Ameriška Domovi ima 71*/1/1' E R H€sf% HI— HO IW1C AJMCRICAM IN fMRfT FORRION IH LAMGUAOC ONLY Kation«! and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 13, 1959 tLOVCNUN MORMINO NCWRFaFRII ŠTEV. LVm.-VOL. LVm. Eisenhower za novo medameriško banko Predsednik je priporočil ustanovitev nove medameriške >>anke, ki naj bi pomagala krajskovega pogrebnega zavoda, k gospodarskemu napred- tas še ni določen. Truplo bo položena na mrtvaški oder jutri Novi grobovi Rose Verbič Včeraj popoldne je umrla v Charity bolnišnici Mrs. Rose \erbic z 5107 Luther Ave. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Za- ku Latinske Amerikfe. ^ Washington, d. c. — Ei- '-enhower je poslal Kongresu po-Sf-bno poslanico, v kateri predla-?a odobritev za udeležbo Zdru-^nih držav v novi medameriški anki z bilijonom dolarjev sred-6lev, ki naj bi pomagala pri gos-l^darskem razvoju Latinske A-r^rike. Predlog za tak denarni ^-avod So stavili zastopniki 21 arneriških republik na svojem ^svetovanju tod v preteklem jlnuarju Združene države naj bi pri-JPevale k ustanovnemu kapitalu M50,000,000, 'ostalih $550,000,000 pa naj bi prispevale tekom pri-A°dnjih treh let države Latinske •rnerike same. Predsednik je Kongres pozval, J predlog odobri zaradi pere-^ gospodarskih in socialnih te-Latinske Amerike in zai'adi 2°Se^nega odnosa, ki ga imajo 1 užene države do tega področ- j Washington se je v zadnjih za Latinsko Ameriko bolj j.11?!0 brigal. To priložnost so iz-'li Sovjeti in poskusili pono-v110 Prodreti tja s svojim vpli-v )rn- Delno se jim je to ppsre-' 1 0 na Kubi, v Braziliji in celo Argentini. y —----------o------ Evropi pripravljajo tiovo gospodarsko T skupnost An -DON, Vel. Brit. — Ko je sti ^ uvrbola, da ne more do- »ki popoldne. nasProtovati zapadno-evrop- i1. Carinski zvezi, ki obsega, Nemčijo, Italijo in Be-dežele, je začela misliti na j. 0;'avo ostalih evropskih svo-^nih gospodarstev, j, .0r Se sama ne more postaviti jji06 ° kakemu gibanju radi svo-jjj^tWspodarskih obvez v britan-iruperiju, je prepustila in Norveški vodstvo v seo noivem gibanju, ki naj bi ob-S|^a 0 švedsko, Norveško, Dan-Anglijo, Portugalsko, Av- Mri 1° in Švico. ia 'Orokujejo, da bosta Švedska kril; °!'VeSka v Par °d- Pod- zamišljata to gos- ,prvrk0 skupnost, ki naredi na ^vorbe°8led VtiS Prece^ umetne se hoče postaviti, b^sti 0k^°*ca že določa podrob-praVii iSka’ b° Nixon na- Vv. A ^0. k ^ežel ^Ijal feakciiou- - ko§v. J Kl,Pogon, ki bo zelo raz- ^ opremljeno. skal tan,bi ob tej priliki rad obi-S°vj U./ 'vsa velika mesta v rij°. si ogledal tudi Šibi to cov^.^u bodo tovariši vse v°rov 1 b k° odvisno od razgo-—113 ženevski konferenci. julija Moskvi in vtse-ar je ZSSR. Da bo našo ° Primerno zaistopal, se bo v najnovejšem letalu na Tudi sovjetske čete v nemirnem Tibetu Privatne vesti iz Tibeta trdijo, da so poleg rdečih kitajskih čet v Tibetu tudi sovjetske. — Uradnih vesti o tem ni. KALKUTA, Ind. — Potniki iz Tibeta trdijo, da so na lastne oči videli 24. aprila v važnem prometnem središču Gyantse kakih 100 milj jugozahodno od Lhase na poti v Indijo četo kakih 250 sovjetskih vojakov, belcev s plavim! očmi in — strojnicami. Ta četa je bila vključena v večjo skupino, v kateri so bile tudi kitajske konjeniške enote. Kdaj. ske oblasti so ta dan proglasile za narodni praznik in so pozvale šolske otroke, da so prišli pozdravit sovjetske vojake. Sovjetska četa je odšla na področje plemena Kambov, ki so nedavno napadli iz zasede kitajsko vojaško kolono in jo uničili. Vesti niso gotove, ali so sovjetski vojaki prišli v Tibet le kot vojaški svetovalci rdeči kitajski armadi, ali kot borbena enota, ki naj pomaga streti upor domačinov. Begunci iz Tibeta prihajajo še vedno v Indijo. V nekaj dneh pričakujejo večje število novih. Zbirajo se v taborišču Miisamari, kamor so pripeljali že tudi prvo ameriško zdravniško pomoč. ---------------o----- Meščanka Eva junakinja dneva na Poljskem WARSAVA, Polj. — Mrs. Eva W. navadna meščanka iz mesta Katovice je postala čez noč junakinja dneva. Vsa poljska javnost se zanjo zanima. Mr«. Eva se namreč ne da vleči za nce poljski komunistični trgovski nareži. Ko je šla nekega dne po mestnih ulicah, je zapazila v izložbenem oknu obleko, ki ji je bila všeč. Stopila je v trgovino z namenom, da jo kupi. V prodajal- j ni so ji rekli, da take obleke ni-' majo na zalogi. Mrs. Eva je zahtevala tisto iz izložbenega okna. I ‘ Ta ni naprodaj po ministrski odredbi,” je odgovorila prodajalka. Mrs. Eva »e ni dala ugnati in šla takoj k advokatu in vložila tožbo proti prodajalni; | Med tem so se jim v trgovini odprle oči, da niso prav postopali, in poslali Mrs. Evi obleko z računom vred na dom. Mrs. Eva pa ni s tem zadovoljna, hoče se “načelno” pravdati do konca, da dožene, ali so trgovine radi odjemalcev ali odpemalci radi trgovin. Toži samo za en zloti. Poljsko časopisje z neprikrito škodoželjnostjo poroča o poteku pravde. Vremensk prerok pravi: Iz slov. naselbin BRAČKENBRIDGE, Pa.— Po operaciji na želodcu je pretekli mesec umrl tod 69 let stari E-mil Pogon, doma v Savagna' na Furlanskem. Bil je dolgoletni član SNPJ. V stari domovini zapušča sina, dve sestri, brata in več drugih sorodnikov. ISELIN, Pa. — Tu je umrl a-prila Frank Thompson, 50 let stari slovenski rojak s Stajer-skegat, član SNPJ. Zapustil je ženo, hčer, mater in brata. VENETIA, Pa. — Tu je umrla 1. maja Jennie Lajovic, roj. Milavec, stara 79 let, doma v Studenem pri Postojni. Zapustila je tri sinove, dve hčeri in več drugih sorodnikov. HIBBING, Minn. -- Dne 28. aprila je tod naglo preminul 73 let stari Frank Pipan, član SNPJ. Zapugtil je soprogo, dva sinova, dve hčeri, vnuke in vnukinje. -----o----- Ellis Island poslane narodni spomeniki Kongresnik Michael A. Feig-han je predložil v Kongresu zadevni načrt. WASHINGTON, D. C. — Kongresnik Michael A. Feighan, demokrat iz Clevelanda, Ohio, je v predstavniškem domu stavil predlog, naj postane zgodovinski Elliis Island splošni narodni spomenik. Uprava otoka naj bi prešla na Smithsonian Institution. Na njem naj bi bila razstava življenja naseljencev iz raznih dob in popolni zapiski vseh vseljen-cev. Preko Ellis Island je prišlo v Združene države najmanj dva milijona ljudi in njihovi potomci predstavljajo danes ‘najmanj desetino celotnega