PRILOGA NA PRAZNIČNEM OBISKU V OBČINI KOZJE INTERVJU Tone Goršič, legendarni Celjan na pragu devetdesetih let str.26-27 PRILOGA TW SPORED novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 15 / Leto 77 / 14. april 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Kako oživiti mestno jedro? Velika trgovinska središča na obrobju mesta so odpeljala kupce, posledično so se poslovili številni manjši ponudniki. V zadnjem obdobju, ko smo ljudje spet bolj začeli ceniti kakovostno in predvsem drugačno ponudbo z več osebne note, se nekatere dejavnosti ponovno vračajo. Žal mnogi tudi hitro obupajo, saj so stroški poslovanja previsoki in se ekonomski izračun preprosto ne izide. Ne le podjetniki začetniki, tudi tisti, ki so življenje v mestnem jedru ustvarjali in bogatili desetletja, se poslavljajo. Kaj lahko naredimo, da bo mestno jedro zares živelo? str. 12-13 Foto: SHERPA POLZELA > mM» И132,14, DAMO rS8 933 ■ CELJE Zgodbe o strmogljavljenem letalu še živijo str. 7 Popolna zapora razburila krajane str. 6 «/ODDAMO 041 lit ,3 j ŠENTJUR Hotel le še lupina, postelje drugje str. 10 2 AKTUALNO ZADETKI »Raziskovanje je povezovanje. To je okolje odprtosti, različnih mnenj in kultur ter stremenja k istemu cilju.« Urban Ulrych, 29-letni doktorand na univerzi v Zürichu »Volilne kampanje so zasnovane kot medijski spektakel, kjer gre politikom za to, kdo bo videti lepši, bolj fin in boljši, medtem ko vprašanje reševanja socialnega položaja najšibkejših ostaja prezrto.« Goran Lukić, vodja delavske svetovalnice »Šola je pomembna za manjše kraje. Včasih, ko se zapre kakšna podružnica, marsikatera vas izgubi svoj kulturni in družabni utrip.« Irena Krajnc, nekdanja dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Lesično »Svoj čas sem predaval na hrvaški obali, od Uma-ga do Splita. Trideset let sem vodil poletno šolo na morju. Zgodilo se je, da smo v devetdesetih letih v Izoli gostili sto trenerjev in štiristo petdeset otrok.« Tone Goršič, legendarni rokometni trener »Najbolj pomembno pri pripravi potice je, da natančno sledimo preizkušenemu receptu in ničesar ne delamo po svoje. Poleg tega si moramo za peko vzeti dovolj časa, da se nam nikamor ne mudi in imamo mir.« Danica Uplaznik, članica Društva podeželskih žena Prebold ČETRTEK 1 1 PETEK 24 5 ЛЈЈ* 22 ^^ 7 vj» • •*• SOBOTA I I NEDELJA > \J/ 16 9 /ait12 o co er < Z Goranom Lukićem o dostojnem plačilu za pošteno delo »Politiki se ne zavedajo, kaj pomeni živeti s štiristo evri plače« V tednih pred državnozborskimi volitvami lahko med nastopi kandidatov za poslance slišimo obljube, kako bodo skrbeli za socialni položaj ljudi. Veliko tistih, ki so jim ljudje že zaupali mandat v parlamentu, se rado pohvali, kaj vse so na tem področju že postorili. A v Delavski svetovalnici, kjer se vsak dan srečujejo z ljudmi na socialnem robu, opozarjajo, da politiki ne poznajo resničnosti, ki jo doživljajo najslabše plačani delavci. In da je treba to, da bo človek za svoje delo prejel dostojno plačilo, urediti na zakonodajni ravni. TINA STRMCNIK »Politiki, ki se v zadnjih tednih predstavljajo, kot da so blizu ljudem, ne poznajo resničnosti, ki jo doživljajo ljudje na socialnem robu. Ko jim pokažemo plačilne liste, iz katerih je razvidno, da imajo nekateri osnovno plačo štiristo evrov bruto, obnemijo. A gredo nato kar najhitreje proti svojemu naslednjemu volilnemu opravilu.« Tako pravi Goran Lukić, vodja Delavske svetovalnice, organizacije, namenjene zagovorništvu, varstvu, promociji in razvoju delavskih, socialnih ter statusnih pravic delavcev in drugih ranljivih skupin. Meni, da bi morali tisti, ki se podajo v politiko, vsak dan reševati težave ljudi na socialnem robu in poskrbeti, da bi lahko dostojno živeli. Ljudem je treba za pošteno delo omogočiti dostojno plačilo, je prepričan. A resničnost je po njegovih besedah drugačna. Številni delavci imajo osnovno plačo globoko pod minimalno plačo. »Ljudi, ki Goran Lukić, ki izvira iz Štor, je bil dolgo časa v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, zadnja leta vodi Delavsko svetovalnico. Po poti zvezd CELJE - V veliki dvorani Narodnega doma je župan Bojan Šrot na osrednji slovesnosti ob prazniku Mestne občine Celje nagovoril občane in goste v dvorani. Podelil je tri najvišja občinska priznanja, tokrat kar tri nazive častni meščan Celja, tri zlate in bronaste celjske grbe, enega srebrnega in dva kristalna celjska grba. »Celjani smo zelo ponosni na svojo bogato, večtisočle-tno zgodovino. Številne generacije, ki so tukaj živele in delale, so se trudile v svojem času pustiti kaj za naslednje rodove, kar je vredno zgodovinskega spomina. Tako je še danes. Pravijo, da je treba poznati zgodovino, da bi razumeli sedanjost in da bi znali dobro načrtovati prihodnost,« je med drugim dejal župan v nagovoru in se še enkrat spomnil krize, ki je v zadnjih dveh letih krojila naša življenja. Tri zvezde za tri nove častne meščane Do zdaj se še ni zgodilo, da bi v enem letu okronali tri častne meščane. A kot je na nedavni novinarski konferenci dejal župan, je to odvisno predvsem od predlogov, ki jih komisija prejme. Tokrat je prejela tri predloge. Župan je prepričan, da si vsi letošnji dobitniki priznanje zaslužijo in bi ga verjetno lahko prejeli tudi že kdaj prej. Častni meščan Celja Janko Turnšek je ob prejemu priznanja povedal: »Človek ne more doseči veliko, če v lastnem okolju nima podpore. Priznanje je namenjeno vsem, ki so mi pomagali, moji družini in mojim sodelavcem.« Več kot zasluženo je naziv častnega meščana letos prejel tudi Jože Volfand, ki je med drugim dejal, da bo na straneh gospodarske in kulturne zgodbe mesta zapisanih veliko imen Celjank in Celjanov, ki so ga soustvarjali. »Mesto, ki v svojem grbu nosi zvezde, mora vedno stopati po poti do zvezd,« je zaključil. Častni meščan Milan Zupančič je povedal, da je bil nekoliko presenečen nad izkazano častjo, saj ni rojen Celjan, čeprav je dve tretjini življenja preživel v Celju. »Delal sem v dveh uspešnih podjetjih, še posebej sem tu rad živel zaradi športa. Pod patronatom našega kluba (RK Celje Pivovarna Laško) vadi 450 mladih, ni strahu, da rokomet v Celju ne bi imel prihodnosti.« LKK, foto: Andraž Purg - GrupA Kulturni del prireditve so oblikovali Komorni dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center pod umetniškim vodstvom Davida Preložnika, glasbenik Uroš Perić, plesalka Gea Erjavec in glasbena skupina LPS, ki bo Slovenijo zastopala na izboru za pesem Evrovizije, ter voditelj Luka Žerjav, sicer sodelavec naše medijske hiše. Prireditev je režiral celjski pesnik in snovalec prireditev Kristian Koželj. AKTUALNO 3 Leta 2018 je za poslanca kandidiral na listi Levice, a pravi, da je bila ta izkušnja zanj dovolj. »Človek se mora odločiti, na katerem področju lahko največ naredi. Zame je pomembno, da s kolegi še naprej opravljamo delo v Delavski svetovalnici. Da se dnevno neposredno ukvarjamo z reševanjem težav delavcev, brezposelnih in upokojencev.« »Država je leta 1996 delodajalcem prepolovila prispevke za upokojevanje s 15,5 na 8,85 odstotka. Pokojninska blagajna je zaradi tega izgubila kar nekaj milijard evrov. In kaj se je zgodilo? Gospodarstveniki po vseh teh letih davčnih odpustkov govorijo, da bi izenačenje osnovne plače z minimalno plačo uničilo gospodarstvo. Po vseh letih davčnih olajšav nekateri še vedno niso spodobni zagotoviti dostojnega plačila za delavce.« se, kljub temu da delajo, komaj prebijajo iz meseca v mesec, je ogromno. To, da se politiki izogibajo temu vprašanju, kaže, da nočejo reševati teh težav, saj jih ne želijo videti. Raje rešujejo obvladljive težave iz svojih socialnih balončkov, kot da bi delavcem na socialnem robu pogledali v obraz ter njihov položaj s pomočjo zakonodaje ustrezno uredili.« Razslojevanje je vedno večje Čeprav nekateri politiki govorijo, da je Slovenija država, ki ima najmanjše dohodkovne neenakosti, Lukić opozarja, da seštevek dohodkov in premoženja kaže na vedno večje razslojevanje med ljudmi. To pomeni, da so v družbi ljudje, ki s svojimi dohodki na mesečni ravni ne morejo preživeti. »Včeraj sem se pogovarjal z gospodom, ki je bil zaposlen za tekočim trakom. Zdaj je ostal brez dela in ima približno 450 evrov prejemkov. Najemnina za njegovo stanovanje znaša 360 evrov. Ko plača vse stroške, mu ostane 20 evrov. Da preživi, si sposoja pri prijateljih. A to ni življenje, to je finančno umiranje na obroke.« Dodal je, da politični odloče-valci tovrstne problematike v družbi ne vidijo. Zato je naloga organizacij, kot je Delavska svetovalnica, da odgovorne ljudi v državi sooča z resničnimi razmerami v družbi. Stiska prisilno socialno izključenih ljudi je namreč ogromna, je poudaril sogovornik. »Morda si politiki težko priznajo, da v Sloveniji več deset tisoč ljudi živi globoko v revščini. A tako je in to je treba rešiti.« Pisma poslancem Vodja Delavske svetovalnice je v zadnjem času poslal več javnih pisem tistim poslancem, ki so na seji matičnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide zavrnili predlog Levice, da bi se osnovna plača dvignila na raven minimalne plače. Številni delavci prejemajo namreč tako nizko osnovno bruto plačo, da razlika do minimalne plače, ki jo plačujejo delodajalci, znaša več sto evrov. Takšne plačilne liste, iz katerih je jasno razvidno, da delavci za polni delovni čas prejemajo štiristo evrov bruto plače, je Lukić pred dnevi predal ministru za delo, saj je tudi eden od poslancev NSi glasoval proti omenjenemu predlogu. »Minister je odgovoril, da je to politično vprašanje. Seveda, o tem bi lahko poslanci odločali v državnem zboru. Ta nesmiselnost se mora končati. Poslanci so imeli priložnost, da bi rešili položaj najslabše plačanih delavcev, a so jo zavestno zavrgli. V zadnjem času sprejemamo klice in pisma ogorčenih delavcev, ki nam pošiljajo svoje plačilne liste in želijo, da jih predamo odločevalcem. Politiki se žal ne zavedajo, kaj pomeni živeti s štiristo evri osnovne plače.« Kako zmorejo čez mejo? Opozorila gospodarstvenikov, da bi ob dvigu osnovne plače na raven minimalne plače gospodarstvo postalo ne-konkurenčno, ga ne prepričajo. Kot pravi, imajo delavci, ki so zaposleni le nekaj minut od naše državne meje, na primer v Avstriji, bistveno višje plače kot pri nas. »Ali bo območje, če bodo ljudje za svoje delo dobili dostojno plačilo, kar ekonomsko izbrisano? Kako lahko preživijo tuje države, kot sta na primer Avstrija in Nemčija, ki imata celo nenehno gospodarsko rast? Kako lahko tam delujejo podjetja, ki cvetijo?« se sprašuje. Ne zdi se mu prav, da morajo delavci sprejemati odgovornost za podjetja, ki so zaostala v razvoju in se sklicujejo le na to, da so plače in obremenitev dela previsoke. »Delavec ne more s svojo plačo reševati gospodarstvenika, ki ni opravil svojega dela,« poudarja. Tega, da bi se ob izenačitvi osnovne plače z minimalno plačo podrla plačna nesorazmerja, se ne boji. Osnovna plača mora biti po njegovih besedah zagotovilo pošteno vrednotenega dela. Za naslednje plačne razrede se je treba dogovarjati s pogajanji v okviru stalnega socialnega dialoga. Težave reševati, ne od njih bežati Od politikov, ki bodo prevzeli vodenje države, pričakuje ureditev problematike, povezane z minimalnimi osebnimi dohodki. »Politika bi morala biti usmerjena v reševanje težav ljudi. Ne bi smela bežati od problematike in skrbeti le za lepe medijske nastope.« Nedavna sprememba Zakona o dohodnini, ki predvideva postopno zvišanje dohodninske olajšave in naj bi pomenila višje plače za vse, je po sogo-vornikovih besedah naravnana tako, da tisti, ki imajo že tako malo, dobijo najmanj. »Oblast težavo nizkih plač rešuje tako, da več sto milijonov evrov preliva iz enega javnega žepa v drug javni žep. Tisti, ki prejemajo minimalno plačo, bodo mesečno prejeli približno dodatnih dvanajst evrov. Tisti z višjimi dohodki bodo prejeli precej več. Spet se je treba vrniti k osnovi. Treba je urediti ustrezno ovrednoteno in pošteno plačilo za delo, ne da država nizke plače ljudi prikriva z dohodninskimi ukrepi.« Čas za povezovanje delavcev Lukić pravi, da so delavci z nevzdržnim položajem sooče- ni že vrsto let. Ne strinja se s tem, da v obdobju pred volitvami poslanci »zamrznejo« svoje delo in skrbijo le za lastno oglaševanje po terenu. »Ne pristajam na to, da so delavci oškodovani, ker politiki rečejo, da zdaj ni pravi čas. Morda bodo podobno rekli tudi čez dva meseca ali čez leto. Kdaj je torej primeren čas?« Da se bodo delavci lahko izvili iz težkega socialnega položaja, se morajo po besedah vodje Delavske svetovalnice počutiti dovolj neodvisno, da lahko uveljavljajo svoje pravice. Svetuje, naj se delavci pogovarjajo, naj se začnejo organizirati in naj delodajalca opozarjajo, da mora ob izkazanih dobičkih poskrbeti za ustrezno visoke plače. Zdaj ko veliko politikov govori o povišanem bruto domačem proizvodu, je po prepričanju nekdanjega sindikalista pravi čas za povezovanje delavcev. Foto: Arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) »Socialna pomoč znaša trenutno 423 evrov neto, medtem ko znaša osnovna plača, ki jo prejema veliko delavcev, od štiristo do šeststo evrov bruto. Politiki ob tem velikokrat zbujajo nasprotovanje med delavci in prejemniki socialne pomoči. To je zelo nevarno stanje, ki lahko eksplodira med ljudmi. A glavni problem so prenizke plače! Ljudje pa se med seboj prepirajo zaradi prejemkov, ki so v obeh primerih prenizki.« Za pravičnejšo prihodnost »Pozivamo vse, naj se udeležijo volitev, da skupaj izvolimo boljšo, solidarnejšo, enakopravnejšo oblast. Takšno, ki bo služila ljudem,« pravijo predstavnice gibanja Gremo volit. (Foto: SHERPA) CELJE - Predstavniki gibanja Gremo volit se bodo jutri in v soboto mudili v knežjem mestu. Ljudi bodo pozivali k udeležbi na prihajajočih parlamentarnih volitvah in k oddaji podpore predlogu Zakona proti škodljivim ukrepom oblasti. Pred dnevi sta predstavnici gibanja v Celju že predstavili akcijo in kampanjo Gremo volit. Kot je povedala Marja Kodre, ki sodeluje pri dejavnostih gibanja v regiji, je akcija Gremo volit namenjena zbiranju podpisov za vložitev Zakona proti škodljivim ukrepom oblasti v državni zbor in spodbujanju k udeležbi na volitvah, ki bodo določile sestavo novega državnega zbora, ki bo o sprejetju zakona odločal. »Predlog zajema enajst sprememb zakonov, ki jih je sprejela vlada Janeza Janše. S temi večjimi zakonskimi spremembami želimo povrniti vse te zakone v prejšnje stanje, ker se nam zdijo te spremembe zelo škodljive,« je dejala Kodretova in izpostavila nekaj najbolj perečih tem. »Z našim zakonom želimo v predhodno stanje vrniti ureditve na področju sestave svetov vzgojno-izobraževal-nih zavodov, kadrovske menjave v policiji, nevladnih organizacij, ki so sedaj izrinjene iz odločanja predvsem na področju okoljske problematike, s predlogom zakona želimo urediti pravne podlage za Uber in preprečiti povečan vpliv kulturnega ministrstva pri podeljevanju denarja na področju kulturnih, programskih in projektnih razpisov.« Kot je še povedala, so v gibanju Gremo volit in Zavodu raziskovalni inštitut 8. marec prepričani, da je pri sprejemanju omenjenih zakonov oblast povsem prezrla mnenje stroke in želje ljudi. »Z enim zamahom želimo določbe številnih zakonov vrniti v stanje pred to vlado in vanje vrniti vsaj minimalne standarde enakopravnosti, solidarnosti in strokovnosti,« je še dejala Marja Kodre. Dejavnosti gibanja in zavoda podpira vedno več ljudi, predvsem mladih. Številni pri predstavljanju in širjenju ideje pomagajo kot prosto- voljci. Tudi Neža Mastnak, ki je dejala: »Zadnjih nekaj let smo obdani z informacijami, ki nas navdajajo z občutkom nemoči, z informacijami o okoljski, družbeni, zdravstveni in politični situaciji. Verjamem, da imamo moč ustvarjati takšno družbo, kot si jo želimo. To moč se da izkoristiti z udeležbo na volitvah kot tudi z organiziranim delom. Kampanja Gremo volit združuje obe obliki in zato sem se odločila, da se ji pridružim.« Kako oddati glas podpore? Kot je pojasnila predstavnica gibanja, lahko posameznik glas podpore predlogu zakona odda na dva načina. Bodisi digitalno na spletni strani e--uprave bodisi fizično z obiskom upravne enote. Predstavniki gibanja so začeli podpise zbirati 30. marca in so jih za zdaj, v digitalni obliki, zbrali že več kot devet tisoč, čeprav jih za to, da bodo poslanci o predlogu odločali, potrebujejo zgolj pet tisoč. A kot pravi Kodre-tova, se pri tej številki ne bodo ustavili: »Želimo zbrati še več podpisov in pokazati ter dokazati, koliko ljudi si v resnici teh sprememb želi. Ciljamo na več deset tisoč podpisov.« LKK Gasilci povezali Slovenijo Minuli petek so v organizaciji Gasilske zveze Slovenije ob 18. uri v vseh 212 slovenskih občinah ob zvokih koračnice zaplapolale zastave Gasilske olimpijade Celje 2022. Knežje mesto bo namreč od 17. do 24. julija letos gostilo največje, najbolj množično in najprestižnejše gasilsko tekmovanje. Osrednja prireditev ob edinstvenem sočasnem dogodku, s katerim so slovenski gasilci simbolno povezali Slovenijo, je bila na Krekovem trgu v Celju. Zbrane je med drugim nagovoril predsednik slovenskih gasilcev Janko Cerkvenik: »Mednarodna gasilska organizacija CTIF je slovenskim gasilcem zaupala organizacijo največjega dogodka zaradi izjemnih tekmovalnih uspehov naših gasilskih enot na tovrstnih tekmovanjih v preteklosti, a tudi zato, ker smo se že večkrat izkazali kot dobri gostitelji. Izkazano zaupanje predstavlja za našo organizacijo izjemno veliko čast ter hkrati še večjo obveznost, da organizacijo gasilske olimpijade oplemenitimo s številnimi spremljevalnimi dogodki. Svetovni in domači javnosti moramo še enkrat potrditi, da za nas ni noben izziv prevelik.« Sočasno je tovrsten dogodek izjemna priložnost za predstavitev mesta in njegovega turizma. Kot je povedal Janko Turnšek, član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije (GZS) za celjsko regijo in poveljnik Gasilske zveze Celje, v času olimpijade v Celju pričakujejo približno 3500 tekmovalcev iz 25 držav, skoraj tristo sodnikov in 15 tisoč tujih obiskovalcev. Po predvidevanjih organizatorjev bo približno sto tisoč slovenskih prostovoljnih gasilcev v olimpijskem tednu obiskalo knežje mesto. »Gre za res velik mednarodni dogodek, ki je hkrati odlična priložnost za predstavitev Celja in regije,« pravi Turnšek. Poletnega gasilskega obiska se veselijo tudi v celjski občini. »V Celju imamo primerno tekmovalno in nastanitveno infrastrukturo, zato bodo tekmovalci in obiskovalci zagotovo zadovoljni. Spoznali bodo, da smo prijazni, gostoljubni ljudje, da imamo lepo urejeno mesto, veliko zelenih površin in bogato zgodovino,« je prepričan celjski župan Bojan Šrot, ki je zagotovil, da bo lokalna skupnost pomagala pri organizaciji spremljevalnih dogodkov. »Pripravili bomo različne dogodke, mesto primerno okrasili, tako da bo olimpijada pravi spektakel, ki se nam bo vsem za vedno vtisnil v spomin.« LKK 4 GOSPODARSTVO Mlekarna Celeia povišuje odkupne cene surovega mleka pridelovalce Več denarja tudi za mleka na Celjskem Podivjane cene energije, krmil, gnojil, polproizvo-dov in storitev močno vplivajo tudi na stroške prireje mleka. Kmetje so zato zahtevali, naj jim mlekarne za mleko plačajo več. Vsaj toliko, da bi se odkupne cene izenačile s povprečjem v državah članicah Evropske unije. Ljubljanske mlekarne, ki so največji odkupo-valec mleka v Sloveniji, so že napovedale, da bodo do konca maja odkupno ceno za liter surovega mleka povišale za pet centov. Zdaj jim sledijo še druge slovenske mlekarne, med njimi tudi Mlekarna Celeia, ki je lani od malo več kot 900 pridelovalcev v celjski in koroški regiji odkupila 91 milijonov litrov mleka. JANJA INTIHAR Zaradi povišanja odkupnih cen surovega mleka bodo najbrž kmalu tudi cene mlečnih izdelkov v trgovinah višje. V Mlekarni Celeia pravijo, da se s svojimi dobavitelji, to je kmetijskimi zadrugami, ki so stoodstotne lastnice podjetja, o odkupni ceni mleka usklajujejo vsak mesec. Sestali se bodo tudi v aprilu ter se dogovorili, kdaj bo mlekarna ceno mleka povišala za pet centov. To ne bo zadnje zvišanje, saj v Arji vasi usklajevanje cen napovedujejo tudi za naslednje mesece. Od lanskega do letošnjega marca je Mlekarna Celeia odkupne cene povišala za malo več kot 20 odstotkov. Višje cene bodo pomembno vplivale na poslovanje mlekar- ne, saj mleko kot osnovna surovina predstavlja kar 60 odstotkov njenih stroškov. Ob 91 milijonih litrov odkupljenega mleka povišanje cene za samo pet centov pomeni najmanj 4,5 milijona evrov več stroškov na leto. Ob tem se v mlekarni že od lani soočajo z višjimi cenami za energijo ter embalažo in drug repromaterial. Zvišanje cen v trgovini je neizogibno Na vprašanje, kako bo zviševanje odkupne cene mleka vplivalo na zvišanje cen mleč- nih izdelkov v trgovinah, v mlekarni odgovarjajo, da vse podražitve surovin, ki predstavljajo pomemben delež stroškov podjetja, vedno pomenijo tudi spremembo prodajnih cen. »Mlekarne smo le del verige, ki pripelje mleko od pridelave do miz potrošnikov. Poslovanje posameznega člena v tej verigi je odvisno tudi od poslovanja vseh drugih. Če se zvišajo cene vhodnih materialov in surovin, tudi mleka, se spremenijo tudi cene izdelkov, ki jih prodajamo trgovcem, in na koncu tudi maloprodajne cene. Vseh zvišanj ne moremo ublažiti zgolj z ukrepi, ki bi jih sprejel en člen v verigi, zato je zvišanje cene izdelkov v trgovini neizogibno.« V mlekarni še poudarjajo, da kasneje, ko se en člen od- zove na spremembe vhodnih cen, večji je negativni vpliv na njegovo poslovanje. V tej zgodbi imajo največjo moč tisti, ki lahko hitro dosežejo spremembo cen. Položaj mlekarn v mlečni verigi je najslabši. Kljub temu pričakujemo, da bodo trgovci cene prilagajali v enakem ritmu, kot se moramo pridelovalci.« Slabše kot predlani Mlekarni Celeia lani ni uspelo uresničiti poslovnega načrta. Kot pravijo v podjetju, so sicer v prvi polovici leta poslovali v skladu z načrti, potem so začele rasti cene energentov, mleka in drugih surovin, povišali so se tudi stroški dela. Nekaj vpliva višjih vhodnih cen so uspeli ublažiti z notranjimi ukrepi, a večine ne, ker trgovci niso želeli sprejeti cenikov, s katerimi bi zvišanja vplivala na cene njihovih izdelkov. V mlekarni so predvidevali, da bodo v letu 2021 imeli tri odstotke manj prihodkov od prodaje kot leto prej, ko so znašali 58,5 milijona evrov. Prodaja nekaterim kupcem, ki zaradi koronavirusa niso poslovali ali so zmanjšali obseg poslovanja, je bila namreč še vedno omejena. Kljub skromnejšemu načrtu jim je zato uspelo ustvariti 99 odstotkov predlanskih prihodkov. O tem, kakšen je bil lani njihov poslovni izid, v mlekarni še ne govorijo. Foto: SHERPA Je vila Savinja ostala v celjski lasti? V Družbi za upravljanje terjatev bank še vedno ne želijo razkriti, komu so prodali znamenito celjsko vilo Savinja. Pravijo le, da je bila dražba uspešna, vendar postopek prodaje še ni končan. Po naših informacijah naj bi vilo kupilo celjsko podjetje Povio v lasti Matevža Petka. Slaba banka je kupca za vilo, ki je bila ob kapucinskem samostanu nad Savinjo zgrajena leta 1893, leta 2010 pa jo je njena takratna lastnica, celjska nepremičninska družba Kapitol, v celoti obnovila, iskala od leta 2015. Vila ima v treh nadstropjih skoraj tisoč kvadratnih metrov poslovnih in stanovanjskih površin, na zadnji dražbi je izklicna cena zanjo znašala 750 tisoč evrov. Ali so točne informacije o nakupu vile, smo želeli preveriti pri Matevžu Petku, vendar je v teh dneh v Zdru- ženih državah Amerike, kjer ima podjetje. Petek je nekdanji zelo uspešen deskar. Pred desetimi leti se je podal v Silicijevo dolino, ustanovil zagonsko podjetje ter razvil novo družbeno omrežje Povio. Od leta 2018 ima podjetje z enakim imenom tudi v Celju. Po podatkih, objavljenih na spletnih straneh Ajpesa, je celjski Povio sredi marca ustanovil podjetje z imenom Vila Savinja. Glavna oziroma edina dejavnost podjetja je oddajanje nepremičnin. JI Novi lastnik vile Savinja naj bi postal nekdanji uspešen deskar Matevž Petek, ki zadnjih deset let v Silicijevi dolini ustvarja aplikacije za pametne mobilne telefone. (Foto: arhiv NT/SHERPA) GOSPODARSTVO 5 »Spoštovali bomo vse ukrepe zoper Rusijo,« pravijo v štorski družbi V Valjih ustavili del proizvodnje Vodstvo štorskih Valjev je v začetku prejšnjega tedna ustavilo proizvodnjo v svoji livarni. Direktor Kristijan Goručan pojasnjuje, da je razlogov za takšen ukrep več. Poleg visokih cen energentov in surovin je podjetje doletela še blokada dobav na ruski trg. Zaprtje livarne je le začasno, saj naj bi v njej ponovno začeli delati takoj po prvomajskih praznikih. Obrat mehanske obdelave posluje ves čas nemoteno. Štorski Valji so od leta 2020 v lasti avstrijske družbe Rudolf Weinberger Holding, ki je vodilna proizvajalka valjev v svetu. JANJA INTIHAR Kristijan Goručan pravi, da začasna ustavitev proizvodnje v livarni, kjer dela približno tretjina od 200 zaposlenih, naj ne bi vplivala na izpolnitev potrjenih naročil za leto 2022. Proizvodnjo valjev in ulitkov za kupce iz Rusije so namreč letos popolnoma ustavili. Ruski trg trenutno predstavlja približno 12 odstotkov izvoza in kot poudarja Goručan, bo podjetje spoštovalo vse ukrepe, ki jih bo zaradi agresije v Ukrajini zoper Rusko federacijo sprejela Evropska unija. Valji 90 odstotkov prihodkov ustvarijo na tujih trgih, kjer še več naročil kot iz Ruske federacije dobivajo iz Turčije in Indije. »Naša prodajna skupina se v teh dneh mudi v Indiji, od koder pri- hajajo spodbudne novice. Po dveh letih velikih težav zaradi covida se namreč indijski trg počasi odpira. Naročila iz Turčije niso ogrožena,« poudarja Goručan in dodaja, da kupci večinoma sami organizirajo prevoz Valjevih izdelkov iz Slovenije in zaenkrat o posebnostih ali težavah ne poročajo. S kupci si delijo visoke stroške energije Tako kot sosednjo jeklar-no Štore Steel tudi Valje pesti nenormalen dvig cen elektrike in zemeljskega plina. Vsem svojim kupcem so zato že predlagali, da bi si delili dodatne stroške oziroma da bi uveljavili energijski dodatek na ceno svojih izdelkov. »Kar nekaj kupcev je takšen dodatek že sprejelo. Z nekaterimi kupci smo se dogovorili o dodatkih v primeru spremenjenih cen surovin že prej,« pojasnjuje Kristijan Goručan. Kot še pravi, z zagotavljanjem surovin trenutno nimajo težav. Visoko rast njihovih cen poskušajo deloma ublažiti na rednih razpisih za vnaprejšnje zakupe ali tako, da nakupe strateških surovin razpršijo na več dobaviteljev. Lani upad prometa Po skorajšnjem propadu pred petimi leti, prisilni poravnavi ter dvakratni zamenjavi lastnikov so se Valji predlani končno začeli postavljati na noge. Njihova lastnica je postala avstrijska družba Rudolf Weinberger Holding, ki sodi med vodilne proizvajalce valjev v svetu. Večinski delež je Avstrijcem prodala slovenska družba Elements Skladi, ki je v Valje vstopila leta 2017. Za- menjala je vodstvo podjetja ter uspešno izvedla sanacijo ter odpis dolgov. Avstrijska družba je najprej odkupila 90 odstotkov štorskega podjetja, nato so svoje deleže prodali še drugi manjši lastniki. Kljub pandemiji, ki je močno ovirala njihovo poslovanje, so si Valji v letu 2020 finančno opomogli. Ustvarili so 26,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je bilo največ po letu 2016, ter zmanjšali izgubo. Kako so poslovali lani, direktor Goručan še ne razkriva, ker lastnik