GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „E L K R O J" MOZIRJE Številka 1 Leto 1984 Glavni urednik: Vida Skok Naklada: 720 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. DELU ČAST IN OBLAST To delavsko geslo smo videli zapisano pred tovarno, ki je stala že pred vojno. V času torej, ki je bil v mnogočem drugačen od današnjega. Položaj delavskega razreda je bil težak brez prave perspektive. Prvi maj je težko izbojevan praznik delavskega razreda. Delavski praznik je izbojevan, ni pa končan boj delavskega razreda za spremembo njegovega položaja oziroma za spremembo produkcijskih odnosov. Zlasti težak je položaj delavskega razreda v nerazvitih deželah, saj te dežele neusmiljeno izkorišča visoko razviti svet. V mednarodnih ekonomskih odnosih so razmerja zastavljena tako, da nerazvite dežele ne dobijo niti toliko od ustvarjene vrednosti, kot so je zmožne ustvariti s svojim delom in skromno tehnologijo. Položaj nekaterih dežel med njimi se zdi brezupen. 2/3 človeštva živi v revščini v trenutku, ko se troši za oborožitev stotine milijard ameriških dolarjev. V opisanih primerili je tem bolj potreben glas tistih, ki ustvarjajo novo vrednost in jim ni do ubijanja in uničevanja. To pa je delavski razred sveta, katerega rezultati dela služijo danes tako različnim ciljem, največkrat proti interesom delavskega razreda. Gibanje neuvrščenih ostaja tako sila, Id dela v interesu večine človeštva. V tem gibanju pa je SFR Jugoslavija igrala vedno pomembno vlogo zaradi principielnih stališč do bistvenih razvojnih vprašanj v mednarodnih odnosih. V usodnih in težkih časih za narode Jugoslavije je popeljala komunistična partija Jugoslavije naše narode v na- rodno osvobodilni boj, ki je bil istočasno tudi socialistična revolucija. Rezultati socialistične revolucije so veliki, tako v pogledu razvoja materialne baze samoupravljanja kakor v pogledu na samoupravljanju zasnovanih medčloveških odnosov. Zaradi bogatih izkušenj iz celotne in novejše zgodovine naših narodov razumemo druge in podpiramo pravičen boj narodov iz celega sveta. Naša stališča so dejansko znana vnaprej. Upamo si jih povedati tudi tedaj, ko gre v škodo naših kratkoročnih interesov. Tudi Elkroj je nastal po NOB, leta 1947. Mimo lahko zapišemo, da Elkroja ne bi bilo, če ne bi bilo zmagovite NOB in socialistične revolucije v Jugoslaviji. Razmere in odnosi bi bili namreč tako različni, da si ne moremo zamisliti tolikšnega razvoja kot smo ga dosegli v naši širši in ožji dru-žbeno-politični skupnosti in v Elkroju. Za sleherni razvoj so potrebni znanje, sredstva in čas. V desetletnem obdobju, pa tudi prej, dosega kolektiv Elkroja relativno dobre gospodarske in druge rezultate. Vprašajmo se ali s tem uresničujemo zgodovinsko izročilo prvega maja? Mislimo, daje odgovor lahko pritrdilen. V sleherni celici naše dmžbe bi morali prisluhniti družbenim potrebam in aktualnim nalogam današnjega časa. Tako bi namreč lažje premagali gospodarske težave naše dmžbe, za katere govorimo, da so velike. Prvi maj - praznik dela je tudi čas, da se v Elkroju zavedamo, da nismo sami, da smo del širše dmžbe, da moramo imeti posluh za širše dmžbene interese. Vse svoje sile moramo vložiti v izvozno proizvodnjo, v razvoj manj razvitih krajev in v razvoj samoupravnih odnosov v Elkroju in izven Elkroja. Pred kratkim smo na zborih delavcev in pred tem na družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih odločali o naših razvojnih usmeritvah s posebnim poudarkom na investicijo v Odžaku v SR BiH. To pot je naš kolektiv ponovno dokazal svojo politično zrelost in samoupravno naravnanost. To in pa mnogo drugih stvari pa v bistvu pomeni uresničevanje izročil 1. maja. Ivan Kramer Shematični prikaz poslovanja v letu 1983 v primerjavi s povprečjem konfekcijske grupe nam že na prvi pogled pokaže ugoden položaj Elkroja podskupini dejavnosti. Tako je Elkroj po ustvarjenem dohodku na delavca na 1. mestu, prav tako tudi po obračunanih osebnih dohodkih in razporejenih sredstvih skupne porabe na zaposlenega. Skoraj enkrat več kot v povprečju ustvari pri nas vsak zaposleni sredstev za akumulacijo, večji od povprečja podskupine pa je tudi delež akumulacije v dohodku. Tako za osebne dohodke namenjamo manjši delež dohodka kot v povprečju ostale OZD konfekcijske grupe, čeprav beležimo najvišji OD po zaposlenem. Slabša od povprečja podskupine dejavnosti je naša ekonomičnost poslovanja, saj je delež dohodka v celotnem prihodku manjši kot pri večini OZD konfekcijske grupe SRS, oziroma, za pridobitev 1 din celotnega prihodka porabimo več sredstev kot v povprečju predstavnice konfekcionarjev. Seveda ima na ta kot tudi druge kazalce precejšnji vpliv kooperantski način proizvodnje. Za povprečnimi rezultati konfekcionarjev najbolj zaostajamo pri izvoznih prizadevanjih, vendar ne gledano skozi proizvodne količine proizvodov, temveč skozi delež prihodka od izvoza v celotnem prihodku. Vzrok temu je t. i. “lohn posel", ko gre samo za proizvodne storitve, ki pa prinašajo manjši devizni priliv kot klasični način izvoza, zato bo potrebno za povečanje deleža izvoza poskusiti tudi s klasičnim načinom konvertibilnega izvoza, kar pa predstavlja precejšen problem zaradi preskrbe z ustreznim repromate rialom. Razveseljivo je, da smo v letu 1983 poleg znatnega izboljšanja akumula-tivnosti izboljšali tudi rentabilnost poslovanja, torej smo za' ustvarjeni dinar dohodka