ozdarski vestnik Letnik 6Q, štievilka 5-6 cSN 0017-2723 UDK630 * 1/9 Z drugačnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa Jelovi lubadarji Poslovanje - ~~rushlh -,.a~l~~~ ,~~ podjetij v letu 2001 ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Ljubljana, september 2002 r'~~-- GOZDNO ~~ GOSPODARSTVO ~~- SLOVENJ GRADEC OD. - -gozdarstvo -odkup lesa -primarna predelava lesa -servis gradbene mehanizacije in kamionov -specializirana trgovina za gozdarstvo in vrtnarsko opremo DOBRE STVARI OSTAJAJO GOZDNO GOSPODARSTVO Slovenj Gradec d.d. Vorančev trg 1 2380 Slovenj Gradec tel.: (02) 88 43-332; fax: (02) 88 42-684 email: gozd.sl@gg-sg.si Gozdarski vestnik, letnik 60 • številka 5-61 Vol. 60 • Noo 5-6 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 234 STROKOVNE RAZPRAVE 235 Edo KOZOROG in Vojko ČERNIGOJ Uveljavitev kontrolne vzorčne metode v gozdnogospodarskem območju Tolmin 246 Mitja CIMPERŠEK Z drugačnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa 259 Maja JURC Najnevarnejši jelovi lubadarji (Pityokteines spinidens, P. curvidens, Cryphalus piceae) v Sloveniji 266 Miran HAFNER Primerjava habitatov jelenjadi (Cervus elaphus L.) in srnjadi (Capreo/us capreolus L) glede na nekatere ekološke dejavnike v južnem delu Jelovice z obrobjem GOZDARSTVO V ČASU 278 Darij KRAJČIČ Poslovanje panoge A 02 gozdarstvo , IN PROSTORU storitve v letu 2001 283 Marjan LIPOGLAVŠEK lnterforst 2002 -kongres in sejem 285 Mitja CIMPERŠEK Razvojni trendi evropskega gozdarstva na 1 nterforstu 2002 286 Tone LESNIK Tekmovanje lastnikov gozdov na sejmu v Gornji Radgoni IN MEMORIAM 287 Franc PERKO Miran Brinar 1909-2002 Tone LESNIK Šintli na razstavi na sejmu v Gornji Radgoni GozdV 60 {2002) 5-6 233 ~-------------- --~---------------Uvodnik 234 Gozdarstvo je kot dejavnost gotovo konservativno. In prav je tako. Veliko razlogov je za to. Toda do kje se držati načel, ki so mogoče že v odhajanju ali pa je njihov čas že minil. Tudi gozdarstvo se mora prilagajati novo nastalim razmeram in novim spoznanjem tako v svetu kot doma. Zato naj bi gozdarstvo kot pravijo nekateri politiki imelo pridih žlahtne konservativnosti. Nujnost ohranjanja tradicije kjer je to potrebno, se zavedati svojih korenin, a hkrati s pretanjenim posluhom slediti novostim. iskati nove boljše, racionalnejše poti, da bodo gozdovi kot naravno bogastvo lahko optimalno opravljali svojo večnamensko vlogo. Gozdovi morajo opravičiti sredstva, ki jih država, pa tudi posamezniki vlagajo vanje. To pa pomeni, da morajo poleg ekološke in socialne funkcije opravljati v optimalni meri tudi lesnoproizvodno funkcijo. Prav slednje, pa slovenski gozdovi v zadnjem desetletju ne opravljajo v optimalni meri, saj sečnje močno zaostajajo za možnim posekom. Če bi to sodili po vrednostnih kriterijih je rezultat še slabši, saj je žal od poseka izredno velik delež varstveno-sanitarnih sečenj, tako da je iztržek od ]esa ob večjih stroških še nižji. Ali že (sploh) tržimo rezultate skoraj štirih desetletij nege? Po tako velikem deležu slučajnih donosov in po majhnem deležu najvrednejših sortimentov pri poseku bi temu težko pritrdili. Ali (pre)dolge proizvodne dobe res omogočajo poleg drugih vlog tudi kvalitetno proizvodnjo lesa, ki lahko pokrije stroške nege? Meja med visoko vrednostno proizvodnjo v zadnjih desetletjih pro­ izvodnega obdobja na izbrancih, ali najlepših drevesih v fazi obnove sestaja in razvrednoten jem lesa na teh oseb kih v tem obdobju je zelo tanka, prepogosto to spoznamo prepozno, ko iz »lepih« dreves namesto najvrednejših sortimentov dobimo le povprečne .Trg je neizprosen, dobre cene in ugodne finančne rezultate bomo dosegli le s prodaja vrednih sortimentov. AJi je smiselno v nedogled odlašati z obnovo v prestarih sestojev? Na dobrih rastiščih, kjer je možno proizvajati kvaliteten les prav gotovo ne. Ali gremo v korak s časom na organizacijsko-tehnološkem področju gozdarstva? Ali ... ? Da borno dosegli optimalne rezultate morajo biti gozdarji tako ekološko kot tehnološko in ekonomsko razgledani. Gozdarji zaposleni v javni gozdarski službi morajo biti poleg ekologov tucli vsaj malo tehnologi, kot tudi ekonomisti; tisti v izvajalskih podjetjih pa poleg tehnologov in ekonomistov tudi ekologi. Podobno bi moralo veljati tudi za gozdarske pedagoge in raziskovalce. Mag. Franc Perko GozdV 60 (2002) 5-6 J Strokovne razprave GDK: 61 : 562.42: (497.12 *Ol) Uveljavitev kontrolne vzorčne n1etode v gozdnogospodarskem območju Tolmin Edo KOZOROG1 in Vojko ČERNIGOF Izvleček: V prispevku je analizirana racionalnost, natančnost ter uporabnost kontrolne vzorčne metode, kije bila vpeljana pred desetimi leti v gozdnogospodarskem območju Tolmin. Primerjava z drugimi statističnimi metodami in s klasično kontrolno metodo je pokazala, da kontrolna vzorčna metoda daje izredno ugodne rezultate v odnosu do stroškov oziroma porabe časa. Izpostavljene so tudi nekatere dileme povezane s to metodo in opisane nekatere praktične izkušnje, ki olajšajo terenske meritve. Ključne besede: Gozdnogospodarsko načrtovanje, kontrolna metoda, kontrolna vzorčna metoda, gozdna inventura, Tolmin. 1 UVOD V gozdnogospodarskem območju Tolmin smo med prvimi v Sloveniji začeli uvajati kontrolno vzorčno metodo (v nadaljevanju KVM), ki temelji na stalnih kontrolnih vzorčnih ploskvah (v nadaljevanju KVP) postavljenih na presečiščih Gauss-Krtigerjevega koordinatnega sistema. Leta 1990 je bila poskusna enota GGE Črni vrh, po 10 letih smo dokončali prvo meritev v celotnem območju, v treh gozdno­ gospodarsldh enotah pa meritve tudi že ponovili. Že na začetku smo se v območju odločili za osnovno kilometrsko 1mežo. Ocenili smo nanu·cč, da bomo z njo zadovoljivo »obvladali« celoten gozdni prostor vključno z gospodarsko manj pomembnimi gozdovi, kjer pa so mnogokje bolj poudarjene ekološke in socialne funkcije. V območju imamo 20.971 ha (15,1 %) panjevskih gozdov, 26.356 ha (19,0 %) varovalnih gozdov in 12.047 ha (8,7 %) pionirskih gozdov, ki so zajeti v večje gozdnogospodarske enote (tudi preko 10.000 ha). Na ostalih 57,2% površine v gospodarsko po­ membnejših in kvalitetnejših sestojih smo glede na pomembnost gozdov mrežo ploskev poljubno zgoščevali. Sprva je kazalo, da bo kilometrska nu·eža na nivoju Slovenije nekoč predpisana (obvezna). V kasneje sprejetem Pravilniku o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (1998-v nadaljevanju Pravilnik) je v 33. členu določeno »da vzorčna napaka ocene lesne zaloge za gozdove, za katere se lesna zaloga ugotavlja z vzorčnimi metodami, pri tveganju 5 o/o na ravni GE ne sme presegati 10 %, na ravni posameznega gospodarskega razreda pa 15 %«. Okularno je možno ceniti lesne zaloge v GozdV 60 (2002) 5-6 gospodarskih razredih, katerih rastišča imajo v poprečju proizvodno zmogljivost manj kot 4 m' na ha letno ali če gospodarski razred (GR) zajema gozdove z zelo nekakovostnim drevjem in nizko lesno zalogo. Po desetletju izkušenj smo zato analizirali prvotno zastavljene cilje (gostoto mreže, stra­ tificiranje ter vzorčno napako) in jih primerjali z določbami Pravilnika. Zaradi zelo dobrih podatkov o porabi časa smo lahko realno ocenili tudi racionalnost metode in jo primerjali z drugimi metodami na nivoju območja. Opisali smo tudi pridobljene izkušnje s kontrolno vzorčno metodo in nakazali dileme povezane s to metodo. 2 OCENA LESNIH ZALOG S KVM IN PRIMERJAVA Z DRUGIMI STATISTIČNilVII METODAMI V Sloveniji imamo s statističnimi kontrolnimi vzorčnimi metodami 17 let izkušenj z začetkom popisa propadanja gozdov s 6-drevesno metodo stalnih ploskev, izjema je le gozdnogospodarsko območje Bled, kjer so KVM vpeljali že pred 31-tinu leti. Zato ne moremo reči, da metoda ni bila predhodno preizkušena. V zadnjih 15 letih je bil zastavljen koncept zbiranja informacij na posa­ meznih nivojih. To področje trenutno urejata 1 E. K., univ. dipl. inž. gozd., vodja odseka za gozdno­ gospodarsko načrtovanje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin ~V. Č., univ. dipl. inž. gozd., namestnik vodje odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmjn 235 Kozorog, E. in Černigoj, V.: Uveljavitev kontrolne vzorčne metode v gozdnogospodarskem obmoeju Tolmin Pregleduicu 1: Sranje različnih nivojev kontrolnih vzorčnih ploskev na območju OE Tolmin Mreža Nivo Izvajalec Pogostost Število Prvi po GK Vrsta popisa informacije popisa popisa (leta) točk Popis 16X6 Bioindikacijske točke Evropska skupnost GIS 1 4 1985 4X4 Monito1ing propadanja g. ekosistem. Fitogeogr. reg. GIS & ZGS 3-5 89 1985 2X2 Popis objed. mladja in pom.potenc. Strat. v območju ZGS -Krajev. enote 2 250 1996 lXI Kontrolna vzorčna metoda GG enota ZGS -Odsek IT 10 1.326 1990 zgostitve Kontrolna vzorčna metoda Strat. v enoti ZGS-Odsek II 10 4.083 1990 Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdno­ gojitvenih načrtih in Pravilnik o varstvu gozdov (2000). Posamezne nivoje vzorčeJ!ia je zelo težko primerjati med seboj, saj so take primerjave lahko zavajajoče. Posamezne metode imajo namreč različne nivoje popisovanja, izvajajo ga različno usposobljen in motivirani kadri. ki bolje ali slabše pozn~o teren. Nekatere ploskve se popisuj ejo prvič , pri drugih je popis že vpeljan. Nekatere točke so (bile) na terenu označene, druge pa morajo biti čim bolj prikrite. Vse to vpliva na učinek pri popisu, uporabnost vzorčenja pa je bistveno različna. Pri nižji stopnji vzorčenja je uporabnost le na nivoju Slovenije ali regije, v najbolj zgoščenih mrežah pa na ni vo ju majhnih gospodarskih razredov, s korekcijami pa zadovoljivo izboljšamo okularne cenitve tudi na nivoju odsekov, kar je za operativno usmerjanje in spremljanje gospodaJ.jenja z gozdovi ključnega pomena. Ker je bil Pravilnik sprejet proti koncu prvega desetletja uvajanja KVM smo v območju ohranili sicer neobvezna kilometr sko mrežo, z zgošče­ vanjem ploskev v kvalitetnejših gospodarskih razredih oziroma stratumih pa smo se p1ilagodili sprva priporočenim, kasneje tudi predpisanim vzorčnim napakam. Ocenjujemo, da so izkustveni normativi pri izmeri KVP za tolminsko gozdnogospodarsko območje nekoliko višji, kot drugje po Sloveniji zaradi težjih terenskih razmer v alpskem in predalpskem svetu. Podatki veljajo za prvo izmero, upoštevani pa so tudi priprava, vnos in obdelava podatkov. Na podlagi meritev v treh gozdno­ gospodarskih enotah je poraba časa pri drugi meritvi skupaj upoštevajoč kabinetna dela za 10- 30% nižja). Korekcija okularnih cenitev lesnih zalog in prirastka je potekala dvofazno. V gospodarskih razredih z zgoščeno mrežo KVP je bila korekcija zadovoljivo izvedena že na nivoju gozdnogo­ spodarske enote. V ostalih gospodarskih razredih, kjer je bila merjena le kilometrska 1m·eža pa povsod ni bilo mogoče zagotoviti korektne korekcije, zato je bila v teh gospodarskih razredih opravljena dodatna korekcija še na nivoju območnih gospo­ darskih razredov, s čimer je bila bistveno izboljšana ocena lesnih zalog in prirastkov tudi v najslabših gozdovih. Glede na to, da so bile izračunane nove (nekoliko višje) proizvodne sposobnosti rastišč, bomo morali v bodoče zgostiti mrežo vzorčenja še v gospo­ darskih razredih primorska, podgorska in alpska bukovja, v ostalih gospodarskih razredih pa po 33. členu Pravilnika to ne bo potrebno ))zaradi nekakovostnega drevja in nizke zaloge«. Izkustveni normativi kažejo, da je poraba časa za kilometrsko mrežo za okoli 68 % večja na posamezno točko, vendar je resolucija t6 krat večja, kot pri najbolj zgoščeni nu·eži. To pomeni, da je na isto površino kilometrska mreža še vedno skoraj 10 krat cenejša, kot zgoščena mreža. Vendar je mogoče pri tej rmeži zagotoviti plimerno vzorčno napako le v gozdovih slabše kvalitete, ki so zajeti v večje Preglednica 2: Priporočene mreže zgostitev v OE Tolmin ter izkustveni normativi v prvem desetletju Meža Resolucija Gospodarski razredi Izkustven i ,normativ3 250 x 250 6,25 Jelova bukovja, jelovja, smrekovja 4,4 h/ploskev 1.000 x 25.0 25,00 Primorska, kisloljubna, podgorska, gorska, 500 x 250 12,50 alpska in visokogorska bukovja l. 000 x l. 000 100,00 Varovalni gozdovi, panjevci in pionirski gozdovi 7,4 h/ploskev 3 Izkustvcni normativ velja za prvo meritev za oba popisovalca, v njem pa so upoštevani tudi priprava in vnos podatkov ter obdelava. 236 GozdV 60 (2002) 5-6 z Kozorog, E. in Černigoj, V.: Uveljavitev kontrolne vzorčne metode v gozdnogospodarskem območju Tolmin Preglednica 3: Ocena napake in korekcijski faktmji lesnih zalog po območnih gospodarskih razredih Število ±E Faktor Mreža Gospodarski razred oz. stratum ploskev (%) korekcije Zgostitev 30200 Primorska bukovja 258 9,4 1,19 *250 x 1.000 30300 Kisloljubna bukovja 311 8,5 o *250 x 500 30400 Podgorska bukovja 288 9,3 1,40 250 x 1.000 30500 Gorska bukovja 1.037 6,0 o *250 x 500 30601 Jelova bukovja dobrih rastišč 1.755 3,0 o 250 x 250 30602 Jelova bukovja slabih rastišč 774 4,5 o 250 x 250 30700 Visokogorska bukovja 176 9,8 o 250 x 250 30800 Alpska bukovja 59 19J 1,40 - 30900 Listnati gozdovi gričevij 100 10,9 o - 56360 List.g.gričevij mešani z robinijo 211 13,8 1,35 - 50920 Lisr.g.gričevij s termofilnim.i listavci - 60000 Gozdni rezervati 317 12,1 1,19 - 70000 Varovalni gozdovi - 80840 Pionirski gozdovi na flišu 70 23,2 1,33 - 82112 Pionirski gozdovi na apnencu 53 20,1 1,38 - Skupaj vsi gozdovi (km mreža) 1.326 4,8 1,26 Skupaj vsi gozdovi (vse ploskve) 5.409 2,1 *V območnih gospodarskih razredih z neenotno mrežo vzorčenja smo morali korekcije opraviti le s kilometrsko mrežo. saj nobeden izmed dostopnih programov ne upošteva resolucije vzorčenja. ~------------ ---- ------------------~ Slika 1 : Kilometrska mreža SVP v gozdnogospodarskem območju Tolmin (poskusna gozdnogospodarska enota Črni vrh je označena sivo) GozdV 60 f2002? 5-6 gozdnogospodarske enote (tudi nad LO.OOO ha). To je tudi najracionalnejši način obvladovanja zelo velikih napak (tudi preko 30 %), ki nastajajo pri okularnih cenitvah v teh scstojih . Obdelava podatkov na nivoju območja je pokazala, da nastopajo največje napake prav v malodonosnih gozdovih (panjevski, pionirski gozdovi), ki obsegajo 42,5 % območja. Kljub temu, da je lesnoproizvodna funkcija v teh gozdovih manj pomembna (2. in 3. stopnja poudarjenosti) pa je korektna ocena lesnih zalog in drugih podatkov tudi v teh gozdovih pomembna zaradi drugih funkcij, ki se pojavljajo v teh gozdovih (biotopska, varovalna, zaščitna in nekatere socialne funkcije). Zato menimo, da je zelo dobra ocena lesne zaloge in p1irastka v vseh gozdovih v območju opravičila nekoliko višje stroške za pokritje celotnega prostora s kilometrsko mrežo. Iz ploskev je mogoče pridobiti tudi vrsto drugih informacij o stanju biotske raznolikosti (debelinska struktura drevja, delež odmrle lesne mase, poškodovanost drevja, ipd.), iz merjenih višin pa bi se dalo po gospodarskih razredih izboljšati tudi oceno tarif. V letih 1971-1991 je bila lesna zaloga večinoma okularno ocenjena, razen najboljših gozdov, ki so bili polno preme1jeni. Razvoj lesne zaloge, kot je Kozorog, E. in černigoj , V.: Uveljavitev kontrolne vzorčne metode v gozdnogospodarskem območju Tolmin OBMOČNI 1971 OBMOČNI OBMOČNI OBMOČNI NAČRTI BILANČNA BITIERLICH DREVESNA 1981 1991 2001 GGE 2001 2001 1995 1995 Slika 2: Razvoj lesne zaloge in primerjava z različnimi metodami (m·'/ha) prikazana v območnih načrtih se v prvem desetletju ujema z bilančno metodo, v letih 1981-1991 pa se lesna zaloga praktično ni povečala kljub sorazmerno visoki akumulaciji prirastka. V zadnjem desetletju bi morala biti lesna zaloga po bilančni metodi 171 m3/ha, lesna zaloga ugotovljena s KVM pa je 203 m3/ha. Razlika 32 m-1/ha (oziroma 15,8 o/o sedanje lesne zaloge) je nastala zaradi spremenjene metode izmere lesne zaloge. Za približno toliko je bila lesna zaloga podcenjena v vseh desetletjih doslej. S korekcijami po območnih gospodarskih razredih se skupna lesna zaloga v območju statistično zelo dobro ujema z rezultati vzorčenja (6-drevesna metoda in Bitterhch) ob monitmingu poškodovanosti gozdnih ekosistemov (HOČEVAR 1997), ki so sicer zaradi nižje stopnje vzorčenja obremenjene z večjo napako na nivoju območja (E% = 20). Primerjava je zanimiva še posebej zato, ker so me1itve stare okoli S let, to pa je tudi poprečna starost podatkov iz stalnih vzorčnih ploskev (meritve potekajo ob obnovah načrtov gozdno­ gospodarskih enot preko celega desetletja) . Primerjali smo tudi prirastek, ki je bil pri monit01ingt1 poškodovanosti gozdnih ekosistemov merjen že večkrat z zaporednimi meritvami in ugotovili, da je korigiran prirastek v območnem načrtu celo nekoliko višji (za 0,87 m3/ha oziroma 238 17 %), kot ga izkazuje monitoring poškodovanosti gozdnih ekosistemov. Odstopanja so najvišja v gospodarskih razredih v katerih je bilo manj podatkov pri določanju prirastnih procentov, zato je možno, da v teh gospodarskih razredih prirastek trenutno nekoliko precenjen. Rezultati različnih statističnih metod kažejo zelo dobre rezultate znotraj svojih intervalov zaupanja: Med Bitterlichom (n = 91, Lz = 188,91 -245,25 mJfha), 6-drevesno metodo (n = 91, Lz = 223,13 m3/ha) in KVM (n = 5.409, LZ = 198,35-206,85 m-1/ha) je razlika v srednjih vrednostih lesnih zalog sorazmerno majhna. Pokrivanje intervalov zaupanja vliva dodatno zaupanje v statistične metode. 3 PRIMERJAVA KONTROLNE VZORČNE METODE S KLASIČNIMI METODAMI INVENTURE Za gozdarstvo je značilna dolgoročnost proizvodnje in dolgoročna naravnanost ciljev in ukrepov v gozdu, zato ni čudno, da je ena izmed najbolj konzervativnih dejavnosti. V saka nova metoda je kar nekaj časa izpostavljena budnim očem strokovne kritike. To velja še zlasti za KVM, ki je GozdV 60 (2002) 5-6 Kozorog. E. in Černigoj. V.: Uveljavitev kontrolne vzorčne metode v gozdnogospodarskem obmo čju Tolmin Pregleun.ic:a 4: Prime1java porabe časa med KVM in drugimi klasičnimi 1netodami Polna premerba Kontrolna vz. metoda druge metode' skupaj Obdobje ure ha ddef ur/hu ure Št. ploskev Delež Ur/ploskev ure ha ddcž ur/ha ure ha delež 1981-90 48.863 7.833 6,3 6,2 o o o o 17.949 13.005 10,5 1,4 66.812 20.838 16,8 1991-00 80 9 o 8.6 28.3816 5.409 100 5.25 o o o o 28.461 138.242 100 ~ Poleg polne premerbe so se uporabljale največ Biterlichova metoda in 6-drevesna metoda. 5 Delež izmerjenih gozdov v območju z določeno metodo in skupaj. 1' V porabi časa so zajeta tudi kabinetna dela (pripravljalna dela in obdelava podatkov). postavila nove temelje ne samo gozdni inventuri, ampak gozdnogospodarskemu načrtovanju na principu kontrolne metode v celoti. Zato smo izvedli primerjavo najprej s klasičnimi metodami gozdne inventure, zlasti s »kraljico« klasične kontrolne metode -polno premerbo, ki je bila še v preteklem desetletju najpomembnejša in najzanesljivejša metoda. Primetjavaje bila izvedena za vse gozdove na nivoju območja med desetletjema 1981-1990 in 1991-2000, ki sovpadata z veljavnostjo zadnjih dveh območnih gozdnogospodarskih načrtov. Za prvo desetletje je značilno, daje bila prejšnja organiziranost gozdarstva na višku tako v pogledu obsega sečenj, kot vlaganj v gozdove, zato je bilo denarja za gozdnogospodarsko načrtovanje relativno veliko. Za drugo desetletje je značilna reorganizacija gozdarstva zaradi prehoda s planskega na tržno gospodarjenje. Zaradi zvišanja cene delovne sile je celotno Evropo zaznamovalo tako imenovano >>zapiranje škarij«. Z razvojem računalniške, satelitske in druge sodobne tehnologije je to desetletje tudi v gozdarstvu prineslo kar nekaj novosti. Ena izmed njih je gotovo kontrolna vzorčna metoda, ki paje tesno povezana z ostalimi novostmi: razvojem digitalne tehnike in s tem uvajanje zahtevnih statističnih obdelav, uporabnostjo digitalnih ortofoto in satelitskih posnetkov, ter digitalne kartografije. S tem so se odprla vrata novemu, celovitejšemu giedanju na gozdni prostor, tudi »od zunaj«, kar olajša večnamenskemu in trajnostnemu gospodarjenju prilagojeno načrto­ vanje in usmerjanje gozdov. Poenostavljena Preglednica 4, ki temelji na skrbno vodenih podatkih znotraj službe za urejarUe gozdov že več kot dve desetle~i, kaže naslednja dejstva: • V prvem desetletju je bila poraba časa za meritve gozdov 2,3 krat večja, kot v drugem desetletju, GozdV 60 (2002) 5-6 vendar je inventura v prvem desetletju zajela le 16.8 % gozdov, v drugem desetletju pa z različno stopnjo vzorčenja vse gozdove v območju. • Napaka meritve v prvem desetletju ni znana, napaka meritve (E %) v drugem desetletju pa je na nivoju območja 2,1 %, na nivoju območnih gospodarskih razredov 3 -23 %, na nivoju gozdnogospodarskih enot 6-30% (zaradi večje variabilnosti sestojev je tu napaka večja), na nivoju gospodarskih razredov znotraj go­ spodarskih enot, kjer je bila merjena zgoščena mreža KVP, paje napaka pod 15% (okoli 36% območja). • V prvem desetletju je bilo s sorazmerno velikimi stroški izme1jeno s polno premerbo le 6,3% vseh gozdov, z drugimi nestatističnimi vzorčnimi metodami še dodatno 10,5 % gozdov, v vseh ostalih gozdovih pa je bila izvedena le okuJarna cenitev. Rezultat tega je, da je bila lesna zaloga v poprečju podcenjena za okoli 15 %, v slabših gozdovih pa celo do 30%. Seveda so razmere v najboljših gozdovih, kjer so vlaganja sredstev v inventuro upravičeni, nekoliko drugačne. Kot primer naj navedemo enoto Trnovo z najbogatejšo tradicijo gozdnogospo­ darskega načrtovanja v Sloveniji. V njej je bilo v prvem desetletju polno preme1jeno le 1.389 ha oz. 32 %vseh gozdov, porabljeno pa je bilo lO.Ol3 ur oziroma 7,2 uri na hektar. V drugem desetletju je bila izme1jena zgoščena mreža 250 x 250 na celotni površini (kar je zagotavljalo na nivoju GGE 3,8 % napako, na nivoju gospodarskih razredov oz. stratumov pa v poprečju 4,5 % napako). Kljub temu je bilo porabljeno Je 2.450 ur, kar je 4 krat manj kot pri polni premerbi! Menimo, da zgornji podatki nazorno kažejo prednosti kontrolne vzorčne metode, med katerimi 239 ur/1 3; O, Kozorog, E. in černigoj, V.: Uveljavitev kontrolne vzorcne metode v gozdnogospodarske m obmoeju Tolmin izstopa izmera celotne površine gozdov s potrebno zgoščeno mrežo glede na pomen gozdov, znana napaka in izjemna racionalnost glede na klasično kontrolno metodo. Kot uporabna in povsem zadostna se je pokazala tudi v malodonosnih gozdovih z nižjo stopnjo vzorčenja ob pogoju, da so stratumi dovolj veliki, kar pa je mogoče zagotoviti le pri večjih gozdnogospodarskih enotah oziroma na nivoju območja. Zato pomenijo statistične metode nov zagon za kontrolno metodo pri gozdnogospodarskem načrto­ vanju nasploh v Sloveniji, saj je bi la prej ta omejena le na najboljše gozdove, ki so bili polno premerjeni. Za kontrolno metodo so namreč bistveni zlasti trije pogoji: zanesljiva inventura , ki se mora ponoviti po določenem obdobju, definirani cilji (ki so se skozi obdobja precej spreminjali, večinoma nikoli pa tudi dosegli, zato so nam ti, realno gledano, le orientacija) in spremljanje oziroma evidenca gospodarjenja. Prvi pogoj smo doslej lahko ustrezno zagotavljali le s polno premerbo, ki pa se je lahko -zaradi izjemnih stroškov izvajala le na zelo majhnem delu slovenskih gozdov. 