n. Stnllta. I tliUlnl. i pettk. Z. aprila 1915. XLUIII. leto. .Slovensk1 Narod« vc'ia v LinblUiJ na dom dostavljen ? , eelo leto naprej . • . . K 24 — po! leta „ . . . * . 12-- četrt leta m • • • • . 6 — oa atizc M * # . c w 2*— I v upravnižtva prejcman: cei3 leto nap-ej • • - ■> K ?2 — pol leta » • • • . • lice trt leta * # • • t # 5v>0 na mesec v • • • • v 1*90 Dopis! naj *e frankirajo. RokopisI se ne vračajo. CređništTO: KnaUoVa olica *L 5 (v pritiićju Icvo.) te!»foa it 34. IsMafa vsafc daa xve6er lz?ze?££i sedefe in -irauilke. fnserati vdjajo: peterostopn* pet« vrsta 7a enkrat po 16 vin., za dvakr-t po 14 vin.. za tnkrat ait veckr.it po 12 viri. Parte in znhvala vrsta 20 via. Poslano vrsta 30 vin. Pri \cCiili inscrcijal: po ciogovoru. LTp:avništvu naj se poSiljajo mročninr, rcUl.irmci c in^erati t t (3., to rc administrativne stvari Fosaaezna £«ev£&a jeira 10 vznarjcv. lSt« pismena naroćila brez istodobne vposlntve naročnine 5« nc ozira. „Narodms ttskarus" tsle'on št SS. .Slover.si.i Narod' velja po pOsCi: za Avstro-Orrskc' cn!o Teto -kupaj nnprej pc! !eta cetrt leta „ „ . . na inesec „ m , , K 2r- • 13- „ 6-50 n '2-30 za rvcmčljo: cdo teto naprej . • K 30-- za Ameriko in us druge ćcčele: c:!o ieto naprej ... K 35.« VpraSanjem jzlede fnseratov se naj prilozi za odgovor dopisnica ali znsmks. Upravnicivo 'spadaj, đvoriSčc Icvo), Ecaflova ulLCa š» 5, ieleiJZ št 85., Veliki boji v Karpatih. — Odbiti ruski navali v Po!|ski. — Obstreljevanje Oršove in Be'grada, — Nemški uspehi na bojiščih. — V marcu so Neniti vjeli 55.800 Rusov. BOJI V KARPATIH. — OD3IT RUSKI NAPAD PRI INO\VLODZU. — ODGOVOR NA OBSTRrZLJEVA- NJE ORŠOVE. Dunaj, I. aprila. (Kor. urad.) Uradno razglašajo, dne 1. aprila: V vzfccdnih Beskidlh je nasprot-nik ponoći poskusil v dolini reke La-boreze več napadov, ki smo jih odbili. Med sedlom LupKow in prela-zom Uzsok se nadaiiujejo boji za šte-vilne visinske pozicfie. Na fronti v jugovzhodni Galiciji nobenih posebnih dogodkov. Pri Inowlodzu na Pilići so v |u-tranjlh urah raočneiše ruske čete na-padie pozicije naših vofev. Ko so pri-5pcJe do pasu naših zaprek, smo jib zavrnili z občutnimi izgufcami. Na južnem bojišču nobenih spre-meirii}. Na cbstrelievanje odprtesja mesta Orscwef izvršene dne 31. mar-ca popoldne, smo odgovorili z bom-bardmajem Del^rada. Namsstnik načelnika genera!nega štaba pl. Hofer, fml. ZAVRNJEN! RUSKf NAVALI NA POLJSKEM. — ŠTEV1LO V MARCU VjETm RUSOV. Berolin. 1. aprila. (Kor. urad.) Wolffov !*iro javiJa: Ve-iki g!avni stan, dne I. aprila. Vzhodno bojišče: V o?io!ici Av«u«tow - Suwalki Je pc;oža« ne!znremen!en. Ncčni ruski poskusi, prekoračiti reko Ravko, Jugo - vzhodno od Skierniewic, so se ponesreCili. Ruske napade pri Opocznu smo odbili. V mesecu marcu }e nemška vzhodna armada vje!a v celem [ 55.S00 Rusov ter vplenlla 9 topov in 61 strojnih pušk. Vrhovno zrmaćm vodstvo. BOJI V KARPATIH. Ponoćni napadi karakteriziralo sedrmjo vojno metodo Rusov v Karpatih. S tem na cni strani zakrivajo sveje operacije, na druj^i strani pa skušajo na ta način nresene^iti n^'e čete. Ob pozornosti naših in njih hrabrosti pa so se deslei vse te ruske nakane razbile. Hudi boji na crti pri Lupkovu in na vrbovih severno od Cisr.e-Kalni-ce ter pre'aza Uzsok še trajajo. Zdi se ceio. da >o nasc čete pon^kcd prešle k protinapadu. • * BOJI V BUKOVINI. Porocevalec bukareskerra lista >Dimineata<- poroča iz Burćujenija: Most čez Prut pri Črnovieah. ki so ji'a Rusi razdeiali. je fe zonet ro-pravlje:i ;r. služi zopet prrmetu. Av-stro-crrrski zunonii minister je to sporoči! romanski vladi ter dostavi!, da je oJslej promet z Roinunslro preko Burdujciiija zopet mnjroč. Ro-munska vlada je to vzela na znaric. Sedaj grero vlaki preko Burdujeni_"a do Ickanv.ia. -Petit Parisicn pnroča iz Bu-karešte, da so bili Rus1* no silnrm šunku preko Pruta od avstro-o^rsk'-h čet. ki so energično nastonale, odbiti V okolici SacefTore so se vršili siini boji, ki so b-'li za avstro-c^rske čete uspe?ni. Nalhuiši je bil boj v gozdo-vih pri Karaczi, vzhodro cd Sa dekore. k'*er se je vršil tuđi boj artiljerije, rgoćno vreme olaj^ujc rostavljanje rezerv in ojačenj v fronto. Przemvsl. Kakor pravijo brzojavke, ki so došle iz Przemvsla v F-etro^rad, je pričelo v mestu zopet normalno živ-ljenje. Mesto 'e !e malo trpc'o. Ka-varne in prodajalne so zoptt odpnc. \ojne vjetnike so že začeli odvažati. Iz Kijeva poročaio: Iz Przemvs-la je že do.Šel večji dci tani vjetih a\'stro-op:r5lv*h častniko\- v Kijev. Vsem je bilo do voljeno, vzeti s seboj slugo in prtljage Generala pl. Kus-maneka je obiskalo več visokih čast-nikov v pabči .^eneralnccca štaba. Govori izvrstno franeosko, laško in poljsko. Za poveljnJka v Przemvslu je irnerovaio ru^ko annc-dro vodstvo Rener^ia irfanteriie Konstantinnviča Artamanova. Po veliki noči bo Przc-mvsi razčelfen v .^cst d'^triktov. Przcrn> si ho neril čotrto ru^ko s^u-bernijo v Galiciji. Giibcrn'ji so naložili deset nr:i:jonov vojne kontribuci-je. Dovažaio se živiia, ravnotako je vse ^reskrbljenn, da se bo obde'ala Kakor poroča ^>Nt:iie Fr. Presse« z Dunaja. so se dvirrnili pred predajo Przemvsla iz trdnjave štirje zrako-p'ovi z osmimi možn'i in se o njihovi nsodi do sedaj ni nič izvedclo. Najbrže je, da !ih je močan verer zane-sel v Rusiio. ^trdaj pa so ru^ki letal-ci nad našimi pozicijami raztresli liste z novico, da je stotnik BTn.schke, ki se fe tuđi cvi^ni! z zrakoplovom, repoškodova™ prišel v ru^ko vfetni-štvo. O ostali zrakoplovi do sedaj se nišo dospela nebena. poroči'a. * * Pcdcc Przcay«la hi nevtra'ne cir.-:avc. Iz Kolanja poročaio: »Ruskija Vjedomosti« pomča, da padec Prze-mvs'a ni zado5iil veMkemu pričeko-vaniu. ki so ga slavili po ceii Ruriji v ta do^odek. V Petrc^radij so upnli, da bo radec Przemvsla končal o-bo-tav<;?nie c'otcvih nevtralnih drzav. Do r-edr-i pa nc govori nič za kak tak preohrat, * * COJ3 NA RLSKE^.l POLJSKlM. N:iš avstriiski kemunike n^rr-č-po dalj.srm času znnct o večiih bojili r,z ru5k*;;Ti Pcliskrrn, slasti ob F3i»ic!. Tu v bli'ini Inmviodza, sevrrno cd Piotrkova. kicr so se že prei vršili F.ilni noii, so poskusiii Rusi v prvih jutniniih urah napad, ki .se je pa s lezk'mi izffubami ponesrecii. Kaj so naircravali Rusi s tem ofenzivnim šunkom, doslej še ni raziasneno. m » R'isko ursdno poročilo z dne 29. rnarca pravi: Zapadno od Njcmena so se razvili dne 27. marca boji ofen/ivne^a značaja. Vn Osovjecu slabotnejši jTroiii topo\-. Ob rekuh Szk\vi in Dmuiev/u. na crti Jar tak - VVach-Zavadv, se vrše srditi boji za nem-?ke r:r;';tn3anl;e. Tam snio en sam dan vjeli 6r«0 ricrnških vojakov in 5 ćastr-kov ter ugrabili 2 strojni puški. V