. m-le 38, »g®''” ’®BS8E delo licitacije in cena so razobešeni oglasni deski v podjetju. m-pf na OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1990, prodam. Mladinska 30, Bakovci. m856 OPEL MANTA, 1.6 in LADO 1200 ter ZASTAVO 101 oba v celoti ali po delih, prodam. Tel.: 48 615. Stniš^iE "GOSPODAR DOBREGA NAKUPA" MLADI LOVCI IN LOVSKI PRIPRAVNIKI POZOR! Naprodaj je novo lovsko oziroma samo preizkušeno orožje z risano cevjo, kalibra 30-06 z daljnogledom ali brez njega, puška z gladko cevjo, kalibra 12/12 in rabljena malokalibrska puška s preostalimi naboji, kalibra 5,6mm, ki bo kot poklon kupcu. Naslov v upravi lista. m968 SUHI ŽAGAN LES za ostrešje 9 x 12 m, in puhalnik za seno, prodam. Ludvik Špilak, Grad 57. m970 SMREKOVE »ŠVARKLJE« za drva ugodno prodam. Dostava na dom. Tel.: 24 766. m972 DVE OKNI, 120x140 cm prodam za 28.000 SIT. Tel,: 23 553, zvečer. mtu KUPERBUSCH TRAJNOGOREČO PEČ - štedilnik, novo, ugodno prodam. Teh: 87 479. m973 b Preklic! R Preklicujem veljavnost Hranilne knji-I žice št. 15694-3, izdano pri HKS Pa-g nonka M. Sobota. Ludvik Horvat. Nor- I šinci 56. Komerc oglasnik I posesti d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32322 FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Mali Polani prodam. Tel.: 23 609. m960 90 AROV NJIV v Gančanih prodam. Tel.: 41 202. m917 TRGOVINSKI PROSTOR, 40m2, na Lendavski ulici v Murski Soboti damo v najem. B.I.K. d.o.o. Nepremičnine, Kardoševa 1, M. Sobota, tel.: 21 049. m-pf m-pf HIŠO v 3. gradbeni fazi na Goričkem - Krplivnik prodam ali menjam za premičnino ali nepremičnino v okolici Ljubljane. Tel.: 069 43 303 ali 061 574 347. m-pp ENOSOBNO STANOVANJE, okrog 40m®, v središu mesta M. Sobote, centralna. kabelska, naprodaj. Tel.: 21 574. m967 LOKAL v centru Murske Sobote. Lendavska 12. 49 m®, prodam ali dam v najem. Tel.: 22 883 od 18. do 20. ure. vsak dan. m924 prodaja, montaža, servis, posojilo tel.: 062/653-351 SIEMENS SLUŠNI APARATI povsod in vsak trenutek. AKCIJA digitalnih slušnih aparatov z možnostjo programiranja. lUEllI KDAJ? Vsak četrtek od 9. do 12.30 v prostorih ABA OPTIKE, Len-davska 8, Murska Sobota. Ponujamo vam tudi: • vse vrste zaušesnih in ušesnih aparatov * Izdelavo vložkov po meri • testiranje sluha In nasvet • popravila in servis * možnost povračila ZZZS » in vse to z GARANCIJO! Inf.: (062) 414816 in 1061) 1595422. natakarico takoij pčevalnica Plirar. M. m9389 takoi zaposlijo- O''” 2.0(101 O Štajerske IZ FKEKMURJA Koroške m936 VIDEOREKORDER IN KAMERO prodam. Tel.: 24 916, po 15. uri. m964 j SATELITSKO ANTENO, skoraj novo *^^^^H^^062/25-795 Odslej v vsaki itevilki: ŽEJNI FRANC in njegova VROČA zgodba križanka, humor, avtomobilske novosti § in voz z gumijastimi kolesi, prodam. Markišavci 23, tel.: 22 241. I § NA VSEH KIOSKIH, CENA 80 SIT. NEMŠKO BOKSERKO prodam. Teh: 062 211 497 po 15. uri ali 069 22 435 ves dan. m-eh DVE KRAVI, stari 5 in 6 let, ena breja 7 mesecev, prodam. Gašpar, Bogojina 127. m935 KOKOŠI, MLADE NESNICE, pro-daja KZ. Zagotovljena nesnost v dveh tednih. Dostava na dom. Naročila tel.: 82 401. m-6850 ŽREBIČKO, staro šest mesecev, slovenska, hladnokrvna, pasma B- rodovnik, za 1200 DEM, prodam. Tel.: 86 020. m8650-b KRAVO S TELETOM prodam. Rankovci 47. m980 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o. po’ zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA); tri mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; štiri mesece stare jarčice po 350 SIT; štiri mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih deset kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galu-šak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. mpp m949 RDEČE GROZDJE z brajd. 300kg. prodam.Tel.: 87 156. m6846 TERVOL. trdi in mehki ter plastične sode. 1601. prodam za 3.000 SIT. Tel.: 33 003. m 927 SATELITSKI SISTEMI PACE IN LASAT OD 499 DEM. Priložnost za akviziterje. TAF, Trnje 61, tel.: 70021. kmetijska mehanizacija 3-brazdni plug olt IN 2-brazdni plug, visoki klirens IMT po zelo ugodni ceni prodam. Tel.: 40 293. m932 RUSKI TRAKTOR T 40 AS, s pogonom na štiri kolesa, ugodno prodam. Tel.: 062 779 305 ali 0609 611 591. m-933 TRAKTOR TORPEDO 45 KM, letnik 1981, s kabino, ugodno prodam, Ga-špar, Bogojina 127. m935 TRAKTOR DEUTZ, 4506, 320 delovnih ur, star 7 let, s plugami in branami, prodam. Kutoš, Puconci 49. tel.: 45 115. 