4 IZKUŠNJE OB PRVI PONOVITVI MERITEV NA PRIMERU POSKUSNE ENOTE ČRNI VRH V letu 1999 smo se v tolminskem gozdnogospo­ darskem območju prvič srečali s ponovitvijo meritve na stalnih vzorčnih ploskvah. Z rahlo negotovostjo smo se zgodaj spomladi začeli pripravljati v pisarni, ter se ob koncu maja odpravili na teren. Brez večjih težav in z vedno večjim zaupanjem smo meritve uspešno zaključili v začetku septembra . Glavnino ploskev je izme1ila »stalna« skupina s strokovnim sodelavcem in figurantom , del ploskev pa je izmeri la »pliučena« skupina s študenti gozdarstva. Meritve je spremljal in nadziral strokovni svetovalec, nosilec načrta enote Črni vrh za obdobje 2000-2009. Ob dobri skici dostopa in natančni postavitvi ploskve pri prvi meritvi je iskanje točk pri drugi meritvi enostavno, saj srno v enoti Črni vrh od 422 postavljenih ploskev »izgubili« le eno točko, ki smo jo morali ponovno izmeriti. Pri tem je šlo vetjetno za grobo napako, ki je najpogostejši vzrok, da ploskve ne najdemo na terenu. Z iskanjem točk in premiki nismo izgubljali veliko časa, saj srno izmerili v povprečju 5,1 ploskev na dan. Pri tem smo upoštevali samo delo na terenu z dvema skupinama merilcev. Po pričakovanju je stalna ekipa naredila skoraj eno točko več na dan kot skupina, kjer je bil vodja študent gozdarstva (podobno opažamo tudi v drugih GGE). Z dnevnim učinkom lahko potrdimo izkustveni normativ 5-6 ploskev na dan, kot pri drugi izrneii GE Ravnik (KUŠAR 2001), kjer so podobne terenske razmere. Če k izmerjenirn ploskvarn dodamo še porabo časa za pripravljalna dela v pisarni ter ure za uvajanje in nadzor je skupni učinek 3,5 ure na ploskev. Pri prvi izmeri KVP so porabili okoli 2.550 ur, od tega na terenu 1.854 ur, tako da je bil učinek skupine 3,6 ploskve na dan. Pri drugi izmeri je bila poraba časa na terenu kar za 29% manjša, pri pripravi podatkov, uvajanju in nadzoru pa smo pri drugi meritvi porabili le 25 %časa v primerjavi s prvo meritvijo, saj smo pri ponoyni izmeri uporabili prvotne obrazce. Manj časa srno porabili tudi pri vnosu podatkov, saj jih v bistvu le dopolnimo z novimi premeri, novimi drevesi ter spremembami glede socialnega položaja, kako­ vosti in zdravstvenega stanja dreves. Poudariti velja, da se podatki nanašajo le za GGE Črni vrh, ki je bila pred desetimi leti poskusna enota, zato je bilo takrat veliko več uvajanja in kontrole, delo pa je spremljalo več težav kot sedaj, ko je delo že povsem utečeno . Pri drugih enotah pričakujemo Preglednica 5: Struktura porabljenega časa za ponovno izmera na KVP Vrsta dela Izvajalec Ure Delež v% Št. ploskev ·Učinek Uvajanje in nadzor Str. svetovalec 48 3,2 Pisarniška dela Str. sodelavec 122 8,2 Meritve I. skupina Str. sodelavec s figurantom 772 51,8 264 5,5 pi/dan Meritve Il. Skupina Šrudent gozdarstva s figurantom 548 36,8 158 4,6 pi/dan Skupaj 1.490 100,0 422 5,1 pi/dan 240 GozdV 60 120021 5-6 7 Kozorog, E. in Čern igoj, V.: Uveljavitev kontrolne vzorčne metode v gozdnogospodarskem območju Tolmin Preglednica 6: Struktura ponovno izmerjenih dreves Koda Status dreves Število dreves o Brez sprememb 5.220 1 Posek 569 2 Sušice, podrtice 149 3 Vrast nad 10 cm 652 4 Meritev na dodatni ploskvi 14 5 Napačen premer 38 3 Vrast nad 30 cm 195 Skupaj 6.835 manjšo razliko v porabi časa med prvo in drugo meritvijo, zlasti v alpskem in predalpskem svetu, kjer bo zaradi slabših izhodišč porabljeno bistveno več časa za iskanje ploskev. Izračun prirastka je pri ponovni izmeri gotovo najzanimivejši parameter , ki ga lahko ovrednotimo na podlagi konkretne izmere dveh premerov na istem drevesu v določenem časovnem zaporedju. Ob drugi izmeri smo tako obravnavali 6.837 dreves, od tega smo jih 6.067 ali 88,7 o/o upoštevali za izračun prirastnih nizov. Le 38 dreves je imelo napačno izme1jen premer (0,6 %), ostala pa sodijo med posekana , posušena ali izruvana drevesa. Za napačno izmerjen premer smo šteli drevesa, kjer je bil prvi premer večji kot drugi (32 dreves) ali pa, ko je bil drugi premer za več kot l5 cm večji kot prvi ( 6 dreves). V prime1javi s prejšnjimi metodami izmere in izračuna prirastka imamo sedaj neprimerno boljšo bazo podatkov za korektno in statistično utemeljeno oceno prirastka. Z razliko v premerih ponovno izmerjenih dreves lahko brez večjih težav izra­ čunamo prirastek, vendar je to prirastek preteklega obdobja med dvema meri tv ama, mi pa potrebujemo dobro oceno prirastka za naslednje desetletje. Ena od možnosti je uporaba tarifno diferenčnih odstotkov, oziroma prirastnih nizov s katerimi lahko dobimo dobro prognozo, kako bodo sestoji priraščali v naslednjem desetletju izraženo od izmerjene lesne zaloge. Metoda nam dobro služi tudi za preverjanje evidence poseka (čeprav je napaka 4x večja) sušenja in poškodovanosti gozdnega drevja in številnih drugih sestojnih parametrov. GozdV 60 12002? 5-6 Delež v številu Delež v Volumen Volumen dreves (%) Volumnu(%) 2000 (m3) 1990 (m3) 76,3 95,1 5.483,8 3.760,3 8,3 0,0 0,0 527,9 2,2 0,0 0,0 36,8 9,5 1 ,2 70,6 0,0 0,2 0,2 14,3 0,0 0,6 0,7 42,5 26,4 2,9 2,7 157,6 0,0 100,0 100,0 5.768,8 4.351,7 5 OPERATIVNE IZKUŠNJE S KONTROLNO VZORČNO METODO Popis se je izvajal na podlagi enotnih navodil za celotno Slovenijo (HOČEVAR 1990). Pri tem smo naleteli na nekatere težave povezane s težkimi terenskimi razmerami v območni enoti (zlasti v alpskem svetu), včasih pa tudi z nepopolnimi navodili. V teh primerih smo ))razvili« nekaj praktičnih izboljšav, ki so nam bistveno olajšale delo na terenu. Izkušnje s popisovalci: V zadnjih letih srno opremili štiti skupine z najkvalitetnejše opremo, od tega imamo dve ekipi, ki ju vodita izkušena strokovna sodelavca, dve pa v celoti kombiniramo s študenti gozdarstva . Zlasti pri slednjih je potreben vsaj na začetku primeren nadzor, občasno pa tudi p1i stalnih, preizkušenih skupinah. Na splošno velja, da so skupine s stalnim vodjem dokaj zanesljive , dobro poznajo teren, motiviranost za delo pa je zaradi monotonosti popisa (iz leta v leto traja popis preko cele sezone) in nenazadnje izjemno nizke plače (to je najnižje plačano strokovno delovno mesto na ZGS) nekoliko nižja. Skupine s študenti gozdarstva imajo (vsaj na začetku) nekoliko večjo motivacijo, vendar ne poznajo terena, zanesljivost pri popisu pa je kljub sveže mu teoretskemu znanju nekoliko slabša. Seveda so v obeh primerih velike razlike med posameznimi popisovalci. Priporočena oprema: Za popis smo večinoma uporabljali priporočeno opremo (HOČEVAR 1990). V Alpskih predelih zaradi težavnih prehodov (popisovalec potrebuje velikokrat proste roke) priporočamo uporabo pi metra namesto premerke . Pri tem velja načelo, da mora biti opravljena medtev z istim instrumentom v vsej gospodarski enoti, pri ponovni izmed pa mora biti uporabljen isti instrument. 241 Kozorog, E. in Černigoj, V.: Uveljavitev kontrolne vzorčne metode v gozdnogospodarskem območju Tolmin Za merjenje višin dreves in nakJonov se je izkazal za zelo praktičen kombiniran Suuntov dendromeler PM-511520 D (višina dreves in naklon v stopinjah) brez ptizme za odčitavanje do drevesa (ta podvoji ceno instrumenta!) . Racionalneje in natančnejše je namreč merjenje oddaljenosti do drevesa kar s tračnim (vzmetnim) men·om, saj je v gostih sestojih prizma nezanesljiva, poraba časa pri tem pa velikokrat ni zanemarljiva. Na Zavodu za gozdove Slovenije smo preizkusili tudi GPS. vendar je bilo ugotovljeno, da je zaradi določene napake (ta sicer ni več velika, pro­ blematična paje pri objekti vnem določanju središča KVP) in motenja (izgubljanja) signala zaradi krošenj sama postavitev še vedno zanesljivejša na klasičen način, koristen paje pri ponovni izmeri za hitrejši dostop na točko -ob morebitnih zapletih pa obstaja še vedno možnost ponovitve dostopa na klasičen način. Prva leta smo uporabljali navadne železne količke, z začetkom delovanja ZGS pa geodetske količke, katerih nedvomna prednost je, da jih je težje namerno izruvati. Geodetski količek tudi celotnemu delu daje primerno (inženirsko) resnost. V gozdovih, kjer se ne gospodari in je hkrati težak dostop, je priporočljivo označiti najbližje drevo ob količku z rdečo piko pren1era 20 cm v smeri ptihoda na točko. Količek ni potrebno zabiti do konca. Na homogenih alpskih pobočjih, kjer je navezovalna točka oddaljena več 300 m, zlasti na pobočjih z večjimi nakloni, je bolje vleči poligon samo z busolo in natančnim višinomerom (na l m natančno). Vlečenje z metrom je namreč oteženo, mnogokje pa celo zelo nevarno zaradi skalnih ovir. Pri dolgih vizurah se napake pri korekciji zaradi naklona seštevajo. Ravnamo se po relativni višini (!) med izhodiščem in točko. Pri vlečenju poligonov po azimutu je potrebno odšteti povprečno na 0,5° zaokroženo letno deklinacijo, ki jo ni potrebno meriti vsak dan, ampak le v začetku terenske sezone. Pri tem si pomagamo s podatki pristaniške kapitanije Koper (podatki veljajo za zahodno Slovenijo). Po njihovih podatkih je bila poprečna deklinacija v Sloveniji leta 1994 1 o 10', letna sprememba pa je +6' (vir: Topografska ·karta l :50.000, Geodetski zavod Slov~nije, 1996). Izdelani so tudi svetovni modeli magnetne deklinacije, ki nudijo podatke o magnetni dcklinaciji za vsako točko na zemeljski obli ne samo za tekoče leto, ampak tudi v naslednjih letih (GOULET l999). Podatki so objavljeni tudi na svetovnem spletu (primer www.nmh.ac.uk/cgi-binl igrfsynth) in kažejo za Slovenijo v letošnjem letu deklinacij o med 1,6 in 1.8 (Tolmin 1,698). Na karti so velikokrat izhodiščni objekti (seniki, hiše, ipd.) vrisani z določeno napako (posebno na strminah). Če take objekte vzamemo za izhodišče za vlečenje poHgona, je potrebno s preverjenim instrumentom s konkretnega izhodišča preveriti magnetno deklinacijo. Pri vlečenju poligona od tega izhodišča do prve točke upoštevamo konkretno izmerjeno »deklinacijo«, ki je v tem primeru seštevek deklinacije in napake vrisa objekta na karto. To »deklinacijo« upoštevamo seveda le pri tem konkretnem izhodišču in samo do prve točke. Zaradi preverjanja instrumenta (busole) je potrebno vsaj na začetku sezone izmeriti deklinacijo na točki. ki je nedvomno pravilno vri sana na karti. Če je razlika med odčitkom na karti in odčitkom na terenu bistveno večja ali manjša, kot je magnetna deklinacija v tekočem letu, potem je verjetno nekaj narobe z busolo. Za točke, ki sovpadajo z monitoringom poškodovanosti gozdnega ekosistema (mreža 4 x 4 km) smo pred dokončno zakoJičbo KVP preverili, kje se nahaja središče osnovnega trakta (železna, rdeče obarvana cev, drevesa označena s številkami 1-6). Če je razdalja med obema središčema manjša kot 5 do 1 O m (od vis no od terenskih razmer), smo KVP pravi loma postavili na isto mesto in to zabeležili na opisni obrazec, sicer bi prihajalo v gozdu na pomembnejših presečiščih Gauss­ Kri.igetja do »onesnaženja« z raznimi kontrolnimi točkami. V vsakem primeru pa smo v skico in opombo navedli tudi pozicijo točke za spremljanje poškodovanosti, če smo jo seveda odkrili. Točke monitoringa so bile ob prvi izmeri leta 1985 postavljene z manjšo natančnostjo. Takrat se ni upoštevala deklinacija, natančnost postavitve izhodišča pa je bila med številnimi popisovalci izjemno različna, velikemu deležu točk sploh ni bilo izmetjeno središče z instrumenti, ampak po občutku s karto. Mnogokrat se je točko zavestno prestavil o v bližnje sestoje jelke, smreke ali bukve,' saj so biJe te drevesne vrste najbolj zanimive drevesne vrste za »popis umiranja gozdov«. S prehodom na >>Monitoting poškodovanost gozdnih ekosistemov« se je sicer točke z največjimi odstopanji izločilo oz. postavilo na novo, za večino pa pozicija ni bila G?W\1 ?9 f?PP?l e-e s --- Kozorog, E. in černigoj , V.: Uveljavitev kontrolne vzorčne metode v gozdnogospodarskem območju Tolmin natančno prevetjena. saj se je pri vsakokratnem iskanju točk uporabljalo opis dostopa s skico. Zaradi tega je možno, da izkazuje Monitoring poško­ dovanosti gozdnega ekosistema za nekaj % višjo lesno zalogo in s tem tudi višji prirastek. Razporeditev meritev v vegetacijski dobi: Meritve na stalnih vzorčnih ploskvah potekajo v vegetacijski dobi, torej v času priraščanja dreves. Razlika med ploskvijo izmerjeno spomladi (v začetku vegetacijske dobe) in v jeseni (ob koncu vegetacijske dobe) je enoletni prirastek, čeprav je bila ploskev rnetjena v istem letu. Zato moramo pri ponovni izmeri upoštevati tudi letni čas prve izmere, tako da ploskve ponovno izmerimo v približno istem letnem času kot so bile izmerjene prvič. S tem zmanjšamo sistematično napako zaradi me1jenja v vegetacijski dobi (KUŠAR 2001). Pri predčasni obnovi ali podaljšanju veljavnosti načrta pa je potrebno pri izračunu letnega prirastka upoštevati konkretno število let med zaporednima merit vama. Stratificiranje ploskev je ključnega pomena za korekten izračun lesne zaloge v okviru stratuma oziroma gospodarskega razreda in izravnavo okularne ocene lesne zaloge in prirastka na nižjem nivoju (odseku), saj najvišjo napako določa Pravilnik. Zato je potrebno že v pripravljalni fazi grobo oceniti vzorčne napake posameznih stra­ tumov, preveriti spremembe pri oblikovanju gospodarskih razredov in stratumov ter po potrebi zgostiti vzorčno mrežo. Z drobljenjem podatkov se nam veča vzorčna napaka, zato je potreben (zlasti za manjše gospodarske razrede) kompromis pri združevanju sorodnih rastišč in skupin drevesnih vrst. 6 DILEME KONTROLNE VZORČNE METODE Kljub nekaterim težavam pri uvajanju kontrolne vzorčne metode se je ta izkazala kot zanesljiva, racionalna in učinkovita, saj zajema vse ključne podatke o sestojih. Kljub temu pa ostajajo še nekatere dileme, ki jih bo potrebno v bodoče reševati, metodo pa naprej razvijati. l. Za tolminsko gozdnogospodarsko območje gotovo ostaja dilema, ali nadaljevati z neobvezna kilometrsko mrežo KVP tudi v slabših gozdovih, za katere Pravilnik zaradi racionalnosti dovoljuje GozdV 60 (2002) 5-6 tudi okularne cenitve. Učinek pri popisu je sicer za 68 % manjši, kot pri zgoščenih mrežah, vendar pa je točkovna vrednost ploskve (resolucija) kar 16- krat večja, kot pri najbolj zgoščenj 1m·eži. Zato je v večjih enotah, ki jih Pravilnik izjemoma dopušča (ta določa v 4. členu, da so gospodarske enote praviloma velike od 3.000 do 6.000 ha), gotovo smiselno nadaljevati s popisom tudi (samo) kilometrske mreže, čeprav ta ni obvezna. Zaradi pokritja prostora, ki omogoča obdelavo podatkov na nivoju GE in območja ob upoštevanju resolucije točk, bi bilo vredno razmisliti o pokritju gozdnega prostora z najmanj kilometrsko mrežo tudi drugje po Sloveniji. 2. Z opuščanjem polne premerbe se odpira vprašanje preverjanja ustreznost tarif. Povratna informacija z izvajalskih podjetij ni najbolj objektivna, saj nas le-te opozatjajo le takrat, ko posekana lesna masa odstopa navzdol. S sta­ tističnimi metodami lahko ocenimo oziroma določimo le poprečne tarife po posameznih gospodarskih razredih, možna pa bi bila tudi korekcija tarif na nivoju odsekov. Zato bi morale raziskovalne institucije (BF, GIS) razviti operativno metodo, ki bi to omogočala na podlagi podatkov iz ploskev. Do takrat so namreč me1jene višine na kontrolnih vzorčnih ploskvah neuporabne. Posa­ mezne manjše raziskave o uporabi višin dreves merjenih na SVP le nakazujejo in primerjajo ustreznost tarif za posamezne skupine rastišč, kar je premalo natančno za korekcijo tarif na nivoju odseka (ČERNIGOJ 1993) 3. Nekaj neznank predstavlja še zunanji kon­ centrični krog, ki je bil uveden po švicarskem modelu zaradi racionalnosti meritev, vendar mnogokrat otežuje korektno oceno določenih informacij o gozdnem prostoru (npr. delež dreves nad določenim premerom, ipd.). Negotovost pri izračunu prirastka povzročajo vrasla drevesa čez merski prag, še bolj pa vrast čez 30 cm v zunanjem krogu, saj ne vemo njihovega prej­ šnjega premera. Če pa jih ne upoštevamo, ocena ni dobra, saj ta drevesa dejansko priraščajo. Število dreves vr as lih nad merskim pragom je po številu sicer bistveno večje, kot vraslih nad 30 cm, po masi pa sta obe vrasti podobni (9,5 % dreves, ki so prerasla 1 O cm merski prag predstavlja 1,2 % skupne lesne zaloge, 2,9 % dreves, ki so prerasla 30 cm merski prag v 243 Kozorog, E. in Čern igoj, V.: Uveljavitev kontrolne vzorčne metode v gozdnogospodarskem območju Tolmin zunanjem krogu pa predstavlja 2,7 % skupne lesne zaloge). Ocenjujemo, da merjenje dreves nad 30 cm v zunanjem krogu ne prispeva toliko k racionalizaciji, kot povzroča zmede pri izračunih. 4. Pri večjih stratumih je gotovo zanesljivejše dvojno stratificiranje (korekcija lesnih zalog po razvojnih fazah znotraj stratuma), saj na ta način izničimo vpliv različnega števila ploskev glede na delež prisotnosti posameznih razvojnih faz, ki se mnogokrat ne ujema. V preteklosti je korekcijo lesnih zalog po razvojnih fazah onemogočala različno zajemanje razvojnih faz glede na navodila za popis ploskev (HOČEVAR 1990) in Pra­ vilnikom oz. gozdarskim informacijskim siste­ mom (GIS). V bodoče pa je ob taki korekciji ključno, da ne navajamo na terenu ugotovljeno (mikrolokacijsko) razvojno fazo, ampak razvojno fazo sestaja ugotovljene iz DOF-ov oziroma pri opisih sestojev. 5. Pri ugotavljanju lesne zaloge s KVM je šibka točka tudi natančnost ocene strukture drevesne sestave. Do večjih odstopanj lahko pride zlasti pri oceni deležev manjšinskih drevesnih vrst, zato se_ ZGS zaenkrat pri izračunu lesne zaloge teh drevesnih vrst še vedno opira tudi na oceno po sestoj ih. 6. Dodelati bo potrebno programe za obdelavo KVP, da bo možno stratificirati tudi po razvojnih fazah. Nobeden izmed nam dostopnih programov ne upošteva resolucije ploskve, zato ni mogoče stratificirati proskev z različno gostoto vzorčenja. Najnovejši program ZGS pa pri izračunu prirastka že upošteva konhetno )eto popisa. 7 ZAKLJUČKI l. Po več kot 30-tih letih izkušenj s kontrolno vzorčno metodo v gozdnogospodarskem območju Bled in po dobrem desetletju izkušenj na območju celotne Slovenije lahko rečemo, da metoda ni bila vpeljana nepremišljeno ali nepreizkušeno. S preverljivimi rezultati lahko danes z lahkoto utemeljimo prednosti statističnih kontrolnih vzorčnih metod, ki pomenijo nov temelj za kontrolno metodo v gozdnogospodarskem načrto­ vanju v vseh gozdovih v Sloveniji za razliko od klasične kontrolne metode, ki je (pogojno) 244 funkcionirala na zelo majhnem deležu slovenskih gozdov (v GGO Tolmin le na okoli 6,3% gozdov). 2. V bodoče se tudi klasičnim metodam, zlasti polni premerbi , ne smemo v celoti odreči, saj je ta zaenkrat najzaneslivejša metoda za preverjanje tarif. Ohraniti bi jo morali tudi v gozdnih rezervatih, na stalnih raziskovalnih ploskvah in v nekaterih gozdovih s posebnim namenom. Polno premerjeni sestoji so tudi primerni za urjenje v okularnih cenitvah sestojnih parametrov. 3. Ocenjujemo, da so določbe Pravilnika, ki urejajo gozdno inventuro smiselne, saj so koristen kompromis med klasičnimi in statističnimi me­ todami. Dopuščajo prilagoditve po posameznih območjih glede na gospodarsko vrednost gozdov in poudmjenost drugih funkcij ter tradicijo gozdno­ gospodarskega načrtovanja upoštevajoč racio­ nalnost meritev. 4. Kilometrska mreža se je izkazala kot uporabna za korekcijo ocen lesnih zalog v manj kakovostnih gozdovih, v katerih so napake pri ocenah zaradi pestre zgradbe teh sestojev največje. Pri večjem deležu takih gozdov in v večjih gozdnogospo­ darskih enotah je mogoče zagotavljati predpisano natančnost meritev že na nivoju gozdnogospo­ darskih enot znotraj stratumov, v ostalih pa le na nivoju območnih gospodarskih razredov. Zato bi bilo koristno s to mrežo prekriti celotno Slovenijo. 5. Kontrolno vzorčno metodo je potrebno zaradi racionalnosti in zaradi večje uporabne vrednosti še naprej razvijati. V sodelovanju z »Operativo« (Zavodom za gozdove Slovenije) in raziskovalnimi institucijami (BF in GIS) bo potrebno iskati čim boljše in najracionaJnejše rešitve glede obstoječih dilem. 8 VIRI ČERNIGOJ, V., 1993: Povezovanje gozdne inventure v celostni gozdarski informacijski sistem na primeru GGE Trnovo, Diplomska naloga, BF, oddelek za gozdarstvo, Ljubljana. ČERNIGOJ, V., et al., 2000: Gozdnogospodarski načrt gospodarske enote Črni vrh. Zavod za gozdove Slovenije, OE Tolmin. ČIBEJ, L., 1994: Nekatere možnosti in omejitve kontrolnih vzorčnih ploskev, Senunarska naloga, BF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana. GozdV 60 (2002} 5-6 Kozorog, E. in Černigoj, V.: Uveljavitev kontrolne vzorčne metode v gozdnogospodarskem območju Tolmin GOULET, M.C.,I999: Magnetjc declination frequently KUŠAR, G., 2001: Druga izmera po konrrolni vzorčni asked questions, Version 4.3. Alberta, Canada. metodi -GE Ravnik, GV, letnik 59, št. 9/01. HOČEVAR, M., 1990: Kontrolna vzorčna metoda, BF, TURK, M., 1991: Predstavitev in interpretacija rezultatov Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana . prve izmere s stalnimi vzorčni mi plosk vami v GGE Črni HOČEVAR, M., 1997: Možnosti in zanesljivost ocene lesne vrh, Zbornik seminarja, BF -Oddelek za gozdarstvo, zaloge 1n prirastka na podlagi popisa propadanja gozdov Ljubljana . 1995, Zbornik gozdarstva in lesaJStva 52, GIS Ljubljana. PRAVILNIK o gozdnogospodarskih in gozdno gojitvenih KOZOROG, E., et al., 2001: Osnutek območnega načrta načrtih . Uradni list RS, št. 5/98. gozdnogospodarskega območja Tolmin. Zavod za PRAVILNIK o varstvu gozdov. Uradni list RS, ŠL 92/00. gozdove Slovenije, OE Tolmin. l GozdV 60 120021 5-6 ''' Strokovne razprave GDK: 176.1 Fagus sy/vatica L.+ 852.15: 2 Z drugačnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa Mitja CIMPERŠEK lzv1eček: Globalizacija svetovnih trgov je prinesla povečano vrednostno razlikovanje gozdnih sortimentov. Visoke cene dosega samo kakovostna in debela hlodovina listavcev, medtem ko masovnim proizvodom cene padajo. Vzgoja kakovosti zahteva drugačen pristop, kot smo ga vajeni. Z intenzivnimi negoval nimi modeli lahko pridel amo visokovredne gozdne izdelke z manj napakami v deblu. Proizvodni cilji morajo biti podrejeni značilnostim ekosistemov in opredeljeni po drevesnih vrstah in sortimetnaciji . K1jučne besede: listavci, bukev (Fagus sylvatica L.), rdeče srce, nega gozda, model, kakovost lesa, vrednost lesa. 1 UVOD V slovenskih gozdovih so bukove gozdne združbe najbolj razši1jene (55 %) in med drevesnimi vrstami prevladuje bukev (34 %); ponekod v taki množini, da upravičeno govorimo o "bukovi deželi". V preteklosti je bila bukovina zaničevana in šele v zadnjih desetletjih je postala tržno zanimiva. Zaradi množičnega propadanja smrekovih kultur, izzvanih s škodljivci , polucijami in vremenskimi ujmami, postaja bukev tudi v očeh ekonomistov vedno bolj zaželena. Svetel les bukve mami tudi s cenami, toda njeno vrednost zmanjšuje rdeče srce. Vpliv te napake lahko zmanjšamo z inteligentnejšim načrtovalnim in negovalnim pristopom. Sodobni gojitveni modeli so v bukovih sestojih usmetjeni v pridelavo debelega lesa, ki ima malo napak (grče, slepice, nepravo srce idr.). Znano je, da raste uporabnost in vrednost lesa z debelino. Kakovosten les lahko v krajšem času proizvedemo s pospeševanjem debelinske rasti. Analize dreves so pokazale, da lahko soliterno rastoče bukve, na rastiščih II/III. bonitete, priraščajo med 6 in 12 mm, povprečno 9, maksimalno pa celo 25 mm letno. Ciljne premere od 50 do 60 cm lahko torej dosežemo pred devetdesetimi leti starosti dreves (FREISE 1999 in KLADTKE 2001). Tudi razisko­ vanja so potrdila tesno korelacijsko odvisnost med velikostjo krošnje in debelinskim prirastkom. 