[THE OLDEST. AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES O? AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. ~~ Geslo: Z« Wr« In narod — za pravico in resnico — od boja ?o zmag«! GLASILO SLOV KATOU. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO« B. R DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI ŠTEV. (No.) 157. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 14. AVGUSTA — SATURDAY, AUGUST 14, 1926 LETNIK XXXV, Iz Mehike« AMERIŠKO ORGANIZIRANO DELAVSTVO NE ODOBRU JE STALIŠČA SVOJIH MEHIŠKIH TOVARIŠEV, KI PODPIRAJO CALLESA. — MED MRTVIMI PET DUHOVNIKOV. -- Washington, D. C. — William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je izjavil, da ameriško organizirano delavstvo ne odobrava stališča organiziranega delavstva v Mehiki, ki ga je zavzelo glede spora med cerkvijo in mehiško vlado. V izjavi navaj.a, da ameriška delavska federacija ne bo podpirala svoje mehiške tovariše, ali pa jih iz-podbujala v stališču, ki so ga zavzeli. Mexico City, Mehika. — Kolikor je doslej znano, je med mrtvimi, ki so padli ' v boju s preganjalci katoličanov, pet duhovnikov. Vlada je odposlala več skupin tajnih policistov po deželi z nalogo, poizvedovati, kje se nahajajo skrivne kapele, katerih je po zatrdilu vlade na tisoče, ki imajo skrite Cerkvene dragocenosti. PHvatne kapele niso prizadete po novi postavi, jjjokler so privatne, to se reče, d/oKjer obiskuje isce le družina, katere je kapela. Ko pa začnejo v isto zahajati tudi drugi, ni več privatna, za take velja ista postava, kakor za cerkve. Vlada je že začela s kampanjo, da se polasti cerkvene Lastnine, posestva, dragocenosti; sploh vse, kar je in je bilo cerkvenega bo podržavljeno. Pred štirimi leti je neki premožni Mehikanec, kateremu so stregle katoliške sestre, v svoji oporoki zapustil sestrarr; svoje posestvo, ki bi se naj vpoi^abilo, kot dom za onemogle in zapuščene stare ženske. Nedavno so prišli semkaj voj.a-ki in so hišno kapejico oropali vseh dragocenosti ter prepovedali imeti na vidnem mestu kakršnekoli verske znake. Sestre so primorali, da so redovniške obleke zamenjale s civilnimi. Dne 23. februarja je oblast ukazala zapreti cerkev Sv. Družine, ne da bi zato navedla vzroka. Ko so drugi dan prišli verniki k maši, so našli zaklenjena vrata. Prišli so vojaki in gasilci, ki so množico razgnali, nekateri pa niso hoteli bežati, zlasti ženske, te so vojaki pretepli. Ko je neki mladenič hotel braniti svojo mater, so ga podivjani vojaki težko ranili. V vas Jalisquillo, v državi Nayarit, je oblast poslala zastopnika Moreno z malo četo, z nalogo, naj zapečati cerkvena vrata. Bila je nedelja, dne 10. januarja. Verniki so klečali v cerkvi, brala se je sv. maša. Moreno se z vojaki prikaže pri cerkvenih vratih, ljudstvo se prestraši. Namen zastopnika je bil polastiti se preje cerkvenih dragocenosti, predno bi zaprl vrata. Temu se /e množica uprla, zastopnik je bil ubit. Ker ni oblast mogla dobiti pravega krivca, je izdala ukaz, vzeti iz vasi devet najbolj uglednih vaščanov in jih obesiti na drevesa pred cerkvijo! t -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" ZBOROVANJE GL. URADNIKOV KSKJ. K. S. K. Jednota v najboljšem stanju. — Razni odbori, ki so reševali razna vprašanja za konvencijo gotovi. Joliet, 111. — Zborovanje gl. odbora K. S. K. Jednote je bilo včeraj zaključeno. Poročila raznih odborov pokazujejo, da se K, S. K. Jednota nahaja na najboljšem gospodarskem stališču. Zlasti zadnja tri leta je Jednota krasno napredovala, kakoršnega napredka ni bilo še opaziti pri kaki slov. organizaciji v Ameriki v tako kratki dobi. K. S. K. J. šteje sedaj nad 30 tisoč članov(ic) in premore nad en milijon in pol. Včeraj so dovršili vsi odbori priprave za XVI. konvencijo. Več jako pametnih in koristnih nasvetov je pripravljenih po raznih odbt.nh, ki bodo, ako jih konvencija odobri vp-liko koristili naši organizaciji. Danes v soboto odidejo iz Chicage vsi delegati iz zapada in severa in osrednjega zapada ob 6. uri zvečer s posebnim vlakom v Pittsburgh, Pa., kjer se začne prihodnji pondeljek XVI. konvencija K. S. K. J. — Konvencija obeta biti zanimiva in če Bog da poročevalcu zdravje bote dragi čitatelji dnevno čitali poročila s konvencije v "Amer. Slovencu." -o- PODSUTI RUDARJI REŠENI. Salem, Ky. — Kakor je bilo že poročano, se je v Hudson rudniku v četrtek, dne 5. t. m podsula zemlja in zaprla pot petim rudarjenr, za katere se je že mislilo, da so mrtvi. Po en teden trajajočem neumornem delu reševalcev, se je posrečilo priti do ponesrečencev, ki pa so vsi pri življenju. V četrtek jutro so jih rešili, toraj ravno en teden so bili odrezani od sveta. Prvi je prišel na površje Randolph Cobb. Ko je videl množico, ki je stala v bližini jame, je zavpil: Hello boys, jaz sem živ in zdrav V naslednjem trenotku je že bil v objemu žene in otrok, ki se nestrpno čakali noč in dan poročila reševalcev. Dva izmed rešenih sta bolna, vendar je upanje, da bosta okrevala. Ko je prišel Cobb na površje, je bila pri vhodu v jamo ena izmed njegovih hčera. Ko je zagledala svojega očeta živega, je od radosti padla v nezavest. "Amer. Slovenec" naprisrčneje pozdravlja delegate in delegatinje na XVI. redni konvenciji naše slavne K. S. K. Jednote v Pittsburgh, Pa. Napredek, fe ga je pokazala ta organizacija tekom zadnjih treh let pod vodstvom sedanjega odbora, zlasti našega spoštovanega delavnega in požrtvovalnega glavnega predsednika Antona Grdina-ta, je koloma len. Naj Bog blagoslovi Vaše delo tudi na tej konvenciji! V slogi in edinosti Vam bo reševanje velike naloge — Bog Vas živi! le prijetna dolžnost. pjtnuum iiiiHniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuinniininmnimiiiiiiiumiiimiin iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiuiimmimuluiiiiiiiuiiiiiiiiuiuuiiiiiiuuiiuiiiiuni SEDMA OBLETNICA NEMŠKE REPUBLIKE. Komunisti napadli republikance, 50 ranjenih. — Marx govoril za republiko in sporazum med državljani. — Coolidge poslal čestitke. Berlin, Nemčija. — V sredo je minulo sedem' let, od kar je bila v Nemčiji proglašena Weimar-jeva republikanska u-stava. Republikanci so ta dan proslavili z velikim pompom, le vreme je nagajalo, kajti celi dan je pomalem deževalo. Ko so se po noči vračali republikanci od bakljade, so jih napadli komunisti in jih pretepali, napadeni so se branili kakor so vedli in znali, predno je prišla policija na pomoč, je bilo že 50 oseb na obeh straneh ranjenih. V državnozborski palači je bil zbran ves diplomatični kor, predsednik Hindenburg, ki se je nahajal na počitnicah, je prišel v glavno mesto, vršili so se govori, Marx je govoril o republiki in Weimarjevi ustavi, pa tudi je vse navzoče navduševal za skupno delo in za spqrazum med državljani. Predsednik Coolidge je poslal brzojavko Hindenburgu, v kateri čestit.a k sedmi obletnici rojstva nemške republike, jn želi, da bi se razvijala in napredovala. -o- SKLADIŠČA PREMOGA V ANGLIJI, PRAZNA. London, Anglija. — Premo-garska stavka v Angliji je pri-m oral a industrijska podjetja, KRIŽEM SVETA. — Tyumen .Sibirija. — Tu-kajšne oblasti so na smrt obsodile 10 banditev, ki so skozi dve leti bili strah in groza 0-kolici. Poveljnica te bande je bila ženska, ki je svojim žrtvam sekala glave s sekiro. Nad 100 umorov imajo na vesti, pomorili so kar cele družine. — Chicago, 111. — Banditi so prišli po noči v tovarno Metal Bed kompanije na 1800 S. Kilbourn Ave., povezali čuvaja, ker pa niso našli denarja, so podtaknili ogenj, ko so odšli se je posrečilo čuvajo priti do telefona, gasilci so ogenj pogasili, a vendar ima kompa-nija nad $100,000 škode. — New York, N. Y. — Na policiski postaji je črnec, Gene Pearce, kjer so ga izpraševali /glede tatvine prosil za vodo, bliskoma pa potege iz: žepa d<| tektiva John Singer-ja revolver; sproži, Singer smrtno zadet pade po tleh. — Harrisonville, Mo. — Robert B. Morris, star 103 leta, veteran mehiške in državljanske vojne, je tukaj na svojem domu preminul. — Crawford, Neb. — V Dawes in Sioux okraju je močno deževje napravilo pol milijona dolarjev škode. — Batavia, Java, — Od tukaj poročajo o aktivnosti ognjenika na otoku Bali. Vas Ba-toer je poplavila lava, prebivalstvo se je rešilo. — Madison, Wis. — Policist Frank Craker, je aretiral nekega berača, ki pa je imel pri sebi $12,385. Pri aretaciji mu je pa policist izmaknil dva Iz neodrešene domovine. SLIKE IZ PRIMORJA, KO SE VRAČAJO DIJAKI NA POČITNICE. — DR. DEKLEVA SE JE MORAL ZAGOVARJATI PRED SODIŠČEM. - DRUGE ZANIMIVE VESTI". Zalezovanje slovenskega dijaš-tva v Primorju. VSPEH POPOLEN, Dijaki so se vrnili na počitnice, da se oddahnejo od dolgega študija, da preživijo par mesecev v svoji rojstni hiši pri stari-1 vrrvTVTmrn rm m itt\ittt ših v miru. A še ni študent dob- ANDREWS SE JE VRNIL; ™ odiožn wegov, ko mu ma- ■"'ti v strahu sporoči: Iskali so te! Vrnili so se dijaki iz Ljubljane, Maribora, iz Zagreba v svoje rojstne kVaje na Primorsko, da v miru preživijd nekaj mesecev v svoji domovini, da prinesejo morda nekaj življenja med svoje rojake, ki se betežni še komaj vlečejo naprej, a prišli so policiji v roke. "Kje študirate? Koliko let že študirate? Ameriški prohibicijski car je zadovoljen s ',125 odstotnim" vspehom v Londonu.— Tihotapstvo žganja v Ameriko bo ustavljeno. New York, N. Y. — Gen. Lin- coln sti delajte te dni in uspeh ne tio izostal. i Nasprotniki niso nikdar bolj potrti, kakor kadar vidijo naše vrste strnjene v enotni fronti. Nikdar pa niso bolj veseli, kakor kadar vidijo nas razdeljene. Naša edinost in vzajemnost je njihova žalost; naša razdvojenost pa je njihovo veselje. K. S. K. Jednota je po zadnji konvenciji briljantno napredovala. Zgodovina ameriških Slovencev takega napredka pri kaki posamezni slovenski organizaciji še ne pomni. Zahvala gre voditeljem in vrlemu članstvu, ki jih je pri tem težavnem uetu večjo in močnejšo jednoto tako ktepko podpiralo. Vladala jg lepa sloga v glavnem odboru, in članstvo je to lepo posnemalo. Proti taki armadi pa ne izda nobena nasprotna sila, da bi ne napredovala. Skoro za deset tisoč, malo manj je napredovala zadnje dve leti in pol naša jednota. To je napredek, ki se po vsej praVici lahko zabeleži kot NAPREDEK! Da se je doseglo pri naši KSKJ. v tem času tolik' napredek je bilo treba mnogo dela. Velike so bile žrtve nekaterih naših mož pri tem delovanju za KSKJ. Ne bilo bi pravično, akp ne bi na tem mestu omenili vsaj enega, ki je tekom .tega časa silno žrtvoval v vseh ozirih pri delu za KSKJ. To je njen sedanji glavni predsednik Mr. .Anton Grdina. Lahko rečemo, da ako bi naša jednota ne imela tako delavnega in požrtvovalnega voditelja, bi bil njen napredek veliko manjši kot je. Mr. Grdina je bil duša vsega napredka. Neumorno je pisal in nauduševal v vsaki številki Glasila, po shodih in sestankih pa nastopal in govoril za napredek jednote. Seveda so ga ostali gl. odborniki pri tem krepko podpirali, a on je bil vodilna sila, ki je nauda-jala in vnemala še druge gl. uradnike in vse članstvo za napredek jednote. Seveda so ga nasprotniki vsled tega napadali na vseh koncih in krajih in mu skušali škodovati, kjerkoli so mogli. Napredek KSKJ. in njen silni razmah tekom njegovega pred-sedništva jih je in jih še bode v oči. Zato so ga napadali. Dokaz', da so ga radi dela za j-ednoto napadali je to, da zakaj so ga pa v miru pustili poprej, ko ni bil jednotin predsednik. Jasno kot beli dan je, da je bil napaden in sramoten zato, ker je mož delal za stvar in napredek KSKJ. • XVI. konvencija KSKJ. ima pred seboj zopet ogromno delo, da ga izvrši v korist organizacije. Brezdvomno je, da so vrli zastopniki (ce) vse razne zadeve, ki pridejo na konvenciji v reševanje dobro premotrili. Zato bodo tudi po svoji najboljši previdnosti razne predloge in stvari rešili v sporazumu in hitro. In ako bo tako, bo to le organizaciji v korist, delegaciji pa v ponos. Naj bo XVI. konvencija KSKJ. zopet nov mejnik v zgodovini KSKJ. Tak mejnik, ki n^,j ima zaznamovati še večji epo-halni napredek naše slavne najstarejše slovenske organizacije K. S. K. Jednote, kot zadnja konvencija. Vse to je pa dosegljivo, ako se bo delovalo za KSKJ. v tem duhu, kot se je po zadnji konvenciji, ki se je vršila v Clevelandu. Zato bratje in sestre, predstavniki katoliškega Slovenstva v Ameriki, ki bote zbrani prihodnji teden v Pittsburghu imejte pred očmi vse to. Od Vas je odvisna bodočnost KSKJ. Vi ji bote markirali novo pot. V tem duhu vas pozdravlja torej "Amerikanski Slovenec," ki v tem letu slavi svojo 35 letnico. "Amerikanski Slovenec" in K. S. K. Jednota sta skoro skupaj začela v tej novi domovini orati ledino. Komaj je dobro shodil, ko mu je Ameriška Slovenija položila v zibelj kot malo detice KSKJ. pred 32 leti. Skupaj sta rastla in eden drugemu pomagala, dokler se ni pred 12 leti njegova sestrica poročila, ko je dobila kot 20 letna "zauber" dekle lastnega moža "Gladilo." Njuna pota sta ostala tudi od-tedaj naprej ista kot prej. ^p se včasih tuintam pokazale kake osebnosti, a te so izginile, ker med brati in sestrami morajo izginiti. plasti jsa je "Amerikanski Slovenec" zopet ves naudusqn za KSKJ. odkar se je preselil nazaj v svoj rojstni kraj v Chicago. Bolj kot kedaj, se zdaj zanima za njen napredek in to obljublja še za naprej. Kot tak torej Vas "Amerikanski Slovenec" vse zbrane glavne uradnike (ce) delegate in delegatinje najprisrčneje pozdravlja 'ter naudušeno kliče vsem: naprej bratje in sestre za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto! Naj rosi nebo svoj božji blagoslov na Vaše delo za slovenski narod v Ameriki!