01946 TRAKTORSKO FREZO, na 4 prestave, širine 2 m, žetveni kombanj Klas Konzul 260, dvobrazdni mehanski, obračalni plug, prodam. Tel.: 55 074. m947 KMETOVALCI, AGROIZBIRA KRANJ, Smledniška c. 17, ugodno prodaja rezervne dele za traktorje in priključke Ursus, Zetor. Univerzah Tomo Vinkovič, IMT, Torpedo. Štore. Creina Kranj; kosilnice BCS. SIP Šempeter; molzne stroje Westfalia in Alfa Lavah V zalogi imamo vedno dovolj akumulatorjev Vesna in Topla ter traktorskih gum Barum. Rezervne dele pošiljamo tudi po pošti. Preden se odločite za nakup. nas pokličite po teh: 064 324 802. mrč razno NJIVO 40 arov, v Ivanovcih, prodam. Tel.: 54 067. m929 V naši trgovini dobite prenosne peči FENSA na tekoče gorivo (svetilni petrolej). Peči prodajamo po zelo ugodnih cenah (od 24500 do 28200 SIT). Poleg ugodnega nakupa tudi servis v naši delavnici. Servisiranje in prodaja STIHL-ovili izdelkov. Flisar. M. Črnci. rt A REDNO DELOVNO jnj sa-ciff fnF ali dobi delo p P lO-ietno prakso, znanjem m k I in nriiičem ddavec njate delovno P“8^, f ! -1/1. e opravljenim — . , -aseau^- gorije. Informacije do za mest 061 447 155. , SvAn-ojSS:* irz^TCTTl Plačilo 3-WU 31 jdgjo s« vozom. .. Plačilo 3. zasedbe nOnCDITER-n a I t z I n 9 ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAIR -SVETOVNI HIT Stegne 27 tol.: 001/571875 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 435834, izdano pri HKS Panonka M. Sobota. Edi Konye, Hodoš 61. m940 ODKUPUJEMO LES topole, jelše, češnje in oreha. Prevoz ter posek opravimo mi. Dodatne informacije po tel.: 32 492. mfa RAČUNALNIK COMMODORE 64 in Amigo 500 z vso opremo po zelo ugodni ceni prodam. Tel.; 32 642. NAGROBNE SVEČE, pokrite, naj-večje samo 120 SIT, za sindikate in trgovine samo 100 SIT. Priporoča se Svečar-stvo »Rugelj«, Černelavci, Gederovska 11, tel.: 32 920. m906 JABOLKA ŽA OZIMNICO, sorte jonatan, jonagold in delišes, neškrop-Ijena, naprodaj. Tel.: 22 435. m~eh VARAŽDINSKO ZEUE za ozimnico prodam. Alojz Verban. Tropovci. teh: 46 280. popoldan. m837 ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO OGREVANJE stanovanja TVT Central 23», nova balkonska vrata Jelovica ZA denci. m675 storitve matematiko m- I m922 VEČJO KOLIČINO STREŠNE OPEKE FOLC, malo rabljeno, prodam. Skakovci 35, tel.; 40 088. m923 SUHA TRDA DRVA prodamo. Jože Baša, Vučja Gomila 50, tel.: 47 098. m976 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ MAGNOCHROM, rabljeno, 4kW, dobro greje, lahko je priključite v var- ‘ nostno (»šuko«) vtičnico, prodam za 12.000 SIT, možno plačilo na tri čeke. Srednja Bistrica 50 c, tel. 70 380. 210 X 80, malo rabljen motor za Zastavo 750, prodam. Domajinci 31. POHIŠTVO ZA MLADINSKO SOBO prodam. Tel.: 46 012. m955 PRALNI STROJ in sušilec za perilo Gorenje, prodam. Tel.: 24 194. m930 LADIJSKI POD, suh, smrekov, 7cm, I. razred,'550 SIT, z dostavo, naprodaj. Tel.: 0609 622 700 ali 063 451 082. m348 Teh: 23 038. m958 , /■jtRNEI" „ 7Et® DEROVSKA 1^- kavbojK pod-UGODNO - “"“opati, ^i«-1.000 SIT. otrošto ppp k p loženi že za jlT- »‘f? oflOSO' bažne trenirke h^i jponipleH’’pjesd- oaznc . 1,300 SIT in otrošk..-- “ piesel' kavbojke M “Ster5 WtanglerodV?5 30<’5>T' nirke za odrasle že 5., m906 frizerstvo »J Ite- .P>«fe FRIZEKSi TV ; 5, M. Sobota, »trajn®*»f* j « cvniinli storitvami ■ ,. ..vodo s svojimi in .fen frizura« »I SIT. m906 I IG TERMOAKUMULACIJSKO VEČ TIP MIHA. 3kW. novo, nerabljeno, prodam. Contala. Beltinci. Kocljeva 3 m990 ZA U V A L V 80. letu nas je Stila draga mama, babica, P in teta Avguština od Grada 41 zap"' 17. oktobra bosta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in tast Stanislav Feuš iz Ljutomera Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi tvoji najdražji Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. J v 80. letu je prenehalo