2 RABA BUKOVINE SKOZI ZGODOVINO Že od najstarejših časov bukev ni bila zaželeno drevo, ker v njeni senci ni rastla podrast za pasoče živali; zaradi lesa, plodov in paše prašičev, pa so imela vedno prednost hrastova drevesa, ki so več in pogosteje semenila. Kjer so gospoda1ili z ognjem, 246 pa je bila s svojo tanko skorjo še posebno ranljiva, nič bolje se ji ni godiJo v času prevladujočega panjevskega gospodarjenja. Vprašanje bukovine se je zaostrila v začetku razcveta lesne industrije pred več kot 150 leti. O nobeni drugi vrsti ni bilo toliko razprav in nasprotujočih stališč kot pri bukvi. Medtem ko so jo eni povzdigovali v nebesa, kot krušno mater naših gozdov, so jo drugi do pekla poniževali in enačili z najslabšim gozdnim plevelom. Bukvi so očitali sledeče slabosti: • v hitrosti rasti zaostaja za iglavci 20 do 30 let; • vsebuje manj tehničnega lesa; • dosega za 40 -60 % nižje cene kot srruekovina; zaradi teže povzroča do 20 % večje proizvodne stroške; • ni primerna za plavljenje in splavarjenje; • je hitro biološko razgradljiva; • krčenje in nabrekanje lesa povzročata ne­ premostljive tehnološke probleme; • les ima nezanimivo barvo in strukturo; • njena najneugodnejša napaka pa je rdeče srce, ki zmanjšuje njeno uporabnost. Okoli leta 1800 so v Evropi porabili 90 % bukovega lesa za kurjavo in do pojava železnic, -to je do srede 19. stoletja, so komaj lO o/o bukovine namenili za tehnične potrebe. Še leta 1878 je Karel Gayer učil, da so bukovi gozdovi uporabni pretežno za drva in le v najboljšem primeru lahko dajo 6 do 8 o/o tehničnega lesa. Leta 1809 je Auersperg na Kočevskem veleposestvu ustvaril 91 % celotnega dohodka s prodajo pepelike, bukovih gob ter polharijo in samo 9% je zaslužil z lesom. Z ogljem so že od najstarejših časov topili rude in predelovati kovine. Več stoletij so bukovino cenili pepelmji in mag. M. C., Ulica XIX. divizije 19 Rogaška Slatina, SLO GozdV 60 (2002) 5-6 Cimperšek . M.: Z drugačnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa steklatji, ki so na velikih površinah zažigali gozdove in ·'fratarili". Ko sta začela cenejši premog in koks izrivati bukova drva in oglje, se je zaskrbljenost lastnikov gozdov povečala, vendar so bukovino .še globoko v industrijsko dobo vrednotil! pretežno po njeni najnižji uporabni vrednosti, to je po toploti, ki jo je oddajala pri gorenju. Bukev ni bilo mogoče splavariti, le manjše količine izdelanih drvi so prevažali s šajkami po Dravi in s čolni po Ljubljanici. Ko je z izumom parnega stroja nastopila industrijska revolucija, so se odprle širše možnosti vnovčenja bukovega lesa. Na Kočevskem in Notranjskem so po letu 1850 gradili parne žage, ki so razžagovale bukovino v deske. Te so. kot tavolette in testone, prodajali v Italijo za izdelavo zabojev južnega sadja. Posel je cvetel do devetdesetih let 19. stoletja, ko so ame1iški ladjruji z dumpinškimi cenami sesuli trg; med leti 1890 in 1900 so se cene znižale za 30 do 50 %, občasno pa je prodaja povsem zastala. Začetnik tehniške rabe bukovine je bil M. Thonet, ki je 1. 1837 na Dunaju odkril postopek krivljenja pa1jene bukovine. V devetdesetih letih je Thonet izdeloval upognjeno pohištvo v 60 tovarnah z okoli 10.000 zaposlenimi. Po poteku patenta l. 1869 se je izdelava upognjenega pohištva razširila tudi na slovensko ozemlje, kjer je vzniklo 12 tovrstnih obratov. Največ so jih zgradili v okolici Poljčan in Slovenj Gradca, najbolj znana pa je bila v Duplici pri Kamniku. Za tovrstno pohištvo so namenili samo belo hlodovina, ki je bila debela več kot 30 cm, take pa je bilo le borih 20 %. Da bi vnovčili staro in rdečo bukovino, so l. 1873 postavili v snežniških gozdovih, tovarno za suho destilacijo lesa. ki pa je morala zaradi nego­ spodarnosti kmalu ugasniti svoje peči. Že veliko prej l. 1861 je Ljubljana dobila plinsko razsvetljavo. Plin so pridobivali s suho destilacijo lesa, ki ga je po l. 1903 izrinil cenejši premog. Suha bukova drva so v stmi Jugoslaviji in prva leta po drugi svetovni vojni uporabljali tudi za pogon kamionov. Francoske železnice so uvedle bukove prage 1. 1850, v Nemčiji in Avstriji pa se zanje dolgo niso ogreli. Šele po letu 1883 so začele avstroogrske železnice in to najprej družba "Južnih železnic" (proga Dunaj-Ljubljana- Trst), vgrajevati bukovc prage, ko so spoznali, da ne zadošča, če impre­ gnirajo samo beljavo, tako kot so postopali s hrastovino. Ko se je po letu 1906 razširila impregnacija bukovih pragov po Rlipingovem GozdV 60 {2002) 5-6 postopku, so povsod po Evropi opustili dražje hrastove, borove in železne prage. Da bi zmanjšali hmp so v osemdesetih letih 19. stoletja v Parizu in Londonu in drugih mestih tlakovali ulice z lesenimi kockami. Na Dunaju so po letu 1900 uspešno preizkusili tlak iz impre­ gniranih bukov ih kock in se veselili novih možnosti vnovčenja bukovine. Lesen tlak je omogočal tiho jn mehko vožnjo ter dober oprijem konjem, toda kocke so se hitro obrabile; zamenjava izrabljenih kock pa je bila težavna. Proti koncu 19. stoletja so bukovino uporabljali za parket in stopnice (tudi parjeno), do druge svetovne vojne pa se je raba bukovine razširila še v obrate meril, drobne galanterije, kopitarne, sodarne, obrate lesne volne, vezanih plošč in furniJjev. Manjše količine bukovine so predelali podeželski kola1ji in suhoroba1ji. Do druge svetovne vojne je bilo v mednarodni trgovini udeleženo 90% mehkega lesa in samo 10 % listavcev. p1i čemer je med slednjimi prevladoval hrast in ne bukev. Zaradi omejenih možnosti industrijske uporabe bukovi gozdovi lastnikom niso prinašali pričakovanih dohodkov. Zato ne pre­ seneča, da so na bukev upriza1jali prave križarske vojne. Najbolj enostavna rešitev se je izkazala v zamenjavi s smreko, ki so jo mnogi veleposestniki izvajali skrajno genocidno, z ognjem in sekiro. Bolj strpni gozdatji so bukev spregledali v polnilnem sloju, zlasti v mešanici z vrednejšimi vrstami. V bohinjskih gozdovih so še med obema vojnama po goloseku ženske posekale t. i. "bukovo čmovje" in s tem opravilom iztrebile ali otrebile bukev (VEBER 1987). Tudi drugi viri iz tistega časa pričajo, da niso trpeli nežnega bukovega zelenja v smrckovih nasadih. V petdesetih letih 20. stoletja se je raba bukov ine razširila v kemično industrijo: v proizvodnjo papitja in viskoznih vlaken. V šestdesetih letih smo še maklali bukovo celulozo (ročno odstranjevali skmjo in kambij), konec sedemdesetih let pa smo začeli množično prodajati bukovino v goleh in to v skmji. Med tem so Iesarji izpopolnili tehnološke metode obdelave bukov ine in z njimi omilili njene negativne lastnosti, zlasti neugodno nabrekanje in krčenje ter nizko trajnost izdelkov. V zadnjih desetletjih pa je bukovina najpomembnejša surovina evropske pohištvene industrije, bukove goli za celulozo in plošče pa so najmasovnejši proizvod slovenskih gozdov. 247 Cimperšek, M.: Z drugačnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa 3 OD ZATIRANJA DO OBOŽEVANJA BUKVE Antropogena zamenjava naravnih drevesnih vrst s smreko, je eno redkih, temnih obdobij v zgodovini evropskega gozdarstva. Že v drugi polovici 18. stoletja so poveličevali iglavce pred li stavci, njihovo vsestransko uporabnost in enostavno vzgojo. L. 1857 je M. R. Pressler, profesor iz Tbaranta, razburkal evropsko gozdarsko srenjo s tezo, da je cilj gozdarstva največja kapitalizacija zemljiške rente in da je vsako ravnanje z gozdovi napačno, če donosi na dosegajo povprečnih obrestnih mer v gospodarstvu. Mnogi gozdarski strokovnjaki so se upirale skrajšanju proizvodnih dob, ki jih je sprožila Presslerjeva teorija in zagovmjali sestojno rento, ki je izhajala iz daljših proizvodnih dob, toda Pressler je vse nasprotnike prepričljivo razorožil in matematično dokazal, da smreka med vsemi drevesni mi vrstami največ donaša. Nadgozdar Ross je l. 1890 izračunal, da je na istem rastišču smreka ui-do štirikrat bolj rentabilna od bukve. Fevdalcem, ki so bili največji lastniki gozdov. je teorija ustrezala, saj so z njeno pomočjo lahko sekali na golo, fratarili in sadili smreko. S pospešeno razgradnje lesnih zalog so tudi najhitreje prišli do denarja. Ko so začeli v drugi polovici 19. stoletja v smJekovih kulturah pustošiti vetrolomi, snega lomi, podlubniki in drugi škodljivci, se je vedno več gozda.Jjev navduševala za naravne bukove gozdove. Menili so, da je mogoče tudi v le-teh povečati rentabilnost, če jih ustrezno negt~emo. Zavedali so se njihove neprecenljive vrednosti za ohranitev naravne rodovitnosti tal ter bolj zanesljivega doseganja kakovosti (spodnji drevesni sloj - "polnilni"- kot pomožna dekla pri čiščenju vej) in večje stabilnosti sestojev. Več desetletij so se gozdarji in lesa1ji avstrijskih dežel ukvarjali s problemi vnovčenja bukovine. Leta 1863 so na skupščini avstrijskega gozdarskega društva v Mariabrunnu pri Dunaju izpostavili vprašanje uporabnosti bukovine, dvajset let zatem pa so celo imenovali posebno komisijo z nalogo, da prouči probleme "zabukovljenja". Toda komisija te naloge ni nikoli opravila. Vse do prve svetovne vojne so bili odnosi med bukvo in smreko najpogostejša .strokovna dilema gozdarskih društev. Kljub velikim ekonomskim prednostim smreke, so l. 1900 na zborovanju štajerskega gozdarskega društva v Rogaški Slatini, izstopale vizionarske 248 napovedi o "bodoči bolj optimistični rabi hu­ kovine'', ki pa so se uresničile skoraj stoletje pozneje. Leopold Hufnagl je v prvih kočevskih gozdno­ gospodarskih načrtih (1890) priporočal posek vseh bukovih dreves debelejših od 40 cm. L. 1901 pa je izpostavil problem bukovine na Kranjskem in predlagal znižanje železniških tarif in odpravo izvoznih taks za polizdelke iz bukovine. Na zborovanju Kranjsko-primorskega gozdarskega društva v Novem mestu leta 1911 so razpravljali o smiselnosti pretvorb bukovih gozdov v snuekove monokulture in menili, da je taka premena opravičljiva samo na slabših tleh. Hufnagl je v časopisu štajerskega gozdarskega društva več let goreče opoza1j al tudi na "Bosansko nevarnost", ki z dumpinškimi cenami bukovine ogroža lastnike kranjskih in koroških gozdov. Okoli l. 1900 je roška žaga plačevala bukovo hlodovina na panju po 3,jelovo pa po 6 kron, razmeije je bilo torej 1 : 2 in se je ohranilo skoraj celo stoletje. Po letu 1988 pa se je zgodil revolucionaren preobrat in "pravljičen" dvig cen bukovine, ki so prvikrat v zgodovini presegle vrednost smrekovine. Konec devetdesetih let se je z globalizacijo trgov poglobilo vrednostno razlikovanje med belim in rdečim (srčastim) lesom. Pii submisijski prodaji bukovine so dosegli v Nemčiji povprečno 700 DEM/m~. za hlocle nad 70 cm premera in nad 8 m dolžine pa celo 1.200* DEM. Drva v goleh prodajajo po 45 DEM, za bukovo celuloze pa iztržijo 55 DEM. Na domačem trgu prodamo najboljšo bukovo hlodovina po 65.000 SIT, medtem ko je povprečna cena drv v goleh 4.000 SIT, bukove celuloze pa 5.500 SIT. Cenovni odnos je v velikem razkoraku in v obeh primerih podoben 16 : l. Bukovino z velikim deležem rdečega srca lahko vnovčimo samo kot drva ali les za plošče, cene le­ teh pa ne pokrivajo več proizvodnih stroškov. Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in presežne ponudbe predelovalci odklanjajo hlodovina slabše kakovosti (žagovce II. in III. klase), finalisti pa les z obarvano jedrovino. V letu 2001 smo slovenski gozdarji še zadnjikrat prodali nekaj tisoč m3 pragovske hlodovine. S propadom edine domače tovarne za razrez in impregnacije železniških pragov v Hočah smo izgubili najboljšega-odjemalca slabše bukove hlodovine. * Vse v sestavku navedene cene so bile dosežene leta 2001 v nemški deželi Mecklenburg- Vorpommern (AFZ/Der Wald 4/2001, s. 203). GozdV 60 (2002) 5-6 ' Cimperšek , M.: Z drugačnimi negovalnim i modeli do boljšega lesa 4 VRSTA, OBLIKA IN VELIKOST da lahko brez poškodb za preostalo drevje RDEČEGA SRCA ODLOČAJO O odvzemamo manj produktivne osebke. Najbolj VREDNOSTI LESA dostopna so ravninska in položna zemljišča , na bolj Na vrednost gozdnih sortimentov vplivajo: drevesna vrsta, dimenzije hlodov, napake in poškodbe. Rdeče srce je najneugodnejša napaka bukovine in čeprav bistveno ne spreminja tehničnih lastnosti, temveč samo estetske, znižuje lesu uporabnost in s tem vrednost. Nesreča je tudi v tem, da te napake ne vidimo dokler drevesa ne podremo in razžagamo, kajti barvna paleta sredice je nepredvidljiva tako glede nastanka kot širjenja. Dunajske uzance iz l. 1882 so bukovino z rdečim srcem označevale za "nezdrav" oziroma poškodovan les. Za razliko od ostalih lesov, pri katerih se ceni njihova obarvanajedrovina (hrast), notranja zgradba ali barva lesa, se pri bukovini ceni homogena struktura, brez srca in grč ter enoten barvni odtenek. Zahteve oblikovalcev pohištva oziroma trga izhajajo iz izumetničenega okusa, kakršnega narekuje moderna doba monotone plastike. Tehnološki razvoj predelave bukovine poteka s smeri vedno večjega raznaravljenja masivnega lesa v različno velika vlakna in iveri ter njihovo ponovno združevanje v bolj homogene plošče, papir ali visokozna vlakna. V literaturi je znanih okoli 50 dejavnikov, ki vplivajo na pojav rdečega srca. Nesporno so dokazane tesne korelacije med starostjo, premerom, rodovitnostjo rastišča, velikostjo krošnje, nad­ morsko višino, geološke podlago, lesno zalogo in velikostjo rdečega srca. Pojav in širjenje rdečega srca poteka najhitreje: na rodovitnih tleh, pri hitro rastočem drevju, ki ima kratke krošnje, v gostem sklopu ter pri poškodbah korenin, debla ali vej (TORELLI 2001). Po letu 1983 se pojavlja rdeče srce tudi v mlajših oziroma tanjših debhh, kar pripisujemo polucijam, naravnim ujmam (suša, žled), mehanskim poškodbam in obilnejšemu semenenju. V si ti dejavniki pospešujejo fiziološko izsuševanje debel in s tem razvoj nepravega srca (grafikon 3). Ker rdečega srca ne moremo prepoznati na stoječem drevesu, moramo proizvodne cilje izbrati v odvisnosti od dejavnikov, ki vplivajo na pojav in širjenje rdečega srca. Odločilno je rastišče, ki ga označuje gozdna združba, zato brez obvladovanja vegetacijskih znanosti ne moremo pričakovati učinkovitega načrtovanja. Drugi pogoj visoko­ vredne p1idelave je dostopnost, ki mora biti taka, eomx es wssm e-e strmih pobočjih je potrebna ustrezna gostota prometnic, medtem ko zelo strmi tereni niso primerni za visokovredno pridelavo. Na strminah so krošnje asimetrične, kar pospešuje razvoj tenzijskega lesa in povečuje možnost poškodb po snegu, žledu in vetru. Že v fazi načrtovanja moramo nedvoumno razlikovati rastišča z različnimi proizvodnimi cilji in z različno intenzivnostjo negovanja: • za proizvodnjo rezanega furnirja vrhunske kakovosti - F extra (povprečni premeri od 50 do 60 cm, rdeče srce 20 %, proizvodna doba 80 - 100 let); • za pridelavo luščencev in rezanega furnirja povprečne kakovosti (premeri od 40 do 50 cm, rdeče srce do 30 %, proizvodna doba 90 -110 let); • za žagovce I. klase (povprečni premeri 30 do 40 cm, rdeče srce do 40 %, proizvodna doba lOO do 120 let); • rastišča žagovcev II. in III. klase (povprečni premeri 20 do 30 cm, zdravo rdeče srce - neomejeno, proizvodna doba nad 120 let). Furnirsko hlodovina vrhunske kvalitete lahko vzgojimo samo na nadpovprečno rodovitnih tleh, v ugodnih reliefnih legah ter v (sub)montanskem pasu. Tovrstna rastišča prenesejo največje nego­ value stroške. Proizvodnja luščenega furnirja je glede rastišč manj zahtevna, žagovce slabe kakovosti in drva pa prideluje narava sama, brez dodatnih vložkov. Na slabih rastiščih vlaganja v nego niso opravičljiva. Leta 2001 smo v GOE Rogaška Slatina posekali bukovino v dveh najlepših sestojih in ugotovili presenetljivo slabo sortimentacijo (grafikon 1 in 2). Povprečna starost obeh sestojev je bila 120 let. Na obeh sečiščibje bil prihodek od prodaje lesa manjši od pričakovanega za 3.800 oziroma za 4.500 SITI m3• Pri 2.300 m3 smo zaradi rdečega srca izgubili več kot 9 miljonov SIT. Običajne furnirske hlodovine je bilo 5 - 6 %, delež visokovrednega furnirja (F extra = dvakrat dražja od običajne furnirske hlodovine) pa ni bil omembe vreden. Razloge za slabo kakovost lesa pripisujemo izostali negi v mladosti. 722 Cimperšek , M.: Z drugačnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa Grafikon 1: Struktura posekanih dreves in njihova sortimentacija v oddelku 349- Zenčaj-GGE Rogaška Slatina, končni posek leta 2001. [~i~ev 9evila dreves po 1 [%] debelinskih razredih . 40 2 3 4 5 6 Porazdelitev lesne zaloge po [%] debelinskih razredih 40 301 20~ 10~ Ql~ 1 2 3 4 Povprečno drevo meri 2.22 m3 5 6 7 7 [%] 30 Modelna sortimentacrja 20· 10- o A B c D E F Dejanska sorti me nta ci ja A Modelna vrednost Dejanska vrednost Razlika B c D E F 13.900 SIT/m3 10.1 OO SIT/m3 3.800 SIT/m3 Opomba : A =hladi za furnir in luščenje, B = žagovci 1., C = žagovci 11., D = žagovci 111. in les za plošče, E = celulozni les, F = drva za kurjavo S GOZDNOGOJITVENI MODEL ZA PRIDELAVO KAKOVOSTNE BUKOVINE Nega je začetek kakovostne pridelave . Z njo dosežemo večje debelinske prirastke in ciljne premere v 20 -30 % krajši proizvodni dobi. Veliki premeri in dolžine ne pomenijo vedno visoko­ vrednega lesa. toda visokovredni sortimeoti imajo vedno velike razsežnosti. Negovalno ravnanje z gozdovi najbolj racionalno izpolnjuje gospodarske cilje in navrže največ dodane vrednosti. Raziskovanja so pokazala, da plinašajo negovani bukovi sestoji do šestkrat -večje donose od nenegovan ih. Gozdnogojitveni modeli so miselni vzorci razvoja sestojev v prihodnosti, s katerimi postanejo naši ukrepi bolj pregledni in uspešni. Modeli so izdatna 172 miselna in tehnična pomoč pri razumevanju in reševanju problemov. Med različnimi razvojnimi modeli se je pri vzgoji bukovine izkazal "danski" negovalni koncept, ki ga poznajo tudi Francozi, Nemci in Avstrijci. Danci so bili že od konca 19. stoletja zagovorniki močnih izbiralnih in svet­ litvenih redčenj in so znani po kakovostni bukovini, zato bi bilo umestno preizkusiti njihove metode, jih prilagoditi našim razmeram in obogatiti z novimi spoznanji . Izhajamo iz splošno uveljavljenih razvqjnih obdobij sestojev: I. razvojno obdobje je usmerjeno v od­ miranje spodnjih vej. Obsega negativno selekcijo v mladju in gošči po načelih W. Schadelina, ki mora preiti v pozitivno izbiro kakor hitro se strnejo krošnje (pri s asu rc wcsn r-r 7 Cimperšek , M.: Z drugačnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa Grafikon 2: Struktura posekanih dreves in njihova sortimentacija v oddelku 306-Macelj -GGE Rogaška Slatina. močno svetlitveno redčenje, leta 2001. Porazdelitev števila dreves po [%] debelinskih razredih 40 1 1 30-1 1 2 3 4 5 6 Porazdelitev lesne zaloge po [%] debelinskih razredih 40· 30~ ! 20i i 1 o ~ 1 o _j .4fiiiifY 1 2 3 4 Povprečno drevo meri 2.54 m3 5 6 7 7 Modelna sortimentacija [%] 30-- A 8 c D E F [%] Dejanska sortimentacija 30-; 20~ 1 101 i oJ A Modelna vrednost Dejanska vrednost Razlika B c D E F 18.900 SIT/m3 14.400 SIT/m3 4.500 SIT/m3 Opomba: A = hlodi za furnir in luščenje, B = žagovci 1., C = žagovci 11., O= žagovci 111. in les za plošče, E = celulozni les, F = drva za kurjavo povprečni višini dveh metrov). Ko se krošnje utesnijo, se začne pospešena rast v višino in odmiranje spodnjih vej. Pri povprečni višini 10m, zma~šamo števila osebkov na 2 do 5 tisoč na ha ali na razdaljo 2 do 2.5 m. Pri višini 15 -20 m zmanjšamo gostoto na 1.000 osebkov/ha ali na povprečno medsebojno razdaljo 3 m. V si ukrepi, od gošče do letvenjaka, stremijo za tem, da se drevesa očistijo vej na vsaj četrtini maksimalne višine sestoja, to je v dolžini med 8 in 10 m. Znano je namreč, da vsebuje spodnja četrtina debla 75 do 85 % vrednosti drevesa. II. razvojno obdobje pospešuje debelinsko rast in stojnost. Ko dosežemo najmanj 25 % brezvejnega debla, moramo pozornost usmeriti na t. i. supervitalne GozdV 60 12002? 5-6 osebke, katerim nenehno povečujemo prostor z močnim izbiralnim redčenjem. Z odstranjevanjem konkurentov se širijo krošnje izbranih dreves, s tem se povečuje debelinski prirastek, stabilnost sestoja ter ohranja globoka in dovolj velika krošnja. Med množico supervita]nih osebkov zgornjega sloja izberemo 100 -170 kandidatov (izbrancev) v medsebojni razdalji 8 do 10 m. Pri izboru odločajo: vitalnost (hitra rast), kakovost osebkov (debela in tankovejnata drevesa) ter njihova prostorska po­ razdelitev . Prelomnica iz I. v Il. razvojno obdobje nastopi v bukovih drogovnjakih običajno pri 35-tih letih. III. razvojno obdobje zadržuje globoko krošnjo. Pri starosti okoli 50 let, povprečni sestoj ni višini 20 m ter zadosti veliki in globoki kJošnji, nastopi 251 Cimperšek, M.: Z drugačnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa prehod v najožji izbor izbrancev. Zadošča vsaj 50 izbrancev v najmanjši medsebojni razdalji 12m. V nadaljnem razvoju skrbimo, da so njihove krošnje nenehno sproščene. S tem preprečimo odmiranje spodnjih vej in pojav nepravega srca, dosežemo pa tudi enakomernejšo rast in s tem homogenost lesa. Redčenja ponavljamo vse do 20 let pred pričetkom obnove, ko krošnje izgubijo sposobnost nadaljnega širjenja. Tako negovani sestoji imajo navadno dvovršno porazdelitev dreves po debelini, saj so po izgledu podobni dvoslojnemu sestoju ali srednjemu gozdu (FEHRLE 2000). Nenegovana. naravi prepuščena bukovja pa težijo v enoslojne dvoranske sestoje, ki so neredko v opreki z našimi že] jamo po stopničasti zgradbi. Obnavljamo s tehniko postopno skupinskega in sproščenega gospoda.Ijenja, ki je blizu skupinskow prebiralnemu . Pomladek naj ne bo pregost in naj bo čim krajšo dobo pod zastorom. Proizvodna doba bukovih sestoj ev naj ne bo daljša od 110 do 120 let, ko moramo končati z obnovo. Najdebelejša drevesa dosežejo v tej starosti 60 do 80 cm debeline . Podaljševanje proizvodnih dob je negospodarno in le redko vodi k uspehu. Danski negovalni model zahteva tehniki in tehnologiji primerno odprtost gozdov. Z njo zmanjšujemo poškodbe in povečujemo racionalnost proizvodnje, zato moramo že v začetku drugega razvojnega obdobja vzpostaviti reliefu primeren sistem primarnih in sekundarnih gozdnih vlak. Mehanske poškodbe korenin in debla povzročajo namreč pešanje in razhoj drevesne sredi ce, kai· vse pospešuje razvoj rdečega srca. Gostota prometnic odloča tudi o negovalnih stroških (prihranki s prodajo izločenih osebkov). 6 GOZDNOGOJITVEN! MODELI ZA OSTALE LISTAVCE Medtem ko bi bukov furnir lahko postal količinsko bolj zastopan, pa tega ne bomo mogli doseči z vrstami, ki so v naravi redkejše. Čeprav je skrajno špekulativne že danes prisegati na redke Iistavce, moramo našo pozornost usmeriti v vzgojo le-teh, saj nam nudijo cenjeno in iskano surovino za plemenite furni1je. Danes nihče ne more predvidevati, kakšne bodo tržne zahteve čez 100 Jet. Zagotovo pa lahko trdimo, da bodo vedno bolje vrednoteni sortimenti z večjimi dimenzijami, zato ostaja naša največja obveza-vzgoja sonaravnih gozdov. 