Karpati!: se je razvijala naša ofenziva čne 26. marca v smeri Bart-fa, I;icr smo z ba.ionctnlmi naskoki vzcli vrsto jT'ičev v razdnlji 35 kilo-metrov. X tch. siinn ljutin bojili, smo vjeii .780 Avstrijcev. Vzhodno od ' krala .V.Iinarncz sin*> uničili 2 av-striJsH bateriji. V smeri Munkač je ?ovra7nik svo;e napade nbnovil. Po-ckušai :»e tud!, obmetavati naše strelske jarke s stevilnimi rcčniini Rranatami. Fusk; uradni komunike z dne 28. rnarca priznava. da so avstrijske čete prekoračile Pnirstcr pri Ježavi. Obleganjc Osovjeca. f Pariška izda'a : Dai!y Maila po- roča o oblccranju Osovleca iz Petro-prada: Obleoranje traja zdaj že 36 r]ni. Mesto vsak dan bombardiralo. S:eviTo ran;encev v mestu je precejš-nje. Življenje na je v oMe^anem me-fvU rnrmaliTO. Vsako ncde'jo ob štirih pcprldne se vrše na razlićnih točkah n;csta koncerti štirih vojaških ?odb. ki so tam v garniziii. Gcnera! Kuskii od^iopif. Iz Stnckholma javljalo: Vesti iz Petrotrrada zatrjujejo. da je odstopil ruski general R u s k i i. ki se je kot poveUnik trerje ru^ke nrmade posebno odlikoval v bojih pri Lvovu in \*arsavi. V privatno življenje se je uinakm*! iz zdravstvenih ozirov. Car ic prslal pencalu lastrr-rnčno pismo, v katerem cbžaluje njegov odstop ter jra imenuje povodom umirovljenja za čiar;a clržcvnerra sveta. Gospodarsko živiic-n;e v Rusiji v nevarnosti. Petrograd, 5], marca. (Kor. ur.) Ruski iinančniki in tr^evci so zelo vznemirjerii zaradi izdaje se cne milijarde papirnatoga denarja. Smatra-jo to za veliko oškodovanje ruske vrednote. - Novoj e Vremja- skušajo javno ninenje s tem potolažiti. da ]v še vedno .stirideset odstotkov izdanoga papirnatega denarja pokritega z zlatom. Petrograd, 31. marca. (Kor. ur.^ •>Rječv: izvaja v članku, v k:jiercm se naslanja na članek \" St. Petersbur-^er Courierju.r, da je parola v tem hipu sicer lik\idacij-i in konfiskaciji* nemškc bsinine. Ta pot pa je zelo nevarna. ker jemije Rusiji zaupanjc inozemskega kapitala, ker se z raz-lastitvijo nemške lastnine stvaria neugoden precedenčen slučaj. Nepravilno je geslo, da podjarmljujejo Nenici rusko gospodarsko življenje. Takih izvanrednih naredb naj nc stvarja nacijonalna strast in pa uredba, ki io povzroča vojna, marveč edi-nole interes gospodarske bodočnosti Rusiie. * USPEŠNI NEMŠKI BOJI NA FRANCOSKEM BOJIŠCU. Berolin. 1. aprila. (Kor. urad.) \\Tolrfov biro javlja: Veliki glavni stan, dne \. aprila. Zapadno bojišče: Pri o«vc:itvi pristave Kloster Chcck, ki je bila v beigijsStifi rokah. in nekeg:a malena oporišča pri Di\-niuidenu, :mo vjeli I častnika in 44 Helgijcev. Zapadno od Pont a Alocissona, v gozd'j Pretre in ob njem, se je boi snoč* ustavi!. Sa neki ozki točki so Francozje vdrll v naše najispredneise jarke. Borba se danes nadaljuje. V bojih predstraž severo-vzhodno m vzhodno od Lunevilla, so imeli Francoz;e znatne izgube. V Vogezfh so se vršili samo ar-fiijerijski boii. Vrhovno armadno vodstvo. * * S FRANCOSKEGA BOJIŠCA. Iz Haaga: »Standard- piše o vo-jaskem položaiu pa zavzetiu Neuvc Chanelle s strani Angležev to-le: Čc bi se z zasedenjem Neuve Chapelle flmeri^on^. Francoski spi-rl Pierre d e Cou-levain. (Dalje.) Markiza d' Anguilhon je zaprosila monseigneurja Mermilloda, ško-fa ženevskega, da priđe blagoslovit zakon njenega sina. Škof, mož sijajne zgovornosti in pesniškega poleta, je Biiademu paru posvetil eno svrojih nailepših propovedij. Predvsem je na kratko omeniJ postanka rodbine d' An^uiihon in sijajnih del. ki so ji pri-borila odlično mesto v zgodovini. Na to je pozval markija, naj se pokaže vrednega svojega plemenitega pokoljenja, poudarjajoč, da je dolžan trajno ijubezen ženi, ki mu je rekia kakor Rut Noemiju: »Tvoj Bog bodi inoj Bog, tvoja domovina bodi moja đernovina.« Proti ne vesti obrnen pa je rekel monseigneur Mermillod, da prihaja iz dežele. v kateri katolici-zem hitro napreduje, iz dežele, ki je ©bogatela po solneu svobode. da je torej njena dolžnost, vporabiti vse žive sile, kar jih hrani v sebi, za dobra dela. Omenil je še, da so bile vs* markize d' Anzuilhon vzorne « soproge. prave kristijanke in da r.aj skuša postati jim enaka v r.ravstve-nosti. da enako njim zapusti ča^t:t spomin. Mlada Francozinja bi v teh be-sedah najbrže ne videla vcj, kakor Ten govornički uspeh, An^ie pa je bila po nagovoru vsa r<:'_'vzeta. Jacques, ki jo je na skrivnein opazo-val, se je čudil resnobi njenega obraza. Med božjo službo je g^^podična Villars vestno brala poglavje o zakonu v svojem angleškem in prote-stantskem molitveniku. In pri tem je imelo ostati ćelo njeno življenje: govorila ie dru& jezik kakor njen so-prog, Ijubi'a drugače kaKo-r on, ho-dila pa sicer vzporedni lastni poti in ni njkdar dosegla popolr.ega soglasja s svojim možem. Ko je Jacques začutil Annir.o roko trdno se opirati na svojo, sta ga prevzela zmagoslavno veselje in globoka ginjenost. Na tihom je pred radovedno množico škripal z zobmi. Mnogo bi bii da!, da bi ji mo#el uiti in se izogniti običajnim čestitkam. Sprejem v zakristiji je bi! zelo številen. Prišli so znanci iz najod-daljenejših gradov. Dame. kakor običajno prevzete po poročnih obredih, vse ginjenih lic. Gospodje, s klobuki ob ročajih svojih palic in nekoliko živahnejših oči, so svojim sosedi-niaiTL na Iahno se dotikaioč niiiiovih ramen, šepetafi režne ijfjbeznivoMunchner Neueste Nachrichten«: Kcmunike generalnega štaba z dne 30. marca ob 3. popoldne se glasi: Dne 29. marca je bilo na ćeli fronti mirno. Neki nemški aeroplan je metal bombe na Reims ter ranil dve osebi. Neka granata je razdejala križev kot v katedrali- Učinkoviti egenj naše artiljerije je prisilil so-vražnika. da je v neredu izpraznil vas Hendicourt, severno-vzhodno od St. Mihiela. Komunike ob 11. ponoči pravi: Ponoći dne 30. marca je sovraž-nik brezuspesno obstreljeval. most pri Nieuportu. Dne 30. marca je pre-nehala kanonada na edi fronti med morjem in reko Aisne. V Champagni so se vršili v okolici Perthesa, Be-au-Sejoura in Ville sur Tourbe artiljerijski boji. v katerih je bil uspeh na naši strani. V Argonih so se vršile borbe na nekaterih tečkah z veliko žilavostjo in srditostio, ne da bi imele kak znaten uspeh. Včeraj je ?iadlo v for Donaumout, severno od Verduna. nekaj 21centimeter?k:h granat. Naša artiljerija je prisilna nemške tonove, da so takoj umoik-nili. For ni trpel nobene Škode. V zapadnem deiu gozda Pretre smo osvojili ćelo vrsto strelskih jarkov ter vjeli sto mož, med niimi 1 čast-nika in 3 podčastnike. Vkljub ljutim protinapadem smo vzdržali večji del osvojenih jarkov. Zapadno od Ponta Moussona smo na cesti od erostiine St. Pierre v Reguieville v neči dne 30. marca