ali akumulacije uporabili manj poslovnih sredstev ter tako že presegli povprečne rezultate podskupine dejavnosti tudi po tem kazalcu uspešnosti. Vsekakor smo lahko z rezultati preteklega leta več kot zadovoljni, zato je naša naloga zadržati ustvarjena razmerja tudi v letošnjem letu, toliko bolj obvezujoča. Plansko-analitska-informat. služba V LETU 1983 VEC KOT USPESNI + -t -f- •+ + v t + - ' Legenda : V//) kohfo.kcionarji skupaj [SRSlovznja) DO ELKftOJ MOZIRJE Kjer je: CP - celotni prihodek D D — dohodek pups AK - akumulacija OD — bruto osebni dohodek AK NOD neto razporejeni osebni do hodek pups PS - porabljena sredstva pps - povprečno porabljena sredstva D Pizv — prihodki, doseženi z izvozom cp d delavci Pizv D d - dohodkovnost dela CP NOD — neto razporejeni OD na d delavca CP AK - akumulativnost dela: del čis- ps d tega dohodka razporejenega za akumulacijo na delavca AK D - delež akumulacije v dohodku OD delež osebnih dohodkov v dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi stopnja udeležbe dohodka v celotnem prihodku del celotnega prihodka, ki je ustvarjen na tujem trgu (devizni prihodki) gospodarnost poslovanja; razmerje med prihodki in nekaterimi odhodki dohodku Nov objekt v Odžaku Kolektiv Elkroja se je v mesecu marcu na zborih delavcev odločil, da pristopi k realizaciji izgradnje proizvodnih zmogljivosti v mestu Odžak SR Bosna in Hercegovina. Na podlagi te odločitve bosta skupščina občine Odžak in Elkroj Mozirje sklenila samoupravni sporazum o združevanju sredstev in dela z namenom, da skupno financirata in zgradita tovarno modne konfekcije v Odžaku. Nosilec investicije bo Delovna organizacija v ustanavljanju ELKROJ Mozirje — Odžak s sedežem v Odžaku, katero ustanovijo delavci obeh temeljnih organizacij združenega dela delovne organizacije Elkroj. Celotno organizacijo za realizacijo investicijskega programa bo opravil investitor, to je DO v ustanavljanu Elkroj Mozirje — Odžak, ki bo poskrbel za pravilno izvajanje določil zakona o izgradnji objektov in zakona o zagotovitvi sredstev in zavarovanju plačil. V Samoupravnem sporazumu je zapisano, da se bo DO v ustanavljanju po tem, ko bo investicija zaključena in bo pričela redno delati, konstituirala kot temeljna organizacija združenega dela (TOZD) v sestavi DO Elkroj. Predračunska vrednost objekta znaša din 380.495.900,00 od tega: — za osnovna sredstva 307.667.400,— — za obratna sredstva 72.828.500,— Potrebna sredstva za financiranje izgradnje objekta bodo zagotovljena iz različnih virov, in sicer: — sklad za nerazvite SR Slov. 40 % — sklad za nerazvite SR BiH 16 % — Privredna banka Doboj 18 % — Investicijska banka Tuzla 11 % — komercialni krediti 6 % — lastna sredstva 9 % Pogoji kreditiranja so zelo ugodni zlasti s strani republiških skladov za nerazvite, kjer je obrestna mera 6,5 %, rok vračila kredita pa od 10 do 15 let s triletnim moratorijem, kar pomeni, da zapade prva anuiteta v odplačilo tri leta po tem, ko prične TOZD aktivno delovati. Obrestna mera pri kreditih poslovnih bank se giblje med 18 in 20 %, doba vračanja pa je 10 let Razumljivo je, da so zagotovljena sredstva za izgradnjo objekta v Odžaku strogo namenska, potrebna pa je poudariti, da vključujejo tudi delež za izgradnjo centralnega skladišča gotovih izdelkov v M ožilju v vrednosti din 27.912 tisoč. Izgradnja nove tovarne se bo pričela v letu 1984, končala in aktivirala pa v letu 1985. Skupščina občine Odžak in DO Elkroj Moziije sta sporazumno prevzeli obveznost, da se k izgradnji pristopi pravočasno in da se le-ta konča v predvidenem roku. Peter Sirko Ko se pogovarjamo o novi investiciji, gradnji tovarne za proizvodnjo moških hlač je prav, da tudi malo pobliže spoznamo občino Odžak, kjer bo zrasla nova hala. Občina Odžak leži v Bosanski Posavini ob izlivu reke Bosne v Savo. Je približno 40 km oddaljena od avtoceste Zagreb—Beograd in leži ob magistralni cesti Bosanski Brod—Sarajevo. Lahko rečemo, da leži “sredi Jugoslavije", saj je oddaljena od Zagreba, Beograda in Sarajeva po 200 km, od M ožilja pa okrog 400 km. V letu 1984 dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka omogoča, da si delovne organizacije samo-stojneje določajo višino sredstev za osebne dohodke kot v preteklih letih. Kljub temu pa postavlja določene kriterije, na osnovi katerih se ugotavlja možen porast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v primerjavi s preteklim letom. Katerim kriterijem smo v Elkroju pripisali največjo vlogo pri razporejanju sredstev za OD? Največji vpliv (30 %) na višino OD v letu 1984 ima fizična proizvodnost dela, ki pa je zaradi proizvodnje vse zahtevnejših artiklov ne merimo s številom proizvedenih komadov na zaposlenega delavca, temveč z dejansko ustvarjalnimi minutami na produktivnega delavca. Enako vplivnost kot fizični proizvodnosti dela pripisujemo ustvarjenemu dohodku na delavca. 15 % bodo osebni dohodki odvisni od rentabilnosti (donosnosti) poslovanja, kar pomeni, da si moramo prizadevati ustvariti željene rezultate poslovanja s čim manj angažiranimi poslovnimi sredstvi. Pomembno vlogo pri tem igra višina zalog repromateriala. Zli % bo na višino OD vplivala dosežena ekonomičnost poslovanja, kar Občina Odžak meri 205 km2, sodi med nerazvite občine BiH in šteje 28.000 prebivalcev. Je pretežno kmetijska občina, saj se 60 % prebivalcev ukvaija s kmetijstvom. Izven kmetijstva je zaposlenih 4500 prebivalcev občine, na začasnem delu v tujini pa je kar 3500 prebivalcev. 