še ni potrdil letnega poročila. Iz poročil o poslovanju, ki jih mora podjetje zaradi postopka prisilne poravnave vsake štiri mesece poslati sodišču, je mogoče razbrati, da je podjetje v letu 2021 imelo 22,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, poslovni izid naj bi bil negativen Novi lastnik posodablja proizvodnjo Ob prihodu v Štore je družba Rudolf Weinberger Holding napovedala, da bo Valjem zagotovila dolgoročen uspešen razvoj. Kristijan Goručan pravi, da so naložbeni načrti avstrijskih lastnikov res veliki. Samo lani so v podjetju imeli za 3,4 milijona evrov naložb. Kupili so novo talilno peč, stroja za čiščenje valjev in peskanje livnih modelov, v livarni so posodobili livno jamo, nova je tudi oprema za boljši nadzor kakovosti valjev. »Vlaganja so bila namenjena predvsem izboljšanju pogojev dela in višji produktivnosti v proizvodnji. Izboljšanju produktivnosti, varstvu in zdravju pri delu ter kakovosti bodo namenjene tudi naše naslednje naložbe,« napoveduje Goručan. Foto: SHERPA Celjski podjetniki z bolgarskimi Ob robu Mednarodnega industrijskega sejma so se predstavniki skupine Celje International ter nekaterih celjskih podjetij srečali z bolgarskimi podjetniki. Pobudo za srečanje so dala podjetja iz Bolgarije, ki so se udeležila industrijskega sejma in so želela izvedeti, kakšne so poslovne priložnosti in možnosti za nove povezave s podjetji na Celjskem. Skupina Celje International že nekaj let z organiziranjem mednarodnih poslovnih dogodkov podpira prodor domačih podjetij na tuje trge ter poskuša pritegniti več tujih vlagateljev v regijsko gospodarstvo. Poleg Mestne občine Celje so v skupino vključeni še regionalna gospodarska zbornica, območna obrtna zbornica, Razvojna agencija Savinjske regije, Inkubator Savinjske regije, Klub podjetnikov Zlatorog ter družbi Celjski sejem in Kovintrade. Od lani Celje International vodi direktor celjske gospodarske zbornice Tomaž Ben-čina, ki je povedal, da je bilo srečanje z Bolgari bolj spoznavne narave, vsekakor pa je bilo pomembno, saj zagotovo pomeni dobro zasnovo za nadaljnje sodelovanje. Še zlasti ker se je predstavnikom dvanajstih bolgarskih podjetij pridružila še Mariana Chavrakova, vodja oddelka za ekonomske zadeve pri bolgarskem veleposlaništvu v Sloveniji. Kot je povedal Tomaž Ben-čina, so srečanje morali pripraviti v zelo kratkem času, zato se ga ni udeležilo veliko podjetij s Celjskega. Za poslovne priložnosti v Bolgariji sta se med drugim zanimala družba Spot Gradnje, ki se ukvarja z načrtovanjem in izvedbo fasad ter streh in z energetsko sanacijo stavb, ter podjetje Simes, katerega glav- na dejavnost so popravila in vgradnje v energetski, kemični in farmacevtski industriji. Srečanja z bolgarskimi gosti - večinoma je šlo za predstavnike manjših podjetij - se je udeležil tudi župan Bojan Šrot, ki je povedal, da je občina lani za pomoč gospodarstvu namenila malo več kot pol milijona evrov proračunskega denarja. Napovedal je širitev poslovne cone Trno-vlje - jug, ki je nujno potrebna, saj v Celju primanjkuje komunalno opremljenih zemljišč. Občina bo ta projekt prijavila na razpis evropskega programa za okrevanje in odpornost. Ce bo uspešna, lahko pričakuje približno milijon evrov nepovratnih sredstev. JI, Foto: MOC Predstavniki bolgarskih podjetij so na srečanju s celjskimi gospodarstveniki povedali, da zelo dobro poznajo nekatera podjetja iz Celja, med njimi predvsem cinkarno in zlatarno. Že več kot petnajst let na bolgarskem trgu posluje tudi Kovintrade. Unior prekinil prodajo Uniturja Zreški Unior je prekinil postopek prodaje svoje hčerinske turistične družbe Unitur. Kot navajajo v podjetju, pandemija koronavirusa še vedno povzroča negotovost v turistični dejavnosti, zaradi vojne v Ukrajini so se razmere še dodatno zaostrile. Vse to bistveno vpliva na ceno, ki bi jo radi iztržili za svojo hčerinsko družbo. Unior je 100-odstotni lastniški delež v Uniturju začel prodajati decembra 2019 in si takrat zastavil zelo smel načrt, saj je pričakoval, da bo kupca našel že v pol leta. Družba Unitur je nastala leta 2017 z izčlenitvijo programa turizem iz matičnega podjetja. Unior je na novo družbo prenesel premoženje in celotno dejavnost Term Zreče ter rekreacijskega središča na Rogli. Prodajo so zahtevale banke, pri katerih ima najeta posojila. Aprila 2020 je Unior postopek prodaje začasno prekinil in načrtoval, da ga bo nadaljeval ob koncu leta 2021 oziroma ko se bodo razmere zaradi covida izboljšale. V Zrečah pravijo, da se bodo o morebitnem začetku novega prodajnega postopka odločili, ko razmere ne bodo več negotove in bodo lahko spet računali na normalno ter ustaljeno poslovanje. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Popolna zapora razburila CELJE - Zahtevajo javno obravnavo in razjasnitev okoliščin, povezanih z gradnjo Krajane, ki stanujejo v bližini, kjer raste nova stanovanjska soseska Ribarjeva rezidenca, je močno razburila, kot pravijo, nenapovedana popolna zapora dela Ribarjeve ulice. Tovrstna prometna ureditev naj bi veljala predvidoma do 3. maja. Na zboru krajanov so stanovalci zahtevali sklic javne obravnave, na kateri bi jim pristojni pojasnili časovni načrt gradnje in s tem povezanih prometnih ter drugih sprememb. A cestna zapora ni edina težava, opozarjajo. krajane Krajane je razburila popolna zapora Ribarjeve ulice, saj o tem, kot trdijo, predhodno niso bili seznanjeni. Cesta naj bi bila zaprta še vse do 3. maja. (Foto: SHERPA) LEA KOMERIČKI KOTNIK Zbor krajanov je bil organiziran na pobudo stanovalcev Robove in Grčarjeve ulice ter stanovalcev Ulice bratov Mravljakov, ki jih je popolna cestna zapora dela Ribarjeve ulice, ki je bila postavljena 24. marca, neposredno prizadela. Zapora dela ulice je vzpostavljena zaradi gradnje nove stanovanjske soseske Ribarjeva rezidenca, katere vlagatelj je istoimensko podjetje s sedežem v Ljubljani, izvajalec gradbenih del pa je celjsko podjetje Remont. Stanovalce je popolna zapora povsem presenetila, saj o tem, kot pravijo, niso bili predhodno obveščeni. Prav tako niso bili obveščeni o začetku gradnje in načrtovanih delih ali popolnih cestnih zaporah. Zato so se z dopisom obrnili na Mestno občino Celje (MOC) in zahtevali, da pristojna občinska strokovna služba skliče javno obravnavo, na kateri bodo stanovalcem pojasnjene vse okoliščine, povezane z gradnjo. Hkrati so stanovalci investitorja in izvajalca gradnje pozvali, naj delo na gradbišču organizirata tako, da bodo dovozi in odvozi mehanizacije urejeni po Cesti v Lokrovec, saj bi s tem, kot pojasnjujejo krajani, delavci povzročili manj težav tako z vidika prometne varnosti kot motenj stanovalcev. Ti so predlagali še, da bi bila popolna prometna zapora vzpostavljena zgolj v času gradbenih del, sicer pa bi jo izvajalec del umaknil. Opozorili so še na otežen reden odvoz komunalnih odpadkov. »Težka tovorna vozila komunalne službe, ki pripeljejo iz Hohkrautove ulice v Robovo ulico in Ulico bratov Mravljakov, obračajo na zasebnih dvoriščih stanovalcev in seveda s tem povzročajo poškodbe površin ter robnikov,« pojasnjujejo krajani. Nekateri stanovalci so potar-nali tudi zaradi poškodb, ki so na njihovih hišah nastale po začetku gradnje v neposredni bližini, najverjetneje zaradi uporabe težke mehanizacije, pravijo. Zato zahtevajo, naj pristojni zagotovijo strokoven ogled poškodb na stanovanjskih stavbah. Izdali dovoljenje Na dopis krajanov so se že odzvali v občini in pojasnili, da je bilo glede na časovni načrt dela izvajalca gradnje soseske Ribarjeva rezidenca v odločbi določeno, da mora izvajalec vsaj sedem dni pred posamezno popolno zaporo v Ribarjevi ulici o tem obvestiti vse, ki jih to zadeva. »Obvestiti mora občane, ki živijo ob trasi, pristojno krajevno skupnost oziroma mestno četrt, Policijsko postajo Celje, PGE Celje ter vzdrževalca občinskih cest, podjetje Vo-Ka Celje,« so zapisali v občinskem pojasnilu. »Poudariti želimo, da je MOC pristojna za izdajo odločbe/ dovoljenja za spremembo prometnega režima, kar pa ni del postopka, ki odloča o začetku gradnje. Pridobivanje gradbenega dovoljenja je popolnoma ločen postopek, ki ga vodi upravna enota. Zaradi navedenega natančnih informacij o začetku gradnje nismo imeli.« Ob tem so krajanom pisno pojasnili tudi, da preusmeritev mehanizacije na Cesto v Lokrovec ni mogoča, saj tako izvajalec del ne bi imel dostopa do gradbišča. »Omejen je z zasebnim zemljiščem, na katerega tudi MOC nima vpliva.« 24-urna zapora na pobudo staršev Ob tem so iz občine sporočili še, da je bila postavitev 24-urne zapore Ribarjeve ulice izvedena na pobudo Sveta staršev IV. osnovne šole, in sicer predvsem z namenom dodatnega zagotavljanja pro- Javna vlaganja na območju Tržaškega hriba so po Kidričevih besedah prvi korak tudi za ureditev preostalega degradiranega območja. Tik ob gradbišču so namreč še vedno zapuščene stavbe nekdanjega mizarstva. »Doslej se je k nam oglasilo več vlagateljev, ki so se zanimali za to območje. Predstavili smo jim, da je to območje glede na prostorski načrt predvideno za razvoj turizma. To pomeni, da je za metne varnosti. »Šolske poti ne moremo prilagajati dinamiki gradnje. Otroci, ki v glavnem uporabljajo novo obvozno pot, jo bodo uporabljali do konca del na cesti, po končanem projektu pa bodo spet uporabljali pot po Ribarjeve ulice. Zavedati se je treba, da lahko pogoste menjave poti predvsem pri mlajših otrocih povzročijo zmedo.« V MOC razumejo nejevoljo ljudi, ki morajo zaradi zapore uporabljati daljšo pot, in jih prosijo za razumevanje ter strpnost, saj morajo otrokom zagotoviti varnost v cestnem prometu. »Po podatkih izvajalca je zapora predvidena samo do konca aprila. Prometna signalizacija je navedena v odločbi in zagotavlja prepoved vsebine mogoče pridobiti sofinanciranje. Ne vemo, kako trenutni lastnik zemljišča išče sovlagatelja, predvidevamo pa, da bi bile do sredine prihodnjega leta na tem mestu kakšne boljše vsebine, kot so danes.« Poleg stolpa še paviljon? V bližini mesta, kjer bo stal Razgledni stolp Kristal, bosta do konca letošnje jeseni zgrajena nadhod Sonce ter parkirišče po načelu parkiraj in presedi. Občina snuje tudi dodatne vsebine za Tržaški hrib, ki se razprostira na površini desetih hektarov. Urediti želi sprehajalne poti in na najlepši točki, od koder sega pogled v zdraviliško jedro, zgraditi razgledni paviljon. Takšno razgledišče je bilo poznano že v 19. stoletju. Slatinski župan meni, da paviljon, ki bo prosto dostopen, ne bo konkuriral 106- metrskemu razglednemu stolpu, za katerega je predvidena vstopnina. »Razgledni paviljon je zapisan v srcu domačinov, tako kot so zapisani vse štiri Palčkove hišice, stolp na Janini in zdraviliški park. Paviljon bo dodana vrednost in dopolnitev ponudbe ob razglednem stolpu,« je povedal. Občina bo projekt, ocenjen na 200 tisoč evrov, prijavila na enega od razpisov gospodarskega ministrstva. TS, Foto: SHERPA vožnje in hoje po gradbišču ter označuje obvoze.« Občina se je odzvala tudi na opozorila, da je zaradi cestne zapore otežen reden odvoz komunalnih odpadkov: »Zagotavljamo vam, da bomo podjetje Simbio pozvali k najvišji meri previdnosti pri odvozu smeti tako pri vzvratni vožnji kot pri obračanju, da ne bo prišlo do poškodb robnikov in druge infrastrukture ob cesti.« V skladu z dovoljenji Odgovore in pojasnila smo iskali tudi pri lastniku, ki se na naša vprašanja do zaključka redakcije ni odzval. Direktor gradbenega podjetja, ki na omenjenem območju gradi, Matjaž Pavčič, je dejal, da v podjetju vedno upoštevajo pravila in zakonodajo in tako so tudi cesto zaprli v skladu s pridobljenimi dovoljenji. S podrobnostmi dopisa sicer ni bil seznanjen. Kot je še pojasnil, pri dosedanjem delu niso uporabljali posebnih strojev, vendar dopušča možnost, da je pri najbližjih hišah prišlo do poškodb. Kot je dejal, je treba v tem primeru oceniti sedanje stanje in spremljati morebitne spremembe. Podjetje ima za takšne primere urejeno tudi zavarovanje. Hkrati je poudaril še, da se vselej trudijo, da pri gradnji še posebej pazijo na stavbe v bližini gradbišč. Kot dodaja, razume stanovalce, da je gradnja trenutno moteča, a verjame, da bodo s končnim rezultatom vsi zadovoljni. Temeljni kamen za Kristal že stoji ROGAŠKA SLATINA - Da lokalna skupnost gradi nove razsežnosti zdraviliškega mesta, je bilo slišati minuli ponedeljek, ko so tam položili temeljni kamen za 106 metrov visol Razgledni stolp Kristal. Najvišja stavba v državi naj bi prve obiskovalce sprejela julija prihodnje leto. Naložba je skupaj ocenjena na več kot štiri milijone evrov. Od tega bo polovico prispevalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Razliko bo zagotovila občina s pomočjo donatorjev. Zupan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je pojasnil, da bo občina za to velikopotezno naložbo namenila 1,45 milijona evrov. Vstopnica bo predvidoma stala osem evrov, upokojenci in otroci bodo zanjo odšteli manj. Glede na predpostavko, da se bo na stolp povzpelo 50 tisoč obiskovalcev letno, naj bi se občinski vložek povrnil prej kot petih letih. Na tem mestu bo do julija prihodnje leto zrasla največja stavba v državi. Zgodovinski podatki in mojstrove fotografije CELJE - Nekdanje slovensko pokopališče na Golovcu, kjer so pokopane pomembne osebnosti iz celjske zgodovine, dobiva lepšo podobo. V okviru preurejanja pokopališča v spominski park je celjska občina pred dnevi tam namestila informacijsko tablo. Kot so sporočili iz občine, so na tabli stare fotografije mojstra Josipa Pelikana ter podatki o kulturnem spomeniku in tam pokopanih Celjanih, ki so vplivali na razvoj mesta in uveljavitev slovenstva. Besedilo so pripravili v Muzeju novejše zgodovine Celje in celjski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine. Obsežnejše besedilo in grafično gradivo je objavljeno na spletni strani celjske občine ter je dostopno tudi s pomočjo QR-kode, ki je nameščena na informacijski tabli. Po napovedih občine bo letos končana projektna naloga, na podlagi katere bodo naročili izdelavo projekta za ureditev parka. Obnoviti želijo nagrobnike, ki imajo visoko umetnostno-zgodovinsko vrednost, ter zaščititi drevesa, grmovnice, popenjavke in stare sorte vrtnic, ki so pomemben del zasnove parka. Javno podjetje Zelenice je lani na južnem delu pokopališča že namestilo kovano ograjo, letos bo s panelno ograjo zaščitilo še drugi del pokopališča. Vrata, ki so jih prav tako obnovili, so od 20. ure do 7. ure zaprta, tako da se vandali, ki so v preteklosti povzročili veliko škode, ponoči na morejo več potikati po pokopališču. LKK IZ NAŠIH KRAJEV 7 POLZELA - V spomin na padle ameriške vojake Zgodbe o strmoglavljenju še vedno živijo V Andražu nad Polzelo so prejšnji teden pripravili tradicionalno slovesnost v znak slovensko-ameriškega prijateljstva ob 78. obletnici strmoglavljenja ameriškega bombnika med drugo svetovno vojno. Župan Jože Kužnik je gostil predsednika Boruta Pahorja in ameriško veleposlanico v Sloveniji Jamie Harpootlian, ki sta ob tej priložnosti obeležila tudi 30 let vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. industriji. Nesrečni bombnik so sovražne sile 19. marca 1944 sestrelile že na območju Celja, nato se je raztreščil na več koncev po Andražu. Osem članov posadke je umrlo in so bili pokopani na pokopališču v Andražu nad Polzelo, dva sta strmoglavljenje preživela ob pomoči prebivalcev Andraža. Ob spominskem obeležju Dan slovensko-ameriškega prijateljstva obeležujemo od leta 2014, ko je bila v Andražu nad Polzelo odkrita spominska plošča v spomin padlim ameriškim vojakom. S tradicionalno spominsko slovesnostjo se poklonimo njihovi srčnosti in junaštvu. Spominjamo se sodelovanja med ameriškimi vojaki in slovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem med drugo svetovno vojno. S svojo prisotnostjo so dan prijateljstva med Slovenijo in ZDA počastili številni vidni predstavniki Združenih držav Amerike. Na povabilo predsednika se je leta 2017 slovesnosti udeležil zdaj pokojni John McCain, senator Združenih držav Amerike, eden najvplivnejših in najuglednejših ameriških politikov in kandidat za predsednika ZDA. »Čas nas preizkuša« Letošnja osrednja gostja je bila ameriška veleposlanica v Sloveniji Jamie Harpootlian, ki je izpostavila, da se soočamo z brutalno vojno v Ukrajini. Ocenila je, da vrednot, kot so svoboda, demokracija ter človeško dostojanstvo, vojska ruskega predsednika Vladimirja Putina ne more ne izbrisati ne uničiti. Slavnostni govornik je bil predsednik Borut Pahor. Po njegovih ocenah sta v teh nemirnih časih prijateljstvo in zavezništvo še posebej pomembna. »Čas nas preizkuša. V tej preizkušnji se dobro držimo in smo enotni. Napad Rusije na Ukrajino je nesprejemljiv, nanj smo se primerno odzvali,« je povedal. Foto: TT SPELA OZIR Tako visok obisk je za Andraž nad Polzelo, kjer glede na zadnji popis prebivalstva živi le malo več kot sedemsto prebivalcev, izjemnega pomena. To je dan, ko so vse oči v državi uprte v ta majhen kraj pod Goro Oljko, kjer je pred skoraj osmimi desetletji strmoglavilo ameriško vojaško letalo. Marsikdo se še vedno spomni zgodbic, ki so jih o tem dogodku, ko so deli letala popadali po bližnjih travnikih in gozdu, pripovedovali njegovi predniki. V kasnejših letih so ostanki postali zanimivi tako za mlade kot tudi za nekoliko starejše domačine. Kot je mogoče slišati, bi bilo mogoče še vedno najti kakšen del. Na poti na avstrijsko Koroško Prvi, ki je začel dogodek podrobneje raziskovati, je domačin Igor Verdev, ki se je dokopal do zanimivih podatkov o tej nesreči. Ameriško letalo -bombnik B-17 z imenom Dark eyes - je poletelo iz italijanske letalske baze. Namenjeno je bilo proti avstrijski Koroški, kjer naj bi še z drugimi letali uničili tovarno Steyer, ki je takrat služila nemški vojaški Predsednik Borut Pahor in ameriška veleposlanica v Sloveniji Jamie Harpootlian ob spominskem obeležju BREZPLAČNI IZLET v soboto, 23. aprila za naro SLOVENIANS GREEN^ DESTINATION 0 Silver novi tedniki radio celie Prijavite se ria www.novitedriik.si ali www.radiocelje.si Samo do 20. aprila (do 10. ure). Žrebanje bo po zaključku prijav. Več informacij na 03/ 422 51 70. Program izleta: - odhod avtobusa s postaje Laško ob 11.30, Celje ob 11.50 (dvorana Zlatorog) in iz Stor (postaja pri železniški postaji) ob 12.10, -voden ogled muzeja Rifnik, - voden ogled rojstne hiše Ipavcev s čudovito poročno dvorano in vinoteko, - pogostitev in druženje na vrtu pod starodavno lipo, kjer stojita Plečnikov vodnjak in kamnita miza, - ob 14.00 ogled tradicionalne postavitve mlaja v Zgornjem trgu (povorka s konjeniki in druženje z ansamblom Murni), - pogostitev s pravim furmanskim golažem, -predviden odhod ob 17.30. 8 IZ NAŠIH KRAJEV JURKLOŠTER - Kartuzija in z njo povezane zgodbe velik turistični potencial Da bi kartuzijanske skrivnosti navdihovale še stoletja Da bi načrtno odkrivali bogato duhovno, kulturno in naravno dediščino kartu-zije Jurklošter in njene okolice, so 4. maja 2005 ustanovili Zavod Odon Jurklošter. Občina Laško postaja vedno pomembnejša turistična destinacija. Ob dveh zdraviliščih, ki sta glavna turistična ponudnika, je velik, a še premalo izkoriščen turistični potencial kartuzija Jurklošter s številnimi skrivnostmi. Vsako novo odkritje v tem skritem biseru ob potoku Gračnica namreč dodatno potrdi njegovo veličino in pomen ne le v slovenskem, temveč v širšem evropskem prostoru. S kartuzijo je močno povezana tudi ljubezenska zgodba Friderika Celjskega in Veronike Deseniške, saj naj bi bila slednja pokopana prav v njeni nekdanji kapiteljski dvorani. BOJANA AVGUŠTINCIC Da bi kartuzijo, njene skrivnosti in zgodbe, ki vznemirjajo in navdihujejo že stoletja, lahko obiskovalcem prikazali v še bolj pristni in zanimivi luči, Občina Laško v sodelovanju z Zavodom Odon Jurklošter, s tamkajšnjo krajevno skupnostjo in z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije zadnja leta obnavlja in ureja kartuzijo in njeno okolico. Kartuzijanski samostan v Jurkloštru je bil ustanovljen v 12. stoletju in je bil eden od štirih kartuzij (poleg kartuzij v Žičah, Bistri in Pleterjah), ki so zrasle na slovenskem ozemlju. Kot je poudarila dr. Mija Oter Gorenčič iz Umetnostnozgo-dovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, ki je lani izdala tudi knjižico, posvečeno kartuziji v Jurkloštru, je bila ta šele druga kartuzija zunaj romanskega dela tedanjega cesarstva, takoj za kartuzijo v Žičah. Od nekdanjega jurklo-štrskega samostana so danes ohranjeni le še cerkev sv. Ma-vricija ter prostora, ki sta bila severno in južno od prezbite-rija ter sta služila kot zakristija in kapiteljska dvorana. V kompleksu kartuzije so ohranjeni še ostanki baročnega dvorca, nekdanja samostanska pristava, del obzidja z obrambnim stolpom in kamniti most čez Gračnico. Oživljanje kulturnega spomenika Občina Laško se je pred več kot desetletjem lotila obnove tega pomembnega umetno-stnozgodovinskega spomenika. V prvi fazi obnove je v letu 2011 uredila notranjost kartuzije, zamenjala stavbno pohištvo ter obnovila fasado. Samostan, ustanovljen v 12. stoletju, je bil med drugim tudi pomembno prizorišče ljubezenske zgodbe med Friderikom Celjskim in Veroniko Deseniško. Vprašanje, kje je pokopana Veronika, že od nekdaj buri duhove. Že škof Anton Martin Slomšek je menil, da je njen grob v Jurkloštru, enako je prepričan pater Karel Gržan. Da imata prav, naj bi med drugim dokazoval katafalk - podstavek grobnice, ki so ga odkrili leta 2005 v nekdanji kapiteljski dvorani kartuzije. Da je bila Veronika Deseniška res pokopana v jurkloštrski kartuziji, z najnovejšimi raziskavami dokazuje tudi dr. Mija Oter Gorenčič, ki v svoji knjigi o kartuziji v Jurkloštru izpostavlja nedavno odkrit in doslej povsem neznan vir - zapis v vatikanskih arhivih iz leta 1434. V tem dokumentu je navedeno, da si je Friderik II. jurkloštrsko kapelo izbral kot mesto svojega pokopa, kar si je možno razlagati kot njegovo željo, da bi bil pokopan ob Veroniki. Ostaline nekdaj mogočnega kompleksa, obrambni stolp in cerkev sv. Mavricija v skrivnostni dolini Gračnice ohranjajo spomin na enega najpomembnejših srednjeevropskih kartuzijanskih samostanov. V obrambnem stolpu je nekaj časa živela pesnica Svetlana Makarovič. Kot je dejal direktor Zavoda Odon Jurklošter Janko Cesar, so nato še isto leto pristopili k restavraciji kapiteljske dvora- Pivo in cvetje tokrat s še več dobre glasbe LAŠKO - V pivovarskem mestu so misli že usmerjene v poletje, ko se bo Laško med 15. in 17. julijem že 57. odelo v pisane barve Piva in cvetja. Tokrat s še več dobre glasbe in z nekaj novostmi, obljubljajo organizatorji. Tradicionalni zabavni program bo tudi letos podkrepljen z etnološko-horti-kulturnim doživetjem, z usmerjenostjo v prihodnost pa bo festivalska izkušnja obarvana trajnostno. Organizator festivala Stik Laško se tako nadeja dogodka, ki bo slovensko festivalsko kulturo ponesel na novo raven. Program Piva in cvetja bo odmeval z dveh odrov, zasedba nastopajočih bo letos še pestrejša kot prejšnja leta, so sporočili iz Stika Laško. Organizatorji obljubljajo za vsako uho nekaj. Ob legendarnem Vladu Kresli-nu, zasedbah King Foo, Šank Rock, San Di Ego, Balkan Boys, Ansamblu Udar in Dejanu Dogaja se obeta še nekaj odmevnih presenečenj, ki jih bodo organizatorji razkrivali postopoma. Snovalci festivala si bodo kot v preteklih letih prizadevali, da bo ta obdržal svojo igrivost in prihajajoče spodbudjal, da se ga ne le udeležijo, temveč da tudi postanejo del doživetja. Do festivala bo spet vodilo več poti: peš, s kolesom, čez hribe ... Laskavemu naslovu največjega in najbolj tradicionalnega festivala pri nas bosta Stik in znamka Laško letos skušala pripeti še naslov najbolj zelenega med festivali. Za domače in tuje obiskovalce pripravljajo dejavnosti, po katerih obiskovalci na festivale ne bodo več gledali z enakimi očmi, še dodajajo v Stiku Laško. BA ne po načrtu celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD). »Vse še ni končano. Urediti je treba še tlake. Težave so s podtalnico. Ostalo pa je urejeno, kot je bilo v 14. stoletju, to je v času, ko je kapiteljska dvorana nastajala,« je povedal Cesar. Sledila je priprava projekta revitalizacije celotne kartu-zijske pristave. V sklopu tega so po besedah Cesarja uredili tudi kulturni dom za potrebe krajevne skupnosti. Lani so s sredstvi iz participativne-ga proračuna Občine Laško obnovili obrambni stolp, ki je znan tudi po tem, da je v njem nekoč živela pesnica Svetlana Makarovič. Zahtevna obnova ruševin V letu 2021 je Občina Laško v Jurkloštru izvedla enega zahtevnejših in pomembnejših spomeniškovarstvenih projektov. Lotila se je obnove ruševin baročnega dvorca iz 18. stoletja. Ostankom dvorca je namreč grozila zrušitev, zato so bili dlje časa tudi zavarovani z ograjo. »Pomembno pri tem projektu je bilo, da je moral izvajalec izpolnjevati nekatere reference in pogoje, ki jih je moral potrditi konservator ZVKD. Na razpisu je bilo za izvajalca izbrano podjetje Mika dom iz Celja, ki je vsa spomeniškovarstvena dela izvajalo pod strogim nadzorom celjske enote ZVKD,« je na zadnji seji laškega občinskega sveta svetnikom poročal mag. Andrej Flis, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti v Občini Laško. Kot je pojasnil, so dela zajemala predvsem razdiranje stare zidne konstrukcije, vse kamenje je bilo namreč treba razstaviti, očistiti fuge, nato kamenje ponovno sestaviti in vzidati. »Med deli je bilo ugotovljeno, da je plošča v nadstropju v izredno slabem stanju, saj je puščala. Zato je bilo treba obnoviti tudi njo, kar je predstavljalo dodatna dela in stroške,« je povedal. Občina Laško se je s tem projektom prijavila tudi na razpis kulturnega ministrstva in bila uspešna. Končna vrednost projekta je znašala približno 95 tisoč evrov. Ministrstvo je prispevalo malo manj kot 36 tisoč evrov, preostanek je zagotovila Občina Laško. Načrti »Imamo načrte, da bi refek-torij (jedilnico, op. p.) v kletnih prostorih pod cerkvijo uredili kot razstavni prostor s čajnico. V pripravi je tudi konservatorski načrt celotne kartuzije. Pri tem je seveda treba upoštevati pogoje spomeniškega varstva. Veliko denarja je bilo že namenjenega za raziskave, ki so potrebne za pripravo konservatorskega načrta,« je povedal Janko Cesar. Celoten razvoj kartuzije po posameznih stoletjih je sicer predstavljen na informacijskih tablah, ki so nameščene na obzidju kartuzijske pristave. Na njih so opisane tudi rekonstrukcije vseh celic ter podobe kartuzije v posameznih obdobjih od 12. do 18. stoletja. Foto: BA IZ NAŠIH KRAJEV 9 NOVA CERKEV - Gradijo in načrtujejo nove projekte Naložbe za kakovostnejše življenje V Krajevni skupnosti (KS) Nova Cerkev so v zadnjem času poskrbeli za številne posodobitve, kar nekaj jih še čaka na uresničitev. Med drugim urejajo pločnike in ceste, mostove, gradijo vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter izvajajo številne druge naložbe, s katerimi zagotavljajo kakovostnejše in varnejše življenje prebivalcev. Skupno so vsi ti projekti ocenjeni na približno 1,5 milijona evrov. BOJANA AVGUSTINCIC Veliko pozornosti v Novi Cerkvi posvečajo cestni infrastrukturi. Tako so v zadnjih mesecih uredili sto metrov pločnika od središča kraja proti šoli. Pločnik je bil po besedah Slavka Jezernika, predsednika KS Nova Cerkev, nujen, saj so z njegovo gradnjo poskrbeli za boljšo varnost otrok in drugih kraja- nov. Hkrati so