za-vzeli nerr^ko pozicijo ter odbili tri protinapade. Na bojišču na Hartm inns\veiler-kopfu srna našteli 700 mrtvih Nemcev. # Nemški vjetniki na Francoskem. Iz Pariza poroča Petit Pari-sien«, da bodo med 5. in 15. apriorn komandirali 200 nemških vjetnikov k očišćenju velikega kanala, ki oskr-buje grad in gozd Fontainebleau z — KaKo torej? Ali se vam je poročna ceremonija zdela tako strašna, kakor ste si ]o predstavljali, je vprašala vojvedinja. — Nikakor ne, takoj me je pre-vzela verska ginjenost ter me po-nesla v mrslih k mojemu prvemu ob-haiilu — k naiinemu prvemu obha-jilu — je popravil Jacques smeje. Ćudno, prikazali ste se mi taki. kakor ste bili: zelo majhna, zelo Ijub-ka, plavih oči in v bleščeči lepoti. Videl sem tuđi samega sebe, popol-noma natanko, maloga dečka z las-mi, ki so bili tedaj še plavi, v crni obleki, na rokavu bel trak. znak ne-dolžnosti. Ko sem pomisli}, da klečim sedaj pred istim oltarjem s po-ročno svečo v roki, sem bil ves gi-njen. Kakor vidite, ni treba, da je človek še katolik, dovolj, da je to enkrat bil. Katolicizem zapušča v življenju neizbrisljive sledove. — In vi ste srečni? — Bolj, kakor bi m:>gel opisati. — Potem je vse dobrof je dela vojvodima. Nato je nadaljevala z rezkim glasom, kakor da se hoče ubraniti vsake sent:mentalnost1: — Kdaj se nameravate povrniti v Pariz? (Dalje pribodojič.) vođo. Mesto Fontainebleau in đo-menska uprava si s tem delom nem-«ki!i vjetnikov prihranila okrog 100.000 frankov. F rance* ka trgovina. Iz 2eneve poročajo: V trgovinski komisiji franeoske zbornice ro se te dri posvetovali glede zakonske predloge. ki se bavi z moratorijem trgovinskih efektov. Finančni mini-ster Ribot je izjavil, da sedaj še ni prišel trenutek, da bi se moratorij preklica!, katerernu naziranju ?-e je pridružila tuđi komisija. Predlog ne-kega člana komisije, da naj se pre-pove trgovali onim pcđjefem, ki jih ne vodijo izključno samo Francozi, je komisija sprejela. NOVI NTMŠK! PODMORSKI COLN!- Iz Amsterdama poročajo: Arg!e-ški listi soslašajo, kakor smo že po-ročali, v tem, da se je izvrši! od konca preteklega tedna preobrat v vojni podmorskih čolnov. Očividno so stopili v službo večji, hitrejši in brije opremljeni nemški podmorski čolni. *-A\ornirg Post- piše: Istočasno ko smo cpaziii živahnejše delovanje nemških podmorskih čolnov, so se povećala tuđi n;ih sredstva. To je spoznati iz dejstva, da so se uporab-Ijali pri uničenju parnikov -A'os^es-in -Fal'aba* šrapneli. Za an^eško piovbo pcmeni to močno ogrožanje. Doslei so morali pustiti podmorski čoini pasirati ladje, ki so se vozi7e v večji razdalji. Sedaj pz. morejo na večje razdaSje, ćelo čo 3000 m daleč z upanjem na uspeh streljati na tr-govske ladje. Za! da be vsied tecra zmanjsa tuđi upanje, da bi se parniki zakadiii v podmorske čolne in jih potopili. Nevarnost je sedaj večia, ker morajo ladje računati s tem. da jih začno roćmcrski čelni s topovi obstreljevati. Malo cbrambnih sred-stev vidirr.o, pravi list. Ecino sredstvo je kar največje razširjcnje pciz-vedovalne službe s strani arteških torpecovk. -Times- opezarjajo na deistvo, da so stopili pred kratkim v službo podmorski čolni z visokimi številka-mi. Tako je potcril pcdrrorski čo!n >^U 32- ^Delrrirc- in ^U do* je tista-vil dva hclanđska parnika. Zdi se, da je novi tip izbolišan in da ie to oni tip. ki sra OD:su*e"o morrariški stro-kevni list: Ie:a 1914. Glasom teh opi-sov bi bili n^inovejši nemški podmorski čolni kak ih 70 m do!?i in 7 m široki ter bi odrivali, kadar ?c vozijo na vednem površju, 750. pod vodo pa 9oo ton. fiitrost nad većo znaša baje 20 vozlov, pod vodo pa 10 voziov. List smatra za prav mnžtio. da je bilo cd zađrnega poletja sem z^raje-nih 12 takih podmorskih čolnov. "Dailv Chron:c!e-- pa je mnenja, da je hitrost remskih podmorskih čo'nov ceniti samo na !5, ozirorra 9 vozlov. Vendar se zdi, pravi list, da imajo nćvi nemški podmorski čelni ražen 4 tcrrednih cevi fc neki nov top, ki meče kro,?!e co 14 funtov. Glasom Reuterjevih poročil od nedelje pnnoči so imeli pri L!oyđu brezžične brzojavke, ki pravno, da so nemški podmorski čolni na francoski obali Kanala in v Biskaiskem za-livu zasledovali 5 angleških parnikov. Pružih poročii ni. -Standard- poroča, da 5e bo zvišala tovornina za rudo in za premca in da bodo vsTed te^a močno poskočile cene vse an^Ieške železne industri'e. torej tuđi cene za vojni materijal in tedje. Boj proti novrra nemškim podmorskim čolnora. London, 31. marca. (Kor. urad.) Morariški dopisnik -Timesa- piše: Ker so se v ancrleških vodah pokazali nodmorfki čolni z 20 vozlii hi-tresti, se pojavlja zepet vprasanje, kako ćctltl zadestna obrambna sredstva, Oboroženje ladij s +opovi se težko izvede, ker je število ladij preveliko in ker bi se tepovi ražen v vo dovju, kier preti nevarnosr, na dol-gem potovanju ne vporabljali. Tuđi primanjkuje moštva k topovom. Predlagani zistem, naj bi trgovinske ladje spremljile vojne ladje, bi pre-več omejeval prostest gibanja velikih trgovsk1"!! lađi i. Napad na podmorske čolnet poskus zadeti vanje, je najučinkovitejša obramba. Ker je pa pametneiše izcgibati se sploh podmorskih čolnov, če je to mogoče, bi bilo najboljše, če bi ladje Ie ponoči vozile one kratke proge, ki jih ogro-žajo podmorski oolni. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. Iz Ženeve poročajo: Po poroči-Iu »Journala« je od 1. marca vsled nevarnosti pred nemškimi p^dmor-skimi čolni od 45 francoskih paro-plovnih družb omejilo 17 svoj promet do 40^». , Iz Kolna poročaio: Z nizozemske meje poroča -Kolnische Zei-tung-: Kot dokaz, ćjl se je kliub N'sem zatrdilom z angleške strani o miru polastila anjrleške plovbe prava panika, je omeniti, da se je branil v nedeljo ar^leški parnik Lap-\vinp--r zapustiti pristanišče Ymuiden, ker ?e je poročalo o novih uspeh ih. nemških podmorskih čolnov. Ko v ponedeijek ni bilo slišati, da bi bil kak ansleški parnik od nemških podmorskih čolnov potopljen, je parn'k končno zapustil pristaniščf. V očigled potoritve parnika - fallabe , ki ie pnvrročila veliko razburienje med Anffleži, je važno, če se o^vetli po-ročiio lista ^Dailv Ne\vs^. K^.kor oh izbruhu vojne, ko 50 an^leski listi pisali, da so Nemci sicer strelia'i. a slaso zadeli, piše sedaj v istem tonu: Minuli teden so bile r?.mo tri anfle-ške tr^vske Ind je žrtve nemških podmorskih čolnov. v celem se je pa ix>to^i!n do sedsi 26 trRovskih ladij, v tem so v.Štete tuđi tri ladje, ki so jih potopile kri/arke in ena, ki je za-deb oh mino. V primeri z onimi 7400 !nd;ami, ki so dospele neposkctrn!