biti srce našemu možu, očetu in staremu očetu Ivanu Škaperju iz Gornjih Petrovec 68 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje ali kake druge namene ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se g. Viliju Kerčmarju za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Irma, hčerka Matjana z možem Stefanom, vnukinji Ksenija in Samanta ( b' J Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ySPOMIN 17. oktobra bo minilo eno žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Matija Lebar s Hotize Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar polno lepih spominov in dobrot, saj so nam to dali tvoje srce in pridne roke. Žalujoči: žena Elizabeta in otroci z družinami Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodniktOT, ■ . ijem in znancem, Ici ste jo pospremili na zadnji P toliko cvetja. ponov- Posebno se zahvaljujemo g. župniku za 1^ P upol— pevcem za odpete žalostinke ter osebju V Rakičan. „odietju B’”* pogrebnemu pooj'= J -*i injiP .1 oW^ Posebna zahvala velja tudi pug-v...----------- - ■ Hvala vsem in vsakomur poseu j. žalujoči: sin Jože, hčerki Marija in L z dtužini"”’ 1 Skrb, delo in trpljeni^’ bilo tvoje je in velika bolečina- ZAH VAl^^ nas je P° ■i bo'®?' V 73. letu nas je zavedno zapusti . jjj uje dedek, brat, str^ Geza^if IZ sotn* "."i. Ob boleči izgubi se 'iskreno zahvaljujem pfeniili n® sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga P P darova _,-zadnji poti, nam stali ob strani, izrekli ; sočost«’ uffd i” cvetje, v dobrodelne namene in z n® nogt®’’^' Prisrčna hvala g. duhovniku za opi’’')® i-j, pevcem za odpete ž®^°®*'i,vala. Vsem še enkrat - prisrčna žalujoči vsi njegovi "i Bila si in draga mama m batne Z nutm*' Ob žalostnih in bole® Sdd^fS AtA Ob žalostnih ^"‘ubili življenja, ko smo m mamo, Hildo .»•'i? nas v ,14 iz Gornje Radg'”'®’ se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, reiiiili na ai sodelavcem, ki ste jo v tako lepem številu P"®" so/"!"' darovali cvetje, sveče, nam izrekli pisna m trenutkih stali ob . Zahvaljujemo se za darovano cvetje njene ses cobota- za P.-jViiF brigade podjetja Mura Mur Iskrena hvala g. monsinjoru Punecerju iz ra g Žillka^^iza obred, zahvala govorniku ob odprtem gtobt*. 8- odd®* leg® 'Leb*”’ dr. Hauserjevi in medicinskim sestram %dna ® Jja pd" Rakičan, med katerimi je preživela zadnja „ Ti®'”'’ Zahvala radgonskemu oktetu za odpete gdigra" storitvam g. Vrbnjaku iz Lomanos m rt,,ari Ran., in ThIRO Z dCUZ brigade podjetja Mura I Mož Gusti* sinovi Beno in Tomo z ;.S< naib vtei 3> jb”! 994 ^13. oktobra 1994 stran 27 ANJE zkaliii avo in igodflti II Ok«- P ZAHVALA 89. letu nas je zapustila naša mama in babica ERJE lbis>-|.|et» aiskib Ijeoi® ■ kate-lovaih Iskreno Pavla Perš roj. Štok iz M. Sobote osebt spf izpli' SJjlO taJ4 P’ m- (AM' G& 'EtO tioU; )Sl' liesel' 0(1)9 'SiJ: .11» r V naših srcih vedno še živiš, zato nas pot vodi tja, kjer ti spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini, a z nami so lepi in žalostni spomini. 20. septembra je po dolgotrajni bolezni v 85. letu zatisnila svoje trudne oči naša draga mama, tašča, babica in prababica se zahvaljujemo osebju doma v Rakičanu za ® ransko nego, g. A. Lampretu za lep pogrebni obred, za odpete žalostinke in predstavniku PTT za ® ene besede slovesa. Hvala sorodnikom, sosedom, Bavcem, prijateljem in znancem, ki so jo spremljali - , _ -"i J/* Jll rk.1 Qyx\zxXAijfc*xi •'jsni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Žalujoči: sinova Peter in Janez z družinama iit J Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. V domu našem ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil dragi rhož, oče in dedek Alojz Marič iz Pertoče 25 Josedop,^.’ iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, itteidi s ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, ozalje ter darovali cvetje in vence. Posebna hvala g. duhovniku in pevcem za odpete žalostinke. posedi ž, žena Marija, hčerki Regina in Pavla z družinama, “»inji Gabrijela in Tatjana ter drug« sorodstvo Pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je zaputila draga mama in babica Marija Seršen iz Murske Sobote ^vala ''Sem, ki seje kakorkoli spominjate, obiščete njen grob in prižigate sveče. žalujoči vsi njeni Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Helene Kerčmar roj. Smodiš iz Križevec v Prekmuiju iiss' c?”’ v 80- letu se t "znancem za izicceuo ... ---- ' K hvala tudi dr. Kiršnerju in patronažnim sestram J holežin ter g. župniku za pogrebni obred in pevcem lom in iskreno zahvaljujemo sorodni- izrečeno sožalje in darovano za odpete žalosti nke. Žalujoči vsi njeni najdražji M Prisrčno smo vam hvaležni za vse, kar ste storili za nas, bolečine v naših srcih nikdar ne bo izbrisal čas. V SPOMIN 11, oktobra je minilo leto neizmerne žalosti in bolečine, ko si nas za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in stara mama Marija Ifko ix Gornje Bistrice 47 vsem, ki se je še spominjate, žalujoči vsi, ki smo te imeli radi V SPOMIN 15. oktobra bo minilo leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast in brat Avgust Gutman iz Gerlinec Hvala vsem, ki se z lepimi spomini ustavite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji IHSiM! Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zamen te išče, ni več nasmeha tvojega ne sledu tvojih pridnih rok. VSPOMIN 9. oktobra je minilo prvo leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš najdražji mož, oče, tast in dedi Geza Sočič iz Tesanovec Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ter prinašate cvetje in sveče. Vsi, ki smo te imeli radi Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok. Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boš prišel, a usoda je hotela, da si za vedno odšel. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni. ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je 3. oktobra v 70. letu zapustil naš ljubi mož, oče, tast, dedek, brat in stric Franc Sinko Cankova 2 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom; posebno družinama Hari in Šadl, prijateljem, znancem in kolektivu OŠ Cankova, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in za sv. maše, nam izrekli ustno in pisno sožalje in ga pospremili V tako velikem številu k njegovemu preranemu počitku. Posebno hvala osebju internega oddelka Rakičan, g.župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pvorniku za besede slovesa ter Pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena, hčerka, zet, vnukinja in vnuk, sestri in drugo sorodstvo h ■9» a Ana Škrilec iz Sela 94 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za mrliško vežico ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala patronažni sestri za požrtvovalno delo in nego na domu med njeno boleznijo. Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala žalujoči vsi njeni To, kar smo najbolj ljubili, smo za zmeraj izgubiti. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 75. letu zapustila naša draga mama, tašča in babica Ana Forjan roj. Rogan iz Rogašovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, njen grob prekrili s cvetjem, darovali sveče in za svete maše, sočustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, dr. Peričevi za dolgoletno zdravljenje ter Internemu oddelku Splošne bolnišnice M. Sobota in pogrebništvu Banfi. Iskrena hvala kolektivom Mesne industrije POMURKA, Avtobusnemu prometu, 219. in 126. brigadi Mure iz Murske Sobote. Vsem še enkrat iskrena hvala. Rogašovci, 29. september 1994 Vsi njeni ZAHVALA Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nas je nepričakovano, brez slovesa, komaj v 61. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Boško Zorič iz Lendave V naših srcih je bolečina, med nami praznina, Nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo med nami. Naše misli so vedno pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili, našega dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku Jožetu Bernadu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter osebju oddelka intenzivne nege bolnice v Rakičanu. Skromno in pošteno si živela, srečo in ljubezen si med nas delila, a sedaj naš dom ovit v mrzlo je sivino, v njem obup z neizprosno je praznino. Tudi vrt tvoj pisan in cvetoč ne dehti več tako lepo, kot je nekoč. Vse, kar storila si za nas nekdaj, v spomin nam bo in hvala ti za vekomaj. V SPOMIN Novembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mama Marija Kerčmar iz Sela 15. oktobra pa bo minilo 10 žalostnih let, odkar nas je zavedno zapustil dragi oče Karel Kerčmar iz Sela Z bolečino in grenkobo se spominjamo na žalostna trenutka, ko je usoda hotela, daje prenelo biti srce našima dragima staršema. Hvala vsem, ki se ju z lepo mislijo spomnite, se ustavite ob njunem večnem domu, prižgete svečo ali prinesete cvetko. žalujoči vsi, ki smo ju imeli radi Lendava, 4. oktobra 1994 Žalujoči vsi njegovi / / Kako je prazen dom, dvorišče, najino oko zaman te išče, ni več nasmeha tvojega ne dela tvojih pridnih rok. Odšel si nemo, tiho brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja tiha, a v najinih srcih boš večno ohranjen. ZAHVALA V 54. letu naju je zavedno zapustil dragi mož in oče Franc Jonas iz Puževec Ob boleči in prerani izgubi dragega moža in očeta se iz srca zahvaljujeva vsem dragim sosedom, ki so nama takoj nudili svojo pomoč in nama stali ob strani v teh težkih trenutkih in naju tolažili v tej neizmerni žalosti. Posebna hvala Pubiju Severju, ki mu je bil v njegovi bolezni v uteho in ga je vedno znal razvedriti. Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. Banfiju pa za organizacijo pogreba. Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje iskrena hvala. Globoko zahvalo izrekamo tudi sinovim sodelavcem podjetja Petrol in vsem, ki se ste od njega prišli poslovit. Hvala za vse. Njegova najdražja žena Angela in sin Robert KRI NI Janez Štotl - Cartoon, direktor soboške kartonaže, je dobil od Sadama Huseina naročilo, naj v svoji propagandni industriji izdela nekaj kartonskih baterij topov, havbic, samohodk in tankov. Bagdadski lisjak jih bo spet razstavil po puščavi in nategnil Američane, ki bodo mlatili po kulisah in mislili, da mu uničujejo pravo orožje. Cartoona je izbral, ker zaradi embarga noče nobenih dokazov o trgovanju, Štotl pa se je izkazal za konspirativnega, saj je uničil vse dokaze o tiskanju plakatov za socialiste in Sezonca, ki so jih naročili v Hitu. * * * Poslanec LDS-a Geza Džuban - El Cid iz Moravec je začel preurejati domače gumno v sejno sobo. Ustanovil je občino s sedežem v Moravcih, zdaj pa je ugotovil, da nimajo prostorov za zasedanje občinskega sveta. lf -Kt »Kot politik z izkustvom vam priporočam, da takoj po dokončni odcepitvi Prekmur-sko-Prleške republike od Slovenije v celomi novi državi ustanovite eno samo občino. Več občin je, kot vidite, samo težava, ki ovira delo centralnega komiteja oziroma Prezi-dija.« Tako je Prezidiju PPR pisal poslanec Združene liste Feri Horvat - Foliferi. * * * Drago Šiftar - Čarli, poslanec SDSS, je med določanjem območij novih občin v DZ vložil amandma na amandma na amandma, ki se glasi: »Občina Grad naj se preimenuje v občino Kuzma, občina Kuzma pa v občino Grad, kot sedež nove občine Grad naj se vpiše Kuzma, za sedež nove občine Kuzma pa Grad.« Kmalu zatem je vložil še amandma na amandma na amandma na amandma: »Zgodovinski temelj občine Kuzma je svetnik Kozma, ki vedno nastopa skupaj s svetim Damijanom, zato naj se za ime občine Kuzma vpiše Kozma, namesto občine Grad pa Damijan, za sedež občine pa naj se vpiše Kozmograd. Občina naj naveže prijateljske odnose z Bajtčonorom.