252 Večina ostalih trdih listavcev, razen hrasta, ima kratko življenjsko dobo ter zgodnjo kuJminacijo višinskega, debelinskega in telesninskega prirastka. V višji starosti dobijo nezaželeno barvo jedrovine (jesen, javor) ali ta kmalu strohni (češnja,javor, črna jelša), zato zahtevajo temu prilagojen razvojni model. Brezvejno in dovolj debelo deblo dosežemo, če začnemo ukrepati zgodaj in odločno. Javor vzgajarno navadno do starosti 90-tih Jet, čeprav lahko ostane zdrav še pri 150-tih letih. V sta.I·osti nad 100 Jet dobi sredica nezaželeno rjavo srce, ki močno razvrednoti ]es. Največji debelinski prirastek doseže med 20. in 40. letom. Za reso­ nančno in furnirsko javorjevo hlodovina so ponujali od 4.000 do 5.000* DEM/m~. Ukrepi nege so podobni tistim pri bukovih sestoj ih, vendar morajo biti zgodnejši in močnejši. Če javorjev ne va.I·ujemo pred agresivno bukvo, se njegov delež v sestoju hitro izniči. Proizvodna doba poljskega jesena je 70-80 let, toda že po 50. letu se pojavi svet1orjava jedrovina, ki šteje za veliko napako, toda trenutno je tak furnir iskan in cenjen (Braunesche). Jesen v mladosti hitro raste, toda po 35. ]etu ga bukev dohiti in preraste, če mu ne nudimo pomoč. Višinski prirastek kulminira na ustreznih rastiščih že pri desetih letih. Jesen je v mladosti senčna vrsta, kasneje pa zahteva sproščeno krošnjo. Najvišje cena furnirske hlodovine so bile 2.600~' DEM/m\ Jesenovina z ozkimi letnicami ima slabe tehnične lastnosti, kar velja še prav posebej za elastičnost. Žilav in elastičen les dajo samo lesovi, ki imajo branike širše od 2 mm, take pa dosegama Je v rastiščih združbe Acereto-Fra:dnetwna ter v logih ob nižinskih vodotokih. Pechmann (PECH­ MANN 1969) je ugotovil, da dobimo visokovredno jesenovino samo tam, kjer krošnje tudi od strani niso zasenčene . Proizvodna doba divje češnje je 70 let, toda že po 50. letu se lahko pojavi trohnoba sredice debla. Višinski prirastek vrbuni pri 35-tih letih, debelinski prirastek pa med 50 in 55 leti. Debelinsko rast moramo začeti pospeševati že po 20 letu z močnim sproščanjem krošenj tako, da dosežemo ciljno debelina 50 cm p1i starosti 40 do 50 let in ko je deblo očiščeno od vej vsaj na dolžini 5-6 rn. Odstranjujemo samo suhe veje na okoli 50 izbranih osebkih/ha (WILHELM 1993). Cene najboljših črešnjevih hlodov so se povzpele na rekordnih 4.400* DEM/m3. GozdV 60 (2002) 5-6 • Cimperšek , M.: Z drugačn imi negovalnimi modeli do boljšega lesa GraJikon 3: Delež rdečega srca pri bukvi v odvisnosti od najvplivnejših dejavnikov (povzeto po M. Kotarju) Silikat Apnenec [%] 1. Starost 20 15 10 5 o 100 125 150 175 200 [let] [%] 3. Lesna zaloga 20 15 10 5 o 17 22 27 32 37 [m] [%] 5. Lesna zaloga 16 12 8 4 o 300 450 600 750 900 [m3/haJ Tudi vzgoja hrastov doba in gradna naj poteka od najzgodnejše mladosti v redkejši zarasti, zlasti če se pojavlja skupaj z bukvijo. Zaželeno mešanost ohranjamo s pogostim negovanjem . Krošnje sproščamo močneje, ko so debla brez vej v dolžini 8 do 10 m. Po nenapisanem pravilo se do starosti 100 let vračamo z redčenji vsakih 7 let, nato pa le vsakih 15. Hrast dozori pri 160 do 200 let. Cena furiurske hlodovine je bila 2.670*, DEM!m' in se povečuje. Že več let je na evropskem trgu živahno povpraševanje po kakovostnem lesu breze, ki smo jo neupravičeno zatirali. Ta skromna in hitrorastoča GozdV 60 f2002l 5-6 [%] 2. Premer 40 30 20 10 o 32 39 46 53 60 [cm] [%] 4. Nadmorska višina 80 60 40 20 750 1000 1250 1500 [m] 6. velikost krošnje velika mala lepotica hladnejših gozdov se že pri debelini 25 cm vrednoti kot furnirska hlodovina, pri 21 cm pa za luščenje. Črna jelša doživi 70 Jet, toda velik del dreves je v tej starosti že močno strohnel. Najvišja dosežena cena je bila 2.400* DEM/m1. V Nemčiji posvečajo redkim in dragocenim listavcem posebno pozornost. V sak vrednejši osebek zaznamujejo (karti rajo), spremljajo njegov razvoj ter ga posekajo, ko doseže največji tržni učinek (FOET 2001 ). Mi pa se že vnaprej odrekamo visokim ciljem in pristajamo na pritlehnost. 253 Cimperšek , M.: Z drugačnimi negoval nimi modeli do boljšega lesa Sortimentni sestav bukovega debeljaka je razočaral čeprav je bil dosledno negovan. Sestoj je bil skoraj pol stoletja izločen iz rednega gospodmjenja in namenjen izključno za raz­ iskovalne cilje gozdarskega inštituta in fakultete. Zaradi slabih ekonomskih učinkov bukovine oziroma "zabukovljenja" smo še do pred dvema desetletjema, z metodami introdukc~je in premen, množično vnašali iglavce. Bukovi gozdovi v celjskem delu Maclja so bili v petdesetih in še šestdesetih letih zasajeni z macesnom, smreko, duglazijo in čroim borom. Množica cvetoč.ih češcr~ v zgodnji spomladi že od daleč priča o večji ali manjši uspešnosti gozdarjevega ravnanja (GGE Rogaška Slatina, Veliko bukovje pri Rogatcu, odd. 344 a). Gozd brez cest je kakor nebo brez ptic je nekoč zapisal velik gojitelj H. Leibundgut. Brez zadostne gostote gozdnih vlak ni racionalne rabe gozdne biomase. 254 GozdV 60 (2002) 5-6 7 Masovne proizvode negujcmo eks­ tenzivno in površinsko, do v(ednejsih izbrancev pa prisropamo individualno in spremljamo razvoj vsakega posebej. Topilnica aluminija v Kidričevem potrebuje veliko bukovih palic. ki jih ljudje iz Haloz prodajajo po 100 SIT/ kom in sočasno rahljajo pregoste bukove letvenjake. Kolje prinaša več dobička kot hlodovina, a le tam, kjer so sestoji v bližini kamionskih cest. GozdV 60 f2002l 5-6 "Old Growth Forests" so kazalci zgrešenega u~mc1janja gozdov. 25!5 Cimperšek , M.: Z drugacnim i negovalnimi modeli do boljšega lesa Tipologija nepravega srca pri bukvi: a) levo zgoraj-normalno srce, b) desno zgoraj- nepravilna, nesimetrična jedrovina , c) levo v sredini- nenormalno, črno obarvano srce kaže na napad mikroorganizmov, d) desno v sredini- mehurjasto srce z več. različno obarvanimi polji. e) levo spodaj -zvezdasto ali nazobljeno srce. f) desno spodaj -rrohnoba in razkroj sredice. 256 GozdV 60 !2002? 5-6 Cimperšek , M.: Z drugačnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa 7 ZAKLJUČEK Veliko hrabrosti potrebujemo, da spremenimo. kar je potrebno spre111eniti : veliko potrpljer~jo moramo imeti. da ohranimo. česar JU' kaže spremeniti ; :a raz.likoval(je enega od drugega pa moramo biti obdmjen.i z dovolj modrosti. (Kitajska modrost) Gospodarski pomen gozdov je v nenehnem nazadovanju, v BDP Slovenije je že manjši od 1 % (v Nemčiji 0.1 %).Zaradi mednarodne globalizacije trgov se je gozdarstvo znašlo v krizi, gozdove obremenjujejo vedno višji proizvodni stroški in trendi zniževanja cen lesa. Skromna specifična vrednost lesa (SIT/kg) in malo dodane vrednosti opozarjata na slabo ravnanje z gozdovi. V Evropi sta dve tretjini gozdov z. iglavci in samo ena tretjina z listavci. V majhni Sloveniji pre­ vladujejo gozdovi listavcev, ki so predestinirani za vzgojo kakovosti, redkosti in dragocenosti. Povpraševanje po takem lesu narašča in z njim cene. Prav tako ne gra prezreti dejstev, da kakovosten les odpira več delovnih mest kot ceneni masovni proizvodi. Države Evropske skupnosti imajo 88 miljonov ha gozdov, v katerih je lesna zaloga okrog 20 miljard m3, letni prirastek pa 650 miljonov. V zadnjih desetletjih se je evropsko tržišče lesa povsem spremenilo. Še do pred nekaj desetletji so vse napovedi grozile .s pomanjkanjem lesa, danes pa je največja težava v tem. kam prodati obilico izdelkov iz lesa, zato se združena Evropa vedno bolj usme1ja na azijske trge. V pol.stoletnem obdobju so se v Evropi povečali: površina gozdov, lesna zaloga, prirastek in etat. Poročilo FAO "Yearbook of forest products statistics" navaja. da je bil leta 1952 posek lesa v Evropi (brez Rusije in baltskih držav) 199 miljonov m~, uvoz 52, izvoz pa 49 miljonov m\ poraba lesa je bila 0,65 m3 na prebivalca. Leta 1998 paje bil posek 380 miljonov m', uvoz 379 in izvoz 355 miljonov m\ poraba pa 1 m~lesa na prebivalca (PARDE 2001). V Sloveniji smo v petdesetih letih sekali od 3 do 3,5 miljona m' lesa, danes pa sekamo manj kot 2,5 miljona m'. Vsak komentar je tu odveč kajti nizke sečnje so odraz slabega negovanja. Slovenska gozdarska politika je v vedno večjem razkoraku z nacionalnimi ekonomskimi interesi. Les kot surovina je na tržišču vrednoten v zelo širokem razponu. Cenovni odnos med izdelki iz zmletega in masivnega lesa je od 1 : 2 do 1 : lO in se še povečuje, zato nam ne bi smelo biti vseeno, kakšen les bomo pridelovaij v prihodnosti. Danes je moda na strani svetlih, enakomerno obarvanih lesov, prodajni pogoji za temnejše sortimente z nepravo jedrovino pa se slabšajo. Papirničarji ne prevzamejo debelejših komadov od 40 cm, iveraši pa odklanjajo vse kar je debelejše od 60 cm, zato postaja velika povprečna kubatura odkazanih dreves kazalec malovredne proizvodnje . Simulacija danskega modela je samo na videz mehanistična , naravi nasprotna in šablonska, dejansko pa predstavlja razdrobljeno in mozaično ukrepanje približevanje k idealu sonaravnega in skupinsko-prebiralnega gozda (SCHOTZ 1999). Model omogoča natančnejša prilagoditev malo­ površinskih scstojnih struktur spremenljivim rastiščnim razmeram ter s tem nadgrajuje sproščeno tehniko gojenja gozdov. Z njim lahko razvoj sestojev dinamično preu.smerjamo od enomernega , pov­ prečnega in sestojnega v pestre, raznovrstne in podrobnejše sestojne enote. kot so: skupine, šopi in posamezna drevesa. Bogato razčlenjena verti­ kalna in horizontalna strukturiranost je odlika sonaravnega gospodarjenja. Ponujen pristop zahteva več intelektualnega in kreativnega dela, toda osredotočenost na manjše število izbrancev, prinaša prihranke pri fizičnih vložkih in gledano v celoti, več donaša kot nas stane. Pri izbiri gozdarskih modelov imamo vedno na voljo dve skrajnostni možnosti: -naravi in slučaju prepuščen razvoj gozdov ali -sonaravno ravnanje usmerjeno v racionalno in visokovredno proizvodnjo. Človek ni zadovoljen s tem kar mu ponuja narava. zahteva sortimentc s posebnimi lastnostmi. Narava pre pušča razvoj najmočnejšim , ti pa nimajo takih lastnosti. Samemu sebi prepuščeni gozdovi ne potrebujejo stroke in ne gozda1jev . Lesne dob1ine gozdov lahko prezirajo samo bogate države, Slovenija pa ne sodi mednje, zato mora izkoriščati naravne danosti v sozvočju z zakonitostmi biološke rasti: čim hitrejša je rast, tem manjša je verjetnost pojava rdečega srca in čim inten­ zivneje posegamo v naravni razvoj, tem več dragocenega lahko pridelamo v krajšem času. Danes sekamo drevesa, ki so bila vzgojena pred poldrugim stoletjem in nihče ne ve, kakšne bodo prihodnje potrebe družb? Kdo nam zagotavlja, da ne bodo ves les predelovali v amorfne materiale in jih znova preoblikovali v nekaj neprepoznavnega? Tehnične snovi: plastika, beton in kovine nezadržno izrivajo les. Les se umika celo iz svojih tradi- Cimperšek . M.: Z drugačnimi negovalnimi modeli do boljšega lesa cionalnih področij: zgradbe, ostrešja. pohištvo, železniški pragi, vinska posoda. orodje idr. Enologi, ki so šc nedavno trdili, da ni kakovostnega vina brez lesenega soda. prisegajo danes na jeklene. betonske in plastične posode. Čeprav se oblikuje današnji uniformni okus na ravni otopele. agresivne in brezdušne plastike, bo zagotovo prišlo obdobje. ko bo ponovno cenjen n1.asiven in naraven les, ki se odlikuje z izraznostjo, domačnostjo, udobjem. mehkobo in materinsko toplino. Stanovanja brez lesa so mrtva in hladna in ne nudijo nobenega posebnega doživetja. Slovensko gozdarstvo bi bilo potrebno strokovne in organizacijske prenove. Gozdmjj in lesmji bi se morali povezati v bolj ofenzivno marketinško propagiranje vrednot lesa. Vodilno geslo v pri­ hodnost naravnega nacionalnega gozdarstva mora postati les iz Slovenije. pri čemer naj bi bil poudarek na domačem, naravnem lesu in visoki kakovosti. Propagirati les pomeni prodajati lepoto narave. zdravje, varnost in okolju prijazne. energetsko varčne ter neškodljive materiale. Pohvalne marketinške poteze je v tej smeli nakazal o podje~je RIKO iz Ribnice. 8 VIRI IN LITERATURA BRATE L 2001. Mestni plin v Ljubljani. -Ljubljana . s. 116. BRINAR M .. 1965. Bukove rase in diferenciacija različkov glede nekaterih fizioloških in tehnološk ih lastnosti. - GozdV., s. 257-288. EULEFELD L., 1898. Eine forstlicbe Studienreise nach Dancmark . -Osterreichis che Forst-und Jagd-Zeitung, s. 170-171. FEHRLE M .. 2000. SU:itnme. nichl Bestandc \verden verkauft. -Forstzeitung (3), s. 16-17. FOET C., 200l. ZielsUirkenutzung von Edellaubholz im Forstamt Hadamar.- AFZ/Der Wald ( 13), s. 669-671. FRETSE C. /Spiecker H .. 1999. Konkurrenzfreies Wachslllm der Buchc.- AFZ/Der Wald (25). GABRIEL J .. 1902. Die Eignung des Buchenholzes zu Strassenpflaster in Vergleiche mit Nadelholzern . - Mittcilung der k. k. forstlichen Versuchsanslall Mariabrunn. Wien. 2!58 GARBE J. G .. 1777. Neueres Forstmagazin . (JI. del). - FrankfLtrl an der Main. GAYER K.. 1878. Der Waldbau. -Berlin. s. 576. HUFNAGL L. 1898. Die Entwicklung des Forsl"wesens auf der fiirstlichcn Karl Auerspergi~chen Herrschaft Hcrzogtums Gotsche.-Praga, s. 64. HUFNAGL L.. 1901. Die Buchenfrage in der oster­ reichischen Forslwirtschaft. -Mitteilungen des Krainisch-ktistenli-indi schen Forstvercines. s. 106. KLADTKE L 200L Konzeple zur Buchen-Lichtwuchs­ durchforstungen. -AFZ/Der Wald (20). KOTAR M .. 2000. Vpliv starosti in deheline dreves na donos gozda. XX. gozdarski študijski dnevi. -v: Zbornik referat o v. s. 169-190. KOTAR M .. 2001. Trohnoba debla pri divji češnji. črni jelgi in poljskem jesenu- vzroki in posledice. -GozdV (2). s. 59-67. PARDE J. /Kramer H. /Ollman H. /Mahnet J., 2001. Nutzhozversorgung Europas vor 100 Jahren und heute. -Allgemeine Forst-und Jagzeitung (3). s. 41-46. PECHMANN H., 1969. Vpliv rastišča in gospoda1jenja z gozdom na las! nosti jesenov ine. -Gozd V, s. J -15. Richter J.. 2001. Buchenrotkcrn : Vermeiden oder Vcrwertcn. -Forsl und Holz (20), s. 662-664. ROSS., 1890. Der Buchenwald und seine Rentabilitat. - Osterreichische Forst-Zeitung. s. 39-40 in 1892, s. 54-55. SCHOBER R., 1971. Rorbuchc. -Frankfurt an der Main. s. 333. SCHUTZ J-P .. 1999. Neue Waldbehandlungskonzepte in Zeiten der Mittelknappheir. -SZF ( L2), s. 451-459. TORELLI N., 2001. Od7..iv drevja na globoke in površinske poškodbe ua primeru bukve (Fagus sylvatica L.) s poudarkom na nastanku in ekologiji ranitvenega lesa ("rdeče srce"). -GozdV (2), s. 85-94. VEBER l., 1987. Gospodarjenje v bohinjski gozdovih. - v: Bohinjski zbornik. s. 24-29. WILHELM G. J. /Raffel D. J., 1993. VorschHige zur Behandlung der Vogelkirsche .-AFZ (22), s. 1137-1138 . WILHELM G. J. /Letter H.-A. /Eder W., 1999. Ziclsetznng und waldbauliche Prinzipien. -AFZ/Der Wald (5). ŽUMER L.. 1957. Bukovina kot industrijska surovina. GozdV, s. 202-209. ŽUMER L., 1957. Mednarodna konferenca o bukovini kol industrijski surovini. GozdV. s. 213-225. Geschichte der osterreichi schen Land-und Forstwirtscbaft und ihrer Industrie 1848-1898. -Wien 1899 in 1901. Zeitschrift des steiermarkischen Fon;tvercines. -Graz. 1886. 1892, 1900, 1905. GozdV 60 (2002? 5-6 s r Strokovne razprave GDK: 145.76: 174.7 Abies alba Mili. + 411.12 (497.12) Najnevarnejši jelovi lubadarji (Pityokteines spinidens, P. curvidens , Cryphalus piceae) v Sloveniji Maja JURC Izvleček: V prispevku prikazujemo najpomembnejše lubadarje na navadni jclki (Pityokteines spilzidens Reitt., Pityokteines curvidens Germ .. Cryphalus piceae Ratz.), ki v letu 2002 povzročajo sušenje jelov ih sestoj ev predvsem na GGO Kočevje , GGO Ljub~jana ter GGO Postojna. Značilnosti treh najpomembnejših vrst jelovih lubada1jev ter z njimi povezan način izvajanja varstva gozdov je bjj predstavljen na 7. delavnici Javne gozdarske službe Zavoda za gozdove Slovenije 8. in 9. novembra 2001 na Igu. Zaradi aktualnosti problematike podajamo novejše izsledke o jelovih lubadarjih. Ključne besede: jelka, Abies alba, lubadarji, Pityokteines spinidens, Pityokteines curvidens. Cryphalus piceae, varstvo, Slovenija. 1 UVOD Navadna jelka (Abies alba Mill.) je ena od najdragocenejših vrst srednjeevropskega in južno­ evropskega gozda. V Sloven~jijo najdemo v gozdnih združbah na rastiščih kislih bukovih gozdov, zmerno kislih bukovih gozdov, na revnejšib rastjščih jelke, rastiščih jelov ih gozdov s praprotnu, rastišč ih gorskih gozdov bukvc in jelke, gorskih svežih bukovih rastiščih na rendzinah, rastiščih visokogorskih bukovih gozdov na silikatu na različnih fito­ geografskih območjih. Po podatkih gozdno­ gospodarskih načrtov gospodarsbh enot iz letal999 je površina odsekov, kjer je lesna zaloga jelke večja kot 100 m' na ha, znašala 79.231 ha (MIKULIČ 2000). V zadnjih 100-200 letih beležimo izginjanje jelke na njenem celotnem arealu. Vzroki za to so številni (globalne klimatske spremembe, neustrezno gospodarjenje, preštevilčna parkljasta divjad, gozdna paša, škodljivci, bolezni in dr.). V letu 2002 beležimo v Sloveniji sušenje jelke na območjih GGO Kočevje (doslej odkazano pribl. 36.000 m1 jelovine in 20.000 m·; smreke, informacija M. Perušek~ julij), GGO Ljubljana (revir Ravnik, Preserje, Bistra, informacija M. Koljšek, maj), GGO Postojna (GE Snežnik, KE Stari Trg -cca 400-500 m3; GE Požarje, KE Stari trg; GE Mikula- Dedna gora, KE Knežak- 100- 150m3; GE Planina, GE Golobičevec, KE Postojna; KE Bukovje- sporadično , informacija A. Snu·ekar. julij). Ugotavljamo, da se navadna jelka na omenjenih območjih suši predvsem zaradi jelovih lubadaJ.jev. Podajamo značilnosti treh pomembnejših jelovih lubadmjev ter način gospodarjenja s prizadetimi sestoji. GozdV 60 (2002) 5-6 2 NAJNEVARNEJŠI JELOVI LUBADARJI V SLOVENUI 2.1 Pityokteines spinidens Reitt. [Coleoptera, Scolytidae], ostrozobi jelov lubadar Gostitelji: Najpogosteje navadna jelka (Abies alba Mill.), tudi kavkaška jelka (Abies nordmanniana (Steven) Spach.), priložnostno navadna stm·eka (Picea abies (L.) Karsten), kavkaška stm·cka (Picea orienta/is (L.) Link.) in rdeči bor (Pinus s.vlvestris L.). Ostrozobi jelov lubadar spremlja rastišča jelke po celi Evropi: od Pirenejev preko Alp, Karpatov , celolnega Balkanskega polotoka , Kavkaza, do severnih delov Turčije. Opis vrste: Temno tjav hrošček, telo valjaslo­ cilindrične oblike, prekrita z dolgimi, neenako­ merno razmeščenimi dlačicami, dolg 2 do 2.8 mm. Pokrovki sta grobo punktirani (jamičasti), jamice so v goslih vrstah (linijah), na zadnjem koncu pokrovk so jamice globlje kot so na bazi pokrovk. Vratni ščit ima spredaj drobne grbice, zadaj je punktiran . Tipalke so prelomljene betičaste, rumene, zastavica je iz petih členov, ki je okroglast, šivi upognjeni. Spolni dimorfizem je jasno izražen. Pri samicah je osrednji del čela gladek in bleščeč. Sprednji rob vratnega ščita samic ima več rumenkastih ščetinastih laskov, ki so dvakrat daljši od ščetinastih laskov na čelu, samci nimajo ščetinaste dlačice . Na vsakem Doc. dr. M. J., Oddelek za gozdarstvo in obnov!jive gozdne vire BF, Večna pot 83. 1000-Ljubljana, SLO 259 Jurc, M.: Najnevarnejši je!ovi lubadarji (Pityokteines spinidens, P. curvidens , Cryphalus piceae) v Sloveniji obronku strmega koničnika imajo samčki po pet materinske rove se navezujejo rovi ličink, ki so zobčkov: prvi večji (suturalni- prvi zobček pri šivu relativno kratki. potekajo diagonalno, transverzalno pokrovk) je skoraj vodoraven kot vsi ostali zobčki ali vzporedno z lesnimi vlakni, rahlo se dotikajo na koničniku. drugi zobček je zelo dolg, kljukast, beljave. Bubilnica se rahlo zajeda v beljavo. često že od baze zakrivljen navznoter. tretji je Fleofag. manjši in stožčast, četrti je dolg in koničast, peti Opis poškodb: Pojavlja se najpogosteje v pa stožčast. Samičke imajo namesto zobčkov sredogotju, v normalnih vremenskih in trofičnih majhne. stožčaste grbice (slika 1 ). razmerah praviloma izbira robna drevesa na večjih Slika 1: Ostrozobi jelov lubadar (Pityokteines spi11idens Reitt.), koničnik samca (levo) in samice (desno) Bionomija : Vrsta P. spinidens se praviloma pojavlja skupaj z vrsto P curvidens in ima skoraj identičen razvojni krog ter povzroča zelo podobne simptome. V ekoloških razmerah centralne Evrope vrsta razvije dve čisti in eno sestrsko generacijo. Prvo rojenje je sredi aprila, konec pomladi je sestrska generacija, drugo rojenje je v drugi polovici avgusta. V južni Evropi (Turčija) se pojavi tudi sredi oktobra tretje rojenje. Pri nas roji P. spinidens konec marca in aprila. Naseljuje debelolubne in tankolub­ ne drevesne dele, predvsem zgornji, tanjši del debla in debelejše veje. Pogosto izbira starejša debla z debelo sk01jo. Razvije dve čisti in eno sestrsko generacijo. Embrionalni razvoj traja okoli 13 dni, postembrionalni (larva in buba) od 17 do 21 dni. Dopolnilno žrtje mladih hroščev traja okoli 20 dni in se dogaja ob bubilnicah, kjer so se izlegli (pri tem dolbejo kratke hodnike v lubju) tako da razvoj ene generacije traja okoli 9 tednov. Konec junija izleti mlad, spolno zrel imago, ki začenja novo, drugo generacijo. Prezimujejo kot ličinke ali bube v skorji ali pJitvem delu lesa ali kot spolno nezreli hroščki v izjedini, ki nastane pti zrelostnem žrtju. Spolno zreli hrošči zadnje generacije lahko jeseni zapustijo drevo v katerem so se razvili in se naselijo v zdrava drevesa v bližini: tu prezimijo v kratkih hodnikih. Kot rezultat hibernacije se iz poško­ dovane sko1je cedi brezbaJVna smola. Rov ni sistem je zvezdast (slika 2). Poligamna vrsta. Na kotilnice se navezuje štiri in več materinskih rovov, ki so praviloma dolgi 4 do 5 cm, izjemoma 10 cm. Na 280 jasah, pri namnožitvi se širi v notranjost sestojev. Naseljuje deblo v območju krošnje in sicer od vrha proti dnu debla. Najdemo ga tudi na sveže posekanih debelejših jelkah. Napada sestoje prizadete zaradi škodljivih biotskih (omela, bršljan, glive, druge žuželke -kot so minetji iglic jelke, zrnati jelov lubadar in dr.) in abiotskih dejavnikov (prelomljena drevesa -snegolomi, vetrolomi, žledolomi , opožarjena debla) ter drevje na neustreznem rastišču. Spomladi napadena drevesa hitro odmirajo in že po nekaj tednih krošnje pordečijo in se posušijo. Drevesa. ki so bila napadena jeseni ah v sredini poletja ostanejo dolgo zelena. Simptomi napada: a) izcejanje prozornih in svetlečih kapljic smole iz ozkih hodnikov na skorji jelk, ki jih dolbejo hrošči zaradi pre­ zimovanja, v rovih ni jajčec (primarni napad!). Rove delajo hrošči od konca septembra in do konca oktobra. b) prisotnost kapljic st1jene smole rumene barve na in v bližini vhodnih odprtin, kjer so hrošči prezimovali (slika 3 ). To so poškodbe iz prejšnjega leta, izjedine v lubju je v vegetacijski dobi obraščal feloderm in kasneje začne skorja okrog ranic odmirati. Odmiranje tkiva opazimo kot pegavost 1jave in vijoličaste barve v bližini hodnikov za hibernacijo na notranjem delu sko1je- v ličju . c) v času rojenja Slika 2: Rovni sistem ostrozobega jelovega lubadarja (Pityokteines spinidens ReitL), (Foto: R. Pavlin) GozdV 60 (2002) 5-6 Slika 3: Kapljice strjene smole pri vhodnih odprtinah , kjer so prezimovali lu·ošči rodu Pityokteines (M. Jurc) hroščev (marec, april) je smola že skoraj neopazna. č) črvina , ki je po količini občutno manjša kot pri l. typographus L, je skoraj neopazna . Najdemo jo šele po odstranitvi sk01je in je za luskami lubja. Odpadanje skorje izzovejo žalne, ki iščejo dendrobionte pod skorjo. d) pogosto se pojavi rdečenje iglic jelke v zgornjih delih krošnje, ki se nato širi na celotno drevo. Iglice odpadajo. Zaradi ponavljajočih se napadov v gradacijah in v kombinaciji z drugimi škodljivci (P. curvidens, C. piceae, Pissodes piceae (Illiger)) lahko oslabijo in propadejo zdrava drevesa. Možne zamenjave : Jelove lubadatje, predvsem Liste, ki naseljujejo debelolubne dele dreves, lahko zanesljivo določimo glede na obliko ravnih sistemov in jih težko med sabo zamenjamo. Lahko pa na jelkah pričakujemo vrste, ki so tipične za jelko ( Cryphalus piceae Ratz., Piryokteines vorontzowi Jakobs., P curvidens Reitt.) in občasno prisotne vrste (Polygraphus poligraphus L, Crypturgus pusillus Gyll., Cryphalus abetis Rtzb., Pityo­ plzthorus micrographus L., Pityogenes chalco­ graphus L., P. bidentatus Hbst., !ps amitinus Eichh., l. laricis F., Dryocoetes autographus Rtzb.). Ogroženost sestojev: Ostrozobi jelov lubadar naseljuje iste partije gostitelja kot krivozobi jelov GozdV 60 (2002) 5-6 lubadar. Pri nas se ostrozobi jelov lubadar pojavlja bolj pogosto kot krivozobi in je zato nevarnejši od njega. V Švici in Franciji je krivozobijelov lubadar bolj pogost in bolj nevaren. P spinidens se pogosto pojavlja v starejših sestojih kjer naseljuje tenko­ luboe in debelolubne drevesne dele. Sekundarni in primarni škodljivec jelke. Kontrola gostote populacije in zatiranje: Za jelove podlubnike (rod Pityokteines) so razviti agregacijski feromoni, vendar so še v fazi pre­ izkušanja. Zato kot dolgoročne preventivne ukrepe pospešujemo jelko na naravnih rastiščih in naravno pomlajevanje sestojev jelke. V okviru kratkoročnih preventivnih ukrepov izvajamo nadzor (pozimi do konca februmja) sestojev jelke čez zimo ter čistimo in sežigamo slučaj ne pripadke v sestojih (poškodbe zaradi nizkih temperatur , snegolomi, defoliacije in dr.), ki so nastali pozimi do rojenja ostrozobega jelovega lubadarja (do začetka marca). Posebej nadziramo sestoje, kjer so se v preteklosti že pojavile namnožitve podlubnikov ali rilčkarjev. Poostren nadzor izvajamo tudi od sredine septembra in do konca oktobra, da odkrijemo mesta hibernacije odraslih hroščev na odraslihjelkah (tako nadziramo tudi ostale škodljive vrste rodu Pityokteines). Pred rojenjem Ju·oščev, v prvi dekadi marca, polagamo kontrolno-Javna debla, redno kontroliramo potek naseljevanja hroščev in jih pravočasno, pred izletom hroščev izdelamo . Zatiranje: ko odkrijemo sim­ ptome, ki so značilni za hibernacijo hroščev (a,b) posekama napadena drevesa in jih odstranimo iz sestaja. Tri tedne pred prvim naletom hroščev podremo lovna drevesa 30 do 40 m od žarišča . Lovna drevesa so lahko že oslabljena zaradi drugih škodljivih dejavnikov , npr. opožarjena (ne napadena od podlubnikov!) in 30 cm in več v prsnem prcmcru, položimo jih v polsenco. V starejših sestojih jelke nemški avtmji priporočajo postavitev lovnih dreves in sicer prvo serijo marca, drugo maja in tretjo jeseni. Z lovnimi dreves-i lahko zatiramo tudi druge vrste podlubnikov jelke, ki naseljujejo tenkolubne dele drevesa (Crypha/us piceae, P vorontzowi). Kontroliramo naselitev podlubnikov, pravočas~o izdelamo lovna drevesa in sežgemo nastavljene vrhače in lovne kupe. Skrbno evidentiramo vse podatke v zvezi s kontrolo gostote populacije in z zatiranjem. 