—n. * - . .................... . " ^ 1! i efSFsiEi^^ Bas .j PIKNtK V WILLOW SPRINGS Chicago, III. "Hej Johny, kam pa greš to nedeljo?" "Neumno vprašanje, Joe! Ali ne veš da ima društvo Sv. Janeza Krstnika št. 13, D. S. D. svoj piknik v Willow {Springs, v Vidmarjevem Gro-' vu?" — "Seveda vem, in jaz grem tja za vsako ceno, pa tudi dekleta vzamem seboj, da bom1 lahko plesal, ker bo igrala Foys-I!ačičeva godba." — "Tako bom tudi jaz naredil. Torej se vidimo v Willow Springs to nedeljo, Joe?" — "Seveda, Johny!" — "Torej na svidenje!" — "So long!" Ta pogovor sem slišal sinoči tam na kornerju. Takoj sem tudi jaz sklenil, da se udeležim tega piknika. Zakaj pa ne, ko je ta piknik društ\*a Sv. Janeza Krstnika, in jaz sem tudi Janez, in Janez Krstni k je moj patron. Pa nesmete misliti, da je ta piknik samo za Janeze, ne, nikakor ne! Povabljeni so vsi Slovenci in vse Slovenke, naj jim bo ime Janez, Pepče ali Pepca, Tonček ali Tončka, Francelj ali Francka, IJrh ali Urška, ali karsi-žebodi, za vse bo dovolj zabave. Torej ne pozabite priti! Ako bo pa dež, se bo zabava vršila v šolski dvorani. Janez. NEDELJA PRI VOJAKIH. Camp Grant, 111. Nedelja je na manevrih, kakor povsodi, v prvi vrsti dan počitnika. "First call" (prvi klic) — trobenta zapoje eno uro pozneje kot ob delavnikih, da lahko noč malo "nategneš" in se še na drugi strani naspiš. To nam vsem prav pride, noči so sploh prekratke* Ves tabor izgleda praznično. Oficirji in vojaštvo, osobito oni, ki so "v službi" isti dan, kot "oficer of the day" častnik dneva, in "guard" ali straža. Kmalo po zajutreku se začnejo priprave za v cerkev. Minulo nedeljo sem daroval sv .mašo z oznanili, čitanjem' lista in sv. evangelija. Brigadir — General Garrity, je po svoji navaiif bil prvi v "cerkvi" in razun ministrantov, ert slovaški in en irski vojak, je bil ravno general zopet najbližje oltarja. Molil je z velikega molitvenika, "The New Missal" (novi misale). Tik zraven njega je klečal njegov adjutant, (pobočnik), mladi stotnik Boyle iz Chicage, z rožnim vencem v roki. Navzoč je bil v sprednji vrsti tudi poveljnik drugega batalijona, major Smith iz Quincy, 111. Razun teh je bilo še številno drugih častnikov in mnogo moštva. Nekaj je bilo navzočih tudi žen in otrok razhib častnikov. Po sv. maši smo bili fotografirani. . Po kratkem odmoru ,Se je pričela splošna božja služba "General Services" za vojaštvo vseh (vero izpovedanj, kakor tudi z.a take, ki ne spadajo nobeni veri. Glavni del te službe božje je pridiga, a tudi vojaška godba zaigra nekaj pobožnih komadov. Pri tej službi božji je bil ves regiment s častniki prevroče, tako, da se nikomur: ni "vtragalo". Pred obedom so, jeli prihajati razni sorodniki,' prijatelji in gostje v avtomobi-j lih, in kmalo je, bil ves tabor' podoben veliki družini. Točno opoldan je bil obed s V nekem malem ruskem mestecu se je zgodil pred kratkim == ..................sns IZ DUHOVSKIH KROGOY.' V frančiškanskem komisari-jatu sv. Križa vršila se je pretekli torek, 10. avgusta v Le-montu redna letna seja vodstva komisarijžta, pri kateri so koncertom. Ob dveh popoldan bile potrjeno sledeče spremeni-' so se pričele kavalerijske dirke, be: Lemont, ill.: Very Rev. Be- v , . . ... . „ . z različnim umetnim jezde-1 ningen Snoj, rektor'in profe-'1^S*'- kl njem. Med častniki je dobil sor bogoslovja, - Rev. Blanko ™ ™d ^f1 , P? prvo nagrado stotnik SchontzJ Kavčič iz So. Chicage kot ka-i f""1 3® P«cek^(nrtare gospe. komandant "I" trupe iz Spring-! pelan pri čč. sestrah v Mt. As-'^ i -J? i T . , : kopati svojega ljubljenca, polo-Ambro- v., . , , . • zilaje mtrvega psa v zaboj in , ga peljala ven iz mesta z eno- | kolko, da bi ga pokopala. Zu- , . v . , . V1"'naj jo je srečal komunistični sarne treh časopisov, katere jz . ___ r/ . . . v , . . . .. . ' . mladinec, clan Zveze brezboz-daja komisarijat. — Brat Ste- , • . Y . ~ ,,., ,.v ., . xt ,, i nikov m je začel briti sale, ces, fan Mihelic pride iz 'New Yor- ,• ,„, , „„ , , , x i ua je greh za tako pobožno gos- fielda. Dirke so bile zanimive Okoli šest tisoč gledavcev iz vseh krajev države je bilo navzočih. Med dirkači je bil tudi, springfieldski slovenski fant John Sergei. Pred večerno parado se je pripeljala tudi obitelj Castle-| man iz Oak Park pri Chicago( me obiskat. Spoznali smo se v pelan pri sisi. — Rev. Bernard žič, organizator nove slovenske župnije v Detroitu, Rev. Sale-zij Glavnik, administrator ka. Chicago pri sv. lepem Sheboyganu, Wis., ob' Pr# kom|sar ^ofesor bo priliki birme in veselice v ze-j leni Dolini. Gospa Castelman je sestričina gospe Marie Pris-! land, 3. podpredsednico K. S.! K. J. Gospod in gospa Castle-man z otrokoma so prisostvovali regementovi paradi z velikim zanimanjem. Še več drugih ljudi, osobito iz Springfielda je bilo med obiskovalci in gosti. Slovenski vojak dobi nagrado. — Pri konjskih dirkah in kontestih v nedeljo popoldan je dobil drugo nagrado pri "dirki kozakov", "Cossack race" za moštvo kavalerijske škadrone 106. regimenta, naš springfieldski Slovenec, John Sergei. John Sergei bi bil dobil prvo nagrado, a ravno proti koncu dirke mu je za trenotek zaprl pot konj s sosednim jezdecem s tem, da se je bliskoma zasuknil na desno. To je dalo drugemu jezdecu prosto pet, našega Sergel-a pa je zadržalo le par skokov pred sodniki. Bil sem na dirkališču čisto blizu, da sem1 mogel vse natanko opazovati in da bi v slučaju kake nezgode bil takoj v pomoč. Dirke so se izvršile brez vsake nesrečo, kar je nač redko in je le znamenje, da je vojaštvo naše države dobro vežbano. Našemu brhkemu konjeniku, John u Sergei pa iskreno čestitam na izredni časti, do katere se je povspel s svojo marljivostjo in spretnostjo v svojem regimentu in v naši 33. diviziji. Danes, dne 9. avg., bo prva parada 65. brigade in v sredo 11. avg. bode inšpiciral celo divizijo guverner Len Small, v spremstvu podpredsednika Da* wes-a ter mnogih generalov in visokih vojaških dostojanstvenikov ameriške armade. V četrtek in petek pojdemo na dolgi "mraš" z vsem "ekvipmen-tom." čez noč bodo manevri z "napadi" in "odbijanjem." Koliko časa še bode ostalo za "počitek" bomo ostali kar "na zemlji." V soboto 14. avg. pa se začnemo vračati domov. Stotnik Mažir. gpslovja. — Rev. Aleksander Urankar, kapelan.---Iz Le- monta: Rev. Dominik Doha-nyos in Rev. Frančišek Vilha, patra študenta 4. letnika bogoslovja. — V Chicagi se potrdi ustanovitev začasnega dijaškega konvikta, ker se je za prihodnje šolsko leto priglasilo toliko dijakov, da v kolegijih ni več prostora, Dijaki bodo za eno leto obiskovali zunanje šole. Bethlehem, Pa. Rev. Leo No-vitskie, kapelan, Dev. Brat Hu-mibis- Savel iz Lemonta. — Klerika, ki sta končala no-vicijat, Rel. Fr. Augustin Svete in Rel. Fr. Rafael Chunta presta v modroslovje v Butler, N. J. — V red so-bili sprejeti 5. avgusta Rev. John Miklav-čič kot Pater Alfonz, dijak Stanisl. TToge kot Frater Tomaž in dijak J. Benkovič kot Frater Matija. — Kot brata lajika sta bila pa spreta Valentin Stergar kot Brat Izidor in Mihael Stojakovič kot Brat Jakob. — Za prihodnje šolsko leto se dovoli dvajse tim diiakom|sprejem v gimna-I /.ijo ,ifa se bodo ucm za vfa ihovski stan v komisarijatu Sv. Križa. — Med novinci letos je Rev. J. Miklavčič, bivši dolgoletni župnik pri sv. Treh Kraljih doma, potem' kapelan pri sv. Vidu v Clevelandu in župnik v Leadvillo, Colo., in čita-teljem Am. Slovenca dobro znani in priljubljeni dopisnik. Želimo blagemu gospodu veliko blagoslova božjega v novem stanu, kjer bo lahko še več dobrega storil za Boga in zveli-čanje duš. — Dijak Stanislav Hoge je pa sin obče znane in čislane družine IToge-Hočevar Bridgeporta, O. in je že drugi sin, ki je stopil v komisarijat sv. Križa. Rel. Fr. Benedict Iloge, bogoslovec v Le-montu je njegov brat. J-o- j po pokopati psa brez župnika Štefanu: in zvonenja. Starka se je razjezila in odgovorila, da je bil pes — komunist, zahteval je v oporoki, da ga pokopljejo brez cerkvenih obredov. Brezbožnik je takoj naznanil to žalitev politični oblasti. Starko so zaprli in izročili sodniji. Vendar so i-meli sodniki usmiljenje in so o-prostili, ker je bila izzivana. To je redka rahločutnost pod sedanjimi nuskimi razmerami. * * * Nedavno je "Jewish World" priobčila poročilo Abrahama Braguineja o "sijajnem napredovanju židovske kolonizacije" v Sovjetski Rusiji. "V desetih letih" — piše Braguine— "bo v Rusiji 100.000 židovskih družin naseljenih na lastni zemlji". Sovjetske oblasti gredo Židom pri naseljevanju z največjo dobrohotnostjo na roko. Ta židovska kolonizacija pa je za Rusijo tem manj ugodna, ker se naseljujejo Židje po najrodovitnej-ših in že sedaj najgostejše naseljenih pokrajinah. Tako so Židje doslej nakupili v Donski pokrajini nad 16.500 ha, ob Črnem morju 50.000 ha in na Beloruskem 17.000 ha. Težko, da bi te židovske naselbine prinesle ruskemu narodu blagoslov. Naročite še danes knjige "Goriške Mohorjeve Družbe," ki se dobe za $1.00 s poštnino vred iz knjigarne "Amer. Slovenca." -o- zastopan. Vreme je bilo krasno, ne i SlRITE "AMER. SLOVENCA" NAZNANILO. Podpisani naznanjam, da sej preselim iz sedanjega bivališča, 18-14 W. 22nd Pl., v novi doiu na 1941 W. 22nd St. — Telefon je isti CANAL 5889 ANDREW GLAVAČU -"-0- Neki francoski pedagog je napisal knjižico, kjer priobčuje razne dogodke tekom svojega učiteljevanja. Med drugim so tudi navedeni razni predrzni odgovori učencev iz navedenega časa. Ko je nekemu zaspancu nekoč predočil slavnega Rimljana, kateri je vsako jutro pred zajtrkom trikrat preplaval Tibero, se je učenec nasmehnil. Učitelj ga je vprašal, če ne verjame. "O pač" pravi navihanec, "samo to mi ne gre v glavo zakaj ni reke preplaval štirikrat, ko je vendar na bregu svoje stvari popustil." — Nekoč je učitelj na tablo zapisal: "Ne mečite gorečih vžigalic proč, pomislite na zadnji požar!" — Drugi dan je pod tem stavkom našel zapisano: "Ne pljuvajte, pomislite na zadnjo povodenj". — Nekega lenuha je resno posvaril ter pristavil: "V tvoji starosti je bil Clemenceau najboljši v razredu," nakar je dobil odgovor: "V vaši starosti je bil pa že ministerski predsednik." Širite "amer. Janez Zabukovec: MEHURČEK M MILA. * 4M. ' i- ■ " j Belokrajina. Nad Kolpo vas. V vasi bela hiša. V hiši mlada žena. Zunaj solnce sije, lički pojo; v hiši pa mlada žena joka. Joka in zdihuje natglas, da se dete v zibelki zbudi in zaveka. Brž si žena obriše solze in stopi k zibelki. "Oj Martinek, ne jokaj, saj je mamica pri tebi," ga tolaži. In ko ne neha jokati, ga vzarne v naročje in vroče poljubi. Martinek se nasmehlja mamici in kmalu zaspi v njenem naročju. Njo pa znova o-tožnost prevzame, znova ji solze privro iz oči. Ni čuda, saj se je njen Marko šele pred nekaj urami poslovil od nje za dolga, dolga leta. Bog zna, ga bo li videla Še kdaj. Oj, kako ga je prosila, naj ne hodi v A-meriko, naj je ne pusti z Martinkom same doma. Vse zastonj. Šel je. Pa je mislila, kaka srečna da bo, ko se je z njim poročila. Še sanjalo se ji ni, da bi jo Marko mogel kdaj zapustiti. Saj je bil tako dober do nje in tako rad jo je imel. In ko jima je Bog dal Martinka, kako ga je bil vesel. In vendar je pustil njo in Martinka in šel v daljno, daljno Ameriko. "Mara," ji je rekel pri odhodu, "ne bodi preveč žalostna. Mlada sva oba, bova lahko še dolgo skupaj živela. Nekaj let v Ameriki bo hitro minulo. Dolg pri hiši mi ne da miru. Moram iti, da ga plačam in še kaj pri-.hranim, da s(e nam bo potem'boljše godilo! Dobro gospodari ta čas doma, pa na Martinka pazi, da bo zrastel priden in dober deček." Mara je povesila glavo in molčala. Saj mu je že stokrat povedala, da zaradi dolga ni treba hoditi v Ameriko. V nekaj letih bi dolg lahko plačala brez Amerike. Vinograd, ki je bil po trtni uši uničen, je obnovljen. Vsako leto, če bo letina količkaj prida, se bo moglo prodati nekaj vedrov vina. Čemu torej v Ameriko? Ali zato, ker gredo drugi? Marsikateri gre res iz potrebe. Naj torej gre. Ali Marku ni tatfe sile. On gre, ker bi rad, da bi se jim boljše godilo kot zdaj. Čemu? Ona je srečna in zadovoljna s svojim stanom. Niso bogati, res, a najpotrebnejšega jim tudi ne manjka. Ali ni zadovoljnost s svojim stanom vredna več kot bogastvo? Kdor preveč hrepeni po bogastvu, kaj lahko pozabi na Boga in svoj večni namen onkraj groba. Vse to mu je že neštetokrat povedala. Zdaj ne more govoriti. Nekaj težkega je padlo na njeno dušo. Tako malo časa je trajala njena sreča. Komaj se je prikazala, pa je že izginila. Prav tako kakor mehurčki iz mila, ki jih je delala v otroških letih. Nemo mu je podala roko v slovo. V grlu jo je nekaj dušilo, oči so plavale v solzah. Šele, ko se je že obrnil od nje, je sunkoma in pretrgano-zaklicala za njim: "Marko, ne pozabi na Boga v Ameriki!" Zdaj je Marko na potu v Ameriko, ona pa sama doma) z Martinkom. Kakšno življenje jo čaka? Lepi, medeni dnevi so minuli. Zdaj pridejo dnevi polni skrbi, vse bo na njeni glavi. "Dobro gospodari doma in na Martinka =T čil Marli SLOVENCA" V-' 1 1 = mi pazi," ji je naročil Marko. "Da, Marko, storila, bom to," se Mara ojunači, pogleda na Martinka v naročju in obraz se ji razjasni. "Martinek, ti si zdaj solnce mojega življenja," šepeČe, "o, paziti-hočem nate ko na punčico svojega očesa." In zamisli se v veselejše misli. > Zunaj solnce sije, tički pojo; v hiši pa mlada mati z otrokom v naročju sanja lepe sanje . . . 