«Ča, ?c to za čas petih ali Šestih tedncv, kar traja vojna s rodmorskimi čolni, zelo mni-hno stevilo. — To je ^afo-stna tolaž-ba, ki jo hočejo povećati fc s dej-stvom, ki jra je priobr.'b anjj!c?ka adrniralitcia, da so arprieske lađ;e potopile pet nemških podmorskih čolnov. To rarmerje se je. kakor dokazuje to obna^snje ?nj?'le^kih tr-jtovFV'h i"*dii. rni^o spr^T^prHo. London, 1. aprila. (Kot. urad.) Parnik Citv of Cnmbridge- iz G!asgowa, ki ie prišel v Liverpco], je sročal r»a zahodni anš'lefki obali nemški podmorski čoin. Kanitanu se je posrećilo s spretnim manevriranjem držati podmorski čoin pred svojim snredniim delem ter s tern prepreci ti. d.i bi izslrelil torpedo. Podmorski čoln pa je tadjo pol ure obstreljeval z rranatarni. Crlni in kaiute so bile porušene. Podmorski čoln je moral končno prenehati z napadom, ker je imel veter in morie proti sebi. Lcndor?. 31. marca. (Kor. urad.) K^r'or r^roča Reut^rev urad. je pri-rlul parnik »Dunedin« v Dublin. 18 ur %'d je /asledoval isti podmorski čoln, ki ?e potepi! parnik »Fallabo^. Ladja je hotela ^Failp.bo<^ podpiratl, je bi;3 pn sama zasbdovana. Londar?. 31. m^rza. (Kor. urad.) Tajnik društva kapitan trgovinsV'h ladij ie iz?avil, da ?o vsl-d petopitve r-rr'ka FalfaKi^ ka; :tani sklenili, misčev^ti smrt k^oitana -FalbbeT. Ksrrtani se trudijo, dobiti toprve. Neki ksriran pa je sr-ročil v društvu, da se ?e c^ozJaj še vedno za-storr truc^if, dohlti topove, London, !. cerila. (Kor. urnd.) Listi po7Pča;o: Neki crrški rarnik poroča. da se ie neki an?le?ki parnik s 7000 tonami 30 m'ij južno*7rjhodno ocj opkov Sciliv, nofopil. Posadka nr.n'ka se je re?i'a v re.silne čr.Ine. Wolffov urad prin^minja k temu: Iz ter:a paračib ni razvidno, če grre tu za kak parnik. 0 kater^m se je že PTnčafo. da je bi! včeraj torpedirars, ni: ?.•* l:ak nov stučai. Lo-don, 1. aprila. (Kor. urad.) -l^vfov Oa7etfe- n?z:mn:a, da se bo ome;"ifa plnvba v kanalu pri Yo\-kestonu in Portlardu. Uslavljcn nevtralni parnik. Tcufon, I. aprila. (Kor. urad.) Frarcoske !a(5:e, ki so stražile ob obali, so ustavi-e španski parnik ^Cullera-, ki je vozi! bombaž iz Va'enz'ie v Genovo. Bombaž so franeoske oblasti zaplenile. Nova ameriška nota. Iz Milana poročaio: Po porocilih listov iz New Yorka, je ameriška vlada poslala An^liji in Franciji novo noto, ki ne smatra zadnjih izjav obeh držav kot polnovrednc za priznanje efektivne blokade Nemčije in Avstro-Ogrske. • • • DelavFko gibanje na Anglcškein. London, 31. marca. (Kor. urad.) V včerajšnji konferenci med delcda-jalci in delavci industrije z bombaže-vino v Manchestru so se posestniki tvornic branili plaćati delavcem 10?r vojne ćoklađe, ker je ravno ta industrija zelo trpela vsled vojne in je delodajalcem otežkočeno delavce zadestno zaposliti. London, 31. marca. (Kor. urad.) V Liverpoolu je zasidranih 35 parnikov, ki vsled pomanjkanja prostora ne morejo svojega blaga izložiti, i r-govina s svežim sa:!jem. ki zaliteva ; takoišnjo izložitev blaga iz ladij, se ie morala vsled tega prestaviti v Manchester. m • Izdelovanje municije na Angfeskem la pijančevanje. »Times« govore v uvodniku o nezadostnem izdelovanju municije i ter pi^ejn: V&Jaski ustrej, ki ie bil s tolikim trudom scstavljen, je pripravljen začeti z de!o,n. ne razpoia-ga pa «, potrebnim materijalom. Razne ovire so se pokazale, tako. da produkcija nojema, namesto da bi se dvijraia. Glavni vzrok sta dve dej-stvi: Spori zaradi nlace vT industriji in pijančevanje. Druc^o z!o je večie, kakor prvo. ker ie konstantno čutiti. Iz opazk Llovd Georgcja se da sklepati, da se bo p^tonclo proti izto-čem in klubom radikalno. Ed:no sredstvo, v re^nici vplivati na dc-lavcc, b: bilo. ce bi se krosi. ki pri-d?jo \- peštev, za čas vojne prosto-voljno cdpovedali pitiu alkoholnih pijnč in rako da].?li vzrr'cd. Če pa bodo ti krogi še nnprej popiva!: v kln-bih in doma. bodo đclali delavci na CIydu in Tvnu isto. Iz Londona poroiaio: Krali Juri je piša! pismo Uovd Ccorgeju. v ka-tercni ni u fporoča. da se je kraljevska rodbina za čas vejne odpoveda-la pitju opojnih pij^č in da je bila izdana za vse člar.e in nast a vijence kraljevske^a dvora prepoved alkohola. P * NAPAD NA DARD4NELE. FoveJ'niki zavezr.iškepia hrnđov??* pred DsrdanelaKi? nišo C'Jhsi. \l Milana javTajo: Po atenskih porocilih je rorcklo posvetovanic zavezniških admiralov na otoku I empu jako burno. Francoski general d* Arrade je baje peudarjal, da ie do^edunja akcija končab s pGpcl.-.'m neu.-pehom, da pa je tuđi nacrt iskrcati čete neizvodljiv. Angieži pa *o 5e postavili na stalisće. da je treba izvesti akcijo ne glede na morebitne žrtve, uo konca in da ie že iz političnih vzrohov nemogoče opustiti forsiranje Hardanel. General d' Amr.de je rito jrrczil, da to rciložii povelj/r. o rad Izkrccva'nimi četami. Udeiezniki konference ?o se brez sklepa raz.šL General d' Amadc je dal svo.'e čete vkrcati ter jih poste! zopet v Egipt na';aj. Tuđi je sam cdpotoval. Dardanelska akcija se torej za-cvkTut ne bo radaljevala. oziroma obstrcijevar?jc ima Ie formalen značaj. Vrhu vsega se ie trojni sporazum radi carigrajskesa vprsšanja spri. Francija in Ancrlija ne akcentirati tozađevnih ruskih zahtev- • m m Ufpehi aovegz aepada. MrJsn, I. a^ri'a. -Iralia ■ javlja: Tuđi cba zadnja peskusa obnoviti o-")streljevan?c Dardarcl sta se por;e-srečila. Dve zavezniški vojni ladjl ste težko poškodovani. Novi v poklici v Srbiji. Budimpešta, 1. aprila. *>Az Est -poroča: Srbija je poklicala Ietnik 1916. pod orožje. Denionstraciia v Arenah. Iz Aten poročajo: Ko so se po-vedorn obletnice smrti kralja Jura podali kralj Konstantin in novi ministri k žalni božji službi, so priredili pristaši bivšega min. pređsednika Venizelosa hrupno demonstracijo. Kra'ia ie sprejcla množica z molkcm, nove ministre je obkladala z raznimi zasmehljivirni priimki in tuđi nem-ške^a poslanika ie žalila s protinem-škimi klici. Ko pa se je pojavil Veni-zelos. £:a ie Ijiidslvo pozdravilo z bur-ninii ovacijami. Atenski politični kro-s:i ne pripisujejo tej demonstraciji ni-kakega večje^a pomena, ter so mne-nja, da gre Ie za spretno aranžirano pnreditev Venizelosovih pristašev ne pa za spontani izraz lavnega mnenja. * Sofijski o'očšnski svet razpuščen. Sofija, I. aprila. 5ti pri o skrb i begucev. — Imenovanja v srmsći. Za po-ročnika s činem od 1. novembra 1. 1. sta imenovana. Josip M u d o v e r -n i k in Herman P e č n i k. Praror-ščak don:obranskesa polka št. 20 Franc Lešnik je imenovan s I. n:arcem t. 1. za poročnika. Crno-vojni.ški rorečnik Viijem Legat je unenovan za črnovojni^kega nad-poročnika. — Odlikovani Slovenci. Srebrno hrabrr-stno svetinjo 1. razreda so đonili: četovodja 3. domobr. polka Avgust Skarlin ter stabni vodja Ivan Lcgar:_ računski podcastnik 1. vrste .Toslp Skerl. četovodje Anton Gižent, Aiiliael Turič. Mihael Pišljar, Peter Franko ter korporal Ivan Kambič 27. domehr. po'ka ter orežniska pod-stražnojstra Martin Mazak in Karei Vrečko. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: infanterista domobr. polka št. 4. Ignacij Sveti in Andrej \*ečnik, orožnićar Tomaž Ježovnik; korporal Karei Marinšek in nadogniičar Rudolf Seljak 22. domobr. havbične divizije; štabni narednik Anton Merkur;, orožničar Lu-dovik Iskra, četovodje Viijem Krajc, Vinko Marinče. Makso Fajdiga. Rudolf .Babnik; korrorali Karei Eržiš-nik, Vinko Terček, Alojzij Erjavec, Josip Mirtič, Anton Jeglič; pGddeset-nik Josip Šušteršič ter infanteristi J. Štebe, Ivan Slamič, Franc Guštin, Jakob Lavrič, Ivan Bevk. Jakob Čop. Valentin Česen. Josip Hočevar, \vp\i Bahnik, oficirski sluga Ivan Fanin in voditelj Anton Smrekar domobr. polka št. 27. — Ve;no odlikovanje. Najvišie pohvalno priznanje za hrabrost pred sovražnlkom je preie! nadporocnik v rezervi 4. bos.-herceg. pespolka Miroslav Senekovič, konceptni praktikant pri okrajnem giavarstvu v Postojni in sin vladnega svetnika in pređsednika C. M. družbe Andreja Senekoviča. — Pogrešan! vojaki. Pogreša se infanterist 17. psšpolka, 3. marš-kompanija, vojna pošta 201, Janez K o b a 1 iz Idrije. Zadnjikrat je pisal s Poljskoga dne 23. avsaista 1914. Ako bi kak njegov tovariš kaj vedel o njen?, nni to sporoči njegovi ženi Berti K o b a I v Jdriji, Ornpa št. 588. — Potresa se od 25. oktobra Janez Kerštajn. vojak 17. pespolka, 1, poljske stotnije. vojna pošta 32, doma iz Radeč na Gorenjskem. Vse poizvedbe po njem so bile doslei brez uspeha. Tovariši, komur je kaj zna-nega o njem, naj blagcovo'ijo netran-kovano sporočiti na šolsko vodstvo Rateče, Oorenjsko. — Pojjreša sa že od novembra rneseca vojak Peter Brumen. de-želnobrambne^a polka št. 26., strojnih pusk oddelek št. 3., zadnja pošta je bila sr. 4S. — Kdor bi kaj vedel o njem, se prijazno prosi, naj poroča na naslov: Marija Brumen, Mekot-njak, pošta Ljutomer, Štajersko. — Seznam izgub št. 150 z dne 27. msrca izkaznie te-le častnike bosansko - hercegovskega pehotnega peka št. 2: rez. praporščak Fran Gorečan, vjet; rez. poročnik Ignacij Grandovec, roj. I. 1855., mrtev major Josip Jer as, vjet; rez. praporščak Fran K a v č i č, ranjen, in rez. praporščak Svetek, vjet. — S severnega bojišča. Vsem prijateljem in znancem želimo s severnega bojisča srečne in vesele velikcnrčne praznike. V irnenu vse; fantov 17. pespolka: četovodja Mr tevž M a r i n č i č korporal Leopo1 V a I e n č i č, korporal Ivan V o I č i č. desetnik Martin Šest, dest' nik Henrik K I a n š e k in inianteri Ferdinand Urabec 74. Stcr f3LUVCNSK1 NAKULT, Une 2 aprila 1^*5. Stran 3* — Omejiiev prodajanja žganja vojasivu. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je odredila, da imetniki. za-kupniki in namestniki gostilniških in krčmarskih obratov v Ljubljani t I hotelov, gostiln. kavani, slaščičarn. žganjarn, izkuhov in trgovin, kl so v pojesti koncesije za žganieroč ali na drobao predsjo žganih opojnih pljač, od sedaj naprej teh pijač ne smejo predajati po 5. poj>oldne osebam obo-rožene sile (vojaštvu) vštevši tud! šarže in enoletne prostovoijce. Pro-oaianje drugih pi>č in jedil vojakom, kakor tuđi žganjetočev vobce. ostane neizpremenjeno. Tozadevni pre-stopki se bodo najstrožje kazmnaJi. — Prodaja kronipirja na magi-I sfratu. Na naše objavljenje, da je na-I ručeni krompir dospe! na magistrat so včerai in n/edvceraišnjem prišle poni vse stranke, ki so ga narocile. Ker je bilo krompirja naročenega več, kakor ga je Mio za sedai pcsla-uzga. se je odredilo, da sa za enkrat I d^bi vsak uaročnik Ic po eno vrečo. Krompir se je oddajal, da ni bilo pre-nuđega pritiska, strankam po števil-kah in je bilo oddanega 270 vreč. Novo pošiljatev naznanimo ter ob-enem opozarjamo stranke, ki so za prvo silo že dobile po eno vrećo, da-siravno so ga imele naroč?ieg;a več, da pridejo sedaj na vrsto one. ki fmajo že tuđi naročenega. pa ga še r!:-o dobile. Nadalje se opozanajo še one stranke, ki bi krompir rade imele, da naj ga pridejo naročit, ker se tim sicer ne rr.ore jamčiti, da ga dobe. Kakovost sedanje pošiljatve se snioŠno hvali. — Premog za vojnooskrbovalne nani&ne. VsJed odloka c. kr. mini-strstvu za notranje zadeve z dne 4. marca 1915, šr. 7152, se razglaša. da ie bita z ministrsko naredbo z dne ZJ. decembra 1914. št. 47M9, objavljena prostost tovornine za hrezpbč-no v vojne oskrbovalne svrhe pre-P^sčcni nremo^ veljavna 5aroo za Mnč:-*?. da se J3 premog in natura ća-roval, ne pa tuđi tedai, ce je bil pre-reog iz nabranih denarnih sredstev rabavljer*. — Špek'jiacij^ke kupčije z ietoš-cio žetvUo prepovedane. Potreba, da se donos žetve leta 1915. na vsak ?!ačin zarigura splošnosti, zshteva. da se omeje gotove pravnekupeijske raredbe, ki se tičejo prihodnje žetve. Z naredbo, ki je bila izdana na pod-!agi cesarjeve odredbe z dne 10. oktobra 19M in ki je bila druies cbjav-fiena v državnem zakoniku in v »\Vierier Zeitung • 5e prepovedbie_;o ;n kct neveliavni czifačujefo takozvani kupi na tip t. j. kuoiti vso 1 o-dečo žetev vprck ki se tičeto polje-delskih preduktov vseh vrst, ražen sadja in vina. Ce se že v normalrsih razmerah skoro ne more takim kup-čijam priznavati upravičz-nega go-?ncd?rskega interesa, tedaj se mora v sedanjem Času za tem stremili, da ?s donos prihodnje žetve kar najbolje zveča in da se đe!a preti takim špckulacijskim kupčijam s tem. da se fin srleh prepove. Take pretprodaje ne spadalo pod prepoved terminske kupčije, ker kaže vsaka no-sarrezna kupčija, vsled pri tem stor-ienih degovorov, poseben značaj in ker se izpolnijo samo z odračuriom, rnarveč z dobavo in prevz^tjem. Take kupčije bi bile v sedaniem času nevarnast za splcšnost. ki se mora preprečiti. Učirkujejo na to, da se cene vzdrže in bi se trrej ne znižale današnje vi^cke ccn*. Tud* bi se odvajalo žito iz cnih krajev, kjer bi se ga v slučaju potrebe moglo vzeti v korist splošnosti. S prepovedjo šp--kulctivnih predpro-Jaj nove žetve se pospešuje delovanje vojnejra prn-metnega zavoda za žito zi slučai. če b; se izkszafo kot potrerno. temu zavodu izročiii tuđi razdelitcv nove žetve. Strcfcovniaki iz žitne trgovine in mlinske industrije izjavliajo, da si more promet irrmcgrede pomagati tuđi nrez teh kupčij. Za zdaj zado-šča, prepovedati zakone o trRovin-skopravnih dobavah do 1. jultia. — Ta odredba veija le za poljedelske pridelke inozemstva. In r.redvsem ne srne biti nobene zapreke, da bi se vnaprej kupovali pridelki ogrske žetve. Voj3Ška uprava in voino-žitna uprava sta izvzeta \z te nrepo-vedi. Da bo ta prepovei tem učinko-vitejša, se bo vrcfibljala tuđi kazen, ki jo dovoijuje zgoraj imenovana ce-sarsk.i odredba, in ima naredba kot taka vzvratno moč. — Dariia ) Rdečesnu Križu<. Selski svetnik /i'akelj 6 K kot veliko-nočni dar; učitelj U. Konjar v Motni-ku zbirko šolskih otrok 23 K 70 v; župnik P. Hugolin Sattner nadaljno zbirko v znesku 67 K 44 v; selsko vodstvo v Moravčah zbirko 47 K 63 v. Mesto vencev so darovali »Rćečemu križu«: ga. Beti pl. La-sehan, soproga dvornega svetnika za umrlo gdč. Laurin 10 K; gdč. rrohlich za umrli gđč. Schulz in Laurin 30 K; Iovsko društvo za Kran.'sko za umrlega dvornega svet— Oneretnt veCer >»i"*ialega gle- I Uaiibtatt. Gostovanje gdč. Stefke Le- pnsove. mlade subrete tržaskega gledališca, ki nastopi Veliknnočni ponedeljek na odru -»Malega gledali-sca.