281 Jurc, M.: Najnevarnejši jelovi lubadarji (Pityokteines spinidens , P. curvidens , Cryphalus piceae) v Sloveniji 2. 2 Pityokteines curvždens Germ. debelo skorjo. Embrionalni razvoj traja okoli 13 dn~. [Coleoptera, Scolytidae], krivozobi postembrionalni (larva in buba) od_l7 do_21 dm: jelov lubadar ~opolniln~ žrtje ml~di~ hrošč~v traJa o~oll 2? dn~ m se dogaJa ob bub1lmcah, kJer so se 1Zleglt (pn tem dolbejo kratke hodnike v lubju) tako, da razvoj ene generacije traja okoli 9 tednov. Konec junija izletijo mladi, spolno zreli imagi, ki začenjajo novo, drugo generacijo. V zelo ugodnih trofičnih in vremenskih razmerah razvije vrsta še eno čisto in tudi do dve sestrski generaciji. Prezimujejo kot ličinke ali bube v skorji ali plitvem delu lesa ali kot spolno nezt·eli hroščki v izjedini, ki nastane pri zrelostnem žrtju. Spolno zreli hrošči zadnje generacije lahko jeseni zapustijo drevo v katerem so se razvili in se naselijo v zdrava drevesa v bližini: tu prezimij o v kratkih hodnikih. Kot rez ul tat hibernacije se iz poškodovane skmje cedi brez­ barvna smola. Ravni sistem je dvokraki prečni z daljšin1 vhodnim kanalom in rovi imajo izgled oglatega oklepa ja ( [).Pogosto se skozi isto vhodno odprtino uvrta druga samica, ki izdela svoj, zelo podoben materinski rov v nasprotni smeri ( ] ) in hodnik ima podobo dvojnega oglatega oklepa­ ja ( ] [ ) oziroma velike črke H, ki je po"ložena na daljšo stranica. Včasih se skozi isto vhodno odprtino zavrta več samic, in vsaka izdela svoj rov tako, da je končna podoba rov nega sistema zvezd asta in ima obliko nepravilne črke X. Materinski rovi se zajedajo v beljavo. Rovi ličink so v skorji, dolgi do 7 cm. bubilnice so v debeli skorji. Če je skmja tanka se rovi ličink zajedajo v beljavo do 10 mm globoko in so izpolnjeni z belkasto črvino. Fleofag. GosTitelji: Najpogosteje navadna jelka (Abies alba Mili.), občasno evropski macesen (Lari.'.< decidua MilJ.) in cedre (Cedrus sp.), izjemoma navadna smreka (Picea abies (L.) Karsten), rdeči bor (Pim-ts sylvestris L.), zeleni bor (Pinus strobus L.) ali ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii (Mirb.) Franco). Krivozobi jelov lubadar spremlja rastišča jelke po celi Evropi: od Pirenejev, preko Francije, Alp, Karpatov, Balkanskega polotoka, Kavkaza, do obale Črnega morja v Turčiji. Opis vrste: Rjava črn hrošček, telo valjaste­ cilindrične oblike, prekrita z dolgimi, neenako­ merno razmeščenimi dlačicami, dolg 2,5 do 3,2 mm. Sprednji del vratnega ščita pri obeh spolih pokrivajo ščetinaste zlato obarvane dlačice. Pok.rovki sta močno punktirani Uamičasti), jamice so v gostih vrstah (linijah), na zadnjem koncu pokrovk so jamice globlje kot so na bazi pokrovk. Tipal ke so prelomljene betičaste, rumene, zastavica je iz petih členov, kij je okroglast, šivi upognjeni . Spolni dimorfizem je jasno izražen. Čelo samcev je rahlo vboklo (jamičasto), pri samicah pa rahlo izbočena z bradavičasti mi grbicami v sredini, gosto prekrito z zlato rumenimi dlačicami. Samčki imajo na vsakem obronku strmega koničnika po pet zobčkov: prvi večji (suturalni- prvi zobček pri šivu pokrovk) je kljukaste oblike in skoraj navpičen, Opis poškodb: ldentične prejšnji vrsti. Zaradi ponavljajočih se napadov v gradacijah in v kombinaciji z drugimi škodljivci (C. piceae, Pissodes piceae (Illiger)) lahko oslabijo in propadejo zdrava drevesa. Po nemških avtorjih je propad gostitelja hitrejši če ga je napadel P. Slika 4: K.rivozobi jelov lubadar (Pityokteines curvidens curvidens kot propad zaradi C. piceae: jelka hitreje Germ.), koničnik samca (levo) in samice (desno) izgubi iglice, barva iglic je krajši čas nespremenjena drugi zobček je kljukast in skoraj vodoraven, tretji in četrti zobček sta manjša, peti je dolg, koničast in skoraj vodoraven. Sam.ičke imajo namesto zobčkov majhne, stožčaste grbice. Suturalni zobček je pri samički tudi navpičen in prav ti, suturalni zobčki so taksonomski znak zaP. curvidens (slika 4). Bionomija: Roji zgodaj, v drugi dekadi marca, v neugodnih razmerah je rojenje zamaknjeno na maj. Za odlaganje jajčec samice izbirajo starejša debla z 262 in iglice hitreje porjavijo in odpadejo. Možne zamenjave: Enako kot pri prejšnji vrsti. Lahko pa na jelkah pričakujemo vrste, ki so tipične za jelko (Cryphalus piceae Ratz., P. vorontzowi Jakobs., P. spinidens Reitt.) in občasno prisotne vrste (Polygraphus poligraphus L, Crypturgus pusillus Gyll., Cryphalus abetis Rtzb., Pityo­ phthorus micrographus L., Pityogenes chalco­ graphus L., P. bidentatus Hbst., !ps amitinus Eichh., I. laricis F., Dryocoetes autographus Rtzb.). GozdV 60 (2002) 5~6 Ogroženost sestojev: Švicarji poročajo, da predstavlja P curvidens najpomembnejšega škodljivca jelke. Pri nas se P. spinidens pojavlja pogosteje kot P. curvidens in je zato vrsta P. spinidens neva.rnejša in dela večje škode. Vrsta P. curvidens se pogosto pojavlja v starejših sestojih, napada debelolubne drevesne dele, predvsem deblovino. Naseljuje drevesa, ki so vedno debelejša kot 16 cm. Sekundarni in primarni škodljivec jelke. Kontrola gostote populacije in zatiranje: Enako kot prejšnja vrsta. 2. 3 Cryphalus piceae Ratz. [ Coleoptera, Scolytidae], zrnati jelov lubadar, mali jelov lubadar Gostitelji: najpogosteje jelka, poredkoma drugi iglavci kot je snu·eka, bor, macesen, duglazija in klek. Pojavlja se skupaj s P. curvidens predvsem na navadni jelki. Zrnati jelov lubadar spremlja rastišča jelke od Pirenejev, preko Francije, centralne Evrope, Balkana, Karpatov do Litve. Opis vrste: SvetlOijav hrošček dolg 1.1 do 1.8 mm. Ni vidnih razlik med samci in samicami. Pri obeh spolih je telo prekrito z nežnimi, svetlečimi , svilnatimi luskicami. Medlinijska polja na pokro­ vkah so pokrita z vrsto dlačic . Razpoznaven je po lrikotni obliki vratnega ščita, ki je močno lokasto izbočen, na njegovi sprednji polovici je polje z grobimi grbicami, ki so razporejene koncentrično. Grbice se med seboj spajajo v polkrožne grebenčke. Slika 5: Zrnati jelov lubadar ( Cryphalus piceae Ratz.) Noge in tipalke so rumene. Tipalke so prelomljene betičaste, zastavica na tipalki je iz štirih členkov, kij je tudi štiričlen. Pokrovke se v loku spuščajo k zadnjemu sternitu (slika 5). Bionomija: Rojijo zgodaj pomladi, proti koncu marca. V višjih nadmorskih legah (od 800 do 1.000 m n.m.v.) je rojenje pogosto maja. V ugodnih vremenskih razmerah razvije dve generaciji letno in včasih eno sestrsko, drugo rojenje je junija. GozdV 60 2002 5-6 Slika 6: Rov ni si srem zrna re ga jelovega lubadarja (Cryphalus piceae Ratz.) (R. Pavlin) Samice izdelajo nepravilno oblikovano ploskovno izjedino- ploskovni zarodni hodnik. ki leži v beljavi in v ličju. V ta materinski hodnik, ki je istočasno svatbena kamdca, odloži samica v gomilice od 10 do 20 ali celo do 40 jajčec. Ličinke začnejo žreti na robu materinskega hodnika ter izdelajo do 4 cm dolge larvalne rove, ki se razhajajo na vse strani in se končajo z bubilnicami, ki se blago zajedajo v beljavo. Rovni sistem je lažni zvezdasti (slika 6). Pri močnem napadu se larvalni hodniki križajo, ličje je popolnoma razrito in skorja začne v velikih krpah odpadati od debla. Prezimuje v fazi larve, bube ali kot mlad hrošč v rovnih sistemih, kjer se je razvil. Mbdi hrošči in adulti poiščejo drevesa za hiber­ nacijo, ki jih spomladi zapuščajo. Mladi hrošči se zrelostno hranijo na tankih vejah v krošnji. pred prezimovanjem pa v vejah starejših jelk. Fleofag. Opis poškodb: Napada sestoje ptizadete zaradi škodljivih biotskih (omela, bršljan, glive) in abiotskih dejavnikov (prelomljena drevesa - snegolomi, vetrolomi, žledolomi, opožarjena drevesa) ter drevje na neustreznem rastišču. Najraje naseljuje krošnje starejših dreves, še posebej prelomljene vrhače ali vrhove posekanih dreves ter tankolubna drevesa v fazi letvenjaka in mlajšega drogovnjaka. Najdemo ga tudi na vejah na tleh. Simptomi napada: a) izcejanje prozornih in svetlečih kapljic smole iz vhodnih odprtin rovov na skmji vej in vejic, ki jih dolbejo hrošči zaradi prezimovanja, v rovih ni jajčec (primarni napad!). Rove delajo hrošči konec septembra in do konca oktobra. Te poškodbe izzovejo nenormalne odebelitve vej in pojav rakastih zadebelitev. Zaradi hjbernacije hroščev drevesa niso močno prizadeta. b) prisotnost kapljic strjenc smole rumene barve na in v bližini vhodnih odprtin, kjer so hrošči 263 2 Jurc, M.: Najnevarnejši je lovi lubadarji (Pityokteines spinidens , P. curvidens, Cryphalus piceae) v Sloveniji Slike 7, 8. 9: Simptomi napadajelovih lubadarjev, GGO Kočevje, 25. 3. 2002 (Foto: M. Jurc) prezimovali. To so poškodbe iz prejšnjega leta, izjedine v lubju je v vegetacijski dobi obraščal feloderm in kasneje se skorja okoli ranic začne sušiti. Odmiranje tkiva opazimo kot pegavost rjave in vijoličaste barve v bližini hodnikov za hibernacijo na spodnjem delu skmje-v ličju . c) v času rojenja hroščev (marec, april) je smola že skoraj neopazna. č) črvina, ki je po količini občutno manjša kot pri l. typographus,je skoraj neopazna. Najdemo jo šele po odstranitvi skmje, za luskami lubja. Odpadanje sko1je izzovejo žolne, ki iščejo dendrobionte pod sk01jo. d) pogosto se pojavi rdečenje iglic jelke v zgornjih delih krošnje, ki se širi na celotno drevo. Iglice odpadajo (slike 7, 8, 9). Zaradi ponavljajočih se napadov v gradacijah in v kombinaciji z drugimi škodljivci (Pityokteines curvidens, Pissodes piceae) lahko oslabi jo in Slika 10: Sanacija jelovega sestaja, GGO Kočevje, 21. 6. 2002 (Foto: M. Jurc) 264 propadejo zdrava drevesa. Po nemških avtorjih je propad gostitelja bolj počasen če ga je napadel C. piceae kot če ga je napadel P. curvidens: gostitelj dlje časa ohrani iglice, barva iglic je dlje časa nespremenjena in pozneje postanejo rjave in odpadejo. Pogosto izgledajo drevesa do izletanja imagov vitalna - z zelenimi iglicami. Možne zamenjave: Imago je podoben zrnatemu smrekovemu lubada1ju ( Cryphalus abietis), od katerega se razlikuje po svetlejši rjavi barvi pokrovk ter po grbicah na vratnem ščitu, ki se med sabo ne dotikajo. Rovni sistem C. abietis je tudi lažni zvezdast s tem, da rovi ličink potekajo bolj ali manj vzdolžno. C. abietis se pretežno pojavlja na srmeki, najdemo ga tudi na jelki in drugih iglavcih. Vrste tipične za jelko: Pityokteines curvidens Germ., P. vorontzowi Jakobs., P. spinidens Reitt. Prisotni na jclki: Polygraphus poligraphus L, Crypturgus pusillus Gyll., Crypha/us abetis Rtzb., Pityophrhorus micrographus L., Pityogenes chalcographus L., P. bidentatus Hbst., !ps amitinus Eichh., I. laricis F., Dryocoetes autographus Rtzb .. Ogroženost sestojev: Sekundarni in primarni škodljivec jelke. Nevaren v mlajših razvojnih stadijih gostiteljev. Kontrola gostote popuLacije in zatiranje: Preventivni in profilaktični ukrepi identični kot pri prejšnjih dveh vrstah. Poostren nadzor izvajamo tudi od sredine septembra do konca oktobra da odkrijemo mesta hibernacije odraslih hroščev na odraslih jelkah (tako nadziramo tudi ostale škodljive vrste rodu Pityokteines). V starejših sestojih jelke nemški avtorji priporočajo postavitev lovnih dreves GozdV 60 (2002? 5-6 7 Jurc, M.: Najnevarne jši jelovi lubadarji (Pityokteines spinidens , P. curvidens, Cryphalus piceae) v Sloveniji in sicer prvo serijo marca, drugo maja in tretjo jeseni. V mlajših sestojih pa nastave iz tankih dreves, vrhačev in !ovnih kupov. Pri slednjih morajo biti debelejši deli usmerjeni navzven, tako, da zrnati jelov lubadar naseli tankolubne dele. Kontroliramo naselitev podlubnikov in pravočasno izdelamo !ovna drevesa in sežgemo nastavljene vrhače in !ovne kupe (slika 10). Naravni sovražniki podlubnikov in jeZovih lubadarjev; Antagonisti družine podlubnikov so pršice (druž. Digamasellidae), glive (Deutero­ mycetes), predstavniki razreda žuželk (hrošči - Carabidae, Cleridae, Pyrochroidae, Pythidae, Rhizophagidae, Staphylinidae, Trogositidae); muhe -Asilidae, Dolichopodidae, Lonchaeidae, Pallopteridae, Xylophagidae; mrežekrilci - Raphidiidae ter parazitske ose -Eurytomidae in Pteromalidae) ter nekatere vrste ptic. Jelovi podlubniki imajo veliko število antagonistov. Najdemo jih predvsem med glistami (Nematodes), parazitskimi glivami in drugimi žuželkami . Najpomembnejše žuželke, ki vplivajo na populacije jelovih podlubnikov so vrste iz skupine kožekrilcev (Rhoptrocerus xylophagorum Rtzb., Conostigmus pusillus Rtzb., Eubazus atrcornis (Ratz.)) in hroščev (Metoponcus brevicornis Er., Laemo­ phloeus altemans Er.). V primerih gradacij jelovih podlubnikov pa nimajo večjega pomena. 3 ZAKLJUČEK V zadnjih letih ni bilo večjih napadov jelovih lubadat:jev. Sušenje jelke, ki poteka v poletju 2002 je najve1jetneje rezultat stresnih dejavnikov v prejšnjih letih (sušno in vroče poletje v letu 2001 GozdV 60 (2002) 5-6 in drugi dejavniki, ki slabijo jelko), povečane populacijske gostote jelovih lubadcujev in verjetno tudi zaradi ne dovolj dosledno izvajanega gozdnega reda. Za zaustavitev sušenja jelke zaradi jelovih lubadarjev moramo izvajati vse zatiralne ukrepe, ki so jih postavili in preizkusili že pred več kot 80. leti v Nemčiji in ki smo jih uspešno uporabljali pri nas v preteklosti. Sodobno varstvo gozdov ni razvilo nekih novih strategij, metod in tehnik zatiranja jelovih lubadarjev, kot jih je razvilo npr. za smrekove lubadarje. Zato moramo za zatiranje jelovih lubadarjev uporabiti metode, ki jih naša stroka že dobro pozna. 4 LITERATURA ESCHERJCH, K..1923. Die Forstinsekten Mitteleuropas . Zweiter Band. Berlin, Verlagshuchhandlung Pau\ Parey, 663 s. MIKUUČ, V.. 2000. Gozdnogospodarski načrti. Zavod za gozdove Slovenije . -Računalniška zbirka podatkov. Ljubljana . NIERHAUS-WUNDERWALD, D., 1995. Les insectes corticoles du sapin pectine. Notice pour Je praticien. Tnstitur federal de recherches sur la foret, la neige et la paysage, CH-8903 Birmensdorf. J4 s. NOVAK, V./Hrozinka,F./Stary ,B., 1976. Atlasofinsectshannful to forest trees. Volume I. Elsevier Scientifjs Publishing Company, Amsterdam-Oxford-New York, 125 s. NOVOTNY , J./ Zubrik, M. in sod .. 2000. Bioticki škodcovia lesov Slovenska. Lesnicka sekcia Minister­ stva podohospodarstva SR, Bratislava, 206 s. PFEFFER , A., 1995. Zentral- und westpall:iarktische Borken-und Kernkafer. Pro Entomologia, elo Natur­ hisrorisches Museum Basel, 310 s. http://www. wsl.ch/forest/wus/entomo/ Antago/antahome ­ en.ehtml. 285 i D GDK: 149.6 Cervus elaphus L. : 149.6 Capreolus capreolus L. + 151.2 ; (497.12 Jelovica) Primerjava habitatov jelenjadi (Cervus elaphus L.) in srnjadi ( Capreolus capreolus L.) glede na nekatere ekološke dejavnike v južnem delu Jelovice z obrobjem Miran HAFNER Izvleček: V prispevku je na osnovi podatkov odstrela analizirana primerjava habitatov med jelenjadjo in srnjadjo glede na nekatere ekološke dejavnike v obdobju od poletja do zime. Ugotovljene so bile številne razlike v značilnostih življenjskega okolja obeh vrst ob upoštevanju značilnih gibanj jelenjadi med sezonskimi deli habitatov. Za jelenjad je bila značilna različna poseljenost prostora med sezonami, kar pa pri srnjadi ni bilo ugotovljeno. Razlike med habitati obeh vrst so bile večje v poletnem obdobju, v zimskem obdobju so bile razlike manjše ali pri nekaterih ekoloških dejavnikih niso bile značilne. Poseljenost območja med obema vrstama je bila predvsem v poletnem obdobju različna glede na nadmorsko višino, nagib terena, gozdne sestoje, delež iglavcev, delež mladih razvojnih faz gozda, velikost kmetijskih površin. gostoto cestnega omrežja, stopnjo vznemirjenosti in glede na lesno zalogo sestojev. V prispevku je ugotovljeno, da stopnja prostorske interakcije med obema vrstama v proučcvancm območju ni velika. kar je pomemben dejavnik razumevanja koeksistence populacij obeh vrst v tem prostoru. Ključne besede: jelenjad, srnjad. area\ razširjenosti, ekološki dejavniki. habitat, Jelovica. 1 UVOD Jelenjad je v sedemdesetih letih postala sestavni del ekosistemov na Jelovici kot tudi v njenem širšem obrobju. Domnevamo, daje območje poseli la zaradi priseljevanja iz okolice, čeprav je lahko tudi naselitev jelenjadi na Jelovici v letu 1949 (ŽBON­ TAR, ustno sporočilo 1996) k posel itvi pripomogla. Vzrok poselitve so bile, tako kot v drugih predelih Slovenije v povojnem obdobju, prostorske spre­ membe, katerih osnovna značilnost je bilo zaraščanje površin z gozdom. V 50 in 60 letih je bila jelenjad na Jelovici označena še za posamično vrsto, ki je v kasnejših letih pod spremenjenimi ekološkimi pogoji prehajala iz recendentnosti v eno od dominantnih vrst. Danes veJja, da je prisotna na vsej Jelovici kot tudi njenem širšem obrobju. V proučevanem območju je prisotna tako v poletnem kot v zimskem obdobju. Podobno kot jelenjad je tudi srnjad izkoristila zanjo ugodne povojne spremembe v krajini. Za razl1ko od jelenjadi je bila srnjad v proučevanem območju prisotna že prej, vzporedno z jelenjadjo pa je tudi hitro povečevala gostoto poselitve. Po pripovedovanju starejših lovcev je bilo v povojnih letih, še pred prisotnostjo jelenjadi, na zaraščajočih površinah Aa Jelovici mogoče z enega mesta opazovati tudi po več osebkov srnjadi hkrati. S povečevanjem deleža gozda in naraščanjem lesne zaloge sestojev je bila srnjad opažena vse teže, v 266 biomasi odstrela na Jelovici pa je dobivala podrejeno vlogo. V širšem obrobju Jelovice, v hribovju in nižjih ravninskih predelih je srnjad med rastlinojedimi parklja1ji ostala dominantna vrsta. Naraščanje vloge obeh vrst v ekosistemih tega območja se je pričelo odražati v večji številčnosti in s tem v večji biomasi, zaradi značilnega položaja obeh vrst v trofični piramidi pa se je začel odražati tudi njun vpliv na rastlinske združbe. V gozdarskih krogih je v povezavi z naraščajočim vplivom igrala srnjad do jelenjadi večinoma podrejeno vlogo. 2 CILJ RAZISKAVE IN HIPO TEZA Jelenjad in srnjad sta bili v jelovškem območju , pa tudi drugod v Sloveniji v gozdarskih krogih najpogosteje obravnavani kot sestavni del gozdnih združb le v pogledu njunega vph va na rastlinske združbe. Ker je populacija jelenjadi v tem območju mlada, območje pa je v znatni me1i poscljeno tudi s srnjadjo je bilo v preteklosti tako v gozdarstvu , kot tudi v lovstvu občutiti zadržanost glede pravice oz. možnosti obstoja jelenjadi na Jelovici. Z raziskovalno nalogo smo želeli prispevati k ekološkemu, celostnemu obravnavanju obeh vrst v ekosistemih na Jelovici. M. H. spec., univ. dipl. inž. gozd, Zavod za gozdove Slove­ nije. Območna enota Kranj, Staneta Žagarja 27b, 4000 Kranj GozdV 60 (2002? 5-6 Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem Slika 1: Kvadranti z opaženo jelenjadjo in srnjadjo v proučevanem območju D; BREZ PRISOTNOSTI IPRISOTNOST SRNJADI • !PRISOTNOST JOLENJADI O !IJ D IIJIIJltiiiJ ODliJ l---------------------------~ --~-------- ------------ ------ ----------~ Cilj raziskave je bil ugotoviti prostorsko razširjenost obeh vrst, raziskati morebitne razlike v razporeditvi njunih populacij v različnih obdobjih leta glede na ekološke dejavnike ter glede na morebitne podobnosti habitatov sklepati na stopnjo prostorske interakcije obeh vrst. Hipoteza predvideva, da se v večjem delu leta habitati med obema vrstama razlikujejo, da se večji del leta areala obeh vrst med seboj prostorsko le delno prekrivata ter da so v zimskem obdobju habitati jelenjadi bolj podobni habitatom srJUadi. 3 OPIS OBMOČJA PROUČEVANJA 3. 1 Zemljepisni položaj, relief, podnebne značilnosti Območje proučevanja obsega lovišča petih lovskih družin s skupno površino 31.459 ha. Obsega J in JV del Jelovice in se razširja na zahodu do Porezna, na jugu do Blegoša, Starega vrha, Kližne gore in Sorškega polja, na vzhodu pa je območje omejeno z reko Savo. Severni del območja predstavlja valovi ta visokogorska planota Jelovica z najvišjim vrhom Ratitovcem (1.678 m) in s strmimi pobočji, ki so prepredeni z globokimi jarki in se spuščajo GozdV 60 2002) 5-6 do nadmorske višine okoli 500 m. Južni del območja predstavlja hribovje, ki se spušča do ravnine Sorškega polja. Celotno območje pro­ učevanja leži večinoma v nadmorski višini med 450 in 1.500 m. Severni del območja, ki ga predstavlja planota Jelovica je kraško, precej skalovito, pretežno iz gornjetriadnih apnenih in clolomitnih skladov. Na pobočjih se pojavljajo tudi silikati ter pasovi grušča in mclišč. Površinske vode so na planoti redke, značilna so barja, mlake ter mok.Jine, ki so ostanki ledeniških jezer. Za južni del proučevanega območja je značilna bogata vodnatost s studenci in potoki, ki tvorijo vodno omrežje Save in Sore Selščice. Podnebje ima vse značilnosti predalpsko-alpske klime. Na planoti so v reliefnih depresijah značilna 1m·azišča . Na Jelovici je značilna velika količina padavin, ki znaša v povprečju okoli 2.100 mm, v obrobju pa okoli 1.800 mm/leto. Veliko padavin pade pozimi, čeprav jih je tudi v vegetacijskem obdobju dovolj. Snežna odeja leži na Jelovici do 150 dni, ponekod na sončnih predelih tudi samo 70 dni. 267 D Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrob jem Grafikon 1: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na nadmorsko višino > .B c ro -o ro > ::1!. .!? ·:; 2 •(/) 80 70 60 50 40 30 20 10 o jelenjad •do 600m •601-800m 0801-1000m O 1001-1200m '--__. _ ___. ___ -. • nad 1200m srnjad Grafikon 2: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na nagib (v stopinjah) -poletno obdobje 150 100 50 o 0-15 16-30 3. 