prebivalstva dežele. Za nje je Ellis Island to kar je za pi;ve naseljence Plymouth, pra'v'i Feighan v predlogu Kongresu. Na pobudo Feighana in sen. Lauscheta, ki se jima je nato pridružil še sen. Young, je administracija zavrnila ponudbo za najem otoka, dokler se ne ugotovi, kaj bo Kongres ukrenil z njim. ------------o----- Administracija pripravlja nov zakon za borzno poslovanje WASHINGTON, D. C. — Stalno dviganje borznih cen, ki jih opažamo že skoraj eno leto, je doseglo tako višino, da so postali zaskrbljeni odgovorni voditelji v tajništvu za finance in iv federalnih rezervnih bankah. Že dolgo ugibajo, da je treba nekaj ukreniti, da omejijo borzno špekulacijo, ki se lahko spremeni v veliko katastrofo. Sedaj «o prišli na misel, da bi za Ike namerava za 4. julij obiskati Alasko in Havaje WASHINGTON, D. C. — V Beli hiši pravijo, da namerava predsednik Eisenhower obiskati na dan 4. julija Alasko, potem pa takoj odleteti na Havajske otoke. Hoče tako dokazati obema novima državama, kako velike simpatije uživata v vsej Ameriki. Republikanci bodo seveda hoteli iz tega izbiti tudi nekaj političnega dobička, saj je bil Eisenhower njihov kandidat. Kaj je prav za prav z narodno obrambo Iraka? RAZGOVORI MED ŠTIRIMI VELIKIMI KAŽEJO SLABO Iz Clevelanda in okolice J % Dolga debata o okrogli ali oglati mizi, sovjetska zahteva o vključitvi Nemčije kot polnopravnega člana in zahteva po pariteti z vključitvijo ležence so napravile vtis, da bodo razgovori le goslavanskem Grdinov amfiteater v Kulturnih vrtovih— Na predlog mestnega odbor-. , nika Johna Kovačiča je mestni Uoljske m Češkoslovaške med polnopravne ude- SVGt imenoval amfiteater v Ju- kultumem vrtu težko uspeli preko minimalne zahteve za pot na / Amfiteater Antona Grdine”, sestanek na vrhu. da s tem počasti in ohrani spo- min moža, ki je toliko storil za ŽENEVA, Šv. — Težave, ki so se pojavile ob samem'svoje rojake, pa tudi za napre-/.ačetku konference štirih velikih sil, so pokvarile upe, ki so dek vsega mesta. — J. Kovačiču jih prenekateri v zahodnem svetu stavili na njo. Sovjetska čestitamo k uspelemu predlogu, zahteva po okrogli mizi, ki naj bi omogočila kasnejše vklju- zavedamo se namreč stare re-čen'e Nemčije, Poljske in Češkoslovaške, je sicer prodrla,'snice:' “Narod, ki pozabi svoje WASHINGTON, D. C. — Ne- toda za njo bodo sedeli samo zastopniki štirih sil, ostali pa zaslužne može, sam ne bo dolgo nadna angleška izjava, da bo dobavila Iraku orožje, je zopet opo-zirila na tolikokrat pozabljeno dejstvo, da je za narodno obrambo treba imeti tri stvari: vojake, uožje in municijo. Iraška republika je že od začetka svojega obstoja prosila Anglijo za orožje. Ker ga Anglija ni hotela dati, ga je začel dobavljati tovariš Hruščev. Ako bi verjeli egiptovskemu Naserju, bi moralo biti ruskega orožja v Iraku za par iraških armad, toliko ga je bilo baje prepeljanega skozi sueški kanal. Hruščev je ravne tako prebrisan kot kapitalisti; dobavil je Iraku nekaj orožja, toda ruska municija samo kaplja v novopečeno republiko. Najbr. ':e jo imajo Rusi spravljeno nekje blizu iraške meje, da bi jo dobavili, kadar se jim bo zdelo poire bn o. * ■ Iraška vlada je to rusko taktiko gotovo hitro opazila in pritiskala na Anglijo, naj vendar .ačne dobavljati že davno obljubljeno orožje. Anglija pravi, da bo to sedaj storlia, toda koliko bodo'razgovore zasledovali od posebnh miz, v kolikor bodo obstal! k razgovorom sploh povabljeni. Zastopniki obeh Nemčij Smrl v taborišču— se bodo lahko oglasili k besedi, če ne bo nihče od štirih sil j iz Evrope je prišla vest, da je proti temu. Komaj je minila prva kriza, ko je Gromiko po- 4 m,-ja umri v taborišču v Ca-pustil v vprašan;u polnega članstva pri razgovorih za Nem- pui v Ita]iji bivši župnik v čijo, že je sprožil novo, ko je zahteval tako članstvo za Polj- Ljubnem na Gorenjskem č.g. sko in Češkoslovaško. V diplomatskih krogih in med opa- janez gpendal. Ves čas po dru-zovalci je začelo prevladovati prepričanje, da razgovori ne gi SVetovni vojni je bil za du-bodo privedli do nobenih posebnih uspehov. Dovolj bo že, šneoa pastirja v begunskih ta-če bodo “odprli” pot k sestanku na vrhu. borfšc.!ih v Italiji. Sovieska zaheva po vkljucenju ---------------- ' , . , Nobenih pričakovanj o uspe- Iz jugosia.vije je prišla na o-hu ne na Zahodu ne na jbisk k svojim sinovom v Cle-Vzhodll : veian(j ga Milina1 Goclosev. Vse Na Zahodu so v zadnjih ted- 2a p0|. je os,brbela pot. pis. Bled nih nekateri trdili, da je Hruščev Travei sprožil berlinsko krizo največ j7 bo|ni§„jce____ zato, da bi obrnil pozornost sve-( VeHx Dre^k, 952 E. 237 St., ta od Srednjega vzhoda, kjer naj se je vrnj] iz bolnišnice in še bi bilo trenutno težišče njegove zahvaljuje za obiske, pozdrave mednarodne dejavnosti. Na te- in melju te domneve so sklepali, da . bo berlinska kriza mimo brez v petek ob sedmih bo v cer. večjih težav. V Londonu so opo- kv. sv Vida sv maša za pok zarjah zaveznike, da so Sovjeti Franka Skodl3r Jr. v spomin 2. resno zaskrbljeni zaradi oboro- obletnjce smrti zevanja Zah. Nemčije m da so berlinsko krizo sprožili največ zato, da spravijo to vprašanje na dnevni red. Nemčije med polnopravne udeležence razgovorov je otvoritev teh zavlekla za dve in pol uri. Bilo je že 5:50 popoldne (po krajev, času), ko so se v svečano okrašenem prostoru palače nekdanje Zveze narodov sestali zunanji ministri Združenih držav, Vel. Britanije, Francije in Sovjetske zveze. S svojimi sodelavci so se razvrstili okoli okrogle mize, ki so jo morali za to priložnost mizarji naglo napraviti. Malo vstran od te mize .sta sedeli vsak pri svoji posebni mizi zastopstvi Zahodne in Vzhodne Nemčije. Dag Hammarskjoeld opozarja Prvi seji je predsedoval angle- bo povrhu dobavila municije, te-^ki zunanji minister S. Lloyd, ga ne pove. V Londonu ne taji-. Zasedanje je začel glavni tajnik jo, da se jim s pošiljanjem muni- (Združenih narodov Dag Ham-cije ne bo mudilo. Tako bo v, markskjoeld. Poudaril je, da bo iraških arzenalih ležalo rusko “življenjske važnosti” za ves crožje v najlepšem miru z angle- j SVet. “Za Združene narode in skim, zadostne municije pa ne bo njihove zastopnike je vsak korak ne za prvo ne za drugo. To ni storjen v smeri zmanjšanja nape-nič nenavadnega. Tako se godi tosti in k mirni rešitvi sporov na vsaki mali državi, ki je odvisna temelju pravičnosti, nekaj, kar od importiranega orožja. Razprodaja— Če hočete dober kup, pridite 15. maja v Baragov dom na 6304 tt t, . „ • . St. Clair Ave., kjer bo Podru- V Parizu, Bonnu m Washing- imcla razprod„. tonu so prepričani, da Moskva spora ne bo gnala do kraja, ker trenutno noče nobene vojne. Iz pisanja sovjetskega časopisja v , • /- j- u . j •• j tno pohiistvo pri Grdmovih zadnjih tednih pa je jasno, da so ... , j t .