2. Mara se je pogumno lotila gospodarstva. Bila je pridna ko mravlja. Seveda je morala tudi najemati, ker ni bilo moških pri hiši in sama ni mogla vsega podelati. Zato je tudi naprosila svojo mater, da so prišli in Martinka varovali. Dnevi so hitro bežali. Martinek je rastel in se lepo razvijal. Bil je brihtne glavice. Znal je kmalu moliti in mamica ga je naučila tudi lepih pesmic, ki jih je potem vsak dan prepeval. In kako je znal mamico potolažiti, če je bila žalostna! Zapel ji je pesmico in otož-nost.je zbežala od nje. Mara si še misliti ne upa, kako bi mogla živeti, ko bi ne bilo Martinka. Težke slutnje so jo včasih navdajale, da ta sreča ne bo dolgo trajala. "Malo časa.si uživala srečo z Markom, malo časa jo boš z Martinkom," ji je govoril neki glas. In pri takih mislih ji je vselej postalo neznansko hudo. "O Bog, ne daj, da bi izgubila še Martinka," je vzdihnila tedaj in poklicala Martinka, da ji je zapel pesmico. In ko j"e Martinek zapel, se ji je lice razvedrilo. Vselej je bil dan veselja takrat, kadar je dobila pismo od Marka. Pisal ji je vsak mesec in poročal, kako se mu godi. Res je dobro zaslužil, a je moral trdo trdo ^lelati. "Tudi v Ameriki se denar ne pobira po tleh," ji je nekoč pisal. "Delati in trpeti moram, kakor še nisem nikdar prej v življenju. Kakor hitro bom mogel, bom zapustil to deželo in se vrnil domu. Mara, moli zame, da bi ne pozabil na Boga. Tukaj^e veliko ljudi, ki delajo samo za ta svet. Mamon je njih bog." Zborovanje duhovnikov slov. sekcije evhar. kongresu. Predsednik Rev. J. Plevnik otvori zborovanje z molitvijo in pozdravi navzoče t oba škofa Jegliča in Gnidovca, Monsignor-ja Ogulina, Kanonika Opeko, provincijala P. Regalata in vse navzoče slovenske duhovnike. "Do sedaj smo pri shodu govorili vedno o preteklosti," je rekel med dru-dim. "O dobroti božji in o milostih, katere smo sprejeli od Boga po sveti Evharistiji. Danes smo se pa zbrali, da se bomo posvetovali, kaj bomo mi, slovenski duhovniki storili, da bo Evharistični Kralj med našim narodom bolj poznan, bolj ljubljen, k.ako bomo slovenski duhovniki vsak v svoji župniji pospeševali krščansko življenje kakor sami pri sebi, tako pri naših družinah in v naši javnosti." Na to da besedo prvemu govorniku na dnevnem redu, prečastitemu provincijalu Dr. Regalatu Čebulj, O. F. M., ki govori o "Presveta Evharistija in duhovnik." Prevzvišena gospoda škofa! Prečastiti gospodje! Predragi sobratje ! Slovenski odbor za evharistični kongres mi je poveril častno nalogo, da naj govorim o "Presveti Evharistiji in duhovniku." Lepšega predmeta bi mi ne mogel določiti. Hvaležen sem mu. Ni zakramenta, ki bi jih spajale nežnejše vezi, kakor sta presveto Jlešnje Telo in mašniško posvečenje. Gospod ju je postavil ob istem času. Tisti večer, ko je njegova ljubezen zagorela s polnim plamenom. Po Gospodovi odredbi naj bi ostala obadva zakramenta vedno sklenjena. Ne moremo si misliti presvete Evharistije brez duhovništva, pa tudi ne mašništva brez kajsvetejšega zakramenta. In tako bo o-stalo vedno. Iz teh svetih odnošajev presvete Evharistije do duhovništva, odnosno do nositeljev mašniškega posvečenja in obratno, rezul-tirajo za duhovnika obveznosti, katere bi Vam rad z nekaterimi potezami očrtal. Ne vseh. Samo najvažnejše. Tudi ne novih, ampak že večkrat premeditirane. Duhovnik je Sanctissimae Eucharistiae: minister, victima et adorator. 1. Minister. Duhovnik služi realnemu Gospodovemu telesu, živečemu v presveti Evharistiji. Dela pa tudi njegovo mistično telo, ki je sveta cerkev. V prvem slučaju je minister Sanctissimae Eucharistiae imme-diatus, v drugem pa mediatus. Oboje je rijeenva dolžnost. a.) Duhovnikovo direktno delo za presveto Evharistijo je daritev svete maše in skrb za lepoto Gospodovega bivališča. Sv. maša je središče duhovnikovega življenja. Ž njo mu vzide solnce dneva, miselna njo bi ga morala ožarjati in ogrevati do večera, spomin na presveto daritev prihodnjega dne naj bi mu presvetil celo noč. V Gospodovi skrivnostni smrti je naše življenje. Zato usmerimo duhovniško življenje po intencijah božje žrtve. Pristopajmo k oltarju že ogreti. Dnevna meditacija, nam bi vžgala srce . Sicer bi šli od oltarja hladni. Opravimo presveto daritev kar najbolj zbrani. V živi veri in z globokim spoštovanjem. Bodimo magnet, ki pritegne navzoče vernike še bolj v bližino taber-naklja. Kako blagodejno je vplivalo vzorno vedenje kardinala Rampolle in Misije ter pokojnega škofa Mahniča! Čas po končani daritvi je povsem naš. U-porabimo ga dobro! Takrat se dodobra pogovorimo s svojim velikim duhovnikom. Saj mu imamo toliko povedati! Duhovnik, ki lepo mašuje, je brez dvojbe vreden minister Sanctissimae Eucharistiae. Obratno bo pa tudi pobožno opravljena sveta maša izžarevala milosti za duhovnika in njegovo ljudstvo. Kot Minister Sanctissimae Eucharistiae smatraj za častno dolžnost tudi skrb, da bo vse, kar je z Gospodom v zvezi, njega vredno. Svete posode, paramenti, cerkev. Duhovnemu sobratu-gostu odkažeš dostojno sobo. Paziš, da je miza s posodami vred čista. Ali ni Gospod vsaj toliko vreden ko tovariš? Ne vplaši se v tem oziru nobenega truda. Ako je potrebno in če zmoreš, pridodeni tudi Lastni dar. Je vse za presveto Hostijo. Quantum potes, tantum aude! Skrb zanj bo gotovo blagoslovljena. Gospod sam bo tvoj dolžnik. Vrnil ti bo gotovo kapital skrbi, dela in stroškov z najvišjimi obrestmi. b.) Nadnaravni cilj našega življenja je združenje z Bogom. Ne samo v večnosti, ampak tudi tukaj nas z Bogom spaja na skrivnosten način milost ali ljubezen, dejansko pa sv. obhajilo, v katerem prejemamo Gospoda. Le to realno sklenitev s Kristusom zakramenti ali pripravljajo ali vtrjujejo. Zato moremo reči, da so vsi usmerjeni proti presveti Evharistiji. Presveti zakrament je središče vseh. Duhovniki smo pa ministri Christi et di-spensatores mysteriorum Dei. Skoraj da vedno se po naših rokah pretakajo v duše vernikov, milosti, ki jih vsebujejo zakra- menti. Potom milosti sklepamo duše z Bogom. Redno pa polagamo v srca pod zakramentalnimi podobami skrito življenje, ki je cilj našega življenja. Gospodje, angelji bi nas morali zavidati za prelepo nalogo, ki nam je poverjena. Vselej, kadar vpostavimo ali vtrdimo združenje duš z Bogom vršimo vzvišene dolžnosti ministra Sanctissimae Eucharistiae. Kadarkoli krščujemo, posvečujemo živ tempelj, ki sprejme z milostjo tudi sv. Duha. Svoj čas bo pa tabernakelj za sv. hostijo. Kaj ne stoji v ozadju našega dušno-pastirskega dela pri malih in odrastlih zopet presveta Evharistija? Vse hočemo tako vzgojiti, da bodo mogli k mizi Gospodovi vredno in pogosto pristopati. Vredno. Zato se ne bojimo spovednice. Naj bo vedno ožarjeno z mislijo, da Kristusa slavimo, o-ziroma krasimo tabernakelje. Pogosto. Vabimo k njemu, ki je vstanjenje in življenje duš. Kedor je zgrešil pot do presvete Evharistije, je nadnaravno mrtev, ali pa v nevarnosti, da zgubi življenje. Gospodje, tudi kadar pripravljate zaročence na sv. zakon in jih poročate, služite presveti Evharistiji. Saj je zakonskega življenja, posvečenega po zakramentu, namen, pomnožiti število tistih, ki se vdeležujejo nadnaravnih dobrot odrešenja. Med drugimi tudi milosti presvetega zakramenta. To hoče Gospod. Gotovo je tisti, ki za vresniče-nje njegovih želja deluje, Kristusov zvest služabnik. Še celo takrat, ko delimo bolnikom sv. poslednje olje, nastopamo ko ministri Sanctissimae Eucharistiae. Le — ta zakrament pomaga trpeči duši, da laglje ohrani milost sv. obhajila. Pripomore ji pa tudi, da se bo prej ko mogoče vresničilo, kar je vsem iz srca zapel angeljski učenik: "Jesu, quern velatum nune aspicio, Oro, fiat illud, quod tam sitio: Ut te revelata cernens facie, Visu sim beatus tuae gloriae." Tako je zadnji cilj, ki ga ima duhovnik pri delu za skrivnostno telo Gospodovo, le Kristus. Tu zastrt v podobe, tam brez skrivnostne zavese. Ako je že delo za Gospodovo duhovno telo angeljsko, toliko bolj, ko vodi duše k presveti Evharistiji, kako naj potem označim direktno negovanje zakramentalnega Boga? 2. Victima. Skrivnostni so odnošaji duhovnikovi do Najsvetejšega. Toda pridejo dnevi, ko začuti duhovnik tudi težo svoje vzvišene službe. In prav za to je victima Sanctissimae Eucharistiae. a.) Služba tebernaklja zahteva od nas žrtev. Hočemo dobro pripravljeni pristopiti k oltarju, zbrano mašev.ati, opraviti dolžno zahvalo, bo treba samozataje. Manjše in večje. Toda, ne pozabimo, da je za presv. Evharistijo. Nam je pri srcu čast Najsvetejšega, za katero je komaj najboljše dobro, bomo morali dobršen del pazljivosti za snago in lepoto Gospodovega bivališča prevzeti sami. Sicer je Gospod zadovoljen z malim. Vendar nam zanj prevzeta skrb ukazuje obveznosti. Redno ne velikih. Včasih tudi težje. Oboje je sčasoma nelahko breme. Tudi prvo. Zopet žrtev za presveto Evharistijo! Gospodje, naj vam li opisujem nevšečnosti, skrbi in britkosti, ki jih povzroča dušno pastirstvo? Saj jih vsi čutimo. Naš delež je delo. Že samo na sebi težko. Izročena čreda nam isto neredkokedaj z nezaupanjem, nestanovitnostjo in z dušno lenobo obteži. Ne omenjam modernih volkov v ovčji obleki, ki begajo in trgajo, kar smo negovali in hranili z besedo, molitvijo in s kruhom močnih. Kedo nas bo obsodil, ako nas vidi nekam zbegane, nezaupljive, skoraj da potrte? Nihče! Najmanj naš veliki duhovnik. Gospodje, naj nas v težki uri vzdržuje zavest, da smo žrtve presvete Evharistije, žrtve naših oltarjev. b.) Sicer nam že samo duhovništvo na-' i laga dolžnost žrtvovanja .Vdeleženci Kristusovega secerdocija ne nosimo samo svete hostije, ampak tudi Gospodovo trnjevo krono. Na dan ordinacij smo oboje prejeli. Radi sv. hostije, ki nam jo daje v roke Kristusovo duhovništvo, nas dobri spoštujejo. Prav za to nas prezira bogapo-zabni svet. Saj drugače ne more biti. Prečita jmo in premislimo Jan. XV. in XVI. Umevno, da sovraštvo sveta globoko v dušo zareže. Toda, tudi to je žrtev potom duhovništva za presveto Evharistijo. Slednjič, kedo umeva duhovniško srce ? Danes v božjem objemu vriska. Jutri bo zapleteno v težke in nevarne boje. Kakor da bi bilo igrača strasti, sveta in pekla. Veselih ur si želimo, trpkih se bojimo. Vendar podleči ne smem .V nobenem boju. Zakaj vsi veliki napori, da zmagamo? Radi svetosti duhovniškega neizbrisljivega znamenja. Rubini bi pa tudi radi bili okrog svete hostije. Zopet žrtve presvete Evharistije, ki naj bo središče našega notranjega življenja. Gospodje, nikedar ne pozabimo, da smo vsled mašniškega posvečenja, ki nas tesno spaja s presveto Evharistijo ,victimae di-vinae Victimae. Gospod je pa bil in je še victima charitatis. Naj mu bo naše žrtvovanje .položeno pred tabernakelj, vsaj majhen izraz naše velike ljubezni do Njega. 3. Adorator. Obveznosti, ki jih imamo do presvetega Zakramenta ,skrb za posvečenje drugih in svoje, vse to nam nekako narekuje adoracijo. a.) Quotidiana vilescunt. -Tudi tre-mendum sacrificium. Le zavest, da so sanc-ta pertraetanda sanete ,nas bi obvarovala usodepolne mlačnosti, ali pa še hujšega. Pogosto molitev pred Najsvetejšim, zlasti meditacija o presv. Evharistiji nam bo napolnila dušo s svetim spoštovanjem in gorečo ljubeznijo. Duhovnik, ki visoko ceni svoj poklic in ima za duše vneto srce, bo zmagoval duš-nopastirske dolžnosti. Kedor je zgubil spoštovanje do svojega stanu, je ob živ-ljensko orijentacijo. Duhovnik, ki ne ljubi duš, je najemnik. Kaj ga bo obvarovalo oboje nesreče ? Samo molitev pred Najsvetejšim. Tu se bo vzdržal v ljubezni do presvete Evharistije. Zato tudi v ljubezni do mašniškega posvečenja. Ista ljubezen do Gospoda mu bo tudi vžigala srce do izročene črede. (Jan. 21, 15-17). b.) "Bre'z mene ne morete ničesar storiti" pravi Gospod. Najmanj kaj vspešne-ga za posvetitev duš. Kje naj si izprosimo božjega blagoslova? Zopet pred taber-nakeljem. Pred delom za duše so hodili svetniki pred Najsvetejše. Po delu so se vračali tja. Zato so bili največji dobrotniki človeštva. Ako nočeš po težkem trudu za rešenje izročene črede z apostolom žalostno zaklicati :"Učenik, celo noč smo delali, pa nismo nič vjeli," moli mnogo pred oltarjem, kjer biva dobri Pastir. 'c.) Tudi delo za naše izpopolnjenje ne bo blagoslovljeno brez Gospodove pomoči. Najlažje si jo izprosimo z molitvijo pred tabernakeljem. Življenjska izkušnja to potrjuje. Najbolj zadovoljni smo bili tisti dan, ki smo ga pričeli z meditacijo pred Najsvetejšim. Ne rečem, da je potekel brez bojev. Le povdarjam, da smo zmagali. Zmage pa osrečujejo. Težke preizkušnje, ki se končajo s zvestobo do Boga, dajo duhovniškemu življenju nravi pomen. Pristopimo s žaganjem v tromi milosti;, da usmiljenje dosežemo in milost najdemo ob dnevu, ko potrebujemo pomoči. Zavedajmo se, gospodje, da smo Sanctissimae Eucharistiae ministri, victimae in adoratores. Blagor duhovniku, ki se o-menjenih častnih in milostipolnih dolžnosti zaveda! Kar v tem oziru stori, bo njemu in dušam v blagor, presveti Evharistiji pa v čast. Tako bi bila naša življepjska naloga izpolnjena. Konečno si drznem predlagati dvoje: 1. Bodimo vsi duhovniki, tudi redovni sobratje, člani duhovniške družbe, Sacerdotum Adoratorum. 