« * * * Do nadaljnjega, do loka-nih volitev in ustanovitve nove občine mesto Sobota, bo soboška občinska zgradba zaprta. Halb-Caponejeva in Cipot-Metternichova dniš- čina bo v stavbi z denarjem iz sklada notranjih rezerv, ki se je natekel iz finančnih transakcij, uprizarjala zgodbo z naslovom Zadnji dnevi Pompejev, Pili bodo samo Šampanjec Independence (Neodvisnost) in uveljavljali pravico do zadnje noči na sodelavkah. Pred izčrpanostjo jih bo varovalo menedžersko zavarovanje. Gerenčeija - Brokeija bodo zaposlilli za vzdržavanje zveze z zunanjim svetom, prek golobov pismonošev. * * * Maria Poszonecz - Anju Mariška je pri madžarskih administratorjih v novi lendavski občini, v kateri bodo manjšina Slovenci, začela preverjati znanje slovenščine. »Pravice manjšin se morajo dosledno izvajati,« je izjavila naša ljuba anjuka, ki se odslej spet podpisuje kot Marija Po-žonec. KESBKKl K0fW Radgonski mehurčki Megleni pozdmv, ljube moje. Hitro je po- gaja. Je vlada v razsulu?? JPa dalje! Moje oko stalo hladno v tej moji Radgoni. Pa so napo- išče najbolj popularnega, občinskega in držav-vedovali vročo jesen! Prejšnji teden me ni ničS^ nega poslanca. Presvetlega Jožefa ni, čeprav segrelo, pa se nisem nič oglasila. Zdaj pa je o njegovi občini Sveti Jurij veliko'govora, imam zopet ka|..j?a pisati. Končno sem se In kje je bil? Slišim, da V M-.Soboti na radiu, z veseljem vsetffa pred moj televizor in gledala Ubogi revež, kako so ga hapadali z vseh »komedijo zmešnjav«; Ja, pa ne tisto pravo strani, on pa nazaj mimo in nežno. To bo (saj nti ne vem, kdo jo je vse napisal!), ampajs'^ dobot,in lep župnik -oprostite - župan pri Sv. našo radgonsko. Saj veste, kam merim s sv4* Juriju. 'Pa pohvala nekaterim poslancem , ki jim zlobitim jezikom!. Na naSRadgonski parllfc so hodili na oder (govorniški!) z raznimi žep-ment, moje ljube posije'm mojega »ljuA,, .Cimi, računalniki sa jačunali in vsi so bega« žu^na. Ljube mqje, povem vam,>«ia so dobili različne rezultate). I^dska univerza to strašni iBojstri svojega posla. Če bi mene naj raje caganizira tečaje iz matetnatike, ne pa kdo vprašal, bi jim p^aljšala mandat, saj‘ibo iz tuje^ jezika. tudi v bodoče v bodoči treh (dveh?) občinah ~ _______ približno enako števila svetnikov kot je sedaj volj >jiheke« strank^^zgenili; poslancev. Pa še pri dcS^aiju in naših živcih bi so op-— raje o^anizira tečaje iz mate^tike, ujegs jezika, abr. ,;- ■ f Pa ^volj o parlamentu, res do- sgS jezi ifevolj privarčevali! Torej, lju1» moje. PrišlP so, voril^^-ravno dovolj ih je bilo, da-se_bili .šH^čni. besetfi: Če se besei Končno! Bravo in še enkrat: bravo. tako spravljate k svojim dekletom in ženam, ukradlljt^ potem ni čudno, da nataliteta pada. Torej: bili nike in so sklepčni, bila pa je (žal!) samo izredna seja, sliši. LepOTg Nobene pametne vsebine. Pa so posamezniki ram. (Ljobin topirali na^^,al 11. Za k£^ ijf še p š^ŠStdt-^omembhe^ Razložila vai^l !cte! - ' idftj (ti zelo sem besi Že dolgo oh otrdi, dalo) « ■ Lendavski pereči Z glavouf^amlep'^' tjedna vozim v Sobotu na nekci/č9 j Cefte nalšeu no, ^ fČerensufcaj.... ...... Jteri popravlajoKiekv^^^’ pa fsaki den vijdim delavce, T, svejt Jožef Klekl ^^^rom du slavili 120 let, kakjeprišeaai^ Za tiste šteri / ^'^‘^'^Ipa mij na Markovskum pravimo Kleklin- ■ pa, kak zZ Z ^^aJsoga, kaje bub pop (poptj bejlo ka ie h, - ^‘^‘^‘Jatizmi nej radi meli), naj dam čomo M 6 a, tvorec častne blaginje in glasnik v nas aiS' -In tlU naednojstn'«l •4. petek za* "J a Tak so zdaj napijsali na paperi, s šterim nas v domači večer s Kleklom, v sobota na kulturni večer, v dvej pupoudnevi pa bo prek Kleklinovim domom in v Župnif cerkvi osrednja slovesnost. Jožef Klekl je driikao Novine, Sikov, ki sprego-janju in 'fedcpmen te W ker so 'posamez- Lepo se ^i'^orej od.^prčs dalje lobi-8^^a.župaina, mojega svet- uspeli še iz tega narediti komedijo. Ta seja je nika, moja dva diža\ma^poslanca. (L)obirajte vzoren primer, kako se skupščine ne vodijo, tudi vi, upam,da imate koga in kaj! Kamera je tudi kazala obraze »sedečih« po- slancev in bolj napenjam oči, pa nič ne vidim: ni predsednika vlade, le kje hodi, kaj se do- (L)obirajoča Radgonska klepetulja £« TOTI IN TOTA izLotmerka Kdo bi si mislil, da bo tota zima tako hitro pokazala svoje zobe? No, enemu in drugemu je prišlo takšno vreme še kar prav, saj nobenemu ni bilo treba iti pomagat sorodnikom pri delu na njivah ali v goricah, ampak sva lahko vsak po svoje vlekla na ušesa, kaj neki je bilo v zadnjem času posebej zanimivega v naši občini. TOTO je najbolj presenetilo, da ima g. D. Kurtms, kot je sam dejal, »pristrižene peruti« in da zavoljo