1400 je nezaposlenih, prijavljenih na skupnosti za zaposlovanje, od tega polovica izobraženih. Industrija je v občini Odžak slabo razvita. Tu obratuje nekaj tovarn združenih v nekoliko SOZD-ih kot so Famos, Energoinvest, UPI, Vuntex. V preteklem letu je bila iz združenih sredstev zgrajena tudi nova tovarna obutve Borovo, ki je laliko zgled, kako se tovarna vodi in kako sc lahko in mora delati. Tu so zaposleni predvsem mladi in so se pri delu dobro izkazali. Ker je na tem področju na razpolago predvsem mlada delovna sila, laliko upamo, da postavljamo temelje uspešnosti tovarni in uspešnemu poslovnemu sodelovanju. pomeni, da moramo doseči predvidene rezultate s čim manjšimi stroški, 14 % pa bodo naši OD odvisni od izvoza na konvertibilno področje. Ob omenjenih kazalcih uspešnosti poslovanja pa bo potrebno po določilih družbenega dogovora zagotoviti vsaj za 1 % večji delež akumulacije (poslovni sklad, rezervni sklad, amortizacija nad predpisano stopnjo) v dohodku kot preteklo leto. Kaj torej storiti, da bodo naši osebni dohodki obdržali obstoječo raven, ki smo si jo priborili z vestnim delom v preteklih letih? V prvi vrsti si moramo prizadevati za večjo proizvodnost, večjo učinkovitost na delovnem mestu, ža čim nižje stroške poslovanja, preprečevati prekomerne zaloge repromateriala, zlasti, ko ne gre za strateško pomembne materiale za našo proizvodnjo ter si prizadevati za čim večji izvoz na konvertibilno področje. Po vsakem periodičnem obračunu bomo ugotavljali uspešnost preko omenjenih kazalcev uspešnosti poslovanja ter jih primerjali z doseženimi rezultati za enako obdobje preteklega leta in z rezultati podskupine dejavnosti ter na osnovi ugotovitev odločali o razporejanju mase sredstev za osebne dohodke. VIŠINA OSEBNIH DOHODKOV V VELIKI MERI ODVISNA 00 NAS SAMIH Naj nam bo v vzpodbudo, da lahko letos v večji meri kot nekaj let nazaj s primernim odnosom do dela in sredstev prispevamo k dvigu obstoječega življenjskega standarda, saj dogovor za letošnje leto izrecno navaja, da je po- Ocena položaja tekstilne industrije Slovenije je napravljena na osnovi podatkov za 9 mesecev poslovanja v letu 1983, vendar je kljub malo zastarelim podatkom zanimiva. Tekstilna industrija Slovenije v 9. mesecih preteklega leta ni beležila izgub, medtem ko je celotna slovenska industrija "prigospodarila" 10,5 mia din izgube, celotno gospodarstvo SRS pa kar 13 mia din. Celotni položaj tekstilne industrije SRS ponazarjajo številčni podatki rezultatov poslovanja. Tako ugotavljamo, da tekstilna industrija SRS ustvari za približno 11 % več prihodka z izvozom kot znaša povprečni izvoz ind. in rud. SRS, znatno nad povprečjem sta tudi dohodek in čisti dohodek tekstilne industrije. Nekoliko nad povprečjem je tudi masa sredstev za OD, vendar tudi zaradi tega, ker je tekstilna industrija delovno bolj intenzivna od povprečja. Veliko več sredstev od povpr. v industriji pa tekstilci namenijo za razširitev materialne osnove dela. Terjatve do kupcev so manjše kot v industriji SRS, obveznosti do dobaviteljev pa nižje od terjatev, kar pomeni, da tekstilci vestno poravnavajo svoje obveznosti do dobaviteljev. Tudi delež kreditov je znatno pod povprečjem, kar pomeni, da tekstilna industrija uporablja več lastnih kot tujih sredstev. Zaloge tekstilne industrije so v povprečju enake kot v ind. SRS. Boljši kot v industriji in rudarstvu SRS so tudi podatki, računani na zaposlenega delavca. Tako porabljena sredstva na zaposlenega predstavljajo le dobrih 50 % povprečno porabljenih sredstev na zaposlenega v industriji in rudarstvu SRS, manjši je tudi dohodek, medtem ko čisti dohodek presega povprečje že za 12 %. Povprečja tekstilna industrija ne dosega tudi pri delitvi skupne porabe in OD na zaposlenega, medtem ko je akumulacija na delavca večja od povprečja industrije in rudarstva za trebno za nadpovprečno dobre rezultate dela (merjenje z omenjenimi kazalci) zagotoviti tudi oblikovanje nadpovprečnih sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. 35 %, torej t. i. namenja nadpovprečna sredstva za razširitev materialne osnove dela. Znotraj tekstilne industrije dosega najboljše rezultate (merjeno s kazalcern dohodek na delavca) bombažarska grupa, ki ima zato tudi najvišje OD, s tem, da so tu vidne največje razlike med najboljšimi in najslabšimi rezultati (najvišji dohodek na zaposlenega je 4 x večji od najnižjega v tej grupi, razmerje med najvišjimi in najnižjimi OD na zaposlenega pa je 1:1,8, gibali pa so se v povprečju od 14.361 din do 25.568 din). V konfekcijski grupi je razmerje med najvišjim in najnižjim doseženim dohodkom na delavca 1:2,4 (Elkroj je po stanju 30. 9. 