razširili cesto. Trenutno je v izdelavi projektna dokumentacija za pločnik v Polžah, in sicer od »Skoka« do avtobusne postaje Vizore, ki ga bo gradila Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). V načrtu je tudi ureditev zavijal-nega pasu za Vizore iz smeri Dobrne. »Istočasno pripravljamo projektno dokumentacijo za pločnik od krožišča v Novi Cerkvi do avtobusne postaje Trobiš v Višnji vasi, vlagatelj je prav tako DRSI. V direkciji so si že ogledali tudi del državne ceste od mostu v Socki do trgovine, kjer sta nujni širitev ceste in ureditev pločnika. Ta projekt je že uvrščen v načrt razvojne ureditve. V pripravi je tudi idejni projekt za pločnik v novem naselju, ki bo ob levi strani cestišča v smeri proti naselju Novake. Pločnik bo dolg približno 450 metrov,« našteva Jezernik. Še v tem mesecu naj bi bila končana gradnja novega betonskega mostu čez Hudinjo v Socki pri Senegaškem mlinu. V pripravi je tudi idejni projekt za nov betonski most čez Hudinjo v Polžah. V na- Kako oživiti mesto? SLOVENSKE KONJICE - V številnih slovenskih krajih iščejo rešitve za oživitev mestnega jedra. V Slovenskih Konjicah so k sodelovanju povabili študente arhitekture, ki so na poletni delavnici oblikovali predloge, povezane s to problematiko in jih pred tednom predstavili v dvorcu Trebnik. Odprtju razstave je sledila okrogla miza. Študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo so se poleti ukvarjali z vprašanji prostorskega razvoja središča mesta, kako oživiti staro mestno jedro in nekatere prazne stavbe. Ukvarjali so se tudi z vprašanji javnega prostora in prometa. Projekti raziskujejo tudi možnosti za ponovno povezavo Konjic z obema vodotokoma, ki sta od nekdaj pomemben Vabljeni na »smetkohod« LAŠKO - V številnih občinah se v tem času vrstijo vsakoletne čistilne akcije. V občini Laško letos klasičnega skupinskega čiščenja okolja ne bodo pripravili. Namesto tega so se v turističnih društvih v Laškem in Rimskih Toplicah odločili, da bodo občane pozvali k drugačnemu načinu skrbi za čisto okolje. Vabijo jih na »smetkohod« oziroma sprehod s plemenitim namenom. Občane prosijo, naj bodo na sprehodu po ulicah, sprehajalnih poteh in stezah pozorni tudi na odvržene odpadke ter naj se tako dejavno vključijo v ohranjanje čistega okolja, v katerem živijo. K »smetkohodu« so povabili tudi otroke v vrtcih in kot pravijo, so veseli pozitivnega odziva, ki so ga že prejeli iz nekaterih enot Vrtca Laško. Najmlajše tudi prosijo za pomoč črtu je še širitev lokalne ceste Socka-Trnovlje v dolžini 1200 metrov. Ob tem je v izdelavi projektna dokumentacija za postavitev nove avtobusne postaje v smeri proti Socki, in sicer nasproti javne poti za Zlateče. Na avtobusni postaji v Hrenovi bodo v smeri proti Dobrni postavili novo avtobusno utico. V Občini Vojnik za KS Nova Cerkev pripravljajo tudi enotne table za označitev vasi in hišnih številk. Vodovod in kanalizacija Trenutno največji projekt v krajevni skupnosti je gradnja kanalizacije v Razdelju, ocenjena na približno 260 tisoč evrov. Delati naj bi po besedah Slavka Jezernika začeli v maju, naložba bo končana predvidoma v poletnih mesecih. Izvajajo tudi naložbe v boljšo vodoo-skrbo. Podjetje Vo-Ka Celje je zgradilo vodovod v Trnovljah pri Socki, ob tem pripravlja še projekt za vodovod Lemberg. V fazi prevzema je vodovod Lahka Peč-Creškova za 50 uporabnikov, pri čemer se Občina Vojnik, kot pravi Jezernik, še vedno trudi pridobiti služnosti. Kot dodaja, so za vodovod na Straži izdelani projekti za nov rezervoar in večje cevi, ki bodo omogočale večji pretok vode. V pripravi je tudi II. faza projektne dokumentacije za vodovod Selce. del razvoja, ter z vprašanji programske in prostorske prenove dvorca Trebnik. Delavnico sta vodila doc. Rok Znidaršič in asist. Katarina Cakš. Kraj omogoča kakovostno bivanje, nudi možnost rekreacije, pridelave hrane, ponudbo raznolikih javnih servisov ... Vse to omogoča življenje brez avtomobila, so med drugim poudarili. V razpravi so udeleženci okrogle mizi ugotovili, da je treba pripraviti videnje razvoja mestnega središča z upoštevanjem prostorskih možnosti, ki jih narekujejo prostorski načrti. Nekatere zadeve je treba prilagoditi glede na spremenjene razmere, navade ljudi in način življenja. TC pri prepričevanju odraslih, da je treba čisto okolje vzeti v svoje roke in se zanj zavestno potruditi. »Nič ne pade z drevesa, tudi prijazno in lepo okolje, ki nas obdaja, ne. Prepričani smo, da bodo ravno najmlajši ambasadorji pri svojem delu osveščanja staršev nadvse prepričljivi in učinkoviti,« menijo v Turističnem društvu Laško. Ob tem posameznike, ki se bodo v »smet-kohod« dejavno vključili, pozivajo, naj na družbenih omrežjih TD Laško in TD Rimske Toplice objavijo fotografijo kraja čiščenja s ključnikom #smetkohod. »Naj se ve, kdo je ta, ki za čisto okolje poskrbeti zna,« pravijo v TD Laško. Ob tem poudarjajo, naj bo varnost na prvem mestu, zato naj občani smeti pobirajo le z ustrezno zaščitno opremo. BA CELJSKI DOM KOLONIJA 2022 Letovanje bo potekalo od 30. 6. do 29. 8. 2022, v 10-dnevnih izmenah. Prijavnice so na voljo: pri svetovalni službi matične osnovne šole, pri šolskem dispanzerju zdravstvenega doma, v pisarni družbe Celeia, na spletni strani družbe Celeia. ROK ZA ODDAJO VLOG: 20. 5. 2022 Vloge pošljite po pošti na naslov: Celeia d.o.o. PE Celje, Kosovelova 14, 3000 Celje, ali oddajte v poštni nabiralnik (v pritličju). info@celeia.si I www.celeia.si I +386 3 49 25 886 10 IZ NAŠIH KRAJ EV ät. .TS ŠENTJUR - Začrtane smernice razvoja turizma do leta 2030 Hotel le še lupina, postelje drugje Šentjur bi rad bil do leta 2030 prepoznavna kulturna in trajnostna zelena izbira za goste, ki cenijo tradicijo, kulturno in naravno dediščino, trajnostno zeleno lokalno ponudbo ter pristna doživetja. Občinske svetnike ob zastavljenih ciljih skrbi, da v občini trenutno ni nastanitvenih zmogljivosti, kjer bi lahko na enem mestu prenočilo za en avtobus obiskovalcev. Nekdanji hotel je že nekaj časa stavba brez oken in vrat ter z okolico, ki mestu ni v ponos. Takšna je danes podoba nekdaj priljubljenega šentjurskega TINA STRMČNIK Da je glavni problem pri razvoju turizma, da na enem mestu ne more prenočiti za en avtobus gostov, je na zadnji seji občinskega sveta izpostavil svetnik Lovro Perčič (SDS). »Hotel smo že imeli, a smo ga žal izgubili. V takšni obliki, kot je zdaj, je stavba sramota za Šentjur. Okna so odstranjena, stavba je videti kot hlev. Upam, da se bo to uredilo,« je dejal. Šentjurski župan mag. Marko Diaci (GOŠ) je odgovoril, da sta dejavnosti turizma in gostinstva panogi, ki sta osnovani na zasebni pobudi. Čeprav se še marsikdo spominja zlatih časov nekdanjega hotela Merx in nato Hotela Žonta, volje za to, da bi to dejavnost ponovno obudili, po njegovem opažanju ni. »V tujini sem obiskal nekaj tovrstnih hotelov, ki lahko sprejmejo en avtobus gostov. Uspešni so, ker jih vodijo družine. Pri nas očitno tovrstnega zanimanja ni,« je povedal. In dodal, da je treba območje stavbe nekdanjega hotela čim prej urediti. Spomnimo, da je stavbo na Cesti Valentina Orožna leta 2019 kupilo podjetje Voc ekologija. Stavba je glede na Marko Diaci: »Strinjam se z oceno občinskih svetnikov, da bi v Šentjurju lahko živel hotel, ki bi sprejel en avtobus gostov. A to pomeni delovne sobote, nedelje in še marsikaj.« podatke iz zemljiške knjige še vedno v lasti omenjenega podjetja, ki je napovedovalo njeno rušitev in gradnjo nove stavbe, namenjene stanovanjem in poslovni dejavnosti. Na podjetje Voc ekologija smo naslovili vprašanji, zakaj stavbo puščajo v slabem stanju in kdaj nameravajo uresničiti načrte. Odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli. Brez hotela več nočitev V občini sta bili leta 2013, ko je v središču mesta še deloval hotel, na voljo 102 ležišči, namenjeni prenočitvam turistov. Zdaj ko hotel že nekaj časa ne obratuje, je na voljo 105 ležišč, je omenila vodja delovne skupine za pripravo občinskega programa razvoja turizma mag. Mateja Berglez, sicer vodja oddelka za gospodarske dejavnosti v občinski upravi. Po njenih besedah je marsikdo v občini v obdobju covidnih razmer začel ponujati nastanitve, ki so zelo zaželene tako pri slovenskih kot pri tujih turistih. Vesela je, da se v zadnjem obdobju izboljšujejo podatki o prihodih turistov in o njihovih prenočitvah. Če je leta 2015 občino obiskalo 630 turistov, ki so ustvarili 2.300 nočitev, je občino lani obiskalo 1.708 turistov, ki so ustvarili več kot 4.500 nočitev. Povečan obisk je tudi rezultat tega, da so ljudje za počitnice v naših krajih izkoristili turistične bone. »Še vedno velja slogan, da smo turizem ljudje. Glede tega je tako na ravni države kot na ravni lokalne skupnosti veliko izzivov, a tudi priložnosti. A tovrstno delo še zdaleč ni preprosto, zahteva nenehno prisotnost, upravljanje gostinskih lokalov in turističnih kmetij terja ogromno časa, volje in prizadevanj.« Kaj pa Šentjurjevo? Da je pri pripravi Programa razvoja turizma Občine Šentjur pogrešala sodelovanje predstavnikov turističnih društev, je dejala svetnica Mihaela Rožej (SLS). Pozvala je, da je treba več pozornosti nameniti razvoju osrednje občinske turistične prireditve Šentjurjevo, ki je pred desetletjem že imela bogat program. »To je praznik, namenjen domačinom. Ne pričakujem, da bodo k nam hodili obiskovalci od drugod, saj imajo drugod ogromno podobnih praznovanj.« Ro-žejeva je še dodala, da bo za tiste, ki bi v šentjurski občini radi ostali dan ali dva, morda kmalu zanimiv Planinski dom na Resevni, ki je deležen obnove. Pri tem občinska svetnica od turističnih delavcev pričakuje, da bodo oblikovali privlačne turistične programe, ki bodo obiskovalce spodbudili k odkrivanju zanimivih vsebin v lokalnem okolju. Galerija na prostem CELJE - Otroci in mladi so tudi letos v času občinskega praznika poskrbeli za tradicionalno razstavo svojevrstnih poslikav. Gre za projekt Galerija na prostem, ki je v Sloveniji edinstven in je del pobude Mladi za Celje. Letos so mladi likovniki ustvarjali na temo gasilstva. Kot so pojasnili pri Mestni občini Celje, letos v Celju obeležujejo 150 let gasilstva, poleti bo knežje mesto gostilo mednarodno gasilsko olimpijado. Pri pripravi likovnih del je sodelovalo 84 otrok in 28 mentorjev. Čudovite, domiselne in edinstvene plakate si lahko ogledate na Savinjskem nabrežju pri Mestni plaži, kjer bo Galerija na prostem na ogled do 3. maja. Med gasilsko olimpijado, od 17. do 24. julija, bo razstava ponovno na ogled na Krekovem trgu. LKK Naporna, a uspešna smučarska sezona ROGLA, GOLTE - Čeprav je Slovenijo pred dnevi spet rahlo pobelil sneg, so v večini smučarskih središč sezono končali v začetku meseca. Po lanski zaradi covida neprimerljivi sezoni so smučarski delavci z letošnjo sezono zadovoljni. Na Rogli so našteli 122 in na Golteh 114 smučarski dni. Na Rogli so se v tej sezoni zadnjič spustili 3. aprila. Kot so v sezoni 2021/22 našteli smučarji po belih strminah so sporočili iz podjetja Unitur, malo manj kot 215 tisoč smu- V pravkar končani smučarski sezoni so na Rogli v 122 smučarskih dneh našteli skoraj 215 tisoč smučarjev, na Golteh je v 114 smučarskih dneh smučalo več kot 60 tisoč ljubiteljev belih strmin. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg - GrupA) čarjev, kar je skoraj 30 odstotkov več kot v sezoni 2019/20, ko so žičniške naprave zaradi protikoronskih ukrepov ustavili 15. marca 2020, in 2,4 odstotka več kot v primerljivem obdobju sezone 2018/2019. V povprečju je na Rogli smučalo 1.761 smučarjev na dan. Kot je dejala direktorica Uniturja Barbara Soršak, je letošnjo in lansko sezono zelo težko primerjati. V času smučarske sezone so na Ro-gli in v Termah Zreče skupaj zabeležili 91.207 nočitev. Od tega so jih skoraj 30 odstotkov ustvarili tuji gostje, največ Hrvati in Madžari. Za naslednje tedne v Uni-turju že načrtujejo pospešene priprave na poletno sezono: »V njej bomo posebno pozornost namenjali vsebini in kakovosti ponudbe s poudarkom na ustvarjanju no- vih zgodb. Nadgradili bomo doživljajsko ponudbo za družine in razvijali programe, ki so povezani z dejavnostmi na prostem, kot sta pohodni-štvo in kolesarjenje. K temu bomo dodali še nove kulinarične zgodbe,« sporočajo iz podjetja. Ljudje so komaj čakali na športno druženje S sezono so zadovoljni tudi na Golteh. »Bila je naporna, a uspešna,« je dejala direktorica Suzana Srdić. »Naporna predvsem zato, ker je bilo treba zadostiti vsem vladnim odlokom in ohraniti varno okolje ne samo za obiskovalce, temveč tudi za zaposlene. Tako smo omogočali smuko na vseh napravah in progah skoraj vso sezono. Vremenske razmere so bile ugodne, zaradi česar smo smučišče lahko odprli že v začetku decembra in obratovali vse dni do 27. marca. Skupaj smo izvedli 114 smučarskih dni.« Več kot 60 tisoč smučarjev je to zimo smučalo na Golteh. »Poznalo se je, da so ljudje po dveh letih stiske komaj čakali, da se bodo lahko več gibali na prostem,« je dejala Srdićeva in dodala, da jih je v podjetju že med sezono zelo skrbel zares velik dvig cen energentov in da ta skrb ostaja tudi po koncu zimskega dela sezone. Za poletno sezono imajo v načrtu nekaj novih naložb, ki bodo predvsem popestrile dejavnosti na prostem (zip line, plezalna stena, e-kolesa, pohodništvo, preživetje v naravi). »Pri nas se vse začne s panoramsko vožnjo z najdaljšo nihalko v Sloveniji, ki obiskovalce v osmih minutah prepelje 1.410 metrov visoko,« pravi direktorica in dodaja, da bodo tudi v prihodnje poskrbeli tako za družine kot za ljubitelje wellnessa, adrenalinske navdušence, pustolovce in gurmane.LKK KULTURA 11 poti Nova občasna razstava Po stekleni Pretekli četrtek so v Pokrajinskem muzeju Celje v razstavišču v Knežjem dvoru odprli občasno razstavo avtorja Jožeta Rataja Steklo na Celjskem. Z njo se muzej vključuje v projekt Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji pridružujejo projektom ob mednarodnem letu stekla. Razstava odstira bogato tradicijo proizvodnje steklenih izdelkov na našem območju od 18. stoletja dalje. LUKA ŽERJAV Leto 2022 je za mednarodno leto stekla razglasila Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov na pobudo 1.500 znanstvenikov in ustanov iz 78 držav. Namen praznovanja je opozoriti na pomembno vlogo stekla v vsakdanjem življenju ter posebej izpostaviti tehnološki, znanstveni, kulturni in gospodarski pomen tega materiala. Steklo je tudi izjemno pomemben medij v umetnosti in oblikovanju, njegov zgodovinski razvoj je pomemben del civilizacijskega napredka in razvoja človeštva. »Lani jeseni smo se v slovenskih muzejih in z Univerzo na Primorskem začeli dogovarjati, da bi se pridružili mednarodnemu letu. Zato smo oblikovali posebno skupino koordinatorjev za pripravo projekta Po stekleni poti. Pridružilo se mu je štirinajst slovenskih muzejev, ki hranimo zbirke stekla,« je o začetnih motivih za nastanek projekta in razstave povedal avtor Jože Rataj. Razstava je nastala na temeljih projekta in razstave Steklo na Celjskem, ki so jo leta 2018 pripravili v Pokrajinskem muzeju Celje. Pomen stekla na Celjskem Steklarstvo ima na Celjskem podobno kot v celotnem srednjeevropskem prostoru upoštevanja vredno tradicijo. Steklarstvo pri nas se je razvilo na območjih, kjer so gozdne površine nudile zadostne količine lesa. Les ni bil pomemben samo kot kurivo za taljenje steklene mase, ampak tudi kot surovina za pridobivanje pepe-like (steklarske soli), ki so jo dodajali kremenčevemu pesku, da bi s tem znižali tališče. Steklarski obrati so bili takrat odmaknjeni od naselij, vzrok sta bili bližina surovin in večja požarna (ne)varnost. Osnovna pogoja za delo steklarne sta predstavljali zadostna količina lesa in bližina vode, ki je poganjala stope za drobljenje surovin, kasneje pa kolesa brusilnih strojev. Steklarji so sloveli kot nomadi, saj so se glede na delovne potrebe neprestano selili od steklarne do steklarne. Njihovi stekleni izdelki so bili podobni drugim po Evropi, obvladovali so tudi najzahtevnejše tehnike oblikovanja, po kakršnih je takrat slovelo beneško steklarstvo. Do 18. stoletja je bilo steklarstvo pojmovano kot umetnost. Na Celjskem so izdelovali predvsem izdelke iz zelenega stekla, toda poročila, ohranjene steklene posode in najdeni drobci dokazujejo, da so izdelovali tudi mlečno in večbarvno steklo. V 18. in 19. stoletju so poleg preprostejše steklovine izdelovali tudi zahtevnejše predmete, ki niso zaostajali za sočasnimi oblikovnimi dosežki v drugih evropskih deželah. Steklarne na Celjskem so podobno kot druge na Štajerskem izdelovale še steklenice za slatino, namizno in kuhinjsko stekleno posodje, pivsko posodje, steklovino za shranjevanje zdravil, servirno posodje in lestence, ki še danes krasijo številne cerkve na tem območju. Oktobra nadaljevanje Bogata steklarska tradicija na našem območju ni zamrla, ampak se še vedno nadaljuje. Steklarna Hra- stnik nadaljuje delo nekdanjih »glažut« pod Lisco in v okolici Jurkloštra. Steklarna Rogaška, ustanovljena leta 1927, se je usmerila v proizvodnjo kristalnega stekla in z njim zaslovela po vsem svetu. Proizvodnja pivskega posodja se je razvila tudi v steklarski šoli v Rogaški Slatini, iz katere se je leta 2002 razvila gospodarska družba Steklarska nova, ki je leta 2009 ugasnila. Razstava bo na ogled do 2. oktobra. Izbira datuma zaključka predstave ni na- ključna, saj nosi simbolen pomen: »2. oktobra je namreč pomembna obletnica smrti največjega graverskega mojstra srednjeevropskega prostora 19. stoletja, ki je živel in deloval v Celju, Hie-ronimusa Hackla. Ob koncu razstave bodo kolegi iz pokrajinskega muzeja pripravili še predstavitev antičnega stekla, ki so ga našli v Celju in okolici,« je o zaprtju razstave in nadaljevanju projekta Po stekleni poti povedal avtor Jože Rataj. Foto: SHERPA Del razstavljenih steklenih izdelkov, ki si jih lahko ogledate do 2. oktobra. Na letošnjem tekmovanju se bo zvrstilo 21 plesnih miniatur avtorjev in avtoric iz Slovenije, Poljske, Romunije, Nemčije, Avstrije in Ukrajine. (Foto: Tomaž Črnej) Trinajsto mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opusi Prizor iz videospota Luč v temi (Foto: Matic Trepelj) V soboto bo Gledališče Celje gostilo že trinajsto mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opusi - plesna miniatura 2022 v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Mladi plesalci bodo nastopili v dveh starostnih kategorijah, in sicer med 16. in 19. letom ter med 20. in 24. letom. Namen mednarodnega plesnega tekmovanja Opusi je predstavitev sodobnega plesa in hkrati odkrivati sveže talente. Mladim plesnim ustvarjalcem organizator vsako leto predpiše temo, ki jih vodi pri ustvarjanju plesnih miniatur in jih spodbudi k premisleku o posameznih vprašanjih, ki jih tema nagovarja. Letošnja izhodiščna tema je kontaktna improvizacija. Kot so zapisali organizatorji, praznujemo petdeset let od nastanka te plesne oblike, ki temelji na plesni improvizaciji ter komunikaciji med dvema ali več telesi v gibanju. Kontaktna improvizacija je nastala med šestdesetimi in sedemdesetimi leti prejšnjega stoletja in ohranja vrednote ter vprašanja tistega časa: gre za obliko plesa, ki ne pozna hierarhije, dramaturgije, koreografije in oblike. Navdih za gib črpa iz raziskovanja odnosa med telesom in okoljem ter ne iz umeščanja telesa v zamišljene oblike. Na tekmovanju se bo zvrstilo 21 plesnih miniatur avtorjev in avtoric iz Slovenije, Polj- ske, Romunije, Nemčije, Avstrije in Ukrajine. Na tekmovanje so se uvrstili tudi najboljši med starejšimi plesnimi ustvarjalci, ki so na tridesetem državnem tekmovanju Opus1 prejeli zlato priznanje. Prireditev bodo sklenili s celovečerno plesno in glasbeno predstavo z naslovom Houle avtorice Charlotte Gerga-ud, lanske prejemnice produkcijske nagrade Opus, ter s podelitvijo nagrad. Podeljene bodo za najboljšo plesno miniaturo, najboljši koncept in najboljšo plesno izvedbo. Obenem bosta plesni studio Intakt in JSKD podelila produkcijsko nagrado za uprizoritev novega projekta, ki bo premierno prikazan na Opusu 2023, generacijska žirija bo namreč izbrala najboljšo plesno miniaturo v vsaki starostni skupini, ki bo prejela bon za izobraževanje na Poletni plesni šoli 2022. Tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - plesna miniatura so prvič pripravili v Celju pred tridesetimi leti in v tem času se je razvilo iz enournega dogodka v večfazni plesni festival, na katerega se prijavlja vsako leto več plesnih miniatur. Med imeni sodelujočih na preteklih Opusih je mogoče zaslediti veliko plesnih ustvarjalcev, ki danes nadaljujejo svojo profesionalno plesno pot doma ali v tujini. LŽ Rokovska Luč v temi A'n'J, nova rok skupina, predstavlja svojo prvo skladbo Luč v temi. Skupina se v svojem glasbenem izrazu naslanja na glasbo rokovskih velikanov, ki so pomembno vplivali na razvoj nove skupine. Za aranžma skladbe Luč v temi je poskrbel Bor Zuljan. Jedro zasedbe A'n'J tvorijo vokalistka Ana Golavšek, kitarist Jernej Luzar in klaviaturist Jan Golavšek. Ano je glasbena pot vodila od srednješolskih rokovskih skupin do petja v prepoznavnih vokalno-instrumentalnih sestavih, kot sta Vokalna skupina Cantemus in The Moonlight Orchestra. Ljubezen do rokovske glasbe jo je pripeljala do kitarista Jerneja, ki je kilometrino pridobival v alternativnih glasbenih zasedbah, kot so Spotless Minds, Burn Fuse, Human Magnet in drugih. Ana in Jernej sta tri leta ustvarjala glasbo najprej kot duet. Želja po delovanju v skupini in surovi energiji, ki jo ima rokovska glasba, ju je vodila do ustanovitve skupine. S klaviaturistom Janom, ki je Anin brat, sta ustanovila A'n'J, ki se glasbeno zgleduje po prvakih rokovske glasbe, kot so Deep Purple, Whitesnake, Status Quo, Led Zeppelin, Van Halen, Steve Vai, Joe Satriani, Slash in ne nazadnje Šank Rock. V A'n'J igrata tudi Klemen Krajnc na bobnih in Jan Palčnik na baskitari. Da rokovska glasba še živi, dokazuje tudi A'n'J s prvo skladbo Luč v temi. K sodelovanju pri končni podobi skladbe so člani skupine povabili kitarista in producenta Bora Zuljana, ki je poskrbel za aranžma skladbe. LŽ 12 NAŠA TEMA Kako oživiti mestno jedro? Celje je lepo, a potrebuje vsebino Številni Celjani so ponosni na svoje mesto, njegovo bogato zgodovino in spomeniško zaščiteno arhitekturo. Po prenovi starega mestnega jedra je zasijalo v novi, lepši podobi. A nekatere težave ostajajo. Velika trgovinska središča na obrobju mesta so odpeljala kupce, posledično so se poslovili številni manjši ponudniki. V zadnjem obdobju, ko smo ljudje spet bolj začeli ceniti kakovostno in predvsem drugačno ponudbo z več osebne note, se nekatere dejavnosti ponovno vračajo. Žal mnogi tudi hitro obupajo, saj so stroški poslovanja previsoki in se ekonomski izračun preprosto ne izide. Ne le podjetniki začetniki, tudi tisti, ki so življenje v mestnem jedru ustvarjali in bogatili desetletja, se poslavljajo. Kaj lahko naredimo, da bo mestno jedro zares živelo? Občina je že pred časom kupila celotno stavbo v Stanetovi ulici 10, a je ta kljub javnemu lastništvu ali ravno zaradi njega še vedno prazna. V občini zagotavljajo, da bodo za stavbo primerno poskrbeli, prav tako za njeno vsebino. Kdaj, še ne znajo napovedati. V mestno jedro je treba »vrniti« stanovalce Kako oživiti prenovljeno mestno jedro knežjega mesta in zagotoviti nemoteno obratovanje številnih lokalov ter trgovin, smo vprašali mladega arhitekta Miho Prosena, ki je že sodeloval pri prenovah stavb v mestnem jedru in v njem tudi živi. Zaveda se, da uresničitev številnih idej nikakor ni preprosta, a hkrati tudi ni nemogoča. K načrtovanju bi bilo treba povabiti ljudi, da bi s predlogi in z željami sodelovali pri pripravi dolgoročne strategije, predvsem pa bi bilo treba v mesto »vrniti« stanovalce, je prepričan sogovornik. Podjetje, ki ga kot direktor vodi Miha Prosen, se je podpisalo pod številne prenove poslovnih in stanovanjskih stavb v regiji in širše. Arhitekturni studio v zadnjih letih veliko sodeluje z znanim celjskim podjetnikom, ki ima posluh za obnovo starih in zgodovinsko bogatih stavb, ki jim skuša vdahniti novo življenje. Prosen je s sodelavci tudi avtor projekta za prenovo večstanovanjske stavbe v Razlagovi ulici v Celju in pozna tako težave kot prednosti in priložnosti stavb starega mestnega jedra. Že v uvodu poudari, da ni rojen Celjan in da se je v knežje mesto ter v mestno središče preselil pred trinajstimi leti. Od takrat tudi podrobneje spremlja tamkajšnje dogajanje. Kot pravi, mu je všeč ideja tako imenovanega osnutka petnajstminutnega mesta: »Zamisel želijo uresničiti številna evropska mesta, kot je na primer Pariz. Gre za to, da naj bi vsak prebivalec mesta v petnajstih minutah peš ali s kolesom zadovoljil večino dnevnih potreb - stanovanje, služba, bolnišnica, šola, vrtec, restavracije, kulturne ustanove, prostor za šport in rekreacijo. Vse to v Celju že imamo in to je velika prednost,« pravi. Stanovalci, turisti in obiskovalci Kot ocenjuje, bi bilo treba pri oživitvi mestnega jedra pozornost nameniti predvsem trem skupinam. Prva in hkrati najpomembnejša so stanovalci: »Ti bodo namreč tukaj ostali tudi takrat, ko bodo tisti, ki v središču delajo in skrbijo, da lokali poslujejo, odšli,« pojasni. Druga skupina so turisti in tretja dnevni obiskovalci, ki pridejo v mestno jedro bodisi v službo bodisi po opravkih. »Po mojih izkušnjah so stanovalci najpomembnejši. So tisti, ki svoje dohodke v velikem deležu vlagajo v staro mestno jedro. Tistim, ki tukaj živimo, je zagotovo zelo pomembno, da mesto živi, da prostori niso prazni in zapuščeni. S tem vsi »Če bi prišlo sto družin živet v mesto, si upam trditi, da bi lahko rešili šestdeset odstotkov težav lokalov, ker bi v mestno jedro prišla takšna kupna moč, da bi se ponudnikom storitev v mestnem jedru to tudi ekonomsko izšlo,« je prepričan Miha Prosen. izgubljamo,« pravi sogovornik. »Ves čas razlagam, da je osnovni in najpomembnejši korak za oživitev mestnega jedra, da vanj pripeljemo stanovalce. Hkrati je treba pripraviti dolgoročno strategijo in ji slediti. Tudi če oziroma ko neki skupini ne bo všeč. Vsem je skoraj nemogoče ustreči. A če si zastavimo cilj, če ga znamo utemeljiti, je vedno mogoče najti tudi rešitev,« je prepričan arhitekt, ki veliko prostora za izboljšave vidi tudi v načinu komuniciranja in pretoka informacij. »Več se je treba pogovarjati in pridobiti mnenje ljudi, ki jih morebitne spremembe zadevajo. Na to naša stroka pogosto pozabi.