2 Rastiščne in sestojne značilnosti Gozdnatost proučevanega območja je 75%. V severnem delu, na planoti Jelovici presega 90%. Najpomembnejši gospodarski razredi: -raznodobni mešani gozdovi na karbona tu ( 40), na rastiščih rastlinskih združb: Anemone-Fagetum, Adenostylo-Fagetum , Arunco-Fagetum, Hacquetio­ Fagetum, Enneaphyllo-Fagetum; -raznodobni bukovi gozdovi na ekstremnih rastiščih (50), na rastiščih rastlinskih združb C ephalante ro-Fagetum, Anemone-Fagetum, Adenostylo-Fagetum, Arunco-Fagetum; -raznodobni mešani bukovi gozdovi na kisli podlagi (70), na rastiščih rastlinskih združb: Blechno-Fagetwn in Luzulo-Fagetum; -raznodobni spremenjeni jelovo-bukovi gozdovi (80), na rastišču rastlinske združbeAbieti-Fagetum; -raznodobni mešani jelovi gozdovi (110), na 268 nad 30 rastiščih rastlinskih združb: Bazzanio-Abietetwn in Dryopterido-Abietetum; -mešani borovi gozdovi ( l40), na rastišču rastlinske združbe Vaccinio-Pinetwn. V severnem, najvišjem delu proučevanega območja, na planoti Jelovici, je stanje sestojev precej spremenjeno . Prevladujejo sestoji smreke v čistih enomernih oblikah s slabo razvitim polnilnim slojem. Delež iglavcev v lesni zalogi je skoraj 90%. Velika večina sestojev je enodobnih, kot posledica velikopovršinskih sečenj v preteklosti. V obrobju Jelovice in v južni polovici proučevanega območja so sestoji bolj naravni, delež listavcev je. večji, tako vertikalna kot horizontal na struktura gozdov je bolj razgibana. GozdV 60 !2002) 5-6 s Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem 4 METODE DELA srnjadi nastopajo v območjih z optimalno dolžino Za raziskavo prostorske razporeditve jelenjadi in srnjadi v proučevanem območju smo izbrali metodo beleženja podatkov odstreljenih živali in razvrščanja lokacij v kvadrante velikosti 100 ha. Za to metodo smo se odločili po preizkusu, v katerem smo lokacije odstreljene jelenjadi iz istega proučevanega območja za obdobje 1999-2001 primerjali z lokacijami opazovane jelenjadi iz raziskovalne naloge (HAFNER 1997) in pri preizkusu nismo odkrili značilnih razlik. Iz podatkov odstrela v mesecih junij-december smo sklepali na prostorsko razširjenost in razporeditev obeh vrst v tem času v proučevanem prostoru. Lokacije odstrela smo uporabljali v kombinaciji s karto merila 1:25.000, z vrisano mrežo oštevilčenih kvadrantov. Evi­ dentirali smo podatke o živalski vrsti ter kraju in času odstrela. Opazovano območje je obsegalo območje lovskih družin Sorica, Železniki, Selca, Jošt in Kropa. V času trajanja naloge, v obdobju 1999-200 l je bilo zbranih 920 zapisov o odstreljeni srnjadi in 213 zapisov o odstreljeni jelenjadi. Pri obeh vrstah smo podatke o lokacijah prisotnosti grupirali tudi glede na zimsko ali poletno obdobje. Za vsak kvadrant proučevanega območja smo pridobili podatke ekoloških dejavnikov iz računalniških zapisov opisov sestojev ter iz drugih virov. Odvisnosti podatkov uplenjenih živali v posa­ meznih kvadrantih od ekoloških parametrov smo ugotavljali s pomočjo kontingenčnih tabel (a-stopnja tveganja) s programom STATISTI CA. 5 REZULTATI IN RAZPRAVA Jelenjad spada med generalistične rastlinojede s poudarjeno nagnjenostjo do trav, dejanski prehran­ ski izbor pa je odvisen predvsem od razmer v okolju, ki se izraža v največji meri z vegetacijskimi značilnostmi okolja, številčnostjo divjadi, stopnjo antropogenega izkoriščanja okolja ter prehranske kompeticije med prisotnimi vrstami parkljaste divjadi (ADAMIČ 1983). Srnjad je odvisna od zgodnjih sukcesij rastlinskih združb z veliko robov in se tekom poletja prioritetno prehranjuje s koncentrirane, visoko prebavljivo hrano in jo hitro premika skozi majhen vamp in kratko črevesje, v zimskem obdobju pa se preusmeri k bolj grobo­ vlaknati hrani (GEIST 1998). Največje gostote GozdV 60 {2002) 5-6 gozdnega roba (REIMOSER 1986). Jelenjad tako v poletnem kot v zimskem obdobju oblikuje skupine. Za zadovoljevanje njenih potreb so značilna gibanja med sezonskimi deli habitatov (JEŽ 1989). Spolni dimorfizemje znaten. Značilen je poligamen sistem parjenja. Stopnja poligamije zavisi od porazdelitve samic, velikosti skupin samic pa so odvisne predvsem od količine in porazdelitve hrane (BENDER 1 HAUFLER 1996). Srnjad je v gozdnati pokrajini samotarska ali živi v ohlapnih družinskih skupinah, v poljskem prostoru se lahko združuje v velike črede. Za vegetacijski del leta in gozdno okolje je značilna teritmialnost, skupine oblikuje praviloma v zimskem obdobju. Za nekatera okolja so značilne tudi migracije med poletnimi in zimskimi območji. Spolni dimorfizem ni izrazit (GEIST 1998). 5. 1 Razširjenost jelenjadi in srnjadi v proučevanem območju Proučevano območje je bilo razdeljeno na 321 kvadrantov. V 254 (79 %) kvadrantih je bila evidentirana prisotnost vsaj ene od obeh živalskih vrst. V 48 % kvadrantov je bila evidentirana le srnjad, v 20 % obe vrsti, v 11 % pa le jelenjad. V kvadrantih, v katerih je bila evidentirana prisotnost obeh vrst je bilo uplenjeno 24% vse srnjadi in 52% vse jelenjadi. Ugotavljamo, da srnjad poseljuje večjno proučevanega območja. Populacijska gostota je višja v nižinskem in gričevnatem delu Škofje­ loškega hribov ja med Sorškim poljem in reko Savo na vzhodu ter Blegošem in Jelovica na zahodu območja. Na planoti Jelovici, vključno z njenimi strmimi pobočji je njena prisotnost manjša. Jelenjad poseljuje planoto Jelovica, prisotna je tudi v sredogmju. V izrazito nižinskem delu, ki meji na Kranjsko ravnino in Sorško polje, še posebno v bližini večjih naselij, je bila njena prisotnost bolj izjema kot pravilo (slika 1). 5. 2 Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na nadmorsko višino UgotavUamo značilne razlike med pojavljanjem jelenjadi in srnjadi glede na nadmorsko višino (X2 = 51,718; a.:=O,OOO; df=4). Jelenjad se večinoma zadržuje v višjih nadmorskih višinah, srnjad 269 Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem prevladuje v nižinskem delu in v sredo gorju. 5. 3 Ekspozicija, relief in nagib terena Razlike so bile značilne tako v poletnem Ne glede na to, da nekateri avtmji poudarjajo ((X2 = 74,380; a=O,OOO; df=4) kot tudi v zimskem prilagajanje osebkov glede na temperaturne obdobju (X2 = 18,518; a:::::O,OOl; df=4) vendar so spremembe med zimo in poletjem z izbiro toplejše bile v zimskem obdobju razlike med obema vrstama oz. hladnejše eks pozicije, pa ta značilnost v manjše. Jelenjad prične po 15. novembru izbirati območju proučevanja ni bila ugotovljena ne pri nižje lokacije zimskega bivanja, zato je bil v jelenjadi in ne pri srnjadi. Podobno pri jelenjadi za zimskem obdobju večji delež jelenjadi opažen v območje Jelovice ugotavlja HAFNER (1997). Tudi nižjih nadmorskih višinah, v poletnem obdobju pa MEHLE (1995) ne ugotavlja značilnih razlik v enakomerneje v vseh višinskih pasovih nad 600 m, objedenosti glede na ekspozicijo na Jelovici. Tudi le do 600 m manj. Srnjad prevladuje v nadmorski pri srnjadi nismo ugotovili, da bi v proučevanem višini do 800 m, nad njo je poseljena redkeje obdobju dajala prednost topli ali hladni ekspoziciji. (grafikon 1 ). Razlik v razši1jenosti in prostorski čeprav iz izkušenj vemo, da jo je v zimski sezoni razporeditvi srnjadi med poletnim in zimskim pogosto najti na sončnih pobočjih. obdobjem nismo odkrili. Jelenjad v poletnih mesecih ne daje prednosti Podobne ugotovitve pojavljanja jelenjadi glede določenim tipom reliefa, v zimskem obdobju pa s na nadmorsko višino je za jelovško populacijo premikom s planote Jelovice na pobočja obrobja jelenjadi ugotovil že HAFNER (1997). Do-daje nekoliko večjo prednost bolj razgibanemu mnevamo, da je vzrok sezonskim migracijskim reliefu. s srnjadjo so bile tako v zimskem obdobju premikom jelenjadi njeno prilagajanje tem-na meji značilnosti ugotovljene razlike v prostorski peraturnim spremembam in dostopnosti pre-porazdelitvi glede na relief (X2 = 3,17; a=0,074: hranskih virov. Podobno ugotavljajo tudi PAULEY df=l), saj srnjad v tolikšnem deležu ne poseljuje 1 PEEK 1 ZAGER (1993). Ocenjujemo, da je tako močno razgibanega reliefa. značilni migracijski vzorec jelenjadi v proučevanem Glede na nagib terena smo med srnjadjo in območju pogojen že s pričetkom prvih nizkih jelenjadjo odkrili značilne razlike v poletnem temperatur, saj je bilo snega v proučevanem obdobju (y}::::: 14,610; a=O,OOl; df=2). Jelenjad se obdobju malo. Tudi JEŽ (1989) in SCHOEN 1 v poletnem delu leta v večjem deležu zadržuje na KIRCHHOF (1990) ugotavljajo, da se jelenjad planoti Jelovici, kjer nakloni terena niso izraziti, pozimi zadržuje najnižje v celem letu, LA RUE 1 srnjad pa v vsem letu poseljuje območja različnih BELANGER 1 HUOT (1994) pa ugotavljajo izbiro nagibov, od ravnine do največjih strmin (grafikon zimskega areala ob potokih in jezerih. 2). v zimskem času se s premikom jelenjadi v nižje SAN-JOSE et al. (1997) kot tudi drugi avtmji ležeča območja podobnost nagibov s srnjadjo ugotavljajo, da srnjad v večjem deležu poseljuje izenači . Tudi BHAT 1 RAWAT (1995) ugotavljata, nižje nadmorske višine. MYSTERUD 1 BJORN- da jelenjad najpogosteje uporablja nagibe do 30 SEN 1 OSTBYE ( 1997) ugotavljajo, da je debelina stopinj. snega pomembna za prednostno poseljevanje habitatov v nižjih nadmorskih višinah, LATHAM 5. 4 Gozdni sestoji 1 STAINES 1 GORMAN (1997) pa navajajo negativno odvisnost med količino deževnih padavin in gostoto srnjadi, kar tudi kaže na manj pogosto pojavljanje v gorovju. Tudi NYENHUIS (1998) ugotavlja visoke populacijske gostote srnjadi v sredogorju in nižavju, povezuje pa jih s pre­ hranskimi in vremenskimi razmerami. SAN-JOSE et al. (1997) pa npr. za J Španijo ugotavlja pomembno stopnjo prostorske interakcije med srnjadjo jn jelenjadjo tako spomladi kot poleti, saj obe vrsti poseljujeta iste nadmorske višine. 270 Prostorska porazdelitev jelenjadi glede na gospo­ darske razrede je bila različna med zimskim in poletnim obdobjem (X2 = 8,539 ; a=0,036 ; df=3), kar je identično dosedanjim ugotovitvam (HAF­ NER 1997). Pri srnjadi razlik med zimskim in poletnim obdobjem nismo odkrili. Ugotovili smo razlike v prostorski razporeditvi srnjadi in jelenjadi v poletnem obdobju (X2 = 59,728; a=O,OOO; df=8), medtem ko v zimskem obdobju razlike niso bile značilne . V poletnem obdobju jelenjad v največjem deležu poseljuje gozdove gospodarskih razredov 80, v manjšem obsegu pa gozdove gospodarskega GozdV 60 f2002? 5-6 s Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrob jem Grafikon 3: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na najpogostejše gospodarske razrede -poletno obdobje 90 80 ~ 70 § so ; 50 ~ 40 ~ 30 t 20 ;;;; 10 o+-~~----~L-~--~--~~--~ .. --~~ .. ~--~ 040 •so 070 oso .110 0140 jelenjad razreda 70. V zimskem obdobju je bila jelenjad opažena v večjem deležu v gospodarskili razredih 40 in 70, znatno manj pa v razredu 80. Ker ležijo gozdovi gospodarskih razredov 40 in 70 praviloma v nižjih nadmorskih višinah kot gozdovi razreda 80, ki je najpogostejši na platoju Jelovice, domnevamo, da nastopajo razlike v opažanju med obdobji zaradi že omenjenih premikov jelenjadi v nižje nadmorske višine in s tem tudi zaradi izbire naj ustreznejših rastlinskih združb glede na sezonske prehranske potrebe. Ugotovljena je značilna odvisnost gospodarskih razredov od nadmorske višine (X2= 174,950; a=O,OOO; df=25). Podobno kot jelenjad v zimskem obdobju tudi srnjad v okviru vsega leta v največjem obsegu poseljuje sestoje gospodarskih razredov 70 in 40 (grafikon 3). Za sestoje, ki jih srnjad prednostno poseljuje je značilna velika pestrost rastlinskih združb in s tem posledično bogata vrstna pestrost z znatnim deležem listavcev. PAULEY 1 PEEK 1 ZAGER (1993) ugotavljajo, da je izbira zimskih habitatov jelenjadi odvisna od sezonskih sprememb v bazalnem metabolizmu in od efekta akumulacije snega na dostopnost hrane in porabo energije. Sezonsko rabo habitatov rdečega jelena, pa tudi drugih jelenov glede na stanje vegetacije ugotavljajo številni avtorji (JOHNSON et al. (1995). MERILL (1994), ARMLEDER et al. (1994), LEACH 1 EDGE (1994) jn drugi), medtem ko nekateri teh zakonitosti niso ugotovili (BHAT 1 RAWAT (1995), SAN-JOSE et al. (1997)). Številni avtorji v različnih okoljih (SAN-JOSE et al. (1997), CASANOVA 1 ZALLI (1996), ADAMIČ (1983), ACETIO (1981)) ugotavljajo pri srnjadi prednostno izbiro območij z visoko botanično pestrostjo drevesne ga in grmovnega sloja G?W\1 eg f?PP?? e-e srnjad oziroma navajajo širok spekter rastlinskih vrst, s katerimi se srnjad prehranjuje. 5. 5 Delež iglavcev Ugotavljamo značilne razlike med srnjadjo in jelenjadjo v poseljevanju sestojev glede na delež iglavcev tako v poletnem (X2=58,840; a=O,OOO; df=4) kot tudi v zimskem obdobju (X2=20,793; a=O,OOO; df=4) le da so v zimskem obdobju razlike manjše. V poletnem obdobju se je jelenjad pogosteje kot v zimskem zadrževala v območjih z večjim deležem iglavcev, kar je pogojeno z večjo izbiro sestojev gospodarskega razreda 80. V zimskem obdobju poseljuje tudi sestoje z zelo nizkim deležem iglavcev, kar je pogojeno z njenim zadrževanjem na pobočjih s prevladujočima gospodarskima razredoma 40 in 70 kjer prevla­ dujejo bukove združbe, delež iglavcev paje majhen. Srnjad v manjšem obsegu poseljuje gozdove s prevladujočimi iglavci, prednost pa daje tistim z večjim deležem listavcev. V večjih sestoj ih v katerih delež iglavcev presega 90 % skorajda ni prisotna (grafikon 4). Tudi JOHNSON et al. (1995) in drugi avtorji ugotavljajo pomembnost gozdnih plodov, vključno želoda, za jesenski prehranski vir jelenjadi. V sestojih z znatnim deležem listavcev je tej potrebi zadoščeno, saj je ugotovljen večji delež bukve, pojavljajo pa se tudi posamezna drevesa in manjše skupine hrasta. Tudi BHAT 1 RAWAT (1995) ugotavljala, daje jelenjad uporabljala mešan gozd pogosteje pozimi kot poleti. Za srnjad je v vsem letu značilna težnja za bivanje v vrstno bogatih in strukturno pestrih sestoj ih nižjih nadmorsldh višin. Tudi SAN-JOSE et al. (1997), CASANOVA 1 271 Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem Grafikon 4: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na delež iglavcev -poletno obdobje D nad 90 160 .71-90 140 051-70 ; l 120 Odo 50 100 ~ 80 ..2 60 ~ 40 20 o jelenjad srnjad Grafikon 5: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na kmetijske površine (v hektarih) -poletno obdobje 120 ~ 100 1 80 ;; 60 -" ..2 40 ·;: )~ 20 o jelenjad ZALLI (1996), ADAMIČ (l983) in drugi ugo­ tavljajo preference srnjadi za poseljevanje sestojev z listavci, še posebno s plodonosnimi, z obilo zelišč in spodnjega sloja, pred nasadi iglavcev in drugimi enovrstnimi in enoslojnimi sestoji. KATRENIAK (1989) npr. ugotavlja, da je največ hrane za prežvekovalce prisotne v hrastovo-gabrovih in bukovo-hrastovih sestoj ih. V proučevanem območju so tovrstni sestoji prisotni v nižjih nadmorskih višinah. CASANOVA 1 CAPACCIOLI (1989) tudi ugotavljata, da je največja nosilna kapaciteta za srnjad na premenah kostanjevih panjevcev v visoki gozd semenjakov v plimerjavi z nasadi iglavcev in drugimi sestojnimi in krajinskimi tipi. Tudi NYENHUIS (1998) ugotavlja, daje gostota srnjadi visoka v sredogorju in nižavju, kjer delež listavcev znaša vsaj 25%. 5. 6 Mlajše razvojne faze gozda V poletnem obdobju se je jelenjad pojavljala v večjem obsegu v sestojih z večjim deležem mladih sestojev, v zimskem obdobju pa je bila bolj 272 srnjad Ddo2 ·3--10 D nad 10 enakomerno zastopana v vseh razredih. Za poletne habitate je še posebno značilen znaten delež letvenjakov in mlajših drogovnjakov, ki jih jelenjad ob vznemi1janju tega prostora uporablja za kritje. Srnjad sicer v večjem obsegu poseljuje sestoje z večjim deležem teh razvojnih faz, čeprav tudi ne daje izrazite prednosti posameznim razredom. Ugotovili smo značilne razlike med srnjadjo in poletno poseljenostjo jelenjadi (X2::: 11,189; a=0,020; df=4), v zimskem obdobju pa med obema živalskima vrstama niso bile značilne. Jelenjad v poletnem obdobju svoje prehranske potrebe zadovoljuje tudi s travami in zelišči, ki so dostopni na Jelovici, mlade razvojne faze ji v veliki me1i služijo za kritje. Zimske razmere potegnejo jelenjad v območja, kjer so deleži teh razvojnih faz drugačni. BHAT 1 RAWAT (1995) ugotavljata, da jelenjad pogosteje uporablja gosto zastorno kritje od redkejšega. Pojavljanje srnjadi v okoljih z mlajšimi razvojnimi fazami gozdov je pričakovano, podobno ugotavljajo tudi drugi (SAN-JOSE et al. (1997), LATHAM/ STAINES 1 GORMAN (1997), CASANOVA 1 ZALLI (1996)), povezano pa je z sozgy ep f388?JQ-fi Hafner. M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem Preglednica 1: Odvisnost površine kmerijskih zemljišč od nadmorske višine -število kvadrantov Nadmorska višina (m) Velikost kmetijskih površin v kvadrantih Do 2 ha Do 600 12 601-800 19 801-1.000 14 l. 001-1.200 20 nad 1.200 38 morfološkimi in fiziološkimi značilnostmi vrste (SAN-JOSE et al. (1997)). LATHAM 1 STAINES 1 GORMAN (1996) tudi v Škotskih plantažnih gozdovih ugotavljajo preferenco srnjadi do mladja in nestrnjenih goščav, ACETTO (1981 ), kot tudi številni drugi avtorji pa ugotavljajo pomembnost grmovnega sloja za (zimsko) prehrano srnjadi. Tudi EIBERLE 1 WENGER ( 1983) ugotavljata večjo gostoto srnjadi v raznodobnih kot v enodobnih sestoj ih, kar je povezano z večjo privlačnostjo zaradi prepletanja kritja in količine hrane. REIMOSER (1986) ugotavlja večjo gostoto srnjadi v manj naravnih gozdovih z manjšimi goloseki in nasadi v primerjavi s popolnoma naravnimi gozdovi. 5. 7 Kmetijske površine Poleti je bil opažen večji delež jelenjadi v območjih z manjšimi travniki in pašniki (planota Jelovica), pozimi pa je bil delež po posameznih kategorijah travnikov in pašnikov bolj izravnan. V zimskih habitatih delež kmetijskih površin tudi ni prav izrazito visok. Premiki v izrazito nižinska območja, kjer prevladujejo visoki deleži kmetijskih površin, območje pa v visokih gostotah poseljuje srnjad so bili bolj izjema kot pravilo. Razlike v poseljenosti proučevanega območja glede na kmetijske površine med jelenjadjo in srnjadjo so bile značilne tako v poletnem (X2=41,638; a=O,OOO; df=2) (grafikon 5) kot v zimskem obdobju (X2=19,220; a=O,OOO; df=2). Razlike so bile pozimi manjše. V poletnem obdobju nudi dovolj prehrane gozd s travami in zelišči v višjih nadmorskih višinah saj tudi ADAMIČ ( 1989) ugotavlja, da so zelišča pomem­ ben komplementarni prehranski vir, s katerim jelenjad nadomešča primanjkljaj trav. Velikost travnatih površin je bila odvisna od nadmorske višine Cx2=105,702; a=O,OOO; df=30) (pregled­ nica 1 ). Domnevamo, da jelenjad pozimi z umikom v nižje nadmorske višine zadovoljuje prehranske potrebe v sestojih z večjim deležem listavcev, GozdV 60 (2002) 5-6 Nad 2 do 10 ha Nad 10 ha 19 52 32 45 8 25 11 19 2 13 dopolnjuje pa jih s prehrano na bolj antropogene spremenjenih površinah. Srnjad se zadržuje pretežno v območju z večjim deležem negozdnih površin. Veliko avtorjev ugotavlja, da se jelenjad rada zadržuje na neporaščeni pokrajini. JENKINS 1 STARKEY (1991) npr. ugotavljata, da trave sestavljajo drugi največji delež prehrane celega leta, še posebno pa spomladi, ko je trava produktivna in polna hranilnih snovi. Tudi kot jesenski prehranski vir so pomembne trave in odpadlo listje, še posebno, če je želoda malo (PICARD 1 OLEFFE 1 BOISAUBERT (1991)). ADAMIČ (1989) ugotav­ lja, da površina in razporeditev travnikov vplivata na razporeditev jelenjadi v prostoru, s tem pa tudi na lažji odstrel. REIMOSER (1986) pa za srnjad ugotavlja, da je najpomembnejše okolje malo­ površinsko prepletanje gozda, travnikov in pašnikov ter njiv in s tem bogata ponudba gozdnega roba. Ugotavlja namreč, da največja gostota srnjadi ne nastopa v območju z optimalnimi prehranskimi možnostmi (naravni gozdovi z veliko naravnega mladja) pač pa v območju z optimalno dolžino gozdnega roba. 5. 8 Cestno omrežje V poletnem obdobju smo ugotovili večji delež jelenjadi v območjih z večjo gostoto cest kot v zimskem obdobju, vendar razlike niso bile značilne. Ugotovi tev je v povezavi s prostorsko porazdeli tv ijo gostote cest, saj je na Jelovici gostota precejšnja. Podobna značilnost velja za razporeditev srnjadi, ki je najpogostejša v nižinskih predelih z visoko gostoto cest različnih kategorij. Razlike med srnjadjo in jelenjadjo zato v poletnem obdobju niso bile značilne, v zimskem obdobju pa (X2=13,233; a=0,021; df=5) (grafikon 6). Ocenjujemo, da v poletnem obdobju na večjo prisotnost jelenjadi na teh površinah vpliva tudi večja prehranska ponudba v bližini cest, saj je tudi goveja živina, ki se v 273 Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrob jem Grafikon 6: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na dolžino cest -zimsko obdobje 140 5 120 1 100 80 ~ so :~ 40 20 o jelenjad srnjad Odo 200m • 201-100Dm O nad 1000m Grafikon 7: Pojavljanje jelenjadi in srnjadi glede na lesno zalogo sestojev (v m3) -poletno obdobje 90 80 6 70 ~ 60 :: 50 ~ 40 ·-30 ;.. )~ 20 10 o jelenjad poletnem obdobju pase križem po Jelovici, pogosto opažena prav v bližini ali na brežinah gozdnih cest. MAVRAR (1990) in MEHLE (1995) ne ugotavljata bistvenega naraščanja objedenosti z oddaljenostjo od cest na Jelovici. V zimskem obdobju se jelenjad premakne na pobočja ožjega jelovškega obrobja z večjo razgibanostjo reliefa in večjimi nakloni terena, ki so nedvomno vzrok nižje gostote cest tega dela območja. Srnjad je manj prisotna v območjih z nizko gostoto cestnega omrežja, v večji meri pa v območjih, kjer je gostota visoka. Vzrok je ve1jetno v kvaliteti habi tatov in vi solO stopnji prilagodljivosti srnjadi na vznemirjanje, saj smo ugotovili, da je večja gostota cestnega omrežja v povezavi z bolj intenzivnim upravljanjem s kmetijsko krajino. Stopnja p1ilagodljivosti na vznemirjanje pa ni enaka za vse jelene saj je bilo za rdečega jelena v Oregonu ugotovljeno,. da človekova aktivnost na cestah vpliva na njegovo manjšo prisotnost v njihovi bližini (WITMER 1 DECALESTA (1985)). 274 Odo 100 .101-200 0201-300 o 301-400 .401-500 111 nad 500 srnjad 5. 9 Vznemirjenost območja Izdelali smo primerjave prisotnosti glede na vznemirjenost različnih delov areala posamezne vrste. Upoštevali smo območja povečanega turizma, neposredno okolico večjih naselij in bližino prometnih javnih cest. Pri jelenjadi smo odkrili značilne razlike v prisotnosti glede na vzne­ mirjenost (X2=7,116; a=0,008; df=l). V večjem deležu daje prednost manj vznemi1jenim območ­ jem. Značilne razlike glede na vznemi1jenost smo ugotovili tudi pri srnjadi (X2=17,528; a=O,OOO; df=l). Nismo odkrili njene manjše prisotnosti v območjih s povečano aktivnostjo ljudi, pač pa ugotavljamo ravno nasprotno, saj se srnjad v večjem deležu pojavlja v bolj vznemirjenih območjih. Ugotavljamo, da je pogostejša prisotnost srnjadi v bolj vznemirjenih območjih povezana z drugimi ekološkimi dejavniki, kaže pa na veliko stopnjo prilagodljivosti vrste. Tudi drugi avt01ji ugotavljajo veliko prila­ godljivost srnjadi na povečano človekovo aktivnost, GozdV 60 (2002) 5-6 Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem Preglednica 2: Odvisnost lesne zaloge sestojev od nadmorske višine -število kvadrantov Nadmorska višina (rn) D0 100 101-200 Do 600 1 16 601-800 1 13 801-1.000 3 1.001-1.200 2 Nad 1.200 1 5 ki se večinoma izraža z njeno prilagojeno aktiv­ nostjo. HERBOLD (t995) ugotavlja, da srnjad v vznemirjenem okolju daje podnevi prednost sestoj em z dobrim kritjem, še posebno tistim z nizko rastjo, do višine 0,8 m medtem ko se ponoči nahaja tudi v starejših sestojih. Tudi JEPPESEN 1 SAASTAMOINEN et al. (1984) ugotavljajo, da se v vznemi1jenem okolju srnjad prilagodi z iskanjem kritja oziroma zapusti območje dokler traja vznemi1janje. Tudi NYENHUIS (1998) ne ugo­ tavlja večjega vpliva vznemi1janja na srnjad, ki se prilagodi z izbiro ustreznega kritja in časa aktivnosti . Za jelenjad npr. GARAJ (1987) ugotavlja, da tropijelenjadi vsebt.Uejo značilno manj osebkov v območjih, kjer so obiskovalci pogostejši, v bližini prometnih cest pa je tudi njena plisotnost manjša (WITMER 1 DECALESTA (1985)). 