Zajec in poljski pridclki. Od Drave, 25. avg. Zajci so se letos v naših krajih tako zaplodill^ da skoro iz vsakega grma skoči po eden. Zima ni bila prehuda, spomlad za zaploditev primerna, lovoi so bili vpoklicani k vojakom in tako je sedaj divia^ čine po nekaterih krajih toliko, da nam bo požrlft polovico poljskih pridelkov. Ob Dravi in menda tutfi ob Muri se je zaredilo tudi toliko lazainov, da cele jate po 2,0 do 30 zletijo na polje in uničujejo to, kar nam je še suša pustila. Mož iz Slovenskih gono mt je pripovedoval, da se je lani in letos zaplodilo pa tamošnjih gozdovih izredno mnogo lisic, ki ropajtt' gospodiinjam perotnino. Tudi jazbecev se je zaplodilo že toliko, da bo treba resno misliti na to, kak© se jih bo zatrlo, sicer se kmetovanje ne bo več spla6alo. Pomislimo samo, kaka nevarnost preti po zaj-* cih naSemu sadnemu drevju in vinski trti! Ce se pa zajcev ne bo bolj zatrlo. tfodo po zimi veSinoma vs& mlada drevesa obeljena. Res je, da se gkoda, ki jo napravi idivjaBmai, — ako se posestnik pritoži — oeni, a odjškodnina jft naviadno tajko malenko&tna, da o tem niti nočem "dalje gO!voriti. Ce se radi prenizke odškodnine pritožiS' na politično oblast, ti v večini sluftajev proSnjo za- vrnejo. Znani pa so mi celo slučaji, da se je pritofcbi lovskega zakupnika radi previsoke odškodnine ugodilo, kmetovo pritožbo pa zavnnilo, ker je ni znal dobro utemeljiti. Sicer pa malokdo na deželi pozn& natanfina določila lovskega zaijona glede povraCila škoHe in kako se mora v tafcil? slučajih postopafi. TM želeti bi bilo, da bi se kdo, ld to postavo xiobro poz« na, potrudil in na podlagi postavnih dolocil obrazlo* ¦r žil, kako se nam je ravnati, ako nam divjačlna dp.la fikoda Priporofial bi tudi, da bi oblasti strogo naročile zakupnikom lovov, da morajo divjačino kolikor le moeoče postreliti, Ako bi kak zakujinik ne maral tega storiti, naj oblast odredi s;.lošen lov na stroi-ke lovisktega zakupnika. Ako se nain kmetom grozi z nirznimi kaziiimi in prisilno mlačvo. ako radi pomanjkanja delavskili moči ne morerno kar tako hitro žito omla.titi. i;ai se tndi pioti teni Iju-dem brezobzirno iiar slopi. Seda.j v vojnem času ima zatiraife divjačine dvojni praktičiii pomen. Na eni strani se bo dobilo z ustrei,eno divjačino več mesa za mestno prebivalstvo, na. drugi strani .pa se bo iudi obvarovalo mnogo poljskih pridelkov pred škodljivci. Lovci se sieer lelos izgovarja.jo, (!a maiijk;1 lovske municijtj, posebno šiber. SviivCene šibre, kar jih je vlada dala sedaj na prosto, l'ne dafeč i;-e bodo zradostovale, da bi se moglo postrel. ;/t' vsaj polovico divjaCine. Naj se iore.i pozove \1:k1;i. <1 -. l;o dala lovr-em veeje nmožine šiber na razpelago. Lovci se tudi pritožujejo, da trgovci, ki prodaja,;o lovsko strelivo, oddajo isto pred vsem svojim znancem iz mest. lovci z dežele pa ne dobi'o ne strelivo., ne Siber. Tudi strelivo bi se naj pravično razdpljevalo, Zivano je. da. kmečki lovci divja6i.no ln ogo bolj zatirajo, kot. lovci iz mest, kateri pred vsem skrbi-o za to, da bi se dJvjafiina vsaj prva leta lovskega zakupa preveč ne zatrla. Konečno še enkrat pozivara oblast, da. stori vse, da -sr riivjafiino kolikor mogoče zatre. 0 p o m b a u r e d n i Iš t v a: Kar se' tiče škode, ki ]o nai ravi <.livjačina, omenjaimo, da. bomo naprosili losebnega strčko^njatka, ki bo v eni prihodniih številk naSega #lista v podjudni in -razumljivi obliki obrazložil, kako"jre treba postopati, če je divjačina napravSla na polju. sadonosnikn iti v vinogradu Skodo.