- prvi pot pred Ijuhljanskim oh-cinstvorn. Mlada umetnica je bila d\ e leti opora tržaške operete in opere, in letos je izpopolnjevala svoje studije na Dunaiu. Gospa Marija Per&lo-va, operna pevka; nam je Ijuhka znanka in umetnica, ki jo vemo čis-lati. Pole^r veselih tock je vzela v svoj ^-poreci Človeka nikar , ki je svojedobno na Matičnem koncertu že!a velikanski uspeh. Gdč. Vera Da-nilova. tretja \- tercetu, poje kuplete. Pri klavir ju znani nadebudni s. V. Biziak. Vodstvo .Malega gledalisčat je nač storilo vse, da bo večer pri sedanjih razmerah ča^ten. Rendes-zvous — ijrra treh igralcev — spisa! pl. Zeska. d\orni icrralec, Prevnd od Milan Skrbinška. režijo vodi Danilo in izvirna igra -A'ražja divizija--, pnl akta. spisala po neki ideji Potnik in Danilo, zaključi nperetni večer. — Dobrodel-5 koncert, ki sra je nameravala prirediti -Cilasbena Matica dne S. aprila, se bo vrril dne 10. aprna (v sobot.i). V nedeljo, dne 11. aprila, bo pa javna produkcija gojencev in goienk glasbene šoie, da se merejo prepričati st-irsi in ob-C*:nstvo o napredku pouka. — Knjižfl'ca Go^odars^esa na-predicv'a dnistva za jencjiskotiski okrai je jutri, v soboto, odprta od 1. r-opoldne ćo 9. zveč;?r, v nedeljo do-poldne ni knjižnice, p:ič pa posluje na velikonecr!: ronedeliek <~*3 10. do 12. U"e c"or>c!c?ne. Kniižrsica ie nasia-nj-ra na Vož3r*iien po^i ft. 2 (kn;i- K'arJovške cs«te) in ss knjige i^posc-jnio vsakrmur. — Javora knjižnica n^s~crlsr-?kega »n fz^rn^^vaireja družim zs dvorski o!-:ra% Pred Izričem št. 3, nasproti Vsrčana, bo zatvc-r'ena na velikonočno neds!;^, poslovala ra bc-de na velikonočr' pcredrVfk cd 10. do \2. ure dcpciJtv* icr dc«e3 I« — Občfii zh©r ^Pcdpor^e^a m rravovarstvensvs društva državnih u*iužbe-icev za Ivrsni?ko« se vrri v torek. dne 6. apri!a ob S. zvecer v c ruši veni sobi Sv. Jakoba trs? št. 9. Dnevni red po § 10. društvenih pravi!. Tovarisi elani se napro5?jo, da se občne^ra zhera ?iy;wrro udelefe. — V Liubii&rl je umri gosved Oicn S c li m i d r. uradrrik kreditne ga zavoda v Ljab!fsni. po daijšem bolehirijo. Na«6* s^falje! — Strcianje z rnožn^rjl o vc!i-konočnih praznilklb je, kakor pero-čajo nemški listi, uradno strogo rre-povedano. V vevlki ra^Ii'nhi ^e ;e začelo včera? zore: dehti, sfveda v orneie-nern nr-^i. in ;e zapo-Ienih k^kih sto delavcev. Umri }~ v Neveni rr»e?vu kanonik rranc Spen'aJ v c aro--i 69 -et. Društvo za ctrojko varstvo in mlađim-lio skrb v sodrsci okraju Idrija priredi dne 1S. aprila ob pol 9. v zem:]ekr»i;žr?em uradii idrijske^a sodišča svo.i občni zbor za leto 1914 z običajnim odborovim poročilom, h k^erernu ^e vijudno vabijo društveni člani. Iz rt>3ine službe. Tr&ovski mi-nister je imeroval poštrsega praicti-kanta Petrtt Marcha v Maribora za. postre^a a-virt^rita. Štajersko učlieSJsfvo v vojfki. Kakor poročaio graški listi, služi sedaj pri vojakih 7il učiteljev iz f^ta-:erske in sicer 4*9 \z nemških in 222 \z slovenskih šolskih okrajev. Od ne:r^kih tzčiteliev jih je padin doo raz-delili za preskrbovanje prebivalstva s kru.snimi li.slej 20, vjetih je do .70. ranjenih do 50. — Uporaba vojnih v j 11 n i k o v na S t a i e r s k e m. V Murzzuschla-gu hode delalo 200 ruskih vjemiknv vodovod; v Gradcu jih rabijo v usnjarni Rieckh in pri stavbenem podjetju Kustacchio. — Iz \ r a n -s k e g a. Zaprli so posestnico Jožefi-no Suster, ker je osum-jena, da si je ?*rna zažgala hiso. Hotela srj je na ta način nad svojiini upniki znojiti, ker so jo hi:do tirjali. — I 2 S I o v. Bistrice. V r^koj je stopil davčni i-adn^krbnik \?. Morak. — Iz Oa-berja pri Celju. Delavec Greil si yj prereza! z britvijo žvt na vratu in ,-okah. Spravili so g*a nszavcstnega v bcini.šnico. V imc»!k tržašklh cdvcr"?k&v je vpis.in odvetnik dr. Žiga Vodu-s c k v Trstu, via Ciserma 15. Dobrcrfpik r.Dnjžfce ?v. Cifi!a In Metoda*. Na Prc^-rku pri Ti.stu so v petek 2ti. marca pokopali vrlega narodnjaka Frana Šemica. Pokojnik je ril tihe&ii rn-?Čaja. v u^rrdnem osiru pa je bil trd k^kor skaia. Zivel je skromno in varčno, za nr.rcdns namenr pa je imel vsikdar odprto srce in cdprte roke. Bil je član raznih narodnih ćLT\ištc\\ ki jm ;c rodpiral z modrim: na^veti in z izdatnimi pri-spevki. Živo njeg:o\ o narodno mišljenje kaže tuđi njegovi oporoka. S^n-rczU je rsmreč podružnici »Dražbe sv. Clnla in MetodaObzoru.« po-sne'i vest, da so iz neke zagrebške bolnice prepeljali domov v Trst s!o-ven'^k*p:a enoleinega prostovoljca Rijdclfa M a r i: z z o . ker je vsied r?,n bale popolnorna oslcpel. K^kor nam sec'aj peroča^o iz Trsta, Je »Ob-zorjeva- vest neutemeljena. Rudolf Maruzza je namreč še većino v bolnici milosrdnih sestara v Zagrebu in — kar je slavno — ni 5ler\ kar z ra-đostio belezimo. Tr;*ov?ka \n obrisia zbornica v Splitu. Za predsednika trgovske in obrtne zbornice v Splitu v Dalmaciji je b:l iz\T)!jen P. K a t a I i n i ć , za pedpredsednika pa dr. E. Grgi ć. V ZaRrefcu so osnovali hrvatski odbor za nabiranje prispevkov za turski Rdeči polumesec% Na čelu tega odbora ie grof .Mađar Jankovich. Hrvatski poslarec pl. Hrvoj. glavni urednik bivšega glavnega glasila St^rčevićeve stranke prava -Hrvata* dementuje v ->Agrarner Tagblattu<^ vest frankovske -Hrvatske-, kak^r da je imela njegova stranka namen združiti svoje glasilo »Hrvat-* s ^Hrvatskim Pokretom-*, organom hrvatske neodvisne stranke, ter označuje to vest kot političen manever. Vlomi v Ljubljani. V noči od oi. marca na 1. apri! so dosectai se neznani vlornilci vlomili v trafiko pri prehodu Južne železnice v Latter-mannovem drevoredu in odnesli za kakih 100 K raznih tobacnih vrst in specijalitet. Okrog polnoči je opazil železniški čuvaj viom in ga naznanil policiji. V prejsiijih nočeh so najbrže isti vlomilci vlomili v hotel ^Tivoli % r.Beilevue-- in v gostilno na Spod-njem Rožniku. Poskusili so tuđi vlo-miti v Zajčevo barako pri dirkališču, a so biti prepodeni. O preurznih vlo-milcih do sedai še nimajo sledu. Zgufcljene stvari v času od 2i. do 31. marca 1915, prijavljene pri po-licijskem ravnateljstvu: 1 nov telov-nik \z črnega blaga, 1 zlat obesek z rnonogramom in napisom >ora pro nobis!:em ravrjateHrUvu: I crna podolga-^ta denarnica z2K in 1 medaljonom, 1 rujava kežuhasta kapa. 1 raztrgan 2kron>;ki bankovec. 