2. Delajmo za poklice v duhovniški stan. Naj bo že svetni ali redovni. Saj smo vsi. deležni istega svečeništva Kristusovega, ki je eno. Very Rev. Dr. P. Regalat Čebulj, OFM. G. predsednik se zahvali preč. P. provincijalu za njegov prekrasen'referat. ' Prevzvišeni g. škof Jeglič navdušeno priporoča čč. gg. duhovnikom vstop v društvo duhovnikov, "častilcev presvetega Zakramenta," Sacerdotum adoratorum. Vsaki teden ena ura molitve' pred takernake-ljem bo vir velikih milosti kakor za duhovnika samega tako za njegovo župnijo. G. škof pove marsikaj zanimivega glede te točke. Enako prav toplo priporoča naj bi duhovniki delovali po svojih župnijah za duhovske poklice med mladino. Potom' poživlja duhovniki, naj bi po tem kongresu še bolj navdušeno in še bolj goreče delovali v smislu, da bi božje Presvete Srce bilo tudi od ljudi bolj poznano in tako tudi bolje ljubljeno. Vse to bomo dosegli, ako bomo sami duhovniki navdušeni za evhari-stičnega Kralja, ga ljubili in pogostp obiskovali in častili. Prevzv. g. škof Gnidovec priporoča resolucijo govornika, da bi naj starejši gospodje vplivali na mlajše, da bi vstopili v društvo Duhovnikov Častilcev. Pove iz svojega življenja, kako je on kot mlad ka-pelan vstopil v to organizacijo. Njegov župnik, pokojni g. Erjavec, ka je nekoč samo vprašal, zakaj ni član tega društva. To mu je dalo misliti in posledica je bila, da je vstopil. Povdarja veliko važnost te tedenske ure za duhovnikovo posvečenje. Ker se ni nihče k besedi oglasil, se predložene resolucije sprejmo in potrdijo. Drugi govornik je bil Rev. J. J. Oman duhovni vodja K. S. K. J. in slovenski žup-liik iz Clevelanda, O. Predaval je o "Pogostnem1 sprejemanju sv. Obhajila." Ker poročevalec nima njegovega govora še v rokah ,naj čitatelji oproste, da ga bomo priobčili kakor hitro ga bomo dobili. Po predavanju Rev. J. J. Omana sta segla oba prevzv. gg. škofa v debato in podala veliko jako praktičnih nasvetov, kako naj bi gg. delovali, da bi pospeševali pogosto sprejemanje sv. obhajila. Prevzvišeni g. škof Jeglič je povedal, kako krasno se je razvilo pogosto sprejemanje sv. obhajila po ljubljanski škofiji in način, kako je to dosegel. Enako je prev. g. škof Gnidovec dal marsikak jako primeren nasvet. Stavljene resolucije so se potrdile in sprejele. Nato je predaval Rev. Vencel Šolar, O. B. B., profesor bogoslovja, o "Češčenju presvetega Rešnjega Telesa." Prevzvišena gg. škofa, prečastiti g. Mon-signor in g. kanonik, Častiti gospodje! Nisem vreden tako velike časti, govoriti Vam, častiti sobratje, na tem nad vse slavnem in zgodovinskem mednarodnem Evh. kongresu .Zavedam se svoje nezmoznosti. Vendar ker se gre za čast Najsvetejšega, ^anašam se na Njegovo pomoč in. Vaše potrpljenje : Ut in omnibus glorificetur Deus. Namen vsakega Evh. kongresa je bil pospeševati slavo in češčenje sv. Evharistije. Mi duhovniki pa smo poslani Jezusovi, "domestici ejus" — "primi inter primis" — ki moramo skrbeti za Njegovo čast. Besede, katere je Gospod govoril apostolom veljajo tudi nam vsem': "Sicut misit me Pater, ego mitto vos." Ko smo bili posvečeni v mašniški stan, takrat smo sprejeli brezpogojno sveto dolžnost življenja, delovati in živeti za čast božjo in zveličanje duše našega bližnjega. } Našega življenja sveta dolžnost je toraj delovati, da se pospešuje in razširja ljubezen do Jezusa v sv. Evharistiji. Da nam bo mogoče vršiti to nalogo, je nad vse potrebno, da je nam srce v resnici vneto za božjo čast, da v našem srcu gori goreča ljubezen do Jezusa v sv. hostiji. Kajti kdor hoče biti vodja drugim, jih bo vodil le tedaj, če jim bo sam dajal vsestransko dober zgled .Le tisti, ki v resnici ljubi predmet, zamoro/jjlruge interesirati zanj. Zastonj pa bodo njegove besede, če v srcu ne čuti tega, kar jezik govori. Kako naj imajo vojaki zaupanje do poveljnika, o katerem', vedo, da skrivoma občuje s sovražnikom? Mrzli bodo ostali verniki in mlačni do Najsvetejšega, če duhovnik le mehanično in primorano vrši najsvetejše službo duhovniško. Veličastno done besede Gospodove vsem fc*^ duhovnik' . da nai se zavedamo svo-jega stališča v svetu. Pri sv. Matevžu beremo :"Vos estis sal tei'rae! Quod si sal evanuerit, in quo salietur? Ad nihilum valet ultra, nisi ut mitatur foras et conculci-tur ab hominibus. Vos estis lux mundi. Non potest civitas abscondi supra montem posi-ta. Ne^ue accendunt lucernam et ponunt earn sub modio, sed super candelabrum, ut luceat omnibus ,qui in domo sunt. Sic lu-ceat lux vestra coram hominibus, ut videant opera vestra bona, et glorificent Patrem vestrum, qui in coelis est." Častiti sobratje v Kristusu. Ali naj iščemo še bolj neovrgljivega dokaza naše naloge? Ali niso besede Zveličarjeve zadosti jasne, da bi se mogli izgovarjati? Toraj z našim vzornim pobožnim življenjem moramo vnemati vernike za ljubezen, za čast božjo. Gorje nam, če ne živimo po besedah Zveličai\jevih, kajti: Quod si sal evanuerit, in quo salietur? Ad nihilum valet ultra nisi ut mitatur foras et conculcitur ab hominibus. Da zavrženi bomo, če nismo "servi boni et fideles." Strašno, toda resnično! Ljubezen Zveličarjja v sv. Hostiji bi nas morala napolnjevati posebno pri oltarju, pri daritvi sv. maše. Ko beremo sv.mašo povedati bi si morali: Kdo je On, ki ga jemljemo v naše roke? Nikdar naj ne pozabimo, da za nami kleče verniki, kateri gledajo na nas kot na drugega Kristusa, ki opazijo vsako dejanje, vsako kretanje. Oni so naši neizprosljivi sodniki. Oni vedo, kedaj mi res pobožno in dostojno opravimo najsvetejšo daritev, in kedaj smo raztreseni, hitri in vihravi, brez dostojnosti, brez pobožnosti. Od nas se bodo učili ali ljubiti Jezusa ali pa ga zanemarjati. Učimo toraj, dragi sobratje, vernike z daritvijo sv. ma-še.ljubezni do Zveličarja v sv. Hostiji. Bodimo jim v spodbudo, bodimo jim vodniki do Jezusa: "Ut luceat omnibus, qui in domo sunt." 2. Ljubezen do skritega Zveličarja v sv. Rešnjem Zakramentu mora napolnjevati našo dušo, ker poklicani smo učiti druge te ljubezni :"Euntes docete omnem crea-turam observare omnia, quaecumque man-davi vobis." Učitelj pa zamore biti le tisti, ki je popolnoma poučen, rekel bi, tako-rekoč doma v svojem predmetu. Vsako nedeljo imamo nalogo govoriti vernikom. Naše pridige morajo prihajati iz srca, poznati se nam mora, da pridiga ni naučena, da ne prihaja samo'iz ust, ampak, da res čutimo to, kar govorimo. In o čem vsak najrajši govori, če ne o predmetu, kateri mu je najbolj pri srcu? Govori s'slikarjem, kakd živo ti bo govoril o krasoti narave. Govori z glasbenikom, v oblake te bo dvignil ci lepoti zvonkih glasov, govori s komur ho'-češ, vsak bo vedel povedati o vrlinah in lepotah tega, kar ljubi Kaj pa naj bo duhovniku najbolj pri srcu če ne ljubezen do svojega Gospoda? V tem moramo biti umetniki. O tem naj bodo naše pridige — o divni nebeški ljubezni Zveličarja, do revnega človeka. O, da bi se' vsak duhovnik zavedal moči besede, o, da bi bil vsak poslanec Kristusov prevzet ljubezni božje! Koliko dobrega bi se storilo! Koliko duš rešilo! 3. Kakor vse oživljajoči plamen ljubezni je šel tela 1905. glas sv. papeža Pij a X. po; celem svetu, bodreč vernike k večkratnemu prejemanju sv. obhajila. Toda tudi ta! glas svetega očeta bi bil ostal glas vpijočega v puščavi, če bi ga ne bili duhovniki razširjali med njim podrejenimi verniki. Vsak goreč duhovnik je pozdravljal to misel, ker je videl sedanje moderne vernike približevati se svetosti prvih krstjanov, ki so kljub vsem težavam in zaprekam, da, smrtnim nevarnostim, prisostovali najsvetejši daritvi sv. maše in se dnevno združevali s svojim Zveličarjem. Močna kot žele- -zo morala je biti stanovitnost v veri prvili kristjanov, da so mogli vzdržati kruto preganjanje in močna kot jeklo mora biti vera današnih vernikov, da se ne bodo dali premotiti zvitim nakanam pekla in sveta. Kruh nebeški, Jezus v sv, Rešnjem telesu je bila ona nadnaravna moč, s katero so prezirali celo smrt za vero. In ravno tisti kruh, ravno tisti isto sv. Rešnje Telo je tudi dandanes edina moč, ki zadržuje vernike, da se ne vdajo strastem in zapeljevanju sveta. Kje pa naj katoličani iščejo vspodbude, če ne pri nas duhovnikih? Toraj je naša sveta dolžnost rabiti prižnico za" £ast božjo, za oznanovanje ljubezni božje, za opominjevanje do pobožnega življenja. Posebno pa moramo delovati na to, da se verniki privadijo prejemati sv. obhajilo mnogokrat. Duhovnik, ki to doseže, namreč, da ga ni dneva brez sv. obhajila, bo žel velike zasluge in bo imel sladko zavest, da je storil svojo dolžnost. Pred nekaj leti rekel mi je gotov slovenski župnik, ko sva se vozila skupaj na vlaku: "Če tudi nimam nič drugega pokazati svojemu škofu v letnem računu, ponosen pa sem na 30,000 sv. obhajil v fari, nekaj, kar mi nobeden ne' more odvzeti." ^atorei na delo, častiti sobratje. na delo za mnogoštevilnejša sv. obhajila, na delo' za Jezusovo kraljestvo! Pa bo kdo rekel: "kdo bo pa vedno v spovednici sedel?" Zakaj pa smo duhovniki, mar za udobno, složno, nemoteno življenje? Ne, nikdar tega naš Gospod ni imel, on je delal, krvavel in umrl, da reši človeka, toraj tudi mi kot njegovi izvoljeni služabniki ne smemo pričakovati boljšega ,ker "hlapec ni večji od Gospoda." Pred 6 leti je rekel škof Koudclka nekemu župniku v Inoji prisotnosti: "Father, privabite ljudi v cerkev in Vaši so, vse drugo bo lahko," Mnogokrat mi prihajajo te besede vla-dike na misel. Kako resnične so bile! Da pa bodo ljudje radi prihajali v cerkev, jim moramo dati vedno kaj zanimivega. V lepo prijazno hišo, kjer je vedno dosti zabave, vsak rad zahaja. Ravno tako je s cerkvijo. Tam', kjer župnik skrbi za lepoto hiše božje, za krasoto, snago in kinč oltarja, zraven pa še za dobro petje in lepe pobožnosti, tam, pravim, bo cerkev vedno polna in z njo tudi cerkveni zaklad. Ljudje bodo" rekli: "Lepo je bilo — lepo kot v nebesih." — Toda tja, kjer se vse pobožnosti omejijo samo na sveto mašo in še to ne vsaki dan, kjer je petje prava muka za u-šesa, in kjer so oltarji goli in zanemarjeni — t je seveda tudi verniki ne bodo z nobenim posebnim veseljem hodili. Kakoršno je zanimanje župljanov za cerkev, taki so potem dohodki. Slabo obiskovane cerkve in prazne obhajilne mize imajo prazno cerkveno kaso. Predlagam toraj kot sadove Evharistie-nega kongresa sledeče resolucije: 1. Da se z vso resnostjo zavzamemo zS lepoto hiše božje. 2. Da v pridigah mnogokrat govorimo o potrebi vsakdanje sv. maše in sv. obhajila. 3. Da pospešujemo in "vodimo kolikor mogoče svečano 40. urno pobožnost. 4. Da vpeljemo češčenje Srca Jezusovega vsaki prvi petek in* pobožnost svete ur£. tta in omnibus glorificetur D-eus et b. V. Maria. Fr. Wencel Sholar, O.S.b. Prevzv. g. škof Jeglič povzame zadnjo točko resolucij, ker ima ta točka programa glavni namen govoriti o pospeševanju češčenja Presv. Evharistije in pove, kako lepo se je razvilo češčenje presv. Zakramenta po ljubljanski škofiji. V nekaterih cerkvah se vrši glasno češčenje iz "Večne molitve" po celi dan vsako nedeljo. V drugih cerkvah pa gotovo vsako nedeljo po-, poldne ena ura. Udeležba pri teh urah molitve je jako p o vol j na. Priporoča, da bi se to ohranilo doma v domovini, tu v Ameriki pa vpeljalo, kjer tega še ni. Profesor Bogovič iz Maribora pove, kako imajo v Mariborski škofiji razdeljeno, da ima vsak« župnija gotov dan, kjer se Vrši celodnevno češčenje in se ljudje silno radi udeležujejo teh češčenj. Priporoča večkratne manifestacije s presvetim Zakramentom, kakor^na je bila, v cerkvi sv. Štefana v Chicago včeraj večer. Presv. Zakrament naj; se javno nese v procesijah zunaj in z velikimi slavnostmi posebno doma na Slovenskem, ker je lažt mogoče kako: tukaj v Ameriki. Resolucije se sprejmejo. Rev. Benigen Snoj, OFM., rektor frančiškanskega bogoslovja iz Lemonta, predava o "Evharistiji in časnikarstvu." Prevzvišena gg. škofa, prečastiti Mon-signeri, veleč. gg. duhovni sobratje! Evharistija in časopisje je referat, dolo-. čen mi na današnji seji za duhovnike. Jasen je stik med Evharistijo in časopisjem, ki je zlasti dandanes velikanskega pomena. Dobro je v službi presv. Evharistije in* navaja ljudi k njenemu češčenju; slabo pa ril je in dela proti Njej-. To je vsakemu jasno in znano. Kako stališče naj zavzame slovenski duhovnik v Am-eriki z ozirom na časopisje? Vsakemu je očividno, da naj dela ža dobro in zatira slabo. Pomislimo samo to-le: kaj je Presv. Evharistija za nas in kaj smo ji mi dolžni. Sv. Evharistija je središče naše vere. V Njej imamo pričujočega svojega Boga v podobi kruha, začetnika in delilca vsoh milosti. In kakor izvira iz tega studenca milosti vse naše dušno življenje, se po njem ohranja in množi; tako pa je naša prva dolžnost, da vračamo mi svojo hvaležnost i ji, svoje najvišje češčenje presv. Evharistiji. Duhovnik kot služabnik Najvišjega in delilec nebeških dobrot naj z besedo in zgledom vnema vernike za Boga in jih vodi k ljubezni in češčenju presv. Evharistije. Duhovnik naj zlasti dandanes stori še več za češčenje našega Kralja v sv. Evharistiji s peresom' v časnikih. To bo vršil tem ra.jše, čim večji je tu njegov delokrog. Veliko več ljudi bere časnike kot jih pa v cerkvi posluša njegovo besedo, zato bo tudi t»p.v>?