• Castro se kvalificira za rdečega sopolnika Sovjeti odločeni nemško Vprašanje rešiti v. za nje sprejemljivi obliki, ker vidijo v Nemčiji in njenem oboroževanju za sebe resno nevarnost v nepredaljni bodočnosti. Pri takem razpoloženju na obeh straneh je razumljivo, da j je treba toplo pozdraviti, pa naj ! se vlade odločijo že za kakršno--! 'koli obliko pogajanj,” je dejal Dag Hammarskjoeld. Zunanje ministre je opozoril, da so vse izgledov na kake posebne uspe-SANTIAGO, Čile. — Tovariš članice Združenih narodov obve-1 he pri sedanjih razgovorih ni ra-Corvalan, voditelj čilenskih ko-' zane po njeni ustanovni listini čunati, odločitve bodo padle na munistov, je na nekem shodu iz- reševati svoje spore mirnim po- sestanku na vrhu, če sploh do njega — pride. jo raznega blaga. Letno pohištvo— Po ugodnih cenah dobite lena Waterloo Rd. Podrobnosti v o-glasu. Sestanek— Slovensko telovadno društvo v Clevelandu ima nocoj ob 7:30 važen sestanek članov in članic v spodnjih prostorih St. Clair Recreation Centra. Vodja Janez Varšek opozarja k točnosti! HA JN0VEJŠE VESTI Jordan je že začel z novo linijo v zunanji politiki AMAN, Jordan. — Novi jox--danski ministrski predsednik Hazza Majalis je že začel hvaliti nevtralnost kot zelo pametno li- javil, da je Castrovo osvobodilno torn. i gibanje na Kubi postalo najlep-! Angleški zunanji minister ši vzgled “progresivne buržoazi- Lloyd je edini govoril od zuna-je,” ki je treba z njo sodelovati r.jih ministrov. Svoje tovariše in jo podpirati. j je pozval, naj pripomorejo k pre-1 BALTIMORE, Mr;. — Turbo-jet "’W 'V zunanj1 PoliLki in rekel. Ni mu moglo biti težko, da da obratu v odnbšajih med Vzhodom ' tako izjavo, saj je ravno te dni in Zahodom, pa priznal, da ni lahko bral novico, kako prepro- nobene čarobne formule, is pošto Castrovi pristaši izvajajo močjo katere bi bilo mogoče v agrarno reformo. Pridejo in po- trenutku odstraniti vse težave. ca bo gledal, da osvobodi svojo deželo vseh vojaških paktov. Vsi vidijo v tem močen poklon egiptovskemu Naserju, ki pa še berejo zemljo za 'svoje pristaše “Moramo se koncentrirati na , , . __ , . in prijatelje in agrarna reforma bistvena vprašanja, ki nas ločijo, borzno poslovanje Kongres skle- je z iskreno namero poiskati zbliža- .ji pose en za on, 1 naj v po- ironija usode je hotela, da so nje različnih pogledov, da bo ta ravno isti dan in v isti prestolici konferenca mogla predstavljati zborovali naši poslaniki iz južne preobrat v odnošajih Vzhoda in Pono,0'3la^no in mi*° ^ez <*an 70 v,0!- Najivišja temperatu-A na^ižja 55. Prvi alžirski ranjenci dopotovali v Jugoslavijo BEOGRAD, FLJR.— Jugoslovanska vlada je že davno nar povedala, da bo njen Rdeči križ prevzel v zdravljenje in oskrbo nekaj ranjenih alžirskih upornikov. Iz Beograda poročajo, da je sedaj prispel prvi transport 50 ranjencev. Baje so to sami taki uporniki, ki so zelo tčžko ranjeni in bodo potrebovali dolga" časa za okre- vanje- • . .. LJ*j drobnostih reguliral borzni promet. Proti tej nameri bo nastal o- . ., . , , . . v. . , . . Amerike, deset po številu. Po genj v strehi med našimi bančni- , . . v „ u 6 . . .. . • . , . -T. . * zborovanju so dah posebno izja- mi in finančnimi krogi. Ni iz- , . ..... , .. . , v j t- , vo, ki so v njej opozorili južno kl,učeno, da se bodo na Kapitelu Amerik „aj da „ ne b„ ustrašili, protestov m odlozui za- potniško letalo Capital Airlines na poti iz New Yorka v Atlanto je v zraku eksplodiralo, pri čemer je bilo mrtvih , , , ..... zmeraj ne more pozabiti, da je vseh 27 potnikov s štirimi čla- ”, ... , , . . bil sedanji jordanski ministrski predsednik še 1. 1955 ves vnet za bagdadski pakt. Zato Majalis še ni našel prijazne besede med ni posadke vred. CHARLESTON, W. Va. - Letalo Capitol Airlines na poti iz kon za prihodnje leto, takrat bi sc. namreč dal porabiti tudi za volivno kampanjo. Zahoda in privesti do boljšega razumevanja med temi, ki so tu zastopani,” je dejal Lloyd. Tudi Poljaki in Čehi? Komaj je bila konferenca slovesno otvorjena, že se je pojavil (sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko z zahtevo, da je treba povabiti k razgovorom kot enakovredna zastopnik^ zunanja ministra Poljske in češkoslovaške. Zahodne sile so se izjavile proti tej zahtevi češ, da je spešilo. Montgomery sodi, da je'nemško vprašanje, ki predstav-zahodna Evropa z NATO silami Ija jedro sedanjih razgovorov, kar dobro zavarovana, da pa sta odgovornost štirih zasedbenih _ _r____..j_________________ v precejšnji nevarnosti Srednji sil Amerike, Anglije, Francije in ru ne bo rešilo, pač pa vojno po-J vzhod in Afrika. JSovjetije. Moč bo ohranila mir! LONDON, Vel. Brit. — Feld-maršal Montgomery je v preteklo nedeljo objavljenem članku razlagal spor med Zahodom in Vzhodom. Po njegovem more Zahod ohraniti svetovni mir in se obdržati le s slogo in močjo. Popuščanje za vsako ceno mi- komunistično podtalno rovaje-nje zopet razpaslo po njenih republikah. Da so pri tem mislili r.a nevarnost, ki preti iz Kube, se da otipati iz besedila izjave. ---------------o------ — Prvo celotno sveto pismo je bilo natiskano 1. 1488 v hebrejščini. Rochester, N. Y. v Atlanto, egiptovskim časopisjem. Ne bo Ga., je ob pristanku na okraj- pg ohupg^ pozna svoje arabske brate in njihove politične n&va- nem letališču Kanawha zdr- velo z vrha gore in se vnelo. de }n intrige. S požrtvovalnostjo pilota in __________ ”_____________________ obeh strežnic je bilo 41 oseb CHICAGO, III. — V zadnjih 24 rešenih, dve pa sta našli smrt v ognju. ŽENEVA, Šv. — Zahodne sile so zavrnile sovjetski predlog za povabilo Čehov in Poljakov kot enakopravnih udele- urah so se zadušili trije otroci s plastičnimi vrečami, v katere spravljajo čistilci očiščene obleke in prodajajo trgovci v njih zelenjavo in še nekatere druge vrste blaga, žencev razgovorov. Za danes WASHINGTON, D. C. — Gen. je napovedano nadaljevanje debate o tem predlogu, ni pa izključeno, da bodo zunanji ministri štirih sil začeli s svojimi uvodnimi govori, nakar bosta predložena oba načrta za ureditev Nemčije in evropske varnosti. ; Twiningu, načelniku skupnih glavnih stanov, so odrezali gornji del leve strani pljuč. Kak je bil uspeh operacije, še ni bilo objavljeno. Treba bo počakati še kak dan, predno bo mogoče ugotoviti resnost bolezni. 1 Ameriška Domovi ima ----— —---------^ % -vi ■ I/ K- « "V — ______6117 St. CUlr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Oblo _______National and International Circulation Published dally except Saturday«, Sundays, Holiday« and 1st week In July _____Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto ' SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 94 Wed., May 13, 1959 Valovanja v zaposlenosti ameriškega delavstva Ako imamo, v mislih sedanjo proizvodnjo, potrošnjo, naraščanje varčevanja in blagovni promet, moramo priznati, da je lanski zastoj v gospodarskem razvoju že za nami. Temno točko v trenutnem gospodarskem položaju tvori samo nadpovprečna brezposelnost. Po tradiciji bi se morala v konjunkturnih dobah gibati okoli treh milijonov, sedaj je pa že zmeraj blizu štirih milijonov. Ta nenavadni pojav v našem gospodarskem napredku je predmet mnogih preiska-vanj. Z njim se peča tudi posebna komisija našega Kongresa. Delo komisije še ni končano, toda že prve ugotovitve so izredno zanimive Letni prirastek za delo sposobnega prebivalstva cenijo na povprečno 700,000 mladih delovnih sil. Vsako leto bi moralo število zaposlenih narasti za približno to število, ne narašča pa stalno od leta do leta, kaže velika valovanja, kar povedo tudi mesečne številke o številu zaposlenih, ki se trenutno vrtijo okoli 05 milijonov. Vsako leto izpade iz zaposlitve tudi precejšnje število delovnih sil radi onemoglosti, smrtnih slučajev, invalidnosti itd. Glavni razlog za izpad je starost, ne morda smrtni slučaji. Kaj je pravzaprav starost? Z gospodarskega vidika ne bi mogli dati točnega odgovora. Po navadi smatramo 65. leto kot dobo, ko se človek odtegne aktivnemu gospodarskemu življenju. Temu letu je prikrojeno federalno starostno zavarovanje, po njem se ravnajo vsa zasebna zavarovanja. V gospodarstvu pa 65. leto še ne pomeni starosti. V gospodarskem življenju se pojem starosti ravna po konjunkturah in krizah. V dobi krize znižajo delodajalci starost globoko pod 65. leto. So podjetja, ki v takih časih ne jemljejo na delo delavcev, ki so s,tari nad 40-45 let. V dobi konjunkture dvignejo starost na 65. leto. Kadar pa zavlada ostro pomanjkanje delovnih sil, pa gredo tudi preko 70 let. Drugi značilen pojav obstoji v tem, da je telesno delo zmeraj lažje radi stalnega napredka v mehanizaciji delovnih procesov. Dosledno je delavec tudi dalj časa za delo sposoben, kot je bil na primer pred 50 leti. To mu omogoča, da se uspešnejše bori proti upokojitvi. Ker ima praviloma ravno v srednjih in starejših letih zelo veliko skušnjo v svojem delu, ga podjetje rado zaposli čim dalj časa mogoče. Značilen je tudi premik delovnih sil po strokah zaposlitve in gospodarskih področjih. V tem pogledu sta postala očitna dva tokova. Najpreje pojenjava zaposlitev v težki in predelovalni industriji. Še takoj po prvi svetovni vojni je bilo v obeh industrijskih panogah zaposlenih okoli 35% vsega ameriškega delavstva, danes ga je komaj še 20%. Od povprečno 65 milijonov zaposlenih jih je v obeh panogah komaj 17 milijonov, 80% delavstva je zaposleno v usluž* nostnih industrijah, prometu, javnih službah, trgovini in prostih poklicih. Ta tok se še ni zaustavil. Odstotek industrijskih delavcev pada še naprej v korist ostalim gospodarskim panogam. V tem oogledu sledi industrija kmetijstvu, kjer število poljskih delavcev stalno pada že dolga leta, številčno in odstotno. Veliki premiki se vršijo tudi v okviru industrije same Število delavcev v linijskih podjetjih pada hitrejše kot \ ostalih. Tipična v tem pogledu je premogovna industrija, ki je še pred par desetletji zaposlila še enkrat toliko delavcev kot danes. Njenemu vzgledu sledijo tudi mnoge panoge težke industrije, ki so tudi skoraj vse unijske kot je premogovna. Unijam dela največ skrbi ravno vprašanje, kako zagotoviti delo svojim članom. Razumljivo je, da pri tem ne mislijo, da bi olajšale dotok novih delavcev. Tako postaja delo v unijskih podjetjih neke vrste privilegij tudi glede zaposlenosti in ne samo glede mezd. Kdor ga ima, se ga drži in ga ne menja. Značilna je tudi vedno manjša premakljivost delavstva. Od kraja v kraj se prenrkajo le še navadni delavci brez posebne kvalifikacije. Vsi drugi se držijo kraja, kjer živijo. Je pa i"o pojav, ki velja med drugim tudi za gospodarske vrhove; velika podjetja tožijo, da vedno težje najdejo vodilne uradnike, ki bi bili pripravljeni, da se selijo iz kraja v kraj. Valovanje gospodarskega udejstvovanja zadene hujše čince kot druge rase. Vsak nov val brezposelnosti poveča odstotek črncev v armadi brezposelnih. Ali morda radi tihe diskriminacije od strani podjetij? Ali radi tega, ker se črnci ne brigajo dosti z?, boljše delovne kvalifikacije? Ali jim manjka za to piimerne šolske izobrazbe ali pa ambicije? Zanimiva je tudi ugotovitev, da odstotek zaposlenih omoženih žensk raste hitreje kot odstotek vseh zaposlenih žensk. To se pravi, zakonski možje imajo zmeraj manj možnosti. da s svojim zaslužkom preživljajo sebe in družino na standardu, ki so si ga ustvarili. Ali pa morda hočejo dvigniti standard hitreje Kot rastejo njihove plače? Na drugi strani je todi značilen pojav, da se hitro veča tudi odstotek brezposelnih omoženih žensk, kadar nastopi kriza. Pri vsem je pa več moških brezposelnih kot žensk. Zanimiva je tudi ugotovitev, da brezposelnost zadene ,najbolj mlajše delavce od 18 do 30 let. To se pravi: najbolj so v skrbeh za delo tisti, ki iščejo prvo zaposlitev. Ali jim šolanje ne da dosti izobrazbe? Ali so morda zbirčni pri iskanju dela? Na drugi strani povedo številke, da so proti brezposelnosti dobro zavarovani tisti delavci in uradniki ki imajo strokovno znanj,e ali podobno kvalifikacijo. Prave brezposelnosti ne poznajo, kajti v tej skupini je zmeraj več novih nastavljenih od zaposlenih odpuščenih. Vse to je dognala dosedanja preiskava Kongresne komisije. Iz podatkov se vidi, da se prilike za zaposlenosti premi-kajo v več smereh: od unijskih podjetij v taka, ki nimajo unij; iz industrije in kmetijstva na druga gospodarska pod-točja; od skupine nekvalificiranih delavcev v skupino kvalificiranih. Želja po višjem življenskem standardu povišu-I je odstotek zaposlenih žensk, posebno omoženih, vpliv sta-j rosti na zaposlitev se menja po nihanju med konjunkturo in krizo, hitrost tehničnega napredka pospešuje prelivanje delavstva iz enega področja na drugo itd. Opažamo, da se na eni strani zaposlenost rekli bi konsolidira v tistih gospodarskih panogah, kjer prevladujejo unije, in da na drugi strani kaže različne, tokove na vseh ostalih gospodarskih področjih. Vse to bo morala vpošte-vati naša gospodarska politika, kajti drugače bomo doživeli, da nam bo vsaka kriza zapustila ne samo večjo armado brezposlenih, ampak tudi večji strah v vseh delavskih vrstah za zaslužek. HM-W BESEDA IZ NARODA Pismo Vrhenikega Tineta Waukegan, 111. — Odkar nas “ta stare” podpira “česar,” kakor to pravi o nas penzionistih prijatelj Frank s Park Avenue, imamo dosti čaisa za čitanje, za I razne razgovore in modrovanja o tem in onem. Vsak kaj najde tu in tam, o čemer se mu zdi vredno govoriti, In ko tako le v družbi prerešetamo to in ono in zraven vsak izmed nas doda svoje mnenje, se počutimo kar nekam bolje, da jo mahamo vsak proti svojemu, ctamu samozavestno, včasih še bolj, kakor pa delegati Združenih narodov, ki rešujejo v tisti veliki visoki palači Združenih narodov svet, ko se vračajo proti ivečeru s takih sej. Verjemite, tako je....... Včasih imamo tudi kake obiske iz drugih naselbin, ki smo jih veseli. Včasih gremo pa tudi mi kam drugam, pogledat kaj delajo. Le pozimi so slaba pota in je težko voziti. Koncem februarja sem se s prijateljem peljal v Milwaukee na obisk. Pot je bila ledena in ubogi Lovrenc je sko-ro krvavi pot potil, da se je na poledeneli cesti ogibal drugih, ki sc vozili isem in tja in se izogibali ledu, jam in drugega, kar bi jim morda povzročilo nesrečo. Srečno smo vendar prišla tja in nazaj. Ko smo v Milwaukee vozili mimo tistega parka tam ob deseti in deveti cesti, kjer je cerkev sv. Janeza in njihna lepa dvorana, sem gledal v tisti park, ki je bil pa to pot prazen. Včasih v poletjih vem, ko sem bil tamkaj na kakem obisku je bil polno starejših mož, ki so sedeli po parku, se pogovarjali, nekateri menda metali karte in imeli druge zabave. Zdaj pa je bil prazen. Le zima je kraljeva- da te zahtevajo svobodne volitve po komunističnih deželah, dočim na njihovih lastnih tleh te svobode ni. Well! Odkod je pa ta mastna novica prišla? Našli so jo menda razni sovjetski obiskovalci Z. D. kar v V/ashingtonu. Kje in kako? Pred nedolgim^ je par mla denk in mladeničev, ki so v Washingtonu v službah pri raznih politikarjih in so menda dosegli volivno starost prišlo do zaključkov, da je to, da v okrožju “District of Columbia” prebivalci ne volijo, zelo nepriklad no pa tudi v zvezi z gotovimi sitnosti, da morajo po pošti dobivati potrebne forme (listine), s katerimi odsoten volUec državljan lahko voli v svojem pristoj-nem mestu, odkjer je, prišel v prestolnico. To pravilo velja za vse, od zveznega predsednika doli do zadnjega pometača. Zato obstoje seveda gotovi vzroki. MamreČ, večno spreminjanje prebivalcev v zvezni prestolnici. Kongresmani (poslanci) in senatorji, kakor tudi drugi prihajajo in odhajajo vsake dve leti, včasi še bolj pogosto., In ti imajo cele oddelke uslužbencev, ki prihajajo z njimi in z njimi odhajajo. Voditi v redu kake volilne sezname in ugotavljati o njih upravičenost, itd., bi bilo delo za bogove. Zato so že davno določili, kar se tiče volilne pravice prebivalcev v zvezni prestolnici, ki so danes tu, jutri pa že ne, jo naj imajo tam v svojem domačem okrožju po državah, kaVnor spadajo, kjer so poznani, itd. To se lahko izvrši po pošti. No, par mladih je mislilo, da bi se to .dalo kako rešiti. Najbr-že niso mislili na sitnosti, na katere bi pri tem prišli, pa so naredili napise: “Give us right to vote here. . in par mladenk je s te mi napisi “piketiralo,” hodilo pred vhodom kongresne zborni- ce.- To so menda pograbili sovjet ski poročevalci in komunistični la tam. Tudi midva se nisva I Lsk je prišel do mastne novice! predolgo mudila tam to pot. Lov- Seveda nito nič drugega, kakor renca je skrbela pot, ker na ra- stari “trik” volkov, ki si radi na- dio so napovedovali sneg in je radi tega odpeljal podnevu domov. Pot je bila pa tudi nazaj slaba. V suhem vremenu se prevozi to pot navadno iv eni uri in še hitreje. To pot sva vozila nad dve ure. Snežilo je, ko sva vozila nazaj in pogostokrat je moral ustaviti, brisati okna, da je videl pot pred seboj. No, da le bilo kaj hudega in sva bila zadovoljna. Svežega zraka, katerega nam tu ob jezeru ne manj , da bi ob prostem govoru s kako v hitrici izgovorjeno besedo zašel na stran pot in govor tako razvlekel. Sklenil je torej, 8a bo govor doma do zadnje pike sestavil in ga nam le prebral- G. župnik zaradi takšnega nastopa ni izgubil pri poslušalcih praV nič ugleda, narobe v naših očeh je samo zraistel. Pogodu nam je bilo, da je vzel prevzeto nalog0 tako resno, da se ni hotel zane' sti na svoj spomin in na svojo govorniško spretnost, ampak sj je to, kar nam je hotel in mogel podati zapisal in nam počasi Pre' bral. Vedeli smo tako v naprel’ da bomo, slišali samo stavke, ka' tere je g. župnik dobro premism-Našo pozornost je pa še poveča izjavo, da nam bo podal takšnega p. Kazimirja, kakršnega F mogel sam videti in spoznati, k° je bil pri njem za kaplana. K župniku Zakrajšku ga je P°” slal lepega dne iv letu 1938 teda-nji provincijal oo. frančiškan°v v Ljubljani zdaj že pokojni p- ^r' Gracijan Heric. P. Zakrajšek j° bil tedaj pri mladih duhovnik' na glasu predstojnika, s kateri"3 se da le težko shajati. Ko se je p. Klavdij zglasil pri župnij*11 Kazimirju, je le temu odkri10 priznal, da se je nerad napotl k. sv. Cirilu in Metodu, češ, lju' dje pravijo, da se z župnik0111 Zakrajškom težko shaja. P- ^a. krajšek: “Saj greste lahko tak°l nazaj, od koder ste prišli, če valIj pri meni ni všeč.” P. Klav^j ‘Mene je poslal semkaj p- Pr° vincial. Njega moram ubog3^' Ostal bom tukaj in poskusil-” Zakrajšek: “Pa ostanite in skusite, če vas je taka volja-”, ‘ Klavdij je ostal in “poskusil.’ sad tega “poskusa je bil, da 1 sil p. Klavdij kaplan pri žup111 ku Zakrajšku do spomladi 1 1941, ko je le-ta kmalu po izbrU hu vojne med silami osi in Ju^ slavijo zapustil domovino in 0 šel v Združene države, torej župnik, odšel iz župnije sv. G'1 la in Metoda, ne pa kaplaI1 Klavdij. P. Klavdij je kaj k"1^ lu opustil misel, da bi prosil P provinciala za premestitev v d" go župnijo in se ves predal d šnopastirskemu delu ob stra tako preizkušenega predstojnik3’ kakor je bil p. Zakrajšek. GSe nost tega velikega Slovenca ® je od dne do dne bolj prevze"3^ la, ko ga je imel priložnost bliže spoznavati kot človeka, k duhovnika, in kot organizatniJ, V teh treh likih nam ga je b° ^ g. župnik naelikati tudi v sV°^ govoru. Kot človeka je dičila P- ^ krajška velika odkritosrčno3^ občevanju tako z duhovnim' U brati kakor tudi z laiki v žup1™’ v kateri je deloval. Bil je d° ^ poznavalec ljudi. Rad je b0^ med svoje župljane in jih °P^ne val, da bi mogel najti spo3° ^ sodelavce pri izvajanju raZll0. načrtov, katerih je bil vedno len. Bil je sila pobuden vedno razmišljajoč, kaj bi 36 lo še narediti v korist župljal1 za železnim zastorom s kričavi- J strikt vladajo od tedaj trije komi naslovi kazal na Zdr. države, misarji (Commissioners). Zako- Tridesetletnica Kluba Ljubljana v Euclidu Euclid, O. — V nedeljo, 17. maja, ob petih popoldne bo Klub Ljubljana (slavil -v AJC na Re-cher Ave. 30-letnico svojega ob- svojih 30 let dela doživel. Še nas je nekaj ‘ začetnikov kluba, ki imamo korajžo in voljo do dela, toda upanje moramo staviti na mladino, polno življenja m. cvetja. Ta bo nadaljevala, kar smo mi začeli in doslej držali. Pritegniti jo moramo v velikem številu v svojo sredo. Na proslavi bo veliko veselja in zabave, pa tudi plesali bomo, Igrali nam bodo Grabnarjevi fantje. Še enkrat — na svidenje v nedeljo popoldne ob petih v AJC na Recher Ave.! Frank Segulin, predsed, bodisi laikov. Ni se zgodil0 mo enkrat, ampak večkrat, ^ v„ kot župnik v nedeljo po Ijenih bogoslužnih dejanjih s^, predložil, da se popeljejo vSl zen gospoda, ki je moral oS doma, na izlet v ljubljansko oHgJ1 lico, češ, vsak delavec je vre flj, primernega počitka.’ Kot ždP ku pri sv. Cirilu in Metodu jc bil nad vse pri srcu dušni ^ Da3' J ioV'- gor njegovih župljanov, zelo ivnet dušni pastir, prišel leta 1926. nazaj v dom nc počivat, v pokoj, kakor se (Dalje na 3, strani) XHERISSjK DUSTOVINX. pRANC JAKLIČ: Od hiše do hiše LJUDSKA POVEST mam Jt, kaj vendar?” Dejal je, da bo naša Ančka JOrnikovega vzela, da bo Gornikov iz Kozjega repa naš zet ’ • • Gornikov — pa naš!” To je rekel?” To, to! Sedaj se pa vsa vas ®meie! ... O, ti zlomek stari, a' si je to izmislil . . . Pomnil !"<; bo! . . . ‘Ukaži’! Precej ‘uka-Zl> dai pridejo zvečer ljudje kuP • • . O, jaz ga bom že se-stradal!” ■ ^Zakaj bi ‘ukazoval’?” Moraš! Zadnjič smo uganili, a Pojde Barbič od hiše do hiše, anes bo pa druga. Danes bomo ° odpravili . . . Barbič me ne bo Srsmotil okrog” . . . Boter, pa veste, da je Barbič naredil te besede? Kaj bi bilo ^es kaj hudgea, če bi bilo v teh ^edah kaj resnice?” Uh! . . .” zapiha Lazar !n si sože v lase. “Pa ti to praviš, n boter! . . Ali ste se res zmenili ?» , Kaj se bomo zmenkovali? Mi 1 ae tega vedeli ne bili, ko bi ana ne prišli sami povedat.” ^ T’a, ako vsa vas govori? In smeje? In za menoj« gleda? ne morem Gor- beh! . . . Ali si ti mož?” “Ako nisem za vas, si pa preberite . . . Kar smo sklenili, o-stane. Barbič gre od hiše do hiše, ako imata vidva kaj, se sama domenita.” i “Vidiš, Miha, sedaj imaš to za plačilo, ker si se tako potegoval zanj, da ste ga naredili za “moža’,” je rekla Rožanka. “Kar sami si naredi pravico. Jaz bi Barbiča kar razčesnila.” “Saj ga bom tudi jaz!” Lazar je videl, da ne opravi ničesar in je togoten odšel domov; Rožanka jo je tudi pobrala, toda gredoč je godrnjala,: “Lej, človek božji, pa si pomagaj, ako te obreko . . . Ubogi Miha, od sramote mora skopr-neti! Saj še mene kar nekaj stresa . . .” Ta dan je bil pri Lazarjevih žalosten dan. Lazarica je zdihovala in pripovedbvala da kaj SPOMINSKA PRIREDITEV V CHICAGU (Nadaljevanje z 2. strani) sam izrazil, je le ustregel želji tedanjega ljubljanskega škofa dr. Jegliča in šel “duše past’ k sv. Krištofu v ljubljanskem predmestju “za Bežigradom,” ki je pa bil tedaj podružnica župnije sv. Petra. Ozemlje bežigrajskega predmestja je spadalo k dvema župnijama: del ležeč vzhodno od Tyrševe ceste k župniji sv. Petra, del zahodno od nje pa k župniji v Šiški. Do obeh župnijskih cerkva so imela verniki precej daleč. Nova župnija za ta del mesta je bila nujna potreba. P. Zakrajšek ise je lotil naloge, da jo ustanovi in tako uresniči davno namero svojega škofa. Moral je pa premagati velike ovire in težave, preden je uspel. Ko je bi Tehnika premaguje puščavo V povojni dobi so v Sahari,[smrdljivo tekočino, ki pa je naj- v Ameriki. župljanov osebno spozna, in je po določenem načrtu skušal vsako leto iv vsaki ulici obiskati vsaj nekaj družin. Bil je prvi žup-takega ne pomni. Celo takrat ni nik v Ljubljani, ki je začel izda-bilo tako hudo, ko je bila svinja. Jati za svoje župljane cerkven orjaški puščavi, ki se razteza v globino Afrike, našli geologi in iskalci rudnin velika ležišča rud; in kar je najvažnejše, odkrili so, da se pod puščavsko o-dejo raztezajo pravcata morja petroleja. Sahara je del Alžira, francoske kolonije v Severni Afriki, kjer divja že leta strašna vojna. Francija poskuša- z vsemi silami zadušiti upor arabskih domačinov, ki hočejo svobodo. Vendar se to pot Francozi ne bore toliko iz oblastiželjno-sti, ampak za posest petroleja, ker ta je danes najvažnejša gospodarska surovina. In prav petroleja Francija na domačih tleh nima,. V doslej neobljudenih puščavah, ki so jih prepre-zale samo karavanske poti za la župnija sv. Cirila in Metoda j kamele> pa se sedaj razraščajo ustanovljena, je šel na delo, da | mre^e !a^a^^rariiK cest, rastejo organizira versko življenje v njej naselbine in vrtalni stolpi se^zaj po skušnjah, ki isi jih je pridobil z*raj° v peskovita tla, iščoč Želel je, da čimveč • ^ Pa pravijo, da ° jšega dobiti, kakor j1 ov? O, prokleti . . . cJe in žugal s pestmi. Jaz nisem prav ^olčite 3e k Grozil nič slišal, saj ni treba praviti ako aj resnice. — Ako pa nič ni i. ^rav nič! . . . Jaz bi vse zdro-ko bi je bilo kaj. Pa punca ^ ^kla, da ni. Saj sem ji tudi Po grbi, da je kar zaječala, ni vedela precej, kaj sem jo Prašal .. . . Barbiča moram tu-1 dobiti. Ta me bo pomnil, t ai nrie je obrekel! . . . ‘Ukaži,’ ° ti rečem! . . . Joh, Gomi-°v ~~ moj zet! Sramota! Sra-^ Moj zet — iz Kozjega re- Takrat je prišla Rožanka, ki deč •te gredoč domov ustavila, vi- se tsat. . Bazarja pri Rohnetovih. ti-le je rekel Barbič, da ica in Gornikov i-(( a>” je dejal Lazar. kr t*0 la?niku! ... Le po o- . ekljiVcUj ak0 S|.R mo£jei” je T^Sovorila Rožanka v ognju. >5 To ni bilo nič hudega!” meni _hPe. ■ ^ Tebi ne, je pa Lazarju pa • ki smo v rodu, ako nas kd'o ta^° obreče.” Jaz se v take reči ne bom v SaB” reče Rohne nevoljen in ane' “Meni niso nič mari! Bo-B mene kar v miru pustite.” ,Je boš ‘ukazal’?” ( Ne bom!” dii^ak°’ B me boš pustil na ce-(jaU’ ^ne, kmeta, pa boš pustil nas bodo imeli ljudje v zo- mlade požrla. Ko je bil oče vse od kraja pretepel, kolikor jih je bilo pri hiši, tedaj šele je bil zopet človeški, da je mirno dihal in govoril. Kaj takega, kakor danes, pa še ne! Oče je rentačil in še grozil Barbiču, dai je bila ažarica vsa prestrašena in je potihem molila in pošiljala is-crene vzdihe do svoje patrone: “O, sveta Marija, ti nas varuj nesreče! . . . Samo danes naj Barbič ne pride blizu, pa bo že kako!” Na Rožanko pa je bila jezna: “Oh, koliko zdražeb jfe ta ženska že naredila v naši hiši!” Ančka je bila dopoldne zelo dobre volje, ker je že precej zjutraj govorila z Antonom. O-birala je okrog zelnika fižol in pela., pa je prišel mimo njen Anton. Tako je bila zamišljena ,v delo in zamaknjena v petje, da ga ni čutila prej, dkoler ji ni zatisnil oči.. Prestrašila se je se veda, da je nabrani fižol kar raztresla; pa, v tistem hipu ga je spoznala in dejala: “O, grdobal, kako si me prestrašil! Izpusti me, da, te bom videla.” “Ali si kaj mislila name?” je vprašal Anton in ji pogledal v oči, potem ji je pa pomagal pobrati raztreseni fižol. “Ti me tako vprašaš? ... Ti gotovo nič ne misliš name.” “Jaz ne? Še kadar spim.” “Beži, beži! Ko se ,spi, se nič ne misli!” • “Se pa sanja1. Nocoj se mi je sanjalo o tebi.” “Beži nb!” (Dalje prihodnjič.) Pittsburgh, pa FEMALE domestic help PITTSBURGH, PA. list, in jih je tudi tako povezal V duhovno skupnost. Kot dober poznavalec razmer, v katerih žive slovenski izseljenci po tujih deželah, zlasti v obeh Amerikah, je posvetil svoje velike organiza-torične zmožnosti preosnovi družbe sv. Rafaela in ustanovitvi izseljeniške zbornice v Ljubljani, ki bi bili lahko v veliko korist slovenskim izseljencem, da ni izbruh druge svetovne vojske obeh pokopal. S tem delom za slovenske izseljence se je pokazal tudi v domovini velikega organizatorja, kakršnega se je že poprej v Ameriki, ko je ustanovil “list Ave Mario,” potem frančiškanski samostan v Lemontu in komisariat slovenskih očetov frančiškanov v ' Zdriižertih državah. Takšno sliko nam je podal g. župnik o svojem predstojniku pri župniji sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, h kateremu je pri-'jšel z bojaznijo, kako bo ž njim uhajal. S svojim popisom osebnosti velikega pokojnika je ustregel takoi naivzočnim staronaseljen-cem, kakor tudi novonaseljen-cem. Prvim je poživil spomine nanj, drugim je pa odkril njegovo osebnost, kakor jim je še ni nihče izmed tistih, ki žive tukaj v Ameriki in so pokojnika pobli-že poznali. Po govoru g. župnika je dvajset članska igralska skupina Li-gine podružnice igro “Pri Kapelici” prav učinkovito uprizorila, Če vzamemo v poštev vse težave, ki jih je moral režiser prav tokrat premagati — premalo vaj, nekaj mladih igralcev, ki so ta večer pi'vič sodelovali v večji igri„ težave z nabavo kostumov in odrske opremfe in končno REAL ESTATE FOR SALE cl£K^ER — White,, care 'vho n °f work‘ng mother, one Wa^^ers good home to high P.LUM BORO — Off new Texas Rd. 4 room brick bungalow and 20^30 shelter. Beautiful setting, over an acre in lawn on 5J^ acres of ground. Price £22,COO plus other lots or acreage. Owner FA 7-3371. (94) 6-5552 before 5 p.m. (94) estate for sale UC«LAND TOWNSHIP Ed«oom stone ranch birch kitchen Ull 1 ACRE hiELTOP 3-2136 , (94) tiiocieie .''Jl'bING — Completely re-Store r ^Partment on 2nd floor, hace, on 1st boor. Gas fur- WASH1NGTON County — On Thom-asville — Venetia Road, year—old brick, 3 large bedrooms, large kitchen with snack bar and dining space, built-in oven and range, ceramic bath, gas furnace, integral garage, Vt acre lot. Owner Wilson 1-6879! (94) PSE NA VRVICP! — Po mestih spio včasih brali napise “Pse na vrvice ali kazen Mrs. Isabel Cole v Win-tonu na Angleškem vodi na vrvici po mestu dve leti starega aligatorja. Trdi, da je veliko ljubeznivejši od psa in da ga je tudi enostavnejše krmiti — potrebuje le dva obeda na teden, vselej po en funt govedine za “steak.” večji zaklad za narodno gospodarstvo. Pri tem pa morajo tehniki premagovati tudi mnoge naravne ovire. Pesniki so opevali puščavo in pisatelji so pisali povesti o peščenih pustinjah. Vojaki na afriški fronti so jo doživeli in vojni ujentiki so jo prekleti, ko so gradili ceste k naselbinam v Sahari, kjer danes pridobivajo nafto. 