1983 na 2. mestu v KG), osebni dohodki pa so se gibali od 10.616 din do 16.095 din pri nas, torej v razmerju 1:1,5. Nasploh je čutiti precejšnje razlike med doseženimi rezultati najboljših in najslabših DO v tekstilni industriji in znotraj posameznih podskupin dejavnosti, zato bi morale DO, ki dosegajo slabe rezultate poslovanja, oceniti svoj položaj in sprejeti ukrepe za izboljšanje le-tega. Zanimiva je tudi primerjava tekstilne industrije SRS s tekstilno industrijo SFRJ. Zaposleni v tekstilni industriji SRS predstavljajo 13,2 % vseh zaposlenih v tekstilni industriji SFRJ, konfekcio-narji SRS pa z 28.029 zaposlenimi 12.8 % vseh zaposlenih v konfekcijskih OZD SFRJ. Tekstilci SRS ustvarijo 18,3 % prihodka tekstilne industrije SFRJ, konfekcionarji pa z 29.211 mio din 16,8 % prihodka kon-fekcionarjev SFRJ. Delež porabljenih sredstev je manjši od deleža prihodka, kar pomeni, da predstavlja delež dohodka tekstilne industrije SRS v tekstilni industriji SFRJ že več kot 19 % (delež dohodka konfekcijskih OZD 17.8 %). Iz nadaljnega izvajanja je jasno, da OZD v SRS namenjajo več sredstev za poslovni sklad in izboljšanje materialne osneve dela, saj se je delež teh sredstev tekstilne indu- strije SRS povzpel že na 23,7 % v primerjavi z vsemi tovrstnimi sredstvi tekstilcev v SFRJ (delež konfekcijske grupe SRS v konf. SFRJ 21,6 %) Na boljše rezultate slovenske tekstilne industrije od povprečja SFRJ kažejo podatki o doseženem dohodku in čistem dohodku na zaposlenega. V konfekcijski grupi ustvari delavec kar 39,3 % več dohodka kot ga ustvarijo v povprečju konfekcionarji v SFRJ, čistega dohodka pa za 33 % več. Manjše razlike pa so v doseganju osebnih dohodkov, saj so povečani OD v konfekcijski grupi SRS le za 14 % višji od povprečnih OD konfekcionarjev v SFRJ. To pa je dejstvo, ki ga v prihodnje ne kaže zanemarjati. —povzetek iz Ocene položaja tekstilne industrije SRS splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije PROIZVODNJA V ČAJETINI S tem člankom želimo seznaniti kolektiv z dejanskimi vzroki za izpad proizvodnje v DO Mladost Čajetina, ki je z avgustom 1982 začela delati program moških hlač. Pri samih pogovorih okrog aktivnosti v programu Elkroja je bilo od samega začetka dogovorjeno, da ta DO zaradi zagotovitve enostavne reprodukcije nameni 30 % vseh razpoložljivih proizvodnih kapacitet neposredno za izvoz, ostalih 70 % pa za Elkroj. Ta dogovor ni bi/ definiran časovno. Tako je sedaj DO Mladost Čajetina začela delati za izvozno področje Libije in to do 1.5 . 1984, od tega datuma dalje pa za DO Elkroj. Zaradi te njihove odločitve je Elkroj izgubil celotne kapacitete Čajetine do zgoraj omenjenega datuma, slaba stran pa je tudi v tem, da je kvaliteta v njihovem aranžmaju nižja kot je bila zahtevana s strani Elkroja, kar ima lahko težje posledice. Aranžma s Čajetino sicer dobro vpliva na razvoj samega Elkroja. Uspeli smo kljub omejitvam uvoza opreme opremiti našo novo šivalnico in likalnico, kar sicer nebi uspeli. Tako smo izboljšali kvaliteto dela kakor tudi povečali proizvodnjo zmogljivost za izvoz; torej lahko trdimo, da smo uspeli na izvoznem področju. Odprlo se je tudi veliko delovnih mest v naši in njihovi proizvodnji. Vida Skok POLOŽAJ TEKSTILNE INDUSTRIJE SLOVENIJE V SLOVENSKI INDUSTRIJI IN RUDARSTVU TER JUGOSLOVANSKI TEKSTILNI INDUSTRIJI Kljub tej kratki informaciji upam, da smo uspeli razjasniti trenutno situacijo in zatreti številne dezinformacije okoli Čajetine, ki vsekakor niso utemeljene. Elkroj namerava povečati svoje proizvodne zmogljivosti izven sedeža mati- V petek, dne 23/3—1984 se je na delovnem obisku v naši DO mudila tov. Francka Herga, podpredsednica zveze sindikatov Slovenije. V pogovoru z direktorjem, vodjem TOZD konfekcija Mozirje in predstavniki DPO se je dotaknila naslednjih vprašanj: — potek proizvodnje — problemi, s katerimi se srečujemo čne DO, zato naj velja primer s Čaje-tino kot opozorilo, da se moramo organizirati tako, da se bo vsa dejavnost odvijala preko sedeža DO, torej pod popolno kontrolo E/kroja. Anton Zavolovšek — izvoz — razvojne usmeritve — akcija ”zaključni račun” — delo sindikata Po kratkem pogovoru o omenjenih vprašanjih si je tov. Hergova ogledala še proizvodne prostore in se tako na kratko seznanila z načinom in vsebino dela naše DO. Teden dni za tem, 30/3—1984 se je na delovnem obisku v naši delovni organizaciji mudil tudi tov. Zdravko Krivina, član predsedstva ZSJ in član predsedstva CK ZKJ. Najprej si je v spremstvu predstavnikov občinskih DPO, direktorja ter predstavnikov naših DPO ogledal proizvodne prostore, potem pa se zadržal še na krajšem razgovoru, predvsem o naslednjih vprašanjih: — problem proizvodnje (izvoz) — problem uvoza opreme — razvojne težnje — vpliv DS na odločitve — o čem odločajo zbori delavcem in o čem delavski svet. Razgovor je potekla v prijetnem prijateljskem vzdušju na kar je veliko vplival tudi preprost pristop tov. Krivine. Izrazil je željo, da bi nas še večkrat obiskal, obenem pa podprl naša prizadevanja za večji izvoz, kot tudi nadaljnji razvoj. BOLNIŠKI IZOSTANKI V LETU 1983 Pri analiziranju bolniških izostankov v letu 1983 ugotavljamo, da se je odstotek le-teh napram prejšnjemu letu nekoliko zmanjšal. Še vedno lahko trdimo, da uvedba dodatka za starost — Sb pozitivno vpliva na zmanjšanje bolniških izostankov, saj vidimo, da večji del delavk nastopi bolniški stalež le, če je to nujno potrebno. Vedar pa se še vedno dogaja, da delavke nastopajo bolniški stalež ob zamenjavi operacije, ali spora v skupini. Te delavke vodje skupin v glavnem poznajo in je prav, da so nanje bolj pozorni in nam takšne primere sporočijo. Še vedno je tudi precej delavk, ki pred nastopom bolniškega staleža ne dvignejo ”BOLNIŠKEGA KONTROLNEGA LISTA. ” Glede na 3. točko 48. člena pravilnika o disciplinski in materialni odgovornosti delavka v tem primeru krši delovno dolžnost. Na to smo delavke sedaj pismeno opozorili preko vodij skupin, v kolikor pa se bo to v prihodnje še dogajalo, jih bomo predlagali v obravnavo disciplinski komisiji. V kolikor delavka ne dvigne bolniškega kontrolnega