« kplf rvH vernikih od r^AgO- ve g a dela za častnike. Prvo naj bo torej pozitivno delo duhovnikovo za čast i rt slavo sv. Evharistije, ko obsega ne samo, da po svoji moči dopisuje v dobre časnike, temveč jih naroča, bere in priporoča svojim vernikom. Tako se bo katoliški tisk povzdignil in povzdignila, o-krepila se bo tudi vera in versko življenje vernikov. Drugo delo vsakega vnetega slovenskega duhovnika pa bodi negativno, razdiralno z ozirom na slabe,»protiverske -slovenske časnike v Ameriki. Tu je zanj veliko polje, polno osata in plevela, da ga izruje in pokonča. Tu je glavni sovražnik naše vere, našega evharističnega Kralja, kateremu so brezverski časniki odtujili in odtrgali nešteto naših rojakov v Ameriki. Proti temu sovražniku boj na celi črti, neizprosen boj: dokler ne bo premagan ali vsaj toliko oslabljen, da ne bo več škodljiv in nevaren. Proti temu sovražniku, ki je najmočnejši in najhujši, moramo braniti sv. vero mi duhovniki, čuvaji na Sionu: gorje nam, če bi spali in molčali mejtem ko toliko dela in ruje naš sovražnik! Naš boj proti brez verskemu časopisju bodi torej najprej, kakor sem omenil, pozitiven, da delamo za dobre katoliške časnike. Sedanji papež Pij XI. so rekli lansko leto tirolskim romarjem med drugim sledeče : "Najlažje širimo danes svoje ideje s tiskom, zato potrebujemo za našo sveto stvar v prvi vrsti dobrega katoliškega časopisja. Za časopisje ne moremo nikdar dovolj storiti, nikdar dovolj žrtvovati." Ravno te dni so pa rekli Monsignoru Burke-,u te le značilne besede: "Tiskana beseda je dandanes po vsem svetu velesila, ki raz-, širja dobro ali slabo. Slab tisk je neiz-■ rečena nesreča za vsako deželo. Zato junakom, ki se prizadevajo, da obvarujejo svoj narod pred zlom brezvernega in ne-nravnega časopisja, naše priznanje!" Zdi se, da tudi pri mnogo razširjenem časopisju v Ameriki izginja tisti vzvišeni namen, ki ga je imel nekdo izmed pijonirjev ameriškega tiska, da nikdar ni priobčil stavka, katerega bi ne mogel prebrati njegov lasten-otrok .Tudi ameriška žurna.listika le prerada stremi po načelu: dajati čitatelju to, kar mu ugaja. Vidimo, pravi sv. Oče, ■da m tista struja, ki govori, le veliko naročnikov, obrača v Uniji v to smer, da je treba dati Čitatelju v roke le lak spis, ki naj je vreden človeškega dostojanstva in nanj bin žil no vpliva, če bi bil na svetu samo dober tisk, koliko manj sovražnikov bi imela sv. Cerkev!" Podobno je nedavno spregovoril kardinal Pacelli: "Skrb za duše" je bfezdvomno najbolj božje" delo, kar jih more človek zvršiti .Toda kaj pomaga največja gorečnost za zveličanje duš, že Cerkvi sovražno časopisje in umazan tisk sproti podira, kar s težavo in skrbjo zidamo ? Zato moramo z vso silo razširjati tisk, ki je prožet Kristusovega duha." Drugič, da mi duhovniki svarimo povsod : v -cerkvi in zunaj cerkve svoje vernike, da ne naročajo in ne berejo veri sovražnega časopisja kakor nam- to naroča kanon 1405, §2 cerkvenega prava, ki se glasi: "Škofje in drugi dušni pastirji naj svare ob raznih prilikah verne pred nevarnostjo in pogubo branja slabih ter zlasti prepovedanih knjig." Pod besedo "knjige,," pa umeva isto cerkveno pravo kanon 1384, §2 dnevnike, časnike periodične liste in vsake vrste spise. Tretjič, kar je najvažnejše, da že enkrat storimo, je pa zapoved kanona 1397, §1, ki veleva tako-le: "Vseh vernikov dolžnost je, posebno pa duhovnikov in onih, ki so v cerkvenem dostojanstvu ter onih, ki se odlikujejo,v učejiosti, da sporoče svojim škofom ali pa Apostolski Stolici o knjigah katere spoznajo za nevarne." Po tem kartonu je nas vseh vestna dolžnost,. da sporočimo veri sovražno naše Časopisje v Ameriki škofom, kjer se tiskajo taki časopisi, v obsodbo, da jih bodo naši rojaki kot take poznali in vedeli kako se jim je ravnati proti njim. To je neobhodno potrebno, da zatremo kolikor mogoče zlo v njegovi korenini sami, ker vse drugo, kar storimo v korist vernikom pri tem evharističnem kongresu, bo prineslo le malo trajnega sadu. Ljudje bodo i nadalje brali protiversko časopisje in s tem tudi vedno bolj izgubljali sveto vero. Ker povzroča brezversko časopisje toliko gorja našemu narodu je skrajni čas, o čemur ste vsi prepričani, da moramo tudi mi duhovniki skupno vsi kot en mož nastopiti proti temu največjemu sovražniku na-.šega ljudstva in to tembolj, ker nam veleva to dolžnost jasno in odločno sv. Cerkev sama v svojih kanonih kakor sem omenil. Vprašam Vas čč. gg. sobratje zakaj je pač dala sv. Cerkev te< svoje odločne postave, ako ne zato, da jih-izpolnujemo v dejanju, ne pa zato, da bi ostale neplodne v cei-kve-nem pravniku, Vam je dobro znano, da so tisti vaši verniki, ki vadi bero naše ka-i.oViške fcasnVke dobri % vViisti oni so vaša najtrdnejša opora in pomoč; istotako pa vam je znano, kakšni so tisti, ki bero protiverske časnike, da niso vaši dobri župljani. ampakWaši skrivni ali celo očitni nasprotniki. To vam potrjuje zadosti vaša lastva izkušnja. Mi duhovniki, Služabniki sv. Cerkve smo v prvi vrsti dolžni spolnovati njene postave in skrbeti, da jih bodo spolnovali tiffH naši verniki, katere je nam Bog izročil v našo skrb in varstvo. O tem bomo m-oaali dati enkrat oster odgovor božjemu Sodniku ali smo bili res pastirji ali pa najemniki-ovčic Kristusovih. Zlasti friede časnikov nam velja beseda našega Zveličarja: "Kdor ni z menoj, je zoper mene. in kdor ne zbira z menoj, raztresa." Če bi mi duhovniki ne delali za Kristusa po dobrih časnikih, če bi'bili mi duhovni brezbrižni glede slabih časnikov in ne storili odločno po zapovedi sv. Cerkve, bi bilo vse paše delo in naj bo še tako goleče. brez sadu, ker bi nam sproti podiralo slabo časopisje, kar smo s težavo in skrbjo sezidali. Naše delo v dušnem pa-stirstvu bo pa imelo velik vspeh, ako skrbimo na eni strani, da bo isto vtrjevalo dobro časopisje in na drugi strani, da obvarujemo svoje vernike kolikor mogoče pred' slabim časopisjem. To je dejstvo, katero mora upoštevati vsak dušni pastir zlasti dandanes. Kdor bi je omalovaževal bi pokazal da ne zbira s Kristusom ampak raztresa, da ni s Kristusom, ampak zoper Njega. Čč. sobratje, veliko se je zagrešilo do-sedaj v tem oziru, le priznajmo: premalo se je delalo za naše katoliško časopisje v Ameriki in preveč sa omalovaževalo protiversko; zato pa vidimo koliko ljulike je zasejal sovražnik med pšenico, koliko naših rojakov, nekdaj dobrih in vernih je tu v Ameriki zdaj v nasprotnem taboru HI! Čč. sobratje ali naj to še dalje trpimo? Ali naj ostanemo brezčutni gledajoč pre-mlostne in pogubonosne posledice brez-verskega našega časopisja, katere povzroča dan na dan našim ljudem v Ameriki? ? ? Ne, nikakor ne, pravite. Do tu in ne dalje! Zato vsi skupaj kot en mož hočemo vstati v boj zoper tolikega sovražnika naših dragih rojakov, da rešimo kar moč in da.obvarujemo druge istih pogubonosnih posledic. Prepričan sem, da ste vi čč. sobratje, z menoj za enoten načrt, katerega Vam zdaj predložim v obliki dveh resolucij. Nato stavi primerne resolucije, ki naj urede skupni nastop proti slabemu časopisju med nami. Rev. Benigen F ,Snoj, O. F. M. Po £em predavanju se je vnela daljša debata, ki se je pa morala zaključiti prehitro, ker je bil čas prekratek. Rev. F. Mažir priporoča, da bi naj gospodje pridno dopisovali v časnike in pridno pošiljali vanje svoje dopise iz naselbine, ker dopise narod silno rad čita. Ker smo preveč raztreseni in so naselbine tako daleč druga od druge, se more ohranjati zveza med njimi samo potom dopisov. S tem se budi samo navdušenje za napredek. Ko so poroča iz ene naselbine, kaj se je zgodilo tam' in kako' lep vspeh se je dosegel, to navduši druge naselbine, da tudi poskušajo isto in še bolje izpeljati. Rev. Bernard Ambrožič, OFM. iz Lemonta povdarja važnost tega vprašanja in obžaluje, da je tako kratek čas, da bi se stvar morala do dobra prerešetati in nekaj ukreniti, ker to vprašanje sega globoko v versko življenje slovenskega naoda. Ni še dolgo v Ameriki, vendar je imel že več misijonov po slovenskih naselbinah in po-vsodi je videl, kako slabo časopisje zastruplja narod moralno in versko in se mu zdi, da bo vse delo zastonj, ako se tukaj v tej točki ne ukrene skupni nastop vseh slovenskih duhovnikov in posebno še naših škofov. Želi, da bi cerkvena oblast posegla vmes in se izrekla autoritativno proti slabim časnikom, da more potem duhovščina nastopiti na podlagi izjave episko-pata. Zato želi, da bi ne šli preko tega vprašanja vkljub kratkemu času, temveč vsaj nekaj naredili. Rev. Ciril Zupan, O. S. B. iz Pueblo o-nrenja težave, ki so združene s tem, ako bi se hoteli kaj tako odločilnega storiti. Ena težava je v tem, ker so ti časniki glasila organizacij, katere članstvo mora dobivati, vržem njegovemu neskončnemu razumu popolnoma. Kako je mogoče: Jezus je kot Bog in kot človek pričujoč v vsaki hostiji, v vsakem delu hostije, povsod po vsem svetu in v vseh cerkvah, kjerkoli duhovniki mašujejo. Kako je to mogoče? Kako je pa mogoče, da govor izgovorjen danes v Ameriki bi mogli'že jutri Slovenci v domovini čita-ti. Kako je pa mogoče, da stojim v Ljubljani in se kar osebno razgovarjam s prijateljem v Beogradu. Kako je mogoče, da sedim doma in poslušam' koncerte, pevanje, govore, ki se istočasno vrše v Rimu, v Parizu, v Berlinu, na Dunaju? Ako je pa Bog že naravne take skrivnosti in sile zakril, kaj bo On še le .storil v nadnaravnem svetu? Tn to tem bolj, ker v tej skrivnosti deluje pre žarka ljubezen vsemogočnega Boga ! Že naravno človeška ljubezen dela čudeže, kaj še le ljubezen Boga. Oh, božja vsemogočnost vpreže v svojo službo in izvaja dela, ki presegajo naš razum, ne presegajo pa božje vsemogočnosti. 2.) Kaj pa sledi od tod za moje življenje, delovanje in dušno pastirovanje ? a.) Kako sveto mora biti vse moje življenje, da se morem drzniti in k svojemu Bogu pristopi vsaki dan! Pa ne samo to, ampak ga živega prejemati v svoje srce, združevati se z njim v najbolj tesnem objemu. Kako pazimo na svojo obleko in na vso svojo osebnost, /ako moramo v kako boljji družbo, h kaki odlični osebi! Kako moramo paziti na čistost svojega telesa in na svetost svojega srca, za zbranost svojega duha, ko gremo občevat z živim Bogom ! če hoče ali noče. ,Zato želi, da bi naj duhovniki na pridno podpirali dobro časopisje. Dokler to ni dovolj razširjeno, se itak ne da narediti veliko. Da pa naše katoliško časopisje ni toliko razširjeno med narodom, smo precej duhovniki sami krivi, ker premalo storimo za tega važenega sodelavca svojega v vinogradu Gospodovem. Rev. A. Žužek misli, da smo se v tej debati že nekoliko oddaljili od predmeta, ker se tukaj gre za "Evharistijo in časnikarstvo." G. predsednik omenja, da je to težko vprašanje. Omenja slučaj iz Milwaukee pred leti. Priporoča, da bi se ivij duhovniki sešli glede te točke kedar pozneje in o tem se posvetovali še sami. Resolucij« se. potvdijo z dost-nvltom nasveta g. predsednika. < Preč. g. kanonik Dr. M. Opeka govori o "Evharistiji in naši notranji reformi." Ker nismo dobili izdelanega govora g. kanonika, se moramo omejiti samo na glavne točke, katere je povedal,. V svojem uvodu je povedal, da prinaša slovenski duhovščini v Ameriki pozdrave stolnega kapiteljna iz Ljubljane. Pove, da doma ve duhovščina o velikem« delu, katero vrši slovenska duhovščina tukaj v A-meriki ped slovenskim narodom', zato ji pošilja iskrene pozdrave." Dalje v krasnem govOru razvija veliko misel kako potrebna jO sv. Evharistija za naše duhovno krščansko življenje, da si krščanskega, čednostnega življenja niti misliti ne moremo brez sv. Evharistije, brez sv. obhajila. Upamo, da nam bo preč. g. kanonik poslal svoj krasni govor poziteje, da ga bomo lahko priobčili. Prevzvišeni g. škof Jeglič je pripravil sledeče predavanje za shod duhovnikov. Kaj tolažljivo je za vse vernike, da ste naši slovenski duhovniki v program sprejeli tudi za se poseben evharistični sestanek. Dovolite mi nekoliko besedi za poglobitev naše vere v presv. Evharistijo in za nekatere sklepe, ki iz, te globoke vere nujno izhajajo. 