Premostili smo vecino ovir Pie: Stanka Pospi, vodja skupine delegatov za ZZD republike skupine Javna tribuna naj bi med drugim posve-ala precej pozorncsti tndi dclovanju dele-gatske uieditve ozhoma delegacij, vendar je treba priznati, da smo se doslej ukvarjali le z osnovnijni delegacijanii za obinsko skupino. Prav malo, ali priznajmo skoraj ni ,pa nismo sliali o delu delegacije za republiko skupino. Delegacija za zbor zdimenega dela re-publike skupine teje 28 delegatov, to je j,z vsake konference po en delegat, v republi-k'i skupini ipa imamo 5 delegatskih mesi. e smo e clo nedavnega igovorili. da nam primaujkuje delegatov zaradi odhodov ozi-roma nedelavnosti posameznikov. danes lah-ko trdimo, da smo ena najipopolnejih dele-gacij (v tevilnem smislu) v obini. S po-mojo sekretariata skuipine obine smo namre zapolnili manjkajoe vrzeli. Kot delegati temeljnih delegacij zbora zdmenega dela in prek njih lani obinske delegacije se redno sestajamo pred vsako sejo. Da bi imbolje spoznali sredine, iz ka-teiih prihajamo, smo ise ravnali v skladu z nao ugotovitvijo, ki je p]od dosedanjih iz-kueinj: najuspeneji smo takrat. ko proble-me, ki jili obravnaivamo, poznamo tudi iz iprakse. Tako se navadno sestajamo v orga-nizacijah. katerih delegati so nas povabili ipa sprio aktualnosti obravnavane pro- blemaiike v njihovi sredini. Hkrati s lani temeljnih delegacij, drubenopolitinih orga-nizacij, individualuimi poslovodnimi organi spaznavamo probleme, ki jih obravnavamo v skupini in se tako za doloena stalia laje odloimo ali se do njih opi-edelimo. Da opiaTljajo delegati za republik(5 skup-rno resnino teako dclo, nam pria e podafek, da dnevni redi sej tejejo od 18 do 32 tok. Seveda naj bi delegati, ker piihaja-jo iz temeljnib. oi-ganizacij, gradiva obvav-navali e na sestankih njihovih delegacij. Toda to je navadno zaradi preobilice papiija skoraj neinogoe, e seveda pustimo ob strani ugotovitev, da nemalokvat niso gradiiva zani-miva prav za vse delegate... Tako se zgodi, da prihajajo delegati na seje brez oblikova-nih stali in se Ie4a oblikujejo ele na seji sami. kar seveda ni prav. Menim, da bi mo-rali delegati v svojih sredinah obravnavati vsa.j tiste piobleme, ki so zanimivi za delov-no organizacijo. Sprejemanje doloenih ak-tov. zakonov bi moralo biti bolj kot doslej spremljano s stalii delovnih organizacij oziroma delegatov iz njih. Ker pa se to ne dagaja vedno, smo e vedno lahko pria raz-nim spremembam, dopolnMvam v naglici, ker pa reitve niso bile dovolj temeljito pre-delane v sbazi. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevajne s 1. strani) Ker naj bi delegacija delala kot konfe-renca zbora zdruenega dela obeinske skup-ine, bi morali biti delegati bolj povezani z le-to. Zbor zdrtienega dela obinske skup-ine sicer tu in tam zapie v svoje dnevne rede tudi doloeene akte republike skupine, ven-dar so ti primeri dokaj redki ali pa o teli zadevali razpravljamo pozno ali (za nas) celo propozno. To nesinhronizirano delo obeh skupin povzroa velike teave, ki pa jili delegati, prepueni sami sebi, ne morejo re-iti. Delegati iitimo povezanost z obinsko skupino pravzaprav le prek predsednika zbora zdruenega dela, ki redno prihaja na nae seje in nam resnino dosti pomaga. S konkretnimi predlogi in mnenji nam precej olaja delo. Da ipa bi bili delegati v republiki skup-ini v podajanju stali oziroma amandma-jev bolj enotni (kar bi povealo verjetnost, da bi bili le-ti tudi sprejeti), imamo pred sejo koordinacijake sestanke delegati vseh Ijuibljanskih obin, na katerih dokonno obli-kujemo stalia in predloge. Seveda pa kljub takni pripravljenosti delegati v saini skup-ini velikokrat doivljamo tudi poraze. e-prav se ikarji vekiat oglasimo s predlogi, ki jih oblikujemo v predhodnem posiopku,* se ne moremo ravno pohvaliti, da smo veliko-krat zmagali. Vekrat smo e, vsaj tako mis-lim, iiipravieno povzdignili na glas, toda ve-liko strokovneje pripravljeni (to je kajpak razumljivo) predlogi izvrnega sveta so ;>pre-vagalk. Je treba kar priznati, da lahko va-sih zautimo precej neotigovoren ali vsaj ne-resen odnos nekaterih lanov izvrnega sveta do delegacij oziroma njihovih predlogov... Na mandat se bo prihodnje leto iztekel. Lahko reemo, da smo v zaetku, ko e niti nismo prav vedeli, za kaj pravzaprav gre, naleteli na vrsto teav, ki so se nam zdele sprva nepremostljive. Danes vidimo, da smo vendarle premostili veino >teh ovir. Delegati se zavedajo, kakne so njihove naloge in kakna je njihova odgovornost. Pa vendar bi kazalo pri izibiranju kandidatov ob pri-bodnjih volitvah ve pozomosti posvetiti pri-pravljenosti posameznikov, da se spoprimejo s tovrstnim delom, izobraevanju delegatov. Le tako (in pa e jih ne bouno zaduili z raz-nimi dodatnimi funkcijami) bodo lahko dele-gati drugega mandata uspeneje zaeli gra-diti novo nadstropje delegatske ureditve... Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi