cena 200 dinarjev številka 25 (980) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 25. junija 1987 S 1. julijem dražje komunalne storitve in dobrine? Julijske položnice bodo boleče V torek bodo delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Komunalne skupnosti občine Velenje odločali o podražitvi komunalnih storitev in dobrin ter prispevka razširjene reprodukcije. Povišanje — predlagano — je precej visoko v vseh postavkah, razlikuje pa se za široko potrošnjo in industrijo: Vodooskrba se bo podražila za 108 odstotkov — široka potrošnja, za industrijo je povišanje še večje — 175 odstotkov; kanalšči-ca bo v širko potrošnji dražja za 63 odstotkov, v industriji za 50 odstotkov; odvoz smeti se v široki potrošnji podraži za 63 odstotkov, za industrijo 116 odstotkov^ več bo treba prispevati tudi za odvoz odpadkov — 61 odsto- tkov, za odvoz prekrivnega materiala pa 62 odstotkov; precej dražja bo tudi toplotna energija — v široki potrošnji in po števcu za 78 odstotkov, po standardu pa za 80 odstotkov ; za sanitarno vodo 90 odstotkov več. Industrija bo za toplotno energijo po števcu plačala 46 odstotkov več, prav toliko kot po standardu, industrijska potrošnja ogrevane vode pa bo večja za 57 odstotkov. O tem povišanju — to je predlog — bodo razpravljali delegati dan pred predvideno podražitvijo, ki naj bi jo uveljavili že I. julija. Če imate čas, svinčnik in papir, si lahko izračunate. Ne pozabite pa prišteti zraven še predvideno povišanje stanarin —,'61 odstotkov. (Več na 4. str.) (mkp) Huraaa — počitnice so tu! V torek je bila izredna seja zborov skupščine občine Velenje Ekološko poenoteni pred republiško skupščino Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so na torkovem izrednem zasedanju pravzaprav začrtali nadaljnji razvoj Šaleške doline oziroma dali predloge, zahteve za izboljšanje stanja na področju varstva okolja. Točke dnevnega reda izrednega zasedanja so se namreč dotikale prav teh vpirašanj, saj je šlo za obravnavo predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o energetskem gospodarstvu, ki so ga včeraj obravnavali delegati republiške skupščine, poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o izvajanju ukrepov za izboljšanje družbenoekonomskega položaja elektrogospodarstva in premogovništva, ali za vpliv proizvodnje premoga in električne energije na okolje ter vpliv energetskega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje na okolje. Zadnjo točko pa so namenili obravnavi poročila Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o stanju na področju reševanja problematike onesnaževanja okolja. Pred temeljito obravnavo »glavne teme«, zaradi katere so pravzaprav sedli v delegatske klopi, so izvedli občinsko kandidacijsko konferenco. Z njo so na osnovi poslovnika, tega so prav tako sprejeli na torkovi seji, določili kandidata za predsednika in podpredsednika skupščine samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Velenje. Z 81 glasovi so določili za kandidata za predsednika novega sisa Iva Gorogranca, več kot polovica delegatov pa je izbrala še Ivana Tajnika za njegovega podpredsednika. Komaj je predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek delegate seznanil zakaj pravzaprav izredna seja vseh treh zborov — obravnavana problematika je zaključena in bi ob obravnavi drugih točk dnevnega reda izgubila svoj pomen, in tudi zaradi oblikovanja osnovnih smernic za razpravo delegatov iz naše občine na včerajšnji seji republiške skupščine, že seje oglasil delegat krajevne skupnosti Zavod-nje: »Zakaj delegati nismo dobili potrebnega gradiva za zasedanje, saj je vse prej objavljeno gradivo zastarelo.« Med drugim je očital predsedniku skupščine občine Velenje, da premalo skrbi za izvajanje pravice do življenja na »tistem koncu« Šaleške doline. Na neurejen položaj elektrogospodarstva in premogovništva so delegati velenjske občinske skupščine opozarjali širšo slovensko javnost že večkrat, vendar so bila vsa njihova prizadevanja zaman. Zato so seveda odločno podprli predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o energetskem gospodarstvu. Od nove reorganizacije, menda že 19. po vojni, si seveda veliko obeta cela naša družbenopolitična skupnost. Predvsem pa, da bo ta osnovana ne samo na politični volji, ampak tudi na strokovni osnovi in bo prinesla dolgoročne rešitve. Tudi pri obravnavi poročila Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o izvajanju ukrepov za izboljšanje družbenoekonomskega položaja elektrogospodarstva in energetike so delegati menili, da so vse njihove pripombe zajete v predlaganih stališčih in sklepih. Zelo ostra razprava pa se je vnela ob obravnavi vpliva proizvodnje premoga in električne energije na okolje ter vpliv energetskega dela Reka na okolje. Poleg vrste zelo zahtevnih in ob- Delegacija province Sichuana v Gorenju Možnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja je veliko Gorenje pa se zdaj, kot je bilo poudarjeno med pogovorom, dogovarja s kitajskimi partnerji za izvoz tudi drugih izdelkov iz njihovega proizvodnega programa, prav tako pa sestavnih delov za posamezne izdelke. Možnosti za obojestransko sodelovanje je resnično veliko, treba pa bo zlasti še okrepiti prizadevanja za usklajevanje razvoja ter za še večjo uveljavitev specializacije proizvodnje in kooperacije. Prepričanje, da se bo sodelovanje Gorenja s partnerji iz Kitajske, zlasti iz pokrajine Sichu-an, še okrepilo, je izrazil tudi guverner Jiang Minkuang. »Gorenje ima odličen proizvodni program, z zadovoljstvom sem si ogledal proizvodnjo, prav pa bi bilo, da bi preučili možnost o vnovičnem organiziranju lastne razstave v Sichuanu«, je med pogovorom dejal Jiang Minkuang. Na povabilo predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije seje mudila od 19. do 24. junija na uradnem in prijateljskem obisku v SR Sloveniji delegacija province Sichuan iz LR Kitajske pod vodstvom guvernerja Jiang Minkuanga. Gostje iz Sichuana so v ponedeljek skupaj s predsednico Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Cvetko Sel-šek in predsednika republiškega komiteja za informiranje Marjana Šiftarja obiskali sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje. Obisk in pogovor s predstavniki tega poslovnega sistema je bil namenjen iskanju možnosti za poglobitev sodelovanja s partnerji na Kitajskem, posebej še v pokrajini Sichuan. (V^fcostje iz Sichuana med ogledom proizvodnje v Gorenju Gospodinjski aparati (Foto: H!nko jerčič) Predsednik in podpredsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje, Herman Rigelnik in Andrej Kržič, sta uvodoma predstavila poslovni sistem Gorenje, član poslovodnega odbora Gorenje Commerce Stane Debevc pa je spregovoril o sodelovanju Gorenja s partnerji na Kitajskem. Sodelovanje se je začelo leta 1983. Že leto zatem je Gorenje predstavilo svoj proizvodni program v Sichuanu. Sicer je doslej Gorenje prodalo na Kitajsko okrog 65.000 hladilnikov, sodelovalo je pri posodobitvi ene od tovarn hladilnikov v Sichuanu (s sodelovanjem z inozemskimi partnerji so doslej posodobili proizvodnjo v treh tovarnah hladilnikov), na kitajsko tržišče pa je začelo prodajati tudi sestavne dele za izdelavo hladilnikov. Da bi sodelovanje s kitajskimi partnerji okrepili oziroma, da bi kitajsko tržišče kar najbolj spoznali, je Gorenje skupaj s Tehnoim-peksom in Emono odprlo v Pekingu skupno predstavništvo. V Pekingu pa je letos Gorenje predstavilo svoj proizvodni program v okviru razstave jugoslovanskega gospodarstva. Krajevna skupnost Škale V nedeljo pomemben praznik V nedeljo bodo krajani Škal in Hrastovca uresničili svojo dolgoletno željo. Končno bodo dobili nadomestni gasilni dom, ki ga bodo slovesno odprli ob 16. uri. V novem objektu bodo poleg gasilnih prostorov prostori KS in trgovina, žal pa ta do nedelje še ne bo nared, vendar pa upajo, da jo bodo predali namenu še v tem poletju. Otvoritveno slovesnost novega težko pričakovanega objekta bodo v Škalah pričeli v nedeljo že ob 14. uri z gasilskim tekmovanjem. Ob tej priložnosti bo domače društvo prevzelo tudi novo motorno črpalko. Ob 16. uri bodo slovesno predali namenu gasilske prostore, ob 17.30 pa bo v novi dvorani slovesna seja vseh samoupravnih organov in DPO krajevne skupnosti. Seveda vabijo krajane Škal in Hrastovca, pa tudi druge, da se tega — za kraj zelo pomembnega dogodka — udeležijo v kar največjem številu. vezujočih sklepov, ki so jih dan prej sprejeli delegati občinske konference SZDL Velenje, so te dopolnili, ter jim dodali še svoja stališča, ugotovitve in sklepe. Po mnenju delegatov iz krajevne skupnosti Zavodnje, na seji jih je bilo več, kot imajo delegatskih mest, so ti kljub vsemu še mnogo premili. Več o tem v naslednji številki. Seja OS ZSS Velenje Majska analiza Na seji Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje, ki bo v torek. 30. junija, bodo obravnavali Majsko analizo ter pripombe in predloge v zvezi z osnutkom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o združenem delu. 0K ZK Mozirje 0 gospodarjenju in razmerah Danes, v četrtek, 25. junija se bo ob 14. uri v nazarskem delavskem domu pričela seja občinskega komiteja Zveze komunistov Mozirje. V uvodni točki bodo člani komiteja obravnavali predlog tovarniškega razsodišča o ugotovitvi osebne odgovornosti članov razpuščene osnovne organizacije ZK v gornjegrajski Smreki in izrekli vzgojno-politi-čne ukrepe. V nadaljevanju se bodo seznanili z informacijo o gospodarjenju v prvem tromesečju in ocenili gospodarjenje v drugem. Tretja točka bo namenjena tezam o aktualno-političnih razmerah v družbi in v ZKJ, na koncu pa bodo izvolili še sekretarja predsedstva občinskega komiteja ZK Mozirje. Seminar za sekretarja 00 ZKS Velenje 0 razmerah v družbi in ZKS V sredo, 17. junija, je bil na pobudo predsedstva Občinskega komiteja zveze komunistov Slovenije Velenje v prostorih Glasbene šole seminar namenjen sekretarjem osnovnih organizacij, članom aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev ter zadolženih članov za osnovne organizacije ZK. Udeleženci seminarja so najprej poslušali predavanje izvršnega sekretarja CK ZKS Cirila Baškoviča, ki je govoril o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v družbi in Zvezi komunistov. Razpravo je še posebej usmeril na sedanjo družbenopolitično, ekonomsko in samoupravno situacijo pri nas in jo podkrepil s konkretnimi primeri in dejstvi. Predavanje Cirila Baškoviča je med prisotnimi spodbudilo precejšnje zanimanje, kar potrjuje tudi to, da so mu na koncu predavanja postavili vrsto konkretnih vprašanj. Sekretar Občinskega komiteja ZKS Velenje Drago Blagus pa je ob koncu seminarja spregovoril še o nekaterih nalogah, ki jih morajo osnovne organizacije ŽK opraviti v teh in prihodnjih dneh. (b. m.) i fHBflk jfH «g«S W// »t . / / ■ V fl WF žjjj 1 ■ v / JJ ■ f -it o. jH HrSBuHll m Titovo Velenje Športno srečanje delavcev elektrogospodarstva Ena izmed oblik spoznavanja, izmenjava izkušenj, so tudi vsakoletna zimska in letna športna srečanja delavcev elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije. Ta so vsakokrat v drugem kraju. Letošnje letno srečanje bo v Titovem Velenju v soboto, 27. junija. Tokrat je organizator Rudnik lignita Velenje oziroma poseben organizacijski odbor, ki si seveda prizadeva, da bi to kratno že 31. športno srečanje delavcev elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije čimbolj uspelo. Pričakujejo, da se bo v soboto v Titovem Velenju zbralo približno 1000 tekmovalk in tekmovalcev, ki bodo preizkušali svojo spretnost, znanje, moč itd. v devetih disciplinah, in sicer v krosu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, šahu, streljanju, malem nogometu, ribolovu in balinanju. Ekipe bodo prišle v Titovo Velenje med 6.30 in 7.30, slovesna otvoritev tekmovanja pa bo ob 8. uri na Titovem trgu. Razglasitev rezultatov pa popoldne v Rdeči dvorani. 2. stran * OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje * 25. junija 1987 OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE Nesklepčna seja Za petek, 19. junija, ob 12. uri, je bila sklicana 5. seja skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje v tem mandatnem obdobju, vendar pa le ta ni zasedala, ker ni bila dosežena sklepčnost. Od skupno 66 delegatov se je vabilu za to sejo skupščine odzvalo le 29 delegatov. Vsled tega se 5. seja skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje ponovno sklicuje v TOREK, DNE 30. 6. 1987 OB 12. URI v sobi št. 51/IV v zgradbi sodišča v Velenju. V ta namen pozivamo vse delegacije in konference delegacij, da zagotovijo udeležbo svojih delegatov in s tem omogočijo nemoteno delo Skupnosti. Na tej seji skupščine naj bi delegati zlasti obravnavali pravkar izdelano oceno stanja na področju razvojno raziskovalne dejavnosti v združenem delu občine Velenje za obdobje zadnjih pet let ter poročilo o uresničevanju sklepov in stališč, sprejetih v letu 1985 za izboljšanje stanja na tem področju, ki bo tudi predmet obravnave občinske skupščine v mesecu juli ju. Ker pa ocenjujemo, da je potrebno z ugotovitvami, ki izhajajo iz predhodno omenjene ocene stanja, seznaniti širši krog delovnih ljudi in občanov, jo v nadaljevanju tudi objavljamo v celoti. Seznam delegacij SEZNAM DELEGACIJ OZ. KONFERENC DELEGACIJ, KATERIH DELEGATI SE NISO UDELEŽILI 5. SEJE SKUPŠČINE OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI VELENJE, KI JE BILA SKLICANA ZA DNE 19. 6. 1987 OB 12. URI V SEJNI DVORANI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE KONFERENCA DELEGACIJ ALI DELEGACIJA DELOVNE ORGANIZACIJE Gospodarstvo: I. Konferenca delegacij — Velenjski del SOZD Gorenje — 3 delegati (7 delegatskih mest) 3. Konferenca delegacij RLV — 1 delegat (4 delegatska mesta) 4. Konferenca delegacij TEŠ — 1 delegat 6. Konferenca delegacij (DO Sipak, DO APS) - 1 delegat 9. Konferenca delegacij ERA — 1 delegat 11. Konferenca delegacij Gostinstvo Paka — 1 delegat 13. Konferenca delegacij (Modni salon, Veplas) — 1 delegat 14. Konferenca delegacij (Elkroj — TOZD Šoštanj, TUŠ) - 1 delegat 15. Konferenca delegacij (KK Ptuj, Tržnica Velenje, Merx Pekarna Velenje, Nama Velenje, Planika, Alpina, Borovo, Peko, Beko, Utok, Var- teks, Zarja, Kolinska-živila, Elektrotehna, Avto Celje, Slovenija avto, Petrol, Surovina, DES Elektro, Steklar, Tobak, Birostroj, Semenarna, Mladinska knjiga, Zlatarna, Loterijski zavod) — 1 delegat 18. Konferenca delegacij — Obrtno združenje Velenje — 1 delegat Negospodarstvo: 20. Konferenca delegacij (OŠ Karel D. Kajuh Šoštanj, OŠ Biba Ročk Šoštanj) — 1 delegat 22. Konferenca delegacij Centra srednjih šol Velenje — I delegat 24. Konferenca delegacij (Kulturni center Velenje, Informativni center, Kino, Rdeča dvorana) — 1 delegat 26. Konferenca delegacij (DS Upravni organi SO Velenje, Postaja milice, Občinski štab TO, Čarinarnica, DSSS SIS družbenih dejavnosti, ZTKO Velenje) — 1 delegat Krajevne skupnosti: 1. Bele vode 2. Bevče 3. Cirkovce 5. Gorenje 6. Lokovica 7. Paka 8. Plešivec 9. Podkraj - Kavče 10. Ravne 11. Skorno — Florjan 12. Šentilj 14. Škale 16. Desni breg 17. Gorica 19. Konovo 20. Levi breg 22. Stara vas 25. Šmartno 26. Topolšica 27. Zavodnje Razvojno raziskovalna dejavnost — ocena stanja Ocena stanja na področju razvojno raziskovalne dejavnosti v OZD občine Velenje za leto 1986 z oceno razvoja te dejavnosti v obdobju zadnjih petih let UVOD Zbor združenega dela občinske skupščine in skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje sta na skupni seji, dne 23. 9. 1985, glede izboljšanja razmer na področju razvojno raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju RRD) v občini Velenje, med drugim tudi sprejela sklep, da je potrebno vsako leto ugotavljati stanje na področju RRD v občini Velenje. V skladu s tako sprejetim sklepom je tudi izdelana ta ocena stanja za leto 1986, vendar pa omejena samo na področje združenega dela. Razlog za to je v tem, da zbori občinske skupščine, glede na spremenjen način dela skupščine, že v tem letu ne bodo več obravnavali ocene stanja na področju RRD v občini Velenje (le poročilo o izvajanju sprejetih sklepov in stališč), medtem ko za potrebe skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje ni potrebno pripravljati posebnih ocen o delovanju Skupnosti, ker so le te predmet njenih rednih razprav. Glede na sklep Občinskega komiteja za družbene dejavnosti z dne 27. 11. 1986 pa so v tej oceni stanja podane tudi primerjave z letom 1981, predvsem z namenom, da se prikaže razvoj te dejavnosti v obdobju zadnjih petih let. Na tistih področjih, kjer zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov primerjave z letom 1981 niso bile možne, pa je podana primerjava z letom 1984. STANJE IN TRENDI NA PODROČJU RAZVOJNO RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V ZDRUŽENEM DELU Podatki o stanju RRD v združenem delu naše občine so bili za to oceno pridobljeni s pomočjo ankete, toda tudi tokrat imajo predvsem informativni značaj. Razlogi so v tem, da v posameznih OZD te dejavnosti niti ne spremljajo natančno, niti za to nimajo osvojenih enotnih kriterijev. Razen tega pa s to anketo niso bile zajete vse organizacije združenega dela v občini, tako da ta ocena tudi ne prikazuje dejanskega stanja na področju RRD v občini Velenje. Skoraj v celoti so bile izpuščene neproizvodne OZD, za katere se ocenjuje, da nimajo posebej organizirane in razvite RRD, zavoljo česar so bile tudi dosedaj vedno izpuščene iz anket v zvezi z ugotavljanjem stanja na področju RRD v občini Velenje. Anketa je zato zajela samo 20 pretežno gospodarskih delovnih organizacij, od katerih pa samo Tovarna usnja Šoštanj ni izpolnila posredovanega vprašalnika, to pa iz razloga, ker ne more posredovati ustreznih odgovorov, saj je RRD dejavnost organizirana na nivoju DO 1UV, razmejitev kapacitet in sredstev pa ni možna, ker so vsi razvojno raziskovalni programi skupni za^se TOZD v njeni sestavi. Vsi podatki v tej oceni zato v bistvu predstavljajo samo stanje v 19 OZD in DS iz občine Velenje, v katerih pa je zaposleno kar 76 % vseh zaposlenih v občini. Kadri in organizacijske oblike V 19 anketiranih OZD in DS je bilo na dan 31. 12. 1986 zaposleno skupaj 19.440 delavcev, od tega v RRD 666 ali 2,6 % celotne aktivne populacije v občini Velenje oz. 3,42 4 vseh zaposlenih v anketiranih OZD in DS. Po anketi, ki je bila izvedena v letu 1981, pa je znašalo število delavcev, zaposlenih v RRD 488 ali 2,1 4 akti- vne populacije v občini. Ugotovimo lahko, da je skupno število delavcev, zaposlenih v RRD, v obdobju zadnjih pet let porastlo za 36,4% ter da njihov delež v strukturi celotne aktivne populacije v občini Velenje že dosega 2,6 %, kar je za 0,50 indeksnih točk več kot v letu 1981. Vidna rast števila zaposlenih v RRD je značilna za obdobje 1981-1984, ko je število le teh na-rastlo iz 488 na 637 ali za 30.5 %. Z bistveno počasnejšim trendom pa je število teh delavcev naraščalo v obdobju zadnjih dveh let, saj se je število teh iz 637 v letu 1984 povečalo le na 666 v letu 1986, torej samo za 4,5 Število registriranih raziskovalcev je ob koncu leta 1986 znašalo skupaj 110, medtem ko v letu 1981 samo 43. Število registriranih raziskovalcev se je v občini Velenje v obdobju zadnjih pet let povečalo kar za 155 %. V strukturi vseh zaposlenih na področju RRD tako registrirani raziskovalci predstavljajo že 16,5 %, medtem ko so v letu 1981 predstavljali samo 8.8%. Glede trenda naraščanja števila registriranih raziskovalcev pa veljajo podobne ugotovitve, kot za samo naraščanje števila delavcev, zaposlenih v RRD. V obdobju 1981-1984 je namreč število registriranih raziskovalcev pravtako porastlo za 137%, tako da je njihovo število ob koncu leta 1984 znašalo že 110. Bistveno nespremenjena pa je slika v pogledu koncentracije razvojno raziskovalnih kadrov. V tem pogledu daleč najbolj prednjači SOZD Gorenje, kjer je bilo ob koncu leta 1986 zaposleno kar 74 % vseh delavcev v RRD oz. kar 91,8 % vseh registriranih raziskovalcev v občini Velenje. Prav tako pa tudi primerjava po izobrazbeni strukturi ne kaže pozitivnih premikov. Podobno kot v letu 1981, so tudi v letu 1986 med delavci v RRD prevladovali delavci s srednješolsko izobrazbo in NK ter VKV delavci (64,8 %). Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se število delavcev, ki imajo magisterij in doktorat, v strukturi zaposlenih na področju RRD, ni povečalo in še vedno predstavljajo samo 2 % od vseh zaposlenih na področju RRD v občini Velenje. Vsekakor pa je viden korak naprej dosežen na področju organiziranosti RRD. Če smo v letu 1981 imeli v občini Velenje samo eno registrirano raziskovalno organizacijo (Gorenje RR) potem je vsekakor spodbudno dejstvo, da imamo ob koncu leta 1986 poleg te raziskovalne organizacije v občini še štiri registrirane raziskovalne enote in sicer v: Zavodu za urbanizem Velenje, Gorenje GA, Gorenje NO in Gorenje PO. 2.2. Povezovanje z zunanjimi institucijami Zbrani podatki kažejo na to, da se je število zunanjih institucij, s katerimi sodelujejo organizacije združenega dela v občini, bistveno povečalo. V letu 1984 je sodelovanje potekalo z okoli 38 zunanjimi institucijami, medtem ko se je v letu 1986 ta številka že povečala na 50 različnih institucij, od katerih pa je del tudi izven SFRJ. V letu 1986 je največ anketiranih organizacij združenega dela sodelovalo z Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani (7), Institutom Jožef Štefan v Ljubljani (7) in Strojno fakulteto v Ljubljani (4). Med organizacijami združenega dela, ki združuje največ stikov je na prvem mestu DO Gorenje GA (26). Analiza pa je tudi pokazala, da v nekaterih organizacijah združenega dela v letu 1986 sploh niso sodelovali z zunanjimi institucijami (REK — DO Tiskarna in REK — DO APS) oz. da je njihovo sodelovanje omejeno samo na nekaj teh zunanjih institucij (CSŠ, Gorenje Servis, Gorenje EŠP, REK - DO Sipak). Povezovanje in vsebina RRD v občini Pregled podatkov kaže, da sodelovanje na področju RRD v občini obstaja le na nivoju kratkoročnejših stikov, ki ne izhajajo iz skupnih potreb po nadaljnem razvoju, zaradi česar tudi ne prihaja do združevanja sredstev, še manj pa do združevanja razvojno raziskovalnih potencialov. Prevladujejo torej ozki lokalni interesi posameznih OZD, kar pa je s stališča poostrenih pogojev gospodarjenja deloma tudi razumljivo. Informiranost na področju RRD Anketa je pokazala, da le 7 izjemo nekaterih organizacij združenega dela, le te v večini primerov nimajo organiziranih lastnih informacijskih sistemov za potrebe RRD. Iz teh razlogov ostaja glavni vir za črpanje informacij strokovna literatura. Indok center, ki vključuje tudi informacije s področja RRD imajo organiziran samo v SOZD Gorenje, ki pokriva vse delovne organizacije znotraj SOZD-a, prav tako pa tudi v Zavodu za urbanizem Velenje. V organizacijah združenega dela. ki pa nimajo formiranih Indok centrov, pa samo DO EKO Velenje zaposluje profesionalca za informatiko na področju RRD. Vlaganja v RRD Uvodoma izražen dvom o realnosti pridobljenih podatkov se še posebej nanaša na podatke o vlaganjih v RRD. Organizacije združenega dela teh vlaganj ne spremljajo sistematično, razfen tega pa je tudi prisotna različna uporaba kriterijev glede tega, kaj šteti za vlaganja v RRD. Prav zaradi tako nepoenotenih kriterijev je uporabnost pridobljenih rezultatov vprašljiva, zlasti pa onemogoča natančno opredelitev stanja na področju RRD v posameznih OZD. Zbrani podatki za leto 1986 pa kažejo. da je vrednost vlaganj v RRD znašala v anketiranih organizacijah združenega dela skupno 1,8 mlrd din oziroma 0,53 % celotno ustvarjenega prihodka v teh OZD. V odnosu na ustvarjeni dohodek v teh OZD pa 2,53% ali 1,89% od celotnega družbenega proizvoda v občini. V letu 1981 je ta delež vlaganj predstavljal 1,4% družbenega proizvoda občine, medtem ko v letu 1984 že 4 %. Iz tega izhaja, da se je v obdobju 1981 — 1984 občutno povečalo vlaganje v RRD, medtem ko je v obdobju zadnjih dveh let evidentno upadanje. Kljub temu pa nas ta vlaganja še vedno postavljajo nad slovensko povprečje, ki znaša po oceni za leto 1986 1,7 % družbenega proizvoda. Rezultati RRD Anketa je pokazala, da je bilo v letu 1986 v občini Velenje pridobljeno skupno 23 novih proizvodov in en patent kot rezultat lastnega razvojno raziskovalnega dela v preteklih letih. Za štiri patente pa je bila v letu 1986 še izvedena priglasitev (prijava), vendar postopki za njih še niso končani. Nove proizvode so razvili v sedmih OZD, med njimi pa prednjači DO EKO Velenje (5), nato pa sledijo: Vegrad (4), Gorenje RR, Gorenje GA in REK-DSSS (3), Gorenje NO (2) in REK - Sipak (1). Z edinim potrjenim patentom v letu 1986 razpolaga samo REK SOZD-DSSS, medtem ko so prijave patentov podali tudi v DO Veplas, Gorenje NO, REK - Sipak in REK SOZD-DSSS. Nobena od anketiranih OZD pa ni prikazala izdatkov za nakup oz. ustvarjenega dohodka od prodaje patentov. licenc in prototipov, so pa evidentirani primeri nakupov in tudi prodaje določenih tehničnih rešitev (SOFTWARE) in to v DO Gorenje EŠP in DS Gorenje Informatika in organizacija. Objava dosežkov RRD v strokovni literaturi (reference) Dosežke RRD objavlja v strokovni literaturi le malo število OZD oz. njihovih raziskovalcev in to izključno iz tistih OZD, kjer je RRD tudi najbolje organizirana. Med te sodijo Gorenje G4. Gorenje RR in REK SOZD-DSSS. Objave dosežkov RRD pa se zaenkrat vrši le v ustrezni domači strokovni literaturi, kajti med njimi ni registriranega primera, ki bi se nanašal na objavo v tuji strokovni literaturi. ZAKLJUČKI Podatki, pridobljeni to anketo in primerjani s podatki za leto 1981 oziroma 1984 govorijo, da je v obdobju zadnjih 5 let v občini Velenje prišlo do vidnih pozitivnih premikov na področju RRD. O tem pričajo podatki o povečanem številu delavcev, zaposle- nih na področju RRD, povečanem številu registriranih raziskovalcev in nenazadnje tudi podatki o boljši organiziranosti RRD. Res je sicer, daje bil največji korak v tem pogledu storjen v obdobju 1981 — 1984, kar pa je pripisati predvsem nekoliko boljšim družbeno ekonomskim razmeram v tem času. Znano je. da so se pogoji gospodarjenja v zadnjih nekaj letih znatno poostrili, kar pa nedvomno vpliva na sam nadaljnji razvoj RRD, ki pa naj bi prav v teh poostrenih in stabiliziranju gospodarstva ter zmanjšala tehnološko zaostajanje za razvitimi deželami. Kljub takšnim družbenim opredelitvam pa je potrebno znotraj občine Velenje ugotoviti, da razvoj RRD poteka prepočasi in to prav na področjih, ki dajejo največ možnosti za na-daljni razvoj občine kot celote. V prvi vrsti se to nanaša na sama vlaganja v RRD v posameznih delovnih okoljih. drugo pa je povezovanje razvojno raziskovalnih potencialov na skupnih razvojnih programih občine. Dejstvo je namreč, da razdrobljenost razvojno raziskovalnih potencialov ter njihova angažiranost samo za potrebe določene OZD, ne vodi k hitrejšemu razvoju niti samih gospodarskih subjektov, niti občine kot celote, saj je potrebno vedeti, da v tako poostrenih pogojih godpodarjenja lahko le z združevanjem sredstev in razvojno raziskovalnih potencialov dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili. Oceno stanja izdelal: Ivan OJSTERŠEK — strokovni delavec ORS Pregled kadrov OZD oz. DS ŠTEVILO VSEH ZAPOSLENIH ŠTEVILO RR DELAVCEV ŠTEV. REGISTRIRANIH .RR DELAVCEV OD VSEH RAZISKOVALCEV ZAPOSLENIH 1984 1986 1984 1986 1984 1986 1984 1986 ZUV 46 46 5 7 _ . 7 10,86 15.2 EKO 950 941 10 22 — _ 1,05 2,33 VEPLAS 287 297 14 20* — 4,87 6,70 VEGRAD 2200 2083 13 6 _ 1 0,59 0,28 CSŠ 225 126 2 _ 1 0,88 TUŠ 502 - 5 - - 0,99 — GORENJE RR 104 51 104 51 23 20 100,0 100,0 GORENJE DS10 11 66 6 1 _ 1 54,5 1,5 GORENJE NO 586 601 18 26 6 6 5,07 4,3 GORENJE EŠP 293 201 3 27 3 1,02 13,4 GORENJE SERVIS 1460 1453 20 21 _ _ 1,36 1,4 GORENJE PO 1007 1110 66 116 23 17 6,55 10,4 GORENJE GA 5046 4886 189 256 46 57 3,74 5,2 REK - RLV 5417 5470 92 19 1,69 0,2 TEŠ 723 730 26 30 — _ 3.59 4,1 ESO 643 754 34 48 _ _ 5,28 6,3 SIPAK 187 219 11 14 — _ 5,88 6,4 APS 160 182 1 1 _ _ 0.62 0,54 TISKARNA 60 76 2 _ _ _ 3,33 DSSS SOZD 142 148 13 9 _ 1 9,15 6,08 EFE 75 — 3 _ _ _ 4,0 SKUPAJ: 20.124 19.440 637 666 102 110 3,16 3,4 * VEPLAS: delavci iz razvoja so bili v letu 1986 razporejeni na dela in naloge v neposredni proizvodnji. Pregled vlaganj OZD oz DS CELOTNI DOHODEK V VLAGANJA V PRIHODEK V MLRD MIO DIN RRD V MIO DIN DIN % VLAGANJ OD % VLAGANJ CEL. PRIHODKA OD DOHODKA 1984 1986 1986 1986 1984 1986 1986 ZUV 0,65 0,25 198,6 10,3 1,7 4,0 5,2 EKO 2,30 8,48 2.642,0 9,8 0,4 0,116 0,37 VEPLAS 0,55 2,03 637,0 — 2,36 _ _ VEGRAD 5,70 20,17 6.041,3 50,0 0,14 0,24 0,8 CSŠ 0,31 0,75 450,5 2,9 1,6 0,39 0,65 GORENJE RR 0,11 0,274 182,4 65,9 100,0 24,5 36,1 GORENJE DSIO 0,04 0,589 225,7 45,0 12,0 7,6 19,9 GORENJE NO 1,9 7,3 2.156,4 100,0 1,0 1,35 4,6 GORENJE EŠP 4,8 8,94 _* 11,2 0,06 0,12 GORENJE PO 3,6 16,5 3.900,0 928,0 1,96 5,6 23,7 GORENJE SERVIS 3,2 11,56 4.994,0 6,0 0,56 0,05 0,12 GORENJE GA 50,6 173,5 16.526,9 175,6 0,4 0,10 1,06 REK - RLV 12,0 48,3 20.390,7 180,0 3,9 0,37 0,88 TEŠ 6,0 21,3 6.182,8 26,2 0,7 0,122 0,42 ESO 2,9 11,3 4.244,7 120,4 0,75 1,06 2,8 SIPAK 1,0 2,13 1.063,8 53,2 1,0 2.5 5,0 APS 0,23 1,89 845,2 22,0 0,4 0,16 2,6 izguba v substanci »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955,-855-450. Br- zojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 200 dinarjev. Mesečna naročnina 755 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 4.530 dinarjev, za tujino 7.670 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 25. junija 1987 •k titovo veienje Ml IN OKOLJE •k stran 3 Sklenili javno obravnavo o nadaljnem razvoju rudarstva in energetike Zagotoviti boljše življenje V ponedeljek je bila seja občinske konference SZDL Velenje, s katero smo v občini Velenje zaključili javno razpravo o nadaljnjem razvoju rudarstva in energetike, ki je potekala prejšnji mesec v skoraj vseh krajevnih skupnostih občine Velenje. Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je februarja obravnavalo razvojne projekte sozda REK Franc Leskošek-Lu-ka in po temeljitih razpravah ugotovilo, da nameravano odprtje jame Šoštanj ter morebitna izgradnja TEŠ V bistveno posegata v podobo naše občine in način življenja delovnih ljudi in občanov. »Zato smo se odločili, da moramo o tako bistvenih razvojnih načrtih informirati najširšo javnost ter v široki demokratični javni razpravi preveriti ustreznost razvojnih opredelitev in pridobiti stališča občanov. Naša opredelitev je bila jasna: v javni razpravi moramo obravnavati idejne projekte razvoja obeh DO, ki morajo biti dopolnjeni tudi z ekonomskimi, socialnimi, prostorskimi, zdravstvenimi in ekološkimi vidiki izgradnje in obratovanja novih objektov, gledano iz širšega družbenega interesa. Žal, do javne razprave nismo uspeli variantno in celovito obdelati projektov, torej delovnim ljudem in občanom ni bilo vedno jasno, kakšne so pozitivne in kakšne negativne posledice obeh predvidenih investicij (torej ta naloga še ostaja). Ob obravnavi idejnih projektov ne gre zgolj za ekološka vprašanja, kot so želeli nekateri, ampak za pomembna razvojna vprašanja doline, kjer že nekaj let pada kvaliteta življenja, kajti dan na dan smo priča vse večjim ekonomskim, socialnim, ekološkim zagatam. Prav gotovo se moramo, ko načrtujemo našo prihodnost, vprašati: kaj še prenese ta prostor?«, je dejala uvodoma predsednica OK SZDL Velenje Nada Zavolovšek-Hudarin in poudarila tudi, da smo leta 1986 na skupščini občine sprejeli in v resolucijo ter srednjeročni plan vnesli obvezujoče sklepe za onesnaževalce, zato letos o varstvu okolja nismo vodili javne razprave tako kot drugje v Sloveniji. Naša naloga pa je, da preko delegatov občinske skupščine preverimo uresničevanje sprejetih sklepov. Javna razprava nas je opozorila na resnost stanja, nas streznila, da je onesnaženost okolja pri nas dosegla raven in obseg, ki v nekaterih KS resno ogrožajo 'družbeni in gospodarski razvoj ter zdravje ljudi. Ponovno je opozorila, da se ravnovesje v naravi ruši in da je potrebno v občini storiti vse, da saniramo stanje. »Hitra odločitev ljudi mogoče preseneča,« je menila Nada Zavolovšek-Hudarin, »toda, to niso modne muhe, ampak življenjski interes — nuja. To so pokazale zahteve, da je potrebno znotraj SZDL organizirati in voditi razprave, kjer bodo delavni ljudje in občani imeli možnost povedati svoja mnenja in stališča. Kvaliteta razprav je bila različna, povsod pa resna in odkrita. Nesporno je pokazala, da vprašanje razvoja DO RLV in DO TEŠ ni zgolj strokovno vprašanje, ampak je potrebno spregovoriti o njem širše, ker posega v bistvu na vsa področja življenja in dela. Marsikje so podvomili v smisel javne razprave, češ, da je tako že vse odločeno, kar kaže, da smo v preteklosti vse prevečkrat zaobšli javno mnenje in se izogibali neposredni izmenjavi stališč na terenu, odločitev pa prepustili nekaterim strukturam. Ob tem pa se je tudi tokrat izrazilo splošno nezaupanje do različnih organov, strokovnih institucij, ozd na nivoju občine in republike. Nekatere negativne iz- kušnje iz preteklosti pa ne smejo in ne morejo biti pogoj za »apriori« nezaupanje, kajti pod takšnimi pogoji je izredno težko delovati. Vsi odgovorni subjekti morajo seveda z doslednim uresničevanjem dogovorjenih sklepov in stališč povrniti zaupanje.« Že v uvodu je bilo precej izrečenega tudi o tem, da bi morali zagotoviti sprotno in objektivno obveščanje ljudi in občanov v občini in republiki o stanju onesnaženosti zraka, vode, zemlje in stopnji radioaktivnosti pepela. Neenotne, včasih tudi protislovne informacije ljudi begajo, begajo pa tudi različne ustne izjave odgovornih posameznikov. Čeprav je jasno, da tehnično strokovno ne bo mogoče vsega sanirati v letu ali dveh, so zahteve po sanaciji dovolj realne in poenotene z dovolj veliko mero zaupanja. In kakšne zahteve so bile podane v času javne razprave? Ne pristajamo več na nerealno vrednotenje premoga in električne energije, zato se morajo vodstva sozda REK ter občine poenoteno zavzemati za takšno ceno električne energije, ki zagotavlja enostavno in razširjeno reprodukcijo (vključno s stroški,) ki nastajajo Stališča in sklepi Občinske konference SZDL Velenje Kar najhitreje sanirati prekomerno onesnažena območja Občinska konferenca SZDL je o nadaljnjem razvoju rudarstva in energetike sprejela več stališč in sklepov, ki so jih posredovali v obravnavo delegatom občinske skupščine. Memili so, da se mora Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek Luka zavzemati za reallno vrednotenje premoga in električne energije ter zagotoviti ustrezen družbeno ekonomski položaj delovnima organizacijama Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Cena električne energije mora zagotavljati enostavno in razširjeno reprodukcijo vključujoč stroške, ki nastajajo pri preprečevanju negativnih vplivov na okolje. Ta cena je pogoj za kontinuiteto proizvodnje premoga in električne energije. V javni razpravi je bila postavljena enotna zahteva občanov, da Jame Šoštanj ni mogoče odpreti vse dotlej, dokler ne bodo v republiških planskih aktih odobrena in rokovno opredeljena sredstva za izgradnjo čistilnih naprav na vseh blokih šoštanjskih termoelektrarn. Pridobiti je treba tudi pozitivno mnenje posebne republiške komisije za presojo investicij narodnogospodarskega pomena in kot varianto obdelati zahtevo krajanov, da se družba odpove tistemu delu premoga, na katerem leži del mesta Šoštanj. V republiki in občini je treba takoj pristopiti k izdelavi elaborata, s katerim bo možno oceniti posledice morebitnega zmanjšanja proizvodnje premoga. ZA 30 ODSTOTKOV ZMANJŠATI EMISIJE SO, Do obratovanja čistilnih naprav v TEŠ, je potrebno prilagoditi proizvodnjo električne energije tako, da bo ob upoštevanju klimatoloških in emisijskih pogojev preprečena nadaljnja škoda in da bo na vplivnem področju TEŠ še možno življenje. V javni razpravi je bilo zahtevano zmanšanje letne emisije SOz za 30 odstotkov z ustreznim zmanjšanjem proizvodnje električne energije za znižanje emisije v ogroženih področjih. Do leta 1989 pa zahtevamo uvedbo aditi-vne metode čiščenja SOi na blokih I, II in III. Zahtevamo dosledno izvajanje tistega dela odločbe republiške sanitarne inšpekcije, ki zahteva, da zmanjša TEŠ emisije SO: do leta 1992 za 90 odstotkov (te primerjave se nanašajo na leto 1980). Predlog prilagoditve proizvodnje v TEŠ mora pripraviti EGS v soglasju z republiškim izvršnim svetom. Delovna organizacija TEŠ pa mora pripraviti operativne ukrepe za zmanjšanje emisij v primeru prevelikega onesnaževanja. Delovna organizacija TEŠ mora zgraditi prvo fazo ekološko informacijskega sistema do konca letošnjega leta, dokončno pa do konca prihodnjega leta. S premično merilno postajo pa je treba tekoče preverjati ustreznost lokacij avtomatskih merilnih naprav. Poudarjeno pa je bilo tudi, da so lahko investicije v TEŠ zgolj nadomestni objekti, ki ne zahtevajo večje potrošnje premoga in okolja dodatno ne obremenjujejo. Z izgradnjo novih in nadomestnih objektov, je bilo poudarjeno v javni razpravi, ne bomo soglašali, če ne bodo prej nameščene kompleksne čistilne naprave na obstoječih blokih. Takšne naprave pa morajo imeti vgrajene tudi vse nove energetske naprave — te morajo biti sestavni vitalni del, brez katerega objekt ne more dobiti niti gradbenega, še manj pa obratovalnega dovoljenja. IZDELATI SANACIJSKI PROGRAM ZA PREKOMERNO ONESNAŽENA OBMOČJA Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja občine Velenje mora zagotoviti izdelavo konkretnega sanacijskega programa za prekomerno onesnažena območja voda in zraka ter opredeliti cilje, ukrepe ter pregled aktivnosti za dosego ciljev. Te programe mora zahtevati tudi od vseh onesnaževalcev. Do konca letošnjega leta morata RLV in TEŠ predložiti pristojnim občinskim organom plan zaščite naselij pred hrupom, prahom in drugimi vplivi proizvodnje elektrike in premoga. Ta proizvodnja ne sme več ogrožati kvalitete življenja. Ugreznine je treba čimprej rekultivirati, mrtve vode pa ponovno oživeti. Letni plani rekultivacije RLV morajo biti vgrajeni v resolucijo občine Velenje. Občinski upravni organi in delovna organizacija RLV morajo takoj zahtevati od zakonodajalca jasno in enotno opredelitev pojma »rudarske škode«. Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja in TEŠ pa morata spremljati sprejemanje Zakona o varstvu zraka in preverjati ustreznost opredelitev v njem. Proizvodnja premoga ne sme več naraščati, zato je treba zahtevati uskladitev bilance premoga na ravni republike tako, da se lignit načelno dolgoročno ne bi več uporabljal v široki potrošnji. V TEŠ pa ne bi več dovažali premogov iz drugih rudnikov. Pospešeno je treba razvijati nove tehnologije odlaganja pepela in ga v bodoče odlagati v ugreznine in odkopane jamske prostore. Takoj je treba izdelati tudi ukrajinsko zasnovo ugrezninske-ga območja RLV in dosledno upoštevati javnost postopka obravnave in sprejemanja. Poudarjeno je bilo tudi, da izgradnja nadomestnih naselij ne sme biti stihijska, zato je treba takoj izdelati plan izgradnje. Glede na to, da je bilo izraženih veliko dvomov o zdravstvenem stanju prebivalstva Šaleške doline, so menili, da mora Zdravstveni center ponovno preveriti natančnost podatkov iz analize in če so strokovno utemeljeni, mora REK financirati analize s tega področja. V skladu z zakonom o rudarjenju pa so zadolžili komite za planiranje gospodarstvo in varstvo okolja, da preverijo, kaj se dogaja v Velunj-skem grabnu in v skladu z zakonom ukrepa. ZAGOTOVITI SPROTNO IN OBJEKTIVNO OBVEŠČANJE Na občinski konferenci SZDL je bilo poudarjeno tudi, da je treba zagotoviti sprotno in objektivno poročanje in obveščanje o stanju onesnaženosti zraka, vode in zemlje ter stopnji radioaktiv- pri preprečevanju negativnih vplivov na okolje. Razpravljalci so bili v času javne obravnave tudi mnenja, da Jame Šoštanj ni mogoče odpreti vse dokler ne bodo v republiških planskih aktih odobrena in rokovno opredeljena sredstva za izgradnjo čistilnih naprav na vseh blokih TEŠ; pridobljeno pozitivno mnenje posebne komisije skupščine SR Slovenije za presojo investicij narodno gospodarskega pomena in dokler ne bo kot varianta idejnega projekta obdelana zahteva krajanov, da se družba odpove tistemu delu premoga, na katerem leži del mesta Šoštanj. »Mogoče se tu pojavlja vprašanje zveze med odpiranjem jame Šoštanjem in čistilnimi napravami,« je dejala Hudarinova, »toda izkušnje govore, da ne smemo več pristajati le na obljube.« V javni razpravi je bilo poudarjeno, da proizvodnja premoga ne sme naraščati, prav tako pa, da so predmet investicij v DO TEŠ lahko le nadomestni objekti, ki ne zahtevajo večje potrošnje premoga. Vse dileme, ki so bile izpostavljene v tem času, zahtevajo tudi podrobno proučitev srednjeročnih in dolgoročnih občinskih planov. Opredeliti se moramo za vrsto kvalitete življenja, odgovoriti na vprašanja čemu se bomo odpovedali in kaj dograjevali. Vsega seveda ne bo mogoče, zato je tudi realnost naših planov vprašljiva. Svoje uvodno razmišljanje pa je Nada Zavolovšek-Hudarin sklenila z naslednjimi besedami: »Nosimo odgovornost za bodo- če generacije, zato ne moremo pristajati na razmišljanju le do leta 2020. Torej zahtevamo jasno perspektivo, da ne bomo pristali na prosjačenju (čisto okolje, nadomestni objekti) na nivoju, v katerem objektivno smo, čeprav ob tem ne smemo zanemariti vzvoda pri razvoju naše družbenopolitične skupnosti, ki je izhajal iz RLV. Nikakor se ne smemo distancirati od zahtev po varčevanju z energijo in ostati le pri svojih zahtevah do republike, kajti povezanost porabe in proizvodnje energije je jasna. Slovenska javnost je po problemski konferenci »Ekologija, energija, varčevanje, prisluhnila bolj kot prej problematiki v naši dolini in to je za nas izziv, obveznost in priložnost za odločno akcijo saniranja posledic proizvodnje energije. Namen današnje seje konfe-. renče je ustvarjalno prispevati, da bodo naša stališča poenotena, v cilju zagotovitve višje kvalitete življenja, ne pa očitati drug drugemu odločitve sprejete v preteklih razvojnih obdobjih. Gre torej za pogled naprej. Moč in hitrost uresničevanja dogovorjenih stališč pa je v veliki meri odvisna tudi od tega, kako dolgo bomo še pristajali na različnost zahtev posameznikov glede na trenutni interes in položaj v katerem se ta posameznik ali skupina nahajata. Sprejeti moramo stališča, kjer so poenoteni tako interesi delavcev, občanov in članov družbenih organizacij in društev.« Iz razprave V javni razpravi o nadaljnjem razvoju rudarstva in energetike je bilo resnično toliko povedanega, daje k temu kar težko še kaj dodati, zato tudi ni čudno, da na občinski konferenci SZDL, ni bilo veliko razprave. PAVLE AŽBER, je sodeloval kot razpravljalec na republiški konferenci SZDL na temo ekologija, energija, varčevanja. Podal je nekaj informacij s te konference, na kateri je doživela naša razprava precejšen odmev. MARJAN JENDONICKY je podal stališča predsedstva občinskega sindikata, ki podpira usmeritve OK SZDL, kot predstavnik REK pa je podal informacijo o zažiganju odpadkov Gorenja. Ponovno je zagotovil, da to zažiganje ni škodljivo vplivalo na okolje, vendar teh odpadkov kljub vsemu v TEŠ ne bodo več kurili. FRANC AVBERŠEK, predstavnik REK je podal usmeritve, ki so jih v tem času že sprejeli oziroma jih sprejemajo v tem delovnem okolju. Menil pa je tudi, da je prepoved odpiranja Jame Šoštanj postavljena pretrdo, saj jim je treba dovoliti raziskave in priprave na tem področju. TONE DE COSTA je ponovno izpostavil vprašanje Velunjskega grabna in pri tem poudaril, da je v Sloveniji vsakršno odlagališče jedrskih odpadkov povsem nesprejemljivo in nanj ne bi smeli pristajati. V razpravi je sodeloval tudi predsednik medobčinske konference SZDL celjske regije FILIP BEŠKOVNIK, ki je menil, da je namenila OK SZDL Velenje veliko naporov javni razpravi o omenjenih vprašanjih. Ob ugotovitvi, da so zaradi dogajanja v dolini, ljudje izgubili zaupanje do odgovornih, je menil, da je zdaj pred njimi pomembna in odgovorna naloga, da to zaupanje vrnejo. Izpostavil pa je tudi pravilnost nekaterih odločitev in usmeritev — smo se na primer pravilno odločili za takojšnje 30 odstotno zmanjšanje emisij ... opozoril pa je tudi na včasih nesprejemljivo indeksno primerjanje posameznih podatkov. TODOR DIMITROVIČ je med drugim predlagal ustanovitev nekega telesa, na nivoju občine, ki bi v bodoče spremljalo uresničevanje zastavljenih nalog s tega področja. ANDREJ GREBENŠEK je predlagal, da v občini izdelamo tudi analizo zdravstvenega stanja živali. nosti pepela in okolice v občini Velenje. Občinska skupščina naj skupaj s TEŠ javno pojasni, zakaj niso bile uresničene naloge iz družbenega plana za obdobje 1972-1980 o zaščiti zraka ob izgradnji TEŠ IV. Odločno so zahtevali, da mora občinska skupščina skupaj s soz-dom REK pripraviti do zasedanja republiške skupščine jasno in nedvoumno stališče o družbeno ekonomskem položaju energetike v občini in vplivu razvoja RLV in TEŠ na kvaliteto življenja v občini ter nakazati smeri razreševanja. V občini in republiki pa je treba preveriti temeljne planske dokumente in predlagati ustrezne spremembe in dopolnitve, ki bodo omogočile uresničitev sprejetih stališč. Menili so še, da mora komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja reagi'rati na stališče ocenjevalca projekta za osnovno šolo v Škalah, pridobiti pa je treba tudi dokazno gradivo o obstoju drugih objektov v starih Škalah. Stališča in usmeritve Rudarsko elektroenergetskega kombinata bo proučilo predsedstvo OK SZDL Velenje. Predsedstvo 0K ZSMS Velenje Pester dnevni red Analiza dogodkov v zvezi s štafeto mladosti oziroma obravnava članka »Štafeta očiščenja«, objavljenega v Našem času, ter informacija o dogodkih z izvolitvijo predsednika zvezne konference ZSMS sta na petkovi seji predsedstva občinske konference ZSMS Velenje potisnila druga vprašanja dnevnega reda — problematika mladinskega prostovoljnega dela, študentski servis, pohod po poteh XIV. divizije, plan dela za julij, avgust, september — skorajda povsem v ozadje. Obravnava omenjenega članka pravzaprav ni vzbudila takšne polemike, kot smo jo pričakovali, saj so se člani predsedstva pri nekaterih trditvah strinjali z avtorjem članka, zopet po drugi strani pa mu poskušali »dopove- dati«, da vsega le nima prav. Precej polemike pa je povzročilo pismo, ki so ga predsedniki DPO poslali pobratenim mestom in vsem, ki nosijo Titovo ime. Več kot uro dolgo razpravo so končali s sklepom, da bodo pismo poslali vsem članom predsedstva občinske konference ZSMS, prav tako stališča o spornem scenariju, ki ga je občinska konferenca ZSMS poslala republiški konferenci ZSMS. O vsem pa naj bi ponovno spregovorili na naslednji seji predsedstva občinske konference ZSMS Velenje. Zadeve in zadevice okrog izvolitve novega predsednika zvezne konference ZSMS Jugoslavije so tudi na petkovi seji povzročile kritično razpravo, s katero so člani predsedstva občinske konfe- rence ZSMS kadrovski komisiji pri republiški konferenci ZSMS Slovenije očitali, da stvari niso čisto čiste. Zaradi tako imenovane »volilne kuhinje« je peto sejo republiške konference ZSMS Slovenije predčasno zapustil tudi predsednik velenjske mladine. Vse napake pri izbiri kandidata bodo »spravili« na papir z zahtevo, da jih na naslednji seji obravnava tudi republiška konferenca ZSMS. Dosedanjih pet lokalnih delovnih akcij, pripravili so jih s člani smučarsko skakalnega kluba iz Titovega Velenja ter le 19 brigadirjev, ki sodelujejo na zvezni akciji v Titovi Mitrovici, je znova opozorilo na nezanimanje velenjskih mladincev za tovrstne oblike mladinskega dela ter na nekatere težave, ki jih imajo bodoči brigadirji v svojem delovnem okolju. Druge, po mnenju nekaterih, bolj sprejemljive in zanimive oblike prostovoljnega dela (tabori) so po mnenju ve- lenjskih mladincev nedodelane. Sicer pa naj bi o vseh težavah na tem področju spregovorili ob koncu letošnje brigadirske sezone! Na tej seji smo med drugim slišali tudi to, da bo od 1. julija dalje v prostorih Jugobanke začela delati podružnica študentskega servisa. Kako bo naprej s pohodom po poteh XIV. divizije, bodo na skupni seji dorekli mladi in borci — predlagali so skrajšanje trase in drugi datum pohoda — pester delovni program v naslednjih treh mesecih dopust-niški program, Kajuhov pokal, priprave na mladinsko politično šolo... k temu so dodali še obisk brigad, pa bodo uresničili le v okviru finančnih možnosti. Pri tej točki dnevnega reda so opozorili še tudi na slab finančni položaj. Ob koncu seje so spregovorili še o aktivnosti članov predsedstva ter o možnostih za ustanavljanje enot drobnega gospodarstva v naši občini. C 4. stran * DOGOVARJAMO SE/ ODLOČAMO titovo velenje * 25. junija 1987 Komunalna skupnost občine Velenje Uresničitev letošnjih nalog je vprašljiva V torek bosta v Titovem Velenju zasedala oba zbora Komunalne skupnosti občine Velenje. Čeprav dnevni red ni obsežen, na njem je šest točk, pa so te izredno pomembne: obravnava informacije o uresničevanju plana Komunalne skupnosti za obdobje januar—april 1987 s poudarkom na realizaciji investicij: Čistilna naprava, vodovod Topolšica ter vročevod Šalek II, osnutek novega pravilnika o splošnih pogojih za dobavo ter obračun toplotne energije, predlog povišanja cen komunalnih storitev ter dobrin in predlog prispevka za razširjeno reprodukcijo ob ceni s 1. julijem letošnjega leta (na osnovi poročila o pogojih gospodarjenja delovne organizacije Vekos). Prav o teh točkah pa je tekla tudi beseda v začetku tega tedna s podpredsednikom skupščine Komunalne skupnosti občine Velenje Tonetom Hladinom in Milanom Kneže-vičem, predstavnikom strokovne službe SIS materialne proizvodnje. KAKO BO Z URESNIČITVIJO PLANA KOMUNALNE SKUPNOSTI? S tem vprašanjem smo se srečali najprej. Tone Hladin meni: »Uresničitev letošnjega plana Komunalne skupnosti je vprašljivo, ker je prišlo do izpada znatnih sredstev. Precej organizacij združenega dela, ki odvajajo sredstva po posebnem sporazumu iz čistega dohodka teh sredstev ni odvedlo in tako je prišlo do izpada približno 400 milijonov dinarjev. Poleg tega pa smo s planom načrtovali tudi najetje dolgoročnih kreditov, vendar so se pogoji v zadnjem času tako zaostrili, da teh kreditov enostavno ni več mogoče najeti.« Poleg tega pa je vprašljiva tudi enostavna reprodukcija pri individualni komunalni rabi — vodovodu, kanalizaciji in toplovodu. KJE VIDIJO REŠITEV? Gotovo ne bi bilo prav, da bi se na Komunalni skupnosti s prej navedenimi dejstvi kar tako sprijaznili. Za premostitev teh težav bodo poskušali z najrazličnejšimi PREGLED DOLŽNIKOV ZA NEPLAČAN PRISPEVEK 1,27 IZ ČD ZA LETO 1986 aktivnostmi. Kot pravijo: »Zdaj vodimo dve akciji. Eno, s katero bi skušali od organizacij združenega dela, ki niso poravnale svojih obveznosti izterjati prispevek, ki so ga dolžne. In to tudi od tistih, ki imajo izgubo. Ta akcija poteka s pomočjo Skupščine občine Velenje, točneje Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja.« Druga njihova akcija pa je usmerjena na korekturo cen komunalnih storitev in dobrin, drugače povedano podražitev. Predlog povišanja je tudi na dnevnem redu torkove skupščine. »Če bosta akciji speljani tako, kot si zamišljamo — torej, da bomo izterjali denar od organizacij združenega dela, ki obveznosti niso poravnale in da bodo tudi cene sprejete v takšni obliki kot predlagamo, potem bi lahko plan, ki smo ga sprejeli na spomladanski skupščini tudi uresničili. Vendar pa že danes lahko rečemo, da iz tega načrta ne bi mogli uresničiti nekaterih zadev, ki smo jih že takrat označili z zvezdicami — izgradnjo magistralnega vodovoda 0 500 od Šoštanja proti Titovemu Velenju, financiranje komunalnega koridorja vodovoda in kanalizacije na podhodu industrijske ceste v Pesju in pa financiranje komunalnega koridorja toplovoda na podhodu industrijske ceste v Pesju. To so tudi stvari, za katere smo že takrat, ko smo plan sprejemali rekli, da pridejo v poštev, če se bo nabralo dovolj denarja. Sedaj pa bodo to tiste, ki bodo morale prve iz plana.« INDIVIDUALNA KOMUNALNA RABA Realizacija je v obdobju januar—april najbolj kritična na področju individualne komunalne rabe — pri vodovodu in kanalizaciji seje nabralo samo 14 odstotkov od 30 odstotkov sredstev, kolikor bi se jih moralo. Še najbliže planiranim zbranim sredstvom je toplovod, kjer se je zbralo 28 odstotkov sredstev od načrtovanih 30. »In če pogledamo program individualne komunalne rabe skupaj: 16 odstotkov proti 33., kolikor bi jih moralo biti zbranih v tem trenutku.« Zap. št. Naziv DO Obveznost din 1. DO TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ 14.982.479 2. SOZD REK DO RLV 207.406.335 3. SOZD REK 23.539.743 4. SOZD GORENJE 38.515.279 5. DO EKO 21.582.518 6. DO ERA 20.238.288 7. DO VEPLAS 5.852.820 8. MODNI SALON 6 799 745 9. ELKROJ MOZIRJE - KONFEKCIJA ŠOŠTANJ 2.743.086 10. SOZD REK DO TISKARNA 1.559 776 11. SOZD REK DO APS 183 993 12. PTT, TOZD VELENJE 3.117.126 13. SOZD MERX - TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ 3.391.357 14. KK PTUJ - TOZD TRŽNICA 743.801 15. GOSTINSTVO PAKA 2.768.029 16. BRIVNICE IN CESALNICE 995.388 17. DO INŽENIRING 2.048 129 18. LB - TB TITOVO VELENJE 7.030.784 19. VIZ TITOVO VELENJE 18.379.808 20. CENTER SREDNJIH ŠOL 7.317 981 21. ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE 1.636062 22. GLASBENA ŠOLA VELENJE 1.351.026 23. KULTURNI CENTER VELENJE 861 225 24. CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO 624.637 25. KINO VELENJE 251.168 26. RDEČA DVORANA 922 338 27. VVZ VELENJE 5 434 533 28. VVZ ŠOŠTANJ 1199 667 29. GG TO KOOPERANTOV GOZDARSTVO ŠOŠTANJ 6 350 30. VEKOS 3.819.525 SKUPAJ: 405.302.996 POGOJI ZA DOBAVO IN OBRAČUN TOPLOTNE ENERGIJE Delegati skupščine Komunalne skupnosti občine Velenje bodo dobili v obravnavo tudi osnu- tek novega pravilnika o pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja občine Velenje, ki ureja razmerja in pogoje med distributerjem (DO Vekos tozd Toplotna oskrba), investitorjem (fizična ali pravna oseba, ki naroča priključitev internih toplotnih naprav na vročevodnem omrežju in zagotavlja sredstva za izvajanje teh del) in odjemalcem toplotne energije. Dobavitelj pa so Termoelektrarne Šoštanj. Zakaj nov pravilnik? »Spremembo so zahtevali delegati Komunalne skupnosti že pred tremi leti, ker so hoteli enotno ceno me-gavatne ure (MWh) pri toplovodnem ogrevanju in ne deljeno na zagotovljeno moč in ostali del cene. Vendar tudi komisija, sestavljena je bila iz uporabnikov in izvajalcev kot strokovnjakov, ni mogla do tega, da bi bila cena toplotne energije takšna, kot so zahtevali delegati. Če bi napravili tako, bi morala biti cena MWh znatno višja kot je sedaj. Prihaja namreč do razkoraka med zagotovljeno močjo in dejansko porabo. Imamo namreč ogromne priključne moči, energije pa porabimo veliko manj,« pravita Hladin in Kneže-vič. Vendar pa gre ta osnutek pred delegate in v razpravo z varianto — skupaj s členom, ki je dobesedno tak, kot so zahtevali delegati. »Na skupščini bomo zahtevali, da se začne temeljiteje delati na vgrajevanju toplotno-merilnih naprav in na programu varčevanja z energijo. Izvajalci so se pri obračunu energije dobro zavedali kaj to pomeni in trdno vztrajali, da ostanemo pri starem. Če bi tako trdno vztrajali tudi pri vgraditvi števcev, potem bi te najbrž povsod po Velenju že imeli. In če drugega ne, bo ta nov pravilnik spodbudil vrajevanje števcev.« Bistvena novost, ki jo predvideva ta pravilnik, pa je tudi v av-tomatizmu cen toplotne energije — ta bi se podražila avtomatsko za toliko, kot jo podražijo na pragu termoelektrarne. PREDLOG POVIŠANJA CEN KOMUNALNIH STORITEV O tem, kakšen je predlog, pišemo posebej. Naša sogovornika pa sta ob tem dejala: »Držali smo se družbenega dogovora, ki velja za SR Slovenijo in pravi, da se lahko cene dvignejo dvakrat letno, I. februarja in I. julija. In tudi nismo popustili, čeprav so bili veliki pritiski, da bi morali cene popraviti že s 1. aprilom. Problem je namreč nastal, ker je TEŠ MVVh na pragu elektrarne podražila vmes. Problem smo takrat rešili tako, da smo s 1. aprilom po- dražili samo industrijsko potrošnjo, široko pa ne. Izračun je pokazal, da bi morali podražiti celo za 150 ali 180 odstotkov. Držali pa smo se tega, da za več kot 100 odstotkov ne bi smeli, čeprav je to spet tisto, kar na komunalnem področju delamo ves čas — z umetnini zadrževanjem cen zadržujemo na nizkem nivoju tudi vse komunalne stvari, ki jih imamo.« ZARADI PREDLOGA PODRAŽITEV VRSTA AKTIVNOSTI Zaradi predlaganega povišanja cen komunalnih storitev in dobrin, ki je precejšnje, je stekla vrsta aktivnosti. O tem je razpravljal Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, izvršni svet Skupščine občine Velenje, občinska politična koordina- Tone Hladin Kaj boš s sekundarnim vodom, če ni primarnega? Pa naj gre za toplovod ali vodovod. Vprašanje, ki je gotovo na mestu, o njem pa sta razmišljala tudi naša sogovornika in postregla s primeri: »Podkraj — Kavče recimo. Zgradili so sekundarni vod, nimajo pa se kam priključiti, ker ni primarnega dovoda. Drug primer je Pohrastnik, podoben prvemu. Milan Kneževič IN ZA KONEC: Citat, ki je dovolj zgovoren. Podpredsednik skupščine Komunalne skupnosti je rekel: »Obiskal sem pet izvenmestnih krajevnih skupnosti in videl, kako revni so na komunalnem področju. Na eni strani delamo kabelsko televizijo, na drugi pa nimamo razrešenih osnovnih potreb — vode, ka- cija. Odbor za samoupravne in družbeno-ekonomske odnose ter planiranje in Odbor za delovne in življenske razmere pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje. In na skupščini, ko bo pred delegati odločitev, bodo imeli že celo vrsto stališč, ki so jih do predlaganih cen zavzeli ti organi. KAJ S SEKUNDARNIM VODOM, ČE NI PRIMARNEGA? Še en problem se pojavlja na področju komunalnih dobrin. To pa so hudi problemi. Če jih hočemo razrešiti, do leta 1990 nobena krajevna skupnost ne more pričeti z izgradnjo toplovodnega omrežja. Ni govora! Četudi sekundarni vod v celoti sami financirajo.« Kako razrešiti to? »Če ne bodo šle v sovlaganja za izgradnjo primarnega voda delovne organizacije kot so Gorenje Lesna, Tovarna usnja Šoštanj, Rudnik lignita Velenje — področje rudarskih škod, tako kot je bilo zamišljeno, potem je verjetno Pohrastnik zastonj delal tisto, kar je delal.« nalizacije, odvoza smeti... Politika, ki jo želimo voditi v tej komunalni skupnosti pa je, priti do take politike cen, da bi lahko z njo regulirali tako enostavno kot razširjeno reprodukcijo. Da bi počasi prišli stran od prispevka iz čistega dohodka. To bi morala biti naša usmeritev, čeprav je meni osebno, ki vodim to skupščino v tem mandatu žal, da se ne pogovarjamo o ničemer drugem kot o cenah.« MILENA KRSTIČ-PLANINC Poročilo o izvajanju programov individualne komunalne rabe po planu SKIS za leto 1987 (prioritetne postavke plana) 1. Vodovodni sistem TOPOLŠICA Aneks štev. 2 k osnovni pogodbi v vrednosti 159.539.426 din zajema izdelavo cevovoda v dolžini 742 m z vsemi pripadajočimi deli. Cevovod po tem aneksu se izvaja od točke 15 do točke 24. Po termin-skem planu, ki je sestavni del aneksa je rok za dokončanje del 30. VI. 1987. Do 15. VI. 1987 so bila opravljena sledeča dela': a) Končani so vsi izkopi. b) Končana je drenaža ob izkopih. c) Položen je jekleni cevovod v dolžini 603 m. d) Pripravljena je posteljica za polaganje PVC cevi v dolžini 121 m. Do 30. VI. 1987 je še potrebno dokončati: a) Rentgeniziranje zvarov. b) Položiti PVC cevi v dolžini 121 m. c) Dokončati jašek 24. d) Zasuti in splanirati jarek. e) Tlačni preizkus cevovoda. Istočasno se izvaja priključek vodovoda Topolšica na čistilno napravo pitne vode na Grmovem vrhu z montažo projektirane regulacije v vrednosti din 28.000.000. Izvajalec Vegrad Velenje je imel težave pri izvedbi del zaradi izredno slabega vremena, težkih dostopov in neugodnih geoloških razmer. 2. Vročevod ŠALEK II - II. faza Na vročevodu Šalek II — II. faza je v izvedbi podfaza od F. T. 5 do F. T. 7, to je od jaška pri Kolodvorski restavraciji do jaška pri industrijski Pekarni v dolžini 260 m, 2 x NO 300. Z izvajalcem del VEKO Velenje je sklenjena pogodba za navedena dela v znesku 144.611.858 din, rok dokončanja je 10. VII. 1987. Gradbeno je pozidana kineta na celotni trasi in izdelane krovne plošče, kar predstavlja 70% del. Strojni del je v fazi varjenja cevovoda, obseg izvedenih del pa je 60 %. Dela bodo končana v dogovorjenem roku. 3. Čistilna naprava odpadnih voda ŠALEŠKE DOLINE — Januarja 1987 je projektant čistilne naprave (PLANUM Ljubljana) izdelal idejne projekte. — Marca je bil na zborih skupščine občine Velenje sprejet in potrjen Odlok o izvajanju LN in aprila objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje, — Sklad za urejanje stavbnih zemljišč ureja pridobivanje zemljišča in odkup stanovanjskega objekta, ki se mora porušiti, — Izdelan in na republiški komisiji za oceno investicij v Ljubljani je bil potrjen investicijski program (investicijske zasnove), — V Uradnem listu SRS je bil objavljen natečaj o primernosti izvajalcev za izgradnjo čistilne naprave, — V končni fazi izdelave so PGD in PZI projekti čistilne naprave in vseh komunalnih priključkov. Edina ovira za izdajo lokacijskega dovoljenja (Republiška pristojnost) je neodkupljeno zemljišče na lokaciji ČN, ki je v privatni lastnini. V kolikor bomo še ta problem rešili, bomo lahko septembra 1987 pričeli z izgradnjo. PRIKAZ VPLIVA CEN NA ŽIVLJENJSKI STANDARD (družbena stanovanja 52 m2, 3 člani) OBSTOJEČE PREDLOG STORITEV Količina Obstoječa vrednost/din Prispevek din SKUPAJ din Predlagana vrednost/din Prispevek din SKUPAJ din Rast % 1. Vodooskrba 2. Odvajanje odplak 3. Odvoz smeti 20 m3 20 m1 52 m! 1.080,00 640,00 634,40 200,00 160,00 104,00 1.800,-680,-1.268,80 860,-300,-104,- OD 1-3 2.354,00 464,00 2.818,40 3.748,- 1.584,- 5.332,- 89% 4. Ogrevanje stanovanja 5. Ogrevanje vode 52 m' 6 m3 5.720,00 1.980,00 312,00 9.880,-3.420,- 10% OD 4-5. 7.770,00 312,00 8.082,40 13.300,- 1.330,- 14.630,- SKUPAJ 10.124,00 776,00 10.900,40 17.048,- 2.914,- 19.962,- 83% 6. Stanarina 52 m2 7.958,00 12.812.— 61% SKUPAJ 18.858,00 32.774,- 74% 25. junija 1987 * titovo velenje GOSPODARJENJE nas cas * stran 5 Iz majske analize gospodarjenja občine Velenje Kdaj bodo ukrepi obrodili sadove? V želji, da bi pravočasno ugotovili, kako gospodarimo, in sprejeli potrebne ukrepe za izboljšanje poslovnih rezultatov v prav vseh okoljih, so tudi letos pripravili na odseku za družbeno planiranje komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja temeljito analizo uresničevanja srednjeročnega družbenega plana občine Velenje v letu 1986 in v prvi polovici letošnjega leta. To je takoimenovana »majska analiza«, o kateri bodo na prihodnji seji govorili tudi delegati občinske skupščine. Glede na to, da nas tudi letošnja majska analiza opozarja, da nismo tako uspešni kot smo si v svojih planih zastavili, da nam takšni rezultati, ki jih dosegamo, ne omogočajo uspešnega nadaljnjega razvoja, temveč zgolj životarjenje, bodo vsekakor potrebni v vseh okoljih odločni in koreniti ukrepi. Lotiti se jih bomo morali z vso resnostjo in odgovornostjo. Polovico leta še imamo pred sabo in marsikaj lahko še izboljša- ZA NAČRTOVANO INDUSTRIJSKO PROIZVODNJO SO POTREBNE HITRE IN UČINKOVITE SPODBUDE Po statističnih podatkih obseg industrijske proizvodnje upada vse od leta 1986. Lani smo proizvedli za 6,4 odstotka manj kot leta 1985, v letošnjih prvih štirih mesecih pa je industrijska proizvodnja upadla še za 7,5 odstotka v primerjavi z lanskoletnim enakim obdobjem. Nekatere organizacije, še posebej tiste, kjer je industrijska proizvodnja zadnje mesece najbolj upadla, napovedujejo sicer precejšnje povečanje, vendar pa najbrž ni več mogoče upati, da bi nadoknadili izpad preteklih mesecev in se približali načrtovanemu obsegu. ZADOVOLJIVA IZVOZNO UVOZNA GIBANJA V preteklem letu so izvozni rezultati nekoliko zaostali za doseženimi v letu 1985 in sicer za 0,6 odstotka. Na to je vplival za 2,4 odstotka manjši konvertibilni izvoz, medtem ko je klirinški izvoz poratsel za 12,8 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 115,4 odstotka, na konvertibilnem področju pa 110,3 odstotke. V letošnjem letu je izvoz, po podatkih organizacij združenega dela, višji od lanskega, v enakem obdobju, za 14,4 odstotka, od tega konvertibilni celo za 17,4 odstotka. Zelo zadovoljni smo lahko s pokritostjo uvoza z izvozom, ki ga dosegamo 117,2 odstotno. V celotnem izvozu naše občine je samo 9 odstotkov klirinškega (lani 14 odstotkov). Skupno smo izvozili v letošnjih prvih treh mesecih za 15 milijard dinarjev blaga in storitev, kar je 6 odstotkov celotnega slovenskega izvoza v tem obdobju. Precej bolj dinamičen je tudi letošnji uvoz, saj smo ga v prvih treh mesecih povečali v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za slabih 25 odstotkov. Organizacije združenega dela napovedujejo tudi za letošnje polletje ugoden izvoz, tako da lahko pričakujemo (če se bo seveda takšen trend nadaljeval do konca leta) načrtovano 6,5 odstotno resolucijsko rast konvertibilnega izvoza. Prav tako pa lahko pričakujemo tudi, da bomo dosegli načrtovano pokritost uvoza z izvozom. REZULTATI NAM NE OMOGOČAJO SREDNJEROČNO ZASTAVLJENIH NALOŽB Leta 1986 smo namenili v občini Velenje za gospodarske naložbe 24,8 milijard dinarjev, za prihodku je vse manjši. Delež obveznosti iz dohodka pa nenehno narašča, ob tem pa ostaja delež akumulacije na približno enaki ravni v celotnem obravnavanem obdobju. Lanskoletno 102-odstotno rast dohodka so prehitevale vse oblike porabe, letošnji trimesečni dohodek pa je nad vsemi oblikami porabe in izkazuje realno rast. Kazalci poslovanja kažejo v prvem tromesečju letos, glede na primerjalno obdobje lanskega leta, rahlo oživljanje gospodarstva. Akumulativnost se je povečala za 17 odstotkov, reprodukcijska sposobnost za 18 odstotkov, ekonomičnost za 14 odstotkov. Ocene za prvo polletje pa kažejo nižjo rast, še posebej pa bo naš rezultat poslabšan, če bosta ru- V letošnjem prvem tromesečju smo osebne dohodke oblikovali na osnovi interventnega zakona. Realne osebne dohodke smo znižali, vendar niso padli pod realno raven lanskega leta. Poprečni neto osebni dohodek na zaposlenega je znašal v prvem tromesečju 197.073 dinarjev. V negospodarstvu, kjer imajo višjo izobrazbeno strukturo, je znašal poprečni osebni dohodek na zaposlenega v lanskem letu 154 911 dinarjev, v letošnjem prvem tromesečju pa 221 534 dinarjev. V lanskem letu so se osebni dohodki v negospodarstvu povečali precej bolj kot v gospodarstvu, to pa zaradi usklajevanja nivoja osebnih dohodkov z gospodarstvom. negospodarske 2,5 milijard dinarjev in za stanovanja 0,8 milijard dinarjev. V doseženem družbenem proizvodu so predstavljale gospodarske investicije 26 odstotni delež, kar je celo več kot smo načrtovali. Vendar pa je tako živahna naložbena dejavnost zgolj zaradi investicij v nadomestne rudniške objekte, ostala naložbena dejavnost pa ne dosega načrtovanega obsega. V letošnjem letu na področju naložbene dejavnosti nismo najbolj aktivni, saj smo porabili v ta namen le dobrih 13 odstotkov načrtovanih sredstev za to leto. Podobne pa so tudi ocene do polletja, kar pa je tudi realno glede na načrtovan skromen ostanek čistega dohodka. SPREMEMBA OBRAČUNSKEGA SISTEMA ZAMEGLJUJE REALNO SLIKO POSLOVANJA V letu 1986 in tudi v prvih mesecih letošnjega leta izkazuje gospodarstvo občine Velenje višjo rast celotnega prihodka in rast dohodka od rasti cen. To seveda kaže na realno povečanje dveh osnovnih finančnih kategorij. Porabljena sredstva so lani in prve letošnje mesece naraščala počasneje kot celotni prihodek, pa tudi njihov delež v celotnem darstvo in energetika izkazala izgubo v napovedani višini. IZGUBE SO NAŠI STALNI SPREMLJEVALCI Gospodarstvo občine Velenje je izkazalo lani za 13,6 milijard dinarjev izgub, kar je 644 odstotkov več kot leto poprej. Kar 86 odstotkov izkazanih izgub odpade na premogovništvo in energetiko, 14 odstotkov na Elektroniko Široke potrošnje Gorenja. V prvem četrtletju letošnjega leta smo izkazali za 2 milijardi izgub, ocene za prvo polletje pa so še mnogo neugodnejše, saj napoveduje samo rudnik izgubo za okoli 8 milijard dinarjev, v TEŠ pa ta ocena še ni izdelana. ADMINISTRIRANJE NA PODROČJU OSEBNIH DOHODKOV NI PRINESLO REŠITVE Za osebne dohodke je namenilo gospodarstvo občine Velenje v lanskem letu kar 60 odstotkov ustvarjenega dohodka ali 51 milijard dinarjev. To je bilo za 128 odstotkov več kot leta 1985, s tem pa smo prehiteli rast dohodka za 26 indeksnih točk. Poprečni osebni dohodek je lani znašal v gospodarstvu občine 129.937 dinarjev. Nov načrt zaposlovanja je izdelan Zbir želja ali dejanskih možnosti? Nov načrt zaposlovanja (prejšnjega so zavrnili delegati zborov velenjske občinske skupščine) je izdelan, vendar v njem do bistvenih sprememb ni prišlo. Gospodarstvo načrtuje 1,5 odstotno rast, negospodarstvo pa kar 5,4 odstotno — skupaj naj bi se zaposlenost v občini Velenje letos povečala za 1,9 odstotkov. Je tak načrt zbir želja ali dejanskih možnosti? Verjetneje je, da gre za prvo. Nelogičen in protisloven je še posebno za nekatere organizacije združenega dela. Ker, kam lahko vodi odpiranje vrat dodatnemu zaposlovanju ob ničelni produktivnosti in neperspektivni akumulaciji, ki poleg tega nima niti osnove v generacijskem prilivu, ob tem., da so tudi zmogljivosti v šolstvu, zdravstvu, otroškem varsitvu takšne kot so, da se manjša stanovanjska izgradnja? Siicer pa lahko nerealnost takega planiranja razberemo tudi iz poročila o uresničevanju kadrovske reprodukcije v privh štirih letošnjih mesecih. Zaposlenost se je v primerjavi z decembrom povečala za 0,4 odstotke, v tem času so organizacije združenega dela dodatno zaposlile 206 delavcev. Poseben problem pa je fluktuacija. V štirih mesecih je delovne kolektive zapustilo 405 delavcev, ki so si delo poiskali v drugih organizacijah, tudi izven naše občine. Vzroke za tako veliko število zaposlenih bi najbrž morale najbolje poznati organizacije same, verjetno je vzrokov več, pa tudi različni so, dejstvo pa je, da ti fluktuanti predstavljajo kar 2 odstotka vseh zaposlenih v občini in da tudi stanejo precej. Največ fluktuantov pa je še vedno med nekvalificiranimi delavci. In kakšne delavce smo v občini Velenje zaposlovali v prvih štirih mesecih? Največji delež dodatnih zaposlitev je na najnižji zahtevnostni stopnji (I), vendar pa je ob tem treba poudariti tudi, da so se povečali deleži dodatnih zaposlitev na najvišjih nivojih zahtevnosti — predvsem na VII., pa tudi na VI. stopnji strokovne izobrazbe. (mkp) NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA NE UPOŠTEVAMO NOBENIH USMERITEV Kljub sprejemu številnih ukrepov, da bi vendarle uredili zaposlitvene tokove, naše zaposlovanje še vedno ni ustrezno, zaposlujemo premalo strokovnjakov, imamo visoko fluktuaci-jo, očitno pa zaposlovanja tudi ne znamo načrtovati. Za lani smo načrtovali 0-od-stotno rast zaposlenosti, dosegli pa smo jo v višini 1,8 odstotka. Nove in nadomestne potrebe smo zapolnjevali z nekvalificiranimi delavci, zaposlili smo kar 814 delavcev brez strokovne izobrazbe. Na delovna mesta z zahtevano visoko in višjo strokovno izobrazbo zaposlujemo manj usposobljene, brezposelnost pa obvladujemo v mejah načrtovane. Za letošnje leto še nimamo sprejetega načrta zaposlovanja, to pa zaradi nerealnih planov organizacij združenega dela. Tudi letos zaposlujemo pretežno na najnižji zahtevnostni stopnji. Zaposlenost smo v treh mesecih povečali sicer le za 0,4 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, vendar pa se ponovno otepamo z izredno visoko fluktuaci-jo. DRUŽBENE DEJAVNOSTI URESNIČUJEJO SVOJE PROGRAME, PROBLEM PA SO NALOŽBE V drugi polovici lanskega leta smo lahko oblikovali skupno porabo v višini 95-odstotne rasti dohodka. Prispevne stopnje smo povišali maja za 1,41 odstot- Maja 283 brezposelnih Konec maja je bilo pri velenjski Skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 283 iskalcev zaposlitve, kar je približno toliko kot lani decembra. Več kot polovico iskalcev predstavljajo ženske (167), več kot .polovica iskalcev pa je tudi nekvalificiranih delavcev, 93 jih išče prvo zaposlitev, 152 iskalcev zaposlitve pa je mlajših od 26 let. Stopnja relativne brezposelnosti znaša v občini Velenje v tem obdobju 1,2 odstotka. (mkp) ka, nato pa so ostale do konca leta nespremenjene. Realno se je obseg sredstev za programe teh dejavnosti povečal za 25,6 odstotka. Na to je imel največji vpliv razširjen program (porodniški dopust) ter intenzivno usklajevanje ravni osebnih dohodkov z gospodarstvom. Tudi letos je oblikovanje skupne porabe zakonsko omejeno. Maja smo zaradi presežkov SIS znižali prispevne stopnje za 1,51 odstotka, tako da ob polletju ne pričakujemo presežkov. Precejšen problem predstavljajo investicije v negospodarstvo. Se vedno nismo zbrali potrebnega denarja za gradnjo sedme osnovne šole, jasno pa je že tudi, da bodo vse ostale prednostne investicije s tega področja časovno močno zamaknjene. NEPORAVNAVANJE OBVEZNOSTI ZA SIS MATERIALNE PROIZVODNJE Pomanjkanje sredstev je že v lanskem letu odmaknilo uresničitev nekaterih programov. V začetku letošnjega leta je bila dinamika zbiranja teh sredstev še zadovoljiva, že v aprilu pa so se spet pojavili problemi. Zaskrbljujoče so tudi ocene za naprej, saj iz čistega dohodka, kot zdaj kaže, organizacije združenega dela ne bodo odvedle polovico predvidenega denarja. Se posebej zaskrbljujoče je zbiranje splošnega vodnega prispevka. ZATIKANJA PRI ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV SPLOŠNE PORABE Občinski proračunski prihodki so znašali za lansko leto 1 milijardo dinarjev (107 odstotkov več kot leto poprej). Dovoljena poraba pa je znašala 909 milijonov, oziroma 112 odstotkov več kot predlani. V letošnjem prvem četrtletju se je v proračun »nateklo« 349 milijonov dinarjev, kar je dober odstotek več kot lahko porabijo po interventnem zakonu. Iz meseca v mesec pa se pojavljajo večji problemi pri zagotavljanju sredstev za nemoteno delovanje proračunskih porabnikov. Za premostitev teh težav, bo izvršni svet še ta mesec predlagal rebalans proračuna za drugi kvartal leta. NAŠE KMETIJSTVO OHRANJA RAST PROIZVODNJE V lanskem letu smo bili z doseženo kmetijsko proizvodnjo zadovoljni, ugodni pa so tudi letošnji rezultati. Pri tem imajo pomembno vlogo sredstva sklada za intervencije v kmetijstvo. Seveda pa je treba že sedaj opozoriti, da takšnih rezultatov ne bo mogoče obdržati, če v republiki ne bo prišlo do korenitih sprememb na tem področju. Zamujamo pa z ustanovitvijo SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje nemotene preskrbe v občini, vendar bo po oceni ustanovljena do konca prvega polletja. POMEMBNE NALOGE DROBNEGA GOSPODARSTVA PRENAŠAMO IZ LETA V LETO Drobno gospodarstvo predstavlja v družbenem proizvodu občine Velenje še vedno preskromen delež, še posebej, če upoštevamo možnosti, ki jih imamo na tem področju v občini Velenje. Lani nismo zabeležili nobenih aktivnosti, podobno pa je tudi letos. Zasebni sektor sledi načrtovanemu razvoju le po številu novih obratovalnic, sicer pa se srečuje s perečimi prostorskimi problemi, velikimi obremenitvami, pomanjkanjem šolskih programov, finančnimi problemi ... RAZDROBLJEN PRISTOP NA PODROČJU TURIZMA S turizmom in gostinstvom se v občini Velenje ukvarja več organizacij, v različnih oblikah, objektih, ki so visoko akumulativni ali povsem neakumulativni, z dobro plačanimi in slabo plačanimi delavci . . . Nekateri imajo jasno opredeljeno perspektivo nadaljnjega razvoja, drugi je sploh nimajo. Posledice takšnega stanja so vidne na rezultatih te dejavnosti. Lani smo imeli s 105 tisoč nočitvami te zmogljivosti zasedene le 48-odstotno, letošnji štirje meseci pa so še slabši. V tem srednjeročnem obdobju nam je uspelo izoblikovati enoten načrt te dejavnosti, v kratkem bo predložen v obravnavo tudi občinski skupščini in upajmo, da bo razmahnil uspešnejši razvoj te dejavnosti. ŠE VEDNO NI STIMU-LATIVNEJŠIH UKREPOV DAVČNE POLITIKE Za področje davčne politike lahko sicer ugotavljamo, da se resolucijske naloge izvajajo in da so opazni manjši premiki. Poostrena aktivnost davčne uprave je pripomogla k izkazovanju boljših in realnejših rezultatov gospodarjenja davčnih zavezancev. Precej se je znižalo tudi število zgubašev. Načrtovane naloge izvajamo v občini Velenje zadovoljivo predvsem na področju nadzora, premalo pa je čutiti sti-mulativnejše ukrepe. ČASOVNI ZAMIKI PRI URESNIČEVANJU NALOG KRAJEVNIH SKUPNOSTI Krajevne skupnosti občine Velenje so lani uresničile pomembne naloge in to pretežno s sredstvi samoprispevka in lastnimi sredstvi občanov. Zbrali pa so zelo malo denarja po samoupravnih sporazumih, zato vsega, kar so načrtovali, niso uspeli uresničiti. Podobno pa je tudi v letošnjem letu, saj so odvisni le od lastnih sredstev, medtem ko organizacije združenega dela svojih obveznosti ne poravnavajo. Med njimi so tudi takšne, ki bi to lahko storile. PROSTOR UREJAMO PREPOČASI Srednjeročni družbeni plan smo lani sprejeli s časovnim zamikom, zaradi tega nismo uspeli potrditi programa priprave prostorskih izvedbenih aktov in projektiranja prostorskih izvedbenih načrtov. Delni program je v letošnjem letu že sprejet, vendar pa je njegova uresničitev že v letošnjem letu vprašljiva, saj se je iz dogovorjenega vira financiranja zbralo le 40 odstotkov potrebnih sredstev. Zatika pa se tudi pri operativni izvedbi prostorskih dokumentov. DOJELI SMO PROBLEM ONESNAŽENOSTI DOLINE Čeprav lahko trdimo, da se zavedamo problema onesnaženosti Šaleške doline, pa nam lani ni uspelo uresničiti nobene resolucijsko načrtovane naloge s tega področja. V želji, da bi bili bolj učinkoviti pri izvajanju zahtevnih nalog, ki smo si jih zadali v družbenem planu občine Velenje za obdobje do leta 1990 in naprej do leta 2000, smo v letošnji resoluciji, kot prilogo, dodali načrt uresničevanja nalog s področja varstva okolja. Aktivnosti kažejo, da smo bolj resni kot prejšnja leta, saj uresničujemo vse predvidene naloge, vendar pa se s tem ne smemo zadovoljiti, še posebej, če upoštevamo izkušnje iz preteklosti, ko smo po začetnih aktivnostih »zaspali.« SŠGZ Titovo Velenje Konec junija skupščina Konec junija bo v Titovem Velenju skupščina Savinjsko —Šaleške gospodarske zbornice, na kateri bodo podelili tudi priznanja, ki jih zbornica že nekaj let zapored podeljuje za vidne zasluge pri razvoju gospodarstva in uveljavljanje vloge gospodarske zbornice. Med drugim pa bo skupščina odločala tudi o kadrovskih zadevah. Izvršilni odbor SŠGZ je že razpravljal o predlogu Odbora za organizacijsko kadrovske zadeve in sprejel dva predloga — razrešitev sekretarja zbornice Bogomirja Trav-nerja, ker mu poteče mandat za katerega je bil izvoljen in predlog za izvolitev podpredsednika zbornice Boža Lednika, ki bi to nalogo opravljal profesionalno. (mkp) 6. stran * KS Šalek in Gorica sta praznovali >Nismo naredili vsega< NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje 25. junija 1987 17. junij je praznik dveh krajevnih skupnosti občine Velenje — krajevne skupnosti Gorica in krajevne skupnosti Šalek. Praznujeta ga v spomin na ustanovitev krajevnega odbora Osvobodilne fronte, junija leta 1944, na Kavčičevem skednju. V krajevni skupnosti Šalek so praznik proslavili tudi s svečano sejo sveta te krajevne skupnosti, pretekli torek zvečer. To je bila tudi priložnost, da so pregledali svoje delo. Viktor Brglez, predsednik krajevne socialistične zveze je ob tej priložnosti dejal: »Verjetno bo tudi ob praznovanju prav, če ugotovimo, da nismo naredili vsega, kar smo si zastavili v programu ob ustanovitvi krajevne skupnosti in kar bi lahko, če bi se v delovanje krajevne skupnosti in njenih organov in družbenopolitičnih organizacij v večjem številu in bolj prizadevno vključili krajani krajevne skupnosti, ki danes šteje že preko 1250 ljudi.« Čeprav je bil Viktor Brglez v svojem govoru precej kritičen, pa vendarle ne gre prezreti dejstva, da je to najmlajša krajevna skupnost v občini Velenje, ki pa se vztrajno postavlja na svoje noge, in da v njej živi in dela tudi veliko posameznikov in organizacij, ki si za svoje delo zaslužijo priznanje in pohvalo. To gotovo velja za Marico Štukovnik, ki si je za dolgoletno delo v odboru krajevne organizacije Zveze borcev zaslužila bronasto priznanje Osvobodilne fronte in za Pripravljalni odbor pri Gasilskem društvu Šalek za V krajevni skupnosti Gorica so povabili na klepet jubilante. Na sliki Ivan Terče. vzorno izvedena gasilska tekmovanja za Pokal Šaleške doline. Tudi pripravljalni odbor so nagradili s priznanjem Osvobodilne fronte. Skupaj s krajevno skupnostjo Gorica pa so v soboto popoldan pripravili v osnovni šoli bratov Mravljakov srečanje za svoje najstarejše krajane, to srečanje postaja tradicionalno, vedno pa je nadvse prisrčno. Tokrat so jim program pripravili najmlajši iz Krajevna skupnost Skorno-Florjan Naloge, pripravljenost, zagnanost Čeprav časi za večje naložbe niso najbolj ugodni, krajani krajevne skupnosti Skrono—Florjan ne odstopajo niti za korak od svojih namer. Pisali smo že o tem, da so v referendumski program zapisali izgradnjo toplovodnega omrežja, o tem, da so nato nekoliko zaspali. Tokrat lahko pišemo o resnično njihovi veliki zavzetosti in marljivosti. Rok izgradnje se namreč približuje s hitrimi koraki, material je vsak dan dražji, želja po daljinskem ogrevanju pa vse glasnejša. Priprave na izgradnjo te prednostne naloge referendumskega programa krajanov krajevne skupnosti Skorno-Florjan so stekle spomladi leta 1986. Prve lopate so na trasi krajani zasadili 28. avgusta lani. Do konca leta so naredili že okrog 1500 metrov sekundarnega omrežja, približno 170 metrov primarca, pod streho pa so »spravili« tudi vse tri toplotne podpostaje. Letos so dela nadaljevali šele v začetku aprila, saj jim je krepko zagodlo vreme. Kljub deževnemu maju ugotavljajo, da dela potekajo po načrtih. Na podpostajah opravljajo še potreba obrtniška ter gradbena dela v sektorjih A in C. Hkrati s tem pa še varilska, barvanje in izoliranje, pokrili pa so že tudi del trase. Material za dokončanje izgradnje sekundarnega toplovodnega omrežja v glavnem že imajo, zato predvidevanja, da bo slednji zgrajen še pred letošnjo zimo, niso neuresničljiva. Bolj kot to je pomembna pripravljenost, zavzetost krajanov samih. Tega jim resnično ne manjka. Opravljenih 16 tisoč prostovoljnih ur v preteklem letu, do 25. maja še okrog osem tisoč so dovolj zgovoren dokaz za zgornjo trditev. Sobote, nedelje, praznike, seveda tudi marsikatero po- poldne krajani družijo prijetno s koristnim na trasi v »družbi« krampov, lopat, samokolnic. S primarcem pa je takole: krajani hitijo pridobivati potrebno dokumentacijo in projekte, zatika pa se pri financiranju. Kljub temu, da je izgradnja tega voda zapisana v vseh dokumentih, planu samoupravne komunalne interesne skupnosti, da je njegova izgradnja nujna in pomembna za ekološko čistejši zahodni del Šaleške doline, zanj še nimajo dovolj denarja. Stroški pa so tako veliki tudi za to, ker mora biti primarc tako širok, da se bodo lahko kasneje nanj priključili tudi vsi predvideni objekti na tem področju. Tudi prav ne bi bilo, da bi morali krajani nositi celotno breme na svojih ramah, če bodo koristili le 10 odstotkov toplotne energije, vse ostalo pa drugi, predvsem Rudnik lignita Velenje za nadomestne objekte. Tovarna usnja Šoštanj, čistilna naprava, želje krajanov Topolši-ce,. .. Težava je ta, da nihče od prej omenjenih nima denarja za dolgoročno načrtovan razvoj. Precejšnjo oviro pa pri vsem tem predstavlja tudi togost nekaterih. Na toplovodno omrežje se bo v prvi fazi priključilo 108 gospodinjstev, nato še 22. Razdeljeno je na štiri sektorje, izgradnjo v vsakem pa budno spremlja sektorski odbor. Sicer pa akcije potekajo skupno. Naj povemo še to, da krajani ne delajo udarni ško le na tistem področju, kjer stanujejo, ampak tudi tam, kjer jim določi gradbeni odbor oziro ma kjer so glede na izvajanje del najbolj potrebni. Poleg sredstev samoprispevka in prostovoljnega dela krajani vsak mesec plačajo zanj še 40 tisoč na mesec. O kabelski televiziji ne razmišljajo le občani Titovega Velenja, ampak tudi krajani te krajevne skupnosti. Hkrati z izgradnjo toplovodnega omrežja namreč izvajajo gradbena dela tudi za slednjo. Po ocenah bo izgradnja kabelske televizije stala vsako hišo približno 2 milijona 500 tisoč dinarjev. Trenutno krajani zbirajo material za antenski sistem, ki bo »lovil« tudi satelitski program, in sicer štiri klasične in dva satelitska, ali pet klasičnih in prav toliko satelitskih. Da je tudi za slednjo akcijo veliko zanimanja, potrjuje udeležba na nedavni udarniški akciji, na kateri je delalo več kot 120 krajanov. Še na uresničitev ene naloge se pripravljajo krajani Skornega, Florjana in Pohrastnika v tem času — na izgradnjo železniškega postajališča pri Puharskem mostu. 1. maja prihodnje leto naj bi to že predali svojemu namenu. Jasno, tudi tu brez udarniškega dela ne bo šlo. Poleg tega pa bo vsako gospodinjstvo zanjo prispevalo okrog 10 tisoč dinarjev. -tap- KS Franca Leskoška-Luke Pesje Slavje ob krajevnem prazniku Prebivalci krajevne skupnosti Franca Leskoška-Luke, ki vsako leto slavijo svoj krajevni praznik v spomin na 7. julij, ko je bila v noči 1941. leta izvedena velika napisna akcija v Šaleški dolini v kateri je sodelovalo največ aktivistov in predvojnih komunistov iz Pesja. Letošnje praznovanje bo potekalo od 26. junija do 6. julija, svoj praznik pa bodo letos slavili nekoliko bolj skromno in var- čno. Prireditve se bodo pričele v petek, 26. junija, s petjem na vasi, ki sodi tudi v teden upokojencev, v soboto, 27. junija bodo rekreacijske igre na športnem igrišču in tekmovanje ekip ZRVS, mladincev in pionirjev, v nedeljo, 28. junija bo pionirska olimpiada v telovadnici tamkajšnje osnovne šole, ostale prireditve pa bodo na vrsti konec prihodnjega tedna. V soboto, 4. julija, bo najprej gasilsko tekmovanje za pokal krajevne skupnosti, sledili bodo skoki na plastični skakalnici, v nedeljo popoldne bo na vrsti pohod ob spominskih obeležjih, slavje pa bodo sklenili v ponedeljek, 6. julija, ko bo popoldne najprej na vrsti risanje na asfalt, ob 18. uri pa bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti, na kateri bodo podelili priznanja. (b. m.) Krajevna skupnost Vinska gora Tudi praznujejo Prebivalci občine Žalec bodo letošnji občinski praznik, slavijo ga 7. julija, nadvse slovesno proslavili v Vinski gori. Na ta pomemben dogodek so se v krajevni skupnosti še posebej vneto pripravljali. Prireditve ob prazniku so se pričele že 25. maja in bodo potekale vse do nedelje, 5. julija, ko bo ob 10. uri slavno- stna seja zborov skupščine občine ^aicc, na Kateri bodo podelili tudi priznanja in nagrade. Ob 12. uri bo ogled razstave različnih starih in drugih predmetov, ob 15. uri pa se bo pričelo družabno srečanje in rajanje občanov, na katerem bo igral ansambel Lojzeta Slaka. Krajani Vinske gore pa bodo ob prazniku bogatejši za prizidek k tamkajšnji osnovni šoli, ki ga bodo slovesno odprli 3. julija. MED VINSKIMI TRSI Med prireditve ob občinskem prazniku sodi tudi kulturnozaba-vna prireditev »Med vinskimi trsi«, ki jo bo pripravila krajevna skupnost Vinska gora. Prireditev bo v soboto, 27. junija, pričela pa se bo ob 18. uri v novi dvorani v Vinski gori. Nastopili bodo na-rodno-zabavni ansambli Nagelj, Marela in Stopar, slednja dva sta zmagovalca letošnje »lojtrce domačih«. vrtca in starejši — dvanajst članski pevski zbor Društva upokojencev, ki se je predstavil s spletom narodnih pesmi pod skupnim naslovom Grabljice. V krajevni skupnosti Gorica pa so na svečani seji skupščine te krajevne skupnosti — v petek — podelili priznanja letošnjim dobitnikom bronastih znakov Osvobodilne fronte. Prejeli so jih: Mira Videčnik, Marjan Marin-šek, Rihard Sagmeister, Jože S svečane seje sveta KS Šalek Rovšnik, Alojz Petrej in Jože Koprive. Ob teh dogodkih pa je potekala še vrsta spremljajočih prireditev. V krajevni skupnosti Gorica so povabili na klepet tri »okrogle jubilante« te krajevne skupnosti — Agato Jeseničnik, Jožeta Sa-deka in Ivana Terčeta. Ivan Terče. je ob tem dejal: »Zelo sem vesel, da so se v krajevni skupnosti spomnili na nas. Delo krajevne skupnosti spremljam, pa tudi sam (fotografije B. M.) se še pri svojih sedemdesetih letih udeležujem soseskih akcij. Naš kraj se lepo razvija, škoda pa je, da v akcijah ne sodeluje še več krajanov.« V krajevni skupnosti Šalek pa so poleg teh prireditev, v nadeljo pripravili tudi svečano podelitev vojaških knjižic nabornikom — obveznikom iz krajevnih skupnosti Šalek, Gorica, Edvarda Kardelja in Bevče. (mkp) Kabelska televizija Kako daleč so v Pesju Kot v nekaterih drugih krajevnih skupnostih velenjske občine si tudi v krajevni skupnosti Franca Leskoška-Luke močno prizadeva jo, da bi kar najhitreje prišli do težko pričakovane kabelske televizije. Nekatera dela so pospešili, da bi skrajšali čas izgradnje, žal pa kljub aktivnosti in prizadevanju ne gre brez težav. Čeprav so v Pesjem šele letos pričeli z zbiranjem denarja, so po projektu Gorenja —Elrad iz Gornje Radgone, položili že 70 odstotkov kabla sekundarnega razvoda. Tu še ni zajet zaselek Podgorje kjer se še pogovarjajo o Zavodnje od 7. do 17. julija Dnevno taborjenje Občinska zveza prijateljev mladine bo letos že desetič, organizirala zelo priljubljeno obliko letovanja — dnevno taborjenje v Zavodnjah. Otroke bo odpeljal avtobus vsak dan, od 7. do 17. julija, s parkirnega prostora pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju, ob 9. uri. Ustavil se bo še v Pesju in na Glavnem trgu v Šoštanju. Če bo v Škalah dovolj stalnih prijavljencev, bo avtobus peljal tudi preko tega kraja. Domov pa se bodo otroci vračali ob 17. uri. Dnevnega tabora se bo vsak dan lahko udeležilo po 150 otrok starih od petega leta dalje. Otroci se lahko prijavijo za desetdnevno taborjenje in poravnajo stroške v višini 11 tisoč dinarjev že v šoli in si s tem zagotovijo letovanja. V kolikor teh prijavljencev ne bo dovolj, se bodo lahko dnevnega taborjenja, za ves čas taborjenja, oziroma za posamezne dneve, udeležili tudi drugi otroci, ki bodo prispevke sproti poravnavali. Za pester in zanimiv program bodo v taboru, tako kot vsa leta doslej, skrbeli taborniki taborniškega odreda Pusti grad Šoštanj. (mz) ANEKDOTA Orson Welles, ameriški filmski igralec in režiser (umrl leta 1985) je imel predavanje v mestecu na ameriškem srednjem zahodu. Poslušalce> ni bilo dosti teč. kot bi jih lahko preštel na prste in za začetek je povedal nekaj o sebi: »Sem gledališki direktor in produ-cent. Sem gledališki in filmski igralec. Sem pisec scenarijev in filmski produ-cent. Pišem radijske igre in igram t njih. Sem tudi čarovnik in slikar. Napisal sem nekaj knjig. Igram na violino in klavir.« Umolknil je, pogledal po prazni dvorani in rekel: »Ali ni škoda, da je mene toliko tukaj, vas pa tako malo.« morebitni namestitvi kabla po zraku, projekt namreč predvideva kabel v zemlji, pa tudi PTT se ne strinja, da bi-razvod za kabelsko televizijo tekel po telefonskih drogovih. Tečejo pogovori s koordinacijskim odborom za izgradnjo kabelske televizije in distribucijskega sistema občine Velenje, Gorenjem in Rudnikom lignita za primarni vod, oziroma za povezavo med Titovim Velenjem in Pesjem. Kabel naj bi položili med cesto in železnico, oziroma preko mostu čez Pako v bližini železniške postaje. Za vse to v Pesjem potrebujejo cel kup soglasij in dovoljenj, mnogo več pa seveda za celotno izgradnjo tega zahtevnega projekta. Načrtujejo, da jih bo ta naložba veljala, skupaj s sekundarnim in primarnim vodom, okoli 9 milijard starih dinarjev, kar ni malo. Na podlagi dosedanjih izraču- nov in ocen bo potrebno za sekundami del okoli 30 starih milijonov, ob dejstvu, da je približno 220 priključkov. Potrebno pa bo dodati še delež za primarni dovod in antenski stolp, ki ga financira krajevna skupnost Šmartno. Predsednik odbora za izgradnjo kabelske televizije v Pesjem Pavel Planine je še povedal, da bi naj z vsemi potrebnimi deli končali jeseni. V Pesjem tudi poudarjajo, da bi bili z izgradnjo kabelske televizije že precej dlje, če ne bi bil v zahodnem delu Pesja, zaradi nadomestnih objektov Klasirnice, moten TV signal. Težava je tudi v tem, da krajani s tega območja neradi pokrijejo denarno obveznost za katero so se v tej krajevni skupnosti dogovorili. (b. m.) ODMEV! 0 ODMEV/ 0 ODMEV! Filter 57 Občan, član SZDL, ZSS, ZKS in ex član ZSMS, Vlado Vrbič, je v 21. številki Našega časa priobčil dokakaj nenavaden članek z naslovom Štafeta očiščenja. Za osvežitev spomina pripominjam, da članek govori o nekem pismu nekaterih drugih občanov, ki so visoki funkcionarji zgoraj naštetih organizacij. Pismo, kot pismo, bi lahko rekli. Pisma so intimna stvar, a kakor nas seznanja Vlado Vrbič, v tem primeru ni šlo za intimnost, ker so funkcionarji pisali drugim funkcionarjem v imenu članstva omenjenih organizacij, ne da bi članstvo prav poznalo vzroke za pismo in njegovo vsebino. Globoko se strinjam z Vladom Vrbičem, ko graja intimnost početja, ki bi moralo biti javno — nikakor pa se ne morem strinjati z njim, ko pravi, da bi moralo biti članstvo seznanjeno z vsebino pisma. Ne! Članstvo bi moralo na vsebino pisma bistveno vplivati, ga oblikovati, toda šele potem, ko bi prej izčrpno razpravljali o problemu in se odločili, da je takšno pismo sploh potrebno napisati! Da ne bo slepomišenja: gre za pismo, ki so ga menda poslali velenjski funkcionarji na več naslovov po vsej Jugoslaviji, na odločitev zanj pa je bistveno vplival izid 57. št. Nove revije. Pravzaprav je težko pisati o stvari, ki je človek ne pozna. Meni na primer še vedno ni uspelo, da bi dobil v roke 57. št. Nove revije. Tisti edini izvod, ki je priro-mal v velenjsko knjigarno, je hitro pošel, v knjižnici velenjski pa so slovenske literarne revije tako eksotičen pojav, da je raje ne obiskujem. Redki naročniki Nove revije v dolini pa so sled za 57. št. že zdavnaj izgubili, saj kroži med občani kot nekakšna pornografija, čeprav to branje uradno ni prepovedano. Dejstvo je tudi, da je avtorja spornih člankov slovenski javni tožilec vsaj zaenkrat dal v mapo s naslovom »zaključeno.« Prav tako, kot revije nisem bral niti pisma, ki ga v svojem članku citira Vlado Vrbič. Tako si iz teh citatov ne morem ustvariti niti lastnega mnenja o pismu, niti o 57. št. Nove revije. (Izvlečki iz te revije so izšli skoraj istočasno z revijo.) Sam sem se namreč navadil, da knjigo, ki me zanima, preberem sam, od začetka do konca v izvirniku, ne v citatih. Sodbo o prebranem pa si skušam prav tako ustvariti najprej sam, brez tuje pomoči — zaenkrat namreč še imam svojo glavo in ne rabim tuje, da bi mislila namesto moje. Predvsem zaradi tega sem postal član organizacij, ki so že navedene v tem spisu in imam v tem oziru popolnoma enak status, kakor Vlado Vrbič. Razpravljamo torej o neznanih stvareh. O reviji, ki je ne poznamo in o pismu, ki ga ne poznamo! In bilo bi najbolje nehati, če ne bi bilo obsodbe vredno, poniglavo in zaletavo pranje rok, za katere se niti ne ve, ali so umazane ali čiste!? Bega me namreč to, da nihče ne pove ali je bilo takšno pismo res poslano in da članstvu omenjenih organizacij nihče ne predoči vsebine in namena domnevnega pisma. Zaradi takšnih postopkov in načinov odločanja tudi v mojem imenu, se kot član vseh teh organizacij počutim prav bedno, kot številka, še najbolj podobna ničli, kot vir članarine. In nenazadnje: ko bom odhajal iz svojega kraja po domov ini, bom moral še rdeti ob priznanju, da sem iz Šaleške doline. Peter Rezman 25. junija 1987 k titovo velenje OD TU IN TAM nas cas * stran 7 Turistična agencija Kompas Za zdaj uspešna sezona Čeprav je vreme vse prej kot poletno, se pravi počitniški in dopustniški dnevi za mnoge šele začenjajo. Za delavce v turističnih agencijah pa je pravzaprav poletna sezona že mimo. Zanje namreč slednja traja od meseca aprila do konca junija. Takrat se namreč večina odloči, kje in kako bo preživela zaslužen oddih. V turistični agenciji Kompas v Titovem Velenju pravijo, da bo, vsaj zaenkrat tako kaže, zanje letošnja turistična sezona uspešna. Prodali so namreč skoraj vse svoje zmogljivosti. Čeprav izbire sedaj resnično ni več tako velike, se tu in tam še najde prostor pod soncem v njihovih aranžmajih. Največja koristnika njihovih uslug v Titovem Velenju sta Rudnik lignita Velenje in Gorenje. Med možnostmi za kar najpri-jetnejši oddih, ki jih ima Kompas ne samo ob obali vzdolž celega Jadrana, ampak tudi na kontinentu (toplice, kmečki turi- zem), so se občani naše občine odločali največ za letovanje na otoku Visu. Sploh privlačni pa so bili Kompasovi klubi, v katerih je letovanje za nekaj odstotkov cenejše, predvsem pa zelo pestro. »Počitnice danes niso poceni. V primerjavi z lanskimi so dražje skoraj za enkrat več. Zato pa morajo biti storitve za tiste, ki nam zaupajo, resnično kakovostne. V naši poslovalnici smo se trudili, da bi ugodili vsaki želji. Poslovalnica je resda odprta le od 7. do 15. ure, vendar svoj delavnik velikokrat podaljšamo prav zaradi tega,« je povedal samostojni komercialni referent v velenjski Kompasovi agenciji Polde Pecko. Sicer pa so poleg počitnic zanimivi tudi sindikalni izleti doma in v tujini ter »obiski« raznih jezikovnih tečajev, na katerih se je letos izobraževalo kar precej prebivalcev naše občine. — tap — Izletnikova poslovalnica Pestri programi letnega oddiha V Izletnikovi poslovalnici v Titovem Velenju (na Avtobusni postaji) so tudi za letos pripravili pestre programe letnega oddiha. Preko njih lahko letujete ob vsej Jadranski obali, v zdraviliščih in planinah. Prizadevali so si, da omogočijo letovanje tudi tistim z manj globokimi žepi in to jim je tudi uspelo, saj je mogoče preživeti deset dni ob morju že za 48 tisoč dinarjev. Pri večini njihovih programov si morajo letovalci zagotoviti lasten prevoz, pri tem pa jim seveda pomagajo. Nudijo jim vse potrebne informacije in rezervacije pa tudi nakup domačih in mednarodnih letalskih vozovnic, vozovnic za spalnike . . . Zelo dobro sodelujejo z nekaterimi organizacijami združenega dela, ki so svojim delavcem omogočile obročno odplačevanje letnega oddiha. Ti delavci si lahko vse v zvezi z letovanjem uredijo v Izletnikovi turistični agenciji. Poleg lastnih programov pa prodajajo programe še za vse večje jugoslovanske turistične agencije. Tudi te programe, ki zajemajo v glavnem celovito ponudbo, si je lahko zagotoviti v Izletnikovi turistični agenciji. Kot je povedala vodja te poslovalnice VIDA ŠME, so letos veliko turističnih zmogljivosti že razprodali, še posebej veliko apartmajev, vendar se prostor ob morju še najde, zato vabijo vse tiste, ki se še niso odločili, kam na dopust, da se oglasijo pri njih. Z veseljem jim bodo pri tej odločitvi pomagali. Povejmo še to, da se pri Izletniku v tem času že pripravljajo za jesen. Obljubljajo, da bodo tudi tokrat pripravili bogat program izletov, namenjenih predvsem sindikalnim skupinam. Skratka vsi, ki si želite preživeti nekaj brezskrbnih počitnic ob morju, v hribih, si ogledati domača in tuja mesta, pri Izletniku bodo storili vse, da boste svoje želje uresničili. (mz) Deveto srečanje bork XIV. legendarne divizije Preteklo soboto, 13. junija, so se na Dobrni zbrale borke pohoda legendarne XIV. divizije na Štajersko, ki so bile razporejene v Tomšičevi, Šercerjevi, Bračičevi brigadi, kulturni skupini in štabu divizije. Pokroviteljstvo nad srečanjem so prevzeli občinski odbor ZZB NOV Velenje, pododbor XIV. divizije za celjsko regijo, SOZD MERX Celje in KRISTAL iz Zaječara. Prvi dan so sprejem bork, namestitev, kulturni prognam in tovariško sre- čanje organizirali krajevna organizacija SZDL, krajevna organizacija ZZB NOV, krajevna skupnost in zdravilišče Dobrna. Drugi dan, v nedeljo, 14. junija, pa so bile sprejete v domu BORCEV in MLADINE v Titovem Velenju, ogledale so si spominske sobe oz. razstave o TITU in Edvardu Kardelju ter kratek film o Titovem Velenju. Sledilo je polaganje vencev ob spomeniku TITA in žrtvam NOB na Titovem trgu, na Graški gori in pri spomeniku ob Ostreških pečeh v Ravnah pri Šoštanju, kjer je XIV. divizija, 22. februarja 1944. leta prebila zadnji sovražnikov obkolitveni obroč. V Topolšici je uprava hotela »VESNA« BORKE XIV. divizije počastila s kosilom, po kosilu so si ogledale spominsko sobo v hiši, kjer je bil štab IV. OPERATIVNE CONE in ki je opremljena s slikami — fotografijami, ki prikazujejo dogajanja ob podpisu kapitulacije sovražnika in nam bodo ostale v Rečica ob Savinji Vrsta prireditev Nekaj dni prihodnjega tedna bo na Rečici ob Savinji slovesno, zanimivo in veselo. Na vrsti je namreč že 9. po vrsti daleč naokrog znana vaška olimpiada. Vendar tokrat ne bo ostalo le pri tem. Že v četrtek bodo v osnovni šoli odprli razstavo likovnih del Gorana Horvata, ki bo odprta do 12. julija. V petek zvečer bodo pripravili kulturni program pod vaško lipo, posebej zanimivo pa bo v soboto. Dopoldne bo turnir v tenisu na novih igriščih, obenem pa še turnir v malem nogometu za ženske. Popoldne bodo slavili gasilci, saj domače društvo slavi 105-letnico. Ob tem slavju velja omeniti, da bodo re-čički gasilci prevzeli dve gasilski vozili, ki jim ju bodo podarili gasilci iz Zvezne republike Nemčije. Vaška olimpiada, šaljivo in spretnostno tekmovanje vseh zaselkov te krajevne skupnosti, bo na vrsti v nedeljo, 5. julija popoldne. Največja slovenska veselica Žalska noč Žalska noč — največja slovenska veselica, kot pravijo nekateri, se bo pričela že v četrtek 25. junija s TURISTIČNO-GOSTIN-SKIM dnevom — kulinarično razstavo v Nami, naslednji dan, v petek, 26. junija, bodo v Kulturnem domu v Žalcu izbirali Miss Slovenije in pripravili mod- no revijo, ob 21. uri pa se bo pričela zabava pri hotelu Golding-Rubin. Vrhunec prireditve pa bo v soboto, 27. junija. Že ob 10. uri dopoldan se prične IV. kolesarski kriterij, ob 14. uri TRIATLON, ob 16. uri sprejem Celjanov na železniški postaji, ob 17. uri se bo pričela tekma v nogometu med direktorji Merxa in Hmeza-da, ob 18. uri pa bo v športnem parku Žalec nastop motornih zmajarjev in modelarskih letal ter kviz in žrebanje igre »Plamen«. Ob 21. uri zvečer bodo proglasili Miss Slovenije, ob 22. uri bo v starem delu mesta pro-menadni koncert Mladinskega pihalnega orkestra in mažuretk, kar bodo vse skupaj popestrili še z ognjemetom. Opolnoči pa bodo pred hotelom Golding-Rubin žrebali vstopnice. opomin in spomin na nas, pred 42. leti končani boj za naš obstanek, za katerega je tudi XIV. divizija dala veliki davek v krvi in žrtvah. Zaključek srečanja je popestril Ivan Dolničar-JANUŠIK, ki je v spominski sobi pripovedoval kronološko o zaključnih bojih narodnoosvobodilne vojske s sovražnimi silami, poteku predaje generala Lehra štabu IV. OPERATIVNE CONE in podpisu kapitulacije nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo, 9. maja 1945. leta, v Topolšici. Ob koncu naj omenimo, da sta se srečanja udeležili tudi borki Egič-Bobnar Ana »ŠPELA« iz oddaljenega Novega Sada in Ko-žemjakim Gerda iz Sarajeva. Zaradi bolezni se srečanja niso mogle udeležiti vse preživele in jim želimo, da se do naslednjega srečanja pozdravijo. Udeleženke srečanja so se vsem, ki so omogočili to snidenje lepo zahvalile za izkazano pozornost in se nato zopet razšle širom Jugoslavije. Martin Slatinšek Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Velenje Nadaljujejo preventivne aktivnosti Teden prometne varnosti, ki je bil letos prvič organiziran kot paket dodatnih aktivnosti cestno prometne preventive, je v nekem smislu postal kar mesec prometne preventive. Ocena kritičnega stanja cestno prometne varnosti, ki jo je podala skupščina občine ob zasedanju vseh treh zborov, je realna in zaskrbljujoča. Stanje prometne varnosti se je žal — kljub prizadevanjem posameznikov in ustanov, društev ter Uprave javne varnosti — precej poslabšalo. Številne žrtve, tudi iz vrst mladine, grozeče pritiskajo na vse dejavnike in strokovne kroge, da storijo vse, kar je možno za zaustavitev trenda težkih prometnih nezgod. Svet za preventivo, ki s svojimi člani — organizacijami — izvaja program dela, bo dejavnost še bolj usmeril v operativne naloge, kjer so le še možni boljši rezultati. V teh dneh in naslednjih treh tednih, do zaključka šolskega leta, potekajo na vseh osnovnih šolah velenjske občine številne akcije prometno vzgojne in preventivne vsebine. Tako se je teden prometne varnosti nadaljeval s pripravo kolesarjev na kolesarski izpit, ma Centru srednjih šol je Avto šola ZSAM zaključila tretji tečaj CPP, vrstijo se naravoslovni dnevi na tematiko promet in prometna varnost na šolah, po vseh šolah potekajo akcije pregledi koles in manjši servisi le teh, v vzgojno varstvenih ustanovah pa zaključujejo program prometne vzgoje za pridobitev prometne značke. Torej, vrsta aktivnosti za poznavanje določil cestno promet- ne zakonodaje, za spoznavanje osnovnih pravil obnašanja v prometu, vožnje na prometnih površinah in osveščanja vseh udeležencev v cestnem prometu. Žal pa smo dnevno priča primerom, ko so vsa takšna prizadevanja zaman — po zaslugi manjšega števila uporabnikov prometnih (in neprometnih) površin. Srdito divjanje kolesarjev, predvsem pa mopedistov in tudi motoristov po promenadah za pešce doživlja pravi vrhunec. Ob vsem tem smo nemočni, neučinkoviti in predvsem prenašamo jadikovanje iz zapisnika v zapisnik. Menda je velik problem, da roka pravice poseže na te »divjakom omiljene poligone«, da bi se starši svojih otrok lotili (po nakupu tehnike) še vzgoje svojih nadebudnežev. Čakati, da bo čez pet mesecev zapadel sneg in bodo »leteči« pospravili svoja »dirkala«, ne kaže. Medtem bo namreč preveč žrtev. Prejšnji teden je bila na Osnovni šoli Bratov Mravljakov izvedena akcija pregledov koles, (manjša popravila je opravil brezplačno strokovnjak janko Zobec iz Titovega Velenja), ki so jo v sodelovanju z mentorji te šole izvedli člani Avto moto turing kluba, udeležilo pa se je je preko 100 kolesarjev. Ne le, da so takšne akcije potrebne, tudi koristne so, saj živijo mladi s kolesom skoraj pol leta. Pomembno pa se je varno voziti in žal. moramo reči — tudi preživeti. Jože MIKLAVC DVIGNJENI ZASTOR Razhajanja Res je, da ni res, da javne razprave o varovanju okolja do danes niso prinesle nikakršnih dosežkov. Če odštejemo glas ljudstva, je kar precej ljudi v dolini na ključnih položajih spoznalo, da uveljavljeni model količinske rasti pelje v propad. Poglejmo primer: delavski svet TEŠ je maja letos odložil sprejem srednjeročnega plana »zaradi stališča javnosti in lastnega spoznanja delavcev TEŠ ... da je plan proizvodnje električne energije iz TE Šoštanj prevelika nevarnost za nadaljnje onesnaževanje«. Delavski svet TEŠ je še dodal, da za čas, »dokler nimamo čistilnih naprav za odžvepljevanje zmanjšamo proizvodnjo in to na nivo, ki še zagotavlja ohranitev in obnovo življenja tudi na vplivnem območju TEŠ (Energetik TEŠ, junij 87, podčrt. VG)«! To je vsekakor velik in izreden dosežek, ki predstavlja pravo osnovo za konstruktivne pogovore in odločanje v občini in republiki. Odložen sprejem srednjeročnega plana je rokavica, ki so jo delavci TEŠ vrgli ekološko osveščeni javnosti. Sprejeti jo, to je edino, kar je ob tem mogoče reči! Na drugi strani, pri RLV, pa se stvari zapletajo. Zdi se, kot da K PO RLV leti v nebo. Tam javnih razprav o nadaljnjem razvoju REK očitno niso vzeli zares, ampak so od njih pričakovali le potrditev svojih načrtov. To pa pomeni predvsem odpiranje Jame Šoštanj. Poglejmo le eno od stališč, ki jih je KPO RLV sprejel ob javni razpravi: »Razprava je bila vodena nedemokratično (!), predstavniki RLV nismo bili povsod v enakopravnem položaju z ostalimi udeleženci razprave . . . predstavniki SZDL so na sestankih nastopali opredeljeni (!) (Budna, Ahtik, Gošnik), s čimer so povzročali zavajanje razprave in politično škodo« (klicaji pis.). Na OK SZDL Velenje pa so o poteku istih razprav napisali naslednje: »Razprava je bila demokratična in brez incidentov, čeprav je bila večkrat močno emocionalna, nekajkrat tudi skoraj dramatična. Kvaliteta razprav je bila različna, povsod pa resna in odkrita. Nekateri krajani so izražali izredno zaskrbljenost nad nadaljnim razvojem, drugi so se jezili nad nekaterimi storjenimi napakami, vsako zdravo misel so pozdravili. Na eventualne provo-kacije niso nasedali«. Priča smo torej dvema povsem nasprotnima pogledoma na opravljeno delo. Kako se bomo dokopali do enotnosti v tem primeru? Z argumentom moči ali z močjo argumenta? Je resnica na eni ali drugi strani? Kakšne bodo posledice za dolino (in SZDL) če obvelja prva ocena? Kakšne bodo posledice za dolino (in KPO RLV), če obvelja druga? Kako je mogoče doseči soglasje ob (hudih) obtožbah na račun aktivistov SZDL, češ, da so povzročili politično škodo Ali je to mogoče dokazati? Gotovo bo za skupen nastop to potrebno storiti in dokaze položiti na mizo. Prav tako, kot so na mizi dokazi o uničeni naravi, propadajočih in umirajočih gozdovih, bolnih in razseljenih ljudeh itn. Dokazi o izjemno veliki naravni, gospodarski, družbeni in s tem tudi politični škodi! Ali naj štejemo za poizkus zbližanja stališč dejstvo, da bo RLV takoj našel sredstva za znanstveno preverjanje rezultatov statističnih raziskovanj o obolevnosti ljudi v Šaleški dolini, ki jih je v Našem času objavil Zdravstveni center Velenje 21. maja 1987? Ali pa bi se morali strinjati z Zdenkom Zavadla-vom, ki je v Sobotni prilogi Dela 13. junija napisal: »...kaj naj storimo, da preprečimo od sovražnikov >socializma s človeškim obrazom* načrtovano bodočnost doline«. V Našem času je Franc Avberšek 5. februarja letos ob predstavitvi projekta odpiranja Jame Šoštanj (članek je imel pomenljiv naslov »Iz znanega v neznano«) med drugim dejal: »Pred odločitvijo — da ali ne — bo seveda sledila še javna razprava. Ne samo v občini Velenje«. In javna razprava je bila! Ne samo v občini Velenje! Problemska konferenca SZDL Slovenije je med drugim sprejela naslednje sklepe (glej Delo, 10. junija 1987): ». . . morajo vsi subjekt' planiranja preveriti srednjeročne in dolgoročne načrte družbenega razvoja in gospodarjenja ter jih temu cilju prilagoditi . . . Socialistična zveza zahteva, da se vsa odstopanja od tega strateškega in dolgoročnega cilja (da bo rast primarnih energetskih virov čim manjša, op. pis.) posebej opredeli pred javnostjo ter se o njih strokovno in demokratično presoja . . . SZDL meni, da se lahko o novih energetskih objektih v Sloveniji povsem določno pogovarjamo, ko bodo posamični projekti ekološko optimalni, predstavljeni in usklajeni z družbeno razvojno politiko, z ekonomskimi in investicijskimi možnostmi. Pri sprejemanju odločitev o izgradnji novih energetskih objektov je treba uskladiti interese vseh prizadetih uporabnikov prostora .. . zaradi novih spoznanj na področju ekologije in zaradi vplivov pridobivanja električne energije na okolje je treba ponovno preveriti elektroenergetske bilance SR Slovenije, družbene plane ožje in širše družbenopolitične skupnosti... za presojo investicij narodnogospodarskega pomena in za investicije, do katerih obstaja velik odpor v javnosti, naj Skupščina SRS oblikuje posebne nepristranske strokovne komisije, ki naj podajo svoje mnenje o tem. Člani komisije naj delujejo pod prisego ...« (vsa podčrt. VG). Na vse te rezultate javnih razprav se v vrhovih RLV očitno požvižgajo! Ne skrbi jih zahteva po preverjanju že sprejetih planov, ne skrbi jih demokratično presojanje investicij, ne skrbi jih usklajevanje interesov vseh uporabnikov prostora, ne skrbi jih velik odpor v javnosti. Oni letijo v nebo. Kot cigani v znanem sovjetskem filmu. Poglejmo dokaze! Ti nas predvsem opozarjajo, da se Jama Šoštanj odpira. Ob Novi ulici v Šoštanju gradijo barake za delavce Geološkega zavoda. Kljub temu, da je to »rušno območje«, nastajajo novogradnje, ki so seveda povsem funkcionalne. Gradnjo je RLV izsilil s tem, da je Šo-štanjčanom zagrozil prišleke naseliti v »Stari pošti«, v Mayerjevi vili ipd. V nedrja Goric se zažirajo veliki stroji — prav gotovo ne zato, ker bi bilo delavcem dolgčas! Ob železniški postaji Šoštanj opravljajo vrtanja — očitno odpirajo zračni jašek. Ta primer je posebno zanimiv, saj se vrtanje opravlja v območju skladišča gradbenih materialov, ki ga ima v zakupu »Era«. Ta je tudi izdala soglasje za početje. Da se nič krivi delavci trudijo »na črno« dokazuje tudi to, da so takoj po pričetku (pred kakšnimi tremi tedni) z bagerjem pretrgali dva energetska kabla in s tem zatem-nili lep del Šoštanja. Ako bi ne vrtali na črno, bi se verjetno pri ustreznih in pristojnih institucijah pozanimali, kaj je pod njimi. In pred gradbišče navesili tablo z nujnimi podatki, kot je to navada v naši deželi. Saj bi si kdo lahko navsezadnje mislil, da tam opletajo diverzanti! Če delavci sami trdijo, da iščejo premog (vrtanje se opravlja le kakih 300 metrov od TEŠ, ki bi bile v tem primeru obsojene na pogreza-nje!), to dokazuje, da RLV manipulira z lastnimi delavci! Jama Šoštanj se torej odpira! V brk in posmeh vsem javnim razpravam, v brk in posmeh vsem ljudem te doline, ki so se pripravljeni trezno in razumno pogovarjati o izdelanih načrtih. V brk in posmeh socialistični zvezi delovnega ljudstva, ki je v tem primeru zastavila ves svoj ugled! Kaj storiti? Vane GOŠNIK 8. stran ★ ngg C35 OD TU IN TAM titovo velenje k 25. junij 1987 Prvič »Mozirje nekoč« Temeljni kamen izvirni turistični prireditvi Kljub vsem naporom in prizadevanjem se v Mozirju v prejšnjih letih ni uspela uveljaviti turistična prireditev, značilna za kraj. Tako je bilo tudi s »kresno nočjo« in v Mozirju so se tokrat odločili za novo prireditev, ki temelji na ohranjenih izvirnih podatkih, vse skupaj pa je značilno samo za Mozirje. Prireditev je bila konec tedna, poimenovali so jo »Mozirje nekoč«, z njo pa so postavili temeljni kamen bodoči, zares mozirski prireditvi. Kratka ocena že kar na začetku. Prireditev je vsebinsko izvirna, zanimiva in privlačna. Njeno vsebino so prireditelji tokrat dobro predstavili in prebili led, v prihodnje pa bodo morali dodati še »obliko«, predvsem tako, da bo dobila širše razsežnosti in bo privabila obiskovalce tudi iz drugih krajev. lega se organizatorji dobro zavedajo, potek prireditve so sproti ocenjevali in kovali napotke za drugo leto, teh pa že sedaj ne manjka. Obetaven začetek torej. »Mozirje nekoč« zajema prikaz nazornih dogajanj v Mozirju, trgu s posebnimi pravicami, v obdobju okrog leta 1800. Gre za obhod trških meja, ki je trajal dva dni, obhodniki so bili vsi tr-žani, temeljito pa so prehodili celotno trško ozemlje in pregle- dovali meje. Na čelu je jahal trški sodnik, za njim so hodili dva spremljevalca, tržani, spremljali pa so jih vojaki iz Celja. Nosili so tudi zastavo, ki je med prvo vojno izginila, na tokratni prireditvi pa so poskrbeli za novo, enako izvirniku seveda. Sodnik in spremljevalci so se pripeljali dobi Ugotovitve z obhoda trških meja so sklenili pred magistratom Prireditev se je pričela v petek zvečer z odprtjem razstave starih listin trga Mozirje in s fantovskim večerom. Podoknic so se pevci domačega zbora nekoliko »bali«, pozno ponoči pa so bili skupaj s krajani vsi srečni in veseli. V soboto popoldne je na obhod trških meja krenilo veliko krajanov, od najmlajših do najstarejših, prav temu pohodu pa nameravajo v prihodnje dati največji poudarek, s primernimi obogatitvami seveda. Po sklenjenem pohodu so se vsi zbrali na mozirskem trgu, kjer sta spremljevalca poročala sodniku o pohodu in ugotovitvah, mu zatem izročila trško zastavo v varstvo, sodnik pa je seveda nagovoril vse tržane in med drugim dejal: »Proglašam torej, skladno s svojo na prizorišče, kot se spo- Celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije je sklenil, da s pomočjo bralcev vseh regijskih glasil izbere najbolj in najmanj priljubljenega politika na celjskem območju. Vse večje namreč govora o civilni družbi, katere osnovni pogoj so tudi neposredne volitve. Ker teh v naši enakopravni družbi še nimamo in jih verjetno tudi zlepa še ne bomo imeli, nudimo občanom vseh osmih občin celjske regije možnost, da vsaj na ta način povedo, kdo naj bi jih vodil v teh zapletenih družbenih razmerah. Pri tem nam ne gre za to, da bi gradili kult osebnosti. Zato bodo morali vsi, ki imajo namen sodelovati v tej regijski akciji aktiva novinarjev celjskega območja, utemeljiti zakaj glasujejo za katerega izmed funkcionarjev. Osnovni kriteriji, ki naj vodijo »volil-ce« so: osebno prizadevanje posameznega družbenopolitičnega funkcionarja za spreminjanje perečih družbenopolitičnih in gospodarskih razmer, posluh za probleme in pobude baze ter njihova pripravljenost, da se za doseganje družbeno pomembnih ciljev osebno izpostavijo. Politiki v celjski regiji bodo s to akcijo izvedeli, ali tisti, katerih predstavniki so, sploh vidijo oziroma znajo ceniti njihovo delo in prizadevanje za boljši jutri. Aktiv namreč ocenjuje, da politike ne vedo, kaj misli o njih baza. Zato jih je nemalokrat strah napak, čeprav so le-te sestavni del vsakega poštenega in resnega dela. To pa je še en vzrok več, da se nenehno vrtimo v začaranem krogu. Akcija bo trajala leto dni. Najbolj oziroma najmanj priljubljenega politika boste izbrali vsak mesec. Lestvico priljubljenosti bodo objavljala glasila: Bohor žari. Dravinjski glas. Naš čas, Novi tednik. Savinjski občan. Savinjske novice in Utrip. O rezultatih akcije pa bodo vsak mesec poročale tudi radijske postaje: Radio Celje, Radio Šmarje in Radio Velenje. Ob zaključku akcije pripravljamo posebno družabno srečanje, na katerem bomo podelili najbolj in najmanj priljubljenemu politiku zveneče nagrade. Izžrebali bomo tudi nagrajence izmed »volilcev«. Prva nagrada bo zanimivo turistično potovanje. Več o zaključni prireditvi in nagradah boste lahko prebrali v naslednjih številkah regijskih glasil. Najbolj oziroma najmanj priljubljenega politika lahko izbirate med nosilci izpostavljenih družbenopolitičnih in oblastvenih funkcij. Predsednik MS SZDL: Filip Be-škovnik Sekretar MS ZKS: Dane Rine Predsednik MS ZSS: Ivan Kramer Sekretar Sveta osmih občin: Ludvik Mastnak Predsedniki SO: Tone Zimšek (Celje), Jože Krašovec (Laško), Anton Boršnak (Mozirje), Avgust Špoljar (Slov. Konjice). Vlado Gorjup (Šentjur), Veljko Kolar (Šmarje), Drago Sulek (T. Velenje), Ludvik Sempri-možnik (Žalec). Predsedniki IS: Miloš Pešec (Celje), Roman Matek (Laško). Ivan Kos (Mozirje), Stane Kokelj (Slov. Konjice), Sergej Šešerko (Šentjur), Marjan Babič (Šmarje), Miran Arzenšek (T. Velenje), Anton Bratuša (Žalec). Predsedniki OK SZDL.: Drago Medved (Celje), Zlatko Pavčnik (Laško), Zdravko Novak (Mozirje), Marija Poličar (Slov. Konjice). Ludvik Mastnak (Šentjur), Milan Matko (Šmarje), Nada Zavolavšek-Hudarin (T. Velenje), Janez Meglič (Žalec). Sekretarji OK ZKS: Stane Mele (Celje), Tonček Brilej (Laško), Anka Sivec (Mozirje), Majda Grolegar (Slov. Konjice, Martin Vodušek (Šentjur), Franc Vekovar (Šmarje), Drago Blagus (T. Velenje), Vojko Ko-privšek (Žalec). Predsedniki OS ZSS: Majda Meštrov (Celje), Miha Prosen (Laško), Ivan Purmak (Mozirje), Albin Borko (Slov. Konjice), Ivan Gračner (Šentjur), Ludvik Kučiš (Šmarje), Ciril Greben-šek (T. Velenje), Ivan Vodlan (Žalec). Predsedniki ZB NOV: Olga Vrabič (Celje), Lazo Brod (Laško), VladoMi-klavc (Mozirje), Tone Turnšek (Slov. Konjice), Avgust Božič (Šentjur), Jože Lojen (Šmarje), Nestl Žgank (T. Velenje), Rado Cilenšek (Žalec). Predsedniki OK ZSMS: Nevenka Mulej (Celje), Milko Škobrne (Laško), Franci Kotnik (Mozirje), Marinka Marzidošek (Slov. Konjice), Stane Stojan (Šentjur), Franci Strašek (Šmarje), Bogdan Gregorin (T. Velenje), Sonja Kupec (Žalec). Lestvica NPP NAJBOLJ PRILJUBLJEN POLITIK JE zato, ker NAJMANJ PRILJUBLJEN POLITIK JE zato, ker Naslov Upoštevamo le v celoti izpolnjene glasovnice. Glasovnice zbirajo do 5. v mesecu uredništva: Bohor žari, Dravinjski glas, Naš čas, Novi Tednik, Savinjski občan, Savinjske novice in Utrip. Lestvico priljubljenosti bomo objavljali vsak mesec. Natančni podatki o »volilcih« so nam potrebni zaradi nagradrfe igre. sodniško dolžnostjo v imenu magistrata trga Mozirje, da so naši vrli tržani pri pregledu trških mejnih znamenj našli vse na mestu in v redu. Zato velevam, da se zbere vse trška srenja na našem travniku ob Savinji, kjer bomo skupaj proslavili mogočnost in večnost našega trga in trških pravic.« In so se res vsi zbrali na prostoru ob Savinjskem gaju, pravzaprav na istem mestu, kot pred stoletji. Razglasili so izid volitev za trškega sodnika, ga predstavili in potrdili, slednje je opravil go- spod Žovneški. Sodnik se je zaobljubil in pri tem dejal: »Pravice sodnika, ki so razjasnjene v trških privilegijih in zapovedane v deželni postavi, bom opravljal nepristransko, pošteno, vestno in v dobro trga Mozirje. Do naše zaščitne gospoščine Zovneka bom izkazoval vso čast in pokorščino. Preganjal bom hudodelce, nečistnike, prešuštnike in take nedostojneže, da bo naša srenja živela v miru in dostojanstvu. Vso dolžno spoštovanje izražam deželni in kresijski oblasti in obljubljam, da se bom do kraja držal zapovedi teh visokih mest. Sodil bom kakor velevajo postave in z vso vnemo skrbel za siromake in vdove.« Zatem so podelili trške pravice novemu tržanu, ki je moral temu primerno priseči, prav tako primerno pa je moral pogostiti sodnika, spremljevalce in odbornike. Skupaj z njimi so se v soboto gostili še mnogi, pozno v noč, kljub hladnemu vremenu. Dobra prva izvedba torej in obet obenem, da bo Mozirje le dobilo svojo turistično prireditev. Koleda gre v Francijo i BB - <■ HH Člani Šaleške folklorne skupine Koleda se bodo v nedeljo spet odpravili na turnejo. Tokrat v Nantes (Francija), kjer bo od 1. do 6. julija festival folklore. Na tem festivalu se bo predstavilo 24 držav iz vsega sveta (Japonska, ZDA, Slonokoščena obala, Švica, Italija ...) Po končanem festivalu imajo predviden še nastop blizu Nantesa. Plesalke in plesalci upajo, da si bodo med potovanjem ogledali tudi Pariz. Povedati pa moramo še to, da bodo vse stroške, ki jih bodo imeli, poravna i člani Šaleške folklorne sk pine sami. Želimo jim srečno pot in čim več folklornih užitkov. Vili Grabner Kilogrami (epigrami) Ivo Stropnik NEKE VRSTE POKOJNINA Ne vem, kaki> se glava v bronu prilagaja glavi, a iz gozdov še kar prihajajo stari dobri partizani. • • • ZADNJA DELA VSKA PESEM Petru Rezmanu Prav ti dam. ker zidaš hišo (na filtra dva}, kaj veš, kaj bo, če ti zopet prično s službo groziti. Ce je pa tako. da bi se moral »marincem« pustiti, bo pač potrebno pisati gverilsko-teroristične pesmi! m m m MONOGRAFIJA Če Marjanu Vodišku čimprej ne izdamo monografije, ga lahko bridka žalost tudi tako prešine, da objavi knjigo — Pobarvane velenjske svinjarije! »Moje Titovo Velenje« V aprilu letos je ekipa RTV Ljubljana v sestavi novinarke-scenaristke Alenke Auersperger, režiserke Hane Kastelic, kamer-' mana Joca Žnideršiča in tonskega snemalca Tonija Žirovnika posnela dokumentarni film, ki nosi ime »Moje Titovo Velenje«. V njem pripovedujejo dogodke iz let takoj po vojni, uspešno končane prve petletke in še malo dlje Nestl Žgank, Ivo Jamnikar, Jakob Grčar, Mirko Krušnik starejši in Mirko Krušnik mlajši, Ivo Rahten, Jože Volk, Ivan No-vinšek, Ivan Fece itd. Dokumentarni film bo na sporedu v sredo, 1. julija ob 20.05 na prvem programu RTV Ljubljana. Dokumentarni film »Moje Titovo Velenje« ne govori o odločilnih datumih. Ne začetek (1947) ne konec (1952) prve petletke ni bil odločilen za spremembe v »kmečkem rudniku«. Odločilni so bili odnosi, ki jih je bilo treba spremeniti . . . mišljenje, da za rudarje niso dovolj barake, ampak stanovanja, delavski klub, ne kantine, da potrebujejo delavsko univerzo in kulturni dom, da rudar bolj kot kdorkoli potrebuje svež zrak in počitek, da potrebuje kulturno osvešča-nje, šole in splošno razgledanost. Čeprav so se strokovnjaki in politiki spočetka takšnim zamislim velenjskih rudarjev upirali, pa jih je vselej podprl tovariš Tito. S ponosom se je znal pohvaliti tudi pred številnimi delegacijami, češ, tukaj lahko vidite, kako pri nas gradimo samoupravljanje . . . Film pa zastavlja vprašanje: Koliko je danes še te zagnanosti in zaupanja? Ali pa vse večje ugreznine nad rudnikom ne simbolizirajo tudi vse bolj načete družbene odnose? L. O. Ciril Grebenšek-Cic, predsednik velenjskih sindikatov: »Očitno je stanje resno . . .« Nada Zavolovšek-Hudarin, predsednica naše frontne organizacije: »Niti ne . . .« 25. junija 1987 •k titovo' velenje ŠPORT nas čas * stran 9 Zmajarstvo spada v zračno plovbo Zadnja leta tudi pri nas vidimo vedno več zmajev, ki jih upravljajo zlasti mladi ljudje. Žal je doslej vse skupaj bilo »bolj divje« urejeno in je zato prihajalo tudi do tragičnih posledic. Najbrž smo zato pri nas sklenili, da v okviru zveznega zakona o zračni plovbi uredimo tudi stvari okoli zmajarstva. Tako je pred dnevi izšel predpis, ki izčrpno postavlja najprej temeljne določbe, ki določajo, da je zmaj letalo enostavne konstrukcije, s katerim se krmari tako, da se spreminja težišče pilota zmaja. Lahko pa je zmaj tudi opremljen s pogonsko skupino vendar največ moči do 50 kvv. Pomembna je tedaj ta novost glede motornih zmajev in tudi izrecno določilo, da je možno letenje z zmajem zaradi usposabljanja, športnega tekmovanja in podobno le ob spremstvu vodje letenja! Še bolj pomembna pa je določba, da sme zmaj krmariti le oseba, ki ima predpisano strokovno izobrazbo, ki izpolnjuje posebne zdravstvene pogoje in ima dovoljenje za pilota zmaja. Zmaj sme krmariti praviloma le polnoletna oseba, ki ima dovoljenje za pilota zmaja ali če poseduje potrdilo, da je vpisan v knjigo učencev za pilota zmaja aero kluba, v katerem se usposablja. Izpit za izdajo dovoljenja za pilota zmaja, ki ga organizirajo ali bodo organizirali Za boljšo varnost pri delu »Varstvo pri delu je še vse preveč prepuščeno posameznikom ter službam za varstvo pri delu, delavski sveti pa ne posvečajo temu področju dovolj pozornosti,« je dejal Jože Kandolf, vodja inšpekcijskih služb skupščine občine Velenje kot uvodničar na posvetovanju o varstvu pri delu in socialni varnosti v hotelu »Vesna« v Topolšici. V sredo, 17. junija 1987 so se zbrali na aktualen seminar, ki ga je predlagal odbor za delovne in življenjske pogoje pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje, delavci, člani odborov za varstvo pri delu, pooblaščeni delavci ter člani služb za varstvo pri delu. Seminar so pripravili ter vodili člani društva varnostnih inženirjev ter oddelka za varnostno izobraževanje velenjske Delavske univerze. Pred posvetovanjem je bila opravljena anketa in analiza o stanju varnosti v delovnih kolektivih, katere rezultati so bili tudi vodilo za razpravo. O učinkih Zakona o varstvu pri delu, ki bi naj podružbljal naloge in obveznosti v zvezi z varnim načinom dela, je spregovoril dipl. iur. Vojeslav Adamič iz Zavoda za varstvo pri delu iz Ljubljane. Menil je, da zakonodaja in praiktičen model organiziranosti varstvai pri delu dajejo delavcem veliko prilložnosti za zaščito, varno delo ter zdrave delovne pogoje. Podatki o številu in resnosti nezgod pri delu pa kažejo, da te zaščite oz. priložnosti delavci še ne koristijo do- volj zavzeto. Nerazumljiva je praksa, da v večini delovnih kolektivov ne delujejo odbori za varstvo pri delu, kot so predlagali pri Zvezi sindikatov Slovenije. Stane Žula, predsednik odbora za delovne in življenjske pogoje pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje, je ob analizi posledic nezgod pri delu in poklicnih obolenj dejal, »da se vse premalo zavedamo, da je preprečevanje invalidnosti in materialne škode produkcijski proces, ki je neločljivo povezan z dohodkom, socialnimi razmerami ter počutjem zaposlenih.« Nanizal je tudi vrsto podatkov o delavnih invalidih, ki posledično vplivajo na delo in življenje v delovnih kolektivih in izven njih. O možnostih prevencije in rehabilitacije invalidov v luči najnovejših raziskav, je predaval predstavnik univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo invalidov SR Slovenije, Tone Brejc. Menil je, da se vse premalo usposabljamo za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov dela ter oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo, pridobljeno z delom. Udeleženci posveta so ob zaključku sprejeli delovne usmeritve, ki zavezujejo delovne ljudi, strokovna društva in službe ter vse sindikalne organizacije, da oživijo preventivno dejavnost pri delu ter interes delavcev, da odločneje vplivajo na svojo varnost in varnost drugih. Jože Miklavc i Rudarsko elektroenergetski z±z Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje i kombinat REK VELENJE DO RLV TOZD Gradbena dejavnost RAZPRODAJA nekurantnega blaga, in sicer: — manjše količine gradbenega materiala — elektromateriala — pločevine Razprodaja se bo vršila v prostorih skladišča TOZD Gradbena dejavnost dne 29. in 30. junija 87 od 10. do 12. ure. Ogled materiala je možen eno uro pred razprodajo na kraju samem. Komisija za razprodajo f REK Rudnik lignita Velenje n.sol.o. C Titovo Velenje SOZD REK Franc Leskošek Luka DO RLV 63320 Titovo Velenje Prešernova 10 Telefon: (063) 853-312 Teleks: 33617 rekv yu OBVESTILO do Dne 3. julija bodo v Titovem Velenju, v času od 8. 9. ure dopoldne zaprti naslednji cestni odseki: — Rudarska cesta, Prešernova cesta — od križišča pred Ljubljansko banko do križišča z Jenkovo cesto, Jenkova cesta in Kidričeva cesta od križišča z Jenkovo cesto do Kotalka-lišča v Titovem Velenju. Zapora je potrebna zaradi pohoda rudarske parade s pričetkom okoli 8. ure na Titovem trgu. SREČNO! aero klubi, bo obsegal teoretični in praktični del. Upamo in samo želimo lahko, da bo čimveč na ta način izprašanih zmajarjev, ne pa, da se bodo naši občani tudi tu posluževali lažjih oziroma cenejših variant kot razne privatne ali podobne oblike letenja, ki ogrožajo tiste, ki poskusno letajo, pa tudi druge! Zato je najbrž prav, da je določeno, da sme praktični del izpita opravljati le tisti, ki ima najmanj 10 ur letenja z zmajem. Še bolj pomembno pa je, da sme usposobljenost za letenje, preveritev strokovnosti in kontrolo izpolnjevanja" nalog med usposabljanjem opravljati le učitelj letenja z zmajem, ki ima najmanj tri leta veljavno dovoljenje pilota zmaja, najmanj 100 ur letenja z zmajem, končan pouk za učitelja letenja z zmajem in opravljen izpit za učitelja letenja z zmajem. Čeprav zvezni predpis strogo določa tudi način izdelave zma- jev, vzdrževanje in uporabo zmajev pa tudi grozi s sankcijami, ki so zagrožene tako za organizatorje letenja, vodje letanja in same pilote zmaja, pa vse to seveda še ne bo v celoti zadoščalo zagotavljanju varnosti na področju zmajarstva, če bo zatajil »človeški faktor«. Zato je prav, da se z zmajarstvom ukvarjajo le tisti, ki glede na telesne in duševne sposobnosti izpolnjujejo predpisane pogoje, ki so vestni in sicer voljni ter pipravljeni ravnati tako kot predpisuje novi Pravilnik o zma-jarstvu, ki je sestavni del zakona o zračni plovbi, ki ureja zračno plovbo v zračnem prostoru SFRJ, pogoje za varno zračno, plovbo ter sploh vse, kar nam omogoča, da se vključujemo tudi v mednarodni zračni promet, oziroma vse, kar je pomembno za zračno plovbo na sploh! -trih RudanDomžale 1:0 Od navijačev so se domači nogometaši poslovili z minimalno zmago, saj so številne priložnosti zadoščale le za en zadetek, ki ga je dosegel v 60. minuti Cvikl. Rezultat bi bil po zadnjem prvenstvenem srečanju lahko tudi drugačen, saj so gostje imeli v posameznih obdobjih celo več od igre in morda tudi kakšno priložnost več za zadetek. Da je mreža Ru-rlnrja ostala cela, je poleg nes- pretnosti gostujočih napadalcev bil zaslužen tudi vratar Hrast. Sicer pa so Velenjčani nastopili s pomlajeno ekipo, kar je bila največja korist te tekme. Slabe igre v spomladanskem delu so bile krive, da je na zadnjo tekmo prišlo le kakih 100 gledalcev, ki si želijo, da bi se do novega prvenstva v klubu marsikaj spremenilo. Elkroj:Kovinar 6:1 V zadnjem prvenstvenem srečanju so nogometaši Elkroja doma premagali zadnjeuvrščenega Kovinarja s 6:1 (3:0). Glede na številne izredne priložnosti bi bil lahko rezultat še mnogo višji, gostje pa so edini zadetek dosegli bolj slučajno. Čeprav so gostje v prvem delu igre dobili tri zadetke, po igri niso bili toliko slabši, v nadaljevanju pa so povsem popustili. Takoj po odmoru je Hren iz kota streljal naravnost na vrata, presenetil obrambo, gostujoči vratar pa je z nogo zadetek le potrdil. Žatem so se domačini prav poigravali z obrambo gostov, zadetka pa niso dosegli niti takrat, ko sta bila dva napadalca sama pred praznimi vrati. Po petem zadetku so domačini zaigrali nekoliko nezbrano in v tem obdobju poceni prejeli zade.tek. Do konca srečanja prave igre ni bilo več in gledalci so se več ali manj le zabavali, kljub zadetku v zadnjih minutah. Strelci za Elkroj so bili Hren. v 5. in 47. minuti, Marin-ček v 32., Knez v 36. in 52. ter Kopušar v 85. minuti. Edini zadetek so gostje dosegli v 63. minuti, pred 600 gledalci pa je dobro sodil Vugdalič iz Ljubljane. Igralci Elkroja so osnovni cilj, . obstanek v ligi, krepko presegli, saj je šesto mesto v slovenski nogometni ligi za novinca lep uspeh. Tekmovalna sezona pa zanje še ni sklenjena, saj so se uvrstili v polfinale tekmovanja za jugoslovanski pokal na področju Slovenije, v katerem se bodo danes, v četrtek, na domačem igrišču ob 17. uri pomerili z ekipo Maribora. Smučarski skoki Na tradicionalnih skokih na ljubljanskem Mostecu so v konkurenci slovenskih, avstrijskih in italijanskih skakalcev nastopili tudi velenjski tekmovalci in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Pri pionirjih do 9 let je bil L. Ograjenšek peti in Kokolj enajsti, pri pionirjih do 11 let Iršič četrti, Kadliček osmi in I. Lipičnik enajsti, pri pionirjih do 13 let je bil B. Rednjak četrti in D. Ograjenšek enajsti, pri mlajših mladincih Pogorelčnik drugi, pri starejših mladincih Pušnik šesti in pri članih deveti Mihelič, ki v petek že potuje na tekmo v Zvezno republiko Nemčijo. TVD Partizan Šmartno ob Paki Kritično o delu Na rednih letnih skupščinah klubov, organizacij po navadi najprej povedo, katere naloge so člani uresničili, šele na to pridejo na vrsto težave. Na petkovi letni skupščini pa so člani TVD Partizana iz Šmartnega ob Paki ubrali drugačno pot pri ocenjevanju dela od maja lani do danes. Začeli so jo tako, kot se je zanje začela minula sezona, s težavami, predvsem finančnimi. Slednjim so v minulem obdobju namenili največ časa, precej več kot pa organizaciji in izvajanju redne dejavnosti posameznih selekcij. Čeprav ne smemo zanikati, da tudi na tem področju niso nič naredili. Dejstvo namreč je, da zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje za dejavnost društva namenja le 30 odstotkov vsega potrebnega denarja, in da je iskanje dodatnih virov za ohranitev dosedanjega obsega dejavnosti nujno. V začetku jesenskega dela tekmovalne sezone so v sodelovanju s krajevno konferenco SZDL organizirali okroglo mizo o pomenu športa v kraju ter širše o težavah. Z velikimi napori jim je uspelo dobiti del izrednih sredstev od zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje in občinske telesnokulturne skupnosti, vendar so ta zadoščala le za pokritje najnujnejših izdatkov za izvedbo športno tekmovalnih programov obeh klubov. Pomagali pa so si tudi z raznimi akcijami (športnimi prireditvami, koledarji). Na začetku spomladanskega dela so obstoj obeh klubov rešili tako, da so se z vsemi silami vkjučili v akcijo za prevzem pokroviteljstva večje delovne organizacije v občini. V prizadevanjih so uspeli. Največ razumevanja za reševanje težav so našli v delovni organizaciji Era v Titovem Velenju. S podpisom samoupravnega sporazuma odslej nosita ženska rokometna ekipa in nogometna enajsterica ime tega kolektiva. Na skupščini so se pokrovitelju seveda še enkrat zahvalili za razumevanje skupaj z obljubo, da se bodo tudi v prihodnje trudili pri doseganju čimboljših rezultatov. S tem finančnih težav še niso rešili, kajti brez lastnega iskanja virov kljub vsemu ne bo šlo. Ena večjih akcij, ki je pred njimi, je organizacija športnega plesa. Finančne težave niso edine, s katerimi se toliko ubadajo. Treba je namreč priznati, da je tudi ljudi za delo v društvu vedno manj, in da nekateri člani niso pripravljeni sodelovati pri izvajanju začrtanih nalog. Nastopanje v dveh tekmovalnih športih zahteva veliko organizacijskega dela, saj je treba v polni sezoni skrbeti za vadbo, prevoz in redno nastopanje petim nogometnim in trem rokometnim selekcijam. Za takšno delo pa je nujno potrebno složno in disciplinirano delo večjega števila članov ter sprotno izvajanje tekočih nalog. Kritičnim besedam je sledil nekoliko vedrejši del ocene dela v preteklem letu. Skupaj z rokometašicami so se veselili njihovega ponovnega nastopanja v enotni slovenski ligi. Pa tudi drugega mesta nogometašev v vzhodni ligi, čeprav so ob tem povedali, da bi z boljšim organizacijskim delom, resnejšo vadbo lahko dosegli še kaj več. Viden pa je poleg tega tudi napredek pri delu mlajših selekcij. S športno rekreacijo se v Šmartnem ob Paki ukvarja veiiko krajanov. Da bi bilo delo na tem področju v prihodnje še boljše, bo potrebnega več sodelovanja z drugimi društvi v kraju. Ob naštevanju »dobrega« ne smemo pozabiti na štiridnevno mladinsko delovno akcijo, ki so jo pripravili skupaj z osnovno organizacijo ZSMS, na nekatere prireditve in sodelovanje. Ena izmed ugotovitev razprave je bila ta, da se »šmarško športno kolo« kljub skromnim sredstvom ne bo ustavilo, če bo delo teklo tako kot mora. Prednostna naloga v prihodnje bo zagotovo doseganje čimboljših rezultatov, vendar ne s kratkoročnimi rešitvami pri formiranju ekip, ampak predvsem s sistematskim in dolgoročnim načrtovanjem, vzgojo lastnega strokovnega kadra, športnikov v vseh selekcijah. Ker bo delo v društvu, klubih amatersko, bo potrebno za ohranitev dejavnosti pritegniti čimveč takih krajanov, ki imajo radi šport, in ki so zanj pripravljeni tudi nekaj žrtvovati. Pridobivanju dodatnega denarja bo potrebno tudi v prihodnje namenjati precej skrbi. Poleg tega še vzdrževanju opreme, igrišč, rekvizitov.« Dosledno uresničevanje zastavljenih ciljev, načrtno delo z mlajšimi selekcijami morajo roditi željene sadove, čeprav pri doseganju še boljših uvrstitev ne smemo biti nestrpni«. S temi besedami so končali petkovo redno letno skupščino člani TVD Partizana iz Šmartnega ob Paki. — tap — Balinanje Na turnirju v počastitev dneva upokojencev v Titovem Velenju je nastopilo osem ekip, poleg šestih domačih še po ena iz Trbovelj in Žalca. V tekmi za 3. mesto je Vegrad premagal prvo ekipo društva upokojencev Velenje s 13:10, v srečanju za 1. mesto pa Trebeliško trboveljskega Partizana s 13:4. Nadaljni vrstni red je bil nasled- nji: 5. Velenje, 6. Sozd REK, 7. Partizan Žalec in 7. druga ekipa društva invalidov Velenje. Po 10. kolu tekmovanja v ligi Šaleške območne balinarske zveze še vedno vodi Trebeliško s 16 točkami, drugi je sozd REK s 14, na tretjem mestu med sedmimi ekipami pa je Velenje. Sneženje na pragu poletja Vreme je v zadnjem tednu preprečilo šaleškim alpinistom veliko načrtov. V hribih so bile temperature zelo ni-ske, vrhovi pa so bili ves čas v nevihtnih oblakih. Že v torek je odpadel prvi trening za tečajnike v plezainem vrtecu. Ko je v četrtek (18. 6.) kazalo, da se bo vreme izboljšalo, so se nekateri odpravili v gore, ki pa so bile prekrite z novim snegom. Rok Preložnik in Malovrh Mare sta v Raduhi preplezala Kovačevo smer z oceno V. Al. Dani in Tanja Urbane pa sta hotela na vrh po novi prvenstveni smeri, a sta zaradi dežja in sneženja morala po enem ra-stežaju (40 m, VI,Al) prečiti v Kovačevo, potem pa sta se zaradi težkih razmer odločila za sestop. V četrtek zvečer pa je imel Marjan Prelog, v okviru alpinistične šole, za- nimivo predavanje o plazovih in drugih snežnih nevarnostih v visokogorju. Predavanja so vsak četrtek ob 20. uri, v sejni sobi Projektivnega biroja. Vabljeni vsi, ki vas zanimajo gore in alpinizem. D. U. Šport in rekreacija V soboto so se na prijateljskem tradicionalnem športnem srečanju srečali delavci REK Družbeni standard, Postaje milice. Ljubljanske banke in M-cluba. Pomerile so se v odbojki in malem nogometu. Zmagal je M-club, pred Postajo milice, Ljubljansko banko in Družbenim standardom. Smučarski klub Velenje Kakovost, množičnost in dobra organiziranost Člani velenjskega smučarskega kluba so letošnjo sezono uspešno sklenili, obenem pa že zasnovali obetavne načrte za novo. Za minulo sezono je značilno, da so imeli velik krog tekmovalcev v vseh selekcijah in največ članov v reprezentančnih vrstah v vseh letih delovanja kluba doslej. V reprezentanci so ostali vsi dosedanji člani, glede na starost sta Miran Ravter in Darja Ravnjak prešla v mladinsko B reprezentanco, Jani Živko je ostal v pionirski A reprezentanci, Tomo Gorišek v pionirski B, na vrata reprezentančne vrste pa že trka ciciban David de Costa. Tudi mladinci so letos dosegli nekaj lepih rezultatov, iz leta v leto vse boljše rezultate dosega tudi tekaška sekcija, vsi pa si želijo, da bi bili ti rezultati čimprej takšni, da bi jih uvrščali v republiške selekcije. Pogoj za uspešno delo vseh selekcij je vsekakor organiziranost kluba, ki je iz leta v leto boljša. Pogoj za še boljše delo in organiziranost je zagotovitev osnovnih prostorskih pogojev. Sedanji prostori na Kraigherjevi ne omogočajo več normalnega dela, saj. se že dogaja, da v prostor za klubsko dejavnost, ne morejo več vsi. Izredni problemi so tudi s skladiščenjem osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Da bi te probleme delno rešili, so že pred dvema letoma pričeli razmišljati o gradnji smučarske koče na Golteh. Vso dokumentacijo, soglasja in dovoljenja že imajo, manjka pa še gradbeni načrt, ki ga bodo kaj kmalu dobili. Lani so opravili večino izkopov, zgradili septično jamo ter položili vodovodne in telefonske vode. Letos načrtujejo izgradnjo do tretje gradbene faze. Da bodo pri tem uspeli, bodo potrebovali veliko pridnih rok, tako pri delu, kot pri izbiranju finančnih in materialnih sredstev. Taljo smela razmišljanja in načrte jim omogoča položaj, ki so si ga pridobili z dolgoletnim zavzetim in odgovornim delom v občini in v regiji, vse ob podpori ZTKO in OTKS. S tema dvema organizacijama dobro sodelujejo, prav tako s smučarsko zvezo Slovenije, ZTKO Slovenije, z delovnimi organizacijami in ostalimi. Obenem si skupaj z delavci RTC Golte prizadevajo, da bi smučišča na Golteh postala poligon za vadbo in trening zahtevnih smučarskih disciplin, kot sta smuk in superveleslalom. Večletno sodelovanje z delavci RTC Golte je že rodilo bogate sadove na področju popularizacije smučarskega športa v naši regiji, saj so skupno organizirali ogromno sindikalnih, regijskih, republiških in državnih tekem, vse do tekem za evropski pokal, ki so sloves smučišč na Golteh ponesla po domovini in svetu. Nekaj težav jim seveda tudi ne manjka. Že vrsto let namreč ne morejo zagotoviti dobrega dela nekaterih odborov. To sta zlasti odbora za množičnost in rekreacijo ter zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja, ki ima premalo aktivnih članov. Delovanja teh praktično ni čutiti, v klubu pa upajo, so s kadrovanjem novih sodelavcev rešili tudi ta problem, kar bo seveda pokazala prihodnja sezona. Za še Večje uspehe bodo morali še veliko postoriti. Za kakovostno delo jim manjkajo radijske zveze, video si- stem, bolje bodo morali vzdrževati vozila in nabaviti še nova, rešiti bodo morali problem izmenskega pouka, ki onemogoča redno vadbo in podobno. Bolj kot vse pa jih skrbi omejevanje splošne in skupne porabe na področju telesne vzgoje. Zal še danes ne vedo, kakšna sredstva bodo dobili za osnovno dejavnost. Že tako skromna sredstva, ki so jih dobili v lanskem letu, so letos kljub grozljivi inflaciji ostala na isti ravni. Kaj to pomeni za njihovo dejavnost je jasno. Potrebno bo torej ogromno naporov vseh članov kluba, da bodo zagotovili dovolj sredstev in omogočili normalno delovanje. Seveda ne kaže pozabiti na vse tiste zanesenjake, ki jim ni bilo žal dopusta, sobot, nedelj in praznikov in so že ob 6. zjutraj hiteli na pobočja Golt, da bi terene za tekmo čimbolje pripravili in vseh tistih, ki so vse tekme tudi izpeljali. Za vse to so v najtežjih zimskih pogojih porabili 12.000 prostovoljnih delovnih ur. Tudi in predvsem to je pogoj uspešnega dela v preteklem in prihodnjem obdobju. 10. stran * OD TU IN TAM titovo velenje * 25. junija 1987 26. junija ob 20. uri bo na velenjskem gradu »javna vaja« — celovečerni koncert Marka Brec-lja. V primeru slabega vremena, bo prireditev v Stiskami. Naslednjega dne ob 20. uri bo pripravil Dare Bencik predavanje o potovanju na Japonsko (z vlakom čez Madžarsko, Mongolijo, Kitajsko ...) Predavanje bo popestril z barvnimi diapozitivi in glasbo. Retrospektiva filmov Monty Python Kljub medijski raznolikosti delovanja (gledališče, glasba, film, televizija in knjižne izdaje) je angleška skupina Monty Pyt-hon postala znana predvsem o seriji televizijskih oddaj, kasneje pa je zaslovela tudi s filmi. Kompletno avtorska skupina (njeni Člani so scenaristi, režiserji, igralci in avtorji glasbe) je proizvedla specifičen — »montipajtonski« filmski žanr komedije absurda. Značilnost njihovih del je sprevračanje kulturnih in tudi filmskih obrazcev, ki jih z ironijo in parodijo pripeljejo do absurda. Med učinki takega postopka je demistifikacija ideoloških vzorcev in vrednot. Filma Brianovo življenje in Sveti gral parodirata religiozno zgodovino in angleško nacionalno mitologijo. Vlogo cerkve kot ideološkega aparata številka ena v predkapitalističnih družbah, je v sodobni družbi prevzela šola. To dejstvo je osrednji motiv filma Smisel življenja, lči prikazuje kako omenjena zgodovinska vez vodi iz cerkvene dvorane v šolsko učilnico. Sicer pa je to izrazito političen film o represivnih in ideoloških aparatih države, zato i razen šole prikazuje tudi arma-I do, kulturno-informacijske medi-i je in ostale vzvode, ki reproduci-rajo ideologijo. Film Začnimo s popolnoma drugačnim nima tako izrazito in politizirano tezo, čeprav v mozaični obliki tudi parodira konstrukcijo aktualne ideološke realnosti. V živo v Hollywood Bowl-u pa je posnetek nastopa skupine in predstavlja povzetek njenega celotnega opusa. Razen filma Smisel življenja, bodo vsi ostali prikazani na vi-deu. Podnaslovljena sta Sveti gral in Smisel življenja, ostali filmi pa bodo predvajani brez prevoda. PROGRAM: Četrtek, 25. 6. ob 19. uri — Sveti gral, Brianovo življenje Ponedeljek, 29. 6. ob 20. uri — Smisel življenja Torek, 30. 6. ob 19. uri — Začnimo s popolnoma drugačnim, V živo v Hollywood Bonj-u Projekcija filmov bo v STI-SKARNI in jo organizira KINO 16. S. G. Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINI DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl ŠT. del. NČ DČ ROK OD OBČINA VEUENJE CSŠ TOZD EKŠ profesor za obramboslovje CSŠ TOZD SREDNJA DRUŽBOSLOVNA ŠOLA profesor STM GORENJE DSSS PU za jezikovne predmete PRODAJALNA BEKO prodajalec PONOVNE OBJAVE ZA OBČINO VELENJE ZC TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA višji fizioterapevt ZC TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA VIZ OŠ GUSTAV ŠILIH višji organiz. športne rek. PU slovrtn-angl. jezika OBČINA MOZIRJE i MONTAŽNA GRADNJA SMREKA GORNJI GRAD profesor za obramboslovje (polovičen delovni čas) prof. samoupravljanja s tem. mark. referent spremne dokumentacije prodajalec (3 mesece) višji fizioterapevt animator prireditev učitelj slovenskega in angl. j. (tudi pripravnik) nč dč nč dč dč nč nč pleskar pleskarska dela 6m 8 135.000 8 270.000 8 210.000 8 135.000 8 217.000 8 235.000 8 260.000 160.000 LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev |k|L|H|O| i i n REDNI KINO VELENJE Četrtek, 25. 6. ob 18. in 20. uri VESOLJSKI BRODOLOMCI — ameriški, znanstveno-fantasti-čni, pustolovski. V gl. vi.: Dennis Quaid (REMO). Dobitnik 2 nagrad na festivalu znanstvene-fan-tastike v Avoriazu. Petek, 26. 6. ob 10., 18. in 20. uri NILSKI DRAGULJ — ameriški, akcijski, pustolovski film. Nadaljevanje filma LOV NA ZELENI DIAMANT. V gl. vi.: Michael Douglas, Kathleen Tun-ner. AVANTURE, HUMOR, NEPRIČAKOVANI DOGODKI, EGSOTIČNI PREDELI AFRIKE TER SIMPATIČNA IN SPRETNA GLAVNA JUNAKA. Sobota in nedelja, 27., 28. 6. ob 18. in 20. uri BUD SPEN-CER V AKCIJI - italijanski, komedija. V vlogi agenta specialnega oddelka policije, ki se bori proti nasilju igra popularni BUD SPENCER. Ponedeljek, 29. 6. ob 10. uri BUD SPENCER V AKCIJI -italijanski, komedija. Ponedeljek, in torek, 29., 30. 6. ob 18. in 20. uri PEKEL RIO ABAJA — ameriško—španski, pustolovski, kriminalka. Vgl. vi.: David Carradine. Prikazan v Cannesu. Sreda 1. 7. ob 10., 18. in 20. uri SUŽNJA GREHA - italijanski, erotski. V gl. vi.: Laura Gemser. OTROKOM NE PRIPOROČAMO OGLEDA FILMA. KINO DOM KULTURE Četrtek, 25. 6. ob 20. uri NILSKI DRAGULJ - ameriški, akcijski, pustolovski. Po nevarnih avanturah iz filma LOV NA ZELENI DIAMANT mlad par počiva na jahti nekje na Mediteranu. Toda nevarni Omar želi priti do Nilskega dragulja in zato ugrabi lepo pisateljico. Razburljivi pregon preko afriške puščave seveda pripelje do srečnega konca toda . .. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 27. 6. ob 18. uri VESOLJSKI BRODOLOMCI -ameriški, znanstveno-fantastični, pustolovski. Merx Potrošnik Celje Potrošnik Celje vam nudi v sodelovanju s proizvajalci nakup blaga na obročno odplačevanje na 6, 9 in 12 mesecev. Nakup vam priporočamo v: BLAGOVNICI GORICA — Titovo Velenje telefon 853-712 BLAGOVNICI ŠOŠTANJ 881-353 POSLOVALNICI »POHIŠTVO« ŠOŠTANJ 881-216 Pod ugodnimi pogoji kupujte v Potrošnikovih enotah TV sprejemnike, akustične aparate, belo tehniko, šivalne stroje, sobno in kuhinjsko pohištvo. K nakupu va* vabi Potroinik Celje! MIEI?X POTROŠNIK ^ REK Avtoprevozništvo in sen/isi p. o. : Titovo Velenje REK Avtoprevozništvo in servisi p. o. Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja DO APS Titovo Velenje ponovno razpisuje prosta dela in naloge VODJE PROMETA Pogoji: — VI. stopnja izobrazbe prometne smeri — 3 leta delovnih izkušenj v prometu, oziroma — V. stopnja izobrazbe prometne smeri — 5 let delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: REK — DO APS Titovo Velenje, Koroška 64 — Komisiji za delovna razmerja. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po sklepu o izbiri. Nedelja, 28. 6. ob 18. in 20. uri 1 NILSKI DRAGULJ - ameriški, akcijski, pustolovski. Ponedeljek, 29. 6. ob 20. uri BUD SPENCER V AKCIJI -italijanski, komedija. Sreda, 1. 7. ob 20. uri PEKEL RIO ABAJA — ameriški, avanturistični. LETNI KINO NA JEZERU V petek, 26. 7. ob 21.30 uri IN VSE NASLEDNJE PETKE VSE TJA DO SEPTEMBRA, SEVEDA LE OB LEPEM VREMENU. RESTAVRACIJA MERX GORICA DO SEPTEMBRA NI PREDSTAV! 29. tradicionalna gasilska tombola Tisoči dežnikov v prikazovanju dobitkov Kljub slabemu vremenu so se pri vodstvu Gasilskega društva Titovo Velenje še v nedeljo dopoldne odločali o morebitni preložitvi velike tradicionalne prireditve in se odločili za izvedbo v »vsakršnem« vremenu, kot je objavil radio. Tako se je pričela 29. tradicionalna gasilska tombola v nedeljo, ob 14 uri pod dežniki in v upanju organizatorjev ter nekaj tisoč zvestih obiskovalcev, da bo kmalu posijalo sonce. Kljub trdovratnosti vremena, deževati ni ponehalo do konca prireditve, na kateri je bilo od osem do deset tisoč obiskovalcev, je potekala tombola sproščeno ter brez posebnih zapetljajev. Množica obiskovalcev je bila prikovana pod dežnike, organizatorji pa so malo namočeni opravljali svoje delo kot za šalo. No, kar zadeva šalo, jo je največkrat izražal uradni napovedovalec Ivo Gorogranc, ki je čital oglase, reklame in obvestila. Tudi ta, čeravno redkejša, so kar deževala med najavami novih številk, znanim glasom trobente ter vzdihi zadovoljstva ali razočaranja, ko je bila odkrita nova številka. Več kot sto dobitkov za tiste, ki se zadovoljijo za malo tombolo »štiri« in nato »pet« v eni vrsti, je bilo razdeljenih do 16. ure, ko je kazalo, da bo dež pred gla- vno atrakcijo prenehal. Že čez nekaj trenutkov se je ulilo in ni ostalo druge možnosti kot pohiteti in poiskati prvega srečnika, ki bo imel polno tombolsko karto. Pa ni šlo tako hitro, kot bi si vsi želeli. Kar okrog dvajset številk je bilo potrebno izžrebati, da je slednjič prihitelo na tribuno devet vznemirjenih pričakoval-cev glavnega zadetka. Preveč, da bi vsak dobil svoj avto. Čeprav bogat tombolski fond je tokrat podaril le štiri. Zastavo 101, dva Juga in FIAT 126. In o njihovih lastnikih je odločil žreb. Številko »1« in zastavo 101 je s tresočo se roko izvlekel Franc "■-«•»,«». z Jenkove 3, iz Titovega Velenja, številko »2« je zadel Ramo Go-lač, Vrnjačke Banje 4, iz T. Velenja, drugo vozilo Jugo pa Ivan Kečkemed, z Jenkove 9, prav tako iz Titovega Velenja. Tudi četrti avtomobil, fiat 126 je ostal pri velenjskem lastniku, dobil ga je Seidi Kurtaj iz Kavč 36. Malce razočarani ostali dobitniki »tombole« so vendarle prejeli po več deset starih milionov vredne dobitke, organizator tradicionalne tombole pa izkušnjo več — da se da izpeljati tako zahtevno prireditev tudi v slabšem vremenu, čeprav bi si vsi želeli lepšega. Jože MIKLAVC Gorenje ima svojo preteklost. Pomagajte jo raziskati. Gorenje se je v preteklosti predstavilo s številnimi izdelki. Nekaj jih še hranimo, precej pa nam jih manjka. Ker želimo zbrati na enem prostoru vse naše pomembnejše izdelke, vas vabimo, da sodelujete v akciji Gorenje išče svoje izdelke. Iščemo starejše tipične izdelke Gorenja od mlatilnic, sadnih mlinov, izdelkov bele tehnike (štedilniki, peči, hladilniki, pralni stroji, itd.) do izdelkov elektronike. Iščemo skratka vse, kar je Gorenje kdaj izdelovalo. Veseli bomo tudi starih fotografij, zapisov ter vsega ostalega, kar za razvoj Gorenja pomembno. Pobrskajte po podstrešjih in kleteh, povprašajte sorodnike in sosede ter nam pišite na naslov: GORENJE SOZD, Štefan Matvoz, Partizanska 12, Titovo Velenje ali pokličite po telefonu: 063 853-231, int. 329 in sporočite kaj ste našli. Obiskali vas bomo, si predmete ogledali, jih ocenili ter se dogovorili za odkup. Gorenje ima svojo preteklost. Gorenje ima svojo prihodnost. 25 junija 1987 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC * stran 11 KOLEDAR ČETRTEK, 25. junija — VILJEM PETEK, 26. junija - HELENA SOBOTA, 27. junija - D samouprav. NEDELJA, 28. junija -LEON PONEDELJEK, 29. junija — PETER TOREK, 30. junija - EMI-LIJANA SREDA, 1. julija JULIJA Mali oglasi ABSOLVENTKA FARMACIJE nudi inštrukcije kemije in biologije za srednje šole ter kemije, biologije, fizike in matematike za osnovne šole. Telefon 858-261. PRALNI STROJ GORENJE, star 7 let prodam. Marjan Sešel, Kardeljev trg 11, telefon 857-207. SPALNICO IN OTROŠKO SOBO UGODNO PRODAM. Telefon 855-258, od 17. do 20. ure. AVTOMATIC TOMOS — 3, star 1 leto, prevoženih 1500 km, prodam. Telefon 888-111. CRNO-BELI TV NA DALJINSKO UPRAVLJANJE, star I leto, prodam. Telefon 855-285. TOMOS AVTOMATIK S SMEROKAZI, prevoženih 900 km, prodam. Kličite popoldan 857-237. PRODAM ŠOTOR ZA 4 OSEBE. Telefon 853-708. CISTERNO ZA MAZUT KUPIM. 855-634. AVTO 125 P, dobro ohranjen in obnovljen, prodam. Telefon 855-634. OTROŠKO KOLO KEKEC pro dam. Informacije po telefonu 882-800, popoldne. ŠKODO 105 S PRODAM, 82/10 prevoženih 33.000 km. Telefon 856-598, popoldan. NEMŠKE OVČARJE Z ODLIČNIM RODOVNIKOM PRODAM. Telefon 831-048 IŠČEM PROSTOR ZA MIRNO OBRT. Telefon 858-557. SEDEŽNO GARNITURO PRODAM — trosed in dva fotelja. Telefon 856-623. KATRCO LETNIK 1978, in Golfa letnik 1977, ugodno prodam. Telefon 857-147, popoldan. PRODAM VISOKOPRITL1-ČNO STANOVANJSKO HIŠO s 130 m! delavnice in z večjo garažo. Hiša je ob glavni cesti, v Selu 14, v Titovem Velenju. Ogled mogoč vsak dan, po dogovoru. Telefon 856-834, od 6. do 7. ure in od 13. do 14. ure ali v soboto do 12. ure. BREZŽIČNI TELEFON PRODAM — nerabljen, Shutle, doseg 4,5 km. Telefon 855-231, interna 408. MOPED TOMOS M-14 ugodno prodam. Informacije po telefonu 857-335, popoldne. PRODAM NOVO HIŠO V OKOLICI TITOVEGA VELENJA. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »LEPO OKOLJE«. SAMSKI MOŠKI IŠČE ŽENSKO ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU, staro do 50 let. Ivan Verdev, Topolšica 192 a, 63326 Topolšica. POLONEZ, letnik 1980, neregistriran, vozen, ugodno prodam. Telefon 884-061, popoldan. FANTOVSKO DIRKALNO KOLO NA PET PRESTAV in Pony kolo prodam. Potočnik, Foitova 8. Titovo Velenje. PRODAM D1ANO, letnik 1981, kotno sedežno garnituro Meblo in 60-basno harmoniko Melodija s tremi registri. Telefon 853-231, interna 184, do 14. ure. ELEKTROSERVIS TONE GRLICA iz Mozirja sporoča, da poleg rednega servisiranja malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja znamke ISKRA, ELMA, BLACK DECKER, GORENJE itd . . . previja tudi elek-tormotorje vseh vrst. Motor za pralni stroj dobite v 24 urah. Za založenost z rezervnimi deli, hitro in kvalitetno popravilo vam jamči — TONE GRLICA, Mozirje 99, telefon 831-203. JADRALNO DESKO BURJA, PRODAM. Cena 20 SM, telefon 882-387. OSEBNI AVTO CITROEN GS- 1,2 BREAK zelo ugodno prodam. Telefon 857-427. ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam po delih. Drago Lovrec, Ka-iuhova 2, Titovo Velenje. ŽAGO Z MOTORJEM PRODAM za razrez hlodovine (okro- glega lesa). Žago je izdelal So-njak iz Prevalj. Ogled mogoč vsak dan popoldan, cena po dogovoru. Slavko Grobelnik, Plešivec 18, Titovo Velenje telefon 858-404. PRODAM TORI AS z nekoliko večjimi kolesi. Informacije 855-482. TAPECIRAM ELEMENTE SE- DEŽNIH GARNITUR in jedil nih kotov. Telefon 831-570. V OKOLICI TITOVEGA VELENJA kupim enodružinsko hišo z vrtom. Odplačevala bi mesečno po 500 DM. Telefon 9949-9956-1256. DIRKALNO KOLO in 50 nr stenske plute prodam. Telefon 858-802, popoldan. center srednjih šot Center srednjih šol Titovo Velenje Svet TOZD Srednje elektro, kovinarske, naravoslovne in računalniške šole razpisuje naslednja dela in naloge: 1. Vodja strojne usmeritve 2. Vodja elektro, računalniške in naravoslovne usmeritve 3. Vodja praktičnega pouka elektro usmeritve Za razpisana dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje posebne pogoje: pod točko 1 in 2: — visoka strokovna izobrazba. — pedagoška izobrazba in strokovni izpit ter — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu Pri izbiri delavcev pod točko 1 in 2 bo razpisna komisija upoštevala predloženi program razvoja usmeritve. pod točko 3: — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri Nastop dela je za vsa razpisana dela in naloge 6. 9. 1987. Mandat vseh razpisanih del in nalog traja 4 leta. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresirani kandidati pošljejo v roku 8 dni od razpisa na naslov: Center srednjih šol, Trg mladosti 3, 63320 Titovo Velenje z oznako »za razpisno komisijo«. O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri. G» PREBIVALSTVA Občina Velenje — matično območje Poroke: Marko Zidarn, roj. 1958, agronom iz Gornjega grada in Nevenka Krajnc roj. 1959, medicinska sestra iz Šoštanja, Slavko Fišer, roj. 1954, natakar iz Črne na Koroškem in Franja Ževart, roj. 1963, dipl. pravnik iz Pake ZAHVALA Kruta in neizprosna usoda nam je za vedno vzela našega dragega očeta, brata, deda in pradeda Franja Kurnika iz Šoštanja iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebna zahvala velja dr. Nedu Vodopiji, dr. Ljubu Koršiču in osebju urološkega oddelka slovenjgraške bolnišnice, ki so mu lajšali bolečine v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Žalujoči: sin, hčerka, brat, sestre, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob smrti drage žene, sestre in tete Zorke Strgar 1916-1987 nekdaj šolska sluginja iz Titovega Velenja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom za darovano cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom Kolenčevim, Kovačevim in Herlahovim za pomoč. Hvala govornici Anici Podlesnik za ganljivi govor. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Prav tako se zahvaljujemo dr. primariju Alojzu Fijavžu za dolgoletno zdravljenje. ŽALUJOČI VSI NJENI pri Velenju, Maksimiljan Fajfar, roj. 1962, učitelj razr. pouka iz Lipja in Nada Fras, roj. 1964, učiteljica razr. pouka iz Titovega Velenja. Smrti: Ivan Berložnik, upokojenec iz Dobletine 11, roj. 1919, Martin Lednik, upokojenec iz Celja, Vrunčeva 27, roj. 1906, Franjo Medič, delavec iz Podgorja 12, roj. 1929, Franc Purnat, inv. upokojenec iz Bočne 165, roj. 1930, Julijana Marovt, upokojenka iz Titovega Velenja, Cesta na jezero 4, roj. 1906, Anton Tkalec, upokojenec iz Zaloga 23/'a, roj. 1923, Maks Lesjak, upokojenec iz Ljubnega ob Savinji 160, roj. 1924, Jožef Pečnik, upokojenec iz Sv. Eme 7, roj. 1902, Katarina Apšner, upokojenka iz Slovenj Gradca, Tomšičeva 7, roj. 1905. DEŽURSTVA Dežurni zdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 27. in 28. junija — dr. Martina Erdelji, Prešernova 22, Titovo Velenje. Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti doma. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 26. junija do 3. julija — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223. Nagradna križanka — Izžrebani nagrajenci nagradne križanke »VEGRAD 30 let« Srečni nagrajenci nagradne križanke »VEGRAD — 30 LET« V petek, 19. junija smo v prostorih DO VEGRAD izžrebali med precejšnjim številom pravilnih in pa tudi nepravilnih rešitev križanke je bilo kar precej, naslednje srečneže: 1. nagrado — 10.000,- din, prejme KONRAD GROS, Šercerjeva 13, 63320 Titovo Velenje 2. nagrado — 4.000,- din, prejme DANIELA LIPOVŠEK, Gorenjska cesta 12, 63320 Titovo Velenje 3. nagrado - 3.000,- din, prejme MARJANA MEDVEŠČEK, Jenkova 15, 63320 Titovo Velenje 4. nagrado — 2.000,— din, prejme SLAVKO POLENIK, Tovarniška 2, 63325 Šoštanj 5. nagrado — 1.000,- din, prejme GREGOR FIDEJ, Lačna gora 3, 62317 Oplotnica Izžrebanci bodo nagrade prejeli na blagajni DO VEGRAD Titovo Velenje, Prešernova 9, od 25. junija dalje. Vsem srečnim izžrebancem iskreno čestitata DO VEGRAD in uredništvo NAŠEGA ČASA Titovo Velenje. TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA n. sol. o. Prešernova 10, Titovo Velenje Delavski svet TOZD Maloprodaja razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 leta 1. POMOČ PRI VODENJU TOZD MALOPRODAJA 2. VODENJE SEKTORJA ŽIVILA 3. VODENJE SEKTORJA INDUSTRIJSKO BLAGO Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih v zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: Točka 1. — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — organizacijske sposobnosti za dela v trgovinski dejavnosti Točka 2. in 3. — višja izobrazba ekonomske smeri — 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili — organizacijske sposobnosti za delo v trgovini Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti na naslov: TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA, TOZD MALOPRODAJA, Prešernova 10, Titovo Velenje z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO TOZD MALOPRODAJA«, najkasneje v roku 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od zaključnega roka za prijavo na javni razpis. titovo velenje ERA— TITOVO VELENJE TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA TITOVO VELENJE TOZD MALOPRODAJA Komisija za delovna razmerja VABI K SODELOVANJU za novo poslovno enoto Škale - KV PRODAJALCE - KV NATAKARJE - KV MESARJE - KV DELAVKE ZA DELA ČIŠČENJE Kandidati naj pošljejo pisne prijave v roku 8 dni od dneva objave na naslov: DO ERA - KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD MALOPRODAJA Titovo Velenje, Prešernova 10. Kandidate bomo o izidu pisno obvestili. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata Franca Tretjaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, DSSS Gorenje GA, Gorenje Servis in še mnogim drugim, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala velja tudi duhovniku za opravljen obred, pevskemu zboru in govornikom za poslov ilne besede. Žalujoči: žena Etna. hčerka Marta, sin Vojko, mama, sestre ter ostalo sorodstvo. Občinski štab civilne zaščite 20. junij, dan civilne zaščite Kljub naporom vseh naprednih sil za mir na našem planetu, v svetu pojavljajo nova žarišča nasprotij med velikimi silami in s tem žarišča vojnih spopadov. Uporaba jedrskega orožja, ki ga imajo velesile v ogromnih količinah, bi lahko povzročila dolgotrajne posledice za življenje na svetu sploh. Zaradi tega je vedno manjša verjetnost za spopad svetovnega obsega, ki zagotovo ne bi minil brez uporabe jedrskega orožja. Tako nasprotujoče sile iščejo izhod v lokalnih vojnah. V vseh teh vojnah uporabljajo vedno sodobnejšo in učinkovitejšo tehniko od tistih iz prejšnjih vojn. Ta sodobna orožja povzročajo številne smrtne žrtve in ogromno materialno škodo na celotnih ozemljih vojskujočih se dežel. Tako je ne le zbrisana meja med zaledjem in fronto, temveč se težišče žrtev in razdejanj prenaša v zaledje, med civilno prehival-stvo. Od teh nevarnosti ni izvzet noben del sveta, tudi Evropa ne. Možnost izvajanja vojnih akcij, s sodobnim orožjem, po vsem ozemlju katerekoli vojskujočih se dežel, narekuje potrebo po dobro organizirani civilni zaščiti, ki skrbi za zaščito' in reševanje prebivalstva ter gmotnih dobrin. O potrebi in pomenu civilne zaščite v vojni, prepričljivo govorijo podatki o izgubah med civilnim prebivalstvom v nekaterih vojnah v tem stoletju. V prvi svetovni vojni je bilo od skupnega števila smrtnih žrtev 5 odstotkov smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Ta odstotek je izredno narastel v II. svetovni vojni na 48 odstotkov, v vietnamski vojni pa celo na 95 odstotkov. Vojne nevarnosti so različne: močni letalski napadi, napadi z raketnim orožjem in akcije kopenskih sil ter uničujoči učinki orožij za množična uničevanja. Da bi civilna zaščita lahko uspešno opravljala vse naloge povezane z zaščito in reševanjem, mora v svoji organizacijski zasnovi in usposabljanju upoštevati vse te nevarnosti. Seveda je naloga civilne zaščite v sistemu SLO tudi aktivna pomoč v vodenju oboroženega boja, saj vemo, da je oboroženi odpor brez podpore vsega prebivalstva pravzaprav nemogoč. Res je, da sta človek in njegova skupnost v vojni izpostavljena največjim nevarnostim, vendar nam tudi druge vrste nevarnosti ne prizanašajo. To so različne vrste naravnih nesreč in nesreče na delovnih mestih, prometne nesreče ipd. Torej je civilna zaščita potrebna tudi v mirnem času. Z njenim usposabljanjem za dej-stvovanje v vojni jo usposabljamo za dejstvovanje ob naravnih in drugih nesrečah, z reševanjem ob takih nesrečah pa se praktično usposablja za dejstvovanje v vojni. Njena dejavnost v miru in Republiško priznanje Petru Krapežu V petek je bila v Ljubljani svečana seja ob dnevu civilne zaščite, 20. juniju, na kateri so med drugim podelili priznanja republiškega štaba civilne zaščite najzaslužnejšim pripadnikom za razvoj sistema civilne zaščite v Sloveniji. Med nagrajenci je iz naše občine poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Velenje Peter Krapež, ki je priznanje prejel za dolgoletno aktivno delo v sistemu civilne zaščite v občini Velenje. priprave za delovanje v vojni se torej med seboj dopolnjujejo. Civilna zaščita torej ni organizirana samo za zaščito in reševanje ob vojnih razmerah, kar je odprlo nove možnosti. Civilno zaščito v miru uresničujemo kot del družbene samozaščite, kot njeno organizirano silo, vendar morajo pri pripravah in delovanju civilne zaščite sodelovati vsi delovni ljudje in občani, vse organizirane družbene sile in sredstva, ki se ob nesrečah lahko uporabijo za zaščito in reševanje. Prav to množično vključevanje vseh subjektov naše družbe bo zagotovilo še nadaljnje kvalitetno delo. Velike možnosti so še na področju preventivnega delovanja. Da tu še nismo rekli zadnje besede, nam kaže podatek, da je v 30 odstotkih vseh tehničnih in tehnoloških nesreč ter požarov povzročitelj človek. Preventivno delovanje pa bo moralo dobiti večjo vlogo tudi pri preprečevanju naravnih nesreč, kajti sredstva, ki bi jih vložili v izvajanje preventivnih ukrepov, bi bila nekajkrat manjša od tistih, ki jih porabimo za odstranjevanje posledic raznih nesreč. V občini Velenje se s pripravami za zaščito in reševanje ukvarjamo že vrsto let. Priprave ne vsebujejo samo organiziranje in usposabljanje štabov in enot civilne zaščite za izvajanje reševal nih akcij v primeru naravnih ali drugih hudih nesreč ter v vojni, temveč tudi izvrševanje vseh pri prav za preventivno zaščito prebivalstva. Z doseženimi rezultati smo prav gotovo lahko zadovoljni. V občini imamo preko 9000 zakloniških mest osnovne zašči te, ki nudijo v primeru napada z jedrskim, biološkim ali kemičnim orožjem zaščito prebivalcev. V enote in štabe za CZ je vključenih in usposobljenih za izvajanje reševalnih akcij preko 6000 pripadnikov CZ. Vse enote so s predpisano opremo za reše vanje opremljene do 70 odstotno. Vsako leto obiskuje pouk za samozaščitno delovanje prebivalstva preko 10000 občanov. In še bi lahko naštevali. Seveda pa nas v pripravah za organiziranje in delovanje siste ma CZ čaka še veliko nalog. Prioritetne naloge so prav gotovo opremljanje delovnih ljudi in občanov s sredstvi za osebno in kolektivno zaščito, usposobitev zaklonišč, ki ne ustrezajo pravilniku o tehničnih normativih za graditev zaklonišč in predvsem krepitev samozaščitnega delovanja vseh delovnih ljudi in občanov. Igor Naraks Načelnik občinskega štaba CZ /Z SODNIH DVORAN Poskusa posilstva in zlorabe slabotne osebe Pritožba včasih pomaga, včasih pa tudi ne. V primeru Ranka Ostojiča, Nazarje 3, ki ga je senat velenjske enote Temeljnega sodišča Celje, pod predsedstvom sodnika Franca Lesnika obsodil za dve kaznivi dejanji poskusa posilstva in kaznivo dejanje zlorabe slabotne osebe na enotno kazen leto in pol zapora, pritožba ni pomagala. Ostojič je po poklicu natakar, stalno prebivališče ima v Nazarjah, začasno pa v Slovenj Gradcu. Sodili so mu za dva poskusa posilstva, prvega — ko je lani v avgustu stopil v stanovanje T. F. v Nazarjah, zaklenil vhodna vrata za seboj in poskusil posiliti žensko, ki v stanovanju živi. Svo- je namere ni uresničil, ker ni mogel zlomiti odpora ženske, zato je ostalo pri poskusu posilstva. Drugič je poskušal naslednji mesec, v septembru, ob pol deseti uri zvečer, tudi v Nazarjah, kjer se je lotil J. Š. Tudi ta se je Ostojiču upirala in kričala, tako da je moral pobegniti. Sodišče pa ga je spoznalo tudi za krivega zlorabe slabotne osebe. S C. T., ki se mu zaradi duševne zaostalosti in obljub, ki jih je dajal, ni bila sposobna upirati in braniti, je spolno občeval v svojem stanovanju, kamor jo je pripeljal z veselice, ki je bila v Gornjem gradu. Za ta kazniva dejanja je Višje sodišče v Celju, kamor se je Ostojič pritožil na izrečeno kazen senata velenjske enote Temeljnega sodišča menilo, da je odmerilo celo sorazmerno nizke kazni, ker je obdolženec specialni povratnik. Velenjsko sodišče pa je v veliki meri upoštevalo delno priznanje obtoženca in pa dejstvo, da je šlo v dveh primerih le za poskus kaznivega dejanja. Obtožencu so bile izrečene posamične kazni — 7 mesecev, 8 mesecev in 6 mesecev zapora in izrečena enotna kazen 1 leto in 6 mesecev zapora. V prestajanje kazni pa se mu šteje tudi čas, ki ga je obtoženec preživel v priporu, kamor je prišel konec novembra lani. (mkp) Velika tatvina dobila epilog Pritožba Ivana Berdnika iz Titovega Velenja na Višje sodišče v Celju je bila uspešna. Temeljno sodišče Celje — enota v Titovem Velenju mu je sodilo zaradi kaznivega dejanja velike tatvine in mu izreklo skupno kazen treh let zapora, Višje sodišče v Celju pa mu je skupno kazen znižalo na leto in osem mesecev zapora. Berdnik si je od januarja do avgusta lanskega leta v Gorenju, kjer je bil zaposlen, postopoma prilaščal različne predmete — glasbene centre, elektronske ure, elemente za sestavo barvnih tele- vizorjev in videorekorderjev. Čeprav seje v Gorenju zaposlil šele v decembru leta 1985 na delih obnavljalca TV ekranov, si je takoj, ko je spoznal razmere v tovarni, začel prilaščati različne predmete, ki jih je nekaj seveda tudi prodal. Po ceniku Gorenja je znašala skupna vrednost teh predmetov 1,078.560 dinarjev. Višje sodišče je menilo, da je prvostopenjsko sodišče izreklo previsoko kazen in premalo upoštevalo olajševalne okoliščine, ki jih je pri Berdniku našlo kar pre- cej — priznanje, izpoved po resnici, težko mladost, slabše zdravstveno stanje, prezrlo pa ni tudi tega, da je bila škoda v Berdni-kovem primeru v glavnem poravnana, seveda predvsem s prizadevanjem miličnikov, ki so dobili predmete nazaj. Menilo je tudi, da bo kazen leto in osem mesecev zapora dovolj za vzgojni vpliv na obtoženca. Berdniku se v prestajanje kazni šteje tudi čas pripora — od lanskega avgusta. (mkp) Sank ročk Pridite na žur Tako vabi te dni velenjska skupina vsepovsod. Izdali so namreč svojo prvo veliko ploščo, čez nekaj dni pa bo v prodajalnah našla svoje metu tudi njihova kaseta. Ploščo so posneli že novembra, oziroma decembra lani v studiu Metro v Ljubljani. »Postavili smo nenapisan rekord, saj smo v 40 urah opravili snemanje in miksanje in kljub tako hitro opravljenemu snemanju smo zadovoljni s svojim delom, saj je vse izpadlo, kot smo upali. Želimo si le še, da bi tudi naši ljubitelji pridno segali po našem izdek-ju,« pravijo fantje. Ker gre za njihov prvi tovrsten uspeh, naj zapišemo da je bil tonski tehnik Iztok Černe, producent Rajko Djordjevič, vse skladbe in besedila pa so napisali sami. Naslov plošče je »Pridite na žur«, to je tudi naslov ene izmed desetih melodij, kolikor so jih posneli. Sicer pa so skladbe s plošče zelo prijetne za uho in melodija Želim ti vse vroče, je bila kar deset tednov na lestvici Top pop 20, nekaj časa tudi na Stojijo od leve: Aleš Vranjek — bobni, Peter Slanic — klaviature, Miro Mramor — kitara, Cveto Polak — bas; sedijo: Zvone Hranjec — kitara in vokal ter Matjaž Jelen — vokal. prvem mestu. Pričakujejo, da se bo še kakšna uvrstila na lestvico. Novo ploščo je skupina že začela predstavljati, najprej v Vi-povžah, kjer je bilo letošnje finale Pop delavnice, promocije pa bodo nadaljevali vse poletje oziroma jeseni, med turnejo po Sloveniji. »Vsepovsod poskušamo narediti dober žur«, pravijo in upajo, da jo bodo prav kmalu predstavili tudi v Titovem Velenju. To naj bi bilo predvidoma prihodnji mesec na Jezeru. Ampak fantje razmišljajo tudi naprej, »Idej imamo dosti in že v jeseni bomo verjetno napravili nekaj novih posnetkov, prihodnje leto, upamo, pa izdali novo ploščo«. Skratka, lep uspeh te velenjske skupine, ki ima komaj 5 let. Želimo ji še veliko uspešnih žurov. (vos) KARA - PRVA MANE-KENSKA SKUPINA V TITOVEM VELENJU -Februarja letos je bila pod okriljem temeljne organizacije Gostinstvo Merx — Restavracija Gorica ustanovljena manekenska skupina KARA. Vodja skupine je manekenka Alma Hasanbašič. Čeprav je skupina dokaj mlada, je imela že precej uspešnih modnih revij in nastopov v različnih krajih Slovenije in seveda tudi doma, v Titovem Velenju. Poleg manekenstva se dekleta ukvarjajo tudi s plesom in tako nastope okrasijo tudi s plesno točko. SARAGOSSABAND - v studiu Radia Velenje, v soboto je gostovala v Rdeči dvorani v Titovem Velenju na povabilo diskoteke Fleck znana nemška skupina Saragos-sa Band. Člana skupine sta bila tudi gosta oddaje Radia Velenje Vi izbirate — mi vrtimo, kjer sta se v pogovor zapletla z urednikom Stanetom Vovkom in discojoekejem Vladom Kapevskim. Tonski tehnik Marjan Slapnik pa je med pogovorom zavrtel nekaj najbolj znanih uspešnic tega ansambla, ki jih pogosto vrtimo tudi na našem radiu. Tu pa je njun pozdrav vsem vam. Pa še to: kot vidite danes v NČ ne >Y V"' r 6u