« Celovite prenove so drage, a nujne Ena od težav, na katere naletijo tisti, ki želijo v starem mestnem jedru prenavljati, je visok strošek obnove. »Gre za stare stavbe z lesenimi stropi. Če streha pušča, so navadno zidovi tako močno načeti, da jih ni mogoče več obnoviti drugače kot tako, da jih delno porušiš in zgradiš na novo,« pravi sogovornik. Poleg tega je večina stavb v mestu spomeniško zaščitenih, česar Prosen ne vidi kot slabost, temveč kot prednost: »Iz izkušenj vem, da je z zavodom za varstvo kulturne dediščine mogoče dobro sodelovati,« pravi, a prizna, da je zaradi tega lahko obnova dražja, kar se seveda odraža tudi pri končni ceni nepremičnine. Sočasno poudarja, da je treba vse te stavbe obnoviti celovito in da prenove posameznih nadstropij ne prinesejo pravih rešitev. »Treba je najti mehanizme, da bomo lahko te stavbe obnavljali v celoti, kar je pri lastniških stanovanjih velikokrat velik izziv. Če najdemo te poti do obnov, potem je mestno jedro vrhunsko in ponuja vse in še več, kar človek potrebuje za prijetno bivanje. Pri vseh projektih, pri katerih smo sodelovali, smo ugotovili, da je te stavbe mogoče sodobno prenoviti,« pravi. Prav v tem vidi tudi rešitev poslovnega dela mogočnih meščanskih zgradb. »Če bi prišlo sto družin živet v mesto, si upam trditi, da bi lahko rešili šestdeset odstotkov težav lokalov, ker bi v mestno jedro prišla takšna kupna moč, da bi se ponudnikom storitev v mestnem jedru to tudi ekonomsko izšlo,« je prepričan Prosen. Programske rešitve Ker gre pri oživljanju mestnega jedra za večplastno težavo, so tudi rešitve takšne in zagotovo zgolj prenova stanovanjskega dela ne bo dovolj. Še naprej je treba razvijati turizem, ki ima zaradi bogate zgodovine resnično veliko priložnosti. »Precej je bilo v zadnjih letih že narejenega. Prostor za izboljšave vidim pri mednarodnih predstavitvah in lokalnem povezovanju z okoliškimi destinacijami, ki so zaradi drugih danosti že množično obiskane in si njihovi obiskovalci želijo doživetij na različnih lokacijah,« meni sogovornik in doda, da kaj več, kot je celjska razstava Mesto pod mestom, tudi največja mesta na svetu težko ponudijo. Tretja pomembna skupina, ki lahko pomembno prispeva k razvoju mestnega središča, so dnevni obiskovalci oz. tisti, ki živijo v okolici in jih v mestno jedro pripeljejo bodisi služba bodisi opravki. Miha Prosen meni, da bi bilo treba pri snovanju strategije za vsebino v mestnem jedru treba vključiti tudi to skupino, ki je verjetno najštevilnejša. Ob tem izposta- vi, da se je treba opreti na točke, ki so pomemben generator mestnega dogajanja. To so celjska tržnica, Tehnopark, mestni park in druge. »Če gledamo nekoliko bolj komercialno, bi zagotovo k obisku pomembno prispevale blagovne znamke z močnimi zgodbami, ki znajo privabiti ljudi,« pravi in ugotavlja, da se dobro razvijata tudi edinstvena kavarniška ponudba in gostinstvo. Mestni ogledi, spletni nakupi Kot pravi sogovornik, so pred velikim izzivom trgovci, ki bi jih lahko spremenjene nakupovalne navade spet pripeljale v stara mestna središča. Usodo številnih manjših butičnih prodajaln so namreč pred leti zapečatila velika nakupovalna središča, ki so pritegnila vso pozornost potrošnikov. Nakupovalne navade je v zadnjih dveh letih pospešeno spremenila tudi epidemija. Veliko več kupujemo s pomočjo svetovnega spleta. »Preživetje manjših trgovin v mestih bo najverjetneje povezano z delovanjem spletne trgovine, ki bo glavni prodajni kanal. Mestni lokali bodo delovali bolj kot >show room<, kjer bo mogoče blago videti, ga otipati. Hkrati bo mogoče v fizični trgovini naročeno blago tudi prevzeti ali zamenjati,« razmišlja Prosen in spomni, da je nekaj tovrstnih trgovin z dobrimi poslovnimi rezultati že v celjskem mestnem jedru. NAŠA TEMA 13 Po dolgih letih delovanja v celjskem mestnem središču se poslavlja poslovalnica Alpine. Nedavno je novega lastnika dobila znamenita stavba, ki jo »stari Celjani« poznajo kot Trgovski dom Stermecki. Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, je lastnik nepremičnine v središču Celja mariborsko nepremičninsko podjetje Pro - Real Estate, ki je bilo ustanovljeno avgusta lani. Direktor je Alexander Tonko, ki ima v lasti več nepremičninskih družb. Kakšni so načrti novega lastnika, še ni znano, po nekaterih informacijah naj bi v mesto pripeljal znane trgovske znamke. »Tistim, ki v središču živimo, je zagotovo zelo pomembno, da mesto živi, da prostori niso prazni in zapuščeni. S tem vsi izgubljamo,« pravi Miha Prosen. OB ROBU Pripomoremo lahko vsi LEA KOMERIČKI KOTNIK Veliko je strategij, kako v mestno jedro privabiti ljudi in kako od njih dobiti kakšen dodaten evro. Dejstvo namreč je, da ponudba bo, če bo ekonomsko smiselna. Na tem mestu bi moral vsak pomesti pred svojim pragom in se vprašati, kaj je prispeval k temu, da bi mesto živelo. Je šel po nakupih v staro mestno jedro ali se je zapeljal na obrobje, ker ga je čakalo tudi parkirno mesto? Je prijatelja na kavo povabil v eno od lepo urejenih kavarn, kjer lahko poleg dobre temne tekočine ponudijo tudi zgodbo in morda še kanček zgodovine, ali se je odločil za hitro »instant« ponudbo, medtem ko je »servisiral« jeklenega konjička? Seveda morajo svoj del dodati občinske službe in družbe. Tistim, ki imajo moč odločanja in razporejanja denarja, bi moralo biti jasno, da stare stavbe, ki imajo zgodovinsko vrednost, nikakor ne bi smele samevati. Samota namreč zgolj spodjeda njihove temelje. Veliko najemnikov in ponudnikov se je v zadnjih desetih letih zvrstilo v stavbi Vrtnica, kjer je nekoč uspešno poslovalo veliko manjših gostinskih ponudnikov in drugih trgovin. V začetku tudi prvi ponudnik hitre hrane v Celju Dairy Queen. Lastništvo poslovnih prostorov je zelo raznoliko, stavba, ki bo kmalu potrebna celovite prenove, pa po naših informacijah nima skupnega upravnika. Lastniki poslovnih prostorov naj ne bi imeli prave želje po skupnem upravljanju, različne so tudi želje glede obnove in ureditve še nekaterih drugih nerešenih vprašanj, glede komunalnega odvoza in dostopa za dostavo. Rimljanka je vbila prvo tako imenovano trgovsko središče v Celju. Po prihodu večjih središč na obrobje mesta so dejavnosti v njej počasi zamrle, delno tudi zaradi slabše dostopnosti. Stavba je v zasebni lasti, lastništvo je po dostopnih informacijah precej razdrobljeno. Poslovni del v pritličju je v zasebni lasti. Občina se je skušala že pred leti z lastnikom dogovoriti za odkup, a je, kot trdi celjski župan, zatrjeval, da ima drugačne načrte. »Kot se je izkazalo, so bili slabi. Lastnik nima želje po oživljanju stavbe in tudi ne po prodaji. K temu ga ne moremo prisiliti, saj redno plačuje nadomestilo za stavbno zemljišče,« je še pojasnil Šrot. V zgornjih etažah je že urejenih nekaj stanovanj, ki so v zasebni lasti. Večina praznih lokalov v zasebni lasti Čeprav je celjska občina pred leti kupila kar nekaj stavb in prostorov v starem mestnem jedru, in sicer z obrazložitvijo, da bo s tem preprečila nadaljnje propadanje, so mnoge med njimi še vedno prazne. Praznih je tudi precej lokalov v zasebni lasti, prav v teh naj bi se najemniki tudi pogosteje menjavali. Na obrobju mestnega jedra je bilo pred leti zgrajeno večje trgovsko središče s parkirno hišo, ki ni nikoli zares zaživelo. Daleč od nekdanjega blišča je tudi stavba Vrtnica, kjer so pred dvajsetimi in več leti kraljevali gostinci. »V mestnem jedru težko Pri nas so skoraj vse fasade v najdete zapuščeno ali zanemarjeno zgradbo v primerjavi s središčem Ljubljane ali katerim še večjim mestom. mestnem jedru obnovljene, kar je verjetno tudi posledica tega, da že skoraj deset let sofinanciramo obnove,« na vprašanje o zapuščenih stavbah in lokalih odgovori celjski župan Bojan Šrot. »Nekaj naših stavb je v mestu res še praznih. Nekaj razgovorov z morebitnimi vlagatelji smo že imeli, končnega dogovora še ni. Če ga ne bo, bomo stavbe, tako na Stanetovi ulici 10 kot Majolko in Turško mačko obnovili sami,« je obljubil župan. Omenjene stavbe je občina kupila v skladu s strategijo nakupa poslovnih prostorov na območju starega mestnega jedra: »Predmetne nepremičnine so strateškega pomena predvsem zaradi svoje dolgoletne tradicije. Ponovno opravljanje dejavnosti v teh prostorih bi predstavljalo dodano vrednost za mesto in občane,« so zapisali. Pojasnili so, da so, da bi ohranili vrednost stavb, po nakupu oziroma po prevzemu nepremičnin v posest najprej opravili Še vedno ni jasno, kakšna bo vsebina nekdanje Srednje ekonomske šole Celje v Vodnikovi ulici, ki jo je Mestna občina Celje pridobila v okviru urejanja lastniških razmerij z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. »Najemnik telovadnice je Gimnastična šola Celje, saj je MOC s pridobitvijo lastništva nepremičnin obdržala sklenjeno najemno razmerje. Na občini predvidevajo, da bi bili prostori primerni za izobraževalne dejavnosti, a dejanskih rešitev še nimajo. »Ko bomo vedeli, kaj želimo, bomo hitro našli rešitve« Miho Prosena smo prosili tudi za komentar težko pričakovanih prenov in oživitev nekaterih nekoč vidnejših stavb v mestu, ki so v zadnjih letih prešle v občinsko last. Čeprav je občina ob nakupu zatrjevala, da bo poskrbela, da bo v prostore vrnila vsebine, se to še ni zgodilo. Celjani že nestrpno čakajo, kakšna bo nova podoba Turške mačke, Majolke in Stanetove ulice 10. Sogovornik pravi, da nobe- treba previdno izbrati smer nega od navedenih projektov ne pozna, vendar bi bilo vsekakor smiselno pred večjimi posegi preveriti mnenje javnosti. In različnih strok. Meni, da bi bilo smiselno začrtati strategijo mesta in potem tudi vsebine v omenjenih stavbah prilagoditi temu. O vsebinah se sicer ne želi opredeljevati, a meni, da bi Celje zagotovo lahko imelo ob vstopu v središče tudi butični hotel, pri čemer je in strukturo gostov, ki bi jih želeli nagovoriti. Kot pravi, so vedno bolj pomembne zgodbe, ki jih hoteli oz. stavbe pripovedujejo. Turisti ne želijo več zgolj prenočišča, temveč doživetja. Vsekakor je pred občino ali drugim vlagateljem, ki se bo lotil prenov, veliko dela predvsem v notranjosti. Turška mačka je sicer veliko mlajša, zato bo obnova nekoliko drugačna. Glede na to, da je stav- Miha Prosen je zagovornik naje-mniških stanovanj, vsaj dokler se posameznikova življenjska situacija spreminja. Kot pravi, sta z ženo v celjsko mestno jedro prišla pred približno trinajstimi leti. Takrat sta bila sama, danes so štirje. (Foto: LKK) ba že več let prazna, bo zagotovo potreben celovit poseg. »Če bi občina spisala in predstavila strategijo, kaj želi v starem mestnem jedru čez pet in kaj čez deset let, in jo predstavila stanovalcem in vlagateljem, bi se morda začeli o tem tudi resneje pogovarjati. Vsi, ki bi bili v projekte udeleženi, bi morali v tem videti neko korist zase, ki bi prinesla dobrobit celotni družbi. Menim, da bo to odvisno od posameznikov, ki bodo sposobni povezati različne želje ljudi, jih primerno sporočilno opremiti, lokalna skupnost pa bo morala tudi finančno pomagati,« pravi arhitekt in direktor družbe Studio List Miha Prosen. vsa nujna vzdrževalna dela in nato preučili zakonske in finančne možnosti, kako v njih oživiti dejavnosti. »Prenova tovrstnih stavb je zelo zahtevna. Predhodno je namreč treba določiti dolgoročne vsebine in celovito končno namembnost zgradb, kar trenutno tudi preučujemo,« so sporočili iz občine. »Zanimanje za najem/nakup teh nepremičnin sicer obstaja, vendar MOC dokončne odločitve glede tega še ni sprejela. Na splošno lahko glede vseh zgoraj navedenih stavb povzamemo, da gre za večje zgradbe, ki zaradi stanja, v katerem so bile kupljene, zahtevajo več pozornosti. Zaradi navedenega in njihovega strateškega pomena je treba k njihovem odpiranju za trg pristopati z veliko mero potrpežljivosti.« Nižje najemnine Do konca meseca se bosta poslovila še dva ponudnika, ki sta leta bogatila ponudbo v mestnem jedru. Lastniki so se odločili za zaprtje mestne poslovalnice Alpine, poslavlja se tudi trgovina Sariko. Za poslovni prostor, kjer posluje slednja in je v občinski lasti, naj bi se že zanimali novi najemniki. Čeprav imajo ljudje občutek, da se ponudniki blaga in storitev v mestnem jedru pogosto menjujejo, na občini zatrjujejo, da se najemniki njihovih poslovnih prostorov le redko zamenjajo. »Razlog vidimo v tem, da imamo v primerjavi s poslovnimi prostori v zasebni lasti nižje najemnine, smo tudi bolj prilagodljivi pri urejanju prostorov. Kaj je razlog za menjavo najemnikov lokalov v zasebni lasti, ne moremo komentirati, saj njihovih poslovnih odnosov ne poznamo.« Sicer pa je lastniška struktura poslovnih prostorov precej mešana, nekaj jih je v občinski lasti, nekaj jih imajo v lasti druge pravne in fizične osebe. Kot še trdijo v občini, je večina praznih poslovnih prostorov v zasebni lasti. Foto: SHERPA 14 ZAPOSLOVANJE Trgotur www.trgotur.si Samostojni računovodja m/ž (Savinjska dolina) Zakaj se prijavite k nam? Z vami bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev. Ponujamo vam stimulativen plačilni paket in motivacijsko naravnan dodatek za uspešno opravljeno delo. Nudimo stabilno in uspešno delovno okolje, kjer stremimo k nenehnemu napredku posameznika in oddelka. Vzdržujemo zelo dobre in korektne delovne odnose. Smo timsko, s skupnimi cilji, proaktivno in profesionalno okolje za razvoj. Prijave zbiramo do 23. 4. 2022. Trgotur, d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Šoštanj) Zakaj bi postal »glavni« v našem skladišču? Nudimo stabilno, dolgoročno zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev. Ker imamo urejen plačni sistem - redna izplačila, izplačano morebitno nadurno delo, uspešnost pa dodatno nagrajujemo! Ker je naš delovnik med 7. in 15. uro, popoldne pa ste prosti. Občasno je delovna tudi kakšna sobota, a jo pošteno izplačamo. Ker je delo razgibano in zanimivo - pod nadzorom imaš vse, nič ne pobegne tvojemu očesu in si šef naših zalog. Prijave zbiramo do 21. 4. 2022. Krevzel instalacije, d.o.o., Metleče 14a, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Oblikovalec kovin m/ž (Paka pri Velenju) Kaj od kandidatov pričakujemo: zahtevana izobrazba IV. (poklicna -strojništvo), zaželeno znanje branja strojnih načrtov, zaželene večletne delovne izkušnje, medse pa sprejmemo tudi začetnike, ki jih bomo priučili, natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodnje dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa, vozniški izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 5. 5. 2022. LKK, d.o.o, Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. CNC-operater m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo strojne ali druge ustrezne tehnične smeri, pet let delovnih izkušenj na CNC-strojih, osnovno poznavanje del na računalniku, smisel za tehnologijo, procese in iskanje rešitev, natančnost in odgovornost do dela, ciljno usmerjenost, proaktivnost. Prijave zbiramo do 23. 4. 2022. MegaMetal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. (3 MojeDelo.com Poslovna administratorka (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: administracija računovodenja (sodelovanje z računovodskim servisom); sprejem, pregled, oprema, vnos računov in njihovo združevanje z ustrezno spremno dokumentacijo; izvajanje plačilnega prometa ... FBS Elektronik, d.o.o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 11. 5. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektromonter II (m/ž) (Celje) Odgovornosti: kakovostno izvajanje manj zahtevnih del pri izgradnji in vzdrževanju elektroenergetskih naprav ter odpravljanje okvar. Elektro Celje, d.d., Vrunče-va ulica 2a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Medicinska sestra/ srednji zdravstvenik (m/ž) (Dobrna) Obseg dela: oskrba in nega pacientov na rehabilitacijsko-negoval-nem oddelku po procesni metodi dela ... Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 10. 5. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Knjigovodja (m/ž) (Nazarje) Smo hitro rastoče podjetje z najsodobnejšo tehnologijo, pripravljeni na inovacije in usmerjeni h kakovosti. Naša glavna fokusna področja so električna mobilnost (e-kolesa, e-navtika), tovarne prihodnosti, robotika, pametne stavbe ipd. Naš ideal je poslovna odličnost, zato velik poudarek namenjamo visokemu organizacijskemu nivoju, redu in čistoči, varovanju okolja . Podkrižnik, d.o.o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 10. 5. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni svetovalec II na OE Celje, v oddelku OZZ - služba za nadomestila, povračila in mednarodno zavarovanje (m/ž) (Celje) Zahtevana je 2. stopnja računalniških znanj in opravljen izpit ZUP. V primeru, da izbrani kandidat nima opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, ga bo moral opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkazanim računovodskim predznanjem. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Direkcija, Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 14. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Receptor (m/ž) (Dobrna) Obseg dela: delo na hotelski recepciji . Terme Dobrna, d.d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 10. 5. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec v zaledni pisarni (m/ž) (Hrastnik) Iščemo energično, proaktivno in timsko osebo, da se pridruži naši ekipi kot samostojni strokovni delavec v zaledni pisarni v sektorju Prodaja in marketing. Če bi z vašim delom radi pustili vtis in imate močno izražene koordinacijske in organizacijske ter komunikacijske veščine, potem ste oseba, ki bi jo z veseljem radi spoznali! Steklarna Hrastnik, d.o.o., Cesta 1. maja 14, 1430 HRASTNIK. Prijave zbiramo do 5. 5. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Dispatcher & Warehouse Operations Coordinator / Dispečer & Operativni koordinator skladišča (Celje) Podjetje Gefco zaposluje kandidata: »Dispatcher & Warehouse Operations Coordinator«. (m/ž) (Celje) Gefco, d.o.o., Ankaranska cesta 7b, 6000 Koper. Prijave zbiramo do 10. 5. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: prevzem, spremstvo, razvozi materialov in tiskovin ter prevoz poslovnih partnerjev na letališča, v hotele, izročitev tiskovin naslovniku v skladu s spremnimi dokumenti ter ustreznim postopkom, izdaja in odprema materiala in izdelkov v skladu s prejeto skladiščno dokumentacijo ... Cetis, grafične in dokumentacijske storitve d.d., Čopova 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Žalec) Za poslovalnico v Žalcu iščemo več prodajalcev (m/ž) z najmanj IV. stopnjo izobrazbe, vozniškim izpitom B-kategorije, s spoštljivim odnosom do kupcev in sodelavcev ter z željo po timskem delu. Lidl Slovenija, d.o.o., k.d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 18. 4. 2022. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Samostojni prodajalec (m/ž) v Centru tehnike in gradnje Hrastnik (gradbeni oddelek) Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 21. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar v gostilni Francl na Celjskem (m/ž) (Celje) Kandidate, ki bi karierno pot želeli nadaljevati in graditi skupaj z nami, vljudno vabimo, da nam pošljete življenjepis s kratkim opisom na: info@gostilnafrancl.si ali pa pokličete na 041 406 261. Ponudbe ostajajo strogo zaupne. Sebastjan Grobelšek, s.p.,Zagrad 77, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 8. 5. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec strojne opreme (m/ž) (Žalec) Dela in naloge: kakovostno in ažurno izvajanje aktivnosti v sklopu TPM -celovitega produktivnega vzdrževanja: izvajanje preventivnega in tekočega vzdrževanja strojne opreme, naprav, šablon in orodij, aktivna uporaba modula SAP, vzdrževanje in kakovosten zapis podatkov ... Novem car interior design, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 53 a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 15. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Ključavničar-varilec (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Kratek opis del in nalog: varjenje oziroma spajanje konstrukcij, izdelkov, polizdelkov s postopki MIG/ MAG, TIG, sestava, priprava robov in varjenje različnih konstrukcij iz profilov in pločevin ... KLS Ljubno, d.o.o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 30. 4. 2022. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter strojnih instalacij in dimovodnih naprav (m/ž) (Prebold) Zaposlimo samostojnega monterja strojnih instalacij (vodovod in kanalizacija, ogrevanje, hlajenje, prezračevanje) in dimovodnih naprav. Nudimo delovno razmerje za nedoločen čas ter možnost dodatnega izobraževanja in usposabljanja. Misol, Miran Kramar, s. p., Latkova vas 9, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 29. 4. 2022. Podrob-nostinaTE.mojadelo.com. Računovodja (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obsegale: knjiženje računovodske dokumentacije v glavno knjigo in v pomožne računovodske evidence, vodenje registra osnovnih sredstev ... Dra-ganović, d.o.o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 7. 5. 2022. Podrobnosti na www. mojedelo.com. novi radio cehe NT&RC, Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3QQQ Celje Hodiš po svetu z odprtimi očmi? Rad/-a postavljaš vprašanja in iščeš odgovore ter si vešč/-a pisanja? Zgrabi priložnost in nas prepričaj s kratkim življenjepisom. V uredništvu Novega tednika in Radia Celje zaposlimo NOVINARJA oziroma NOVINARKO s 7. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri. Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 4. maja 2022. na tednik@nt-rc.si ali po pošti na NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis«. KRONIKA 15 ■ Zelo zaskrbljujoče Slabo poznavanje policistovih znakov v križišču Policijska uprava Celje je pred dnevi za policiste pripravila tako imenovano osvežitveno usposabljanje na področju fizičnega usmerjanja prometa v križiščih. Celjani so tako ponekod opazili skupine policistov, ki so v križišču usmerjali voznike. A policisti so bili ob tem, kar tudi priznajo, razočarani. Večina voznikov, kolesarjev in tudi pešcev ne pozna ali je pozabila, kaj pomeni nek znak policista, kadar ta usmerja promet. SIMONA SOLINIC »Odločili smo se, da bomo na eni strani osvežili znanje policistov in na drugi strani udeležence v prometu opozorili na njihovo ravnanje, kadar v križišče vstopi policist ter začne usmerjati promet. Ugotavljamo, da je znanje voznikov o tovrstnih znakih policistov zelo slabo. Vsaj 80 odstotkov vseh udeležencev v prometu ne ve, kaj pomeni, če je policist v križišču, in kaj pomenijo njegovi znaki. Večina voznikov ne pozna pomena policistovih kretenj in položaja telesa, kar je zelo zaskrbljujoče,« pravi vodja vodja oddelka za cestni promet na Policijski upravi Celje Elvis A. Herbaj. Ob tem dodaja, da bo ne le v Celju, ampak v celi regiji ali državi treba uvesti več fizičnega urejanja prometa, da se bodo ljudje naučili ali obnovili znanje, kako takrat ravnati. »Vzpostavili smo stik s predstavniki izpitne komisije v Celju, s katero načrtujemo izvedbo praktičnega prikaza in vožnje v tovrstnih primerih, kar bi izvedli na avtopoligonu. Na takšno izobraževanje bomo povabili vse avtošole in njihove kandidate, da bodo lahko videli, kaj pomenijo policistovi znaki v križišču. S tem bodo osvojeno znanje upoštevali pri vožnji in širili vedenje. Upam, da nam bo uspelo,« dodaja Herbaj. Neznanje voznikov ogroža policista Policist v križišču usmerja promet, kadar semaforji ne delujejo ali kadar se zgodi prometna nesreča oziroma kadar je treba zagotoviti pre-točnost prometa. A ne gre le za usmerjanje prometa v križišču. Policist lahko usmerja promet tudi na vozišču, kjer ni križišča ali ob delovišču, kjer je treba zagotoviti pretoč-nost prometa. Zelo slabo znanje voznikov o policijskih znakih pomeni, da voznik, ki zapelje pred policista, ne ve, kako naj ravna. A hkrati to pomeni, da je tudi policist na večji prometnici zaradi tega ogrožen. »Da, v takšni situaciji je za policiste lahko zelo nevarno v križišču, saj so ogroženi zaradi vozniko- vega nepoznavanja pravil. Toda, dejstvo je, da voznik, ki ima vozniško dovoljenje, mora policijske znake poznati, saj se je o tem učil,« dodaja Herbaj. Policist v križišču ali pri usmerjanju prometa nadomesti semafor ali druge prometne znake, torej je tisti, ki ga morajo udeleženci upoštevati. Neupoštevanje njegovih znakov in odredb pomeni neupoštevanje zakonodaje. Torej bi policisti voznike, ki ne upoštevajo pravil in njihovih znakov, lahko kaznovali. »Vendar naš namen ni kaznovati, ampak ljudi o tem osvešča-ti. V zadnjih dneh je bilo kar nekaj primerov, ko bi voznike lahko kaznovali tudi zaradi neprimernega vedenja do policista v križišču,« je jasen sogovornik. A ne želi govoriti o kaznih, saj je trenutno pomembno, da ljudje obnovijo znanje zaradi večje varnosti v prometu. »Tudi ne bom govoril o starejših ali mlajših voznikih. Med opazovanjem prometa smo namreč ugotovili, da je neznanje značilno za vse. Tudi za izkušene in manj izkušene voznike in poklicne voznike. Tudi med spoloma ni razlik. Večina je pozabila, kaj posamezen znak pomeni, a vsak ima možnost to znanje obnoviti. Verjemite mi, da je znesek, če se odločijo za kakšno uro v šoli vožnje za obnovitev tega znanja, manjši, kot je cena posledic prometne nesreče,« zaključuje Herbaj. Foto: PUC нИ Osvežimo znanje Kadar policist stoji z vodoravno odročenima rokama ali z rokama, spuščenima ob telesu, pomeni, da vozila, ki prihajaj o iz smeri, proti kateri je policist obrnjen s hrbtom oziroma s prsmi, nimajo prostega prehoda. Takrat morajo ustaviti. Vozila, ki prihajajo z njegovih bočnih strani, imajo prost prehod. Ko ima policist pokončno dvignjeno roko z odprko dlanjz, morajo vsa vozila ustaviti. Če je ta znak dan v križišču, pomeni prepovzd prehodaza vsa vozila, razen za tista, ki so v trenutku, ko policist dvigne roko, tako blizu križišča, da ne morejo varno ustaviti. Za pešce in druge udeležence v cestnem prometu, ki se ne vozijo z vozili, pomeni ta znak prepoved prehoda čez križišče, razen če so takrat, ko policist dvigne roko, že v križišču. Vodoravno predročena policistova desna roka z odprto dlanjo pomeni, da sie morajo udeleženci v cestnem prometu, ki s svojim gibanjtm »-sekajo« smer, v katero je roka iztegnjena - vozniki, ki vozijo naravkkst, vozniki, ki zavijajo desno, ter pesci, ki prečkajo vozišče - ustaviti in počakati (slika 6). Počasno mahanje z vodoravno odročeno roko gor in dol z navzdol obrnjeno odprto dlanjo pomeni, da mora voznik, proti katrrem daje policist ia znak, zmanjšati hitrost vožnje. Kroženje z roko v podlakti z odprtro dlznjo proti sebi p omeni, da mora voznik, ki mu daje policist ta znak, pospešiti vožnj j. Odročena roka z odprto dlanjo, usmerjeno piot nekemu vozilu, pomeni, da mora voznik tega vozila ustaviti. Zdaj tudi celjska avtocestna policija Po ustanovitvi uprave avtocestne policije v začetku preteklega leta in po odprtju dveh specializiranih enot je slovenska policija v ponedeljek odprla še tretjo, in sicer Specializirano enoto avtocestne policije Celje. V Celju je bila ob tem krajša slovesnost, ki se je je udeležilo tudi vodstvo Generalne policijske uprave in ministrstva za notranje zadeve. Celjska avtocestna policija ima sedež v stavbi Celjskega sejma. Kot pravijo na ministrstvu za notranje zadeve, pričakujejo, da se bo avtocestna policija v naslednjih letih okrepila tudi s civilnim delom in kriminalistično policijo za odkrivanje kaznivih dejanj. Specializirane enote avtocestne policije bodo s povečanjem učinkovitosti policijskega dela in sistematičnim vzpostavljanjem reda na avtomobilskih ter hitrih cestah poskušale izboljšati pretočnost in prometno varnost ter zmanjšati število prometnih nesreč. »Policisti specializiranih enot avtocestne policije bodo predvsem hitreje na krajih prometnih nesreč in kaznivih dejanj, zagotovo pa bo k varnosti in pretočnosti prispevala tudi okrepitev nadzora na teh cestah. Pri tem je pomembno, da na ta račun ne bo zmanjšana prisotnost policistov na drugih, glavnih in regionalnih cestah, saj bodo tam še naprej delovale postaje prometne policije. Z dodatnimi nadzorstvenimi in s preventivnimi dejavnostmi ter z večjo prisotnostjo policijskih patrulj na avtocestah želimo vplivati tudi na dvig prometne kulture,« pravijo na policiji. Policija do konca leta 2022 načrtuje še odprtje dveh enot avtocestne policije, in sicer Specializirane enote avtocestne policije Koper in Specializirane enote avtocestne policije Novo mesto. Kdo krade štirikolesnike? Policisti so konec minulega tedna v Solčavi obravnavali tatvino štirikolesnika znamke Bombardier, registrskih številk CE CE-97. Storilec je štirikolesnik, ki je po oceni lastnika vreden približno 9 tisoč evrov, ukradel iz gospodarskega poslopja. V približno enakem času se je zgodila še druga tatvina štirikolesnika v Logarski dolini. V tem primeru lastnik pogreša vozilo znamke Guepard Trophy pro esp z registrskimi številkami CE IN-52. Škode je za približno 8 tisočakov, šti-rikolesnik pa je neznanec ukradel v bližini gostilne. Tatvino tretjega štirikolesnika so policisti obravnavali v Robanovem kotu, kjer je izginilo vozilo znamke znamke Bombardier, ki je bilo parkirano ob počitniški hišici. Sosed lastnika vozila je nato ukradeno vozilo opazil ob lokalni cesti, zato so policisti štirikolesnik že vrnili lastniku. Hodil po vozilih V noči na nedeljo je neznan storilec na parkirišču Okrogar-jeve ulice v Celju poškodoval pet vozil. Neznanec je s hojo po vozilih poškodoval njihove strehe in pokrove motorjev. Na enem je poškodoval še zadnje steklo. Policisti vandala še iščejo. Zagorel avtobus Pretekli četrtek je v Zgornjem Doliču zagorel avtobus, na katerem sicer ni bilo potnikov. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi pregretja električnih vodnikov. Voznik v požaru ni bil poškodovan. Ogenj je na vozilu povzročil manjšo materialno škodo. 16 AKTUALNA PONUDBA POZOR! i Preglejte aktualno ponud D O j alLodUčno Počitnice bi bilo treba SONČEK predpisovati na recept Ni skrivnost, da so ljudje, ki delajo preveč in si ne vzamejo dopusta, bolj izpostavljeni raznim duševnim in telesnim izzivom. Vse več se govori o izgorelosti, ki pripelje ljudi celo do tega, da se zbudijo v jutro, ko ne morejo vstati iz postelje. Med razlogi, ki predanemu zaposlenemu preprečujejo oditi na dopust, so strah pred odpuščanji, »vitko kadrovanje«, strah, da bodo videti manj predani kot sodelavci... Raziskava v Ameriki je pokazala, da kar 55 % ljudi ne izkoristi prostih dni, ki jih imajo na voljo. Pa vendar vse več raziskav govori o pomenu počitnic, menjave okolja, duševne in fizične sprostitve ... Ljudje, ki redno odhajajo na dopust, imajo manj stresa, manjše tveganje za srčne bolezni, so bolj motivirani za doseganje ciljev in imajo širši pogled na svet. Takšen »odklop« je v bistvu priložnost, da smo srečnejši, bolj zdravi, produktivnejši ... In bi moral biti v interesu tako zaposlenega kot njegovih nadrejenih. Preberite 5 razlogov, zakaj potrebujete počitnice. 1. Boljši delavci Zaradi službe najbolj potrebujemo počitnice, a se jim zaradi nje tudi največkrat od-povemo. Raziskava »Time off« poroča, da se delovna uspešnost zaposlenih po dopustu poveča, povečajo se njihova osredotočenost, spomin in ustvarjalnost. Delavci, ki izkoristijo vse proste dni, naj bi po tej raziskavi imeli 6,5 % večjo verjetnost, da dobijo povišico ali napredovanje kot tisti, ki pustijo 10 ali več dni dopusta neizkoriščenega. 2. Boljše fizično zdravje, bolj fit telo Stres prispeva k hitrejšemu staranju, boleznim srca in visokemu pritisku. V bistvu posredno vpliva na večino bolezni. Pod stresom telo proizvaja več kortizola, kar slabo vpliva tudi na prebavo in posledično na povečanje telesne teže. Po drugi strani pa drugačna hrana oz. uvedba novih živil v prehrano spremeni bakterije v črevesju in to prispeva k boljšemu imunskemu sistemu. 3. Boljše duševno zdravje Nevroznanstveniki so ugotovili, da lahko kronična izpostavljenost stresu spremeni strukturo možganov ter povzroči tesnobo in depresijo. Ko greste na dopust, se pojavijo občutki umirjenosti in lajšanje stresa, kar omogoča, da se telo in um zdravita tako, kot se ne bi mogla, če bi bila še vedno pod pritiskom. 4. Boljši družinski in prijateljski odnosi Sproščen čas, preživet z najljubšimi osebami, odnose še postajamo bolj strpni. poglobi in sprosti morebitne napetosti. Dokazano je celo, da so ženske, ki hodijo redno na počitnice, bolj zadovoljne s svojim zakonom. Zakonci imajo pogostejše spolne odnose. 5. Povečana sreča, uživanje trenutka Sreča glede počitnic je raztegljiva, saj traja že v času načrtovanja in kasneje ob obujanju spominov. Na potovanju pa zaradi strahospo-štovanja do situacij, ki se lahko pripetijo, vadimo čuječnost in se učimo uživati trenutek. 6. Več iznajdljivosti v nepredvidenih situacijah Nove situacije na potovanjih delajo v naših možganih nove nevronske povezave, bistrijo naš um ter nas urijo v spopadanju z nepredvidljivimi dogodki v življenju. 7. Širši um in povečana strpnost Izkušnje iz potovanj nas naredijo boljše sogovornike, polne zanimivega znanja in izkušenj. Naučimo se sprejemanja drugačnosti in . .. 'i* гкчми Čeprav žal počitnic ne predpisujejo na recept, vam bo vsak zdravnik svetoval, da pojdite na počitnice, kolikor le lahko. Potovanja širijo vašega duha in blagodejno vplivajo na vse plati vašega življenja. Najti morate le še zaupanja vredno turistično agencijo, s katero boste zlahka potovali več, bolje, ugodneje in kar najbolj fleksibilno. V Turistični agenciji Sonček smo že 30 let tukaj zato, da poskrbimo za vas. Obiščite nas v eni od 18 poslovalnic, pokličite na 02/220 80 44 ali pokukajte na www.sonchek.com. 4ADAriflAS Ljubljanska cesta 8 Tel.št: 03 5442 180 PRODAJA NALOŽBENEGA ZLATA ODKUP LOMLJENEGA ZLATA INFORMACIJE 17 www.radiocelje.si RISÄNKG CELJE -070 409 510 Г i HOTEL PIZ Z E RIJ A RESTAVRACIJA LAŠKO Na Radiu Celje bomo na velikonočni ponedeljek ves dan podarjali pisanke. Poslušajte nas, radijski velikonočni zajček je že pripravljen! Pričarajmo si najlepše velikonočne praznike! Vaš Radio Celje novi tednik radio celie 18 ŠPORT Celjski smučarji so se na Rogli izkazali tako na progi kot tudi ob njej. Prehodni pokal, na katerega bo za leto 2022 vpisano Celje, sta dvignila predsednica SK Celje Maruša Fras Vengušt in predsednik SD Snežak Aleš Čater. Celjski smučarji prepričljivo dobili tradicionalni dvoboj z zagrebškimi Kar šestnajst proti tri za Celje! Pod streho je že 87. smučarski dvoboj mest Celja in Zagreba. V nedeljo je bilo gostitelj Celje. Prireditev sta kluba, Smučarski klub Celje in Smučarsko društvo Snežak Celje, izpeljala s pomočjo Mestne občine Celje. DEAN ŠUSTER Kar dva učenca Bernarda Vajdiča (povsem levo) sta bila na odru za zmagovalce na Peci po superveleslalomu za državno prvenstvo v kategoriji U18. Prvo mesto je osvojil Alen Hriberšek, drugi je bil Nejc Zidarn. i n 5) Dvoboj med mestoma traja že od davnega leta 1935. Takrat so se smučarji Celja in Zagreba pomerili v slalomski tekmi na Oštrcu pri Samoboru. Vsako leto se je prireditev selila v Slovenijo, nato na Hrvaško. Južni sosedje so dvoboje gostili na zagrebškem Sljemenu, Celjani so pripravili proge na Celjski koči, Rogli, Golteh, odvisno od snežnih razmer. Zgodovinska zmaga Zadnji dve leti je bila zaradi pandemije tradicija žal prekinjena. Pred dnevi so razmere ponovno omogočile smučarsko tekmo. Bila je v nedeljo na Rogli, na smučišču Jasa. Smučarski navdušenci so resnično potrebovali druženje. To je povezalo tako starejšo kot mlajšo populacijo. Na progi je bilo skoraj dvesto smučarjev in smučark. Njihov namen je bil enak - smučati na privlačen način in se spoštljivo zabavati. Delovna ekipa SK Celje je poskrbela za brezhiben potek tekme, udeleženci so poskrbeli za enkratno vzdušje, za piko na i so jim bile zelo naklonjene tudi vremenske razmere. Sonce in novozapadli sneg sta namreč poskrbela za zimsko idilo in najboljši možen zaključek sezone. In rezultat? Zmaga je ostala v Sloveniji. Bila je iz- jemno prepričljiva, Celjani so zmagali v šestnajstih od devetnajstih starostnih kategorij. Napolnili vitrine V mladinski ekipi Smučarskega kluba Celje so štiri smučarke, Ajda Pižorn, Maja Sedovnik, Johana Lesjak in Taja Bombač, ter dva smučarja. Vodi jih trener Bernard Vajdič, nekdanji član slovenske članske reprezentance in dvakratni udeleženec olimpijskih iger, ki je svoj dom našel v Šmatevžu v Savinjski dolini. Klub je prav tako ponosen na članska re- prezentanta Martina Čatra in Anjo Oplotnik, ki nastopata v svetovnem pokalu. Smučanje na najvišji ravni povzroči tudi poškodbe. Vodstvo kluba stiska pesti, da bi se na sneg čim prej vrnila Ula Stela Podrep-šek. Ekipa je v minuli sezoni videla velik del evropskih smučišč, nastopila je na vsaj štiridesetih mednarodnih tekmah v petih alpskih disciplinah ter vedno dosegala opazne rezultate. Članica SK Celje Maja Sedovnik je bila v odpravi Eyof 2022 na Finskem v kategoriji mladink do 21 let. »Na članskem dr- žavnem prvenstvu v slalomu v Kranjski Gori je Alen Hriberšek postal podprvak, kar je zelo lepa popotnica za sedemnajstletnega tekmovalca. V različnih starostnih kategorijah so tekmovalci in tekmovalke z 31. državnega prvenstva v Kranjski Gori in na Peci v svoje vitrine prinesli neverjetnih 25 odličij. Po končani sezoni se ekipa posveča šolskim obveznostim in obnavljanju moči, kmalu bodo sledili treningi za telesno pripravo,« je povedal Bernard Vajdič. Foto: SK CELJE, SZS NK CELJE NK BRAVO STADION Z'DEŽELE SOBOTA 16.4.22 17:30 NAROČNIK OGLASI: NKCE Miša Marinček s celjskimi rokometašicami Celjanke pokalne podprvakinje, Žalčanke tretje Rokometašice Krima so zmagovalke zaključnega turnirja za pokal Slovenije v Ormožu. Ljubljanska zasedba je v finalu premagala ekipo Z'dežele s 33 : 21 in osvojila svojo 27. pokalno lovoriko. Pri Celjankah sta bili v finalu najbolj učinkoviti Jasmina Pišek s šestimi in Anika Strnad s petimi zadetki. V polfinalu so bile Celjanke kar s 40 : 19 boljše od Žalčank. Najboljša strelka lokalnega obračuna je bila Piškova s sedmimi goli. Trenerji so za najkoristnejšo igralko turnirja izbrali Tja-šo Stanko iz Krima, najboljša vratarka je bila Andrea Perić iz celjskega kluba. V tekmi za tretje mesto so rokometašice Zelenih dolin iz Žalca premagale Ptujčanke z 31 : 28. »V dosedanjem delu sezone so dekleta igrala odlično. Želeli smo si uvrstitev v finale in to nam je zasluženo uspelo. Proti ekipi, ki se je nedavno uvrstila med najboljših osem v Evropi in ima od nas najmanj desetkrat višji proračun, smo želeli prikazati častno in dostojanstveno igro. Mislim, da nam je zlasti v prvem polčasu to uspelo. Dekleta so se borila, za kar si zaslužijo čestitke. Tekma je bila gledljiva, dvorana je bila lepo zapolnjena. Čestitke tudi organizatorjem za uspešno pripravljen turnir. Mi smo svoj cilj v pokalnem tekmovanju dosegli, zdaj se vračamo na nastope v končnici državnega prvenstva,« je uspešen nastop svojih varovank zaokrožila trenerka Miša Marinček. DŠ, foto: Andraž Purg - GrupA ŠPORT 19 Celje gostilo zadnjo tekmo v mednarodnem regionalnem tekmovanju za hitrostne drsalce Celjski klub tretji v pokalu Alpe-Jadran Kar 84 hitrostnih drsalcev in drsalk iz Nemčije, Slovaške, Madžarske, Ukrajine, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Avstrije, Češke in Slovenije se je udeležilo tekmovanja za pokal Alpe-Jadran v Celju. Domači klub in obenem našo državo je zastopalo šest tekmovalcev. DEAN SUSTER Na odprtem prvenstvu Slovenije v hitrostnem drsanju na kratke proge so osvojili naslednja mesta: Dina Špan drugo in Maša Kek četrto mesto v kategoriji junior C girls, Vid Gal prvo mesto v kategoriji junior A men, Urša Erjavec prvo mesto v kategoriji junior A women, Zoja Felicijan četrto mesto v kategoriji junior D girls in Filip Škof sedmo mesto v kategoriji junior D boys. Za Hrvati in Madžari Hitrostni drsalci in drsalke Drsalnega kluba Celje so v seštevku vseh tekem serije Alpe-Jadran osvojili tretje mesto med številnimi klubi. Zmagal je hrvaški Meteor pred madžarskim Jaszbe- renyjem. Treba je poudariti, da imata vodilna kluba bistveno več dejavnih tekmovalcev. V posamičnem točkovanju je bil skupni vrstni red: Dina Špan prva, Maša Kek druga v kategoriji junior C girls, Zoja Felicijan tretja v kategoriji junior D girls, Filip Škof drugi v kategoriji junior D boys, Vid Gal prvi v kategoriji junior A men, Urša Erjavec prva v kategoriji junior A women in Tibor Komerički drugi v kategoriji junior B men. Izkušnje iz Kanade Komerički se celjske tekme ni udeležil, a je bil kljub temu drugi v skupnem seštevku. V olimpijskem Montrealu je tekmoval na članskem svetovnem prvenstvu v hitrostnem drsanju na kratke proge. Komaj 16-letnega drsalca S tekmo za pokal Alpe-Jadran v Celju se je končala sezona za umetnostne in hitrostne drsalce ter za hokejiste. Na fotografiji je Dina Špan (desno). (Foto: Igor Rosina) je spremljal njegov trener Attila Tarcali. Tibor je normo izpolnil na decembrski tekmi v Celju na 500-metrski progi s časom 45,179 sekunde. V drugem največjem kanadskem mestu je kot eden naj- mlajših tekmovalcev v skupni razvrstitvi pristal na 42. mestu. Na razdalji 1.500 m je bil 35., na 1.000 m 33. in na 500 m 43. Na najkrajši razdalji je svoj osebni in državni rekord uspel izboljšati za približno sekundo: »Občutki so lepi, saj sem dobil priložnost za nastop na svetovnem prvenstvu v Kanadi. S tekmo sem zelo zadovoljen. Najbolj sem užival na najkrajši progi, saj se je vse dogajalo zelo hitro.« Tibor Komerički se je udeležil SP v Kanadi, kjer je izboljšal državni rekord na petsto metrov, ki je bil prej v lasti Bora Luke Urlepa. Lahko bi kaj prinesli z morja V tridesetih krogih 1. slovenske nogometne lige so trije klubi doživeli po petnajst porazov, torej so klonili na polovici vseh svojih tekem, Aluminij, Tabor in Celje. Izidi 30. kroga so bili: Bravo - Mura 1 : 2 (v Šiški je močno snežilo, kar ni zmotilo državnih prvakov), Kalcer Radomlje - Aluminij 1 : 1 (povedli so gostje iz Kidričevega), Maribor - Olimpija 1 : 0 (Ljubljančani so igrali in narekovali ritem, vijoličasti so zadeli), Tabor Sežana - Domžale 2: 1 (Sežanci so se v krčevitem boju za obstanek razveselili zmage po zadetku Dina Stančiča) in Koper - Celje 3 : 1. O obračunu na Bonifiki je trener Celjanov Simon Rožman povedal: »Tekma je bila privlačna. Zelo mi je žal, da nismo pri rezultatu 1 : 1 izkoristili dveh zrelih priložnosti. Težko je ostati miren v vseh trenutkih.« Namignil je na krivico, ki jim jo namenjajo sodniki. Na vrhu lestvice ima Maribor tri točke naskoka pred Koprom. Celje je sedmo s 35 točkami, Kalcer jih ima 32, Tabor 29, zadnji Aluminij 23. Celjani s kandidatoma za prvaka v prvenstvu ne bodo več igrali. A čez teden dni bodo odpotovali v Koper na polfinalni obračun slovenskega pokala. DŠ Kladivarju obe ekipni zmagi Državno prvenstvo v krosu v Murski Soboti je minilo v deževnem, vetrovnem in tudi precej mrzlem vremenu. Z najtežjimi pogoji so se spopadli najmlajši, ki so startali prvi; proti koncu tekmovanja je namreč nehalo deževati. Veliko zmag so pritekli člani celjskega Kladivarja. V kategoriji U12 na 500 metrov je državni prvak postal Jure Slapšak, v kategoriji U14 na 1.000 metrov je bila najboljša Brina Vogrin Cingesar. Jan Kokalj je postal članski državni prvak v kratkem krosu na tri kilometre, in sicer na blatni progi, na katero so organizatorji položili debele hlode, ki jih je bilo treba preskočiti. Med starejšimi mladinci je slavil Maj Pritržnik. Lea Haler je bila najboljša med starejšimi, njena klubska kolegica Tia Tanja Živko med mlajšimi mladinkami: »Pričakovala sem, da me bo bolj zeblo. Med tekom sem si govorila, da mi ni nič težko, in že to mi je pomagalo. Tako na evropskem prvenstvu do 18 let kot na olimpijskem festivalu evropske mladine bi se rada čim bolje uvrstila.« Šele na zadnjem klancu V zadnjem teku dneva, ko je deževalo manj, so se na osem-kilometrski progi pomerili še člani in mlajši člani. Vid Botolin si je že takoj nabral nekaj prednosti, ki je iz kroga v krog naraščala, in v cilj pritekel daleč pred vsemi ter si zagotovil naslov med mlajšimi člani. Veliko bolj napeto je bilo med člani, kjer je o zmagovalcu odločal šele zadnji krog. V njem je bil najmočnejši Simon Navodnik pred klubskim kolegom iz Kladivarja Domnom Dornikom. »Med tekom sem na trenutke spustil tekmece pred sebe, da sem imel boljši pregled nad progo. Bilo je bojevito, običajno ni tako tesno, saj vsak teče bolj zase. V družbi je lepše teči in še bolj zanimivo je, ko se boriš z drugimi. V zadnjem krogu sem nekajkrat neuspešno poskusil uiti, na koncu pa mi je uspelo na zadnjem manjšem klancu,« je bil zgovoren Navodnik. Celjski klub je zmagal ekipno v obeh konkurencah. Levo je Domen Dornik, desno od njega Simon Navodnik. (Foto: Peter Kastelic) Na stadionu Atletskega društva Kladivar je predsednik kluba Stane Rozman sprejel nekaj najboljših atletov. Priložnostno darilo je izročil bronasti s SP v dvorani Tini Šutej. V ozadju je Milan Kranjc, ki je preporodil ljubljansko skakalko s palico. (Foto: Andraž Purg - GrupA) MALI OGLASI/INFORMACIJE Poziv - nova parkirna hiša Kocbekova ulica Mestna občina Celje je umestila novo parkirno hišo v Kocbekovi ulici v Celju (pod šolskim igriščem III. OŠ) v sistem javnih parkirišč. Trenutno se izvajajo v njej gradbeno-obrtniška dela. Parkirna hiša bo obratovala le za mesečne abonente. Cenik je enak kot v parkirni hiši Glazija (60 evrov mesečno). ZPO Celje, d. o. o., poziva vse, ki se zanimajo za mesečno parkiranje, naj javijo svoje podatke v prometno pisarno v parkirni hiši Glazija, Ljubljanska cesta 20, Celje (prometna. pisarna@celje.si, telefon 03 490 1550). Na voljo bo tudi nekaj električnih polnilnih postaj za polnjenje hibridnih in električnih vozil. Pogodbe se bodo sklepale po takšnem vrstnem redu, kot bo prispela pošta. Parkirna hiša Kocbekova ulica bo začela obratovati predvidoma 1.5. 2022. ZPO Celje d.o.o. PRODAM VW polo 1,0, letnik 2000, registriran do 18. 8. 2022, solidno ohranjen, ugodno prodam. Telefon 041 217-636. 278 STANOVANJE KUPIM STANOVANJE v Celju ali okolici, do 130.000 EUR, kupim. Telefon 069 726-751. 292 ODDAM POPOLNOMA opremljeno stanovanje, 60 m2, z veliko pokrito teraso, oddam v najem mlajšemu paru. Mesečna najemnina vključno s stroški je 450 EUR. S predplačilom. Telefon 041 612-850. 284 Naše podjetje skrbi za kompleksno predelavo lesne biomase v obnovljive vire energije. Poleg tega boste v naši ponudbi našli tudi veliko drugih storitev: - mletje lesa na terenu (hlodovina, žagarske obrezline, zeleni odrez) - odkup gozdnih sekancev odkup žagarskih obrezlin, celuloznega lesa iglavcev, listavcev - sečne storitve na terenu. -«j Kostanj, d. o. o., kostanj-biomasa.si Medlog 63, 3000 Celje Tel.: 041 639 885, 031 556 376 E-pošta: kostanj.doo@siol.net 1-r i CELSKI DOM baSka KOLONIJA 2022 RAZPIS ZA PRIJAVO VZGOJITELJEV v socialni in zdravstveni koloniji, ki bo potekala med 30. 6. in 29. 9. 2022, v Celjskem domu v Baški. Kandidati morajo zadostiti naslednjim kriterijem: - polnoletnost, - zaželena izobrazba pedagoške smeri (tudi študentje višjih letnikov), - izkušnje z delom z otroki, - organizacijske in animacijske sposobnosti. Kandidati morajo priložiti naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec (najdete na www.celeia.si), - življenjepis, - program animacijskih in drugih vsebin, - kopija osebnega dokumenta. ROK ZA ODDAJO VLOG: 20. 5. 2022 Vlogo pošljite po elektronski pošti. info@celeia.si I www.celeia.si I +386 3 49 25 886 Prva oddaja na RADIU CELJE že v sredo, 13. aprila, ob 18-ih. Zapeli bodo otroci iz OŠ Ljubečna, OŠ Hudinja in OŠ Lava. Spremljajte nas tudi na FB in spletni strani Radia Celje. 8 sezona . projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" Generalni pokrovitelj Svet zavoda IV. osnovne šole Celje, Dečkova cesta 60, 3000 Celje razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/--ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (U.l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 -ZUJF, 57/12 - ZPCP-ZD, 2/15 odl. US: U-I-269-12-24 in 47/15; v nadaljnjem besedilu: ZOVFI). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela bo 1. 9. 2022. Delo na delovnem mestu ravnatelja bo izbrana/-a kandidat/-ka opravljal/-a polni delovni čas. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mesturavnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, o opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju s kratkim življenjepisom, potrdilo o nekaznovanosti Ministrstva za pravosodje, potrdilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku in potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost) pošljite v desetih dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda, IV. osnovna šola Celje, Dečkova cesta 60, 3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za delovno mesto ravnatelja«. Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja za mandatno obdobje. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku. Lunas SAZAS /агшгегуа ECOAGROj. MANSARDNO stanovanje, veliko približno 85 m2, oddam v bližini Celja. Telefon 041 756-671. 286 OPREMLJENO enosobno stanovanje, 40 m2, v Štorah, oddam v najem mlajšemu paru za 350 EUR mesečne najemnine skupaj s stroški (razen plina za kuhanje). Telefon (03) 5771-362. 284 V BLIŽINI Thermane v Laškem oddam dvosobno stanovanje, kompletno opremljeno. Vse informacije po telefonu 031 625-561, Veno. 287 POSEST ZIDANICO z vinogradom in vso opremo prodam. Telefon 041 426-270. 291 ODDAM POSLOVNI prostor na Hudinji, v poslovni stavbi CSD, velikost prostora 42 m2, primeren za kozmetične storitve ali pisarne, ugodno oddam v najem. Telefon 031 767-466, Lojz. p CINKARNA MANA STOREQSTEEL HEKM/X INfcL PRODAM PRODAM V VASI Bezovica, 10 km od Celja v smeri Lju-bečne, prodam hišo v 3. gradbeni fazi. Bivalni prostori veliki 240 m2 in 2.000 m2 zemljišča. Telefon 051 252-639. p SENO v kockah prodam. Telefon 041 573380. 283 SENO v okroglih balah in luščeno koruzo prodam. Telefon 041 663-137. 290 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p NAKLADALKO prikolico Sip 19, kunce za nadaljnjo rejo ali zakol in mizarski cirkular prodam. Telefon 041 812-961. 277 ŠIVALNI stroj Pfaff za 80 EUR in masažno blazino za 100 EUR ugodno prodam. Telefon 041 661-729. KUPIM PRIKOLICO za kampiranje, znamka ni pomembna, kupimo. Telefon 031 391-972. PSIČKE pasme nemški ovčar, stare 11 tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 596-631. 275 BIKCA simentalca, starega 14 dni in teličko simentalko, staro 10 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 259 ČEBELJE družine na 6 AŽ satih, ki so bile veterinarsko pregledane, prodam. Telefon 031 705-961. 289 KOKOŠI mlade jarkice, bele, rjave, črne, sive, italijanke, susex, prodajamo na kmetiji Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini vsak delavnik od 8. do 16. ure, v soboto do 12. ure. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. p KUPIM PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, bele, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p BREJO kozo rjave pasme prodam. Šmarje. Telefon 031 821-987. p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KRAVE in telice za zakol ali dopitanje kupim. Telefon 031 832-520. 266 43-letni fant išče dekle, ki bi se preselila k njemu, za resno zvezo. Telefon 070 217569. 280 IŠČEM soplesalko srednjih let, manjšo ali srednje postave, za vadbo družabnih plesov. Telefon 040 306-497. 276 AKACIJEVE kole za vinograd prodam. Kupim kotel za žganjekuho s prostornino nad 100 l. Telefon 041 250-812. 279 novi tednik I radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tete JUSTINE PAVČNIK roj. Gaberšek iz Zabreža 2, Rimske Toplice (16. 3. 1939-25. 3. 2022) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sosedom, ki ste nam v teh zelo težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Hvala za podarjene sveče in svete maše. Hvala podjetju Komunala Laško za vse storitve, gospodu župniku Klemnu Jagru za opravljen obred, Marinki Sluga in Rudiju Kirhmajerju za pomoč, Mihi Salobirju za odigrano Tišino, pevskemu zboru KD Šmiklavž za odpete žalostinke in Ivanki Rezec za ganljive besede. Hvala praporščakom in vsem, ki se jo skupaj z nami pospremili na zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoči: Dani, Irena, Zlatko in Marko z družinami Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vedo vsi, ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete STANISLAVE ŠKAFAR iz Zabukovice (1931-2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njenim bivšim sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Planincu za lepo opravljen cerkveni in pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujemo pogrebni službi Ropotar, pevcema Marini in Franju Osetu za lepo odpete pesmi ter Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali in imeli radi. Z lepo mislijo nanjo: njeni najdražji. Sporočamo, da nas je v 92. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica ROZALIJA LORENČIČ (30. 8. 1930-5. 4. 2022) Od nje smo se v ožjem družinskem krogu poslovili 8. aprila 2022 na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: vsi njeni novi tednik Celje Umrli so: Oto ŠANTL iz Šoštanja, 70 let, Franc GOTER iz Tremerij, 74 let, Ivan ARLIČ iz Dobrne, 60 let, Srečko KOVA-ČEC iz Celja, 61 let, Jaka PEČ-NIK iz Celja, 19 let, Vladimir PLAZOVNIK iz Gotovelj, 74 let, Marjan RIBIČ iz Latkove vasi, 66 let, Venčeslav JAGER iz Kostrivnice, 74 let, Henrik PURG iz Velenja, 78 let, Vik- tor LABOHAR z Vranskega, 84 let, Stanislava ŠKAFAR iz Zabukovice, 91 let, Justina PAVČNIK iz Zabreža, 83 let, Angela KORENAK z Dobrne, 91 let, Silvija LES iz Celja, 83 let, Alojz GRAČNER iz Voj-nika, 79 let, Anton PRIVŠEK iz Laškega, 89 let, Anton PO-GLADIČ iz Rupe, 85 let, Štefanija ANTOLIČ iz Celja, 79 let, Alfonz BLEKAČ z Rečice ob Savinji, 87 let, Fatime KON-DIĆ iz Velenja, 65 let, Frančiška STRNIŠNIK z Vranskega, 85 let, Kristina PŠENIČNIK iz Velenja, 74 let, Mihael BUR- p 293 282 NIK iz Celja, 86 let, Rozalija LORENČIČ iz Celja, 92 let. Šentjur Umrl je: Cvetko BRATEC iz Jelc, 60 let. Laško Umrli so: Marija HRASTNIK iz Laškega, 94 let, Marija POTOČNIK iz Laškega, 96 let, Denis SKOK iz Marija Gradca, 42 let. Žalec Umrli so: Matej ŽILNIK iz Orle vasi, 43 let, Jožefa PE- Ni te več med mizami na Plati, svoje dobre volje nam ne moreš dati, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, svaka in strica MARTINA KUMRA iz Pečovnika (31. 7. 1948-30. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in pohodnikom, ki so ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter zanj darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala dr. Nataši Knez in njeni medicinski sestri Katji iz Zdravstvene postaje Rimske Toplice, osebju Bolnišnice Topolšica in Onkološkega oddelka Ljubljana, Mestni občini Celje in Mestnemu redarstvu Celje, zaposlenim na PU Celje ter pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči: žena Slavica, sinovi Martin, Jože in Alojz z družinami ter ostalo sorodstvo p Bil si trden kakor skala, pokončen kakor hrast, a prišel je dan usode, ki je zrušil skalo in zlomil hrast... ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi KARL ŠKOFLEK s Frankolovega (29. 5. 1943-27. 3. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot v večna lovišča. Njegovi najdražji 274 Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, dedi, pradedi, brat, stric, tast in brat ANTON POGLADIČ Ranžgijev Tonček iz Rup 3, Šmartno v Rožni dolini (24. 2. 1937-31. 3. 