1 srebrna damska ura, zapestiiica. 1 črra denarnica z 2 H in roznini vencem. 14 K v bankovcih, 1 dežnik, 1 škornj. nai-den dne 19. marca t. 1., 1 dežnik v palici. Bazne stvari. * Žrtev vcine, FJo statistiku ki jo je izdelalo med narodno društvo Ruečega križa v Ženevi. ie paclln v vojni do 31. decembra 1914. 2.3,39.000 mož, števiio ranjenih in boinih pa znaša za isti čas 4,0-Wi0i». * Največja vojaska bolnica sveta fco sta:a v čeških Parciiifcicaii. Rolni-ca sestoji iz 198 paviljonov. v kaicrili je naMavijenih ^/0 z-Jravnikov in ^00 5luzabT!ikov rer r-^-"-';'-r'-. Bolničkih strežnic ima bolnica nad 1000. Ravr.oKar so tio^ia.Mi /**. ^ pa\'iljonc in bolnica bo 5kornj i.rroče-na svojemu na meni?. * Foročja iz itaiijc, ki \\\\ rri-iavljajo nenjški listi, na.-:nar.iajo, da so se zgodili raziični izgredi. V Milanu so :-c intervencijonisti ;n nevtrali-sti opetovano stepli. Ruvalo se je več tisoč Tuđi in po!eg ornžr.ikov je morala posredovati še kavalerija, da je ntstal red. — V Ginosi blizu Tarenra pa so nastali izgredi zaradi poinanj-kanj^ inokc. Mr-ožica je r.apadla on-dotni mlin. razbila strojc, odn'.'sla za 15.000 lir moke in otrobov ter konč-p.n še vlomila v blagajno in ukradla ć2.nr») lir. Na vojake, ki so hoteli napraviti mir. se je mrožka navalila s kamni. c Češka >;Matica tivoifh:', ki ima v Ćehih iste clljc kakor Družba sv. Cirila in Metoda v Slovencih, je inie!a leta 1914. cohadkov S32.S92 K, srrnskov ra K!46.099 Fx, torej pri-nianjkl;a>a 313.117 kron. Za sole ie izdala 7i6,nC0 K. za šolske podpr-rc pa 53.000 K. Matjca je \ zdržcvnla 60 ljudskih sol na Českem. 13 na Mo-ravskem in !1 v Sleziii, gimnazijo v Orlovi in žensko obrtno solo v Pra-chaticalT. Podpirala 45 sol na Ce-šksm, 2\ na Moravskem in 11 v Š!e-ziji. Te sole je cbiskovalo 15.000 otrok. Češki listi £o nabrali za Matico v cei em 2o.9i.~ K. :: O mesto X. Senat dui-ajskega dežclnerra sodišča se je pečal nedavno s težbo i-olicitatorjeve žem tmi-lie M., ki zanreva od znanega dunaj-skega kirurga odskodnir-o 12.&51 K in prcej visoko rento. Tožiteljica na-vaja, da se je obrnila na toženega kirurga radi svciih — bog'u bodi po-teženo — X-ncg. Zdravnik jo je najprvo operiraj, jo nato več tednov inasiral in končno poslal v toplice. Tcda po?!edice r.jegovecra zdravtie-nja ?o bile strašne: noge so sicer crrastiie črko X, zaljubile pa so se v črko O tako hudo, da sospa Emilija niti dobro h.'iditi vrč nz mare. Šla je k svojemu profescr]u ter mu tožila svojo bcL Trdosrčni clovek pa se ji je odrezal: • Zakaj ste pa silili k operaciji?^ in ji nasvetoval — naj se da še enkrat operirati. Sedai se je zatekli gospa Fmiiija k sodisči:. Toda to ji ni moglo zapisati želiene medicine, zavrnilo je njeno tožbo. češ, kirurgu se rc da očitati nič^sar kaz-njivega. * Przemy5!5k? fcankoves. \? glavnega stana srno izvedeli. da je dal pr;:emyslski poveljnik pred predajo trdnjave uničiti za več milijonov ban-kovcev. Izrecno se nam je povedalo, da gre le za bankovce. ki so bili last vojaske, ozir. državne uprave, ne pa za papirnati denar posameznih privatnih oseb. To razliko poudarjati je važno, kadar odgovarjamo na vpra^anje: Kaka škoda je nastala vsled uničenja nrzemvslskih milijonov? Odgovor je popolnoma edno-sraven: nobena. Država si bo dala v Przemvslu uničene bankovce kratkim potom od avstro - ogrske banke nadomestiti z drugimi. ČI. S8. našega bančnega statuta določa namreč, da zapade vrednost ozir. \\sota vpokli-canih pa ne prezentiranih bankovcev v prosneH državni blagajni. Ker so bili uničeni banovci itak državna post1 st in ker na sebi papirnati denar ne reprezentira nikake vrednosti, je jasno, da ne bodeta imela niti banka, niti država nikake škode. Uničeni pa-pir ji se bodo ed-iostavno nudome^tili z novo natiskanimi. Drugače je seve-da z bankovci v privatni posesti. Uni-čenie teh bankovcev bi pomenjalo za Iastnike efekti\-no izgubo na njih naznačene vsote, ki bi pri poznejšem vpoklicanju sedaj veljavne emisije propadla v prospeh državne blagajne. Amortizirati pa se bankovci ne dajo. Brzome! poreci!!. Delo podmorskih čolnov. Lcrdon, 1. aprila. (Kor. urad.) Kfiitcric1-.* i:rau iavlia: Neki rcjinor-t-ki čoln je pri Beache Meadu v ce- ra] brez poprejšnjega svarila torpedira! iz riavra plujoči parnik 'Em-ma~. Ladja se ]e takoi potopila. Iz-med 10 moz nosadke ie tttonilo 17 London. 1. aprila. (Kor. uradJ F^cuterlev biro javlja: Torpedirani parnik Crane of Častile - je bila na potu iz Ne\v!und!anda v Ha\'re. Na-tvorien je bil z živinsko krmo. Ko se ie pojavi! podmorski čnln. je kapitan po7,val proslov :!ice kot I;!:rjač.j, zakaj kftajski kurjaci so bili tako prestrašeni, da nišo bili sposobni za no-beno delo. Kj.pitan se ie nadeja!. da bo vtekel podiTiorskemu čointL Toda po tričetrčurnem zaslcdlovaniu je strci zadel kajuto in noveljnikov mo-stiček. Posadki je Mio dano pol ure časa, da zapusti iadjo. .Mornarji so se resili po šesturnem vesljanju. Nemci 50 raMli clve uri, predno sr> parnik .s srreli potopili. Podmorski Coln, hi je potopil Iadjo, je bil V 25. Parnik je vozi! kvečjemu \2 voz lov. Čsstnik na podmorskom čolnu je za-klical Aii^Icžem. da ie tekom 4 dm potepil 7 ladij. Knnilar ceni brzino podmorske ladje na 17 voziov. Ko je posadka zapustila Iadjo. je bil danski parnik Finlandia ■ v blizini, ki je mornarje sprej^l na krov. Vojna v zraku. Mu&hefrn, 1. aprila. (Kor. nrad.) Danes ob pol 6. zvečer se je pojavil nad mestem sovražni zrakoplov ler vr;.;cl bombo, ki ic povzročila neznatno škodo. Neaenburg na Rei??, 1. aprila. (Pv'or. urad.) Ob 7. zvečer je letel nad mestom sovražen letalec Vrgel je dve bombi, ki ste napavili samo ne-bistveno d-daijii v birieri proti Armentieresu-liazebroucku. V obeh mestih je bil alarm in pogasniii so vse luci. Nefns.ki lr. iraneoski letalcl. Pariz, 31. marca. (Kor. urad.) -Temps: poroča iz Betnuna: Neki nemški ieralec je metal bombe na Essex, ki r»a so provzročile samo iTiaterijamo škodo. Neki iraneoski le-talec se je dvignil v okolici ?'au-beuge in konstatirah da so v tej okolici vsi mostovi zopet popr-ivijeni. Pariz, 31. marca. CKor. urad.) V noči od sobote na nedeljo so je moral neki nemški ietalec. ki je plul v smeri proti St. Omerju vsled nnsropa naših letalcev