5.10 Lesna zaloga sestojev Ugotavljamo značilne razlike med pojavljanjem jelenjadi in srnjadi glede na lesno zalogo sestojev v poletnem obdobju (X2=15,428; 0:=0,009; df=5), medtem ko v zimskem obdobju razlik s srnjadjo nismo odkrili (grafikon 7). V poletnem obdobju daje jelenjad prednost sestoj em z višjo lesno zaJogo, v zimskem času pa podobno kot srnjad poseljuje sestoje, kjer je zaloga nižja. Pii srnjadi razlik med obema obdobjema nismo odkrili. Sestoji z višjo lesno zalogo se pojavljajo v višjih nadmorskih višinah, največ na Jelovici, razlike med zalogo sestojev in nadmorsko višino so bile značilne (X2=55,953; a=O,OOO; df=20) (preglednica 2) in so v največji meri posledica razlik v zalogi med gospodarskimi razredi (X2=101,089; 0:=0,000; df=25). V okviru posameznih gospodarskih razredov, ki jih poseljuj eta obe vrsti, značilnih razlik med prisotnostjo jelenjadi in srnjadi glede na lesno zalogo sestojev nismo odkrili. Ocenjujemo, da v poletnih habitatih daje jelenjad prednost starejšim sestojem, saj je bil delež lesne zaloge v tretjem GozdV 60 (2002) 5-6 Lesna zaloga (m3) 201-300 30J-400 401-500 Nad 500 47 Il 5 5 40 22 8 6 21 17 3 1 15 22 4 1 13 23 14 razšitjenem debelinskem razredu dvakrat večji kot v habitatih, ki jih poseljuje srnjad. Tudi ARMLEDER et al. (1994) ugotavlja pri jelenjadi pogostejša uporabo starejših sestojev. SCHOEN 1 KIRCHHOFF ( 1990) ugotavljata podobno v zimskem in pomladanskem obdobju Podobno menijo tudi PAULEY 1 PEEK 1 ZAGER (1993) in priporočajo znaten delež starejših sestoj ev v območjih, ki jih jelenjad poseljuje pozimi. 6 ZAKLJUČKI Večina proučevanega območja je danes poseljena vsaj z eno od obeh obravnavanih živalskih vrst. Pri jelenjadi ugotavljamo značilno gibanje osebkov populacije med sezonskimi habitati. V poletnem obdobju poseljuje območja višjih nadmorskih višin, v največjem deležu na planoti Jelovici. Za ta del območja so značilne večje površine gospodarskega razreda 80 (raznodobni spremenjeni jelovo bukovi gozdovi), ki se odlikuje po večjem deležu iglavcev. Značilen je znaten delež mladovja in sestojev v pomlajevanju, še posebno letvenjakov in mlajših drogovnjakov, ki nudi jelenjadi kritje v mesecih največjega vznemirjanja. Ta del območja se odlikuje tudi po manj razgibanem reliefu, nizkih nagi bih, znatni gostoti gozdnih cest, nizkem deležu kmetijskih površin in višji lesni zalogi. Pomemben delež prehrane v tem obdobju nudijo trave in zelišča. V zimskem času se jelenjad premakne v večjem deležu na obrobja planote, pa tudi v nižje predele, ki jih v večjem deležu poraščajo sestoji gospo­ darskega razreda 70, pa tudi 40, katerih značilnost je večja primes listavcev med njimi tudi plodo­ nosnega drevja. Za zimske habitate je značilen močneje razgiban relief z večjimi nagibi, manjšimi gostotami gozdnih cest ter večjim deležem antropogene spremenjenih površin, predvsem travnikov in pašnikov. Lesna zaloga sestojev je nižja. Srnjad tako v zimskem kot v poletnem obdobju poseljuje pretežno nižine in gričevje. 275 z Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem Razlik med zimskim in poletnim obdobjem nismo odkrili. Največ je prisotna v sestoj ih gospodarskih razredov 70 in 40, ki jih odlikuje znaten delež listavcev. Za habitate srnjadi je značilen zmerno razgiban relief, nizki do srednje strmi nagibi, visoka gostota cest najrazličnejših kategorij, znatni deleži mladih razvojnih faz, nižja lesna zaloga sestojev in znatne površine antropogene spremenjenih površin med katerimi prevladujejo travniki in pašniki. Ob primerjavi habitatov jelenjadi in srnjadi so bile ugotovljene razlike v številnih ekoloških parametrih tako v poletnem kot v zimskem obdobju s tem, da so bile razlike v poletnem obdobju večje kot v zimskem. Ob premiku jelenjadi v nižje nadmorske višine v zimskem obdobju se značilnosti njenih habitatov bolj približajo značilnostim habitatov srnjadi vendar populacija poseljuje prostor, ki ga srnjad poseljuje v manjšem deležu. Ob tem ugotavljamo, da stopnja prostorske interakcije med srnjadjo in jelenjadjo ni visoka in se bistveno ne razlikuje med obema letnima obdobjema kar v določeni meri pojasnjuje koeksistenco obeh vrst v tem prostoru. 7 VIRI ACETTO, M., 1981. Zimska prehrana srnjadi v Dobre­ poljski dolini. Gozdarski vesmik, 39, 10, 418-425, 18 ref. ADAMIČ, M., 1983. Prehranske značilnosti jelenjadi in srnjadi v kočevskem, notranjskem in krimskem lovskogojitvenem območju, Lovec, 66, 2, s. 41-45. ADAMIČ, M., 1989. Prehranske značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (Cervus elaphus L.). Gozdarski vestnik, 47, 4, s. 145-162. ARMLEDER, H. M. 1 Waterhouse, M. J. 1 Keisker, D. G. 1 Dawson, R. J., 1994. Winter habitat use by mule deer (Odocoileus hemionus hemionus) in the central interior of British Columbia. Canadian Journal of Zoology. 72, JO, 1721-1725, 30 ref. BENDER, L. C. 1 Haufler, J. B., 1996. Relationships between social group size of elk (Cervus elaphus) and habitat cover in Michigan. American-Midland­ Naturist, 135, 2, 261-265; 26 ref. BHAT, S. D. 1 Rawat, G. S., 1995. Habitat use by chital (Axis axis) in Dhaulkhand, Rajaji National Park, India. Tropical Ecology. 36: 2, 177-189; 28 ref. CASANOVA, P. 1 Capaccioli, A., 1989. Valutazione del carico teorico di capriolo (Capreolus capreolus), daino (Dama dama) e cervo (Cervus elaphus) in alcuni ambienti protetti dell· appenino Tosco Romagnolo . Italia Forestale e Montana, 44, 4, 261-272, 10 ref. 276 CASANOVA, P. 1 Zalli, F., 1996. Utilizzazione dell· habitat del capriolo e cingh.iale neil· alta Valle del Senio. Manti e Boscbi, 47, 1, 13-18, 8 ref. EIBERLE, K. 1 Wenger. CA., 1983. Importance of silvicultural system to roe deer. Schweizerische Zeitschrift fur Forstwesen, 134, 3, 191-206, 18 ref. GARAJ, P., 1987. Ethologie des Rotwildes in bezug auf Waldbesuch. Acta Facultatis Foresta lis Z voJen, 29, 113- 123, 24 ref. GEIST, V., 1998. Deer of the World. Stackpole books, Mechanicsburg, 42ls. HAFNER, M., 1997. Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razširjenost jelenjadi (Cervus elaphus L.) na Jelovici. Specialistična naloga, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 100 s., 121 ref. HERBOLD, H., 1995. Anthropogener Einflus auf die Raumnutzung von Rehvild (Capreolus capreolus). Zei tschri fl fur J agd wi ssenschaft, 41, 1, 13-23, 57 ref. JENKTNS, K. J. 1 Starkey, E. E., 1991. Food habjts of Roosevelt Elk. Rangelands, 13, 6, 261-265, 19 ref. JEPPESEN, JL. 1 Saastamoinen, O. et al., 1984. Human disturbance ofroe deer and red deer: preliminary results. Communicationes Instituti Forcstalis Fenniae, 120, 113- 118, 12 ref. JEŽ, P., 1989. Radiotelemetrijsko proučevanje gibanja jelenjadi (Cervus elaphus L.) v snežni ško-javorniškem masivu. Gozdarski vestnik, 47, 1, s. 2-14. JOHNSON, A. S. et al., 1995. White-tailed deer foraging in relation to succesional stage, overstorey tipe and management. American Midland Naturalist , 133. 1, 18- 35, 30 ref. KATRENIAK, J., 1989. Zasoba potravy pre prezuvavu zver v jarnom obdobi v prvorn az tretom vegetacnom lesnom stupni. Folia Venatoria, 19. 17-29, 4 ref. LATHAM, J. 1 Staines, BW. 1 Gorman, ML., 1996. The relative densities of red (Cervus elaphus) and roe (Capreolus capreolus) deer and their relationship in Scottish plantation forests. Journal of Zoology, 240, 2, 285-299, 23 ref. LATHAM, J. 1 Staines, BW. 1 Gorman. ML., 1997. Correlations of red (Cervus elaphus) and roe (Capreolus capreolus) deer densities in Scottish forests with environmental variables. Journal of Zoology, 242, 4, 681-704, 56 ref. LEACH, R. H. 1 Edge, W. D., 1994. Summer home range and habitat selection by white-tailed deer in tbe Swan Valley, Montana. Northwesl Science, 68, 1, 31-36, 39 ref. MAVRAR, B., 1990. Vpliv rastlinojedcev na pomlajevanje starejših debeljakov v GGE Jelovica. Hudajužna, GG Bled, Strokovna naloga, 26s. MEHLE, J ., 1995. Nosilnost habitatov za prehrano jelenjadi na Jelovici. Diplomska naloga, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 74 s. MERILL, E. H., 1994. Surruner foraging ecology of wapiti (Cervus elaphus roosevelti) in rhe Mount St. Helens GozdV 60 (2002) 5-6 l Hafner, M.: Primerjava habitatov jelenjadi in srnjadi v južnem delu Jelovice z obrobjem blast zone. Canadian Journal of Zoology, 72, 2, 303- 311. 59 ref. MYSTERUD, A. 1 Bjornsen, BH. 1 Ostbye, E., 1997. Effects of snow depth on food and habitat selection by roe deer Capreolus capreolus along an altitudinal gradient in south central Norway. Wildlife Biology, 3, 1, 27-33; 47 ref. NYENHUIS, H., 1998. Einfluss der Landschaftsstruktur auf die Populationsdichte des Rehwildes (Capreolus capreolus) in Nordrhein Westfalen. Allgemeine Forst und Jagdzeitung, 169, 10-11, 198-205, 31 ref. PAULEY, G. R. 1 Peek, J. M. 1 Zager, P., 1993. Predicting white-tailed deer habitat use in northern Idaho. Journal of Wildlife Management. 57, 4, 904---913, 55 ref. PI CARD, J. F. 1 Oleffe, P. 1 Boisaubert, B., 1991. Influence of oak mast on feeding behaviour of red deer (Cervus GozdV 60 (2002) 5-6 elaphus L). Annales des Sciences Foresrieres, 48, 5, 547-559, 26 ref. REIMOSER, F., 1986. Basisinformation Rehwild und Umwelt. Allgemeine Forstzeitschrift, 49, 1216-1217. SAN-JOSE, C. 1 Braza, F. 1 Aragon, S. 1 Delibres, JR., 1997. Habitat use by roe and red deer in Southern Spain. Miscellania Zoologica, 20, l. 27-38, 32 ref. SCHOEN, J. W. 1 Kirchhoff, M. D., 1990. Seasonal habitat use by Sitka black-tailed deer on Admiralty Island, Alaska. Journal of Wildlife Management, 54, 3, 371- 378, 26. Ref. WITMER, GW. 1 DeCalesta, DS., 1985. Effect of forest roads on habitat use by Roosevelt elk. Northwest Science, 59, 2, 122-125, 10 ref. ŽBONTAR, A., 1996. Razgovor o zgodovini jelenjadi in Jovišč na Jelovici (ustni vir). 277 1 Gozdarstvo v času in prostoru Poslovanje panoge A 02 gozdarstvo, storitve v letu 2001 1 UVOD V Združenje za gozdarstvo se po standardni klasifikaciji dejavnosti združujejo: A -02 -Gozdarstvo in gozdarske storitve A-01.5 -Lov in gojitev divjadi ter lovske storitve. Ker dejavnost A-01.5 predstavlja zelo skromen delež znotraj združenja, smo analizirali .samo panogo A -02. Vir podatkov je Služba za konjukturo in ekonom­ sko politiko pri Gospodarski zbornici Slovenije. 2 POSLOVANJE PANOGE V LETU 2001 V letu 2001 je v panogi poslovalo 65 družb (7 velikih, 11 srednjih in 47 majhnih), ki so skupaj zaposlovale 1.695 delavcev ( 1.097 v velikih, 449 v srednjih in 169 v majhnih družbah). Panoga A -02 -Gozdarstvo in gozdarske storitve je v letu 2001 dosegla naslednje rezultate: PreaJeJnicd 1: Prihodki e v 000 SIT Prihodki -skupaj 21.494.604 Prihodki 21.251.549 Kosmati donos iz poslovanja 19.620.109 Čisti ptihodki iz prodaje 19.260.767 Čisti prih. iz prodaje na domačem trgu 16.139.327 Čisti prihodki iz prodaje na llljem trgu 3.121.440 Prihodki od financiranja 814.100 Prihodki na podlagi deležev iz dobička 84.025 Prihodki iz obresti in drugi prihodki od financiranja · 730.075 Izredni prihodki 1.060.395 Pre!llednica 2: Odhodki poslovanja ~ v 000 SIT Odhodki 20.919.264 Odhodki poslovar:Ua 19.772.884 Nabavna vrednost ali proizvajalni stroški prodanih količin 19.529.829 Stroški blaga, materiala in storitev 12.075.l28 Stroški dela 6.014.998 Plače 4.256.469 Amorl. neopt. dolg. sr. in opr. osn. sredstev 1.234.494 Odhodki financiranja 524.333 Izredni odhodki 622.047 278 Preglednica 3: Dobiček in izguba poslovnega leta v 000 SIT Celotni dobiček 688.349 Celotna izguba 113.009 Davek iz dobička 75.429 Čisti dobiček 614.284 Čista izguba 114.373 Panoga skupaj izkazuje 575,340 mio. SIT dobička. Če pa upoštevamo samo rezultat panoge iz poslovanja ugotavljamo, da je panoga lani ustvarila 152,775 mio SIT izgube. Preglednica -+: Sredstva panoge (aktiva bilance stanja) ~ v 000 SIT Sredstva 21.588.235 Stalna sredstva 12.880.193 Neopredmetena dolgoročna sredstva 81.898 Opredmetena osnovna sredstva 10.688.312 Dolgoroč .ne finančne naložbe 1.885.795 Gibljiva sredstva 8.708.042 Zaloge 1.359.787 Preglednica 5: Viri sredstev (pasiva bilance stanja) v 000 SIT Obveznosti do virov sredstev 21.588.235 Kapital 16.369.374 Dolgoročpe obveznosti 583.944 Kratkoročne obveznosti 4.408.847 Panoga je v preteklem letu ustvarila skoraj 7,3 miljarde SIT dodane vrednosti. Prime1java gozdarstva s celotnim gospodar­ stvom kaže na relativno velika odstopanja pri posameznih kazalnikih. Finančno posluje gozdar­ stvo bistveno ugodneje kot slovensko gospo­ darstvo in ni neto zadolženo . Tudi donosnost kapitala in sredstev je boljša. Zaradi delovne intenzivnosti je prihodek na zaposlenega precej nižji, kot v gospodarstvu, medtem ko so stroški dela na zaposlenega višji. Dodana vrednost na zaposlenega je skoraj na ravni državnega poprečja. Posebej izstopa večji delež amortizacije v odhodkih v primerjavi z gospodarstvom, kar verjetno kaže na dokaj dobro opremljenost dejavnosti ali pa morda na težnje po pospešeni GozdV 60 (2002) 5-6 Gozdarstvo v času in prostoru Preglednica 6: Vrednosti nekaterih ekonomskih kazalnikov in primerjava s celotnim gospodarstvom Vrednost kazalnika Gozdarstvo Gospodarstvo Finančna neodvisnost (sredstva 1 kapital) 1,319 2,125 Kratkoročni koeficient -koef. tekoče likvidnosti (kratkoročna sredstva 1 kratko ročne obveznosti) 1,927 1,137 Razmerje med krat. terjat. in obvez. iz poslovanja (kratkor. terjat. iz posl. /krat. obv. iz posl.) 1,782 0,941 Finančne naložbe in sredstva (dolg. in krat. finančne naložbe 1 sredstva) 0,13 0,202 Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred. 1 sredstva) 0,495 0,482 Koeficient zadolženosti (dolg. in krat. obv. 1 obv. do virov sred.) 0,231 0,493 Delež neto dolga (neto dolg 1 obveznosti do virov sredstev) -0,195 0,083 Celotna gospodarnost (prihodki 1 odhodki) 1,016 0,974 Prihodki in odhodki od financiranja (prib. od fin 1 odh. od fin.) 1,553 0,747 Donosnost prodaje (čisti dobiček 1 čisti prihodki iz prodaje) 0,026 -0,032 Donosnost kapitala (čisti dobiček 1 kapital) 0,031 -0,052 Donosnost sredstev (čisti dobiček 1 sredstva) 0,023 -0,025 Prihodki na zaposlenega -000 SIT (čisti prihodki iz prodaje 1 povpr. štev. zaposlenih) 12.538,00 21.414,00 Stroški dela na zaposlenega -000 SIT (str. dela 1 povpr. število zaposlenih) 3.549,00 3.213,00 Plače na zaposlenega -000 SIT (plače 1 povpr. število zaposlenih) 2.511,00 2.270,00 Čisti dobiček na zaposlenega- 000 SIT (čisti dobiček 1 povpr. število zaposlenih) 362,00 715,00 Čista izguba na zaposlenega -000 SIT (čista izguba 1 povpr. število zaposlenih) 67,00 1.349,00 DV na zaposlenega -000 SIT (dodana vred. 1 povp. število zaposlenih) 4.299,00 4.846,00 Stalna sredstva na zaposlenega (stalna sredstva/ povp.št.zap.) 7.599,00 16.510,00 Delež prodaje na tujih trgih (čisti prib. iz prodaje na tuj. trgih 1 prihodki) 0,147 0,26 Delež amortizacije (amortizacija 1 odhodki) 0,059 0,085 Delež stroškov dela (stroški dela 1 odhodki) 0,288 0,146 Dejanska davčna stopnja dobička (davek 1 celotni dobiček) 0,11 0,114 3 TRENDI POSLOVANJA amortizaciji. Prav tako je zaradi delovno inten­ zivne panoge delež stroškov dela nad državnim poprcčjem. Gozdarstvo od dobička plačuje v poprečju približno enak davek kot slovensko gospodarstvo. Trende poslovanja pti.kazujemo za zadnja štiri leta (1998-2001). Izračunali smo realne trende tako, da smo upoštevali letne stopnje inflacije v posameznih letih. Zatem smo vse poslovne dogodke po letih preračunali na vrednosti v letu 200 l. Za leto 2001 smo določili indeks 100. Preglednica 7: Inflacija in revalorizacijski indeksi za leta 1998-2001 Leto 1998 1999 2000 2001 Inflacija 7,5% 7,6% 8,9% 7% Letna rev. poslovnih dogodkov (indeks) 107,5 107,6 108,9 100 Indeks za preračun posl.dogodkov na l. 2001 126,0 117,2 108,9 100 Število družb in zaposlenih se je po letih gibalo takole: Preglednica 8: Zaposleni in število družb v letih 1998-2001 Leto 1998 1999 2000 2001 Število zaposlenih 1.959 1.782 1.739 1.695 Število družb 60 59 67 65 279 ~~---------------- --Gozdarstvo v času in prostoru Preglednica 9: Gibanje prihodkov po cenah leta 2001 (indeks) Leto 1998 1999 2000 2001 Prihodki -skupaj 94 88 96 100 Prihodki 94 89 97 100 Kosmati donos iz poslovanja 95 90 101 100 Čisti prihodki iz prodaje 94 92' 101 100 Čisti prib. iz prodaje na domačem trgu 103 101 106 100 Čisti prihodki iz prodaje na tujem trgu 48 48 76 100 Prihodki od financiranja 50 35 42 100 Prihodki na _eodlagi deležev iz dobička 49 44 61 100 Prihodki iz obresti in drugi prib. od financiranja 50 34 40 100 Izredni J?rihodki 1ll 79 61 100 Prihodki so se v ana1iziranem obdobju rahlo povečevali, vendar ne vzporedno s prihodki od prodaje. Opazimo lahko izrazito povečanje izvoza, povečanje prihodkov od financiranja, gozdarska podjetja pa tudi povečujejo prihodke od kapitalskih naložb v druga podjetja. Preglednica 10: Gibanje odhodkov po cenah leta 2001 (indeks) Leto 1998 1999 2000 2001 Odhodki 98 88 96 100 Odhodki poslovanja 96 90 97 100 Nab'avna vrednost ali proizvajalni stroški prodanih količ in 96 92 97 100 Stroški blaga, materiala in storitev 86 81 94 100 Stroški dela 116 106 105 100 Plače 115 105 104 100 Amort. neopr. dolg. sr. in opr. osn. sredstev 90 98 96 100 Odhodki financiranja 111 84 104 100 Izredni odhodki 155 45 63 100 Odhodki nihajo z rahlim negativnim trendom z1asti zaradi zniževanja stroškov dela. Ta ugotovitev se zelo ujema z našimi lanskimi analizami v zvezi s trendi stroškov gozdne proizvodnje. Izredni odhodki kažejo močno nihanje. Preglednica Il: Gibanje dobička in izgube po cenah leta 2001 (indeks) Leto 1998 1999 2000 2001 Celotni dobiček 63 101 101 100 Celotna izguba 538 304 76 100 Davek iz dobička 38 46 105 100 Čisti dobiček 66 107 101 100 Čista izguba 532 301 75 100 Celotni dobiček v panogi rahlo narašča, izguba pa se manjša. Precej je narasel tudi davek iz dobička. Če analiziramo samo dobiček iz poslovanja, dobimo naslednjo sliko: Preglednica 12; Dobiček iz poslovanja po cenah leta 2001 (indeks) Leto ~ 1998 1999 2000 2001 Dobiček (izguba) (000 SlT). -168.505 -38.944 518.270 -152.775 Dobiček iz poslovanja precej niha, večinoma je bil negativen. Izjemo predstavlja leto 2000, ko je bil relativno visok. 280 GozdV 60 (2002) 5-6 Gozdarstvo v času in ro storu Preglednica 13: Gibanje sredstev po cenah leta 2001 (indeks) Leto 1998 1999 2000 2001 Sredstva 97 94 99 100 Stalna sredstva 99 100 102 100 Neopredmetena dolgoročna sredstva 69 56 74 100 Opredmetena osnovna sredstva 105 108 104 100 Dolgoročne finančne naložbe 67 64 74 100 Gibljiva sredstva 94 86 95 100 Zaloge 86 68 87 100 Sredstva kažejo rahel trend povečevanja, zanimivo pa je padanje opredmetenih osnovnih sredstev. Predvidevamo, da se zmanjšujejo zlasti zaradi prodaje neprodukti vnih sredstev, zlasti nepremičnin. Preglednica 14: Gibanje obveznosti do virov sredstev po cenah leta 2001 (indeks) Leto 1998 1999 2000 2001 Obveznosti do virov sredstev 97 94 99 100 Kapital 102 99 102 100 Dolgoročne obveznosti 30 60 76 100 Kratkoročne obveznosti 84 71 87 100 Za sredstva je značilno naraščanje obveznosti, tako dolgoročno kot kratkoročno, kar pomeni povečevanje zadolženosti panoge. Preglednica 15: Zaposleni in dodana vrednost (indeks) Leto 1998 t999 2000 2001 Poprečno število zaposlenih po delovnih urah 146 123 112 100 Dodana vrednost (DV) 111 106 112 100 Število zaposlenih še naprej drastično pada, medtem ko se dodana vrednost zmanjšuje počasneje. To pomeni, da dodana vrednost na zaposlenega narašča. Preglednica 16: Gibanje finančnih kazalniki poslovanja (indeks) Leto 1998 1999 2000 2001 Finančna neodvisnost (sredstva 1 kapital) 95 95 97 IOO Kratkoročni koeficient -koef. tekoče likvidnosti (kratkoročna sredstva 1 kratkoročne obveznosti) 107 116 107 100 Razmerje med krat. terjat. in obvez. iz poslovanja (kratkor. terjat. iz posl. 1 krat. obv. iz posl.) 77 91 95 100 Finančne naložbe in sredstva (dolg. in krat. finančne naložbe 1 sredstva) 122 115 91 100 Delež opredmetenih osnov. sred. (opr. osn. sred. 1 sredstva) 108 114 106 100 Koeficient zadolženosti (dolg. in krat. obv. 1 obv. do virov sred.) 80 74 87 100 Delež neto dolga (neto dolg 1 obveznosti do virov sredstev) 109 107 99 100 Celotna gospodarnost (prihodki 1 odhodki) 96 lOJ 101 100 Prihodki in odhodki od financiranja (prib. od fin 1 odh. od fin.) 45 42 40 100 Donosnost prodaje (čisti dobiček 1 čisti prihodki iz prodaje) - 69 104 100 Donosnost kapitala (čisti dobiček 1 kapital) - 61 103 100 Donosnost sredstev (čisti dobiček 1 sredstva) - 65 109 100 Prihodki na zaposlenega- 000 SIT (čisti ptihodki iz prodaje 1 povpr. štev. zaposlenih) 82 85 94 100 GozdV 60 2002 5-6 281 Gozdarstvo v času in prostoru Leto 1998 1999 2000 2001 Stroški dela na zaposlenega- 000 SIT (str. dela 1 povpr. število zaposlenih) 100 101 102 100 Plače na zaposlenega -000 SIT (plače 1 povpr. število zaposlenih) 99 100 101 100 Čisti dobiček na zaposlenega -000 SIT (čisti dobiček 1 povpr. število zaposlenih) 57 102 98 100 Čista izguba na zaposlenega -000 SIT (čista izguba 1 povpr. število zaposlenih) DV na zaposlenega- 000 SIT (dodana vred. 1 povp. število zaposlenih) Kapital na zaposlenega (kapital 1 povp.št.zap.) Delež prodaje na tujih trgih (čisti prih. iz prodaje na tujih trgih 1 prihodki) Delež amortizacije (amortizacija 1 odhodki) Delež stroškov dela (stroški dela 1 odhodki) Finančna neodvisnost panoge se počasi zmanj­ šuje. To ima lahko dva vzroka: • Podjetja se zadolžujejo zaradi slabega poslovnega rezultata. • Podjetja se zadolžujejo zaradi iskanja finančnih virov za nove poslovne dejavnosti, povečujejo dejavnost, več tvegajo, večajo donosnost kapitala. Ako prevladuje drugi razlog, lahko zaključimo, da se gozdarske gospodarske družbe približujejo poslovni politiki poprečnega slovenskega dobrega podjetja. Ponovno opažamo padanje deleža opredmetenih osnovnih sredstev v sredstvih. Celotna gospodarnost ima rahlo pozitiven trend, medtem ko donosnost kapitala narašča. Prihodki na zaposlenega se povečujejo, stroški na zaposle­ nega stagnirajo. Dodana vrednost na zaposlenega rahlo narašča, kapi tal na zaposlenega niha s padajočim trendom. 