2022) Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjene sveče, svete maše in izrečena sožalja. Zahvala vnukinji Luciji za govor slovesa, gospodom župnikom Branku Cestniku, Janku Ivančiču in Ivanu Šumljaku za lepo opravljen cerkveni obred in govor. Hvala tudi skupini Erosi za lepo odpete pesmi. Hvala gastro oddelku bolnišnice Celje za nesebično pomoč v zadnjih trenutkih. Zahvala tudi pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu večnemu počitku. Vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali. p AM v * iv^ TEK iz Pongraca, 91 let, Janez MEGLIČ iz Žalca, 90 let, Ivan REBERŠEK z Vranskega, 84 let, Edo JURKO iz Velenja, 68 let, Jožefa RIBAR s Polzele, 87 let. Velenje Umrli so: Stanislav POD-VRATNIK iz Šoštanja, 83 let, Marija Ana ŠTUMBERGER iz Velenja, 89 let, Jožefa JURKOŠEK iz Velenja, 85 let, Šimo JURIŠIĆ iz Velenja, 61 let. 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino Spored od 14. do 20. 4. Batman - akcijski, drama, kriminalni od četrtka do srede: 19.50 Izgubljeno mesto - akcijski, komedija, romantični od četrtka do srede: 18.00, 20.20 Jaz, rdeča panda - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja, ponedeljek: 13.40, 14.40, 16.40 Ježek Sonic 2 - animirana pustolovščina četrtek, petek, torek, sreda: 16.00, 17.20, 18.30 sobota, nedelja, ponedeljek: 13.30, 14.50, 16.00, 17.20, 18.30 Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti - pustolovski, fantazijski četrtek, petek, torek, sreda: 15.30, 17.00, 18.20, 20.00, 21.00 sobota, nedelja, ponedeljek: 14.00, 15.30, 17.00, 18.20, 20.00, 21.00 Morbius - akcijski, drama, pustolovski od četrtka do srede: 18.45, 20.50 Pes - komedija od četrtka do torka: 18.35 Peter Zajec: Skok v pustolovščino - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja, ponedeljek: 13.50, 15.50 Rešilec - triler, akcijski, drama od četrtka do torka: 21.10 Seventeen Power Of Lowe: The Movie - koncertni film sreda: 19.00 Severnjak - akcijski, drama, pustolovski od četrtka do srede: 17.50, 20.30 Tekmeca - komedija, drama od četrtka do torka: 15.40, 20.40 sreda: 15.40, 21.10 Uncharted - akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 16.15 Veliki rdeči pes Clifford - družinska pustolovščina, animirani sobota, nedelja, ponedeljek: 14.15 (predstave so zaradi prenove v Malem Unionu) SOBOTA 18.00 Bertov dnevnik - komedija 20.00 Nemirni - drama NEDELJA 18.00 Nemirni - drama 20.00 Prasica, slabšalni izraz za žensko - komična drama TOREK 19.00 Nemirni - drama KINO ŠMARJE PRI JELŠAH PETEK 19.00 Magične živali 3 - družinski SOBOTA 20.00 Tekmeca - komična drama KINO ROGAŠKA SLATINA PETEK 18.00 Ježek Sonic 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 20.00 Severnjak - akcijski SOBOTA 19.00 Magične živali: Dumbledorjeve skrivnosti - družinska pustolovšina KINO VELENJE PETEK 17.00 Jaz, rdeča panda - animirana komedija, sinh. 19.00 Drive my car - drama 20.00 Severnjak - akcijski SOBOTA 17.00 Magične živali: Dumble- dorjeve skrivnosti - družinska pustolovšina 19.00 Rešilec - srhljivka 20.00 Tekmeca - komična drama NEDELJA 16.00 Ježek Sonic 2 - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Zgodba z zahodne strani - kriminalni muzikal 19.00 Ni čas za smrt - akcijski PONEDELJEK 18.00 Gospod Bachmann in njegov razred - dokumentarni 19.00 Nemirni - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 14. 4. 16.30 Kulturni dom Vojnik Javni nastop učencev dislociranega oddelka v Občini Vojnik 17.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zaštrikane zgodbe knjigo bosta predstavili Barbara Ana Fužir Schart in Katarina Fužir 18.00 Osrednja knjižnica Celje Jožef Oseli: Uresničil sem svoje sanje predstavitev avtobiografije enega najvidnejših slovenskih kuharskih mojstrov, kulturni program: Glasbena šola Celje 18.00 Občinska knjižnica Polzela Petra Škarja srečanje z avtorico več knjižnih uspešnic v sodelovanju z medgeneracijskim društvom Mozaik generacij Polzela 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Muzikal Vesna OŠ Mihe Pintarja Toleda, osnovnošolska priredba klasične zgodbe po filmski uspešnici Mateja Bora iz 60. let 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Zaigrajmo skupaj koncert pihalcev Glasbene šole Velenje 19.00 Dom kulture Slovenske Konjice Pomladni koncertni cikel pri Didiju: Zlatko Kaučič & Tomaž Grom & Andreja Rauch Podrzavnik po koncertu bo »pokoncertni« pogovor, ki ga bo vodil Luka Juhart 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Koncert mediteranskih pesmi nastopajo: citrarka Tanja Zajc Zupan, Klapa Histri s Hrvaške, pevca Teja Saksida in Klemen Torkar ter klaviaturist Tadej Vasle 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur, velika dvorana Glasbeno-gledališki abonma Gustav: Popolni tujci Žlahtna komedija leta 2021; vstopnice za izven so na voljo uro pred predstavo PETEK, 15. 4. 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Večgeneracijski center foto: Rajko Vodišek DOGODKI MED 14.4. in 23. 4. 2022 ČETRTEK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA 14. april Uresničil sem sanje ob 18. uri Literarno-kulinarično srečanje z Jožefom Oselijem TOREK, GLASBA FILM 19. april, Svetovni dan knjige 2022 ob 18. uri Pogovor s prevajalcem Borutom Kraševcem SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 19. april, Pravljične dogodivščine z Mojco ob 17. uri Za otroke od 4. do 7. leta SREDA, GLASBA FILM 19. april, Bralni klub z Ewelino ob 17.30 Prijave na 03 426 17 61 ČETRTEK, PRITLIČJE IZPOSOJE 20. april, Svetovni dan knjige 2022 ob 18. uri JAZZ med knjigami (koncert Toni Purich TRIO) SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 23. april, Svetovni dan knjige 2022 ob 10. uri Knjiga išče bralca Sejem izmenjave knjig NE 23. APRIL SPREGLEJTE je svetovni dan knjige in avtorskih pravic Praznujte z nami! NE Škratovo lutkovno gledališče Celje SPREGLEJTE Razstava ob 15. letnici na ogled do 15. junija Jaz sem droben, droben list branje poezije ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha 17.00 Plesni forum Celje V plesnem vrtincu območna plesna revija, na kateri se bodo predstavili plesalke in plesalci GŠ Celje, OŠ Štore in Plesnega foruma; vstop prost 17.00 Kulturni dom Štore Javni nastop učencev dislociranega oddelka v Občini Štore 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Tatiana Kocmur: Krača performans ob zaključku štiriletnega Festivala Račka 20.00 Galerija Račka Celje_ Olja Grubić: Zanka performans ob zaključku štiriletnega Festivala Račka 21.00 Galerija Račka Celje_ IvAnKe: Vse o Tokiu performans ob zaključku štiriletnega Festivala Račka SOBOTA, 16. 4. 17.00 Gledališče Celje_ Opus1 - plesna miniatura 2022 13. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev; vstop prost 19.00 Galerija Račka Celje_ Saša Bezjak: Frauenzimmer performans ob zaključku štiriletnegaFestivala Račka 20.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Iztok Klančar: Zgodbe performans ob zaključku štiriletnega Festivala Račka TOREK, 19. 4. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Smetiščni škrat Ku-Kuc gledališče, otroška predstava za otroke od 3. leta dalje 18.00 Osrednja knjižnica Celje, Študijska čitalnica Svetovni dan knjige: Borut Kraševec z njim se bo pogovarjal Kristian Koželj 18.00 Glasbena šola Celje, Koncertna dvorana S pesmijo skozi čas tematski večer oddelka petja 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Gordana Hleb, Ivan Anders Arnšek in Tadej Horvat koncert samospevov, posvečen Josipu Ipavcu SREDA, 20. 4. 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Večer v muzejski kavarni: Ob občasni razstavi (P)ostati ženska vstop prost 18.00 Dvorana Kmetijske zadruge Šempeter Prišla je pomlad koncert, pevke Folklorne skupine Grifon Šempeter 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Od korenine do neba predstavitev učenke Tare Janjič in njene knjige 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, velika dvorana Mali otroci, veliki problemi stand up komedija Uroša Kuzmana in Aleša Novaka ob prazniku mesta Šentjur 19.30 Celjski dom_ Jure Hladnik, Ana Mezgec, Beti Bratina, Gea Pantner Volfand in Jaka Trilar koncertni abonma Druge prireditve ČETRTEK, 14. 4. 7.00 Mestni trg Slovenske Konjice Tradicionalni velikonočni sejem 9.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Z družino je fino! 1. bobrovo bicikliranje, po kolesarjenju zabava s Čuki 9.00 Knjižnica Kozje Užitne in zdravilne rastline v naravi predavanje Karmen Gajšek za UTŽO 9.00 Hiša generacij Laško Delavnica izdelovanja rožic iz krep papirja 14.00 Prostori Društva upokojencev Velenje Barvanje velikonočnih pirhov delavnica www. novitednik.si TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 14. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 15. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania Sobota, 16. april 6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 17. april 6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 18. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 19. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 20. april 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 VELIKONOČNA USTVARJALNICA MOBILE - GIBLJIVI KIPI MALI OTROŠKI SLIKARSKI TEČAJ l4n POKRAJINSKI MUZEJ CELJE APRILSKE OTROŠKE USTVARJALNICE 16.00 Mladinski center Žalec Mali Center Želja joga za otroke 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Galerija Velenje Dišeči polsteni pirhi ustvarjalna delavnica za odrasle; prijave: info@ galerijavelenje.si 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Nika Krmec in Žiga Kukovič Kuxala pogovor o TikToku, influenserstvu, snemanju, petju, ustvarjanju in še čem z uspešnima slovenskima ustvarjalcema 18.00 Knjižnica Nazarje Ura pravljic z ustvarjalno delavnico 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Azijske raznolikosti: Med visokimi prelazi Ladakha in modrozelenimi razglednicami Indonezije potopisno predavanje Darka Sagmeistra 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Pomladni koncert harmonikarjev Glasbene šole Velenje nastop učencev in dijakov PETEK, 15. 4. 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanov kulturni teden - izdelava družabne igre Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 10.30 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Beremo v naročju staršev: Prvi koraki v glasbeni svet s Tatjano Šolman 16.00 Zbirno mesto: pred Vilo Bianca Velenje Velikonočni lov na svetilko skrivnosti vodena dvourna pustolovščina skozi zanimive lokacije Velenja; prijave: turizem@velenje.si 18.00 Mladinski center Žalec Gloria Kotnik - Z medaljo v žepu pogovor z dobitnico olimpijske medalje 20.00 eMCe plac Velenje Bi šli z nami na lepše? Turški večer v eMCe placu SOBOTA, 16. 4. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah Prodajna razstava velikonočnih jedi članic Društva kmetic Ajda, ob 10.00 velikonočni blagoslov jedi 10.00 Vila Bianca Velenje_ Kreativna družinska velikonočna delavnica prijave: turizem@velenje.si 10.30 Pokrajinski muzej Celje Otroška velikonočna ustvarjalnica ustvarjalnica z Eneo Bronjo Gajšek, prijave: muzej@pokmuz-ce.si NEDELJA, 17. 4. 10.00 Paviljon Tempel v Zdraviliškem parku Rogaška Slatina Egg hunt 26. tradicionalno iskanje velikonočnih pirhov; v primeru dežja dogodek odpade PONEDELJEK, 18. 4. 10.00 Spletne platforme Muzeja Velenje Muzejski odmevi: »Tu se je smrt utrudila do smrti: slovenske žrtve Auschwitza« gost aprilskega podkasta bo avtor razstave Boris Hajdinjak 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju TOREK, 19. 4. 9.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Torkov gost: Vinko Šimek pogovor bo vodila Tanja Jurjec 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka vstop prost 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovorna skupina Šmarnice pogovor vodi Jožica Šmon 17.00 Knjižnica Šentjur - enota Ponikva Ura pravljic 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše, eko knjiga 17.00 Knjižnica Mozirje Raca, ki ni marala vode ura pravljic 17.00 Knjižnica Solčava Čemerni racman ura pravljic 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Bonton pri mizi Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura 18.00 Knjižnica Kozje Čitalniški večer: gost Vinko Šimek 18.00 Velenjski grad Danilo Pocajt klepet pod arkadami, z gostom se bo pogovarjal kustos Muzeja Velenje Damijan Kljajič 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Miran Aplinc: Zgodovina soteske Penk predstavitev zgodovine in manj znane posebnosti zahodnega dela Šaleške doline SREDA, 20. 4. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Razglednica mojega mesta fotografska ustvarjalnica; za skupine 9.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij Večgeneracijski center Polepšajmo si dan s pogovorom pogovor s psihologom Bojanom Krevhom 9.00 do 11.00 TIC Laško_ Domači kotiček prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine z Mojco primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Dvorana Kulturnega doma Rogatec Balkonske rastline in okrasni vrt predavanje Lorete Vlahovič 17.00 Knjižnica Ljubno ob Savinji Čemerni racman ura pravljic 17.00 Knjižnica Rečica Raca, ki ni marala vode ura pravljic 17.00 Hiša generacij Laško Predstavitev metode HumanUP: Namestitev prvega vratnega vretenca-atlasa predavanje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic ob Noči knjige namenjena otrokom starejšim od treh let, pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 17.30 Osrednja knjižnica Celje, oddelek Glasba-film Svetovni dan knjige: Bralni klub z Ewelino Vaupotič 18.00 Knjižnica Šmarje pri Jelšah Bodi to kar si psihološki večer z gostjo Zvezdano Mlakar 19.00 Knjižnica Rečica Druženje ob knjigi -Bralni klub Knjižnice Rečica Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti, Likovni salon in Galerija Račka Celje: Festival Račka 2022: Prostori in artikulacije seksualnosti; do 17. 4. Osrednja knjižnica Celje, ploščad: razstava ob svetovnem dnevu lutk in 15. obletnici delovanja Škratovega lutkovnega gledališče Celje; do 15. 6. Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Savinov likovni salon Žalec: razstava Sledi slikarske poti umetnice Jelice Žuža: Matej Sternen, Gojmir Anton Kos, Marino Tarta-glia; do 7. 5. Galerija Železarskega muzeja Teharje: In tretji dan je ustvaril žensko!, fotografska razstava Foto kluba Štore Steel; do 4. 5. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt, avtorice Barbare Demšar; do nadaljnjega Galerija Zgornji trg Šentjur: Življenjske resnice, slikarska razstava Antona in Janeza Rep-nika, do 6. 5. Avla Kulturnega centra Rogaška Slatina: Glasbene ikone, likovna razstava Luke Viranta, do 14. 5. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Vojka Gašperuta; do 1. 5. Grad Podsreda: fotografska razstava o biodiverziteti; do 30. 6. in steklarska razstava Jasne Lukanc in podjetja BovianPlus; do 30. 6. Aškerčev trg Laško: razstava na prostem, Živali našega mesta; do 30. 4. Občinsko dvorišče Laško: razstava na prostem, Odprti prostori umetnosti; do 30. 4. Hiša generacij Laško: razstava na prostem Cvetoči vrt poezije; do nadaljnjega TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 30. 4. Muzej na Velenjskem gradu: razstava »Tu se je smrt utrudila do smrti ...«: slovenske žrtve Auschwitza; do 31. 5. Podhod pošta Velenje: razstava 65 stvari, ki jih morate vedeti o Muzeju Velenje; do 31. 5. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 4. Galerija Velenje: razstava Zazri se, akademske kiparke Paole Korošec; 16. 4. Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: Nemi opazovalec mest, fotografska razstava fotografij Velenjskega gradu; do 30. 4. Podhod pri Vili Bianci Velenje: fotografska razstava Mesto se spominja; do 30. 4. Knjižnica Velenje, osrednje razstavišče: Krajina. Včeraj. Danes? Razstava Društva krajinskih arhitektov Slovenije; do 20. 4. Knjižnica Velenje, sončna stena: Dih pomladi, razstava vezenin članic UTŽO Velenje, do 30. 4. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: razstava Tovarna usnja Franz Woschnagg in sinovi; do 30. 4. Knjižnica Velenje, mladinska soba: Cvio Velenje pušča sledi, razstava likovnih del učencev Cvio Velenje; do 30. 4. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralka meseca: Gabriela Babnik; do 30. 4. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Sreča je ..., razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 30. 4. in razstava 70 let zbirke Sinji galeb; do 30. 4. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del mu- zeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije, Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Šport in življenje v barvi, slikarska razstava Alberta Copella, do 19. 4. Razstavišče Vila Bianca Velenje: razstavi Osnove tehnike in grafika Zlata paleta; do 17. 4. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoatelje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur. com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 INFORMACIJE ANA ROS ALEKSANDER CEFERIN KSENIJA BENEDETTI IZTOK MLAKAR DESA MUCK TOMAŽ VESEL ERIK BRECELJ NIKA KOVAČ VLADO KRESLIN ANITA OGULIN KAREL GRŽAN NATAŠA PIRC MUSAR LUKA RENKO NINNA KOZOROG LADO BIZOVIČAR MAN-CA KOŠIR TADEJ GOLOB LJERKA BIZILJ VASILIJ ŽBOGAR MARJAN OGOREVC SPO- DENIS AVDIČZDENKA BADOVINAC KLEMEN BUNDERLA MAJA KEUC TOMISLAV JOVA-NOVIĆ - TOKAC ANA PRAZNIK ZVEZDANA MLAKAR JERNEJ DIRNBEK SARA RUTAR PETER POLES LARISA ŠTOKA ALJOŠA BAGOLA ANICA MIKUŠ KOS BOŠTJAN GOR-ENC-PIŽAMA MILENA MIKLAVČIČ SLAVKO IVANČIČ BISERKA MAROLT MEDEN EVA BOTO MARKO SORŠAK SOKI JURE POGLAJEN ZALA IN GAŠPER DAN PODJED ANA GREMO VOLIT AVDIČ ZDENKA BADOVINAC KLEMEN BUNDERLA MAJA KEUC TOMISLAV JOVANOVIC - TOKAC ANA PRAZNIK ZVEZDANA MLAKAR JERNEJ DIRNBEK SARA RUTAR PETER POLES LARISA ŠTOKA ALJOŠA BAGOLA ANICA MIKUŠ KOS BOŠTJAN GORENC-PIŽAMA MILENA MIKLAVČIČ SLAVKO IVANČIČ BISERKA MAROLT MEDEN EVA BOTO MARKO SORŠAK SOKI JURE POGLAJEN ZALA IN GAŠPER DAN PODJED ANA PROTNER BOŠTJAN NOČ TINKARA KOVAČ SEBASTIAN CAVAZZA VIDA DRAME OROŽIM DRAGAN ŽIVADI- DIČ ZDENKA TOKAC ANA OLES LARI-MA MILENA KO SORŠAK A PROTNER IM DRAGAN NEDETTI IZ-DO KRESLIN A KOZOROG OGAR MAR-RDA JEKLIN POSEBNAPRILOGA.21.4.2022 Ted ni ko ve zaodbe Št. 15/ Leto 77 / Celje, 14. april 2022 Festival potic tudi letos z dobrodelno noto s, 30 Matematika ob glasbeni spremljavi Otroci pojejo slovenske pesmi str. 35-37 V Žalcu zadišal ukrajinski boršč str. 48 [frftefimrfftnTrrfl ......... >rd ВжшшшаМзе srni] Ste - mu 1 EcoSta 2019 ив-24 str. 28-29 26 INTERVJU Jutri bo legendarni Celjan Tone Goršič zajadral v deveto desetletje »Veš, ni fajn, ko Si enkrat star« Tako je zamrmral in obenem v svojem slogu, s prikritim nasmeškom, potarnal Tone Goršič. V naslednjih minutah mi je že hitel pripovedovati, kje je nazadnje smučal, koliko časa posveti kolesarjenju, kako preteče od dva do tri kilometre na dan in da je pred dnevi uspešno izpeljal nogometno akcijo na redni rekreaciji. Bil je zelo dober športnik, bil je odličen ali celo izjemen trener. Plavalec, vaterpolist, atlet, košarkar, rokometaš. Celjske rokometaše je štirikrat popeljal v prvo jugoslovansko ligo, takrat najmočnejšo ligo na svetu. Zavzel se je za ustanovitev sindikalnih športnih iger in idejo tudi izpeljal. V Celju je bila zelo priljubljena rekreativna prireditev Trim. Tone Goršič si je izmislil slogane za pet športov, nagovoril je Mikija Mustra, da je ustvaril maskoto. DEAN SUSTER »V dolgoletni karieri, ki je bila izključno v Celju, sem doživel kar nekaj trenerskih vzponov in padcev, a nikoli nisem prenehal delati z mladimi in zagotavljati vedno novih uspešnih igralcev, za slovenske trenerje pa sem raziskoval dve najpomembnejši področji rokometne stroke, kako igrati in kako vaditi,« je Tone Goršič zapisal že pred petnajstimi leti. Vaša družina je pustila globok pečat v mestu ob Savinji. Kako bi jo predstavili? Pet nas je bilo, mami Marija, tati Edvard, moj starejši brat Edi in mlajši Janez. Mami je bila priljubljena igralka v celjskem gledališču. Občinstvo jo je imelo rado. Igrala je tudi v filmu Kekec, Mojčino mamo. Oče je bil prvi celjski vulkanizer. Delavnico je imel v bližini sedanjega objekta ob lokalu Vrtnica. Bil je znan harmonikar, večkrat »Najprej sem pregovoril Pepija, da smo šli skupaj naprej, nato sva obiskala še Franca Ramskuglerja in Janeza Škrleca. Štirje smo se leta 1964 dogovorili, da bodo igralci združeni v enem klubu.« je zmagal na tekmovanju veteranov na Ljubečni, bil je veseljak. Edi je bil dolgoletni dirigent ansambla Žabe, raznovrsten glasbenik. Janez je bil vse po malem, plavalec, rokometaš, vulkanizer, izkazal se je kot pevec, bil je član zasedbe Pepel in kri. Imel je smolo, da v Londonu na Evroviziji ni zapel pesmi Dan ljubezni, kajti v skupini jih je bilo osem, na oder je lahko odšla le šesterica. Kje so bila »vaša« igrišča? Pred železniško postajo so bile zgolj tekme. Na III. osnovni šoli so bile poleg treningov tudi tekme srednješolcev. Pri petnajstih letih sem igral v srednješolski ekipi. Mariborske tekmece, za katere sta igrala tudi Tone Vogrinec in Ernest Marguč, smo premagali s 25: 10. Naš glavni adut je bil Adi Levstik, brat bolj znanega Bojana. Kar pokalo je po njegovih strelih. Vedno in vsepovsod trdite, da je bila združitev dveh celjskih klubov ključna glede napredka. Igral sem za Železničarski rokometni klub Celje na Skalni kleti, brat Janez je bil pri Partizanu, za katerega so igrali mladi, izjemno obetavni rokometaši. Vodil jih je Jože Pepi Kuzma. Kot študent zagrebške športne fakultete sem bil poln idej. Prešinilo me je, da je v Celju nekaj treba narediti. Najprej sem pregovoril Pepija, da smo šli skupaj naprej, nato sva obiskala še Franca Ramskuglerja in Janeza Škrleca. Štirje smo se leta 1964 dogovorili, da bodo igralci združeni v enem klubu. To je bila pametna poteza, na njej so bili zgrajeni vsi nadaljnji uspehi. Le dve leti kasneje smo se že uvrstili v prvo jugoslovansko ligo. Imel sem štiriindvajset let, drugi so bili večinoma stari dvajset let. Bil sem trener in igralec. Ni bilo preprosto. Toda premagali smo tudi Slavonski Brod, ki ga je vodil Vlado Štencl. On je kasneje osvojil zlati medalji, z Jugoslavijo na olimpijskih igrah in z Zahodno Nemčijo na svetovnem prvenstvu. Nismo dolgo zdržali med jugoslovansko elito, toda postavili smo čvrst temelj. »Nisem se najbolje znašel pri delu v Športni zvezi Celje in sem sprejel honorarno delo športnega učitelja v tehnični šoli. Med dijakinjami je bila tudi fejst punca iz Šoštanja.« Zanimiva je tudi vaša pustolovščina v vaterpolu. Leta 1958 smo bili Celjani mladinski prvaki. Bil sem najboljši strelec s sedemindvajsetimi goli. Namesto na maturantski izlet sem odšel na štirinajstdnevne priprave z mladinsko jugoslovansko reprezentanco na zagrebško Šalato. Tam sem bil edini Slovenec. V času študija sem postal član članskega moštva zagrebške Mladosti, s katero sem osvojil naslov jugoslovanskega prvaka. Nisem igral veliko, bil sem enajsti, dvanajsti igralec v odlični ekipi. V Celju je imel rokomet boljše pogoje, V Zagrebu sem opazoval tamkajšnje rokometaše, njihove odlike sem skušal prenesti na svoje soigralce. Tone Goršič pred češnjo, ki stoji ob njegovi hiši. (Foto: Andraž Purg - GrupA) »Vesel sem, da je izjemno veliko mojih igralcev postalo dobrih trenerjev. Tončka Tislja se spomnim. Izpadel je iz ekipe in sem ga potolažil, naj postane trener. Takoj je upošteval moj nasvet.« Kakšni so bili odnosi z vodstvom celjskega rokometnega kluba? Podpiralo je naša prizadevanja. Če nisem bil trener članov, sem pomagal pri mladih. Leta 1976 je bilo odprtje dvorane Golovec lep mejnik. Večnamensko dvorano je projektiral Jože Kopitar. Članska ekipa se je tretjič uvrstila v kvalifikacije za prvo zvezno ligo. Nekaj celjskih veljakov je prevzelo tveganje nase, še najbolj Nace Krumpak, kajti ni še bilo tehničnega prevzema dvorane. V Mostarju se je tekma začela ob enajstih dopoldne pod žgočim soncem. Temperatura zraka je bila več kot 30 stopinj Celzija. Mi smo jim vrnili, v Golovcu je bilo 40 stopinj Celzija. Kolikor sem bil kot trener ponosen na svoje fante in na uvrstitev v elito, sem bil z isto mero ponosen, da smo v ligi tudi obstali. Pojavil se je sponzor, Aero. V ekipi so bili Celjani ob le dveh izjemah, Dušanu Božiču, ki je iz Brežic, in Mariborčanu Ernestu Micu Marguču. Ustvarili ste kopico vrhunskih rokometašev. Mnogi so postali zelo uspešni trenerji. Juretu Korenu sem pokazal, kar sem videl v Zagrebu. Izpilil je strel s krila. Vlado Bojović se je leta 1976 uvrstil v jugoslovansko reprezentanco in nastopil na olimpijskih igrah v Montrealu. Kasneje je bil svetovni podprvak. Drugih ne bi omenjal, da ne bo zamere, ker bi zagotovo koga nehote izpustil. Vesel sem, da je izjemno veliko mojih igralcev postalo do- Tone Goršič je plodovit publicist. V vseh sedmih knjigah je iskal skrivnosti vadbe rokometa: Rokomet - teorija in metodika (1982), Kako igramo roko-ft met (1986), Igrajmo rokomet (1991), Protinapad v rokometu (1997), Model tehnike napadalcev v rokometu (1997), Rokomet - taktično tehnična priprava (1999), Učenje igranja rokometa - videokaseta (2001, Nov model tehnike napadalcev v rokometu (2007). brih trenerjev. Tončka Tislja se spomnim. Izpadel je iz ekipe in sem ga potolažil, naj postane trener. Takoj je upošteval moj nasvet. Leta 1983 ste še zadnjič pripeljali Celje med jugoslovansko elito. Zakaj niste bili vztrajnejši? Kriv sem bil sam. Po dvajsetih letih neprekinjenega dela sem bil vsega naveličan. Nisem hotel več vaditi prve ekipe. Ukvarjal sem s strokovnim delom in pisanjem knjig. Želel sem druge učiti, a mi tega niso dovolili. Tekme vsako soboto in porazi, ki pridejo z njimi, so me ubijali. Očitno sem prehitro postal trener in sem se naveličal. Pred petnajstimi leti ste sestavili spisek petindvajsetih celjskih rokometašev... Drži. Nanj sem uvrstil vratarje Žareta Pr esinger j a, Rolanda Pu-šnika, Boštjana Straška in Aljošo Rezarja, leva krila Jureta Korena, Slavka Iveziča, Igorja Razgorja, Tomaža Jeršiča in Luko Žvižeja, krožne napadalce Milana Pevnika, Iztoka Ščurka, Zorana Lubeja in Luko Ščurka, desna krila Vlada Bojoviča, Aleša Praznika, Vita Selčana, Romana Pun-gartnika in Dragana Gajiča ter zunanje napadalce Silva Krelja, Andreja Teliča, Bojana Levstika, Miho Bojoviča, Stanka Anderluha, Aleša Pajoviča in Miladina Kozlino. Niste zgolj tvorec celjskega moškega vrhunskega rokometa, temveč tudi ženskega. Kako se je to zgodilo? Ustanovil sem rokometno šolo, da bi izkoristil svoje znanje. Najprej, od leta 1988, smo otrokom poleg rokometa ponujali še košarko, odbojko in nogomet. Leta 1990 je bil prvi turnir v mini rokometu. Tedaj je bil najbolj opazen Luka Žvižej. Tri leta kasneje sem ugotovil, da imamo dovolj deklet za ekipo. Iz tiste generacije je deset celjskih rokometašic obleklo dres slovenske članske re- INTERVJU 27 prezentance. Dobro smo delali, pohvaliti moram svojega sina Martina in Danila Kovačiča. Skrbno ste si zapisali imena vseh deklet. Katera so bila najboljša? Na spisek sem uvrstil osemnajst najboljših. To so vratarke Jerica Pintar, Vesna Lipovčič in Romana Čolič, levi krili Nia Majcen in Ula Toplak, krožne napadalke Katja Čerenjak, Tara Filipović in Tinkara Toš, desna krila Jelena Kikanović, Klavdija Zorko in Zala Bojović ter zunanje napadalke Daniela Savić, Nina Jeriček, Tina Sotler, Nuša Skutnik, Iva Jug, Maja Šon in Alja Janko vić. Malo starejši bralci se še dobro spomnijo, kako je športno Celje dihalo s pljuči sindikalnih športnih iger in kako je staro in mlado »trimčkalo«. Oboje je povezano z vašo idejo, kajne? Ne nazadnje, že pri dvaintridesetih letih ste prejeli Bloudkovo plaketo za delo v rokometu in športni rekreaciji. Rekreacijskega športa skoraj ni bilo. Začeli smo z nogometom, s kegljanjem in strelstvom. Odziv je bil dober, zato smo dodajali druge športe. Leta 1975 je sodelovalo sto štiriindvajset organizacij združenega dela. Akcija Trim je imela nasprotni namen, tam so ljudje tekmovali sami s seboj. Miki Muster je bil zelo prijazen in je zastonj narisal maskoto akcije. So bili tudi slogani vaša ideja? Da. Vsi na kolo za zdravo telo, Vedno mladi tečemo radi, Za vitko postavo je plavanje pravo, Vsi veselo na poljano belo in Pot pod noge, da krepimo srce. Napisali ste sedem knjig. Jih uporabljajo tisti, ki so jim namenjene? Morali bi vprašati njih. Svoj čas sem bil zelo cenjen. Predaval sem na hrvaški obali, od Uma-ga do Splita. Trideset let sem vodil poletno šolo na morju. Zgodilo se je, da smo v devetdesetih letih v Izoli gostili sto trenerjev in štiristo petdeset otrok. Trenerji so me potem vabili v svoje klube, kjer sem predaval mlajšim trenerjem in otrokom. Nekateri so se trudili, da bi bil manj uveljavljen. Pred kratkim sem se srečal s selektorjem ženske članske reprezentance Slovenije, Črnogorcem Draganom Adžićem. Dejal je, da je bil pogovor z menoj ena najlepših stvari, ki jih je doživel v Sloveniji. Še imate stik s celjskim klubom? Upam, da bom letos lahko mlajšim trenerjem predal program dela taktično- tehnične priprave za mlade igralce. V njem govorim, kako vaditi in kako igrati. Kaj pa s soigralci? Ta teden se bomo srečali. Proslaviti moramo šestdeseto obletnico slovenske mladinske rokometne reprezentance, v kateri so bili Jure Koren, Silvo Krelj, Andrej Telič, Žare Presin-ger in moj pokojni brat Janez. Dobro se razumemo in radi se snidemo. Naj dodam, da je Pepi Kuzma potreboval trenerja za to selekcijo in mi je to vlogo zaupal kot študentu. Kje ste spoznali ženo Sašo? Nisem se najbolje znašel pri delu v Športni zvezi Celje in sem sprejel honorarno delo športnega učitelja v tehnični šoli. Med dijakinjami Tone Goršič v napadalni akciji leta 1965 na tekmi proti Slovanu na igrišču ob Kersnikovi ulici. Anekdota, ki ostaja živa. »V Sarajevu je Pepi Kuzma potreboval list papirja. Zaprosil je za >hartiju papira<. O simpatičnem dogodku se je govorilo še dolga leta v celjskih športnih krogih.