tega ne želi biti več predsednik občinske komisije za denacionalizacijo. Komur pristrižejo peruti, tisti namreč praviloma ne more odleteti. Dokaz za to je g. M, Koren, ki so ga menda že dvakrat hoteli »odpihniti« iz občinske vlade, pa se mu ni zgodilo še nič. Namesto njega pa se je za let brez pristriženih TOTI pa skoraj ne more verjeti, kar mu je povedal eden od poslancev, da je namreč g. M. Prelog, župan naše občine, uspel »predelati« poslanca g. B. Zajnkoviča, ki je potem izjavil, da ne bo več prihajal na seje. V petek pa je vendar prišel in se celo strinjal z županom, da ne more imeti v novem občinskem svetu vsaka krajevna skupnost svojega predstavnika, ampak da je to stvar političnih strank. Nama pa to, kako bo po novem, še skoraj nič ni jasno. Niti to, zakaj ne bosta novi občini tudi v Veržeju in na Razkrižju, ko pa so se ljudje tam dokaj navduševali za lastno občino. Očitno je, da med nami ni takih, ki bi imeli zveze pri tem odločanju v slovenskem parlamentu, tako kot je uspel g. Kocuvan »izposlovati« novi občini Sveti Jurij in Radence. Tudi tokrat seje po nakljuqu uokvirjeni bralec, pravzaprav bralka, prepoznal in z veseljem dvignil nagrado. . In komu seje sreča nasmehnila danes? To boste zvedeli prihodnjič. Berite torej Vestnik, kajti naše geslo: Vestnik informira in nagrajuje, še naprej velja. leruti kar sam odločil g. F. ionaja, ki so mu rekli, da je NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE! i: občinski kmetijski minister. Enkrat je bil tudi pri TOTI in se ji potožil, da ima vsega zadosti. Najbolj pa ga je bolelo to, da ni uspel prepričati drugih izvršnikov, kako nujno bi bilo asfaltirati cesto Veržej--Krapje-Cven-Mota-Raz-križje. Po njej so šli tudi tanki nekdanje JLA, torej je ta cesta res pomembna. i V Vestnik poglejte! Če se najdete »zaokroženi« na sliki, pridite po nagrado, vredno 10.000 tolarjev. NE RECITE NIČESAR, LE NASMEHNITE SE! 1 ''S' Marijikin OgraČek, molitvene t. meni najbole pozn^nt — »/filgli S knigo Hodim k oltarskomi svestvi in — . - Kalendar Srca Jezušovoga. Toga (za letu 1931) sam na?" v starom omari na hiši in zdaj bi rad za vas, šteri nemate dnllS f r.. Ktnil dela, ka štete Pereče, nekaj maloga vo zeu. Pijše, cZu ga zaj nazaj zvali, ma »spodnukar dvorano, v ■n nemuK- " j v šteroj mef" ■ • - in ' ■ii' '• 800 Uidi. V toj se bodo držali občni zbori posojilntc zadruge, kak i driigi vekši sestanki. Društvo ,Hiša tu melo svoje občne zbore. Tu se bodo vršila za^ st i gospodarski podvig našega liidstva potrebna predavanj^ 'pand}^^ bodo vršili v dvorani gospodinjski, pletarski i diigi tečaji- 1“"“''^^ naučijo naše dekle dobro kuhati, šivati, pečti... Spodrtokar so štm sobe in edna kuhinja. Ti prostori bodo služili z<> uradn^tvi posojilnice i za brezalkoholno gostilno. Na šta ' soha ie uradni nrn.!tnr -rn nn^iniilnirn i radrUSO .. ■ PO hratOO soba je uradni prostor za posojilnico i zadrugo • velike kleti ali pivnice... ' odLvTr^u^^'"'^ Naš dom? »Tou je veliko desetih let lehek. Predsednik posojilnice v ne kako >^^<^icarapenez ne e vzeoznsvoi^ N ‘ddi svoje pomo^^ S lao. Bogati su ga in na te način se je prišparalo Jo ižniko Občinsid prospekti . Kot kaže, bo kmalu prišlo do temeljitega očiščenja borzne tečajnice, saj bo vetjetno iz sedanjih ko-tacij izključenih kar ^est obveznic. To so obveznice Gorenja, Yulona, Lesnine, mesta Ljubljane, občine Laško in Šmarja pri Jelšah. Trgovanje s temi obveznicami je zdaj zadržano, saj njihovi izdajatelji do predpisanega roka niso objavili prospektov o izdaji obveznic, kar jim nalaga zakon o trgu vrednostnih papirjev. Umik z borze pa ne pomeni, da vlagatelji ne bodo dobili izplačanih obveznosti, ki jih imajo izdajatelji obveznic do njih. Vsi, izjema je seveda Lesnina, namreč zatrjujejo, da bodo kupone tudi v prihodnje nemoteno izplačevali. Pri podjetniških obveznicah je upanje o morebitni sprostitvi trgovanja že povsem splahnelo, občinske pa imajo še nekaj K K/ '5 : I i . možnosti, saj utegne borza zahteve do njih nekoliko omiliti. i 1 i g«/-. f'■ '1^ t 69000 MURSKA SOBOTA, Veičica 4«, 1el.:069/23 507, fax:31 576 Company Veščica d.o.o. Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu v Murski Soboti ponujali 35 rabljenih avtomobilov, lastnike pa so zamenjali le štirje, tri zastave 101 in en opel ascona. Znamka avtomobila Opel ascona D Zastava 101 Zastava 101 Zastava 101 Opel kadet 1,3 Is R 19 chamade Honda CRX 1,6 16 V Citroen AX 1,4 D Renault 5 c Alfa 33 1,3 Golf OTI 16 V Jugo 45 Škoda favorit 135 1 Letnik 1985 1988 1984 1979 1987 1992 1990 1989 1992 1990 1988 1992 1990 Prevož. km 93.000 81.000 124.000 133.000 77.000 48.000 73.000 51.000 28.000 69.000 78.000 33.000 48.000 ______Cena 8.500DEM 3.000 DEM 900 DEM 1.000 DEM 9.500 DEM 17.900DEM 16.500DEM 10.000 DEM 10.500 DEM 13.000 DEM 15.000 DEM 4.500 DEM 7.500DEM hetai” jezer dinarov .. .r Ja, tak je bilou f Ustij časaj, da su Udje nej meli stroš ov nafto, za letriko, telefon, televizijo, za nouve luksi^ 'uve traktore, pa dopuste na morji, liki su se iiZy f čerensufskoj hranilnici in ditt^^!'. verije, je lu v deseiij iejiaj »poklonila okroglo sto N pobili v dobre namene. Največ so dobile sirote. Poleg v podporo sledeči nameni: dober tisk v hasek sirot, visoke naših bratov na Vogrskom, Krekova plošča, Martm šolci v Ljubljani, premovanje živine, ustanovitev Čfd'' slovenstvo Slovenske krajine, brezalkoholni tečaj, eet puft sovcih, farov v Črensovcih ..., gladiijoči v KanČovo služkinj Ljubljana ...« portia^^^ Ne vem, kak se na ponovno odkrijtje »Kleklinovogaj^ in nouve traktore, pa dopuste na morji. V Črnec. Ka so vertje, je ta v desetij lejtaj »! K blaguslaviaii’ pripravlajo čerensufske vertinje, te da su ga blagusiur^'--brezplačno spekle sledeče gospodinje: Črenšovci: felil^ Cigan Fema, Tumpa Kata, Markoja Ana, Skergit Treza, Plej Verona, Cigan Teza, Hanc Roza ■ • ■( vMt Kata, Krao Ana, Prša Marija, Cigan Matjaša mati; - ■ -Kata Sabolova, Sobočan Marija, Hozjan Verona, Vinčte . Tmie- Kato-' Ka san šteu povedati s ten pijsanjum? Tou, kak o jie / ’jta Udje. Takši je biio tudi Joužef Kleklin, ^^ ’jeroj‘^‘‘‘.‘‘jjf ili, v nedelo najprej k spouvidi, te pa na ptoslavo,^ . svejta Udje. Takši je biio tudi Joužef Kleklin, tajili, v nedelo najprej k spouvidi, te pa na proslavo, gučali, kak smu se zdrujžili s Slovenijof. Čl zdaj fsi bilij '['ougri. ne bi L /O Pomurska banka □ Moja don^ i B h b Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 6. oktobra 10.1994 od 00.00 dalje. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 11. oktobra 1994, tečaji’'®’!®’ 1994od00.00j^ lie. ■ Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 1.143,2848 2.354,9624 8.046,2020 7,9134 9.714,5820 124,7564 Naknp 2.231, M 7.700,00 9.195, W OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE od 1. oktobra 1994 dalje - Revalorizacijska stopnja obrestna mera ines^— Hranilne vloge Tekoči in žiro računi Tolarska varčevalna knjižica Dovoljena prekoračitev na TR Nedovoljena prekoračitev na TR VEZAVA rok vezave - znesek od 10 do 19 dni nad 30.000 SIT od 20 do 30 dni nad 30.000 SIT nad 31 do 90 dni do 50.000 SIT 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 3 mesece do 50.000 SIT 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 4 mesece do 50.000 SIT 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 5 mesecev do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 6 mesecev do 50.000 SIT 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 9 mesecev do 100.000 SIT nad 100.000 SIT nad 12 mesecev do 80.000 SIT nad 80.000 SIT nad 24 mesecev nad 36 mesecev 60% OD R 50% OD R R + 3% R+16% R + 25% obrestna mera R + 1% R + 2% R-b6% R + 8% R+8.5% R + 6% R + 8.5% R + 9% R+7.5% R + 9% R + 9.5% R + 9% R + 9.5% R + 8% R + 10% R+10.5% R+10% R+10.5% R+ 11 % R+11.5% R + 11.5% R4-12% Za depozite nad 24 In 36 mesecev se doda ie mere za zneske: nad 80.000 SIT - 2% nad 200.000 SIT - 4% 0.90% 0.75* 1.76* 2.79* 3.44% sl 2.00 '>4 2.17* 2,21% 2.00% 2.21% 2.25% 2.13% 2 25% 2.29* 2.25* 2.29* 2.17* 2.32* 2.35* 2.32* 2.35* 2.40* 2.44* 2.44% 2.48% »tlmulooH« od isin^ o** r nad 500.000 SIT - 6% nad 1,000.000 SIT-8% 292“ 3% Ž 5'27* jtr®' d .1^