1.) Slovesen in nejako grozen je trenutek, ko pri sv. maši izgovorim vsemogočno besedo: „Moc est, Corpus meum, Hie est calix Sanguinis mei." V tem trenutku pride iz nebes sam božji Sin. Pokoren mojim besedam, zapusti božje Veličanstvo in se skrije v neznatno podobo kruha in vina. V mojih rokah je On. ki je iz nič ustvaril nebo in zemljo, On, ki bo v nezmernem sijaju, v spremstvu nebeških duhov prišel na oblakih neba sodit žive in mrtve, On, ki ga bomo poveličevali v največji sladkosti in vekomaj slavili, hvalili, molili in uživali. Vso to in še več si predstavljam v svoji domišljiji, pa me bo svetost trenutka vsega prevzela, iz največjim spoštovanjem ter nenavadno zbranostjo bom pokleknil in se ves iz sebe svojemu Bogu poklonil. Tako verujem. Zakaj ? Zato ker z apostolom govorim: "Quo ibimus, tu solum verba vitae aeternae habes? Et cognovi-mus et scimus quia'tu es Christus, films Dei vivi." Zato, ker s Tomažom Akvinskim molimo :"Visus, tactus, gustus in Te fali-tur, sed auditu. solo tuto creditur." Skrivnosti ne razumem, razume jo pa vsemogočni Bog in jaz svoj omenjeni razum pod- b.) Živa in globoka vera nas bo priganjala, da bomo skrbeli za lepoto hiše božje, za snažnost in kinč tabernakeljna, za dragocenost monštrance in ciborija, za pristost kruha in vina. Vsaj vedar vse to prihaja v neposreden stik s samim Bogom! Zanemarjena -cerkev, zanemarjen taber-nakQlj, zanemarjene svete posode, nebriž-nost za pravo materijo bi dokazovala, da imam sicer vero v presv. Rešnje Telo, toda vero potemnjeno, mrtvo, ki ne vžiga, ne vnema, ne navdušuje. c.) Živa vera in plemenita ljubezen me bo tudi silno nagibala, da bom o tej globoki skrivnosti goreče božje ljubezni in Njegove vsemogočnosti rad govoril, jo o-trokom v šoli ves zavzet razlagal, in vernikom v cerkvi s svetim navdušenjem ozna-njeval. Pri tem oznanjevanju bom imc.1 tri namene: 1. vtrditi vero v to pregloboko skrivnost tako, da noben vernik v njej ne bo mogel dvomiti. Zato se bom za evhari-stične govore skrbno pripravljal in dotično literaturo rad prebiral. 2. drugi namen bo, da privabim vernike k sv. maši in k obisku sv. Zakramenta. Naj verniki zaznavajo, kaj se pri sv. maši godi, kake milosti sv. maša deli! Naj znajo, kako svojega največjega dobrotnika in prijatelja obiskovati. Prav je, ako pridete iz Amerike domov svoje prijatelje obiskat in Vam ljubezen prepodi strah pred dolgim in težkim potovanjem. Ali ni prav, da obiskujejo verniki svojega prijatelja v Zakramentu ljubezni? Nega, ki e tako blizu nas in noč in dan na nas čaka? 3. Treti namen je, da vernike privabi k mizi Gospodovi, da bodo pogostokrat k njej hodili in tam ramega Boga zavživali. d.) Živa in globoka vera me bo silila, da pospešujem in vpeljem v župnijo razne pobožnosti na čast sv. Rešnjega Telesa. Za to bom rad izpolnil kanon, ki zapoveduje, da se mora bratovščina sv. Rešnjega Telesa ustanoviti v vsaki župniji. In tako bi se ne mogel ustaviti nujni želji samega Jezusa, da naj prvi petek po osmini sv. Rešnega Telesa obhaja slovesno praznik na čast Negovega presv. Srca? To željo je razodel sveti Marjeti Alakok. Namen pa je, da ljubečemu Srcu Jezusovemu vračamo ljubezen za ljubezen in da mu zado'-stujemo za vse razžalitve, ki jih v tem Zakramentu 4rpi • Ker pa Njega, kakor je sam potrdil, naj bolj peče to, da ga žalijo celo Njemu posvečene o seli e, namreč duhovniki in redovniki, bomo mi duhovniki zadostovali posebno za razžalitve, ki jih trpi od tojiko duhovnikov in redovnikov. Praznovali bomo pa tudi po željah Jezusovih vsak prvi petek vsakega meseca in vabili Vernike k zadostilnemu sv. obhajilu. Pa še nekaj bomo pospeševali. "Papež Benedikt XV. in Pij XI. priporočata posvetitev posameznih družin presv. Srcu Jezusovemu. Družina naj si napravi kip ali sliko presv. Srca Jezusovega. Na določen dan gre vsa družina k sv. obhajilu. Potem povabi dušnega pastirja v hišo, ki oblečen v roket-in štolo pride, blagoslovi kip ali sliko..obešeno na častnem mestu, moli posve-titveno molitev in šek kaj spodbudnega spregovori. Ako ljubim Jezusa in svoje vernike, ali ne bom vernike navduševal za to posvetitev in rad na se vzel za to potrebni trud ? S tem bom družini in cerkvi največ koristil. Ali ni zatrdil Gospod, da bo hiše, ki časte podobo Njegovega presv. Srca, posebno blagoslovil, ji pomagal k družinskemu miru in ji blagoslovil vsa podjetja? In ali ni zatrdil, da češčenje Njegovega presv. Srca je za naše žalostne čase zadnji pripomoček za vse one, ki se hočejo rešiti in « zveličati ? * * * V tem je potekel čas, ki je bil določen za zborovanje duhovnikov in g. predsednik je zaključil to zborovanje in dal deset minut odmora. Rev. K. Zakrajšek, O. F. M. tajnik slovx sekcije in zapisnikar. Kanada. Piše: Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Can. Kakor že omenjeno ne morem odgovarjati na posamezna pisma — berite A. S. Odgovori na razna vprašanja bodete našli v tem listu. M., Pueblo, Colo. Idite takoj v Regino k "Simon in Oberhoffner, 1717 — 11. Ave. Ni daleč od kolodvora, lahko jih boste našel. Če ste pripravljen kupiti farmo, bodo Vam postregli. Sedaj imate najbolj ugoden čas, kajti delo na polju se je pričelo. Samo malo pozen boste, vendar pa še k mlatenju ob času pridete. Za mlatenje se plača od §6.00 do $7.00 na dan in pa hrana. Videl boste kako se dela tukaj v tem času. Lansko leto je prišlo za to delo čez 40,000 delavcev iz Quebec in Ontai'io toraj bo za Vas dosti dela ostalo! Farme od 160 akrov so po $8 do $20 na aker — po $8.0o pomeni. da ni ne stavbe, ne vode še na zemlji in tudi ni obdelana, je sama prerija. Z delom tukaj si sedaj lahko plačate pot, ki je ravno za delavce zelo po ceni. Toraj hitro na noge! Stibler, Milwaukee. Vaš brat ne more v Ameriko. Obrnite se marca mesca 1927 zopet na mene in vse bo v redu, fant bo prišel k Vam1 tedaj. Babich, McCord, Can. Vi greste lahko vsak dan v Ameriko, pa ne hodite s^daj ko si tukaj lahko dober denar prislužite in notem lahko greste tja -z "harvester ticke-tom." Obrnite se na zgoraj omenjeno Co. Simon in Oberhoffner. Revv O., Hrvatska. Vam ne svetujem. Miss M. G., Joliet. Iz Ljubljane do Regime stane sedaj $162.50, za osebo. Sedaj ni čas za potovanje sem, toraj. če hočete imeti brate tukaj, obrnite se na mene zopet januarja meseca in vse bo omenjena Co. u-redila, da bosta tukaj Koncem marca bi bosta tudi tako delo dobila. Nekateri mislijo, da morajo sem pip zimi, kerje menda vožnja bolj po ceni; Ti se zelo varajo. Vožnja je res bolj po ceni — dela pa nič! Jakob, Sheboygan. Hvala za spomin iz Chicago. * * * Žetev v Kanadi se je začela s prvim avgustom. Vreme je zelo ugodno in žito kaže dobro. Če ostane tako. se bo mlat začela kmalu. Za to delo pride na tisoče ljudi iz vseh krajev, posebno Quebec, Ontario in Amerike pa tudi iz Angleške. Ena mašina za mlatenje vzame od 12 do 18 delavcev. Sploh je mlatenje postalo pravi šport za izletnike iz Izhodne Kanade. Ker se pa ti ljudi bolj zanašajo na ta šport kot pa na delo samo, niso najbolj priljubljeni in tujci, osobito Slovani so kaj dobrodošli. Lansko leto prišlo je več kot 40,000 delavcev v Saskatchewan. Seve to delo mora iti kakor mogoče hitro, dokler vreme ostane le-/ po. Od mlatil nice gre žito potem v žitnico/ — v zasebne ali pa javne. Te zasebne žit-nice so izdelane iz lesa ali pa pleha. Ple-hovnate navadno stojijo na azličnih krajih polja, lesene pa imajo kolesa ter jih nazadnje z mlatflnico potegnejo domu. Nekaj drugače pa je z javnimi žitnicami ali takosvanimi elevatorji. Če potuješ po Kanadi z železnico, boš našel ob progi šest do 10 milj narazen visoke stavbe od 60 čevljev gor. Najmanji držijo 40,000 mernikov .Zraven gre železniška tračnica, tako da vlak pride v pravo bližino. Farmer pripelje žito z vozom ,ki je posebej za to napravljen in drži od 60 do 95 mernikov, in najnovejši še dosti več. Navadno vozijo žito z dvema paroma konji in ye vsak lahko ponosen na svoj vspeh in lep pogled na veliki žitni voz in krasne konje. Elevetor ima obširen prehod, tako da gre voz skoz elevetor. V sredi elevetorja obstane in spodaj pod elevetorjem se odpre "prepad" spodaj pod vozom pa vozna tla in pšenica se vsuje v prepad, Iz prepada je posebna mašinerija spelje visoko gor v razdelek kamor spada. Ker n-i vse zrno jednako, tako se numerira v pet l-azredov vsak razred ima svojo ceno. Ob strani spodaj je velika tehtnica, in ko je cel voz stehtan, dobi farmer potrdilo koliko je pripeljal ali pa lahko tudi denar če hoče takoj dobi. Zunaj na železniški .strani se vidi samo eno debelo črez iz katerega se potem zrno samo suje v vagone ter razpeča na glavne eleVetorje v Winnipeg ali Port Arthur. (Dalje prih. petek.) / ^ Ženski svet. HVALEŽNOST. , Hvaležnost kaže vedno plemenitega človeka, ki z, veseljem in priznanjem prejema darove ali tudi stvari, ki jih Wa pravico zahtevati. Ta lepi način prejemanja pa kaže tudi usmerjenost človeka k višjemu v naravi. Le ljudje nizkotnega življenja/in mišljenja ne poznajo hvaležnosti. Dobrote, ki jih prejemajo prezirljivo in nehvaležno ter oblatijo dajalca in dar, podtikajoč jim zlobne in slabe namene. V taki ne-' hvaležnosti tiči velik kos lastnega okoriščanja in surovosti srca. Da otrok ne razvija takih slabih in grdih lastnosti, ga . mora mati že zgodaj priučiti hvaležnosti. Za vsako prijaznost in dobroto se otrok mora * zahvaliti s krqtkim "Boj* plačaj !" To zahvaljevanje se nam ha prvi pogled zdi nekaj docela mehaničnega, česar se o-trok niti ne zaveda. Vendar moramo pomisliti, da se otrok v prvi dobi vsega uči le mehanično. Kmalu pa mu skuša mati dopovedati, da ga ima tisti rad, ki mu to daje in da ga mora tudi otrok rad imeti. S tem se otroku zbudi prvi čut hvaležnosti. Mati pa gre še dalje in pripoveduje otroku, da kdor tako dobrotno in ljubeznivo daje, kaže tudi dobro in ljubeznivo srce in hoče drugim napraviti le veselje, da pa Prav nič ne čaka, naj mu enako'povrnemo. Uprav to pa posebno nagiblje naše srce, da smo mu enako dobri, t. j. hvaležni. Dalje razlaga mati, da je veftno in vse življenje tako; kako smo ljudje navezam drug na drugega ,kako skazujemo drug drugemu dobrote in smo "tudi drug drugemu hvaležni. Malo in sprejemljivo otrokovo srce kmalu čuti in razum«, da največ dobrot prejema od očeta in matere, da mora torej biti njima najbolj hvaležen. Zdaj Pa je tudi čas, da obrne mati otrokove prve misli k prvemu in največjemu Dobrotniku. S pripovedovanjem in opazovanjem v naravi otrok pregleda obilico božjih dobrot za telo. Cerkev, razni cerkveni časi, zlasti postni čas pa so primerna prilika, da začne otrok razumevati tudi duhovne božje dobrote. Dobro pa mora mati paziti, da otroka ne sili k hvaležnosti, ker se ne da izsiliti. Nara-čunavanje dobrot in moledovanje za hvaležnost zaduše čuvstvo hvaležnosti v srcu pre-jemalca. Hvaležnost je prav zaprav ljubezen, ki rodi priznanje za izkazane dobrote. no. — Nareži na kocke in skuhaj kronipir; prideni tiste dišave, kakor pri prejšni juhi. Izžvrkljaj en četrt kvorta smetane z dvema žlicoma moke in pridem malo kisa. Ko je gladko, zlij h kuhanemu krompirju, pusti nekaj časa vreti, potem pa daj s praženimi žem-ljami na mizo. Krompirjeva juha pretlače na. — Skuhaj kakih 5 ali 6 krompirjev v slani vodi, prideni lorberjev list, vršičelo'time-za in nekaj češna. Kuhan krompir zmečkaj in precedi. V kožico deni malo presnega masla ali masti, dodaj malo na koleščke zrezanega peter-šilja. korena, čebule, in pol žemlje. Ko je rumeno, prideni 2 žlici moke in peščico poparjenih ter ožetih gob. Kadar za-rumeni, prilij malo vode ter pusti pol ure vreti. Potem precedi, h krompirju prideni še malo kisle smetane, malo popra in muškatnega cveta ter daj z narezanimi iz praženimi žemljami ali s piškotnim, Ribjim ali zdrobovim fanceljnom na mizo. Krompirjeva juha sladka.— Zreži na kocke 6 krompirjev in jih kuhaj v 2 in pol kvorta slane vode; v kožici pa praži v presnem maslu na kocke zrezani por, en koren in eno zeleno. Ko je rumeno, potresi 2 žlici moke, premešaj te prideni krompirju, ob enem pa tudi malo popra in zribanega muškatnega oreščka ter daj s praženami žemljami ali ocvrtimi ribjimi cmoki na mizo. PECIVO. I KUHINJA. pečeno ploščo mrežo. Postavi jo za malo časa v toplo, a ne vročo pečico, da se sneg posuši in ostane bel. Med mrežo lahko deneš kake marmelade ali potreseš samo s sladkorjem. Krompirjeva juha. — V dveh kvortih in pol slane vode skuhaj 5 ali 6 na majhne kocke zrezanih krompirjev. Prideni dobro sesekanega česna, zelenega peteršilja*. lorberjev list, vršiček timeza in malo stolče nega popra; v kožico deni ž žlici masla ali masti,2 žlici moke in, koVzarumeni pol žlice drobno "zrezane čebule. Kadar je tudi ta rumena, prilij primerno kisa in nekoliko krompirjeve vode ter zmešaj, da je gladka, prilij krompirju in daj s praženimi žemljami na mizo. Krompirjeva juha s smeta- Plosce s snegom. — Mešaj 0 unč presnega masla, da dobro naraste. Primešaj mu polagoma 4 rumenjake. 8 unč sladkorja z limonovo lupino, eno osmino kvorta svežega mrzlega mleka, žlico rumnega okusa in 5 unčev moke. Potem naredi iz 4 beljakov sneg ter ga z drugimi 5 unčami moke in malo pecilnim praškom rahlo primešaj. Deni testo za prst vi-r soko v namazano pločevino ter ga počasi peci. Pečeno pomaži z marmelado. Vrh .marmelade namazi iz 4 beljakov sneg, kateremu si primešala 6 unčev stolčenega sladkorja in malo vanilije in limonove lupine. To postavi za nekaj minut v vročo pečico, da na vrhu zarume-ni, v sredi pa še ostane mehko. Ko se nekoliko hladi, razreži na koščke; še bolje j/6, ako razrežeš naslednji dan. Na sneg lahko potreseš, preden .ga deneš v pečico, pest mptfideljnov, ki jih pa prej drobno zreži in zmešaj z žliči co sladkorja in limonovo lupino. Ali pa napolni s snegom' briz-galnico s cevko ali velik škar-nicelj iz pergamentnega papirja, ki naj ima na koncu za prst veliko odprtino, ter naredi na RAZNI NASVETI. Blesk ali lesk v ponošeni obleki ali suknji: Zmoči debelo platneno cunjo, kakršno rabijo krojači pri likanju, izžmij jo in položi na lesknata mesta, potem preidi hitro z razbeljenim železom po nji. Cunja se ne sme posušiti pod železom, sicer nastane nov lesk zraven starega. Vzemi kadečo se cunjo raz obleko, in prekrtači obleko hitro dokler je vroča in vlažna ,ter obesi na prepih. Včasih pomaga tudi sam sal-miak, če brišeš lesknata mesta z ruto namočeno v njem. Barvane bluze, obleke ali predpasnike, o katerih misljš, da,bo pustila barva, in se razlezla ,ne smeš jemati iz vode. Ko si jih namočila, jih operi in jih daj sušiti. Ce jih pustiš ležati mokre na mizi, se barva tako razleze, da dotična obleka ni več veliko za rabo. Gost jeaih zopet lepo očistiš, če priliješ na vsak liter dve žlički sladkega mleka in pustiš 24 do 48 ur na miru stati. Če se v tem času še ni očistil, ponovi čiščenje še enkrat. Ko se vleže.gošča na dno, previdno odlij čist kis v steklenice in jih zamaši. še to samo v senci. Poslužuj se kopališča na prostem, kadar ti je le mogoče vendar ne ostajaj predolgo v vodi. Tudi kopanje v domači banji vsak dan učinkuje zelo osvežujoče na telo. Ako ti je le mogoče, si v vročem vremenu olajšaj naporno delo. Vendar zmerno delo je vsekakor bolje, kakor sploh nikako, kajti pomaga nam, da nekoliko pozabimo na vročino. S tem pa, da vedno govoriš o vročini in neprestano misliš na njo, si položaj le poslabšaš. 