282 464 289 73 100 96 100 110 100 112 120 99 100 51 54 78 100 1 92 110 100 100 119 120 109 100 Delež prodaje na tujih trgih narašča. Delež amortizacije v odhodkih niha in rahlo narašča, medtem ko delež stroškov dela pada. 4 ZAKLJUČEK Na podlagi pričujoče analize ugotavljamo, da panoga počasi spreminja poslovno strukturo in se vse bolj približuje poslovanju klasičnih gospo­ darskih družb. Pri tem mislimo zlasti na smelost managementa, da se spoprime z izzivi upravljanja z dolžniškim kapitalom, ki pri povečanem tveganju v normalnih tržnih razmerah daje višje donose lastniškega kapitala. Za to pa so potrebne nove poslovne ideje, pogum in hkrati previdnost, kar so ene od temeljnih lastnosti sodobnega managerja. dr. Darij Krajčič sekretar Združenja za gozdarstvo Gospodarska zbornica Slovenije GozdV 60 (2002) 5-6 Gozdarstvo v času i.n _prostoru _____ __. Interforst 2002 -kongres in sejem Od 3. do 7. julija 2002 je Novi sejem Munchen priredil veliko manifestacijo srednjeevropskega gozdarstva, že 9. INTERFORST. Poleg obsež­ nega sejma gozdarske in lesarske opreme je potekal znanstveni kongres z ekskurzijami, cela vrsta razprav na forumih in posebne predstavitve, ki jih je pripravil KWF -Kuratorij za gozdno delo in tehniko. Na sejmišču so priredili še bavarsko tekmovanje gozdnih delavcev iz šestih dežel. Tokratni kongres je bil v primerjavi z znan­ stvenimi srečanji v preteklosti (INTREFORST je vsake 4 leta) relativno slabše obiskan (ocenjujem okoli 100 udeležencev). Tematika kongresa je zajeta že v naslovu: "Les: odgovornost za bodočnost - gozdovi, viri, proizvodi". Potekal je v plenarnem zasedanju in v treh skupinah z naslednjo vsebino: podoba, kakovost, inovacije. V plenarnem zase­ danju sta nastopila dva ključna negozdarska govornika. Nemški publicist Ch. Schiitzre je v referatu z naslovom:" Bodočnost gozda in lesa - obljuba" najprej ugotovil, da današnje dogajanje kaže na to, da gozd nima bodočnosti, les pa ima cvetoče obete. Na koncu paje zatrdil, da lesa ne bo brez ohranjanja gozdov, in zato je nujno varčno ravnanje z lesom (tudi recikliranje). Kanadčanka L Caady je poročala o kompromisnih dogovorih med gozdarskimi podjetji, okoljevarstvenimi orga­ nizacijami in domorodci pri varovanju in gospo­ datjenju z gozdovi na obalnem območju Britanske Kolumbije. V vseh treh omenjenih skupinah so referati spet obravnavali tri področja strokovnega delovanja in sicer gojenje gozdov, pridobivanje lesa in rabo lesa. Na gozdnotehniškem področju sta bila temeljna dva referata W. Warkotsch (TU MUnchen) je v referatu: " Kakovost in sečnja -nasprotje?" ugotovil, da je mogoče z urejenim gos podalj enjem z angažirano skrbjo za kakovost proizvoda, proizvodnega procesa in življenja ljudi preprečiti, da bi sečnja ogrožala gozdove. H. R. Heinimann (ETH Zi.irich) je v referatu: "Konkurenčna sposobnost gozdnega in lesnega gospodarstva s preskrbovalnimi omrežji" zatrdil, da kljub relativno skromnim dosedanjim izkušnjam lahko v bodoč­ nosti pričakujemo bistveno dodatno povečanje vrednosti proizvodov in uslug z uporabo elek­ tronskih omrežij pri nabavah, organizaciji pro­ izvodnje in dobavah. GozdV 60 (2002) 5-6 Tudi razprave na forumih, ki jih je organiziral KWF, so imele podobno kot posebne predstavitve skupni naslov: "Proizvodnja lesa -odgovornost za varnost dela, družbo in naravo''. V sak dan so se odvijali po trije forumi, na kate1ih je 4-5 referentov podalo svoja izhodišča- poglede na razpravo med njimi in v občinstvu. Vsak dan je bil posvečen enotni vsebini: varnost pri delu; -trendi razvoja gozdarske tehnike; -sprejemljivost tehnike za okolje; -okvirni pogoji gozdnega in lesne ga gospodarstva v Evropi; -nosilci rabe gozda v bodoče. Nekateri zaključki razprav o varstvu pri delu: -sonaravno gospodarjenje s stoječimi mrtvimi drevesi ne sme povečevati tveganja nezgod; zato je treba razvijati nove načine dela in povsod sestoje negovati; z dolgoletnim rednim izobraževanjem kmetov - lastnikov gozdov je v Avstriji uspelo zmanjšati število nezgod tudi v zasebnih gozdovih; -ker so nezgode tretjih oseb redke, je določilo predpisov o prepovedi deJa v gozdu brez spremstva pravilno; mednarodni katalog tveganja po postopkih gozdarskega dela (Avstrija, Nemčija, Švica) bo podlaga za odločanje in bo omogočil tudi enotno izvajanje varstvenih ukrepov; za predčasne upokojitve (benificirana delovna doba) so pogosti vzrok obolenja hrbtenice in drugih gibal; zato je treba držo telesa pri delu izboljševati, predno pride do okvar; -stroji za sečnjo sicer zmanjšujejo tveganje pri delu z motorko, prinašajo pa nove nevarnosti, zlasti obolenja zaradi ponavljajočih se gibov; -v nemškem gozdarstvu je nezgod glede na obseg dela 6 krat več kot v vsem gospodarstvu, čeprav vlagajo v varnost nad 4 EUR po kubičnem metru proizvedenega lesa; -varnost pri delu mora biti pomemben cilj vodstva vsakega podjetja, zato potrebuje sistematično urejanje varstva pri delu; že znane ukrepe je treba uveljaviti, da bi se število nezgod še zmanjšalo; -varnostno obnašanje je treba nadzorovati, preverjati z vprašalniki; delavce in vodilne je 283 1, _____ _ G_o~z_d_a_r_s_t_v_o_v času in prostoru treba motivirati; podjetje potrebuje tudi zunanje­ ga moderatorja varstva; -dokler podjetje nima varne tehnologije in organizacije dela je napačno ocenjevati var­ nostno ravnanje posameznikov; stanje varnosti je najslabše pri pogodbenikih, čeprav tudi zanje veljajo vsi predpisi. Nekaj mnenj o trendih razvoja tehnike v gozdarstvu: -ocenjujejo, da v Nemčiji že 60% sečnje opravijo strojno; s popisom mehanizacije po deželah so ugotovili, da stroj za sečnjo povprečno dela 1.865 ur letno in poseka 20.260 m3 lesa; kljub temu proizvodnja motornih žag še vedno narašča; potrebne in možne so še številne tehnološke in ergonomske izboljšave , vendar pa bo moral razvoj nekdo plačati; tudi razvoj strojev za sečnjo in zgibnih pol­ ptikolic mora hkrati upoštevati zahteve (okolja in kupcev), tehnične možnosti in ekonomiko obratovanja; tudi tu so potrebne in možne številne izboljšave, do katerih bo kmalu prišlo; razvoj teh strojev bo moral reševati odnose stroja do: strojnika, drevesa, tal in medmrežja; oblikovanje strojev mora zagotoviti proizvod­ nost, zanesljivost in kakovost proizvoda pri strojni sečnji; kombinacije strojev (npr. polprikolica s sečno glavo) so le kompromisi, ki se zaradi manjše proizvodnosti in večje cene širše ne bodo uveUavile. Sejem je bil zares živ, tako po nmožici obisko­ valcev, kot tudi po številu razstavljavcev. Lahko si kupil vse od škarij za obrezovanje sadnega drevja do kamiona s prikolico in nakladalnikom. Posta­ vitev je bila precej neurejena, saj so tudi posamezni razstavljavci prodajali celo paleto opreme za gozdarstvo in predelavo lesa. Izluščiti nove teh­ nološke rešitve je bilo zelo težko. Na razpis sejma in KWF za medaljo novosti se je prijavilo 84 razstavljavcev. Neodvisna konUsija je nagradila 12 novosti in sicer: zgibno polprikolico HSM z širokimi gumami, samohoden voziček žičnice za debel les WOODLINER, sečni stroj VALMET z možno zamenjavo koles in gosenic, prikolico za prevoz strojev RANCKE, dvobobenjski vitel 284 WELTE s konstantno vlečno silo, dvižno ploščad ALUMATEC za obvejevanje drevja, napravo za kurjenje z biomaso GUNT AMATIC, napravo za kmjenje z btiketi HDG, stroj za cepijenje POSCH, varovalni čevelj z zložljivo derezo GRUBE, obleko z varovanjem pred urezi in posebnim zračenjem PFANNER in še gozdne sadike s sledljivo provenienco SCHLEGEL. Torej v vseh sejemskih področjih so našli nekaj zanimivih novosti. Od slovenskih proizvajalcev smo opazili samo vitJe TAJFUN in traktor WOODY. Če sejem primerjamo z lansko Elmio lahko ugotovimo, da nekih novih ergonomskih rešitev nismo videli. Dvojna zavora verige na motorki, ki jo je Husqvarna npr. predstavila tam, je tukaj manjkala. Mnogo strojev in naprav je bilo raz­ stavljenih z zastarelimi ergonomskimi rešitvami npr. mehanske ročice na stebru nakladalnika brez varovalne kabine. Cepilni stroji so bili npr. skoraj vsi brez ščitnikov, čeprav je evropska standardi­ zacija sprejela standard, ki jih zahteva. Posebne predstavitve, ki jih je pripravil KWF so obsegale 41 posameznih predstavitev tehno­ loških rešitev primernih za človeka in okolje, varnih delovnih postopkov in zlasti številnih logističnih in informacijskih naprav. Največ pozornosti je vzbujala demonstracija zgibnega traktorja z oplenom s kleščami in nakladalnikom, kjer je mogoče oplen zamenjati z nadgradnjo polprikolice. Poleg tega ima traktor še dvobobenski vitel tako, da je res univerzalen, morda celo preveč. Tudi te predstavitve so bile postavljene na majhnem prostoru v razstavni dvorani, tako da se je bilo težko znajti. KWF je pripravil tudi razstavo posterjev mladih znanstvenikov iz evropskih držav in dva med njimi so nagradile deželne sindikalne organizacije. Kljub vsem opaženim pomanjkljivostim zlasti neki, morda navidezni neurejenosti, je sejem nudil pravo sliko o pestri ponudbi najrazličnejših naprav za srednjeevropsko gozdarstvo. Tu so bile tudi prave zgodovinske naprave npr. vozilo na generatorski plin in hkrati najsodobnejše tehnološke in ergonomske rešitve npr. sečni stroj za strrnine. Kongres in forumi ob sejmu so omogočili obiskovalcem prepoznati trende bodočega razvoja tehnike, pa tudi gojenja gozdov in rabe lesa. Zato je bil obisk INTERFORSTA 2002 zadosti informativen in zanimiv. Prof. dr. Marjan Lipoglavšek GozdV 60 [2002) 5-6 Gozdarstvo v času _i_n_~R_r_o_s_to_ru ___ ~------ Razvojni trendi evropskega gozdarstva na Interforstu 2002 V dneh od 3. do 7. julija je potekal v Munchnu IX. mednarodni gozdarski sejem. Razstavo sodobne gozdarske tehnike in opreme so spremljala posvetovanja o sodobni gozdarski in lesarski tehniki pod motom "Les: odgovornost za p1ihodnost", ter konferenca o novih spoznanjih in trendih v odnosih med družbo in naravo. Na ta način so sejem izko­ ristili za iztnenjavo mnenj o aktualnih znanstvenih problemih gozdarstva, prireditev pa so poprestrili še s tekmovanjem gozdnih delavcev. Na področju izkoriščanja gozdov, kjer se najhitreje uveljavlja sodobna tehnika, poteka razvoj k vedno večjim, zmogljivejšim in vedno bolj izpopolnjenim strojem. Harvesni so se v srednje­ evropskih gozdovih že udomačili in izkazali za gospodarne, čeprav je njihova učinkovitost manjša kot v Skandinaviji ali Severni Ameriki. Totalna mehaniziranost sečnje in spravila prodira tudi v mlajše in srednjedobne sestoje in celo v gozdove listavcev. Toda veliki in okorni stroji povzročajo poškodbe tal in sestojev, zato je nadaljnji razvoj usmerjen v iskanje inteligentnejših tehnik, ki bodo zadovoljevali tudi okoljevarstvene zahteve. Na pobočjih, z nagibi večjimi od 30 %, ostaja kot edina racionalna tehnologija kombinacija motorne žage in traktmja z nepogrešljivim daljin­ skim upravljanjem . V debelejših sestojih listavcev priporočajo kot dodatno opremo -dvigalo s kleščami, ki naj ima, tako kot harvester, od 10 do 11 m dosega. Znatno se je povečalo število raz­ stavljevcev raznovrstnih strojev za energetsko izrabo lesne biomase. V Evropski uniji posvečajo namreč veliko pozornosti obnovljivim energentom. Les propagirajo kot inteligentno "solarno energijo" in to ne samo zaradi prihranka fosilnih goriv temveč tudi zaradi vezave co~ in s tem zmanjševanja toplogrednih plinov v ozračju. Številčni so bili tudi proizvajalci ročnega orodja, drobne opreme in zaščitnih sredstev. Varnemu delo v gozdovih je bilo posvečeno več pozornosti kot običajno, saj so poškodbe in zdravstvene okvare eden najresnejših problemov gozdarstva. Prikazali so različne računalniško vodene simulacije za boljše izobraževanje strojnikov. Na področju gozdarske informatike (GIS) smo videli uspešno vključevanje sistema GPS. Pozornost je vzbujal tudi majhen in priročen višinomer, združen z laserskim merilcem razdalj. GozdV 60 (2002) 5-6 Industrijsko razvita in bogata Nemčija je s svojimi 10,7 miljoni hektarji gozdov (povprečna lesna zaloga 270m3/ha, prirastek 5,7 m3/ha, sečnja 3,7 m~/ha) in dvestoletno n·adicijo gozdarstva, že od nekdaj vodilna gozdarska država. Že pred več kot sto leti so se po njej zgledovali naši prednamci in to v dobrem in slabem. Po katastrofalnih izkušnjah z nenaravnimi smrekovimi in borovimi monokulturami so se nemški gozdarji trdno oprijeli sonaravnega gozdarjenja in varovanja gozdov, kot edinih preostalih naravnih tvorb v izumetničenem, industrializiranenl. okolju. Kako resno so vzeli sonaravnost ponazatja stoičen odnos do masovnega pojava lubadarja v nacionalnem parku Bavarski gozd. Že več kot desetletje se soočajo s tem škodljivcem, a ker ga uvrščajo med normalne pojave, ga ne zatirajo, v skladu s cilji nacionalnega parka. Viharji so v letih 1983/4 zapustili 173 ha vetrolomnih površin, od katerih so izdelali samo polovico polomljenih dreves, polovico pa prepustili naravi. Polomljena drevesa so pospešila gradacijo lubadarjev, ki so se še prav posebno razmnožili po suhih zimah (1988 in 1992), toplih poletjih ter po vetrolomih Vivian in Wiebcke leta 1990. Od leta 1996 do 1999 je bilo uničenih še 3.107 ha gozdov. Toda velikanske škode ne obžalujejo, ker se opustošene površine smreko­ vib kultur samodejno obnavljajo z naravnimi listavci. Bavarski gozda1ji so z video filmi in množico pisnega gradiva seznanjali obiskovalce s svojo visoko gozdarsko kulturo in pri tem izpostavili, da imajo najmodernejši in najbolj demokratičen gozdarski zakon. Od leta 1975, ko je bil zadnjikrat prenovljen, je usmerjen v trajnostno in sonaravne gozdarjenje. Bavarska ima dva miljona ha gozdov, od tega je 30 % državnih. Število zaposlenih načrtno zmanjšujejo, trenutno je zaposlenih 1.500 strokovnjakov, v državnih ~ozdovih pa še 600 delavcev. Mnoga opravila, zlasti pridobivanje lesa, prepuščajo zasebnim podjetnikom. Zaradi na­ raščajočih škod v gozdovih (ponekod je že 30% dreves poškodovanih), si že več let plizadevajo za ekološko in ekonomsko otpimalno gozdno pri­ delavo. Zato postavljajo pred izvajalce del visoke zahteve za kakovostno in okoljevarstveno ravnanje. V Nemčiji ima že več kot polovico podjetnikov certifikat kakovosti -"Chain of Custody". Poleg 285 Gozdarstvo v času in prostoru znanj, izkušenj in spoštovanja načel varnega dela, zahtevajo dosledno rabo rastlinskih namesto mineralni olj ter nizkotlačne balonske gume na vseh strojih. Kakovost opravljenih del ocenjujejo po poškodbah gozdnih tal in izbranih, t.i. "Z­ drevesih". Enotna gozdarska organizacija omogoča racionalno gospodarjenje . Z gozdarsko logistiko, ki povezuje vse postopke od načrtovanja, do izvedbe in prodaje, so se izvlekli iz rdečih številk ter uspeli z biološko avtomatizacijo in tehnološko racionalizacijo zmanjšati število gozdnih delavcev na 1 - 3 na 1.000 ha.·· V zasebnih gozdovih so gozdarji samo svetovalci, subvencije usmerjajo v krepitev nelesnih funkcij (55 miljonov EUR na državni ravni). Podpirajo naravno pomlajevanje listavcev in gradnjo prometnic, slednje pa le, če je gospodarna in razdalja med prometnicami ni manjša od 40 m. Posebne podpore usmerjajo odpravljanju posledic ujm in opremi gozdov, ki so izločeni zaradi nelesnih vlog (varovanje, rekreacija, redki biotopi ipd.). Odkazilo prepuščajo lastnikom, a jih predhodno ustrezno poučijo. Z delnim doplačilom stroškov pa lahko lastnik naroči tudi celotno odkazilo dreves. Pri tem ne gre prezreti razlike med nemškimi in našimi lastniki gozdov. Medtem ko je v Nemčiji povprečna izobrazba kmečkih gospodarjev najmanj srednja šola, je pri nas nedokončana osemletka. Poleg tega so Nemci tesneje in čustveno bolj navezani na gozdove ter ekološko bolj osveščeni, zato ne potrebujejo toliko birokratskega usmerjanja kot slovenski lastniki gozdov. Zakon podpira združevanje v posebne gozdarske skupnosti, ki skrbijo za izboljševanje ekonomskega položaja malih gozdnih posestnikov. Lovci so se na sejmu ponašali s sonaravnim lovstvom. To izključuje vse neavtohtone živali, krmljenje dopušča samo v izrednih razmerah (huda zima), o številčnosti divjadi pa odločajo poškodbe v gozdovih. Vse aktivnosti, ki zadevajo odnose med družbo in gozdarstvom usmerjajo in izdatno podpirajo ustrezna zvezna in deželna ministrstva . Leta 1999 so dokončali nacionalni gozdarski program, ki je bil plod širokega konsenza številnih uporabnikov gozdov: poleg gozda.Ijev in kmetijcev tudi lesarjev, lovcev, naravo­ varstvenikov idr. Uveljavljajo ga kot neprekinjen družbeni proces in usmerjevalec tekoče gozdarske politike. Z njim so zakoličili tudi robne pogoje za vključevanje vseh drugih mednarodnih in evropskih naravovarstvenih konceptov . Posebno pozornost namenjaju uvajanju evropske mreže zaščitenih območij -NATURA 2000, ki je tudi eden od pogojev za vključitev Slovenije v Evropsko skupnost. mag. Mitja Cimperšek Tekmovanje lastnikov gozdov na sejmu v Gornji Radgoni V nedeljo 25. avgusta je bilo na mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni še posebno živahno. Zavod za gozdove Slovenije je tu organiziral4. državno tekmovanje lastnikov gozdov v spretnostih dela z motorno žago. Posamično in ekipno so tekmovali v preža­ govanju, podžagovanju, kleščenju in podiranju na balon. Tekmovanja so namenjena vzpodbujanju lastnikov gozdov k čim večji usposobljenosti in opremljenosti za delo v gozdu. Organizira jih Oddelek za gozdno tehniko v sodelovanju z ob močnimi enotami. Letos so k uspešni organizaciji prizadevno pripomogli sodelavci Območne enote Murska Sobota. Tekmovanje je odprl Jože Sterle, državni sekretar za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Ogledali so si ga 286 številni obiskovalci, saj je bilo dogajanje in vzdušje na tekmovališču zelo slikovito in zanimivo. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Marjan Meglič iz območne enote Kranj, in si tako zasluženo priboril lepo nagrado motorno žago in vitel Tajfun. Ekipno so zmagali tekmovalci območne enote Postojna, drugo mesto so zasedli tekmovalci iz OE Tolmin, tretje pa tekmovalci iz OE Novo mesto. Rezultati posamičnega tekmovanja: 1 MEGLIČ Marjan OE KRANJ , 2 KRANJEC Marko 3 DEBELJAK Alojz 4 LEVSTIK Alojz 5 GABREJNA Matija 6 GOLIČNIK Stanko OE POSTOJNA OE KOČEVJE OE KOČEVJE OE POSTOJNA OE NAZARJE GozdV 60 (2002) 5-6 Gozdarstvo v času in p.;;;;..r....;;;.o....;;;.s....;;;.to.;;;...r;;;;_u...;;;..;;;..,_ ____ ----~ 7 ŽGAVEC Marko OE TOLMIN 37 FAJFAR Boštjan OE BREŽICE 8 ZAGRADIŠNIK 38 ZORJAN Leopold OE MURSKA SOBOTA Boštjan OE NAZARJE 39 ŠPITALAR Ferdo OE CELJE 9 MARKELJ Viktor OE KRANJ lO FURMAN Vilko OE MARIBOR Rezullati ekipnega tekmovanja: 11 NOVAK Marko OE NOVO MESTO l OE POSTOJNA 12 KLINAR Štefan OE BLED 2 OE TOLMIN 13 RUDOLF Marjan OE TOLMIN 3 OE NOVO MESTO 14 MUHIČ Brane OE NOVO MESTO 4 OE KRANJ 15 ŠALAMUN Željko OE MURSKA SOBOTA 5 OE NAZARJE 16 HRIBLJAN Ciril OE POSTOJNA 6 OE KOČEVJE 17 ZUPANČIČ Marjan OE NOVO MESTO 7 OE MARIBOR J 8 RUPNIK Niko OE TOLMIN 8 OE BLED 19 ŠHA TLER Rado OE MARIBOR 9 OE SLOVENJ GRADEC 20 LEŠNIK Franjo OE CELJE 10 OE MURSKA SOBOTA 21 MIHEV Pavel OE SLOVENJ GRADEC 11 OE SEŽANA 22 LIPOVEC Jože OE BLED 12 OE BREŽICE 23 ŠTERN Jože OE SLOVENJ GRADEC 13 OE CELJE 24 TOMAŽIČ Alojz OE SEŽANA 25 VOLER Ivan OE NAZARJE Šintli na razstavi na sejmu 26 KLEMENT Jožef OE MURSKA SOBOTA v Gornji Radgoni 27 ROBLEK Gregor OE KRANJ 28 FIFER Zvonko OE MARIBOR Na razstavnem prostoru na sejmu v Gornji Radgoni 29 ŽIBERT Tomaž OE BREŽICE se je letos predstavil študijski krožek Šintli iz 30 SODJA Franc OE BLED Krajevne enote Radlje Zavoda za gozdove Slovenije 31 ŠTERN Mirko OE SLOVENJ GRADEC pod vodstvom Jerneje Čoderl. Izdelava strešne 32 PODLESNIK Tonček OE BREŽICE kritine iz cepljenega smrekovega lesa in prek1ivanje 33 FRANK Janko OE SEŽANA strehe je zbudilo veliko zanimanje obiskovalcev 34 ILC Franc OE KOČEVJE sejma. 35 BLATNIK Herbert OE CELJE Tone Lesnik 36 ŠATNA Ivan OE SEŽANA In memoriam Miran Brinar 1909-2002 Miran Brinar se je rodil 18 julija 1909 v Postojni. Po koncu prve svetovne vojne se je moral skupaj z družino (oče je bil šolski ravnatelj prve slovenske meščanske šole v Postojni) preseliti v novo nastalo državo SHS v Celje. 1928leta se je vpisal na tedanjo agronomsko-gozdarsko fakulteto v Zagrebu, ki je bila tedaj »Alma mater« tistim Slovencem, ki so nameravali svoje življene posvetiti gozdovom. Diplomiral je 1933 leta, po odsluženi vojaščini pa, kot takrat povečini vsi naši gozdarji, ni mogel dobiti kruha v svoji ožji domovini, ampak je delal po raznih gozdnih upravah po drugih delih Jugoslavije. GozdV 60 (2002} 5-6 Leta 1939 se vrne v Slovenijo in dela v Ljubljani, Kočevju in Črnomlju. Od 1942 leta je sodeloval v NOV. Med leti 1944-1950 je bil pomočnik zveznega ministra za gozdarstvo v Beogradu, med leti 1950- 1953 direktor Gozdarskega inštituta Slovenije. Po kratkem službovanju na Okrajni upravi za gozdar­ stvo v Ljubljani se vrne na inštitut kot raziskovalec in vodja odseka za gozdarsko genetiko in ostane tu vse do upokojitve 1971leta. Leta 1969 je v Ljubljani tudi doktoriral. Bukvi je kot materi naših gozdov posvetil Blinar v svojem petnajstletnem delu na inštitutu ogromno 287 ln memoriam študija, poskusov, opazovanj, prime1jav in analiz. Prav za tovrstno delo je 1969 leta prejel eno naših najvišjih priznanj nagrado Kidričevega sklada. Z veliko ljubezni in entuziazmom je Brinar organi­ ziral na znanstveni podlagi tudi našo semenarsko službo. matske, poglobljene rasti, ki jo je p1ipeljala na sam vrh slovenskih strokovnih revij pa tudi v ugledno družbo revij ostalih evropskih narodov.« Še en velik problem je pritegnil njegovo pozornost- propadanje jelke v Sloveniji in drugod, tudi tega se je lotil na svojstven način in s svojega gledišča. Prav gotovo ne moremo še mimo enega po­ membnega opravila M. Brinarja; od leta 1951 do leta 1971 je bil kar enaindvajset let urednik Gozdarskega vestnika. Ob njegovi sedemdeset­ letnici (1979) lahko preberemo v Gozdarskemu vestniku tele besede: »Vzpon naše revije v "Bri­ narjevi dobi" nima spektakularnih vsebinskih in grafičnih preobratov. To je doba vztrajne, siste-Ob njegovi šestdesetletnici (1969) pa spoznamo tudi tole: »Ko je bil pred leti ogrožen obstoj našega glasila, ne morda zaradi strokovnih nesoglasij ali težav finančnega značaja, ampak zaradi bolj ali manj politično obarvanih leženj po združevanju strokovne literature z različnih delovnih področij, npr. kmetijstva, gozdarstva, lesarstva in še česa, je nemajhna zasluga Brinarja, da so gozdarji vztrajali in ostali pri svojem, s tradicijo slovenskega gozdar­ stva tako povezanim glasilom.« Z uredniškim delom je bila zvezana rudi njegova nenehna skrb za čistost našega strokovnega jezika. S svojo delavnostjo, vztrajnostjo in predanostjo naj bo vzor nam in bodočim generacijam . Franc Perko V GV 2/2002 je v prispevku dr. Lojze Marinček - sedemdesetletnik pomotoma izpadlo ime avtorice mag. Petre Košir, Biološki inštitut ZRC-SAZU. Gozdarski vestnik, LETNIK 60 • LETO 2002 • ŠTEVILKA 5-6 Gozdarski vestnik, VOLU ME 60 • YEAR 2002 • NUMBER 5-6 Glavni urednik/ Editor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Editorial board prof. dr. Miha Adamič, dr. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošt Jakša, prof. dr. Marijan Kotar, prof. dr. Ladislav Paule, prof. dr. Heinrich Spiecker. dr. Mirko Medved. prof. dr. Stanislav Sever, mag. Živan Veselič, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetličič Dokumentacijska obdelava/lndexing and classification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava/ Editors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406, 2571-407 E-mail: gozdarski .vestnik@gov.si Domača stran: http:/ /www.dendro.bf .uni-lj.si/gozdv .html TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 1.000 SIT. Letna individualna naročnina 7.000 SIT. za dijake in študente 4.000 SIT. Letna naročnina za inozemstvo 50 EURO. Letna naročnina za podjetja 22.000 SIT. Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic dafabases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odborajOpinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board 288 Velikost in globina macenovih krošenj dokazujeta, da je bila prometnica zgra­ jena prepozno (GGE Rogaška Slatina, Macelj odd. 322). · Foto: M. Cimperšek GozdV 60 (2002) 5-6 ZDRUŽENJE ZA GOZDARSTVO PRI GOSPODARSKI 1~ ZBORNICI SLOVENIJE NAJAVLJA . 1 ZDRUŽENJE ZA GOZDARSTVO PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJI 24.10.2002 ORGANIZIRA ENODNEVNI POSVET NA TEMO Strojna sečnja v Sloveniji Posvetovanje bo na Gospodarski zbornici Slovenije, Dimičeva 13, Ljubljana. Referate bodo predstavili: dr. Iztok Winkler, dr. Boštjan Košir, dr. Janez Krč, dr. Jurij Diaci, Tomaž Hrovat, dr. Marjan Lipoglavšek in spec. Jurij Beguš. Po referatih bomo org~zirali delavnico, ki bo delala v skupinah. Zatem bomo na plenarnem zasedanju strnili zaključke. Ob posvetovanju bomo izdali tudi zbornik referatov, ki ga bo dobil vsak udeleženec pred začetkom posveta. Vabila za posvet bomo organizacijam s področja gozdarstva poslali septembra letos. Strojna sečnja trka na vrata Slovenije, zato je prav, da stroka ta izziv tudi sprejme. Na posvetu želimo osvetliti problem z več plati. Prav gotovo gre za aktualno tematiko, o kateri slovenski gozdarji nimamo enotnega mnenja. Prav je, da strojne sečnje ne uvajamo stihijsko, ampak preudarno in z jasnimi cilji. Želimo, da bi posvet prispeval k tem ciljem. Dr. Dqrij Krajčič Sekretar združenja Lesene strešne konstrukcije industrijsko predizdelane v klasičn i izvedbi, izvedbi v elementih in lesene predalčne konstrukcije, spojena z ježevkam i, primerne ia stanovanjske, poslovne javne ali gospodarske objekte. Lepljen les. Žagan les iglavcev - . svež ali sušen (deske in tramovi). Leseni masivno ali skeletno grajeni objekti, brunarice. Ograjni elementi za balkonske ograje in vrtne plotove. Obloge, ladijski podi, bruna in okrasne letve.