lista, se večkrat zgodi, da sploh ne vemo, da je bila delavka v bolniškem staležu in delavk tudi kontrolirati, ali se zdravijo po navodilih zdravnika, ni bilo možno. OBISK PREDSTAVNIKOV SINDIKATA Odstotek bolniških izostankov v naši delovni organizaciji pa se je v letu 1983 gibal takole: mesec % januar 4,9 februar 6,6 marec 3,4 april 3,1 maj 3,3 junij 4,2 julij 1,6 avgust 3,2 september 5 oktober 4,8 november 4,2 december 3,1 povprečje 3,9 Največji odstotek smo zabeležili torej v mesecu februarju (6,6 %) — to je mesec prehladnih obolenj in na povečanje ni vplivalo delo na polju, kajti v prejšnjih letih smo opažali znatno povečanje bolniškega staleža v mesecih ko je na polju največ dela. Nadpovprečno nizek pa je odstotek bolniških izostankov v mesecu juliju, ko je kolektivni dopust. Torej, povprečni odstotek bolniških izostankov za leto 1983 je 3,9 % kar je v mejah normale in smo lahko, v kolikor bo odstotek le-teh podoben tudi v letu 1984, kar zadovoljni. Tudi v prihodnje si moramo prizadevati, da bomo odsotni zaradi bolezni res samo takrat, ko bo le—to potrebno, kajti tudi tako bomo prispevali k uspehu naše delovne organizacije. Zora Štrucl, dipl. soc. INOVACIJE V ELKROJU V letu 1983 je komisija z inovacije obravnavala več inovacij ter tudi vse uspešno rešila oziroma podala ustrezne predloge delavskem svetu. Tako so sprejete in nagrajene sledeče inovacije: 1. GABERC MILAN: Tehnična izboljšava, ki se nanaša na zmanjšanje časa izdelave hlač, kjer odpade operacija predhodnega lepljenja — fiksiranja drobnih delov na fiksieni stiskalnici. V uporabi v proizvodnji je že od leta 1979, v letih 1982 in 1983 je bilo 671.522 din prihranka, predlagatelj pa je dobil nagrado v višini 68.141 din. Ker se nagrada izplačuje tri leta dobi predlagatelj nagrado še za leto 1984 glede na dosežene rezultate. 2. ROS MATIJA: Tehnična izboljšava, ki v že narejenem sklopu postrojenja za ogrevanje z dodatnimi predelavami in posegi omogoča ogrevanje večjega kompleksa s kondenzom pare, s čimer se prihrani kurilno olje. Uporablja se v kurilni sezoni 1983/84 in se prihrani kurilno olje v vrednosti 606.650 din, predlagatelj pa je dobil enkratno nagrado v višini 42.199 din. 3. MAJETIČ DOMINIK: Je predlagal v svoji prijavi več koristnih predlogov od katerih je komisija in tudi delavski svet sprejel dva in sicer: — idejo, da se izdelajo košarice za odpadke blaga in se postavijo pri tračnih žagali — da se po vseh hodnikih, garderobah in straniščih nalepijo plakati o škodljivosti kajenja. Ker je podal samo ideje je za vsako prejel po 300 din, to je skupaj 600 din. 4. TAVČAR JANEZ: Izdelal je šablono za zalikovanje zadnjih našitih žepov, s čimer se je povečala varnost pri delu in skrajšal čas izdelave omenjene operacije. Inovacija se je sprejela kot tehnična izboljšava in je v uporabi že od leta 1976. Zaradi časovne odmaknjenosti je vzet računski prihranek za zadnja tri leta in zanša 241.217 din, nagrada inovatorju pa 31.235 din. Čestitamo vsem uspešnim inovatorjem, hkrati pa pozivamo tudi ostale delavce Elkroja, da v čim večjem številu sodelujejo v inventivni dejavnosti, kajti tudi s tem lahko zagotovimo bolj varno, lažje delo in tudi prihranke, ki nikakor niso zanemarljivi. Predstojnik komisije Janez Kolar NOVI 10 OO SINDIKATA V zadnji številki našega glasila smo prikazali potek ter priprave na volitve, danes po vam predstavljamo izvoljene člane novih izvršnih odborov in konference ZS, na katere se boste laliko obrnili ob morebitnih problemih. 10 TOZD Konfekcija Mozirje 1. Čopar Poldica 2. Franko Marija 3. Korošec Vida 4. Krajnc Vili 5. Planovšek Pavla 6. Remic Tatjana 7. Rigelnik Zdenka 8. Slatinšek Zdenka 9. Šemenc Brane 10. Žmavc Majda 11. Pahovnik Štefka Konferenca 00 ZS 1. Žagar Alenka 2. Čopar Poldica 3. Stermšnik Martina 4. Kajba Danica 5. Končnik Marija 6. Prislan Marko harmonika vrata omogočajo nemoteno delo kuharic in ponujajo VEČJI IN BOLJŠI IZKORISTEK OBSTOJEČE JEDILNICE 7. Poznič J oža 8. Bric Ivanka 9. Marovt Gelca 10. Jeraj Marija 11. Irrnan Marija 12. Prepadnik Nuša 13. Šemenc Mija 10 Delovne skupnosti skupnih služb 1. Dobrovc Olga 2. Ocvirk Tatjana SUKANEC Sukanec uporabljamo vsak dan, vendar o njem kar premalo vemo in nanj ne polagamo dovolj pozornosti. Velikokrat se v proizvodnji srečujemo z nekvalitetnimi proizvodi ter raznimi problemi pri izvajanju operacij in včasih ne najdemo prave rešitve. Ce bi o sukancih vedeli nekaj več, do marsikaterega problema sploh ne bi prišlo ali pa bi ga laže in hitreje odpravili, zato ne bo odveč, če o sukancih napišem nekaj več. 1. VRSTE SUKANCEV 1. Sintetični Polyester — sukanci Poznamo predstavnike ko so Serafil (neskončna nit) ter Seralon in Saba (sukana). Izhodiščna surovina za te sukance je razvita iz nafte in premoga. Po kompliciranem postopku nastane iz tega osnovna surovina Polyester, ki ima izgled niti — vlaken. Ta surovina se v tekočem stanju iztisne skozi dize in posamezni curki dajo neskončne niti. Te neskončne niti se vroče osučejo v multifilomentno nit, ki je osnova za tekstilno uporabo. Razlikujejo se: a) neskončne multifilomentne niti — za izdelavo neskončnih niti in sukancev b) štapel niti — za izdelavo sukanih sukancev. Polyester sukanci so obarvani v specialnem procesu pod visoko temperaturo. To jim daje polni izgled in veliko obstojnost barve ter inden-tičnost barve od partije do partije. Po barvanju podležejo ti sukanci še posebni površinski obdelavi, kar zelo zmanjšuje probleme pri šivanju. 