0 SADJU. ZDRAVSTVO. Vročina in srce. "Dvajset smrtnih slučajev kot posledica vročine," smo či-tali v časopisju tekom zadnjih vročih dni. Isto čitamo skoraj leto za letom. Po temeljitejši preiskavi teh smrtnih slučajev pa pridemo do zaključka, da večinoma le ljudje s slabotnim srcem podležejo vročini. Ni to-voj vroči«« v7*ok(imH', (»npoV vročina zada le zadnji udarec osebam.', ki so že itak z eno nogo v grobu. V vročem vremenu je srcu poverjena izredno težka naloga, da namreč hladi telo. Slabotno srce ne more vzdržati tega dela in podleže. Zato v vročini ne obtežuj še bolj že itak zaposlenega srca s tem. da preveč ješ, ali preveč telovadiš. Jej lahke in hitro prebavljive jedi, kakor solata in mleko. Nasprotno pa večkrat pij hladno vodo ; vendar se ogibaj ledenih pijač, kadar si vroč. Oblači se toliko lahko, kolikor ti le zakon dovoljuje. Osebe s slabotnim srcem naj v vročini le malo telovadijo, in (Dalje.) Mlado in pritlično drevje o-birajmo od tal in pa s samostojnih lestev. Za visoko in obsežno sadno drevje moramo imeti pa primerne daljše lestve, ki jih prislonimo na deblo ali postavimo med vejevje. Roka je najboljši obirač. Ker pa vsega sadja ne moremo doseči z rokami, zlasti ne najlepšega na koncu vej, si pomagajmo z raznimi obirači, ki jih je mnogo vrst. Vsak sad moramo odtrgati s peci jem. Brez peclja je malo vreden, ker je v pecljevi jamici ranjen in tudi njegova zunanjost ni potem nič kaj prilcup-ljiva. Obirajmo izvrsto sadje skupaj, ne pa vse vprek, n. pr. vse parmene skupaj, gambovce skupaj. Vrednost sadja močno zmanjša slaba razvada ali malomarnost, če pomešamo razne vrste brez vsakega reda. Zato je važna naloga;gospo-dinje, da razbere sadje vsaj na preprost način takoj, ko je potrgano. Najprej naj odbere vse zanikarno, drobno, piškavo, krastavo, nagnito ali kako drugače pokvarjeno. To uporabimo takoj v gospodarstvu za sadno vino ali kis. Ostalo sadje iste vrste ločimo v dva dela, in sicer odberimo najlepše, najde-belejše šadovV za namizno sadje I. vrste, srednje debeli ] sadovi, ki so tudi več ali manj brez madeža, so namizno sadje II. vrste. To razbiranje je posebno potrebno za jabolka in hruške. Takoj, ko je sadje raz-brano, ga spravimo v sadno shrambo, najsi bo že namenjeno za domačo uporabo ali pa za kupčijo. Seveda imamo tu v mislih zlasti trpežno zimsko sadje, ker poletnih jabolk in hrušek, koščičastega sadju in raznega jagodičevja ob naših preprostih razmerah ne moremo ohraniti dolgo časa. Zato moramo pač gledati, da tako sadje porabimo, čimprej. Ven-'dar pa tudi v tem oziru pridobimo nekaj dni, ako se ravna- mo po t^li-le pravilih, ki veljajo tudi povsem 'za vsako drugo sadje: 1. Sadje obirajmo nekaj dni prej, preden je užitno zrelo. 2. Obirati ga ne smemo v dežju ali preveliki vročini. 3. V shrambo spravimo samo popolnoma nepokvarjeno sadje. 4. V shrambi naj bo kolikor mogoče hladen in svež zrak. 5. Sadove naložimo na rahlo. Vsako kopičenje' je jako škodljivo. Le navadna zimska jabolka čez zimo lahko nakopičimo precej na debelo. 6. Sadje moramo v shrambi prebirati, ker ni vse obenem godno. Trpežno zimsko sadje ohranimo laže, dasi je tudi pri njem treba upoštevati razne okolno-sti. Zlasti je paziti na to, da je shramba do skrajnosti snažna, hladna, primerno vlažna (ne premokra, da sodje ne gnije in ne presuha, da ne vene), temna in zračna. Najboljša je primerna klet. • Shrambo je treba vsako jesen do dobra osnažiti, police pomiti, stene pobeliti z apnom, zažveplati in naposled dobro prezračiti. V njej ne smejo nikdar biti predmeti, ki diše (kislo zelje, repa, meso, ribe). Toplomer je v shrambi zelo potreben. Čim rahlejše, občutljivejše in dragocenejše je sadje, tem bolj pazljivo in tem bolj na redko ga naložimo na police. Prav fina jabolka in hruške položimo na muhe, posamezno, da se ne dotikajo med seboj. Trdnejše sadje naložimo lahko v več leg, trda, neobčutljiva jabolka tudi lahko prav na debelo. Ni pa dovolj, da pravilno shranimo sadje, treba ga je imeti potem vedno tudi'pod nadzorstvom. Pridna gospodinja pregleda in prebere sadno zalogo, vsaj enkrat na teden, zrači shrambo, posebno jeseni in ob lepih zimskih dneh, pazi na snago,, vlago, toploto. (Dalje prih.) -—-o-- "AMER. SLOVENEC" JE NAJ STAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI VŽIVAJTE E>NEVE AVGUSTA V POLNI MERI. Tekoči mesec je jako primeren čas,ko se vesele družbe zbirajo v gozdu na raznih piknikih tam se jim nudi dosti zabave in razvedrila da lahko en dan v počitku prebijejo. Pri tem je seveda vprašanje, če se počutite dobro? Mesec avgust je pa tudi doba poletne neprebave, zaba-sanosti in drugih želodčnih ne-prilik. Naj ^ ROCKEFELLERJEV NEČAK — TIHOTAPEC. # New York, N. Y. — J. Sterling Rockefeller, nečak Johna Rockefellerja je prispel iz Evrope na parniku France. Nekemu pristaniškemu uradniku se je^pa zdelo sumljivo Šterlingo-vo vedenje in nabasani žepi Pri preiskavi so dognali, da je nečak multimilijonarja nameraval Strica Sama oslepariti kajti pri njemu so našli deset britev, novo pipo in več drugih stvari, katere ni naznanil in jih je hotel vtihotapiti. Oblasti so mu vse pobrale, ko bo plačal kazni $476, mu bodo vrnili njegove stvari. --o- Roparji v Črni gori. 18. julija so se napotili iz Nikšiča v Crahovo zdravnik dr. Martinovič, šolski nadzornik Glomarič, Ivan Kutecki, Ra-doje Radovič^ učitelj in zapisnikar, da odberejo mesto za novo šolo. V Trubjeku jih je napadel odmetnik Roganovič s tovariši in so ubili dr. Marti-noviča in oropali spremstvo za 3000 Din. MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. ZID. HIŠA 2 nadstr. po 7 sob, ccntr. kurjava, Raraža. 7742 S. Peoria St. . _ 914-t Jo t IIIŠA NA PRODAJ 2 stan. v Westchester, vse improvement, 2 bik. do "L", pod lahkimi pogoji. Connellcy M t. Carmel C. A. & E. postaja, Hillside, III. 907-t do t LASTNINA NA SEVERO-ZAPAD-NI STRANI, 248 čev. ob Foster pa tudi polepr 6 po 30 čev. lote za zid. bungalow, 1 bik. ,do Milwaukee Ave., 3 bloke do N. W. R. postaje, 3 bloke do šole, tlakovano in plačano, vse brez dolga, $12,500, takoj $5000, ostalo mesečno. Vprašajte 5147 Milwaukee Ave. Pitone Palisade 0472. _________________________923-12 ins. BUNGALOW, 5 SOB, porč za spat, centr. kurjava, blizu sole, 4944-48 N. Kilbour n Ave. Ph. Keystone 0530. 918-č do č PRODA 2 NADSTR. les. poslopje, po. S sob, zid. podstavek, garaža. 929-s 2012 W. 68th Pl. Težka nesreča vsled neprevid-♦ nosti. Alojzij Nachtigal, posestnik v Št. jfadražu pri Velenju, je bil mnenja, da se najlažje znebi mravelj, katere so mu silile v hišo in shrambe ,ako jih po-suje s smodnikom in zažge. Postil je mravljišče s smodnikom, ki ga je hranil v večji steklenici, in zažgal; ravnal pa je pri tem tako neprevidno, da mu je steklenica s smodnikorrf eksplodirala. Mož je dobil precej težke poškodbe, vendar je tipanje, da okreva. ---o-- Skromnost. — Ženin s pičlimi dohodki •, "Povej mi, dragici, kaj imaš zelo rada lepe in drage obleke?" "Kaj še, Pavi. Zelo skromna Sem in staromodna. Samo dragulje imam zelo rada." -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" BUNGALOW 4 SOBE $4900, $900 takoj, ostale po $50.00 mesečni' in obresti .Blizu R. I. in šole. trata, grmovje. Beverly Hills, 9605 Bishop Ph. Bi* ve fly 6145. '>30-s.t.sr LOTA 40x130 Calumet Highlands. 2 in 12, 1. W. Division St. Apt, 1. ________931-s,t,sr JPARME NA PRODAJ FARME V INDIANA, Ohio, Kentucky in Tennessee. Dobijo se pod lahkimi pogoji, nizka cena. Federal Land Bank, Louisville, Kentucky, pišite angleško. 915-10 ins. kvaliteta — točnost — poštenje 1 F IARHANIK Zanesljivi lekarnar — xalogfl fotogra*fičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. m. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne de-nam« vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predjed. — Z ELEKTRIČNIM LIKALNIKOM SE GLADI UDOBNO TUDI V VROČIH DNEH! Vsak drug lilcalnik razun električnega je prava muka za vsako gospodinjo v vročini. Pri električnemu likal-niku tega ni. Prijetno je z njim gladiti. Vsaka gospodinja bi ga morala imeti. Ako' ga nimate, kupite si ga takoj. Imamo jih veliko izbero. Pridite in oglejte si jih. Pošiljamo jih na naročila tudi v druge naselbine. Pišite po cenik. Fidelity Electric Co. FR. SCHONTA, lastnik ' 2049 West 22nd Street, Chicago, III. NOTARSKA DELA. Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj JOHN JERICH. Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago, 111. 115 AKR. v So. Michigan, 15 akr, gozda, 2 akra pognojeno laporjem, jabolka, breskve, hiša 9 sob,, voda, jezero — $5800 — na obroke. W. Schmidt, Vandalia, Mich., R. D. 1. 921-Č,p,s T" FARME NA PRODAJ od 5 do 40 akr. od $150 do $350 za aker. Dairymen & Farmers Land Co., Miami Bank & Trust Co. Bldg.. Miami. Florida. 924-č do č 10 AKR. ol> tlakovani cesti, 500 čevi do "city limits" od South Haven, 8 sob hiša. 1 akr (j'rozdja, ISO breskev, 4 akr. malin, hlev, kokoši)jak, na obroke. — H. T. PraiKte, Kalamazcjo, Wic.li. 927-s,t UGODNA PRILIKA. BEAUTY SHOP, ustanovljen pred 12. leti. $1000 .yotovine, soba 311, 6 N. Michigan. Dearborn 5170. 903-s do 3 PEK ARI | A, * 18 !<•» cial Ave. delikatese, yrroeerija i. vn »Rt ,. 0717 rv,. 920-c do č CANDY, Cigar Sc Notion store, vprašajte na 305 W. Chicago Ave. ____ 919-č.ps SHOE SHOP novi. stroji, dober prostor. polep; čistilnica za če,vlje, preda radi bolezni. 1819 Chicago Rd.. Chicago Heights. Tli. 928-s,t PRODA KIP s podstavkom $40.00, omara za posode $12.00. Graham, 932-s 4936 Jackson Blvd. DR. t F. KONOPA ^^feST10 IN X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. l' Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 ir. 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 vam to ne kratijo poletnega ve-'selja. V to svrho vživajte Tri-[nerjevo grenko vino. Isto vas bo utrdilo in vam odpravilo vse želodčne neprilike,' da boste krasno poletje z veseljem in u-dobnostjo uživali. Trinerjevo grenko vino nikdar človeka ne prevara: "Millwood Wash., 9. julija. Jaz imam sedaj boljši okus (tek) in se počutim mnogo boljše. Joseph Wagner." To so navadni in o-bičajni vspehi Trinerjevega grenkega vina . Trinerjeva zdravilna žavba( Triner's Healing Salve) vam takoj pomaga pri ranah in komarjevih pikih. 'Izboren je tudi Trinerjev preganjalec komarjev (Triner's jjjjfosquito Chaser) najboljše sredstvo proti nadležnim mrče- I X, som. Ce ne morete dobiti Tn-nerjevih izdelkov v bližnji lekarni, pišite naravnost na: Joseph Triner Co., Chicago. (Adv DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Hply Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, edew za vse." Predsednik........George Stonič Podpredsed..... John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar........Frank Videč Blagajnik .............. Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Blutb Nadzorniki: Frank Vranichar. Joseph An cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov i t članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavnt dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $14,495.00 bolniške pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906,22. Rojaki pristopite v naše ve liko društvo, kjer se lahko za varujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana kakor tudi Družba sv. Druži ne plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kan didata>. ki ga pridobite v dru štvo. Naš Mladinski oddelek van nudi lepo priliko, da zavaru jete svoje otroke. Ta oddele> raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed naj močnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broad way; blagajnik: Joseph Gej sich, 401 Hutchinson St. Vei \ /oUetu, 111. J ATTTQ CTpTTRD iivu.AU uiiljumt »e priporoča rojakom za naročila premoga, kateregn pripe-I jam na dom. Prevažam pohi-itve ob času selitev in kar spada ▼ to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Plača CHICAGO, ILL. Phone: Hx>o3evelt 8221. ROJAKOM V WEST ALLIS naznanjam, da imam v zalogi razne-molitvenike in knjige iz knjigarne Amer. Slovenca. Vabim Vas, da me obiščete in si sami izberete, kar-Vas bo zanimalo. John Kovačič, 2025 Sheridan Avenue, West Allis, Wio. SLOVENCEM V JOLIETU! Naznanjam, da imam v zalogi , vsakovrstne slovenske povestne knjige, molitvenike, angleške in slovenske; rožnevence in druge devoci-jonale iz knjigarne Amer. Slovenca. Kdor kaj izmed tega potrebuje, naj se zglasi pri meni, ali pa mi naj sporoči in mu prinesem na dom. MARKO BLUTH, Zastopnik Amer. Slovenca, 512 N. Broadway St. Joliet, 111. V NAJEM se odda pod ugodnimi pogoji v slovenski naselbini v Jolietu, 111,, dobro idoča PEKARIJA. Peč se nahaja v njej. Ponudbe na upravo "Amer. Slovenca." t je najvarnejša in najbolj zanesljiva banka v naši soseščini. Je blizu in vsled tega zelo prikladna za vaše bančne posle. Sprejema vloge in plačuje od istih po 3% na leto. Ima na razpolago za oddati v najem varnostne predale (Safety Boxes). Pošilja denar na vse dela sveta po zmernem dnevnem kurzu. Prodaja zemljišča, izvršuje kupne in prodajne pogodbe. ) Posojuje denar na hiše in zemljišča, prodaja razne bonde. Zavaruje proti ognju »nesrečam, tornado, automobile, vse kar se zavarovati da. Metropolitan State Bank CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL. John F. Glomp, lastnik 200t> W. 22nd STREET, CHICAGO, tLL., izdeljuje najboljše in najcenejše fotografije. Priporoča se občinstvu za obisk. Skupinam daje posebno pozornost. — Pridite in prepričajte se. s. Prinesite filme v izdeljavo, v 24 urah bodo gotovi. V zalogi: Kamere, Kodaki in Potrebščine. ^PISANO POLJE - J. M. Trunk.-® ^ jjjjjijliiiiiliiiiiiM "GOSPOD LISEC" POVEST. Spisal Dr. Fr. D. Prefriganost. — Gost: "Toliko ste mi zaračunali za električno luč, imel sem pa le svečo!" Hotelier: "Je že res; a mi hi radi prišli do električne raz- svetljave !" IT ALWAYS PAYS TO AD VERTISE IN "AMERIKAN-SKI SLOVENEC". -o- Tone je slutil, kdo je vse to napeljal, in grdo gledal Lisca. A ta se ni zmenil za to, ampak miren zopet prižigal ugaslo pipo. Ko pa je hotela oditi Jerica, ustavil jo je Tone in začela sta oba prositi strijca in prigovarjati mu, naj ne bo tako trd proti sorodnici, ki mu je delala toliko let pridno in zvesto. Morebiti bi bila omečila Vrbanu otrplo srce, da ni posegel zopet Lisec vmes in opomnil, kako star je že Vrban, kako slaboten, od danes do jutri, saj teh par let naj mu še privoščita gospodarstvo ali prav za prav ime gospodarja; kajti prava gospodarja bosta vendar ona. Zopet je kimal Vrban in težko požiral solze in smilil se sam sebi. Tone se je srdil na zavijanje Liščevo, katerega ni znal zavrniti. "Strijc Vrban," delaj je, "zakaj ste bili proti Kovačevim tako dobri, mene pa pritiskate ! Zakaj?" Vrban je pogledal Lisca, ki je imel odgovor takoj pri rokah. "Tone," je dejal, "ne govori tako nepremišljeno. Sicer bosta mislila Vrban in Jerica, da ti je mnogo manj za Jerico kakor za strij-čevo posestvo, ki je res lepo." "Kdor tako govori, ta je lažnik in podpi-hovalec," zrasel je Tone ."Za Jerico mi je in nočem, da bi se ji zaradi mene slabše godilo v zakonu kakor doslej." "Kar narazen pojmo," silila je Jerica in brisala si oči. Lisec pa je opomnil, da ima TQne i^ač lepo doto in si bo poiskal druge neveste, ko vidi, da tu ni toliko, kolikor je pričakoval. Tone bi bil najrajši udaril po nesramnem kovarji, ki je tako grdo zavijal njegove besede ; a ker ga je bil spomnil dote, povedal je naravnost, da ga ne more izplačati brat, če ne vzame na posodo. • j "Če je samo ta zakonski zadržek," dejal je Lisec, "odpravimo ga brž. Janez naj pride dol iz Brd, kjer živi kakor puščavnik, in dobo denarja od'strijca Vrbana, ki se ne bo ustavljal dobremu namenu," Tone je stopil k oknu in premišljeval, da bo treba plačevati visoko najemnino, da ne bo pravi gospodar in da ga bo pognal Vrban, če se razpreta; po drugi strani pa, da je Vrban nahujskan od Lisca, da nima slabega srca, da bo poteni ves drugačen, ko ga bodo odtrgali od sleparja Lisca, in da postane posestvo na vse zadnje vendar njijina prava last. Ko se je obrnil in pogledal objokano Jerico, odločil se je. Prijel jo je za roko in dejal: "Nič se ne jokaj; Bog bo pomagal, da nam,a ne bo sile. Podpišimo!" "Ta je moška," pohvalil je Lisec in razlagal, da dobo Tone v najem vse posestvo Vrba-novo .vendar bo smel iz gozda sekati samo za dom; izba v hiši bi ostala Vrbanu; in najemnine bi bilo plačevati bornih tristo goldinar-Ijet. "Kako bo zmagoval toliko, kako! ugovarjala je Jerica. Tone pa ni rekel nič, užaljen po zasmehlji-vih besedah Liščevih in pripravljen pritrditi vsemu, kar bi se zahtevalo. Jerica se je potegovala zanj in prosila. Vrban ni hotel reči nič in je le gledal Lisca. "Naj bo torej v božjem imeni dvestopetin-devetdeset goldinarjev," dejal je ta; "ampak več se ne more popustiti; zakaj stri j c Vrban mora vendar živeti. Tone, ki je priden, obogati v dveh letih, Strijcu Vrbanu je tudi izgovorjen živež pri vajini mizi." Zopet se je obrnila Jerica razžaljena, da •odide. "Presneto Vas ima rada," dejal je Lisec za-smehljivo proti Vrbanu. "Le počakaj, Jeriča; saj ne bo zastonj. Stri j c Vrban noče od nikogar nič zastonj. Plačeval bo na mesec po deset goldinarjev, premisli: deset goldinarjev; dokler mu bo všeč postrežba, to se raz-umeje. To je vse. Je li vama prav?" Mlada dva sta se vprašaje spogledala. "Ne potrdi, Tone," svarila je Jerica, "nc bodeš^magoval, iiv nesrečna bova oba, ti zaradi mene in jaz, ker si bpm to vedno očitala in gledala tvojo nesrečo, ne da bi ti mogla pomagati. Odreci!" Tone je mislil in mislil in zamišljen gledal « Jerici v oči. "Ne, ne bom," se je odločil. "Kar sem rekel, to sem rekel. Toda, da se he bo odpovedalo, kader bi se komu zdelo." "Pred štirimi leti do vseh Svetih nič," določeval je Lisec, "potlej se bo govorilo dalje. V tem času si boš naredil denar, Tone. Danes se jeziš, potlej mi boš hvaležen." Tako so se pogodili. Tone je plačal večerjo in pismeno pogodbo in šel razburjen od neprijetnih misli in skrbi. Jerica ga je nekoliko spremila. Oba sta molčala in pobešala oči sramuje se drug pred drugim; Jerica, ker je mislila, da jo dolži Tone prevare, in ta, ker ni mogel skriti nejevolje in je slutil, da jo obrača .Tpvirvo nase "Ti si hud name," dejala je ona tiho. "Ne, nisem." "Jaz sem bila sama prevarjena." "Vem. Prevari 1 nas je vse Lisec." "Tone, tukaj sva sama in nihče naju ne sliši. Osleparjena sva oba in razmere so se iz-premenile. Pozabiva in ločiva se brez Žale besede. Ti meni odpusti in jaz ti dam besedo nazaj." "A jaz ti ne dam besede nazaj," vzkipel je Tone, "jaz ti je ne dam! Da bi zaradi prijetnega življenja in iz strahu pred trudom ostavljal tebe, Bog ne daj, in tudi ti me ne smeš zapustiti. Trudila se bodeva skupaj in rada se imela, in Bog naju ne zapusti." "Kako ti bodem poplačala jaz tvojo dobroto!" šepetala je ona med jokom. "Beži s takimi besedami!" zavračal jo je ženin. "Ti meni nisi dolžna nič ali saj ne več kakor jaz tebi. Samo. nekaj, Liščevih ne bova vabila na svatbo." Razprodaja novih knjig. Na tej razprodaji se nudi našim rojakm v Ameriki izvanredna prilika, dobiti po posebni ceni štiri jako zanimive knjige: / 1. "KRI MUČENIKOV." Interesanfna povest iz tretjega stoletja'po Kristusu, ki pripoveduje o kristjanih in njih mukah............................ 60c 2. "SOCIALNA ČITANKA" vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati.................... 45c 3. "NEVESTA IZ KORINJA" je zanimiva slovenska kmečka povest________ 25c Skupaj..................$1.30 KDOil NAROČI VSE TRI SKUPAJ, PLAČA SAMO IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO ŠE VELIKI KOLEDAR MOHORJEVE DRUŽBE, KI JE POLN KORISTNIH, ZANIMIVIH IN PODUČNIH SPISOV. Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi. Naročilom je priložiti Money Order ali bančni draft. "Knjigarna Amerikanski Slovenec" 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. iSSiSlSiSllliigPB .......................................... I'll'H'O'U'D'H'U'.lMl'H'H'U'U' ............................. On ga postavi med sablarje. Nič ni na tem, da je smatrala francoska akademija znanosti maršala Focha za učenjaka, ali če ga prišteva med svetovne u-čenjake "kutarski list", kakor se g. Molek izrazi, on ga prišteva le "znanstvenikom sablje in kanona". Saj se razumemo. General Sarail je baje precej rdeč. Ko bi bil ta "sabljar" izrekel kako, ki bi bila v smislu Molekove struje, bi bil gotovo velik učenjak. Pa recimo, da je Foch samo-le znanstvenik sablje. Francijo je rešil pred nemškim'kopitom. Francozi trpijo vsled vojne, dasi so zmagali, a kako bi pač bilo, ko bi "sabljar" ne bil zmagal? Baje je tudi "znanstvenikom," pri katerih se vera in veda nikoli ne smeta strinjati, trpljenje lahko rečem mi- 1 j ono v zelo pri srcu. Kaj ne ? * * Malo zmotil se je. Člankar v Prosveti je nedavno od tega zakrajšcem, črnetcem, trunkcem in provokatorcem očital, da o socializmu prav ničesar ne razumejo. Zdi se mi, da je moralo to urednika pri Glasu Svobode malo pogreti, dasi ni bil imenovan, in zapisal je v Glas Svobode št. 51. članek "Socialistični svetovni nazori." GotOvo je hotel pokazati, da o socializmu nekaj razume in je "sedel za mizo." Poleg drugih hib se je pa precej zmotil. Gospodarski nazor socializma zamenjava namreč s svetovnim nazorom. Ta dva pojma sta pa bistveno različna. Gospodarski socialistični nazori niso ravno slabi. Kar utisne socializmu pečat neke utopije, je njegov svetovni nazor. Člankar sam piše: "Umsko poefiago za Ooj'e irroilerwesocialističnega gibanja tvori po Karlu Marxu dani nauk o historičnem materializmu. S tem naukom je bila ideja socializma iz afere utopističnih sanj postavljena na nivo znanstveno utemeljenega svetovnega nazora." To je prafilno, svetov- Ali zahtevate varnost Vlagajte svoj« denarje v to veliko in varno banko. za Vaš denar tedaj kupite hipotekarne bonde prve vknjižbe (mortgage), katere vam nudi ta splošno priznana bančna trdnjava ameriških Slovanov. Ti bondi so zavarovani proti izgubam z nepremičninami, ki so dobro ocenjene in se nahajajo v lepih delih mesta. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. IMOVINA $19,000,000.00. Dobro meso se dobi — -- - samo v dobri mesnici! O tem so prepričane vse gospodinje, da se pri nas dobi vedno najboljše sveže meso vseh vrst, kakor tudi prekajeno meso, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE DOMAČE KLOBASE, krvave in mesene, narejene po domačem receptu. Se priporoča v naklonjenost Math Kremesec 1912 WEST 22nd STREET SLOVENSKI MESAR. CHICAGO, ILL. ni nazor socializma je materia-lizem, in je zdaj le vprašanje, če je ta historični materializem tudi resničen, kar se pa iz idealističnega svetovnega nazira-nja odločno zanikuje. Ker člankar meša pojm gospodarskega nazora s svetovnim, pobija to, kar je ravno zapisal, ko pravi: "Marksizem ni dogma, niti ni svetovni nazor". Pri takem mešanju bistvenih pojmov je smešno, če člankar trobi: "To je bistvo svetovnega nazora, ki stremi za uvedbo socialističnega .družabnega reda. Kdor pripoveduje kaj drugega, ne ve, ali pa noče vedeti^ kaj je socialistični svetovni nazor". Kdor tako decidirano drugim usiljuje nevednost, ali slabo voljo (noče vedeti) mora pred vsem sam dobro vedeti, kaj razni pojmi vsebujejo, in ne sme takih bistveno različnih pojmov mešati. * * * Klanja se na vse strani. Ko je svobodomiselni urednik Glasu Svobode naredil pok-lon socializmu, se mora pokloniti tudi komunizmu. Utegnila bi biti zamera. Pripoznati mu moram, da v splošnem stvar ni slaba. Samo odklonitev komunističnih utopij je podobna rajanju mačke okoli vrele kaše. Piše: "Visoka stopinja (pač stopnja). kulture, čudoviti razmah vsake vede ... vse to se nikakor ne more prilagoditi principu popolne enakosti. Kajti s tem bi bilo vsako napredno strmlje-nje zatrto, vse človeštvo bi bilo pogreznjeno v mrtvilo, in kultura bi ne pokazala nobenega napredka." To je vrlo dobro. Pa je kaša prevroča, in zato jo piha: "S tem pa še ni rečeno, da nasprotujemo komuniamu, v ftOii'Aur ut jA/gaja a« | delavskega sloja". Noben pameten človek ne, a vsak pameten človek mora odkloniti komunizem kot zgrešen nauk. Ker se tudi vroča kaša ne od-klonir bi bila delavska fronta srečno vpostavljena, samole či-kaški "pipci in lipci" nasprotujejo iz osebnih interesov,in "bodo vrženi v — pozabnost", kar jim utegne zlomiti srca, in postaviti oznanjevalca, ki se zna vsem klanjati, s svojo novo organizacijo na njih mesta, in to je pomen tretjega članka v isti številki, o katerih trdi organizator novega odrešenja, da je zanimiva in nadvsekoristna razprava". Ne bom se motil, če trdim, da največ koristi išče pri ti razpravi tisti, ki največ o koristi govori. -o- Širita in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca! FRANK KRŽ1ČN1R 1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL. Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni. P Phone: Canal 1404. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Illinois, Kansas in Coloradi naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati knjige naše knjigarne. Mr. Kurnik je pooblaščen pobirati naročnino za liste, "Amerikanski Slovenec" in "Ave Maria." Vsem ga«najtopleje priporočamo in obenem prosimo vse rojake in naročnike, da mu grejo na roko pri njegovem težavnem delovanju za katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca. "AMERIKANSKI SLOVENEC" ...... -