« Nepozaben 1. julij 1976 in uvrstitev v 1. jugoslovansko ligo. Toneta Goršiča so visoko dvignili njegovi igralci. Z leve so Bogdan Luskar, Miha Bojović in Vlado Bojović, desno je Marjan Guček. je bila tudi fejst punca iz Šoštanja. Potrpela sva do konca šole, tako da ni bilo težav. Ostala sva prijatelja, potem sva se kmalu poročila. Kaj bi spremenili v svojem življenju, če bi bilo mogoče? Odprtje Trim steze v Celju leta 1972 Jezi me, ker sem imel glede rokometne problematike zagotovo velikokrat prav, a sem naletel na gluha ušesa. Zaradi tega sem razočaran. Foto: osebni arhiv Toneta Goršiča Prva tekma 1. jugoslovanske rokometne lige v Celju, leta 1966 proti trboveljskemu Rudarju na igrišču sedanje Gimnazije Celje - Center. Tone Goršič je z družino posnel skladbo Blue moon. Igral je pozavno. Brat Janez je bobnal, sin Martin je igral kitaro, na klaviaturah je bil nečak Matevž, pela je nečakinja Alenka. Ekipa Celja v vaterpolu leta 1959. Z leve stojijo predsednik kluba Rado Ložar, Drago Zajc, Stane Terbovc, Matjaž Lovšin, Tone Goršič, Gandi Ščuka, Drago Mravlak, Mitja Pipan, Mirko Vodičar, Edi Goršič in trener Ivo Stella. 28 USPEŠEN V TUJINI Že v otroških letih je imel rad številke in če je matematika za mnoge nočna mora, je on neizmerno užival ob reševanju tovrstnih nalog. Ob tem je kazal veliko nadarjenost tudi za glasbo in se učil igrati klavir v celjski glasbeni šoli. Zgodaj je zmagoval na klavirskih tekmovanjih. V srednji šoli ga je pritegnil džez, začele so nastajati njegove lastne skladbe, zgoščenke, vrstili so se koncerti z različnimi mednarodno uveljavljenimi glasbeniki. Mnogi so na tihem upali, da bo izbral glasbeno pot, a so bile številke močnejše. Dobre osnove Po I. gimnaziji v Celju, kjer je bil zlati maturant, se je vpisal na študij finančne matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in po končani prvi stopnji iskal nove priložnosti v tujini. Izbral je Švico, in sicer zaradi sorazmerno nizke šolnine ter bogate tradicije bančništva. V svetu bančništva, financ in naložb so namreč znanja, kot jih ima on, nepogrešljiva. Brez posebnih sprejemnih izpitov, sicer potrebnih za večino prijavljenih študentov, so ga v Zürichu sprejeli na osnovi odličnih ocen in priporočil iz Ljubljane. Ob tem Urban večkrat poudari velik pomen kakovostnih osnov, ki jih je pridobil v šolah v Sloveniji. Njegov magistrski študij je bil kombinacija matematike, statistike in financ, zato je na visoki tehnični šoli ETH predvsem nabiral znanje prvih dveh ved, v okviru univerze v Zürichu pa še tretje. Ker je magistriral z odliko, so mu bila na široko odprta tudi vrata doktorskega študija, ki ga je želel opraviti. Med 250 prijavljenimi kandidati z vsega sveta je bilo izbranih sedem študentov z različnih področij financ. Urban se je lotil doktorata s področja finančne matematike oziroma kvantitativnih financ. Izbran je bil za delo na fakulteti, kjer je dobil 50-odstotno zaposlitev kot asistent, ob čemer je moral raziskovati in pripravljati doktorat. »Imeti »Finance ne morejo brez ekonomije in obratno. Če ta sistem dobro deluje, omogoča rast in večjo blaginjo za vse.« moraš dobre ocene, priporočila, dobro magistrsko nalogo in vizijo, kaj bi raziskoval, da prideš med tiste, ki jim je to omogočeno,« pravi Urban, ki kljub zavidljivemu uspehu ostaja preprost in simpatičen mladenič, ki želi uspeti v akademski sferi, saj mu je všeč delo na univerzi. »Okolje je bilo vedno odllično, tudi ljudje, s katerimi sem delal. Nikoli nisem zasledil tekmovalnosti, vedno smo bili povezani, pomagali smo si. Raziskovanje je povezovanje. To je okolje odprtosti, različnih mnenj in kultur ter stremenja k istemu cilju, kar se mi je zdelo vedno privlačno.« Raziskovanje in delo s študenti 50-odstotna zaposlitev na fakulteti je pomenila, da je lahko preostali čas v miru raziskoval in delal, kar ga je veselilo. Ob tem je vzel v zakup tudi to, da plača za švicarske razmere ni bila visoka. »Nekateri so se zato raje odločili za delo v industriji, kjer je plača resda višja, a so s tem izgubili svobodo raziskovanja, ki so jo prej imeli. delal. A ob tem je spoznal, da ga bolj privlači univerzitetno okolje, zato se je odločil za doktorat. Avgusta lani, ko je bil že blizu konca doktorskega študija, ki ga je seveda končal predčasno, je ponovno začel delati v omenjeni banki, kjer lahko v prakso uvaja enega od projektov iz doktorata. »To je lepa priložnost za delo in tudi možnost, da še kaj zaslužim,« pove v smehu. Treba se bo seliti Tako bo do konca avgusta. Septembra bo pripravil kovčke in se preselil v Lozano, mesto v francoskem delu * Th 6 °Pt>'ma| -6 uoUs curre ncy Pfobi, b an e*Pos urei. Iy 'ookin e*p°sure;:iatthe K 15 obt, expl = . K, as • Wh hed. Cd]/- ained _ Auw, 1 ' '' en 0. currency * This 'ges to ■ ' n,s result shows that-^^ home cur™ 1 tfle I • Sample Effici be found lc|ency: We tobiguity Version. :ion (the exposure Silage (i e„ Urban Ulrych je pri 29 letih doktoriral v Zürichu Matematika ob glasbeni spremljavi Ko se mladi Slovenci z željo, da bi razširili svoje znanje, našli nove izzive in priložnosti, znajdejo na tujih fakultetah in v povsem novem okolju, je to preizkušnja, ki zahteva, da hitro dozorijo, se čez noč postavijo na svoje noge in pokažejo, iz kakšnega testa so. V konkurenci mladih, ki pridejo s podobnimi cilji z različnih koncev sveta, se je treba še bolj dokazovati. Ne nazadnje, večinoma je že študijski sistem v tujini naravnan tako, da je nujno trdo in samostojno delo. Ponekod je za posamezen predmet na voljo le en izpitni rok na leto. Za tiste, ki dvakrat padejo pri istem predmetu, se vrata fakultete zaprejo. Če mlademu človeku v takšnem sistemu uspe celo doktorirati, je to zagotovo dosežek, vreden občudovanja in čestitk. To je pri 29 letih uspelo Celjanu Urbanu Ulrychu, ki je nedavno doktoriral na področju kvantitativnih financ na zrniški univerzi. TATJANA CVIRN »Brez glasbe ne bi mogel živeti. Odlično se dopolnjuje z matematičnim udejstvovanjem, kjer ni čustev. Potrebujem tudi nekaj drugačnega, povezanega s čustvi, nekaj, kar mi napolni dušo. Za to vedno poskrbi glasba.« Zame so bila leta mojega doktorata najlepša leta mojega življenja. Čeprav nisem imel veliko denarja, sem delal, kar sem želel, in sicer v krasnem okolju, obkrožen z vedoželjnimi ljudmi.« Na fakulteti je s študenti izvajal vaje, v tretjem letniku je celo predaval, kar je bila zanimiva izkušnja. Bil je tudi mentor študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah, pomagal jim je, če so se znašli v težavah, da so ustvarili dober izdelek, s katerim so imeli vstop na trg dela. Ob tem je raziskoval in pisal članke, v katerih je bilo treba odkriti nekaj novega, ter nato te prispevke objaviti v uglednih znanstvenih revijah. Ti članki so namreč osnova za doktorsko nalogo, v kateri jih je treba povezati v celoto. Zadoščajo trije, Urban je imel objavljene štiri. A kot ponovno skromno doda, pomembnejša je kakovost, ne količina. Bančni sodelavec Prav v raziskovanju vidi eno glavnih razlik pri delu profesorjev pri nas in v Švici. »Večina meni, da so profesorji na fakulteti zato, da učijo. To ni res, njihova prvenstvena naloga je, da raziskujejo in pišejo čim boljše članke, s čimer prispevajo k napredku znanosti, industrije, družbe v celoti. V Sloveniji morajo veliko več učiti in jim ne ostane veliko časa za raziskovanje, čeprav se uspešnost na koncu meri po tem, kje in koliko člankov je kdo objavil,« ugotavlja mlad strokovnjak, ki v teh dneh dela kot postdoktorski raziskovalec na fakulteti, ob čemer je še kvantitativni strateg v banki Credit Suisse. V njej je opravljal že pripravništvo in magistrsko nalogo napisal prav na osnovi stvari, ki jih je tam Švice na obali Ženevskega jezera. »Ponudb za službo je bilo nekaj, potem ko je univerza objavila, da sem doktoriral. A že na predzagovoru doktorata, ki ni bil javen kot zagovor, saj sem bil sam pred komisijo, me je eden od članov komisije, švicarski profesor hrvaških korenin Damir Filipović s priznane univerze EPFL v Lozani vprašal, ali bi me zanimalo postdoktorsko delo na tej univerzi. Bil sem navdušen, da bom imel možnost sodelovanja s takšnim vrhunskim profesorjem,« opisuje svojo odločitev Urban, ki meni, da bo, glede na to, da ga zanima akademska kariera, delo v Lozani odskočna deska za nadaljnjo uspešno poklicno pot. Veseli se novih izzivov, prizna, da mu bo težko le zaradi selitve iz Züricha, kjer si je ustvaril življenje, spoznal veliko ljudi in dobil prijatelje. »Spet bo treba začeti na novo,« ugotavlja, a veselje, da se mu odpirajo neverjetna nova obzorja, prevladuje nad skrbmi. »Mislim, da je v smislu lastnega razvoja dobro po nekaj letih zamenjati okolje. Kot raziskovalec moraš odkrivati nove stvari, zato se tega veselim. Odhod v Švico je bil velik preskok, zdaj bo lažje. Ko gledam nazaj, je bila to najboljša odločitev v življenju.« Na EPFL bo zaposlen kot postdoktorski raziskovalec, ob čemer bo še vedno delal s študenti. »Delo bo podobno temu, kar sem že delal. Ne bom vodil vaj, pač pa bom predaval, »V življenju ni samo delo, tega se na srečo v Sloveniji bolj zavedamo kot v Švici.« imel bom več študentov, pomagal bom tudi kakšnim doktorskim študentom.« Na srečo je na tovrstnih Urban Ulrych je s seboj v Švico odnesel tudi slovensko zastavo. Pred kratkim jo je spet malo prezračil, ko je v Zürichu proslavil zagovor doktorata. Pridružili so se mu tako sodelavci s fakultete kot prijatelji in družina. »Vesel sem, da so si vzeli dopust in mi stali ob strani kot vsa leta doslej.« Zagovor je veliko ljudi spremljalo tudi na Zoomu, česar je bil zelo vesel, saj je lahko mnogim pokazal, za kaj se je trudil zadnja leta. USPEŠEN V TUJINI 29 univerzah angleščina tista, ki odpira vsa vrata, tako da se Urbanu niti morebitnih izzivov glede učenja francoščine ni treba bati. Rad bi se vrnil med srčne ljudi Pri izbiri nadaljnje poti se mu zdi pomembno tudi to, da ostaja v Evropi in da ni preveč oddaljen od doma. »Čim bolj pogosto skušam prihajati domov, kar je trenutno z dvema službama malo težje. To, da sem povezan z družino in s prijatelji, da smo še vedno v stiku in da smo si po sedmih letih življenja v Zürichu še vedno blizu, mi veliko pomeni. Tega nočem izgubiti. Vse življenje ne bi ostal v Švici,« razmišlja o prihodnosti. Zanimala bi ga profesura v Ljubljani, morda na fakulteti za matematiko in fiziko ali na ekonomski fakulteti. »Vedno sem imel preveč financ pri raziskovanju, da bi bil čisti matematik, in preveč matematike, da bi bil čisti finančnik, nazadnje sem veliko študiral statistiko. Povezoval sem ta področja in ravno ta interdisciplinarnost je način, s katerim bi lahko v raziskovalnem smislu doprinesel nekaj novega,« je prepričan. Tudi na drugo stran velike luže ga ni mikalo oditi. V času doktorata bi moral za pol leta na izmenjavo v New York, štipendirala bi ga celo švicarska znanstvena fundacija, a je zaradi epidemije to splavalo po vodi. »Vsi so delali od doma, ni se mi zdelo smiselno, da bi zato šel v ZDA. Nikoli tudi nisem imel posebne želje, da bi se dolgoročno selil šam slovensko kulturo, odprtost, to, da so ljudje srčni, da jih čutiš, da dajejo neko energijo, da se znajo tudi napiti ... To velja za vse Slovane za razliko od nemško govorečih narodov. Po drugi strani pa v Sloveniji pogrešam malo več švicarske urejenosti, da bi bil na primer javni prevoz bolj urejen in točen, da bi bile plače malo višje ...« Napovedi Tako kot vse tudi njega v teh dneh skrbijo razmere, povezane z vojno v Ukrajini. »Zelo sem bil presenečen, da se je to zgodilo, kar nas opozarja, da mir ni samoumeven, kot se je morda zdelo. Strinjam se z vsemi sankcijami, ki jih Evropa uveljavlja, in sem pripravljen sprejeti posledice, kot so na primer višje cene. Zdi se mi, da so moralne stvari bolj pomembne kot monetarne. Mogoče smo mladi tisti, ki lahko kaj spremenimo, in v tem duhu bom delal s študenti.« Ali lahko tudi s svojim znanjem strokovnjaki, kot je on, prispevajo, da bi bile posledice zaradi dogajanja na trgih surovin in nihanja cen manj hude? »Posameznik ne more veliko narediti, finančni matematiki med drugim skušamo napovedovati, kaj se bo v prihodnje dogajalo s cenami. A to je skoraj nemogoče, če vemo, da že vremenoslovci težko zanesljivo napovejo vreme, četudi je to naravni pojav, medtem ko na finančne trge vplivamo ljudje, ki ne ravnamo vedno razumsko.« Urban ob tem ugotavlja, da je finančna pismenost v Sloveniji pre- »Paziti moraš, s kakšno miselnostjo greš v tujino. Če greš pozitivno naravnan, da se želiš nekaj naučiti, spoznati nove kulture in se dokazati, je to odlična odločitev, ki te bo naučila veliko o sebi, življenju, čustvenih stvareh, te nadgradila kot človeka.« »Raziskovanje je povezovanje. To je okolje odprtosti, različnih mnenj in kultur ter stremenja k istemu cilju.« v Ameriko, mislim, da je življenje v Evropi lepše, bolj kakovostno za povprečne ljudi,« je prepričan. A ogleda New Yorka ni zamudil, ko je bil pred kratkim v bližini, saj si je za nagrado po zagovoru doktorata privoščil počitnice na enem od karibskih otokov. A domače Celje je vedno na prvem mestu. Ga kaj moti, ko prihaja na obisk iz urejene Švice, in kaj tam najbolj pogreša? »Premalo se cenimo, čeprav delamo veliko stvari vrhunsko, česar se zavemo šele, ko gremo v tujino. Morda v Švici več delajo in več ustvarijo, a ob tem nimajo časa za življenje, družino. V življenju ni samo delo, tega se na srečo v Sloveniji bolj zavedamo. So stvari, ki jih ne moremo ovrednotiti, saj predstavljajo zadovoljstvo in srečo. V Švici pogre- mam več časa, da bi redno vadil klavir in napredoval, a skušam ohranjati doseženo raven igranja, da se lahko kdaj pridružim glasbenikom na kakšnem koncertu. Vedno uživam, kadar s koleg kaj odigramo, predvsem pa, ko hodim na različne koncerte, ki jih je v Zürichu res veliko.« Pomemben del njegovega življenja je bil vselej tudi šport, saj je bil Po uspešnem zagovoru doktorata si je Urban Ulrych vzel nekaj časa za počitek in sprostitev. vratar mladih nogometašev celjskega Šampiona in nato NK Celje. Treniral je tudi tek pri Kladivarju. Zadnja leta je bilo za rekreacijo malo manj časa. »Nogomet igram vsaj enkrat na teden ali grem na tek ali v fitnes. Veliko stvari bi rad znal in se je zato treba odločiti, za kaj si bom vzel čas,« priznava svojo težavo. Zdaj ko je opravil z eno zahtevnejših življenjskih preizkušenj, bo zagotovo več časa še za marsikaj drugega, tudi za vse tisto, kar je morda zadnja leta prestavljal zaradi priprave doktorata. Sicer pa za vedoželjne in izjemno nadarjene, kakršen je Urban Ulrych, ni meja, so le tiste, ki si jih sami postavijo in jih vedno znova presežejo. Foto: osebni arhiv cej nižja kot v Švici in da smo pri finančnih zadevah pogosto preveč prestrašeni, saj premalo poznamo to področje. »V šoli v Švici morajo otroci spoznati osnove ekonomije, financ, prava, česar pri nas ni. Nam ni v šoli nihče povedal, kaj so obrestne mere, čeprav v življenju vsak kdaj vzame posojilo.« Za dušo in telo V akademskih vodah je težko povsem odmisliti delo in se posvetiti drugim stvarem, priznava. Zlasti v času epidemije, ko je še več delal od doma in se ni bilo mogoče družiti, je včasih malo pozabil, da je premor tudi koristen. Pri tem sta na srečo glasba in šport njegova življenjska sopotnika. »Glasba je bila in bo vedno velik del mojega življenja. Žal ni- l= Glasba je velika Urbanova ljubezen. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg - GrupA) 30 VELIKONOČNA PEKA Po ocenjevanju je v petek nastajala razstava potic, ki je bila na ogled še v soboto dopoldne. Ocenjevalci posebno pozornost namenijo videzu, vonju in okusu sredice ter skorje. Festival potic tudi letos z dobrodelno noto Po dveh letih ponovno zadišale sladke lepotice V teh dneh ima večina gospodinj doma že skrbno pripravljene sestavine, iz katerih bodo vsak čas začele peči velikonočno potico. Vse tiste, ki so zbrale dovolj poguma in se odločile svoj izdelek predstaviti javnosti, so za to slovensko tradicionalno jed poskrbele že prejšnji konec tedna, ko je bil v Preboldu tradicionalni Festival potic. V petek je komisija ocenjevala prispele dobrote, zvečer je sledil slavnostni dogodek. Sladke lepotice si je bilo mogoče ogledati še v soboto dopoldne v preboldskem domu kulture, od koder so nato romale v domove za starejše v Preboldu, na Vranskem, Polzeli in v Grmovju pri Žalcu, kjer so se z njimi posladkali oskrbovanci. SPELA OZIR Dvodnevni kulinarični festival, na katerem se v peki potic poleg gospodinj preizkuša tudi vedno več dijakov in kuharic iz domov starejših občanov, ima že od začetka dobrodelni pridih. Začetnica dogajanja je bila skoraj pred dvajsetimi leti domačinka Danica Uplaznik, ki je z drugimi članicami Društva podeželskih žena Prebold festival organizirala kar nekaj let, dokler ni za kratek čas prešel pod okrilje kulturnega društva in kasneje turističnega društva. »Organizacija festivala je kar precejšen zalogaj. Potrebne so ideje, pridobiti je treba donacije in pritegniti prostovoljce, ki pomagajo pri izvedbi. Napetost se iz dneva v dan stopnjuje. Na dan Za organizacijo festivala v zadnjih nekaj letih skrbi Turistično društvo Prebold. Pri izvedbi pomagajo njegovi člani in drugi domači prostovoljci. v domu kulture že ob 8. uri. Gledamo in čakamo, koliko bo potic. Ob 9. uri se nam ustavi srce, ker jih je na mizi šele deset. Ob 11. uri se nam ponavadi odvali kamen od srca, ko ljudje začnejo masovno prinašati potice na ocenjevanje,« je utrip prvega festivalskega dne, ki je namenjen ocenjevanju, predstavila zdaj že nekdanja predsednica turističnega društva Nina Škoflek. Na večernem Desetčlanska komisija se je kot vsako leto tudi letos ocenjevanja lotila zelo resno. Na letošnjem festivalu je bilo oseminsedemdeset potic in kolačev, s katerimi so se nato posladkali stanovalci domov za starejše v Preboldu, na Vranskem, Polzeli in v Grmovju pri Žalcu. in okusu sredice ter skorje. Kot izkušeni izdelovalki potic in drugih dobrot ji ne uide še tako majhna podrobnost. »Letošnje potice so bile zelo okusne, tudi lepe, a glede videza bi lahko bilo tu in tam še bolje,« je povedala Uplaznikova, ki jo kot ocenjevalko najbolj zmoti preveč izstopajoča aroma. »Morda sem kje okusila preveč ruma, v drugem nadevu cimeta ali celo kave. To so res redki primeri, nasploh so bile potice odlične.« Izdelovalci so glede na število prejetih točk dobili zlata, srebrna in bronasta priznanja. Vzeti si je treba čas Danica Uplaznik ima za sabo že kar nekaj potic. Njihove peke se ponavadi loti na velikonočni četrtek. Kot pravi, postane zares dobra šele čez dan ali dva, torej ravno na velikonočno nedeljo, saj se v tem času dobro prepoji z različnimi aromami. Njen odgovor na vprašanje, kaj je ključno, da nam uspe dobra potica, je preprost. »Najbolj pomembno je, da natančno sledimo preizkušenemu receptu in ničesar ne delamo po svoje. Poleg tega si moramo za peko vzeti dovolj časa, da se nam nikamor ne mudi in imamo mir.« Foto: SHERPA dogodku se je v petek zvečer predstavila nova predsednica Simona Žvikart Repnik. Videz, vonj in okus Komisija je imela letos kar precej dela. V treh kategorijah - orehove potice in kolači ter smetanove potice - je morala oceniti kar oseminsedemde-set dobrot. Uplaznikova pri dogajanju še vedno sodeluje kot članica komisije. Tako kot drugi ocenjevalci posebno pozornost nameni videzu, vonju > v- ' \ ' V * - ID C; I llJL/ Ob prazniku občine z županjo Milenco Krajnc Kozje vedno bolj turistično razvito V Občini Kozje v zadnjem obdobju beležijo skokovit porast pobranih turističnih taks, vedno več je tudi ponudnikov, ki gostom omogočajo nastanitve. Da se bo območje še bolj turistično razvijalo, občina med drugim snuje projekte, s pomočjo katerih bo še bolj izkoristila dodano vrednost, ki jo nudi grad Podsreda. Vlagala bo tudi v gradnjo kolesarskih povezav. Med drugimi načrtovanimi projekti so tudi takšni, ki so pisani na kožo starejšim ter mlajšim občanom - za prve bo v občini zrasla enota doma starejših, za druge bo vrata odprl prizidek k vrtcu. TINA STRMCNIK Da je bilo obdobje od zadnjega občinskega praznika bogato z različnimi naložbami, pravi županja Občine Kozje Milenca Krajnc. »Lani smo na območju celotne lokalne skupnosti izpeljali nemalo število infrastrukturnih projektov. Naše kraje je še vedno zaznamovala epidemija koronavirusa, a smo znali stopiti skupaj in jo premagati. Veselimo se novih izzivov,« dodaja. Katere so bile največje naložbe na infrastrukturnem področju? Na državnem cestnem omrežju smo izpeljali celovito obnovo dvokilometrskega odseka Kozje-Podsreda, vključno z ureditvijo hodnikov za pešce. Pomemben projekt je obnova državne ceste Podsreda-Zele-zno. Še ena pomembna naložba je gradnja nadomestnega mostu pri Levstikovem mlinu v Podsredi. Občina je obnavljala še odseke lokalnih cest, in sicer na območju Gorjan, Starih Ključic in Buč. Veliko pozornosti smo namenili gradnji vodovodov. Zgradili smo dvokilometrski povezovalni vodovod na območju Osredka, tam je bilo zgrajeno še črpališče. Na vodovod se je priključilo osem gospodinjstev. Vodovodno oskrbo smo izboljšali tudi v naselju Ortni-ce. Pri sanaciji plazov, ki so ogrožali javno infrastrukturo, smo dobro sodelovali z okolj-skim ministrstvom. Lani smo sanirali plaz pri stanovanjski hiši v Zagorju pri Lesičnem in plaz v naselju Buče. Marsikaj novega je tudi na področju športa. Tako je, v sklopu projekta Dobimo se na igrišču smo uredili površine za igro, druženje in sprostitev. V vseh športnih parkih na območju petih krajevnih skupnosti smo uredili otroška igrišča ter postavili knjigobežnice. Obnavljamo Drage občanke, dragi občani! V vas vidim bogastvo dobrega, v vas vidim prihodnost. Zato sem ponosna in vesela, da smem živeti in deliti z vami delo, veselje in srečo. Iskrene čestitke ob prazniku Občine Kozje. Milenca Krajnc, županja atletsko stezo v športnem parku Kozje. Štiristo metrov dolga tartanska steza bo registrirana pri Atletski zvezi Slovenije. Urejene bodo tudi površine za skok v daljino, skok v višino s palico, met krogle. Nogometno igrišče je razširjeno tako, da omogoča izvedbo nogometnih tekmovanj na višji ravni. Naložba bo, če bodo vremenske razmere to omogočale, končana konec tega meseca. Veseliste, da vamje uspelo pridobiti mladega zdravnika, ves čas vlagate v obnovo zdravstvene postaje ... Zdravstvenemu področju in zdravstveni postaji v naši občini res namenjamo veliko pozornosti. Lani smo uredili zdravstveno ambulanto družinskega zdravnika. Obnove in razširitve je bila deležna soba za nujno medicinsko pomoč, kjer smo poskrbeli za novo opremo, poleg tega smo uredili še laboratorij. V čakalnici smo obnovili tlake, prenovili sestrsko sobo in zamenjali vse prezračevalne sisteme v zdravstveni postaji. Zagotovo je za zdravstveno oskrbo naših občanov najbolj pomembno, da se je za delo v naši občini odločil mlad obetajoč zdravnik. Sploh ker v Sloveniji zdravnikov močno primanjkuje. Očitno je vaša občina zanimiva za mlade družine. Otrok v vrtcu je toliko, da boste zgradili nov prizidek. Potrebe po vključitvi v vr-tčevsko varstvo so v naši občini vedno večje. Zato smo se odločili za gradnjo prizidka k Vrtcu Zmaj ček, kjer želimo zagotoviti prostor za dva nova oddelka. Naložba je ocenjena na približno 380 tisoč evrov. Trenutno čakamo na odobritev vloge za gradbeno dovoljenje. Dokler prizidek ne bo zgrajen, je dodaten oddelek za varstvo najmlajših urejen v našem večnamenskem centru. Starejšim ste omogočili uporabo brezplačnega prevoza, znanega kot Prostofer. Storitev Prostofer smo uvedli, saj so v naši občini tudi starejši, ki bi radi šli po opravkih, vendar nimajo možnosti uporabe javnega prevoza, prav tako za prevoz številni med njimi ne morejo prositi svojcev. Za sodelovanje pri projektu se je prijavilo devet voznikov prostovoljcev, česar smo v občini zelo veseli. Prav tako smo veseli, da so starejši možnost brezplačnih prevozov prepoznali kot koristno storitev, ki jo s pridom izkoriščajo. Doslej so prostovoljci opravili že več kot 150 prevozov. Za starejšebo najbrždo-brodošlo, da bo v Kozjem zrasla enota doma starejših. Je izvajalec del že izbran? Kdaj bodo na terenu zabrne-li stroji? Za dom, ki bo lahko sprejel 49 stanovalcev, smo najprej prioravili projektno dokumentacijo, zdaj smo izvedli javno naročilo za izbor izvajalca del. Postopek izbora se zaključuje. Kmalu pričakujem položitev temeljnega kamna. Dom naj bi začeli izvajalci graditi letos poleti, stavba naj bi bila zgrajena najkasneje do jeseni 2023, ko pričakujemo vselitve prvih stanovalcev. Ocenjena vrednost naložbe znaša 3,7 milijona evrov. Načrtujete še obnovo tako imenovane Mačkove hiše, kjer naj bi bila na voljo nova stanovanja, morda tudi za zaposlene v domu. Kako je zasnovan ta projekt? V Mačkovi hiši, ki je v občinski lasti, je predvidena ureditev šestih stanovanj s spremljevalnimi prostori, kot so shrambe in kolesarnice. Na upravni enoti že pridobivamo gradbeno dovoljenje, iščemo vire financiranja ali sovlagatelja, ki bi sodeloval pri projektu. Stavbo, ki