2. Mercizirani bombažni sukanci Za izdelavo bombažnih sukancev je najprimernejši kvalitetni dolgovlak- 3. Supin Darinka 4. Stermšnik Martina 5. Ugovšek Mija Tudi novoizvoljeni odbori so z delom aktivno pričeli, kar smo od njih ob izvolitvi tudi pričakovali. Ob izvolitvi vsem članom želimo veliko uspehov na področju sindikalnega udejstvovanja. nasti egiptovski bombaž. Vlakna le-te-ga se pripravijo, izberejo samo daljša iz njih se izprede fina, enakomerno močna nit v različnih numeracijah. Dve ali tri takšne niti se usučejo v sukanec. Vsa štrleča vlakenca se odstranijo. Sledi proces merceziranja, kjer se napeti sukanec obdela z natro-nskim lugom. Vlakna so potem gladka, poveča se pretežna moč in dobijo svilnat lesk. 3. Sukanci iz mešanic bombaža in sintetike Takšen surovinski sestav sukanca ima z ene strani lastnost velike pretržne moči sintetičnih sukancev in mehko-čo ter boljše lastnosti pri šivanju (kot dobri bombažni sukanci). Je bolj odporen proti visoki temperaturi, ki se eventuelno lahko ustvarja pri šivanju, kot pa čisti sintetični sukanec. Skupaj se vsučejo dve ali tri niti (sintetične z bombažnimi) in se potem fiksirajo kot pri sintetičnem sukancu. Zaradi različne reakcije ene in druge surovine na barvanje je pri tem treba uporabiti posebno skrb in strokovno znanje, da bi dobili enakomerno obarvan sukanec. 4. Svileni sukanci Neskončne niti naravne svile se osuče-najprej v osnovne niti, nato na se (dve ali tri) v obratni smeri osučejo v sukanec, ki ima veliko pretežno moč. Namen uporabe diktira način formiranja sukanca. Sukanec iz naravne svile je lahko izdelan tudi iz floret — svile (iz delov kokona, ki se ne dajo odviti). Sukanci iz naravne svile se dajo zelo lepo obarvati, so mehki, imajo lep lesk, so elastični. II. S IN Z SUKANJE SUKANCEV Nit nastane s predenjem posameznih vlaken. Ko več niti osučemo skupaj, nastane sukanec. Sukanci so lahko S ali Z osukani. Z — sukanje se prepozna po tem, da se niti sučeta v nasprotni smeri urnega kazalca — levo. S — sukanje se suče v smeri urnega kazalca — desno. V glavnem se za šivanje uporablja dvo-nitni ali tronitni sukanec v Z — navitju. Ti sukanci so gladki, imajo čisto, enakomerno površino, imajo lep izgled šiva in omogočajo nemoteno šivanje. Za specialne uporabe pa obstajajo še dvakrat sukani 4 ali 6 nitni sukanci. III. NUMERIRANJE NITI IN SUKANCEV Mera za uporabo niti in sukancev je numeracija, ki jo določa dolžina in teža. Internacionalno so poznani naslednji sistemi numeriranja: NOVOSTI IZ TEHNOLOGIJE KONFEKCIJE a) Metrična numeracija — oznaka N m Osnova za izračun Nm je: m niti na 1 g Primer: Nm 100 = 100 m nasukane niti tehta 1 g. Če pa imamo npr. tro-nitni sukanec, pomeni, da so v njem osukane tri niti z Nm 100. b) Angleška bombažna numeracija — — oznaka NeB Osnova za izračun je: m niti na 0,59 g. Nm in NeB sta dolžinski numeraciji (merilo je dolžina niti določene te-žine). Velja pravilo: čim višja je numeracija, toliko finejša je nit. c) Titet Demier — oznaka Td Izračun: g na 9000 m niti Primer: če tehta 9000 m dolga nit 18 g, je 18 Td debela. d) Tex — numeracija Osnova za izračun: g na 1000 m niti. Primer: če znaša teža 1000 m dolge niti 10 g, se bo numeracija glasila 10 tex. Za tronitni sukanec bi numeracija bila 10 tex x 3. Td in tex sta težinski numeraciji (merilo je teža določene dolžine niti). Velja pravilo: čim višja je numeracija, toliko bolj groba je nit. Pogoji, ki jih posamezne vrste šivov oziroma oblačil postavljajo pred izbiro sukanca se ne smejo izpustiti izpred oči. Posebno pozornost velja posvetiti elastičnosti tkanin in pletenin po dolžini in širini, kot tudi moči sestavnega šiva. Sestavni in nosilni šivi morajo imeti pri takšnih tkaninah posebno trdnost. Zaradi tega je zelo pomembno, da se uporabi odgovarjajoča kvaliteta niti. 1. Vloga spodnjega sukanca Kvaliteta sestavnih in nosilnih šivov je v enaki meri odvisna od zgornjega in spodnjega sukanca. Obstoja lažno mnenje, da se lahko pri verižnih in prešivnih šivih za spodnji sukanec uporablja tanjši sukanec. Pri tem se računa na prihranek v ceni sukanca. Posledice takega mišljenja se po pravilu vidijo šele pri nošenju oblačila. Uporaba različnih debelin sukancev zahteva večjo zalogo sukanca ( v vseh potrebnih barvah). Obstaja tudi možnost, da se pri uporabi spodnji in zgornji sukanec kar še poslabša trdnost. 2. Izgled šiva Željena kvaliteta šiva ni odvisna samo od izbire prave kvalitete in debeline PROSTORSKI PROBLEMI NAS VSE BOLJ PESTE. Z IZGRADNJO ATRIJEV SMO PRIDOBILI NOVE PROSTORE, V KATERIH SO VSAJ ZA NEKAJ ČASA NAŠLI MESTO TUDI ŠABLONERJI. sukanca, ampak v veliki meri od pravilne napetosti sukancev. Lep izgled in optimalno trdnost šiva dosežemo takrat, ko se pri prešivnem šivu spodnji in zgornji sukanec vežeta točno na sredini šiva (med dvema plastema), oziroma, da se pri verižnem šivu na spodnji strani šiva od zgornjega sukanca formira vidna zanka in se šiv lahko para. Neenakomerna napetost obeh sukancev lahko namreč zelo manjša trdnost šiva. Ker breme nosi le spodnji ali le zgornji sukanec (tisti, ki je bolj napet). 3. Dolžina vboda Dolžina vboda ima na kvaliteto šiva, predvsem pri elastičnih materialnih. Če dolžino vboda spremenimo s 5 vbodov na cm na 2,5, se trdnost in elastičnost šiva poveča za 80—90 %. 4. V prizvodni hlač so v uporabi v glavnem debeline sukancev Nm 30, 50, 70, 80, 100 in 120. Vsaka od teh debelin ima specifično uporabne vrednosti in sicer: - Nm 30 — za okrasne šive in gumbnice Nm 50 — za vse okrasne šive pri jeansu in športnih artiklih Nm 70 in 80 — za vse nosilne šive pri normalni debelini materiala kot spodnji in zgornji sukanec, za spodnji sukanec pri izdelavi gumbnic. Nm 100 — za šive, ki ne nosijo toliko obremenitve, za sestavne šive pri zelo tankih materialih. Nm 120 — za obšivanje. 5. Usklajevanje debeline sukanca z debelino igle: Nm 30 — igla Nm 110 — 130 Nm 50-igla Nm 100-110 Nm 80 — igla Nm 90 — 110 Nm 100 — igla Nm 80 — 90 Nm 120 — igla Nm 70 — 80 V. ŠIVANJE TANKIH, GLADKIH TKANIN Tako imenovani ”težki materiali za predelavo” po šivanju kažejo naborke ob šivih. Opravljanje naborka šivov z naknadnim likanjem in stiskanjem je po navadi kratkotrajna rešitev. Naborki se kasneje po prvem pranju ali čiščenju povrnejo. Razlikujejo se tri vrste nabiranja: 1. Nabiranje zaradi razmikanja goste tkanine z debelo iglo, oziroma debelim sukancem 2. nabiranje zaradi prenapetih sukancev v šivu 3. nabiranje zaradi neusklajenega transporta. Pogled na ta problem z več vidikov nam pokaže, da velikokrat več vzrokov za nabiranje nastopa istočasno. Čim tanjša je tkanina, toliko teže je medsebojno razložiti vzroke nabiranja. Preden se izvrši ukrep za odpravo vzroka nabiranja, se mora temeljito analizirati šive. 1. Nabiranje zaradi razmikovanja tkanja goste tkanine nastane zaradi tega, ker posamezne niti osnove ali votka ob šivu razmikajo zaradi prebadanja z iglo ali sukanca samega, tako da jc šiv potrebno nategniti ali naravnati. Vzrok za to je lahko gosto tkanje, vrsta tkanja ali debelina sukanca in igle. Platno — vezava je glede na strukturo bolj občutljiva kot atlas ali keper. Topa igla pri prebodu skozi tkanino povzroči še večje zadrževanje in zategovanje niti in je zato zelo važno, da se konica igle pogosto kontrolira Odpravljanje vzrokov: — kolikor dovoljuje potrebna moč šiva, uporabiti čim tanjše sukance — debelini sukanca prilagoditi debelino igle — velikost vbodne luknjice prilagoditi debelini igle (max 0 1,2—1,4 mm) — za sestavne šive po možnosti uporabiti dvonitne verižne šive (tip vboda 401), ker ta šiv glede na vezavo manj zateguje tkanino, je bolj elastičen 2. Nabiranje zaradi prenapetih sukancev v šivu Vzroki: prenapeti sukanci v šivu so vzrok za nabiranje tkanine z obeh strani šiva. Predvsem se morajo elastični sukanci pri šivanju čim manj zategniti. Ker pa šivanje brez napenjanja ni možno, se pri zelo tankih in občutljivih materialih lahko valovanje ob šivih ne da popolnoma preprečiti: Odpravljanje vzrokov: — izbira primernega sukanca — prednost pri občutljivih materialih imajo sintetični sukanci — naravnanje prave napetosti sukancev Pri navadnih strojih s prešivnim šivom se najprej napetost spodnjega sukanca zmanjša do najmanjše možne mere (sukanec naj bo na vretencu čim bolj rahlo navit) in potem se napetost zgornjega sukanca naravna glede na spodnjega. Slika šiva je optimalna, če se spodnji in zgornji sukanec vežeta v sredini šiva. Pri strojih z dvonitnim verižnim šivom sta napetosti sukancev pravilno naravnani, če se zanka zgornjega sukanca tvori pod spodnjo tkanino in se šiv lahko para. Če imamo delitev porabe sukanca približno 2/5 na zgornjega in 3/5 na spodnjega, dobimo optimalen verižni šiv za tanke tkanine. Čim debelejši je šiv (plasti tkanine), toliko je večji del porabe zgornjega sukanca napram spodnjemu. Za vse tipe vbodov velja osnovno pravilo, da je za preprečevanje nabiranja zaradi prenapetih sukancev treba šivati s čim manjšo napetostjo sukancev. 3. Nabiranje zaradi neusklajenega transporta Za preprečevanje nabiranja iz zgoraj navedenega vzroka se priporoča: — uporaba strojev s kombinacijo transportnih elementov, kot so zgornji in spodnji transport, diferencialni ali valjčni transport. — pritisk šivalne noge naravnati tako, da dosežemo minimalni še zadosten pritisk, potreben za transport materiala. — transporter naravnati v takšen položaj, da ima bolj funkcijo vlečenja kot potiskanja meteriala. To je mišljeno tako, da se zobci dvignejo malo više kot spredaj, da bi material vleklo šele za iglo, ne pa pred iglo. Na tem mestu sta tudi obe plasti tkanine že spojene s šivom in jih ne more več različno transportirati, (nadr-ževati eno stran). Kljub vsej pazljivosti pri šivanju in skrbni pripravi stroja obstojajo tkanine ali šivi, pri katerih se manjše nadrža-vanje ne da preprečiti. Vlaženje sukanca Pri šivanju s šivalnimi stroji, ki imajo veliko hitrost, se igla zelo segreje, kar lahko povzroči, da se tkanina ob vbodih topi in se lepi na igle. Da bi to preprečili, je koristna uporaba silikonskega olja za vlaženje sukanca ob igli. TEHNOLOŠKE LASTNOSTI SUKANCEV so za daljno obdelavo in nenavsezadnje za vzdrževanje oblačila velikega pomena. Pravi izbor sukanca s teh vidikov omogoča večjo produktivnost bolj tekočo proizvodnjo in preprečuje kasnejše reklamacije. VI. Tabela porab sukancev Naslednja tabela kaže, koliko sukanca rabimo za 1 m šiva pri različnih tipih šivov. V tabeli dane porabe so izračunane za: — dolžino vboda — 2,5 mm — debelino tkanine (vseh plasti) — — lmm — razmak igel (več vzporednih šivov) — 5 mm — širina šiva (obšiva) — 5 mm — širina prekrivnega šiva — 5 mm Vrsta šiva tip vboda poraba sukanca enonitni verižni šiv 101 3,80 m enonitni slepi šiv 103 4,50 m dvonitni prešivni