vrniti. Gorenivkin predsednik ruske^a finančnega sveta. Petro^rad, 1. aprila. (Kor. urad.) Predseđnik državnega sveta Gore-mvkin je bil imenovan na me sto umrle.q;a grofa VV'itteja za predsed-nika tinančnega sveta. Boj? v Indiji. SiirJ«, 1. aprila. (Kor. urad) Uradni kemunike z dne 30. marca pravi: Armada, ki so io cenili na 10.H00 mož in ki ie obstojala iz do-mačinov, večinoma ljudi iz plemenii Zadrau. se je pred kratkim zbrala % ramenom, napasti Tochi pri Miran-ski. E>v-a škadrona kavalerije, gorska artiljerija in dva polka domači-nov z milico iz Severnega Waziri-stana se napadli sovražnika dne 26. inarca. Sovražnik je imel okoli 200 mrtvih in 300 ranjenih. Sovražnika so pognali čez administrativno me]o indijske države. Na poizvedovalnem pohodu, ki so ga napravili 27. marca, nišo našli nobenega ranjenca. Darila. Zasilni rezervni bolnici št. 2. v LJubUani (iSt. Jakobska šola, šolski kuratorij, II. mestna deška ljudska Šola in I. drž. gimnazija) došla darila: Ga. Koprivec, mesarjeva soproga, Ljubljana. 4 K; ga. Iva Lenče, 4 K; ga. T. Ornan, učiteljica. Begunje na Gorenjskem, zbirka Šolskih otrok, 75 jaje, maslo in sadie; učenke Št. Jakobske šo!e v Ljubljani, 12 srajc, 12 parov spodnjih hlač, 7 parov noga vic; za priboljske pri hrani nabraii sta gdč. Vida Mallvjeva in gdč. Toni pl. Wurzbach 284 K, katere so darovali veletržec Jos. Lenče, 10 K; zo-bar O. Sevdl, 10 K: dr. Praunseis, 10 K: trgovka Jos. Č-.iden, 10 K; tr-govec Schwentner 5 K; trgovec Dečman. 10 K; trgovec Magdić, 5 K; trgovec Stacul, 1 kg masla, bisquit; trgovec Kette. 5 K; dr. Furlan, 20 K; dr. M. Pire, 5 K; dr. Fettich, 2 K; notar Plantan. 5 K; veletržec Kollmann, 20 K; dr. A^man, 2 K; neimenovan 2 K; tovarnar Mally Fr„ 20 K; trgovec Samec, 5 K; trgovec Persche, 10 K; trgovec Frisch, 5 K; trg. Sehneider Ck Verovsek, 5 K; dr. Lav-rcr.čič, 2 K; dr. Majaron, 10 K; trg. Mattbuan. 5 K; notar A. Galle, o Ki Stran 4. .SLOVENSKI NA*OD-, tfiie 2. aprila 1915. 74. štev. dr. I. Tertnik, 2 K; M. dr. Svi*!|eva, 2 K; Lorant Pavla. 2 K; dr. Triller, 10 K; dr. Novak, 5 K; ravnateljeva sopr. Karla Ciuha, 2 K; veltrž. Knez. 10K;N. N., 2K; N. N., 2 K; Detter. 2 K; trg. Adela Skabrne, 10 K; lek. sopr. M. pl. Trnkćczv, Ift K; dr. T. Demšar, 10 K; droserist Kane, 10 K; dr. Zbasnik, 5 K: trprovec Jelačin M., 2 K: Toni pl. Wurzbach, 10 K; £a. profesor Belarjeva blago ?a 6 zdrav-niskih halj in steklene plešče: slavni ieželni odbor kranjski pa posije te-rfensko po ca. 80 1 vina: uredništva ljubljanskih kot tujih listov pa pošilja-jo v razvedrilo svojim rojakom liste. Vodstvo imenovar.erra zavoda se imenom hvaležnih ranjencev in bol-nikov kar naiprisrčneie zahvaljuje vsem darovalcem naznačenih dsrov in se slavnernu dobrosrčnemu občin--stvu tuđi v naprej toplo priporoča. Umrli so v LiubFani: Dne 30. marca: Uršula Stroja*, 70 let, Radeckeera cesta 9. — Ivan Suštar, bivši delavec-hirahe, 71 let, Radeckega četa št. 9. - Dne 31. marca: Marija Mejse, zasebnica. 71 let. Hrenova ulica 14. — Branislav Oorcnc. rejenec, 2* mesecev. Poljska cesta 17. — Ivana Bonač, rokovičarica. r>? l»t. Karlov-sTca cesta 7. — Anton Kovač, n i i 1 1. 2. pop.' 741 6 j 6*7 ; si. svzh. Jdel. iasno „ 9.acv. 1 742 0 43j . i oblačno 2. |7. zj. 741 2 20: „ \ ^rponii vceraisna em^erariira h «>, norm. 6 9. Padavina v 2\ urah mm 0*0. Kuverte s firmo! nNarodaa tlskama**. I Pr od a jal ka I i££e sluibo v t^ovini modne ter konfekcijske ?troke za dsTie Ima 1f»letno prakso in tobm izpričevala NaMop sužbe s 15 aprilom pvent. tddi rtkoi. U?tr»2eno bi bil© kje na Sts erskem «'i Pri^erskem. Priiazne ponudbe na upnvn. »^l^v. Nar«d*c red Šifro „Poštena proii|alka St. 512". Znamka z» odtovor. 812 Odgovor. Od moirra rcera gospoda F r a ■ e a Jurca. crlppo5e«tnika, tovarnarja in tr-ffovea v Pc stojni, po časo^isih obiav-1 ena »er>»^?;(* ^trank ftrjjovcpv in 50- •t ir.-r.wv) v L ubija ;.**— Ponu-!be L tiblJar«, ^^vni pošf?!t — Poštni predal ž!ev. 149. s\o Kupim dobro obranjeno novega sistema. 784 Pot)u^ - m Karei Kovač, Starih**? pri Rakeku. WzELEZKA7Q VINOSKIHOŠL Wekar^3 PICCOLhja fl jft vLjjbljsnl H Vsebufp nsvetfeno v mn?I:no tele za. r /™^^^ — «8rj? pri sličnih tnr:h malokda.fr 1 staklenica 2 kreni, St. 4961. b34 Mrstze npve za Bežlgračem, v Spoffnji Eiški In za đr59VETm kolodvorom se ođdado celmovitim Ifnbljansklm rodblnzzr sa leti 19i5 izs 19!6 brezplačso isosoaia ^ aa|em. Sflos- r He'^tira nz to, na] se zgl?sl do so?3Oie opoldno pH mzstnejci magistrate; priglašesfm pa se fe oglasiti v torek, dno 6. aprila 1915 ob 9. uri dopoldse na njivi za Bežlgrađons9 kfer 89 Jlm odkaie o posameznl bosi fn r?znlase ?iocto^, Mestn! magistrat v LjuMjaiil, dne 1. aprila 1915. St 4962. S35 V četr't5k, dno 8. aprila 1915 ob 9. uri dopolđne se vrši ob Malem ^rabnu In za nfivo ob Vodovodni cesti In nflvica za smodnišnlco. Zbiraiišče naj*mmkov na njivah ob Milem ^rabnu. IVBestni magisirai ljubljanski^ dne 1 aprila 1915. Št. 4988. ^^ 849 Vsled raspisa c kr. deželne vlade z dne 29. marca lf*15. štev. 6560, prepoveduje pođpisani mestni maori6tr«it na podstavi dol Čila § 54. obrtnega reda vsem imetnikom gnstilniških in kr'marskih obrtov v Liubljani, to le h^telov, o^ostiln, kavani, s!*s"ičara, žgan'arn, iz-kubov, trgovin itd., ki so sploh v posesti koucesije za žganjvtoč al* za nadrobno prodajo žganih opojnih pijad, vsako točenjd ž^anib opojnih pifač osebam oborožene sile (vojakom), vštevši šarže in euo-letne prostovoljce, po 5. uri popoldne. Tnuradni razmasi z dne 17. oktobra 19(4. ^t. 19,^70. z dne 4 novembra 1914, St 30 498 in z dne 19 januarja 1915, £t. 905, zadesaioč dajanja pijač in jedil vojakom ter nreditev* žg^njetoča v obče, estanejo neizpremenjeni. Za to^no izpolnievanje tep^a ukaza, ki s! >;->a z dnem 2, aprila 1915 v veljavo, so doticani imetelji obrtov (;.. i^ijmiki, rame-tuiki), esebno odgovorni in imajo za slučaj neposlušnosti pričakovati uaj-strožjep:a tr-enovanja. Mestni magistrat Ifublja&sisi, dne 1. aprila 1915. Krasne vdikonočne 0**3™^ . naprej razglednice priporoćm :: ma rij a tićar :: LJUBLJANA, Sr. Petra cesta 26, Selenburgova ulica I. 674 2a vojašivo, šport 1.1 d. frpe^no obutev priporoča špedjulna trgovina eevljev ^ngh • Aova/z - Ljubbana. Naznanilo. ObveŠČamo svoje p. n. naroČnike, da smo za-rarfi nepreatane^a dvi^anja cen za vse suruvine, za-v(fjnino in dvi^anja delavskih plač ter izdelovalnih frtroskov primorani & 1. aprilom zvišati ceno razku-ževalucga sredstva W I? Steklenica s 100 grami stane namesto 80 vin. 90 vi-narjev. V istem razmerju se bodo drugi zavoji tuđi višje zaraČuna\ali. Ivornica £ysoforma Sr. Keleti E Jfuranyi, kemična tvornica, Ujpesf.