1 In ta razgaljena narava tlači kot mora še danes može, ki se potijo ob stolpih nad vrelci nafte. Tam so neskončne sipine, to je kamen, ki je prah postal, ker ni vzdržal nepretrganega zaporedja! dni in noči in ni bil odporen pred stalnim menjavanjem vročine in mraza; stalno nihanje, ki muči tudi te može, ki morajo živeti v Sahari. Dnevni vročini, ki se dvigne nad 50 stopinj v senci, slede hladne noči z 20 stopinjami, kar občuti Evropejec kot razliko med polet jem in zimo doma. In to je v Sahari vsakdanjost. Za te ljudi je torej treba poskrbeti primerna bivališča. Sta riovanjske hiše, kot smo jih vajeni v Evropi, za Saharo niso. Zaradi štirikotne oblike in velikih ravnih ploskev bi bila preveč izpostavljena soncu in bi ne bila kos zahtevam, ki jih današnji človek stavi do stanovanj. Tudi bi bili pri serijski izdelavi sestavnih delov prevozni stroški previsoki. Pri gradnji stanovanj v Sahari je treba paziti na dve zahtevi: bivališča morajo nuditi klimatič-no zadovoljive razmere in gradnja ne sme biti predraga; treba je porabiti to, kar se dobi na mestu. Edino gradivo pa, ki ga nudi Sahara1, je pesek, in to več kot v izobilju. In problem bi bil resen, če bi mogli porabiti to gradivo brez dodatka cementa in brez ogrodja iz železa. Kol^ gradivo ima pesek celo dobre lastnosti, ker, kot dober izolator brani pred vročino. Bistri francoski arhitekti so našli rešitev. Vsaj trdijo tako. Puščavska bivališča si predstavljajo kot polkrogle iz tanke plo-[čevine. V tovarnah izdelajo seg- trov in je 4 metre visoka. Razmeroma kar prostorna. Na vrhu je kamin za zračenje. Na kratko povedano: polkrogi© pogreznejo v pesek, tako da je videti samo gornji del kamina., ki za dober meter gleda iz peska. Bivanje v Sahari je pod peščeno plastjo mnogo prijetneje kot v normalnih bivališčih. Te polkrogle je pa možno tudi na razne načine v različnih sistemih združiti. Šest do osem takih celic povežejo v stanovanjski krog, ki ima nai sredi pravo dvorišče. Hodtniki, ki polkrogle vežejo, so tudi sestavljeni iz tovarniško izdelanih elementov. In pod puščavskim peskom nastane tako prava naselbina. Iz teh gradbenih sestavnih delov je pa možno graditi tudi večja poslopja v več nadstropjih, kjer so prodajalne, kavarne, gostinske sobe in kina. Ubogi so pa upravni uradniki. Upravna •poslopja morajo graditi nad zen\eljsko površino, da služijo ker je podpiral Milovana Dji-lasa, bivšega podpredsednika Titove vlade in njegovega ožjega sodelavca v času državljanske vojne in v letih neposredno po njej. ■ ALI OGLASI Stanovanje se odda Tri sobe s kopalnico in vročo vodo se oddajo na 1106 E. 64 St. Ža pojasnila kličite FA 1-9326. —(13,14,15 maj) Sobe se odda 3 sobe se odda najraje samcu. Kličite po 5. uri UT 1-0436. (12,13,15 maj) V najem Na E. 41 med Superior in Payne Ave., se oddajo 4 sobe in kopalnica, prenovljene. Kličite IV 6-0278. (97) Službo dobita Zakonski par, mož in žena, srednje starosti, dobita službo o-skrbnika. Prosto stanovanje, to-za orientacijo letalom, ki prina- plota, plin. Morata biti spretna šajo hrano, orodje in gradivo, pa seveda tudi nove ljudi na delo. Te puščavske katakombe še niso resničnost. Gotovo pa ni več daleč dan, ko bodo za izrabo naravnih zakladov v večjih množinah morali poskrbeti za več delovnih moči. Tem bodo pa morali graditi podobne naselbine, da si človek spet osvoji predele, katere je v onemoglosti pred naravnimi silami in v pomanjkanju uspešnejših pripomočkov moral začasno zapustiti. IZ SLOVENIJE v hišnem delu in popravljanju. Za pojasnila kličite IV 1-5380. ____________________________(95) Hiša naprodaj Proda se hiša za dve družini, 5 sob spodaj in 4 zgoraj, 2 fur-neza na plin, zidana garaža za 2 avta. Na 892 E. 73 St. -(96) okolnost, da je moral biti režiser hkrati tudi šepetalec — je šla ta igra še dokaj gladko preko desk cdra sv. Štefana. St. M. mente, iz katerih potem na mestu sestavijo polkroglo. Za to delo ni treba nobenega posebnega znanja, niti kakega specialnega orodja ne rabijo — zadostuje navadho kladivo. Taka polkrogla meri v premeru 8 me- A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST (»2nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6300 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 Ow g w e'ectrlc wiring and plumper rd bUy ‘n Carne8>e. — BR 6-4?^ (95) WASHINGTON County — 6 miles from McDonald, only 27 miles from Pittsburgh. 20 acres, suitable site for home and farming. Mostly level. Good roads. Owner WAlnut 1 9540. (94) ROSS TOWNSHIP New quality built brick split-level on large wooded lot; 3 lovely bedrooms. 1 Vz baths, paneled gameroom many other features. Asking $21,500. — Call BUILDER anytime for appointment to see. CH 2-4365. (94) Vidre so sc razmnožile V ribniški okolici so v poldrugem letu ujeli 16 vider, kar je nenavadno veliko število. V bližini Ribnice so vidro zasačili v listnjaku, v Sodražici v kupu žaganja, v bližini vasi Zamostec v obcestnem jarku. Vidre se običajno drže rečnih strug, ker se pretežno hranijo z ribami. Ker so jih našli precej stran od vode, sodijo, da so se morale razmnožiti v i precejšnji meri in da si iščejo novih bivan ' išč. Lovci opažajo, da so se v precejšnjem številu pojavile tudi pižmovke, ki smo jih nekdaj v. Sloveniji poznali samo ob Muri. V zadnjih letih so se baje naselile po vsej Sloveniji. Zaloge premoga izčrpane? Da je trboveljski premogovni revir že močno izčrpan, je bilo že pred drugo svetovno vojno znano dejstvo, da pa so izčrpana tudi ležišča premoga pri Senovem, je nekaj novega. V letih pred vojno so trdili, da bodo tam nastale nove Trbovlje. Sedaj so ugotovili, da so ležišča premoga dosti manjša, kot so prvotno sodili. Odločili so se izvesti natančne geološke preiskave, če morda le ne bi odkrili novih ležišč, ki bi rudhiku lahko podaljšala življenje. Stroški za te preiskave so predvideni na okoli 200 milijonov dinarjev, o katerih pa še ne vedo, kje jih bodo dobili! Zaradi podpiranja Djilasa V internacijo Titovske oblasti so poslale na heki/samoten otok v severnem jjapfranu urednika Živka Vnuka, V fari sv. Vida Dvodružinska hiša, 5-5, kopalnica spodaj in zgoraj, klet, velik lot. Se mora prodati. Samo $8600.00. 4-družinska hiša v bližini sv. Vida, plinski furnez, se mora prodati zaradi starosti. Cena zmerna. Globokar Realty 986 E. 74 St. HE 1-6607 (96) Velika razprodaja (Rummage Sale) Če hočete dober kup pridite v Baragov dom, 6304 St. Clair Ave. v petek 15. maja, kjer ima podr. št. 50 SŽZ predmete od le naprej. (95) V najem V najem se odda 5 sob v drugem nadstropju mirni družini brez otrok. Nizka ^najemnina. Prosto za nasad zelenjave. Pri John Prostor, urar, 881 Babbitt Rd., Euclid. (13,15 maj) Prodaja lastnik Bungalow, 4 spalnice, s ploščicami obložena kopalnica, dne-vna soba s preprogo, kuhinja z veliko obednico, veliko predeljena klet, vetrna okna in vrata, garažai, blizu South Gate. Cena $18,500.000 Kličite M0 Te pogrešamo. Tolaži nas samo še zavest in globoka vera, Ja 9 bomo enkrat zopet združili in bili srečni v kraju novega življenj"’ luči in miru. Tvoji žalujoči: JENNIE, soproga r V starem kraju zapušča sestro ANČKO in VEČ SORODNIKO' OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio.. 13. maja 1959.