je v zelo slabem stanju, bomo porušili in namesto nje zgradili povsem novo. Ta bo imela enako arhitekturno podobo, kot jo ima Mačkova hiša zdaj, pri tem smo upoštevali smernice Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine. Občina precej pozornosti namenja razvoju turizma. Zelo odmevna je bila ureditev nastanitvenih zmogljivosti na gradu Podsreda, ponudbo krepijo tudi drugi ponudniki. Z novimi nočitvenimi zmogljivostmi na gradu Podsreda smo razvili res zanimive turistične vsebine. O tem, kaj so te pomenile za razvoj naše občine, zelo slikovito govorijo številke. Med letoma 2008 in 2018 smo na območju občine pobrali približno dvesto evrov turistične takse. Od takrat beležimo skokovito rast omenjenih prihodkov.V leiu 2019 smo iz naslova takse zbrali malo več kot tisoč evrov, leto kasneje približno tri tisoč evrov, leta 2021 skoraj osem tisoč evrov. Med letoma 2008 in 2018 smo imeli v občini prijavljena dva ponudnika nočitvenih zmogljivosti. Lani je 11 turističnih ponudnikov ponujalo že 99 postelj. To je pokazatelj, da na področju razvoja turizma delamo dobro. Občani, ki so se odločili za oddajanje namestitvenih zmogljivosti, so prepoznali prednosti in kakovost našega območja. Odzivi ljudi, ki obiščejo naše kraje, so več kot pozitivni. Trudimo se tudi za razvoj drugih vsebin. Lani smo uredili pohodno pot iz Kozjega na Bredič čez Zmajev hrbet. Uredili smo pot iz Kozjega na Zupanov breg - drugi najvišji breg Vetrnika. Tam smo lani spomladi zasnovali razgledno točko, namestili panoramski daljnogled in postavili klopco ljubezni. Obiskovalce, ki prihajajo od blizu in daleč, tam razveseljuje še vetrna harfa. Morda snujete še kakšne vsebine za podsredški grad? Kakovost gradu je po mojem mnenju še vedno premalo znana ljudem s širšega območja. Zato smo pripravili nov projekt in ga prijavili na razpis kulturnega ministrstva. Če bomo uspešni, bomo vzpostavili še močnejšo povezavo med kulturno dediščino, turizmom in gospodarstvom. Naš namen je ustvariti nove turistične vsebine z dodano vrednostjo, ki nam jo omogoča grad. Urediti in opremiti želimo prostore za vrhunski protokolarni turizem, med načrti je vzpostavitev konferenčnih dvoran. V zgornjem gospodarskem poslopju želimo urediti sodobne in privlačne namestitvene zmogljivosti, kjer bo obiskovalcem na voljo tudi velnes. Radi bi uredili romansko kapelo in še nekatere prostore znotraj grajskih zidov. Turistično ponudbo želimo torej vzpostaviti še na višji ravni, vključno z gostinsko ponudbo. Vrata je lani odprlo novo središče za obiskovalce kozjanskega regijskega parka z interpretacijskim centrom. Kako ocenjujete njegovo delovanje? Središče, za ureditev katerega smo pridobili denar iz Evropskega kmetijskega sklada, obiskovalcem predstavlja naravo in kulturo našega območja. Tam so tudi recepcija in sprejemnica za goste ter trgovinica lokalnih izdelkov. V trgovinici svoje izdelke trenutno ponuja 36 pridelovalcev ali predelovalce hrane. Celotna ponudba središča je med obiskovalci dobro sprejeta. Na območju občine boste dobili poldrugi kilometer prve kolesarske povezave, in sicer na odseku Podsreda-Železno. Najbrž to ni nepomembno za razvoj trajnostne mobilnosti in turizma. Mislim, da so kolesarske povezave eden ključnih razvojih projektov. Občina Kozje želi na tem področju slediti skladnemu regionainemurazvojuter izkoristiti vse možnosti financiranja. Pripravljeno imamo projektno dokumentacijo za širitev kolesarskega omrežja iz smeri Železnega proti Koprivnici, kjer se bo slednje navezalo na kolesarsko povezavo v Občini Krško. Dokumentacijo imamo pripravljeno še za navezavo proti Bistrici ob Sotli. Za navezavo na kolesarsko omrežje v Občini Podčetrtek imamo pripravljene idejne zasnove. Upam, da bomo načrtovane projekte čim prej uresničili. Katere so najpomembnejše naložbe, ki jih bodo občani lahko spremljali v naslednjem obdobju? Pripravljenih imamo veliko projektov. Upam, da bodo na državni in evropski ravni prepoznali njihov razvojni pomen za naše območje in jih finančno podprli. Letos lahko poleg projektov, ki so bili že omenjeni, izpostavim še prestavitev avtobusnih postajališč v naselju Podsreda ter preplastitev državnih cest na območju Šonovega, Podsrede in Trebč. Obeta se ureditev krožišča v središču Kozjega. Ta projekt bo vključeval rušenje mostu pri bencinski črpalki in gradnjo nadomestnega mostu. Reka Bistrica bo uravnana, poskrbljeno bo za protipoplavne ukrepe, urejena bodo parkirišča pri šoli oz. pri večnamenskem centru. Urejeni bodo še hodniki za pešce in kolesarske poti na obeh straneh regionalne ceste v smeri proti krožišču pri poslovno-obrtni coni. Snujemo še več manjših projektov, ki bodo prav tako vplivali na kakovost življenja občanov. 32 OBČINA KOZJE PRAZNUJE 9 Irena Krajnc, dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Lesično »Šola mora biti srce kraja« »Ni bilo dneva, da ne bi rada šla v službo. Na čelu šole sem bila štiri mandate, ob sebi sem imela krasne učitelje, vedno smo se znali strokovno dogovarjati. Vsi smo vedeli, da je na prvem mestu učenec in da smo v šoli zaradi njega.« Tako pravi Irena Krajnc, dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Lesično, ki se je pred kratkim upokojila. Letošnja prejemnica srebrnega grba Občine Kozje je v Lesičnem prehodila pot od učenke, učiteljice do ravnateljice. Vmes je dve desetletji razredni pouk učila v III. osnovni šoli Celje. TINA STRMCNIK Za pedagoško izobrazbo se je odločila, saj je že zelo zgodaj spoznala, da jo veseli delo z otroki. Po pedagoški gimnaziji se je vpisala na mariborsko pedagoško akademijo, kasneje je pridobila še naziv magistrica manage-menta v izobraževanju. Ko je kot mlada učiteljica prvič stopila v razred, je imela veliko zanosa, svoje delo je opravljala z navdušenjem. Takrat je nadomeščala kolegico na porodniškem dopustu. »Zelo dobro sem se počutila. Učenci so me imeli radi, imela sem zelo dobre mentorje,« je dejala. Ob delu v razredu so jo močno zanimale še druge dejavnosti, kjer so lahko otroci poglabljali svoja zanimanja. Spodbujala jih je predvsem pri raziskovanju naravoslovja - skupaj so izvajali različne poskuse, izdelovali so naprave, krepili ročne spretnosti. Kot mentorica jih je pripravljala na različna tekmovanja. »Zaradi vsega naštetega sem zelo hitro postala pozorna na to, kakšne poklicne usmeritve imajo mladi. Mislim, da je v osnovni šoli treba nujno začeti pravočasno ugotavljati, kaj učence zanima. Pozoren je treba biti na vsakega posameznika in mu pomagati, da nadgradi tisto, kar ga veseli. Velikokrat ta močna področja učitelji zaznamo celo hitreje kot otrokovi starši.« Odkar je pred štiridesetimi leti začela svoje poslanstvo v šoli, se je na področju poklicnih usmeritev mnogo spremenilo, ugotavlja. Poklici, ki jih družba potrebuje danes, še zdaleč niso takšni, kot so bili nekoč. To, da se zahteve spreminjajo, je treba v šolstvu skrbno spremljati in upoštevati, poudarja. Učenje v naravi Odhod iz Osnovne šole Lesično v III. osnovno šolo Celje je bil precejšen korak, se spominja. Prišla je v veliko večjo šolo, ki je bila bistveno drugače organizirana. »Leta, ki sem jih preživela kot učiteljica razrednega pouka v Celju, so bila zelo lepa, dobro sem se razumela tako z učenci kot s starši. Po dveh desetletjih sem prisluhnila občutku, ki mi je govoril, da je čas, da se preizkusim še na drugem delovnem mestu,« je povedala. Medtem ko so učenci iz knežjega mesta lahko ob šoli obiskovali številne interesne »Šole so pomembne za soustvarjanje utripa v vsaki občini. V obdobju epidemije koronavirusa smo morali številne prireditve odpovedati. Pogrešali so jih tako obiskovalci kot otroci. Mislim, da se še niti ne zavedamo, koliko so učenci v preteklem obdobju izgubili.« Kot učiteljica razrednega pouka v Celju je vodila tudi tehnični krožek, kjer je učence spodbujala k izdelavi različnih izdelkov iz lesa in papirja. dejavnosti, slednjih v podeželskem okolju ni bilo. Ko je Irena Krajnc prevzela vodenje šole, je čim bolj skrbela, da je vanjo pripeljala najrazličnejše vsebine - od plesnih vaj do raziskovalnih krožkov. Izkoriščala je različne možnosti, ki jih je šoli ponujalo okolje. Velika prednost je bila narava. »Tesno smo sodelovali s Kozjanskim parkom. Stro- kovni sodelavci te ustanove so nam pomagali pri ureditvi učilnice na prostem, sodelovali smo pri vzpostavitvi mlake in zelenih zavetišč. Otroke so vse te vsebine, ki »Šola je še pomembnejša za manjše kraje. Včasih, ko se zapre kakšna podružnica, marsikatera vas izgubi svoj kulturni in družabni utrip.« smo jih vključevali v pouk ali v naravoslovne dneve, zelo zanimale.« Mlajši učenci so pod okriljem šole skrbeli za sadovnjak in se učili nege jablan. Starši so jim pomagali oblikovati edinstvene visoke grede, spletene iz trsja. Na teh gredah učenci še danes gojijo zelišča in zelenjavo. Vse, kar pridelajo, lahko pojejo. Prehod v prvi razred ni, kar je bil Dolgoletno ravnateljico so vedno zanimali projekti, namenjeni izboljšavi šolskega sistema in prenovi učnih načrtov. Prepričana je, da mora vsak, ki vodi šolo, skrbno slediti novostim in spremembam na področju izobraževanja. Kot ravnateljica je skušala učitelje pod okriljem šole čim bolj motivirati, jim omogočati izpopolnjevanje ter jih spodbujati k skupinskemu delu in povezovanju. »Pri učiteljih lahko podobno kot pri učencih takoj opaziš, kaj jih najbolj zanima. Naloga ravnatelja je, da spodbuja njihova močna področja in da njihove usmeritve poveže z vizijo šole. To omogoča rast vseh zaposlenih in prinaša dobre rezultate.« Na svoji koži je doživela prehod iz osemletnega v devetletno osnovnošolsko izobraževanje. Ko je bila sprememba uvedena, so vsa določila izvajali zelo dosledno, se spominja. Prehod v šolo je bil podoben obdobju male šole. V učilnicah prvega in drugega razreda so bili urejeni kotički za skupinsko delo. S prenovo učnih načrtov se je veliko spremenilo. Nekatere vsebine, ki so bile namenjene postopnemu 33 Osnovno šolo v Lesičnem je obiskovala kot učenka, kasneje je tam za leto dobila prvo zaposlitev kot učiteljica. Od tam jo je pot vodila v III. osnovno šolo Celje. Po dveh desetletjih dela v razredu se je v svoj domači kraj vrnila kot ravnateljica tamkajšnje šole. »Ves čas sem rada opravljala svoj poklic. Po dvajsetih letih poučevanja v Celju sem si želela, da bi lahko poučevala še odrasle, torej učitelje. Bila sem vodja nekaterih študijskih skupin ter vodja aktivov. Ves čas sem rada predajala svoje znanje.« navajanju na šolski sistem, so izginile, kar jo žalosti. »Otroci so morda za nekatere vsebine res dovzetnejši. Res je, da jim je tehnologija bližje kot generacijam, ki na primer računalnikov še niso poznale. A to nas ne sme zavesti. Tega, da od pr-vošolčkov zdaj zahtevamo razumevanje učne snovi, ki bi jo morali obravnavati šele v drugem razredu, ne podpiram.« Dodala je, da tudi številni učitelji opozarjajo, da so nekatere vsebine prvega razreda prezahtevne. Da bi se učni programi približali tistemu, kar so bili na začetki devetletke, bi moral po njenem prepričanju poskrbeti Zavod RS za šolstvo. Šola kot srce kraja Sogovornica poudarja, da je šola še posebej pomembna za utrip življenja manjših krajev, zato mora biti nujno vpeta vanj. Z lepimi občutki se spominja skrbno pripravljenih prireditev ob materinskem dnevu. Ali kulturnih bazarjev, ki so jih pod okriljem šole pripravili ob koncu leta. Učenci so radi sodelovali tudi na občinskih prireditvah. Učitelji so jim skušali prikazati, da so lahko v domačem kraju koristni in da lahko vplivajo na njegov razvoj. Med drugim so sodelovali s krajevno skupnostjo, s turističnim, kulturnim in z gasilskim društvom. Občinska uprava si po besedah Krajnčeve prizadeva, da bi bilo na območju Kozjega čim več delovnih mest in da bi se mladi po izobraževanju vračali domov. Seveda nekateri priložnosti najdejo tudi drugje. »Z velikim veseljem sledim temu, kam otroke vodi življenje. Številni med njimi so zelo uspešni,« pravi. Hvaležna je, da občina ustanoviteljica podpira delovanje šole in da sodelovanje prispeva k uspehu te izobraževalne ustanove. Bogata zgodovina šolstva Ponosna je na bogato zgodovino šolstva v kraju. Leta 2016 je minilo 550 let od začetka šolstva na Pilšta-nju, kjer sta nekoč delovala gimnazija in dijaški dom. Omenjena šola na vzpetini, ki je od Lesičnega oddaljena le kilometer, je namreč predhodnica Osnovne šole Lesično. Kraj je bil po besedah upokojene ravnateljice izjemno pomemben za razvoj Kozjanskega. Tamkajšnjo šolo so obiskovali tudi otroci iz Jurkloštra, Planine pri Sevnici in drugih krajev. Ker je bila šola premajhna, so leta 1964 zgradili novo v Lesičnem. Mladi, ki obiskujejo »novo« šolo, v sodelovanju s turističnim in kulturnih društvom vedno poskrbijo za prireditve, s katerim obeležijo pomembne obletnice, povezane z zgodovino šolstva. Šola v Lesičnem je bila nekajkrat dograjena. Veliko naporov je bilo vloženih v odpravo posledic neurja leta 2008, ko je bil uničen del strehe in poškodovan del parketa v telovadnici. Leta 2013 je bila stavba deležna energetske obnove. Krajnče-va pravi, da imajo tam učitelji in učenci izredno dobre pogoje za delo. Ta izobraževalna ustanova je opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, na voljo je omrežje Eduro-am. Učitelji zavzeto sledijo vsem novostim, zaradi česar so lahko učence, ko se je začelo šolanje na daljavo, hitro pripravili na spremenjen način dela. Rada je hodila v službo Ko letošnja prejemnica srebrnega grba Občine Kozje gleda na prehojeno službeno pot, so v ospredju predvsem lepi vtisi. Delo z mladimi ji je dalo drugačen pogled na svet. Zato ne preseneča, da ni bilo dneva, da Irena Krajnc ne bi rada odšla na delo. Vse svoje obdobje rav-nateljevanja si je prizadevala za ohranjanje stika z otroki. Vrsto let je vodila podaljšano bivanje, kjer so se vezi med njo ter učenci prvega in drugega razreda še močneje pre-pletle. »To, da smo z najmlajšimi vzpostavili zaupanje, je bilo zelo dragoceno. Zaradi tega smo lažje reševali morebitne težave, če so se pojavile v višjih razredih. Vrata moje pisarne so bila vedno odprta za pogovor - tako za učence, starše kot učitelje,« je povedala. Učenci so se od nje domiselno poslovili, saj so jo presenetili s posebno oddajo šolskega radia. Delovno aktivno obdobje je zapustila brez slabih občutkov. Skrbi jo le, da so mladi v obdobju epidemije koronavirusa ogromno izgubili. Opozarja, da so bili prikrajšani za dru- ženje, sporazumevanje in za nekatera temeljna znanja. Prepričana je, da je marsikdo izgubil tudi dragocene delovne navade: »Učenci so seveda otroci. Kadar imajo na voljo dve možnosti, navadno izberejo tisto, ki je lažja.« Na to, da ji zjutraj ni treba vstati in da ji ni treba oditi v službo, se še ni čisto navadila. Zjutraj še vedno pregleda elektronsko pošto. Vesela je, če jo pokliče kdo od nekda- njih sodelavcev. »Pogrešam šolo in učence, seveda pa ne pogrešam skrbi ter okrožnic, ki so prihajale pozno zvečer,« pravi iskreno. Prosti čas rada posveča svoji družini, zelo rada preživlja urice s svojimi štirimi vnuki. Veseli jo branje knjig, želi si kakšnega daljšega potovanja. Ob tem jo zanimata še tehnologija in fotografija. Da bi ji bilo dolgčas, se še zdaleč ne boji. Foto: Andraž Purg - GrupA »Če se učenec v šoli dobro počuti, so starši pomirjeni. V takšnih okoliščinah, ko v šoli vlada dobro vzdušje, smo lahko učitelji veliko bolj uspešni in ustvarjalni.« Ш KOZJANSKI DVOR RESTAVRACIJA-HOTEL KONTAKT 051 264 360 info@kozjanski-dvor.si DELOVNI CAS Ponedeljek ZAPRTO Torek - Nedelja 8.00-21.00 Kmetija SINKOVrČ jogurta v vseh Super in Hipermercatorjih po Sloveniji in F nekaterih marketih Kmetija Sinkovič Vrenska Gorca 4,3255 Buče 041 369 354 (b www.kmetijasinkovic.si © info@kmetijasinkovic.si 0 34 INFORMACIJE Najbolj slovenski koncert M |4# v" I M$ * L a- a % • $ f Nedelja, 24. april 2022, ob 18. uri, Dvorana Golovec, Celje Slovenske narodne pesmi bodo skupaj z vami igrali in prepevali: MODRIJANI l GADI l KLAPA SKALA l ANSAMBEL DAR IGOR IN ZLATI ZVOKI l ANSAMBEL OPOJ l KRIMSKI LISJAKI ANSAMBEL POGUM l ANSAMBEL GLAS l TRIO ŠUBIC ANSAMBEL TOMAŽA ROTA l SLOVENSKI ZVOKI l ANSAMBEL PIK ANSAMBEL JARICA l ANSAMBEL KLATEŽI l ANSAMBEL POLJANŠEK TOMAŽ PLAHUTNIK & RUDI ŠANTL l PRIFARSKI MUZIKANTI EROSI l ANSAMBEL PETKA l ANSAMBEL BANOVŠEK KVARTET SVIT i SLAVKO PODBOJ s prijatelji RADIO 'llAk !VENT24 prodaja vstopnic: 1 PETROL 1 Pošta Л-7 Slovenije i eventim število vstopnic je omejeno OTROCI POJEJO 35 cj Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je v projektu do zdaj prepevalo že več kot 2.300 otrok. Takole je mlade pevce pričakal studio Radia Celje. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Osma sezona predstavlja nove mlade glasove Že osmo leto zapored se v Sloveniji začenja projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Gre za projekt družbe Radio-Tednik Ptuj, s katero sodeluje tudi naša medijska hiša Novi tednik in Radio Celje. Tokrat vam predstavljamo pevske talente in mlade nadebudneže, ki so zapeli prvi v letošnjem projektu. Gre za učence iz Osnovne šole Hudinja, Osnovne šole Ljubečna in Osnovne šole Lava. SIMONA ŠOLINIČ Projekt je do zdaj tovrstni največji v Sloveniji, saj ga pripravljamo z občinami in osnovnimi šolami iz Podrav-ja, savinjske regije, osrednje Slovenije in Primorske. V sedmi sezoni smo se marsikaj naučili. Tako kot lani tudi v tem šolskem letu ne bomo na terenu. Nastopajoči nastope opravljajo v studiu Radia Celje. Skladbe bomo predva- jali na radiu, vsi nastopi bodo vidni na uradnih Facebook in Youtube profilih Radia Ptuj in Radia Celje. Skupna želja naše medijske družbe, otrok, glasbenih pedagogov in širše javnosti je, da bi projekt postal vseslovenski in da bi se vanj vključilo čim več osnovnih šol iz Slovenije. Iz leta v leto natečaj to tudi postaja, saj se projektu pridružuje vedno več osnovnih šol. Ponosni Projekt z veseljem podpirajo tudi v Mestni občini Celje. »Gre za projekt, ki mlade spodbuja, da se izražajo v maternem jeziku, da krepijo zavest o pomenu slovenske besede, ki je z globalizacijo pod pritiskom vpliva tujih besed, besedil in pesmi. Nujno je, da za takšen odnos do slovenskega jezika začnemo skrbeti že pri najmlajših generacijah, ki so zaradi družbenih omrežij, razširjenosti popularne kulture ter številne medijske ponudbe verjetno bolj podvržene moči najbolj razširjenih tujih jezikov, še zlasti angleščine,« pravi župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. In res, največ mladih iz prve skupine otrok, ki jo predstavljamo v tokratni številki Novega tednika, je zapelo pesmi v slovenščini. Še več, vsi so dejali, da je slovenščina zanje najlepši jezik in da so ponosni nanj. »Spodbujanje petja v slovenskem jeziku pri mlajših generacijah tudi krepi pripadnost skupnosti, družinsko povezanost, plemeniti vsakodnevno šolsko dejavnost in verjamem, da prinaša prijetne trenutke v šolski proces. Tudi zaradi tega, ne le zaradi velike tradicije mladinskega petja v našem mestu, kjer gostimo mednarodni pevski festival, je pomembno, da se v ta projekt vključi čim več celjskih osnovnošolcev. Veseli nas, da projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo postaja tradicionalen in vedno bolj priljubljen med mladimi, v osmi sezoni pa mu želimo še večjo odmevnost in še več nastopajočih,« je ob novi sezoni projekta še dejal Šrot. Generalni pokrovitelj: НЕЛМ/Х MANA CC CINKARNA SAZAS štore Osteel ine=l 36 OTROCI POJEJO Zala Grögl, 8. a-razred, OŠ Hudinja, pesem Ledena, Sid-dartha »Moji starši radi poslušajo Siddharto, a se pesem tudi meni zdi izjemno lepa. Nekaj časa sem se nagibala k petju angleških pesmi, ampak mi je slovenski jezik bolj všeč. Slovenske pesmi se tudi hitreje naučim. A je veliko odvisno od melodije in besedila. V prihodnosti se vidim kot igralka v gledališču. Že več let tudi sodelujem z gledališčem, saj se na odru počutim kot doma. Tudi gledališko šolo sem obiskovala. Ko sem na odru, se vživim v vlogo, kar mi ogromno pomeni.« Tai in Tim Holobar, 4. c- in 1. c-razred, OŠ Hudinja, pesem Ulala, BQL »Pesem sva izbrala, ker se nama zdi zelo lepa in zanimiva. Oba veliko pojeva doma, glasba naju je navdušila, ker sva jo veliko poslušala, zraven sva tudi pela. Trenirava rokomet, veliko časa preživiva skupaj, tudi igrava se rada skupaj na prostem. Ko bova odrasla, bova morda skupaj pela, čeprav trenutno ne veva, ali bi se tako zelo rada ukvarjala z glasbo. Raje imava računalništvo in rokomet, da prineseva še kakšno medaljo domov s tekmovanj.« Andrea Čulibrk, 2. a-razred, OŠ Lava, pesem Zgodba o prijateljstvu, Čuki »Pesem ima zelo lep naslov, prijateljstvo mi namreč zelo veliko pomeni, tudi prijateljev imam zelo veliko. Petje mi je zelo všeč, celo sama si izmišljujem pesmi, a ni nujno, da so v rimah. Gre za to, da rada pojem in si besedila sproti izmišljujem. Pri tem me poslušajo starši, pri čemer pojem tudi samo zase. V prihodnosti bom še pela, največ o ljubezni. Rada imam tudi atletiko, folkloro, v šoli pojem v pevskem zboru. Tudi gasilka sem, saj rada pomagam ljudem.« Vivian Yatta Antoni Jančič, 2. a-razred, OŠ Lava, pesem To mi je všeč, Nina Pušlar »Najprej sem mislila zapeti nekaj drugega, a sem si premislila. A sem se tudi novo pesem hitro naučila. Pojem zelo rada, a sta mi všeč tudi ples in drsanje. Tudi živali imam rada. Nasploh mi je blizu šport. Ko bom velika, bi bila rada babica v porodnišnici, ker so dojenčki tako >luštkani г i/wmyj/ KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 19. aprila. Geslo iz številke 14: Celje praznuje Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Jelka Podkraj-šek iz Ponikve, Marija Tisovec iz Celja in Marjan Drešček iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET V Žalcu zadišal ukrajinski boršč Člani Društva Ukrajincev v Sloveniji Bereginja in ukrajinski begunci v Žalcu so se pridružili projektu Mednarodnega štaba za pomoč Ukrajincem. S petnajstimi ukrajinskimi diasporami po Evropi so kuhali boršč. Pripravljali so ga po receptu znanega ukrajinskega kuharja Klopotenka, ki se jim je pri tem pridružil s pomočjo sodobnih spletnih tehnologij. Gre za najbolj znano ukrajinsko specialiteto, juho iz govejega ali svinjskega mesa, zelenjave in rdeče pese. Samo v Ukrajini poznajo več kot tristo različic boršča. V prostorih UPI Ljudske univerze Žalec je zadišala žalska različica. Ukrajinci po Evropi so s projektom simbolično izkazali podporo svojim rojakom v domovini in obenem širši javnosti predstavili svojo priljubljeno tradicionalno jed. ŠO Rada kleklja, izdeluje nakit in domačo kozmetiko Ukrajinci v Žalcu so prejšnji teden v prostorih ljudske univerze v znak podpore rojakom v domovini kuhali ukrajinski boršč. Glavna organizatorka je bila predsednica društva Berginja Galina Malovšek (desno). Ena najsodobnejših športnih trgovin v regiji Po nekaj mesecih, ko je Hervisova trgovina v Citycentru Celje delovala v okrnjenem obsegu, je prejšnji teden zasijala v novi podobi. Postala je ena najsodobnejših trgovin s športno opremo v regiji. Glede tega so se lahko prepričali tudi številni obiskovalci, ki so se v času odprtja mudili med policami. Zagotovo nad pomladno športno opremo, oblačili in drugimi pripomočki nista mogli ostati ravnodušni niti center menedžerka Ci-tycentra Celje Darja Lesjak in njena sodelavka, vodja marketinga Nena Horvat. Naš fotograf ju je v času vip nakupovanja dan pred uradnim odprtjem v fotografski objektiv ujel z vodjo celjske Hervisove trgovine Matejem Ornikom. NT Pred prenovljeno Hervisovo trgovino (z leve) center menedžerka Darja Lesjak, vodja Hervisove trgovine Matej Ornik in vodja marketinga Citycentra Celje Nena Horvat (Foto: SHERPA) Ko domišljija ne pozna meja Konec tedna so kristjani praznovali cvetno nedeljo, ki je na Ljubnem nekaj posebnega. V tem zgornjese-narskem kraju se je razvila tradicija izdelovanja posebnih, figuralnih cvetnone-deljskih »potic«. Izdelovalci k blagoslovu prinesejo edinstvene butari-ce, in sicer v obliki predmetov iz vsakdanjega življenja: živalskih motivov, kmečkih orodij in pripomočkov, sakralnih predmetov, v današnjem času tudi igrač in športnih pripomočkov, kot so ribiške palice, smuč, ski-roji. Po blagoslovu, ki ga je opravil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, je sledil dan odprtih vrat Zbirke ljuben-skih cvetnonedeljskih potic, ki si jih je ogledal tudi celjski škof. ŠO Mlekarna Celeia je razglasila 15. mlečno kraljico Zelene doline Slovenije. To je postala Aleksandra Matan iz Mengša. V letu, ko v mlekarni obeležujejo 80 let organiziranega odkupa mleka, kraljico čaka promocija slovenske mlekarske tradicije in mlečnih izdelkov. Poleg krone, lente in kraljevske obleke priznane domače oblikovalke Maje Štamol je v enoletno uporabo prejela tudi avtomobil znamke Peugeot. »Na izbor sem se prijavila, ker si želim v življenju marsikaj poskusiti in ker obožujem izdelke Mlekarne Ce-leia. Naziv mi pomeni nov korak na življenjski poti in tudi to, da če si nekaj močno želiš, lahko tudi to z nekaj truda uresničiš in dosežeš,« je po kronanju povedala nova mlečna kraljica, ki se ukvarja s petjem. Rada kleklja, izdeluje nakit in domačo kozmetiko. Letošnji poziv Mlekarne Celeia je ponovno naletel na izjemen odziv, saj se je nanj prijavilo 57 kandidatk. Strokovna skupina je Aleksandro izbrala med sedmimi finalistkami. Letošnje kronanje mlečne kraljice je bilo po dveh letih v živo. Direktor mlekarne Vinko But je med podelitvijo poudaril zavezo mlekarne k ponujanju zdrave tradicionalne hrane: »Mlečna kraljica z dejavnostmi promovira slovensko tradicijo pridelave mleka, ki jo moramo ohranjati, biti na njo ponosni in jo podpirati.« ŠO Razglasitev mlečne kraljice je bila po dveh letih ponovno v živo. Ajda Podlesnik s Svibnega pri Radečah je krono predala Aleksandri Matan iz Mengša. (Foto: Matjaž Očko) Pravih kolesarjev dež ni prestrašil Cvetna nedelja na Ljubnem je nekaj posebnega. Domačini k blagoslovu prinesejo unikatne butarice v obliki predmetov iz vsakdanjega življenja. (Foto: Franjo Atelšek) Slabša vremenska napoved kolesarjev ni odvrnila od vrtenja pedal. (Foto: SHERPA) Olimpijca na obisku Celjan Tim Mastnak in Velenjčanka Gloria Kotnik sta na materinski dan obiskala Občino Štore. Dobitnika olimpijske medalje sta dokazala, da se z vztrajnostjo, s trdim delom in s podporo družine lahko veliko doseže. Na tako velika športna dosežka so ponosni tudi zunaj meja občin, kjer živita. Štorski župan Miran Jurkošek jima je ob tej priložnosti čestital in dejal: »Ko se srečata rečni tok in skala, rečni tok vedno zmaga, a ne z močjo, temveč z vztrajnostjo. Bodita vztrajna, iskrena in srčna še naprej, veselimo se novih uspehov.« Timu in Glorii je simbolično podaril občinski priznanji - grba v barvah njunih olimpijskih medalj. NT Mestna občina Celje in Občina Laško sta ob sodelovanju Zavoda Celeia Celje in Stika Laško ter drugih partnerjev projekta kljub slabšemu vremenu izvedli prireditev Pomladno kolesarjenje. Z udeležbo so prireditev zaznamovali predvsem trije kolesarski klubi iz obeh občin. Zaradi slabše vremenske napovedi so kolesarsko sezono odprli zgolj kolesarji. Napovedanih dežnih kapelj so se očitno ustrašili vodilni predstavniki obeh občin in turistični delavci. Kot so pojasnili pri celjski občini, bi izvedba dogodka ob močnem dežju ali nalivu povzročila nemalo organizacijskih in logističnih težav. NT Tudi v Štorah so ponosni na dobitnika olimpijskih kolajn.