šiv 301 2,80 m cik—cak dvonitni prešivni šiv 304 5,28 m dvonitni verižni šiv 401 4,80 m cik—cak dvonitni verižni šiv 404 9,76 m dvoigelni prekrivni šiv 406 (2—0—1)11,84 m troigelni prekrivni šiv 407 (3—0—1)18,88 m dvonitni obšivni šiv 502/3 12,08 m trinitni obšivni šiv 504/5 13,88 m štirinitni obšivni šiv 506/7 16,88 m dvoigelni prekrivni šiv z enim prekrivnim sukancem 602 (2—1—1)16,08 m VARNOSTNI ŠIVI: dvonitni verižni šiv/ dvonitni obšivni šiv 401/502 16,88 m dvonitni verižni šiv/ / tronitni obšivni šiv 401/504 18,68 m VIL Pravilno skladiščenje sukanca Pri daljšem skladiščenju obdržijo sukanci samo pri predpisanih klimatskih pogojih polno elastičnost in gibkost. Idealni pogoji so: 60 — 65 % relativne zračne vlage pri 20 °C. Za sukance je torej potrebno zračno vlago dobiti z vlaženjem zraka. Če tega nimamo, naj vsaj sukanci ne bodo v bližini grelnih teles. NASVET: Vedno je treba porabiti najprej stare zaloge sukanca, preveč suh sukanec po nekaj dni pred uporabo dati v vložen prostor. Šaponjič Ivanka POGINE: D i^.A'ohc> fWL* 'Vs £ Radenska^Tč?^^ 121 Poslastica za vse ljubitelje alpskega smučanja. Veseli smo, da so se nas naši fantje in dekleta spomnili prav v olimpijskem Sarajevu Elkrojeva knjižnica ima vse več obiskovalcev. Odprta je vsak dan, razen 15. v mesecu od 9. do 10. ure ter od 12.15 do 13. ure. Ob sredah je le-ta odprta samo zaradi statistične evidence izposojevalcev. Hranilna blagajna pa obratuje vsak dan, razen sobote, od 10.30 do 12. ure, na dan izplačila osebnih dohodkov in prvi naslednji dan pa od 10.30 do 13.45. Vse, ki nameravate naenkrat dvigniti več kot 20.000 din prosimo, da to najavite dan pred nameravanim dvigom. " HOVVATCH: HUDIČEVA NOČ - - KRIMINALKA HACE: KMETIJA NA PREPIHU- - DOMAČA POVEST KIDD FLORA: NOČ RUMENE LUNE - LJUBEZENSKI ROMAN KONSALIK: ČAROBNI CVET NAMIBIJE - VOJNA DRAMA KRANJEC:OS ŽIVLJENJA - DOMAČA POVEST NEMANIČ: BELOKRAJNCI - DOMAČA POVEST PETRNELJ: KRT AR IN DO L! N Cl - - KMEČKA POVEST REŽEK: ZABRISANE STOPINJE- - KMEČKA POVEST SHELDON Sl DNE Y: BES ANGELOV - LJUBEZENSKI ROMAN STOUT R: PLAGIAT- KRIMINALKA Z NARAVNIMI SREDSTVI DO LEPOTE pore so majhne in prosojne. Barva je rožnata, brez leska. SUHA KOŽA je tanka in v mladosti lepo napeta, a zelo občutljiva. Z leti se izsuši in hitro naguba. Suhi koži moramo dodajati maščobo in vodo, varovati jo moramo pred temperaturnimi razlikami, da preprečimo mstajanje razširjenih žilic. MASTNA KOŽA je debela, napeta z veliko porami in se sveti. Povečano je delovanje žlez lojnic. Se pozno postara, je rumenkaste barve, v porah se ko- SESTA VA KOŽE Kožo sestavljajo od površine proti notranjosti tri plasti: vrhnjica fepider-mis), usnjica (corium) in podkožje (šubcutisJ. V koži so še njeni priveski: lojnice, znojnice, lasje in nohti. VRSTE KOŽE Koža na obrazu je najbolj izpostavljena vremenskim spremembam. Tudi zaščititi je ne moremo kot druga mesta na trupu in okončinah. NORMALNA KOŽA je postala že prava redkost. Površina je gladka, napeta, SUŠIČ: ZALEZOVALCI - VOJNI ROMAN PREŽIHOV VORANČ:JAMNICA - DOMAČA POVEST VVALLACE E: OVADUH- KRIMINALKA l/l/ALLACE E: MOŽ BREZ IMENA KRIMINALKA VVALLACE E: GROZOVITEŽI - - KRIMINALKA VVALLACE VONJ PINIJ - KRI- ' MIN AL K A ZIDAR: D VE POSTELJI- DOMA ČA POVEST ZORMAN: DOM ČLOVEKOV- DOMAČA POVEST Niko piči loj, ki na površini oksidira, pojavijo se ogrci in druga nečistoča. MEŠANA KOŽA je zelo pogosta in je mešanica suhe in mastne kože. Mastni del zajema čelo, nos, brado; drugi predeli kože pa so suhi. Za nego potrebujemo več časa, saj je treba mastni predel čistiti z losioni, suhega pa mastiti z mazili. Kozmetična sredstva, ki se uporabljajo za vsakdanjo nego so: emulzije, tekočine, posipi, olja, mazila. Izmed tekočin je najvažnejša VODA, ki odstrani umazanijo in nesnago, ki se nabira na koži čez dan. Nato jo masiramo s konci prstov z milnico ali kremo - vedno od spodaj navzgor. Če dodamo vodi zdravila ali rastlinske izvlečke. jo lahko uporabljamo za OBKLADKE. Ti čistijo površino kože, jo hladijo in zmanjšujejo vnetja. Uporabljamo obkladke s kamilicami (flos Chammomilae), slezom (folium Mal-vae) in žajbljem (folium Salviae). OBRAZNA VODA je najosnovnejši pripomoček pri negi kože. Vsebuje 4-20 % alkohola in nekaj kisline, pogosto je odišavljena. Vode za obraz čistijo, osvežujejo, poživljajo, stimulirajo in zdravijo kožo. Poleg vod za dolgotrajnejšo uporabo lahko različna sveža sredstva uporabimo kot vode za obraz za takojšnjo uporabo. Sveži korenčkov, kumarični, paradižnikov sok, sok iz jagod, sveža sladka smetana, peteršilj in čaj iz poprove mete so idealna sredstva za osvežitev in poživitev kože. Medtem, ko so vsi mlečni proizvodi dober tonik za suho kožo, so paradižnik, jagode in kumarice primerni za mastno, nečisto kožo Recepti za obrazne vode in losione: KUMARIČNA VODA 40 g kumaričnega soka 40 g hamamelisove vode 20 g rožne vode Izdelava: Neškropljeno, dobro oprano kumarico nastrgamo na drobne koščke in po eni uri precedimo izločeni sok. Kumarični sok premešamo z ročno in hamamelisovo vodo in s tem napolnimo steklenico. Omenjeni recept je namenjen za hitro porabo. Gladi kožo, jo osvežuje, rahlo zožuje in zavira vnetje. (Se nadaljuje) Celje - skladišče NAGRADNA KRIŽANKA °"Per 192/1984 111984257 COBISS MHSK A SOO VISOKA KA6TA 1. nagrada I.OOOdin; 2. nagrada 500 din; 3. nagrada 300 din; in 2 nagradi po 100 din; Rešitev oddajte do četrtka, 10. maja.